339. številka Trst v sredo 7. decembra 1904, Tečaj XXIX. SV Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Posamične Številke s»e prodajajo po 3 nove. (6 atotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, £t. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Orlase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica *iiorrio Galatti št. IS. — T radne ure so od 2. pop. do 8. zvečer. — Cene oglasom 16 st na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 1157. Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč 1 Naročnina znaSa za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. iS. Ptošno-hranilnieni račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Boji okolo Port Arturja. LONDON 6. »Da i Iv Teiegraph« je poročal \ čeraj iz Ć.fa : Jap;nci delajo trdovratne poskuse, da bi vzeli severne fjita pred Port Arturjem. Popotniki, ki so dospeli it Purt Arturia in Daljnfga, pri p >vedu;ejo, da dobivajo Japonci dsn na dan ojačanja na topovih, etreiivu in vojakih, da pa Rusi, vzlic \sLokal-Anzei-gerja« je sporočil iz Pet™ grada sledeče: Kakor sem zvedel iz zanesljivega vira, je določeno, da se odpošje v vztočno Azijo tretja eskadra. Ista bo sestavljena izključno iz ladij baltiškega bradovja; z eedem oklop« njač in s cer: »Pavla I. *f »Slave« itd.; tem se pridružjo š.irje oklopni .križarji in približno 40 manjš h ladij. Pove j ni kom eskadra utegne bit: imenovan admiral Čuhunin. Glede crnomorske eakadre zamorem poročati, da sta veliki knez Aleksander Mihajlo-v <5, svak cariev, in neki drugi ugledni pomorski častnik že pred meseci nasvetovala carju, naj del Črnogorske eskadre odpošlje v vztočao Azijo. Temu nasvetu pe je pa uprl minister zunanjih stvari Lamadoift", ki se ie bal komplikacij e Turčijo. Veled tega se je ta načrt opustilo. Francozki glasovi za mir. PARIZ 6. Stalna delegacija fraocozkih mirovnih društev je danes sklenila ukreniti da se sestavi občo peticijo, v kateri S9 na proti rusko in japonsko vlado, r.ai z ozira na krutost sedanje vojne In iz ozira na nevarno^ , ki ut:gnejo čast? ti valed vojne, ssleneti premirje, da se zamore skleniti mir, ki naj bi bil časten za obe s:ranfei. Medaa rodni mirovni urad v Bernu naj bi sa naprosil, da d£ n3prav.t enako patic'jj v vsth deželi h. Brzojavne vesti. Avstrijska zbornica. D1 NA J. 6. Početkom današnje seje se je predsednik grtf Vetter v toplih besedah soo-minjal umrlega poslanca Schiickerja. — Mi-nisteraki predsednik je izročil zakonski načrt gleie varstva izseljencev. Nato so bile do slovno preč>tace doele vloge. Posl. Novak in tovariši so interpeiirali skupno vlsdj gle fe pognjsnj o trgovieski pogodbi e nemškim cesarstvom ter so pov-darjali mm ge javne koristi, ki so s to stvarjo v zvezi. lutčrpelantje so vprašali, so li po ročiia listov resnična, da so b la namreč pogajanja o sklepu trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Nemč;jo prekinjena ter je-li vlada pripravna, objaviti občinstvu, v čem poglavitno obstoje diference. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgust« Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—ć. VII. B la je vedra zimska noč leta Gospodovega 1384. Širom po Zagrebu in na daleč po okol ci ee e beid ob mesečini visok sneg. N zae h š.cs m> kakor ječile pod bremenom tnežnega pokrova. Potem, stezam ni bilo n kake sledi. A drevje in grmovje ee je bilo zavilo v bel klopec. Ckclna cerkev zagrebšaa je ponosno dvigala s;ojo temno visoko zi-dovje iz gromade snega, taoio streho in turne je pokrivala be; na, lesketajoča sa ob mesečni na daleč, čarobno, kakor da savajo v noč bajni dvorovi. Tajinstveno, veličastno je stala ta pcsvečeca gromada sredi sjajne noči, kakor da prez r j vo gleda na pritlikavce okolo aeLe, ki ginevajo ped snegom. A vse ie 1 ilo po Kapitelju mirno in tiho, vse je stalo mrtvo, nepremično, in tudi ona velika, ivjem p.krita lipa eredi kapiteljskega trga kakor da bi bila iz kamena. L*e veaso uro je zadonel v noč udarec zvora, ki ;e naznanjal ure. Sedaj se je iz vila iz Opatove ulice velika eenca, zibajoča se na lahko, podobno medvedu, sredi snega, a vrhu senca ee je lesketalo dolgo kopje. Kapiteljski nočni stražar Be je vlekel po snegu. Vsako toliko je postajal, primikal k ustam rog in te laj je zadonel po snežni zemlji zamolkel glas roga kakor daljno zamolklo grmenje. Petam se ja pomikal, zibaje se, dalje, stiskaje kožuhove rokavice pod svoj ovčji kožuh. dv?gaje kolena visoko, da se ne pogrezne v globotci sneg". Sedaj sa je odmaknil od samostanske cerkve proti novi kapiteljski Vesi, hkratu pa Ee je zaustivil in je zasukal glave. Bilo mu je, kakor da ie čul od daleč nekak ium. Da, d*, je za-mrmral, res je ! K cerkvi leTe na konjih nekake črne sence. Da ! Ali so to duhovi, ali bo vragovi ? Naj bodo, kar so ! Jaz imam opravila samo z ljudmi in se svetim Flori-janom. Varujta nas l»og in sv. Florijan ! je Nadalje se nahaja med došlimi vlogami interpelacija pos). Bergerja in Steina glede ovadbe, ki jo je vložil na državnem pravd ništvu inomostski policijski komisar Neuner, proti posl. Bergerju in Steinu, katero ovadbo ozaačata interpelanta kakor lahkomišljeno in neosnovano. Minister za žsleznics AVittek je odgovoril na celo vrato interpelacij. Na to ee je nadaljevala debata o vladni izavi. Posl. Schreitsr je najostreje kritikoval vladanje ministrskega predsednika, ki izigrava eno narodnost preti drugi in ki ne misli resno z delavnostjo parlamenta, ker ne more drugače skleniti nagodbe z Ogrsko. Govornik je ministerskemu predsedniku očital, da je s svojimi namerami provzrcčil razpor med narodnostmi na Tirolskem, v Šieziji in Galiciji. Govornik je obsojal demonstracije proti nemškim dijakom v Pragi ter izjavil, da se bodo Vsenemci vsakemu stremljenju v federalističnem zmislu protivili. Oni žele nemško Avstrijo ali pa nobene. Posl. Biankini je vnovič v svojem govoru razpravljal af«;ro dalmatinskega namest nika Handela ter pri tem ostro napadal ministerskega predsednika. Govornik je izjavil, da stvarni položsj, kakor ga je podal ministerski predsednik, ne odgovarja resnici. Prihodnja seja v petek. Nezgroda na železnici. BUDIMPEŠTA 6. (Ogr. kor. biro.) Osebni vlak št. 1000, ki je odšel danes ob 8. uri 15 min. v Reko, je trčil ob vhodu postaje Budimpešta Kelenfeld v neko loko motivo. Ranjen ni bil nihče. Več vczdv je bilo poškodovanih. Popotniki eo po triurri zamudi odpotovali a posebnim vlakom v Reko. Posrreb princa Friderika Hohenzollern-skega. SIGMARINGEN 6. Danes se je vršil slovesen pogreb princa Friderika Hohenzol-lernskega ob navzočnosti nemškega prestolonaslednika, kneza Hohenzollernskega in raznih drugih knezov ter zastopnikov vladajočih hiš in armade. Romanska. BUKAREŠT 6. Proračun, ki ga je za leto 1905/6. predložil zbornici finančni minister, pokazuje -29,645.736 frankov prihoda in 228 045 736 frankov :'zdatkov, tako da ostaja preb tka 1 milijon frankov. V senatu je nrnister zunenj h stvari Bratiano izjavil, kakor odgovor ca neko vprašanj, da je romunska vlsda « simpatijo vsprejela povabilo, naj ee vdeleži druge haažke konference. Ostavka zagrebškega župana. ZAGREB 6. V včsrajšnji seji mestnega zastopstva je župan Mošinski polež i svojo čast. Županu je zastopstvo za njegovo 12 letno vspešno delovanje izreklo svojo zahvalo. Dvoboj. HENDAVE 6. Danes se je vršil tukaj dvoboj med DerouMdom in Jaurćsom. Vzlic temu, da se je dvakrat streljalo, ni bil nihče ranjen. Ministerska kriza v Srbiji. BELIGRAD 6. Kakor se govori, je Pasid odklonil sestavo novega kabineta, ker je kralj proti temu, da se skupščina razpusti. Gru'<5 ima pa težave radi dej6tva, da zahte« vajo stareji členi, naj ae skupščina razpusti. „Trst in Ljubljana". n. Obžalujemo, da se je v tem hipu razvnela ta razprava o o noviuah o našem vse-učiliščnem vprašanju. Obžalujemo zato, ker to ne more biti koristno za stvar. In to iz zelo tehtnega razloga. Od momenta, da se tudi razprava o tako visokem skupionarod-nem postulatu ne more prav dvigniti nad višino domačega prepjra, abstrahujemo radi, četudi je globoko obžalovati to ciejBtvo kak-jr znamenje, kako globoko so aedanje slovenske razmere ogrenile in zastrupile srca in — peresa. Glavni vzrok, da obžalujemo to sedanjo razpravo po slovenskih novinoh o našem vseučiliščnem vprašanju, je ta, da po našem nasiranju ni več pravi Čas za take razprave po novinah. Take razprave, tako izjavljanje različnih, cavskrižnih si menenj, je na mestu in je tudi potrebno in koristno v ča=u, ko gre za propagiranje kake ideje mad narodom in na zunaj. Potrebno je to, da se bistrijo misli in da se elednjič kristalizira iz njih, kar je najbolje — in kar naj obvelja kakor ekupen naroden postulat. Ta doba propagiranja, rekli bi, ta stadij pripravljanja bi moral biti danes že za nami ! Oim vidimo, da je italijansko vseučil ščno vprašanje stopilo v stadij skrajne aktuvalno-Bti in da je njega rešanje — tako ali tako — neizogibno v nadaljnem času, ko so nastopili torej trenotki, katere moramo modro izkoristit: tudi mi (ker se nam morda ne povrnejo vee tako hitro): sedaj ni več čas, da ae med nami še le krešejo različne ideje, ampak danes bi morali že vsi mi, po vseh naših pokrajinah, stati kakor en mož za — eno idejo, sa eden in isti postulat. Rojaki ! Ali se vam ne zdi, kakor da moreča slana pada na vso akcijo našo za srečno rešenje našega vseučiiiščnega vprašanja, ako ee ša le po novinah prepiramo in kiižemo svetu, da se sami ne vemo, kaj hočemo?!! Dosledno temu, ravnokar izrečenemu nazoru, se mi, seveda, ne bomo spuščali v sporco vprašanje: ali naj Jugoslovani zahtevamo junktim med italijanskim vseučiliščem rekel ponočnjak, stisnil glavo med ramena in začel žjrno gaziti sneg, da ne bi čul ničesar, niti te videl, kar bi moglo šfcoditi njegovi duši, njegovemu tele?u. Ali mož je videl prav, to so bili konji, so bili konjeniki, ne vragovi in ne duh<»vi, ampak živi ljudje. Široko je zevali črna odprtina cerkvenih vrat v svetlo noč. Ognjeni vranci, privezani za sn žene kr že in spomenike grobja okolo cerkve, so stresali blesteče ivje z griv, vzdi-gajoči glave visoko ; nemirno so kopali s kopitom po globokem snegu, po grobnih hoimc b. Kakovo slavje se slavi tu sredi gluhe noči, brez sveč, brez kadila, brez zvona ? Mr&k je, debel mrak, tajna groza je spre-leta a po svetem kraju. Tu pa tam je sipala luč mesfca skozi okna modrikacto prego na tlak. Ali čuj, čuj ! Ostroge zvene, sablje žvenketajo, čuti je šepetanje, tiho, tajno šepetanje, kakor da bj ee davne sence izviie sredi neči iz črne rak ve. Ljudje so to. Pred glavnim oltarjem visi na dolgi verigi srebrna krilata Bvetiljka in se ziblje na lahko, po* časi, kakor nihalo večnosti. V njej pa ^oif zaobljubljena lampica, Slaba in ru-deča nje svetloba se je sipala sem in tja. Sedaj se je vapel žarek v temo ob velikih obokih, eedaj je trepetal okolo brade kame-nenega svetnika na oltarju, sedaj je pr3nil in zažarel močneje ter obseval čudno skupino. Pred oltarjem je stal človea v dolgi obleki in je prekrižal roke na prsih. — Vidiš glavo, vidiš prsa, ostali život pa se zgublja mraku. Luč je zadrhtela sedaj na bledom čelu, sedaj v črni svetleči se bradi, sedaj na dragem kamenu prstana, sedaj v žarkem cčesu, ki sa je ee^aj dvigalo proti nebu, sedaj zopet skesano Bpuščalo proti zemlji. Okolo njega so se kasale iz mraka glave : stare pleše, pod njim" geste bele obrvi, dolge bike, močaa čela, kakor da so iz kamena iztesana, oči kakor plamteče zvezde, potem gladki obrazi mladeničev, odločno junaštvo mirnoBt, zrela razsodnost, mlad zanos, ljuta, kamenena straBt. Vsi so klečali v mraku, opiraje se z brado na držaj sabelj, vsi so gledali škofa Pavla. (Pride še). v Tretu in slovenskim v Lj ubijan1, ali pa junktim med italijansko in slovensko akademijo v Trstu ? ! Marveč se obračamo z apelom do naš1 h novin in do naših vodilnih mož brez razlike političnega mišljenja. T i poslednji naj čim prej in dogovorno z drugimi sorodnimi strankami v parlamentu na Dunaju določijo naš postulat! Dotlej, pa naj čaša novine opuščajo vee javne kontroverze ! Ć m pridejo zastopniki naroda na čisto in nam oni določijo, kaj naj hočemo : naj bo v rodoljubno dolžnost vsem Slovencem in vsem novinam, da se pokorimo in da vse naše javnn mnenje dade najkrepkejo zaslombo akciji msih zastopnisov! Saj imamo pred seboj sijajen imponujoč izgled, saj vidimo: kako zložni so Italijani in kako kompaktno nastopajo ob svojem vseučiliškem vprašanju ! Trentinci bi gotovo raje videli — saj je to naravno po lokalnem patrijotizmu —, da bi imeli v Tridentu, ali Roveretu kako fakulteto. In vendar: kako zložni so vsi za Trst ! Naše uverjenje je, da je ravno ta njihova zložnost pripomogla, da je njihovo vprašanje stop lo z uprav elementarno silo v stadij skrajne aktnvalnosti. Ali povdariti mcramo vnovič, da se danes nikakor ne spuščamo v vprašanje, kje bodi mesto bodoči slovenski visoki šoli in da se hočemo brezpogojno pokoriti sklepom zastopnikom naroda ; mi smo hoteli pokazati le na lepi izgled, ki nam ga dajajo Italijan . Vseučiliščno vprašanje je tako visok skupnonaroden postulat, da morajo pred njim izgin ati lokalne želje in interesi strank Balkansko pismo. Beligrad, 3- decembra 1904. II. Na'oga »Jugoslovanskega informacijskega biro a« bo, da objektivno obvešča jugoslovansko časopisje o dogodkih na vsem slovanskem ugu. Toda VBikdar razmotrivaje te dogcdfte su spit šoega jugoslovanskega stališča. Raz ud tega be bo tudi tuje časopisje obveščala o življenju in o stremljenjih Jugoslovanov. Tega do sedaj ni bilo. Jugoslovani ee nUo poznali med eeboj, a še manje je svet vedel o njih. Posebno o Slovencih in Hrvatih ve svet zelo malo, ker ga obvešča le tuje časopisje — naš dobri »prijatelj«, dunajski »korrespondenzbureau«, ki tako izve-šča o nas, kakor bi nas sploh ne bilo. A če že g ivori o nas, potem je še hujše, ker nas najrajše v veliki svoji »ljubezni« do nas predstavlja za barbare.... * * * Ko §em se včeraj v jutro vrnil v Beligrad, govorilo se je veliko o ministerski krizi. Opoludne pa sem zvedel, da je res vsa vlada podala demisijo in sicer vsled tega, ker je večina v Skupštini glasovala proti izročitvi poslanca M h. Ilica sodišču radi razžalitve vojske potom tiska. Polcžaj je resen, ker bo ekstremni radikali, proti prvotnim sklepom, osnovali svoj poseben klub in ni sedaj nobene prave večine v Skupštini. Danes ee mora Bituvacija razjasniti. O sestavi novega kabineta krc.žjo različne verzije po mestu. Nekateri mislijo, da bo nova vladi Bestavljena iz samih pristašev zmernih radikalov, drugi pa mislijo, da bosti v novem ministrstvu zastopani obe grupi radikalov, d a pr de torej koalicijsko minieterstvo. In to je tudi bolj verjetno. Novo min sterstvo sestavi najbrže mini-fctar ?a vnanje stvari, Nikola Pasic, o katerem govore, da je edini dorastei sedanji situaciji. Ekstremni radikali niso prav storili, da so zakrivili demisijo vlade, ker na to so jih nagnali izključno osebni motivi — drugih razlik niti ni med obema grupoma radikalov ! Oni so naredili s tem nepremišljen korak, ki ne more dobrega donesti Srbiji. Srbija potrebuje eno močno stranko, a to bi bilo edino potem, ako bi obe grupi radikalov nastopali solidarno.' Kajti nobena njiju sama zi-se ni parlamentarna večina ! Ekstremni radikali najbrže uvidjajo to svojo napako in jo morda popravijo. * • Ć.m se bo dalo soditi, kako se razvijejo stvari, Vam sporočim nemudoma. M. PI. Rusko-japonska vojna. Trst, 6. decembra 1904. Položaj armad v Mandžuriji. — Položaj pred Port Arturjem. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) Na podlagi današnje oficijelne vesti Ku ropatkinove bo Rusi pridobili ugcdaeji položaj tudi za svoje desno krilo. Ia sicer tako, da je desno krilo glavnegi dela prve armade zavilo od severa do preko Čantana — te važae komunikacijske točka na reki Hunho, odkoder vodi ena pet druge kategorije v smeri proti SinmintingUt a druga od Ć*ntana, za • paduo od reke Hunho, na sever proti Muk-deiu. Vitočno od reke Hunho pa vodi pot od Čantana direktno v Liaojang. Tako je sedij tudi japonsko levo krilo, kakor je bilo že poprej — kar se je že poudarjalo na tem mestu — potisnjeno. S9veda je vspeh ruskega vztočnega krila ^eliko važ-neji, ker je to krilo pravo ofdneivno krilo ; desno rusko krilo, ki se začenja v črti od Sinmintunga na zapadu, a se završuje na reki Hunho pri Cantanu, pa je pravo defenzivno krilo, kakor smo povdarjali na tem meeta že pred enim mesecem. Kraj Čantan je taktično jako važna točka, ker tvori jedino porabno, najkrajšo zvezo od Liaojanga, Inkava in Niučvanga v Mukden na zapadnem bregu reke • Hunho. Po tej zvezi so možna veča gibanja čet. Posest kraja Čantana gotovo napravi ruski taktični položaj na reki Šaho, južno od Mukdena, ugodnejim in sposobnejim za odpor. To pa za slučaj, da bi se Japonci zopet hoteli ragnati naprej ob železnici preti Mukdenu. Sicer pa se zdi, da so Busi sosebno v tej krajini jako ntočno utrjeni, in da so na prednjem po'.ju priredili vse možne vojne ovire, med temi tudi bedijive žične mreže (današnja oficijelna vest Kuro-patkinova govori o teh pri Linšipu. Bržkone pa obstoje take žice tudi vztočno od ceste in železnice, nekako v krogu Lnšipu postaja Šaho Šahopu). Potemtakem so Rusi tudi na svojem Blabejem krilu postali jako močni. Po vsem; kar smo doznali do sedaj, bi mogli nastopno očrtati rusko fronto : Sinmintung-Čantan—Linšipu—Šahepu—Panjapu—soteska Utsihu, vztočno od Bsnsihu — pc dolgem ob reki Taitsiho v južno vztočni smeri preko Suiduna do Bjitsipu —potem v vztočni smeri do Daoindušana in potem še južno-vztočno od tu z malimi oddelki Vejt^ensiana. Čitatelj naj primerja, kakor sem Bvoje-dobno predvidjal, zavitje na desno ruske armade iz črta Mukden Inpan proti jugozapadu. Pred Port Arturjem so si Japonci baje nekoliko južno od »višine 203 metrov« prisvojili neko »višino 300 metrov«, glede katere poslednje da gojč še posebne nade. Ta »vfšina 300 metrov« ni narisana na nobeni karti in bržkone tudi ne ekzistira taka višina zapadno (d forti Ičan, ki meri Eamo 210 metrov, — a je to najvišja gora na tej fronti. Potemtakem je bržkone le toliko gotovo, da se ni povišala ona pozicija od 203 na 300 metrov, ampak, da se je za 97 metrov povišala — Is ž v japonskih poročilih o položaju na bojišču. rižfci in* »L»a fdtrie« je prioučii v svoji številki od 28. m. m. članek pod naslovom : O položaju v Hrvatski. — List »Soleil« pa razgovor z drom. Trešić-PaviČićem o Bis-marekovem političnem testamentu. (O teh izjavah Tredicavih bomo Še govorili.) Dogodek, ki se je zvršil minolo nedeljo v Parizu, je dal visoko sankcijo veliki in lepi misli : zbližanje slovanskih in romanskib narodov. Ta dogodek bi utegnil postati v svojih posledicah zgodovinskega pomena. In vspričo nemške ekspanzivnosti bi bilo to nja. Ta presumpcija vspričo dejstva, da najmanje tri četrtine učencev na tržaških državnih ljudskih šolah niso Nemci, daja prekrasno ilustracijo naših šolskih razmer, ki jih vzdržuje vlada — tudi iz nenemških žapov njih, ki si morajo često odtrgavati od ust, da morejo plačevati davke. Srbska slavnost. Prošlo nedeljo popo-ludne so se sešli v dvorani tukajšnje srbske občine vsi uglednejsi Srbi. Bilo ]e tudi lepo število srbskih gospej. Sedanji oibor te občine je bil dal napraviti v omenjeni dvorani velekoristno za ene in druge. Da, moglo bi, kraBno veliko sliko svojega predsednika in to se zgodit:, da postane taka zveza ekzistenčno 8liko so odkrili minolo nedeljo. Slavnostni vprašanje za one romanBke in slovanske narode, ki so naseljeni po krajih, kamor je ljevicu koji najljepša svoje dane posveti taka crkvj j narodu, ukrasi ovaj aveti hram, po- govor je govoril g. dr. K v e k v i ć, kateremu se je slavljeneo zahvalil ginjeno. Car-pangermanizem namenil svoja pota. Zgodovina kveni pevci so zapeli: »Mnogaja ljeta«, nam podaja izgledov, kako je sovražtvo med j Slika, ki jo je dovršeno napravil slikar romanskimi in slovanskimi narodi vedno dona- Krevatin, je vdelana v umetno izdelan po-šalo koristi — tretjim. zlačen okvir. Okvir je vdelan v ploščo iz Ali nikakor ne bodimo optimist in ne kararskega marmorja, spodaj pa ima plošSo udajajmo se prevelikim nadam. Od propagi- jz belega marmorja. Marmornata dela je izranja lepe velike misli pa do uresničenja je vrgii nag glavni R e n d i c. Vse delo je tako dolga pet. Dve veliki oviri sta na tej poti. divno lepo, da ie naše pero ne more oceniti A ti oviri so — romanski in slovanski na- pQ vrednosti. Želeti pa je, da si kak stro-rodi. Oni Be morajo poboljšati in mi se mo- fcovnjak ogleda ta, slavljenca vreden spo-ramo poboljšati. Romanski narodi so v svojih menik, in da napiše bolj strokovnjaško odlomkih na jezikovnih mejah agresivni, 0Ceno. uzurpatorični, nestrpni in polni oligarhične | Nadpis na podnožju slike se glasi (v požrešnosti; rekli bi, da so to pokvarjeni, c;rjlici): degenerirani odlomki romanskih narodov. To; »Srpskom dobrotvoru Ristu J. Šku-treba sanirati, predno bo možna zveza med romanskimi in slovanskimi narodi, ker zveza mora navstati le na podlagi popolnega diže blagostanje ove srpske pravoslavne op- in brezpogojnega pripoznavanja enake veljave gtine koja zahvalna imenovavši ga svojim in enake vrednosti. doživotnim počaBtnim presjednikom ovaj spo- Druga ovira, na katero kaj umestno kaže mfia podjže — 1904.« »Dubrovnik«, smo mi Slovani. Tudi mi se Tadi mi gaatitamo od srca velerodnemu moramo poboljšati in se tako usposobiti za g0apodu Škuljeviću na zasluženem počeščenju zaveznika, ki kaj ima in ki more kaj nuditi in Be za Komaj da ee je vlekel do občinskega simpatijo, bi želeli, da bi se nje propagatorji travnika. Tega poslednjega je iskreno pro-živo zavedali vsega, kar je na potu uresni- 8ilj naj mu pomore jn ,flU da kako zdravilo, čenju velikega cilja. In mi se tudi udajamo Zdravnik je Bicer odprl vrata svoje sobe, ali tej nadi, da dobri bwnij slovanBk:h in roman skih naredov pomore, da se končno zmorejo vse ovire in da pride do zveze proti njim, ki eo neizprosni sovražniki načelom pravice, ljubezoi in miru med narodi. bolnika je pustil stati na hodniku, ko mu je velel, »naj pride jutri!« Oče pa je le zatrjeval, da ne more čakati do naslednjega dne, ker mu je jako hudo. Zdravnik pa mu je ponovil, da naj pride jutri, ker dane3 da je (moj oče namreč) — pijan ! Siromaku ni preostajalo druzega, nego da je res cdišsl. Privlekel se je zopet domov. Tu mu je postajalo huje in huje in dobro uro pozneje je bi moj oče — mrtev! Tu ne treba nikakega komentarja, ker Kelto-slovaiiska zveza. V nedeljo se je vršil v Parizu napovedani kongres kelto - Blovanske zveze, ki je sijajno vspel. Veliki emfiteatir Sorbone je bil napolnjen tbSinstva. Prvi je govoril Č e r e p-Špiridovič. Občinstvo je opetovano prekinjalo govor B ploskanjem. A ko je dovršil, je godba inton rala ruako himno. Za Šp ridc-v:<5em je govoril Hrvat dr. Trešid-P a v i č i e. Tudi njegov govor je občinstvo ponovno prekinilo z odobravanjem, a na zvršetku je godba zasvirala veličastno hrvatsko himno »Liepa naša domovino«, katero so navzoči stojč poslušali. Govori bivšega francozkega ministra Lourtiesa, Beaure predpoludne do 2. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure opoludne, v sobi štev. 12, v IE. nadstropju mestne palače. Slavni g. Peerz na delu. Za jutri, v | ljudski šoli v Pasjaku. Prošnje je uložiti v ' teku 4 tednov — računano od 26. novembra kr. ■ okrajnemu šjlskemu svetu v Volovskem. Simptomatična občinska volitev. — Mesto, ki sluje za »najbolj nemško«, kar je umeti tako, da se v njem najbolj razvija najbrutalneja netoleranci proti drugim narodnostim, je mesto Gradec.. V tem najstrožje četrtek" ob 11. uri predpoludne, sklicuje zna-i nemško nacijonalaem mestu se je vršila dne noslavni g. Peerz, sedaj uč.telj na učiteljišču 2. t. m. ožja volitev dveh mestaih zastop-v Ljubljani, v dvorani nemškega telovadnega m. nikov iz i. razreda. A glej, nemško-naeijo-društva »Eintracht« shod učiteljev na držav- *alna kandidata Bta dobila po 535, oziroma nih šolah v Trstu. Shodu je namen, da bi ^02 glasa. Krščanski socijalist pa je dobil 461 glasov. To je VBakako jako simptoma-tična volitev. Proti jetiki. Podružoica »Društva proti jetiki v Ljubljani« je razposlala na okrajna rrl a xra rai ve n h f» i n « in innna urade 37.000 ustanovili tu podružnico kranjskega nem škega učiteljskega društva. Gg. učitelji na državnih šolah v Trstu naj si le zasnujejo rečeno podružnico, ako hočejo. Mi bi niti ne omenjali ne shoda, ne glavarstve, občine in župne n i • t i- i .i? _i_____i_:i :_ a'___xi_:u : dotične okrožnice g. Peerza, da ni sklicatelj upoBtrcfiral povabljencev kakor »deutschden-kende«. Morala te okrožnice je torej ta, da od učiteljev na državnih ljudskih šolah slovenskih in 6750 nemških iztisov navodil, kako se obvarovati jetike. Goriški mesarji morajo odslej po ma-gistratnem odloku imeti ob prodajalnah na- preBumira, da bo nemškonaeijonalnega mifilje- ' pise s ceno in kakovostjo mesa. Kakor meso prve vrata as šteje meaa volov, starih 4—8j let in popolnoma rejenih. I »Tržaški Sokol« naznanja bratcu, da se je telovadni red spremenil tako-le : Vrata mlajših bratov telovadi vsak ponedeljek, sredo in petek (prej v soboto) od 8. d 5 10. zvežer; vrsta starejših bratov: veak torek in četrtek (prej v petek) od 8. do 9. zvečer. — Na zdar ! Odbor. Slovenci pred Gradcem. Ljubljanski g. Ivan Hribar, in gosp. dr. Ivan Tavčar sta kupila graščino Hornegg pri Gradcu za svoto 410.000 K. Sest oseb povoženih. V Gorici se je v ponedeljek proti 6. uri zvečer vračal prekupčevalec s konji Jože Batič, doma iz Sem-pasa, a stanujoč v Stračicah štev. 22, po ulici sv. Klare in naprej po ulici Via Ponte Nuovo s konji preti domu. Bil je še precej dobre volje. Na nekem mestu mu je hotel pa9ti klobuk z glave in ko si ga je popravljal. e a mu konja iztrgala iz rok vajeti, se splaš la ter začela strašno dirjati. Zavila sta jo v drevored ter dirjala dalje po njem. V istem času s a je pa nahajalo v dre voreiu mnogo ljudi, vračajoči h se s semja proti domu. Od teh podrla sta jih konja ti Razne vesti. V Švici vlada izreden mraz. Po nekaterih krajih je nad 25 stopinj mraza. Orkan na Siciliji. Iz Mesine so brzoja-vili, da je bil dne 2. t. m. tam silen orkan. Potopilo se je 336 večih in manjih ladij in ladijc. Kolera. Iz Petrograda javljajo, da je v guberniji Orivanski od 21. do 28. novembra zbolelo na koleri 914 oseb; od teh jih je 363 umrlo. Železničarji v Italiji nameravajo uprizoriti splošen širajk, ako se v kratkem ne ugodi njihovim zahtevam. Svetovno razstavo v St. Louisu v Severni Ameriki so t« dni zatvorili. Prebitka se ceni na 200.000 funtov šterlingov (= 4,800.000 kron), kar izkazuje dividendo šest odstotkov. Stroški so znašali 10 milijonov fantDV. Razstavo je obiskalo 19 milijonov ljudi. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Boji okolo Port Port Arturja LONDON 6. (Reuterjev biro.) Rusi eo na tir. Aotm Djminiko in Andrej Lutman iz ve6krat po no2i napadli >gri6 203 metrov<> Pevme ter Jože S6ligoj so bili tako poško- toda bili 8Q z veiikimi izgubami odbiti. Pri do van i. da so jih morali prepeljati v bolniš- teil poakusih so utegnili izgubiti 3000 mož. n:c3. Ša precej poškodovana sta bila tudi Jt . i vunguzi. zakon^-ka Gašper in Katarina S.lič iz St. Ferjaaa, katera so pa peljali na nekem vozu PETROGRAD 6. I* Mukdena so danes domov, kakor tudi 5 in pol letni deček Marij °Poro5lh : Cun^i 83 Predrii našo liniJ°- Mininssi. ttatič, katerega so pozneje aretirali, Stevilne tolPe' Preoblečene kakor Kitajci, se je oattl nepoškodovan, ravno tako tudi njegova nahaJaJ° 100 kilometrov daleč od Telinga kon-a. le voz je bil razbit. ter 6akaj0 u*odae Pr:like> da ""ušijo že Za »Božićnico« so se odzvali in dopo- leznico ter raz3treI^ mostove. Radi tega seje elali Hledeči č. g. g. Katinka Kenda, Ivan POV8°jJ P«dvzelo .hodne mere. Milič c. kr. mor. gen. komisar Pula, Hinko | General Oku nevarno obolel ? Šonc voditelj malega semenišča, in dr. Viktor „ J PETROGRAD 6. Poročevalec »Biršev Greg.rič ziravnik v Sežani po T> kron. Fran X edomo8tl« Je Pojavil iz Sančatuna od 14. Turš č c. k. nadkomisar v Puli 4 krone L W '' KltaJC1 Poro5aJ°> d* je general Oku A. B aigar župnik Filipan 3 krone. Anton nenadoma> ® nevarno obolel ter da se nahaja Slaxi5 kaplan, Josip Novak župnik v Po- V Bmrtni Devarno3t'- Vest, da je že umrl, sa vir u, Peter Kolar c. k. viš. kontrolor Piran, ne PotrJa- V5:raJ Je b l "etavan neki Ki- Marija Livrič, Kar jI Pavetti c. kr. davker taj€^ Pn katerem 80 našli 500 Pu^ov B ck' Sežan t po 1> kroni. Fran Rvšlavv župnik fjrdove vž,*a1ne vrvice' katero ee rfibi za Repentabor :n Frio Baksr Kjiiaa po 1 kr. vžloatl m,ce. Blag m darovalcem :n darovalkam se srčno . v, .. , , . . . Seja nemške ljudske stranke. zahvaljuje. Za Odbor: DUNAJ 6. Zveza nemške ljudske Maša Grom blagajmčarict>, Via FuECdIo št. 4. stranke je v današaji večerni seji rasprav- Za žensko podružnico družbe sr. 1 8 U razaa vprašanja. Sklenilo se je o tej Cirila in Metodija je nabra g. Miha Hr- prilik?, da Fe mara zahtevat/, da vlada r a vatin v »Koasumnem društvu« pri sv. Ja- tvori italijansko pravno likultsto v Iao- kobu 5 K 5*i st. Ntbiraleu in darovtl:em nao^ta. lepa h?? a. Italijanski klab in Italijanska pravna Usmiljen tat. 2«"» ietn Herman Lizar 6 fakulteta. je b i prelainočajim aretovan v ulici Crosada DUNAJ (3. Italijanski državnozborski na zel.tevo nekega Diliratcca, kateremu pa kub je z izinm na vesti, da namerava ne v« imena. v Uda provirorično premestiti italijansko B lo je tako : Latar č je šil s trem' pravno fakulteto iz Wiltenf, skl nil ostati prijate ji po ulici Croeada. Srečali so enega pri zahtevi, da ima t.l.ko pri provizorični, Dalmst nc. P] len Lizer c .v;li tovarišev je kclikor difijitivai rešitvi tfga vprašanja, priti — h< t či fkraati DJocatinca — iztrgal t.mu v pcetev vrlino le Trst, kakor eelež itali aa- erebrao ur.) in veriž co iz teloTn k^veg^ žapa. feke pravne fakultete. narodov, da bi se približal dan splošnega miru. Dokler ni sodišča, pred katero bi se zamoglo pozvati narod, ki je razžalil eno ali več narodnosti, ni možno misliti na razoro-ženje. Vzlic temu je Amerika pripravljena, da zatre vsako gibanje, da le živi v dobrih odnošajih z drugimi državami. Predsednik omenja tozadevno na mirovne pogodbe skle-njene z raznimi državami ter na haežko mirovno konferenco. — V svrho da doseže Amerika svoje opravičene mednarodne zahteve, potrebuje ista močno mornarico. Po roč lo omenja tudi predrtja panamskega kanala ter raznih drugih zakonskih predlog. včeraj danes 100.30 100.25 110.30 100.25 119.85 119.H5 100.25 IC0.25 91.35 91.30 119-05 118.95 93.20 9*.20 88.95 83.90 163i.— 1634.— 678.50 676.50 289.47 V, 239.52V2 117.55 117.62 */a 23.48 23.48 19.0H 19.06 95.25 95.30 11.32 11.29 Bi! ie pa neokreten : ura in verižica, ko ju je bl ž s iitrgal, sta mu pali na tla. Dalma- Če.ski klub. DUNAJ 6. Glasom »Siav. Korresp.« je Borzna poročila dne 6. decembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.05— 19.07—, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 239.40—239.80 Francija K 95.15—95.3h, Italija K 95.1}— 95.35 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.40—117.70, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99.90 — 100.10, ogrska kronska renta K 98.— S8.30, [talijanska renta K 102.*/4 :03.>/4 kreditne akcije K 676--678.— drža me Železnice S. 653.-- 655— Lombardi K 80.— 90.—, Lloydove akcije K 717.--723.— Srečke: Tisa K 323.-327 —, Kredit K 479.— do 489. -, Bodenkredit 1880 K 306.— 316—, Bo-denkredit 1889 K 298.— 30».—, TurSke K 13* 50 do 134.50 Srbske —do —.—. Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ „ kronah 4°/o Avst. investicijska renta 3'/i°/o Ogrska renta v zlatu 4% „ „ „ kronah 4 » jj ° /s Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. i 00 državnih maric 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parfžka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — franc^zka renta 98.77 °/0 italijanska renta 105.15. špan ki exterieac 91.05, akcije otomanBke banke 596.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železni'e —.— Lombardi 93 — unificirana turška renta 88.85 menjice na London 251.55, avstrijska ziata ren | 10130 ogrska 4 °/0 zlata renta 102.50 Lftnderbau ' 494.— turške srečke 128 25. parižka banka 12.fc0 italijanske raeridiionalne akcije —.—, akcije Rjo Tinto 15.92. Vzdržana. London. (SUpd) . Konsolidiran dolsr 881/,, Lombardi 3'/« arebio 277 4, Spaiaka r6nta 9yjH ita lijanska renta 1C41 A, tržai diskont, 2T s menjice n: Dunaju f4.21 dohodki backa--izplačila bank —.— Mirna. Tržna poročna 6. decembra. Budimpešta Plenica za april 10.34 do 10 S5; rž za april 8.— do 8.0" ; ove* za npril 7.*24 po 7.i6 ; koruza za maj 7.61 do 7.64. Pšenica : ponudbe srednje ; povpraševEn t slabotno, ugodneje Prodaja 20.000 met. stotov.. za 5 stot. zvišanja. — Druga žita za 5 stotink zvišanja. Vremt- : megla. H a v r e. (Sklep,) Kava Santoa good a» • ragn z« tek- mesec po 50 kg 45 75 frk, sa marrc 46 db. Mi no. H am b u r g. (Sklep pop.) Kava Santos gr> d average za dec. 37 V, za marec 38'('4, za maj 383 4, za september 393/+ mirao. — Kava Bio nn\sd_ loco 37—39, navadna reelna 40—41, navadah doi>» , 42—44 H a m b n r g. (Sklep ) Sladkor za dec. 2S 5") za jan. 2^.75, za febr. 28.H5, za ncarec. 28-05 ic april 29.05, za maj 29.15. Vzdržfno. — Vren e : megla. New-York. (Otvorjenje,) Kava Bio z« dobave, vzdržano, nespremenjeno, 5 stotink znižanja Sladkor tuzemski. Centrifuscal pile, prau-K 66.50 do 68.00, za september K —do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncasač in Meli-ii' promptno K 68.30 do 69.30, za aept. K —.— —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. 81adkor iz repe surov 143/,6 " Java 15.6 Sh. Trdno. Pariz. Bž za tekoči mesec 16.50, t* ■«• ianuvar 16.75, za januvar-april 17.15, zs m rrr. junij 17.50 (mirno.) — Pšenica za tekoči m sec 24.25 za januvar 24.50, za ianuvar-b|>r ! 25.— za marec-junij 25.25 (stalno). — Moka za koči mesec 32.10 za jan. 32.35, za januvar-aj' i 32.75, za marec-junij 33.40 (stalna). — Bep-' olje za tekoči mesec 46.—, za januvar 46.> za januvar-april 4/.50 za maj - avgust 47 so (mirno.) špirit za tekoči mesec 49.75, za jan. 4V za januvar-april 49.25 za maj-avgust 4T - (stalno). Sladkorsurov 88° uso nov 38--38'/^ (stalin> bel za tekoči mesec 421/* za jan 42 '/a za jm. april 42", za marec-junij 433/8 (stalnoj rafini-««.. 72—7zV» Vreme: oblačno. Trgovina se zaklanimi prašiči. VSeraj je b lo pripeljanih na tuka.š -i trg 58 zaklanih prsšiŠev. Prodalo ae je ek-VBe in Bicer hlasro I. vrate po K 102.—, 1 1 pa od K 80- 92. Kup5ija je bila sltb ; vreme slabo in mali povpraševanja. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles ,JWf. Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izkljui' i prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zal >--i priprav za točiti pivo. I.astna mehanična delavnica i popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah c^ccc^s TELEFON štev. 1734. Tovarna poMštva Aleksander Levai^irui = ulica Tesa št, 52. A _ (v lastni hm.) ZALOGA: Piazza Rosaria (šolsko poslopje^. Gane. da «o nI bat! n'kaka k'j^k&T :h2 j Sprejemajo se vsakovrsty»a dela tn po posebnih načrtih. Dn^treiaa ooaik breaplaCao in •IMil • 1»WIBM»I»- i 1 i Sprejemajo se vsakovrstna dela in po posebnih načrtih. — sw JlnsiTovaa cenifc brezplačna ia franfco. « Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. 3» M « .1 «4 iS IS >• 9 ft •ita«Ml*l»fl # t ntfe te je pripogoil tsr ju pobral, a ko ju imfcl danes Sešai klub s^j j, v kateri je bilo je to.'ji dejati v iep, mu ju je Latarić zopet izcrgal iz rek. Na to je Diimatin-c obr.al tak ) presenečen, da se je L a ta rdi tiko za em lil, da reksi mu : neuaien, da bi 13 lila vredao okrasti !« po dal si debati sklenjeno, da se povo«icm rarprave o predlogi gifccJe olajšanja bede le toliko dovoli, kolikor bo faktično zntšala mu ;"e povrail uro ia verižico BVCti. Da ae skupno razpravlja o tmenjenem >\z?mi, vzem- nazaj, ker s. pre pred cgu in o proračunskfm provizoriju, je bilo odklenjeno. Klub je dal Členom kUba, Di mitinec je vz^I nszaj uro in verižico, ki pr.padajo proračunsaemu odseku tozadevno a v istem hipu je prijel re lar, kateremu je direktive. Daioaa; n*c povedal, kaj se mu je b lo pri-pet:lo. Seveda je radar aretoval Lizariea tsr ga odvedti v ulico Tigur pred policijskega Pruski princ Albert pri papeža. RIM <">. Pruski princ Albert se je s ..... . , ... pruskega pj&laništva pri sv. Stol;ci podal v ura in a, ki ga je vzel na zapisnik ter ga .T .. , . , , r T Vat:San ter obiekal nap.žj. Na to je posetil dejal i od ključ. . r 1r J / j j . . , , A . . . T državnega tajnika kardinala Merrv del Vala. >ezffode oa delu letni klepar Ivan n ... , . . * . ^ . . i *ji o i ■» »i Pczneje si je pr uc o»ledal cerkev sv. K mpara, stanujoči v ulici del Solitario st. ^ ^ 3 13. ie \č:raj predpoludne padel z nekega Portugalska kraljica v Turinu. T URIN 6. Portugalska kraljica je danas je \C:raj predpoludne padel z nekeg: odra, na katerem je delal, ter se pri tem prtcej tefso pobil na levo roko. — 4«. letni poljedelec Fran Klodič, doma popoludne dospela semkaj. Na kolodvoru sta >?in št. 6, je v če rs j mej delom na svo- J® vf,Pre|ela princesinja Leticja in g o t Tu- z Op jem polju, ponesrečil" ter se precej težko Kraljicil j« taM poaetila svojo eestro p, j [,-t tlavr vojvoiinjo c'Aosta. Stanje iste se je daoeB ne Oba t ta prišla v tukajšajo mestno bol- koliko ^aljtelo.^ n šaico, kjer sta bila vsprejeta v X. k rur- g čni oddelek. Iz »Škrata« : Novi zdravnic. S.išal sem, gospod doktor, da ste sklenili v našem mestn se stalno nastaniti, in evo me, da vam se predstavim na složno predsednik Raosevelt danes poslal kongresu, delo. — As kom imam čast govoriti ? — pokazuje glede zunanje politike na željo Jas sem grobokop. ameriškega ljudstva in vseh prosvetljenih Ameriški kongres otvorjen. WASHINGTON 6. Danea popoludce je b:l v navzočnosti mnogoštevilnega občinstva ctvorjen kongre?. Po rešitve formalnosti sta se obe zbornici odgodili do jutri. Poročilo predsednika Roosevelta. WASHINGTON G. Poračilo, ki ga je II! TRST - Farneio 33 Prva narodna Wtr MIRODILNICA ^m Simona Skrinj ar-j a Velika zaloga vseh in svežih barv, po kost za podove, emajlna pokost, vseh vrst čopiče vf petrolej, šipe, parfum eri je, gobe, mineralne vode, kuhinsko in toiletno milo. -- SPECIJALITETA - - PREPARIRAN VOSK ZA PALKETE. • • • lil • • • i i EE?1 Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. N Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačige organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = aorejems zavarovan1 a Človeškega živ-1 en j a po najraznovretnejših kombinaci-*Js pod tako ngodnimi pogoji, ko nosna druga zavarovalnica. Zlasti je *odno zavarovanje na doživetje in ■mrt c zmanjšuj očimi se vplačili. Vaak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" • vzajemna zavarovalna banka v Fragi. - Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po Tellkosti druga Tzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi sloYansko-narod.no VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. upravo. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po nsjniŽjih cenab. Škode cen j uje takoj in najakuntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatse podpore v narodne in občnokoriatne Stanovanje Santi štev. 21*0. z eno sobo in kuhinjo se onda v najem La Scali Ti/Pilf51l* '>rez otr°k se išče za neko h i so. ■ dldl Predstaviti se od 3.-4. ure pop. v ulici Torrerte št. 38, III. nadstr., vrata 14. Vešč zidarski polir, samostojen . delavcc in z mesij i v, se sprejme v trajno službo pod i godnimi pogoji za OPATIJO. Isti mora ►;ti čez 35 let star in se izkazati z dobrimi -pričevali. Znanje slovenskega ali hrvaškega rzika, kakor tudi zadostno nemškega po^oj: mogoče, tudi lahkega. Ponudbe na upravo -ta »1'dinosti« pod znamenjem »Polir«. Sprejme se takoi iomptoiristinja ^ ica. Prednost imajo one. ki so obiskovale ak trgovski tečaj in imajo vže nekaj ]>rakse ' trgovskem uradovanju. PonudV>e se spriče-ili, naj se pošljejo na tvrdko : Konjedci v- Zajec, trgovina z želez jem v Gorici. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. mr Moške in deške obleke v velikej izberi. Velik izbor črnih oblek, površnikov, ulstrovin hlač. posebnost: bombažne delavske hlače. Jako ugodne cene. Ulica Are a ta štev. 9 (vogal ulice Sapone), o o e o >ooooo< □GERIJA* JpSin ZiaOnu Casermil -> o o o I o o o o ^ Izbor drog-, barv. čopiče v, pokosti.j r^rfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, ; oska za parkete, na mrzlo pripravljenega rupa tamarindo. malinovca itd. itd. > Ooooooooooooooo JAKOB SOTLARP Via dei Bacclii j. aloga dalmatinskih in istrskih vin prve I rste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. — Prodaja na debelo in drobno. BV~ Dostavljenje na dom. Banque Hypothecaire et de Prets Franco-Anglaise PARIŠ - 20-22. RUE RICHER - PARIŠ 15 dovoljuje hitro in kulantno : AMORTIZACIJSKA POSOJILA |» K K K K Manufakturna traovlna ARTUR PONTINI Sk ima v zalogi vedno ^^flO^II 4" 1blaga za ženske -Ogulit IZ fPOr obleke, barhenda, opičev, prlpadkov in drobnarije. —— Ugodne cene. ^^a^s* mi JVcanu/akturna trgovina 1 ^Smbrosich £ jVfedricky TRST - ul. Belvedere 32 - T ST Fuštanj za krila širok 90 cm po 36, 42 novi. Fuštrnj veleur od 27 rovč. d"Ije. bel. siv 'n p:qaet fuštanj. Koten na beta in siva. Maje. šjiii i i ri.te. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala p'eproge za mej posteljo. Kravate, srajce za • ažke in ženske. Krila, nogavice, čipke in žamet, l:akor tuli raznovrstne drobnarije. po 3 V, in 4% na prve in druge stavke do 3/a dela cenilne vrednosti za dobo od 15 do 75 let. OSSBNA POSOJILA Javna skušnja jecljajočih. Ob zaključku tržaškega tečaja, se bo vršila v soboto dne 10. t. m. od 4.—5. ure pop. v ..Hotelu Balkan" javna skušnja obiskovalcev, nu katero se vsakdo prijazno povabi, da se prepriča, da govore pacijenti p o p o 1 n o m a j e c 1 j a n j a prosto. V nedeljo 11 t. m. in ponedeljek 12. t. m. bo Mad. A. Nagel sprejemala v „Hotelu Ilirija" v Ljubljani osebno prijave za tečaj, bi se bo tam otvoril. Pekarna in sladčičariia FRAN MILLANICH Trst. — nlica Commerciale 1 — Trst. Trikrat na dan svež kruh vsake vrsto. R z-našane na dom. Sprejema naročbe n* sladft r»a itd. o priliki poro s in krsto .'. Najugodnejše cene. URAR F. PERTOT Trst, ul. Poste nuovc 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-nes, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. po 41/2 in 5°/0 duhovnikom, oficirjem, državnim in zasebnim uradnikom, trgovcem in industrijalcem s poroki ali brez porokov za dobo od 1. do 15 let. Konverzija bančnih dolgov financiranje in spremenjava podjetji v delniške družbe. Dopisuje: francosko, angleško, nemško, italijansko, rusko in špansko. ~ Pojasnila brezplačna! ----------------^^ K K K K K « X X X X X X X 1 X Xj X X n x X X X X X X K X X Oglas. 000000000000000 Zlatar Dragotin Vekjet (c. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. -iporoča svojo na novo otvorjeno rodajainico zlatanine. srebrnine in žepnib ur ■orejema vsakovrstne poprave zlatih 1 srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Narodni kolek jc vBobiti pri upravi TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KEON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 mebl07anje po najmodernejših zahtevah KATALOGI BREZPLAČNO. Javljamo slavnom općinstvu, cla smo otvorili podrum dalmatinskih vina i rakije droparlce iz Šibenika od vlastitih proizvoda. U nadi smo, da će se to slavno općinstvo poslužiti što većim naručbawa na veliko, na malo i za obitelj, franko u kući. Naša će biti zadaća, da slavno općinstvo zadovoljimo u svakom pogledu, umoljavajuć is o da se i/voli osobno ili pismeno obratiti kod : MAKALE & KULUŠIĆ Gostilnica: PnHriim. „lila korota ii Setaico" unJ^l'br I9 ulica dele Pontebr. 6 c <*mozza br. x9 Nad 40-Ieten vspeh. Najstarejša medicinalua specijaliteta naše pokrajine. fastiglie' prendiii (od ogolunjene sladke škorje) I/najditelj in izdajatelj P. P RENT) IN F v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene sč zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobe čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. . . ..........■' y wsr Zaloga lu „SANUS"-- novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. c. COMINI, Trst Barriern _ Ml L ;•*.■!' -'iij " i A '! 6 is ' f? t I __lij Sr ' % IfiBT:™?'-RSŽj^jg 28 Fo visokoj kr. zensaljekoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom ^SpaiovaSka kiselica naravna a kalićko muriatićna litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvrstno: popud kristala čisto stolno piće. — Glasoviti liečnićki auktoriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom kod svih bolesti p obavnili organa i grkljana proti uloz ma i reumi, kod že-ludačnog, plućnog, grlenog i svih drugih katara proti hemeroidima (zlatnoj žili), kod boli bubrpga, mjehura. Kamenca, šečerne bolest', zrnatih i nateklih jtta a, žgaravice i mnogih drugih bolesti. ProkuAaao izvrstno i nenadkriljivo sredstvo kod spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti. Analizirale ju prof. dr E. Ludwig, c. kr. dvorski savjetnik i kr. pr. f. dr. S. BoSnjakovič. Nagradjena na mnogim velikim strokovnim izložbama sa 15 zlatnik medalja. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVACKE KISELICE", jl AGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim liek&rnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. Glavn i zastupstvo za Trst i Istru: Johannes Klingenberg & Comp. n Trstu ul. tiiorgio Galatti štev i4. izvozno-marčne (E^port-Marzen) ij in vležane (Lager) z==: Pive == v odčekih in v boteljkah, kakor tudi = SS/sTasa, = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga jVfattonijcvc gissshubicr vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junio TRST Via degli Artisti štev. 1" ir LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnioa v Celovcu. Kupuje in prodaja **£ vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, koin"n*)vlh ctllgacij, srečk, delnic, Tslut, anvcev iv dev:i P )»c»;* k Tiakinv tr«btnjv. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.009 Daja pradojme aa Trad. papirje. Zavaruje aročke proti kurzni - izgubi -- - Zamezkj&vs. in •skom^tnja izžrebane vrodnostue papirje is vse vdaje aapsie -------- — kepesti. - Vinkulujo in dlvinlcuiuje vojačke žon imnaka kavcije, MaMampt ta psJcmoso fSar* -.m marođila. Podrnžnioa v Spljetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d - dne vzdige. — = Promet • 6eki in nakaznioami.