RAVNATELJ 1 ' I '.V T T Posamezna Storilka 30 coni. Letnik Lil Mfcm. Narotafa*: sa 1 o UAo L 75.—, v in obrtn« L 1 JO. oglu« Oglasi na prvi strmni L X— EDINOST Ur*dniit«t> in npravnifttvo: Trsi (3), ulica S. France»co đ'AisU 2a Telefon 11-97 Dopisi naj s« poi&jajo izključno arodniitm, oglasi, rvkla-macif« in dsnar pa upramiltvu. Rokopisi m no vračajo. Nsfrsokirsna pisma s« no sprejemalo. — Last, založba in tisk Tiskarn« «Edino«t». Coduredniitvo ▼ G o r i c i : ulica Gioouž Carducd It 7, L n. — TelsL it 3/7, davni in oorfovoroi urednik: prof. Filip Pari«. mm in Slovani Pod naslovom «Mi in Slovani« je objavil «Popolo di Trieste» od 29. septembra uvodni članek izpod peresa glavnega odgovor^ , ega' urednika omenjenega lista g. Alessandro Nicotera. Ker ie «Popolo di Trieste» glasilo julijskega fašizma — njegov ravnatelj je tajnik pokrajinske fašisiovske zveze inženir Cobol so v tem članku pač formulirana naziranja stranke o tem brez dvoma za nas najvažnejšem vprašanju Julijske Kraji-Qe, t. j. o slovanskem vprašanju. Prepričani smo, da je primemo in potrebno, da so o vsebini lega članka obveščeni tudi naši čitatelji, in zato ga podajamo tu v dobesednem prevodu. C lan k ar piše: «Na fašistovski način je naš list poglobil poznavanje vseh slovanskih vprašanj in je potem opredelil svoje zadržanje napram drugorodcem z nenavadno jasnostjo in je prišel celo do tega. da je začrtal določen, popoln program, ki se da lahko izvršiti in kakršen se do sedaj m še poskušal. Izvajanje tega programa je vzbudilo med Slovani veliko presenečenje in novi na*in postopanja političnih in izvršilnih oblasti kakor tudi listov^ jih je zmedel na hud način. Tako nenadna in blagočasna akcija, tako nagla in ravna, se namreč ni pričakovala in je mnogim Slovanom še skoro nerazumljiva, ker preveč zaupajo v svojo lastno prirojeno zvi-. tost, ki naj bi, kot prejšnja leta, prekanila akcijo naših oblasti. Toda že se opaža neko neugodje, kajti sedaj so vendar že morali uvideti, da se nahajajo pred političnim načrtom, ki ne dovoljuje nobenih transakcij. Z eno besedo: fašizem, ki je segel do Slovanov, s katerimi je začel urejevati medsebojne od-nošaje, kot je moralo priti po prav naravni poti. Pokrajinske zveze so v tem pogledu skrajno občutljivi tla-komeri, ki poznajo popolnoma duševnost in zgodovino Slovanov, beležijo delovanje teh poslednjih, opredeljujoč dokazne elemente za zagotovitev njihovih oravic in določajoč meje strpljivosti, ki jih dovoljujejo naši zakoni za kakršnokoli nji-njihovo manifestacijo. Do pred kratkim ni niti bik> določenega reda idej v politiki napram Slovanom in tem mani je bil kak program. Niti se more reči, da bi bilo treba mnogo. Gotovo je bil potreben položaj ravnoteže v julijskem fašizmu, potrebno je bilo, da se Čisto politični organi, kot fašji in federacije, konsolidirajo ter vršijo svoje naloge. To se je moglo zgoditi tedaj, ko se je fašizem po vsej Italiji, čist od voli-tvenih ali kakorkoli osebnih skrbi, lotil-z resnobo in doslednostjo samo vprašanj, ki so splošnega in dalekosežnega značaja. Slovani imajo sami napram sebi težko krivdo, da vsega tega niso opazili. Ker so nespametno trmasti v činjenju naše dežele in v mnenju, da sta režim in njegovo delo nestalna, niso zasledovali jačanja fašizma in njegovega napredovanja napram bolj in bolj protidemago-škemu in pozitivnemu realizmu. Ko je ta ali oni Slovan to opazil, je bilo že prepozno. Sicer pa bi ne bilo nič moglo zavreti ali zavrniti naših namenov. Treba je priznati, da je tem našim namenom pomagalo dejstvo, da niso bili odobreni s strani jugoslovenske vlade net-tunski dogovori. Vsekakor je bil hip ugoden tudi v mnogo drugih pogledih. Fašizem dobiva namreč v bi Stvu svojo moč od tod, da je vzpostavil silo zakona. Res je, da že obstoja obširna fašistovska zakonodaja, toda res je tudi, da stavi režim svoje podlage na vso obstoječo zakonodajo, katera pa je bila večinoma poklicana k življenju po zaslugi bolj vnetega in fašistov-skega izvajanja. Kar se tiče Slovanov, niso vlada, stranka in listi storili nič drugega, nego da so zopet od-kopali načelo italijanskega državljanstva drugorodcev. Iz tega edinega načela, potrjenega po pogodbah, so se izcimili vsi Ukrepi, ki so bili do sedaj izda- ni in ki se bodo izdali glede njih. Slovani toetran in onstran meje bi se bili morali vprafiati, zakaj se prej ni začelo s tako ureditvijo, in ne se čuditi sedaj spričo logične stvari. Predvsem bi nam morali Slovani predložiti v svojih oporekanjih pravne argumente in ne potvarjati, kot to delajo, razloge in metode, ki smo jih mi usvojili. , V Zagrebu in Ljubljani so nekateri listi, ki so vzeli na cilj «Popolo di Trieste», kateri da je vzrok vseh mer, ki se podvze-majo v Julijski Krajini proti slovanskim ustanovam. Prevelika čast za nas. Toda v Jugoslaviji pozabljajo prelahko, d/ Italija ni balkanska dežela, kjer se izvajanje zakona prepušča kateremukoli neodgovornemu organu. Tu so marveč organi vlade. Samo da ne gre za kakršnokoli vlado, temveč za fa-šistovsko vlado, katero fašistovski tisk opozarja na vprašanja, ki jim obrača svojo po zornost. Mi, ki smo ob meji, imamo oči stalno obrnjene na Slovane in smo ovadili nepostavnost obstoja nekaterih športnih in kulturnih društev kakor tudi hinav^ sko &n mistifikacijsko zadržanje slovenskega tiska. Lahko bi šli dalje in opozorili oblasti, da slovenski rovarji. pregnani iz pevskih, gasilskih in podobnih društev, nadalje izigravajo naše zakone, skrivajoč se po zadrugah, konsorcijih in drugih pretvezno gospodarskih društvih. Lahko bi zahtevali od faši-stovske vlade, naj ne premešča slovanskih učiteljev v kraljevino, temveč naj jih odstavi od poučevanja, kajti noben slovanski učitelj bi ne mogel učiti našega jezika, nočemo reči v To-skani, pač pa niti v nobeii drugi deželi Italije. Po vsem tem bi ne mogel noben slovanski list dokazati naše samovoljnosti. Ni samovoljnost, pa tudi nismo nikdar govorili o zarotah proti državi; predobro vemo, da Slovani niso sposobni za kaj takega. Rekli smo, in prefekti motivirajo svoje odredbe na enak način, da mora biti nacionalni red, fašistovski red v Italiji en sam. Jasnejši bi ne mogli biti. Italijanska država hoče biti harmonična država, monolitič-na, z eno samo disciplino brez izjem. Društva drugorodcev, tudi naj nedolžne j še športno društvo, ne morejo biti dovoljena, kajti na ta način bi se en del državljanov odtegoval od nacionalnega delovanja, ki je eno-zvočno, tudi ko je športno. Neka prefekipva motivacija definira slovanska društva kot «skupi-ne za politični odpor, središča nerodno prikrivanega nezadovoljstva in sumničenja napram vsaki italijanski stvari». Ali je mogoče biti bolj odkritosrčen? Jugosloveni pa hočejo, da bi mi ovajali radi zarot. Toda niso potrebne zarote. Potrebno je marveč, da Jugosloveni razumejo naše stališče. Treba je, da se naučijo razlikovati med demokracijo in fašizmom. Fašizem ne pozna veselja, da bi se pustil varati. S svojim realizmom zna preprečiti prevare, tem prej, ko gre za Slovane, t. j. za ljudi, ki jih moramo zelo dobro poznati, ker jih imamo v hiši. Če torej Slovani ne bodo razumeli, bo to iz sovraštva in v svrho podpihovanja. Listi onstran meje podtikajo, da bo ljudstvo spričo naših metod zgubilo vsako spoštovanje napram državi. Mi bomo odgovorili, da fašistovska država nima potrebe nasvetov ljubljanskih listov, da izsili spoštovanje, niti mnenja par slovenskih skupin, ki pridejo ob časti in prebende, ki so jih do sedaj uživale na račun drugorodnega prebivalstva. Fašistovska država si izsili spoštovanje s tem, da doseže naj absolutne jše izvajanje zakonov, in z jasnostjo teh poslednjih, kakor so jasni oni zakoni, ki se izvajajo glede Slovanov. Med Italijo in Albanijo ni bila sklenjena nikaka tajna pogodba PARIZ, 1. Italijansko poslaništvo v Parizu je razposlalo vsem listom sledečo noto: «Nekateri listi so prinesli iz Ženeve neko vest, po kateri bi se naj bila med Rimom in Tirano sklenila tajna pogodba. Informacija nima nobene podla-ge.» Krni] Boris v Rimo O*. Mussolinl se Jo povrnil f proatolloo RIM, 1. Tekom današnjega dne se je povrnil v prestolico predsednik vlade on. Musso-lini. Včeraj zvečer je prispel iz Neapelja v Rim bolgarski kralj Boris, ki se je nastanil v hotelu «Russia». K vesti o njegovem prihodu v Rim dodaja «Lavoro d'Italia» v svoji današnji številki kratko biografijo, ki jo zaključuje s sledečimi besedami: Italija, ki je vedno smatrala neodvisnost in moč Bolgarije za predpogoj ravnovesja na Balkanu, ki je vedno podpirala vsako iniciativo, ki je bila namenjena zboljšanju položaja nesrečne države, in ki je prepričana, da so si interesi in čustva obeh držav skladni, pozdravlja Borisa I. kot carja, ki- bo znal priboriti Bolgarom ono mesto, katero jim pritiče med balkanskimi državami. Sir George Roulcnd Handes posotil kralja v San Rossoni tn prispel v Rim TURIN, 1. Davi je prispel ob 7.50 z luksuznim vlakom v Tu-rin londonski župan sir George Rowland Handes, ki ga spremljajo njegova soproga Majrores, hčeri Elizabeta in Marjeta ter šerifa Green in Devenport. V Turinu so ga posetili tu-rinski občinski načelnik comm. Levi, odposlanec rimskega ou-vernerja kneza Potenzianija in zastopniki turinskega mesta. Londonski župan se jim je zahvalil za njihovo dobrodošlico ter je ob 8. uri nadaljeval svoje potovanje proti San Rossoru in Rimu. PISA. 1. Ob 14.40 je prispel londonski župan v Piso. Na postaji so pozdravili ugledne goste zastopniki oblasti in mnogoštevilno občinstvo. Po končanem sprejemu so se gostje v dvomih avtomobilih odpeljali v San Rossore. Po prisrčnem razgovoru s kraljem in kraljico so se gostje spet povrnili v Piso, kjer so si v naglici ogledali njene zanimivosti. Ob 15.35 so nadaljevali svojo pot proti Rimu. RIM, 1. Danes o polnoči je prispel londonski župan s svojim spremstvom v Rim, kjer bo za nekaj dni post prestolico. Goste so sprejeli in pozdravili na postaji rimski guverner in podguverner in generalni tajnik fašistovske stranke ter drugi zastopniki oblasti. Po kratkih pozdravnih govorih so se gostje odpeljali v hotel adegli Ambasciatori», kjer jim je mestna uprava rezervirala za njihovo bivanje v Rimu prvo in drugo nadstropje. Delovna ln mezdna pogodba sklenjena za pokrajino Pavffo RIM, 1. Davi ob 10. uri se je vršil v ministrstvu za korporacije pod predsedstvom državnega podtajnika on. Bottaija sestanek, na katerem so udeleženci razpravljali o novih delovnih pogodbah in o reviziji mezdnih tarif za poljedelske delavce v pokrajinah Pavia, Ver-celli in Novara. Na dopoldanskem sestanku, ki je trajal do 13. ure, je bil dosežen sporazum med delodajalci in delojemalci v pokrajini Pavia, na popoldanskem sestanku pa so zastopniki obeh konfederacij razpravljali o delovnih pogodbah glede o-stalih dveh pokrajin. Ameriški milijonar zamudil av-dijeneo pri papeža RIM, 1. Za včeraj je imel biti ameriški milijonar Le vine ob 12.30 sprejet v avdijenci pri papežu. Levine se je odpravil iz hotela «Excelsior», kjer se je nastanil, še pred enajsto uro. Že na stopnicah so ga pa ustavili njegovi častilci in ga dalj časa zadrževali. Ko je nato v avtomobilu oddrvel v ameriški kolegij, kjer ga je imelo čakati nekaj mornarjev in odvesti k papežu/ je prispel prepozno. Monsignorjev ni bilo več in tako je papež včeraj zaman pričakoval milijonarja, ki pa sam ni bil zakrivil svoje zamude Kljub temu pa ga je papež sprejel danes ob 13. uri. Bivši tržaški kvestor comm. De Martini ▼ Neaplju NEAPELJ, 1. Danes zjutraj je prispel v Neapelj novi near ^"^drs^ve^iopor francosKIh mornaric« v Trstu. Na postaji so ga sprejeli dosedanji neapeljski kvestor in^mnogi višji uradniki. fcoriška zastavljalnica uvrščena » y prvo kategorijo £ RIM, 1. Današnja «Gazzetta I7fficiale» prinaša kraljevi u-Kaz z dne 30. junija 1927., po ka-terem se na predlog ministrstva aa gospodarstvo on. Belluzza u-|ršča goriška zastavljalnica v prvo kategorijo in odobravajo njena nova pravila. Zasedanje posebnega tribunala , RIM, 1. Danes zjutraj se je vršila pred posebnim tribuna-lom za zaščito države kazenska razprava proti 43-letnemu Jakobu Pagnossinu iz Roncade v pokrajini Tre vi so. Pagnossin je bil ob tožen, da je razširjal prevratne letake. Obtoženec se je bran H, češ da je one letake docela slučajno našel med starim papirjem v papirnici, v kateri je bil zaposlen. Državni pravd-nik je ugotovil, da je določena za zločin, ki ga je zagrešil obtoženec, kazen od pet do petnajst let ječe. Z ozirom na to, da obtoženec še ni bil nikdar kaznovan, je predlagal, naj se obsodi na pet let zapora in dve leti posebnega nadzorstva. Sodni dvor je predlog državnega pravdnika sprejel v celoti. Cftamfcsrlaln ln De mm sta se sestala v Palmi na ba-1 carskih otokih LONDON, 1. V pariških in berlinskih krogih so mnogo razpravljali o napovedanem sestanku med angleškim zunanjim ministrom Chamberlai-nom in španskim načelnikom vlade generalom De Rivero in so zatrjevali, da bo njun sesta nek razen tangerskemu vprašanju posvečen tudi vprašanju Španskih carinskih pristojbin in njihovemu kvarnemu vplivu na angleško plavžarsko industrijo in njen izvoz. Razpravljala bi naj tudi o sredozemski zvezi med Italijo, Španijo in Grčijo pod britanskim protektoratom.* V Londonu pa so zunanjemu ministrstvu bližnji krogi zavračali vsa ta ugibanja in so nasprotno trdili, da njun sestanek sploh ne bo specifično političnega pomena. Španski uradni komunike pa pravi, da bo Cham-berlainov sestanek z De Rivero docela nepolitičnega značaja in se bo o tangerskem vprašanju še najmanj govorilo. Tozadevno stoji Španija na stališču, da se morata o tangerskem vprašanju sporazumeti najpre Španija In Francija posebej in šele potem se lahko tozadevno sklene splošna pooodba med Francijo, Anglijo, Italijo in Španijo. Ministra sta se sestala v Palmi na balearskih otokih. Neka brzojavka, ki jo je dobil «Ti-mes» iz Barcelone, pravi, da je bil Chamberlain pretekli pon-deljek v Barceloni, a da se ni izkrcal ter da je dan nato odpotoval proti balearskim otokom Včeraj ob 11. dopoldne se je podal tudi De Rivera na ladj" «lahne II.» iz Barcelone v Palmo. Izjavil je, da se bo danes povrnil nazaj. PARIZ, 1. Poslednja vest iz Madrida pravi, da sta se Chamberlain in De Rivera sestala sinoči v Alcudiji na majhnem ba-learskem otoku Maiorca in ne, kot se je prvotno domnevalo, v Palmi.__ Strašna nesrela o priliki vojnih vaj na Romanskem BUKAREŠT, 1. Ko je korakal 10. romunski pešpolk, ki se je ravno tedaj naliajal na orožnih vajah, ki jih je izvajal s pomočjo pionirjev, preko mostu, ki Je bil zgrajen na čolnih, se je most nenadoma porušil. Veliko število vojakov je utonilo v Donavi. % ■ Spopadi med vojaštvom ln katoliškimi vstašfl v Meksika na krovu križ arke cErnest Renan PARIZ, 1. Komunistična propaganda v francoski vojski in mornarici se še vedno nadalju-e. Pred nekaj dnevi so se uprli v toulonskih ječah zaprti mornarji. Današnji časopisi pa poročajo, da so se uprli mornarji tudi na krovu križarke «Ernest Renan», ki je zasidrana v tou-onskem pristanišču. Upor je bil docela komunističnega značaja. Urednik lista «Paris Midi» je tozadevno vprašal francoskega mornariškega ministra, ta pa mu je odgovoril, da o dogodku še ni dovolj poučen, tako da bi mogel potrditi ali dementirati vesti današnjih pariških listov. Glasom teh nepotrjenih vesti je skupina mornarjev pokazala na nasilen način svoje nezadovoljstvo nad hrano, ki naj bi ne bila dobra, in je ni hotela za-vžiti. Poveljnik se je prepričal, da je hrana izborna in je mor nar jem zaukazal, naj jo zavži jejo. Ti pa so odgovorili z grožnjami. Aretiranih je bilo kakih 50 mornarjev, ki so bili prepeljani v zapore v Bordeau*. Popoldanski listi so to vest potrdili. Vsa pariška politična javnost je vsled tega dogodka zelo razburjena. Preiskava proti pristašem Pan-galosa zaključena ATENE, 1. Ravnokar je bila zaključena preiskava radi pre vratnega gibanja pristašev bivšega" diktatorja Pangalosa. Aretirani so bili bivši vojni mini ster general Tseroulis, Panga-losov sin in polkovnik Vutsina. Aretacija Vutsina je bila precej težavna, kajti polkovnik se je upiral orožniškemu častniku, ki ga je hotel aretirati. Naposled je klonil in se je podal k preiskovalnemu sodniku, ki ga je hotel dati razorožiti, toda Vutsini se je z grožnjami posrečilo zbežati in skočiti v avtomobil, ki pa je bil takoj obkoljen in so polkovnika končno vendarle razorožili. Prevrat, ki so ga hoteli izvesti Pangalosovi pristaši, je bil določen na noč med 19. in 20. septembra.- Vlada je izdala stroge odredbe in, kot vse kaže, popolnoma obvladuje položaj. Vesti o aretacijskem nalogu, izdanem proti Pangalosovi ženi, se uradno potrjujejo. Medtem prihajajo s Krete vesti, da vzbuja zdravstveno stanje Venizelosa vedno večje vznemirjenje. Nemški listi in papežev nagovor ameriškim legionarjem BERLIN, 1. Nemški listi prinašajo besedilo nagovora, ki ga je imel papež v sredo na ameriške legionarje. Listi sprejemajo papežev nagovor z velikim nezadovoljstvom. «Če je besedilo papeževega nagovora,« pravi «Lokal Anzeiger», »avtentično, tedaj pomeni papežev govor kršitev nevtralnosti, katere se je sveta stolica dosedaj držal a.» Zarota proti španskemu kraljn ln De Riveri odkrita HENDAYE, 1. Po vesteh, ki prihajajo iz Španije, je prišla policija na sled obširni anarhistični zaroti proti kralju in načelniku vlade generalu De Riveri. Doslej je policija aretirala 18 ljudi. _ Španska narodna skupščina bo pričela zasedati 10. oktobra MADRID, 1. Prva seja španske narodne skupščine je napovedana za 10. oktobra. Tistega dne bo tudi končnoveljavno sestavljena. Predsednik vlade bo imenoval predsednika, dva podpredsednika in dva tajnika nove narodne skupščine. Imela bo 400 članov. Nekaj višjih u-radnikov, škofov, županov in častnikov bo imelo pravico do poslanskih mandatov, ostale pa bo imenovala vlada. BERLITZ-SCHOOL Trst, Via Fabio Fllsi 23 - telof. 44-82 Pouk in pravodl v vseh Jezlk!tu87i MEKSIKO, 1. Vojaške oblasti sporočajo, da je padlo o priliki obeh poslednjih spopadov, do katerih je prišlo tekom tega tedna med vojaštvom in katoliškimi vstaši pri Jalisku, 53 vstašev, o izgubah vojaštva o-blasti ničesar ne omenjajo. Pred združitvijo demokratskega ln samostojno-demokratskega poslanskega kluba? BEOGRAD, 1. V političnih krogih razpravljajo s posebnim zanimanjem o včerajšnjem sestanku med oficielnimi zastopniki demokratov in samostojnih demokratov. Na tem sestanku so se dogovorili o načinu združitve bbeh demokratskih strank. Današnji listi poročajo, da je rodila ta konferenca pozitivne rezultate ter da bo združitev obeh skupin izvršena že prihodnje dni, ko se sestaneta kluba obeh demokratskih strank, da definitivno odobrita zaključke in sklepe včerajšnje konference. Ukinjenje treh poštnih ravnateljstev v Jugoslaviji BEOGRAD, 1. Včeraj popoldne od 17. do 20. ure se je vršila seja ministrskega sveta. Ker je finančni minister zbolel, se razprava o državnem proračunu ni vršila, kot je bilo prvotno določeno, marveč so govorili ministri zgolj o resortnih zadevah. Minister za pošte in brzojav je poročal o ukinitvi nekaterih poštnih ravnateljstev. Ukinjena so bila ravnateljstva v Beogradu, Cetinju in Splitu. O-zemlje, ki so ga obsegala ukinjena poštna ravnateljstva, je bilo prideljeno sarajevskemu, novo-sadskemu in skopljanske-mu poštnemu ravnateljstvu. Tako obstojajo sedaj še v Jugoslaviji naslednja poštna ravnateljstva: ljubljansko, zagrebško, sarajevsko, novo-sadsko, skop-ljansko in pa generalno poštno ravnateljstvo v Beogradu Francoski poslanik pri Vatikanu pri zon. ministru Briandu PARIZ, 1. Včeraj zvečer je imel francoski poslanik pri Vatikanu dolg razgovor z zunanjim ministrom Briandom. Razgovor se je baje nanašal na vesti, glasom katerih bo sedanji papeški nuncij v Parizu čimprej imenovan za kardinala in bo moral vsled tega zapustiti svoje mesto papeškega nuncija v Parizu. MeseMaita fiioHurra predsednika nemške republike BERLIN, 1. Jutri praznuje predsednik nemške republike maršal Hindenburg osemdesetletnico rojstva. Davi jo prejel prvo darilo, ki so se zanj zbirali prispevki med narodom. Pruski ministrski predsednik Braun je v zmislu Hindenbur-gove želje razdelil že 1500 osebam po 200 zlatih mark podpore. Koliko denarja bo še zbranega v ta namen je težko reči, ker se bo nabiranje nadaljevalo še ves oktober. Danes je bilo mnogo obsojencev amnestiranih. Druge vlade, kot bavarska, so izdal« posebne amnestijske odloke. Tako so bili pomiloščeni udeleženci zadnje komunistične vstaje in profesor Arco, ki se je udeležil u-mora socialističn. voditelja Kurt-Eisnerja. Vzhodna Prusija je odposlala Hindenburgu posebne častitke in zahvalo za rešitev pred rusko invazijo 1. 1914. DUNAJ, 1. O priliki osemdesetletnice jo poslal predsednik avstrijske zvezne države dr. Hainisch Hindenburgu brzojavko, v kateri mu prisrčno častita z željo, da bi še dolgo posvečal svoje moči domovini. Avstrijski poslanik v Berlinu je dobil nalog, da častita Hindenburgu v imenu zveznega kancelarja dr. Seipla in avstrijske zvezne vlade. Stavka tramvajskih uslužbencev v Berlinu BERLIN, 1. Danes zjutraj je pričelo stavkati 7000 tramvajskih in železniških uslužbencev berlinskega mesta. Stavku-joči zahtevajo enako povišanje plač, kakor so bile povišane državnim uslužbencem. Drobne vesti Najstarejša Angležinja. Gospa Sarah Collins v Londonu je dopolnila te dneve sto in Šesto leto svoje starosti in je najstarejša ženska na Angleškem. Starka je te le« no in duševno še dobro ohranjena, je pa huda konservativka, obsoja novo modo kratkih kril in las, cigaret in poslikanih ustnic in pravi, da bi se moral* take ženske kaznovati. V mlado bila Col- lins sobarica v buc! . iski kra- ljevi palači. iisročaite „ESinost" \ IL «EDUton» V Trstu, dne 2. o K t obra 191/, Tedenski prestol ITALIJA Osredn^ statistični zavod v Rimu izdaja po dvakrat na mesec poseben seznam cen. Tak seznam je izšel pretekli pondeljek. V tem seznamu se primerjajo cene na debelo v Italiji s cenami na debelo v drugih drŽavah in so cene na debelo pri i nas za nekaj odstotkov nižje kot v Nemčiji in Združenih državah, enake pa onim v Angliji. To je eden izmed znakov, da je položaj cen italijanskih izdelkov v Italiji ugoden. Iz raznih težav se je tudi našel izhod Začrtal ga je, kot smo že zadnjič omenili, minister gospodarstva on. Belluzzo v svojem govoru na kongresu za industrijo volne v Bielli. Praktično izvajati pa bodo začele nove smernice posamezne fašistovske konfederacije. Tozadevno se je vršil v četrtek v Rimu sestanek predsednikov fašist, konfederacij, ki so razpravljali o mezdnem vprašanju z ozirom na sedanji gospodarski položaj. O tem sestanku je rimska «Tribuna)) v petek dejala, da pomeni pričetek nove dobe v razvoju italijanskega gospodarstva. Proizvodni stroški industrijskih podjetij se bodo morali v vsakem oziru znižati. K temu bodo morali prispevati tudi nameščenci. V pondeljek se je vršila v Benetkah velika letalska prireditev: tekma za Schneiderjevo kupo. Udeležilo se je je 6 letalcev, trije italijanski in trije angleški. Amerikanci se tekme niso udeležili, ker se zanjo niso v zadostni meri pripravili. Italijani so se pripravljali na to prireditev 12 mesecev, Angleži pa 8 mesecev več. Tem pripravam primerni so bili tudi uspehi. Zmagal je Anglež Webster, ki je letel s svojim letalom s povprečno brzino 453 km 282 m na uro ter tako postavil nov svetovni rekord za hitrostni polet. Poleg njega je preletel vso progo še Anglež WorIsIey. Vsem ostalim pa se ni posrečilo preleteti vse proge, ki je merila 350 km 70 m. V torek je prispelo v Rim kakih 400 amerikanskih bojevnikov, ki so se v svetovni vojni borili na strani antante in ki so imeli prejšnji teden velike proslave in svoj kongres v Parizu. V Rimu so jih sprejeli z navdušenjem in rimsko mesto ter zveza italijanskih bojevnikov sta jim priredili svečana obeda. V sredo jih je sprejel v Vatikanu tudi papež, ki jih je nagovoril in blagoslovil. Med drugim je dejal, da mu je v veselje, da vidi ljudi, ki so pomogli antan-ti v trenutku, ki je bil odločilen za usodo starega sveta. V noči od torka na sredo je rodila soproga načelnika vlade Rahela Mussolini v Carpegni, letovišču obitelji o n. Mussoli-nija, tretjega sina, ki so ga naslednji dan krstili in mu dali ime Roman. Ob tej priliki so prihajala v Carpegno iz vse Italije brzojavna voščila, med njimi sta bili tudi brzojavki kra^ Ija in kraljice. Medtem je zadela severno Italijo, Lombardijo in Tridentin-sko težka vremenska nesreča. Radi poslednjih nalivov so na-rastle Iombardske reke in deloma preplavile posamezne doline. Posebno hudo prizadet je bil železniški in cestni promet. Pa tudi sicer je škoda velika. Nesreča je zahtevala več človeških žrtev, največ v pondeljek v bližini postaje Lecave, kjer se je pomožni vlak prevrnil in padel v reko Izaro. Pri tem je izgubilo 12 ljudi življenje. Poslana pa je bila takoj pomoč in Še tekom tedna so sledile za prizadeto prebivalstvo izdatne denarne podpore. Kralj je daroval za popi a vijence 40.000 lir. Tekom tega tedna je prispel v Rim bolgarski kralj Boris, ki pa je takoj nadaljeval svojo pot v Neapelj. O priliki bivanja kralja Borisa v Italiji so rimski listi prinesli daljše in krajše Članke vO njegovi preteklosti in o italijansko-bolgarskem prijateljstvu. Glasom rimskega lista «Brillante» bi bil bolgarski kralj že zaročen in se želi tekem prihodnjega tedna sestati z načelnikom vlade on. Mussolini-jem in ga osebno spoznati Za včeraj je bil napovedan prihod londonskega župana v Italijo. V San Rossoru ga je ■prejel kralj, nato pa je župan nadaljeval svojo pot proti Rimu, kjer bo gost rimskega guvernerja kneza Potenzianija. V Rimu mn pripravljajo veličasten sprejem. Francoski royalisti so se pri- čeli v zadnjem času gibati ▼ pravcu, ki je nasproten katoliški cerkvi. Nastalo je ne sporazumi jen je, zlasti ker se je tudi del francoske duhovščine potegoval za francoske nacionaliste. Prvotno je izgledalo, da se bo nesporazumljenje zlepa izravnalo. Z ostavko kardinala Billota in rektorja francoskega semenišča v Rimu Le Flocha pa se je le še poostrilo. In tako se je morala sveta stolica odločiti za odločen korak. Papež bo iz- je izvedla le deloma. Različni predlogi o splošnem medsebojnem garancijskem paktu so bili odbiti. Na predzadnji seji so se res sprejeli predlogi o vmešavanju sveta Družbe narodov v slučajih mednarodnih kriz, o denarni podpori napadenim državam, o varnostnih in garancijskih paktih med dvema in več državami in končno o pripravljanju nove razorožitvene konference. Toda z vsem tem svetovni mir še nikako** ni za- dal okrožnico, v kateri bo bra- jamčen. Se tekom tedna je za- nil dogme in avtoriteto cerkve ter označil stališče, ki ga zavzema napram nacionalizmu. Take enciklike izdaja papež le poredkoma in le v nujnih slučajih. Zato vlada za to okrožnico že sedaj povsod veliko zanimanje, posebno pa v Franciji INOZEMSTVO Jugoslovenske stranke se pripravljajo na zasedanje narodne skupščine. V radikalskih krogih zatrjujejo, da bo nastopala radikalska stranka v narodni skupščini enotno. In tudi Ljuba Davidovič je na demokratskem shodu v Bjelini v Bosni izjavil, da bo Demokratska zajednica nadaljevala sodelovanje v vladni koaliciji. Kar se tiče demokratskega bloka, pa je dejal, da ni nasproten združitvi vseh demokratov in da celo ni več daleč dan, ko bo Demokratska za jednica štela 100 do 120 poslancev. V petek se je vršila v Beogradu konferenca demokratskih ministrov in poslancev, po tej konferenci pa zaupen sestanek med demokratskimi ministri in Davidovićem. Glasom poročil iz Beograda so bili na tem sestanku sprejeti konkretni predlogi za združitev obeh demokratskih strank in bodo ti predlogi predloženi demokratskemu ii? samostojno-demokratskemu klubu, ki se sestaneta v Beo gradu v pondeljek. Kot znano bo pričelo zasedanje jugoslo-venske narodne skupščine v sredo, dne 5. oktobra. Danes se vršijo v Ljubljani občinske volitve. Pri poslednjih občinskih volitvah je zmagal dr. Korošec, kasneje pa je vlada ljubljanski občinski svet razpustila in postavila v Ljubljani komisarja. Medtem se je v sredo popol dan pričela, med zastopniki o jlastnih skupščin in državne u-?>rave v finančnem ministrstvu konferenca za prenos poslom državne uprave na oblastne samouprave. Takrat je finančni minister dr. M ar k o vic v svojem otvoritvenem govoru dejal, dt bo s tem državna uprava v ve iki meri razbremenjena, posameznim oblastnim skupščinam >a se bo razširil njihov delokrog. Sredi tedna je divjal tudi v Jugoslaviji, nad BaČko in Sre-monov ter 300.000 lir. Tako so bo z delom lahko takoj pričelo. Pozor invalid i I Člani goriške sekcije Udruženja invalidov in vojnih pohabljencev, ki Se nimajo članske izkaznice, sa poživljajo sedaj zadnjič, da predlože na tajništvo udruženja v Gorici, ulica Dante 12 — 2 sliki v ve Hkosti kot se rabijo za potne liste — do 15. tega meseca. Kdor do tega roka ne bo ustre gel tem zahtevam, bo izključen ir Udruženja po odloku, izdanem od osrednjega odbora in tako zgubi1 vse pravice za pomoč, ki jo sekcij ima namen nuditi svojim lastnir članom. — Odbor. v Trstu, dno 2, oktobra 1S27. Ubije svojega o6eta in mrtvega obesi na strop. Goriški državni pravdnik je bil obveščen od ljubljanskega sodišča o velikem zločinu, ki se je zgodil v Planini pri Cerknem v mesecu juliju. Takrat so namreč v hiši posestnika Skvarča našii v kuhinji na gredo obe^neea Ivana Skvarčo, starega t>8 iet. Vsi so takrat mislili, da gre za samomor in da se je stali Skvarča na\eličal življenja in se obesil Pokojnik je bil človek, ki je živel bolj sam zase, bil je nekoliko togotne narave in nagle jeze. Vrb tega je bil zelo skopušen. Sicer ni nikdar, kazal, da bi nameraval storiti samomor, vendar pa se je zdelo domačim, kakor tudi sinu Petru, staremu 38 let to možno. Ko so ga takrat dobil? obešene na stropu, si ni nihče predstavljal, da se je v hiši zgodil strašen zločin Po njegovi smrti se je ded-šrlna razde'ila in sin Peter, ki je dobi! ciel očetove zapuščine, je odšel v Jugoslavijo. Tam je začel zelo razsipno živeti, zapravljati in se potepati sem in tja. Videlo se ni u jo, da ga nekaj grize in da nima obstanka nikjer. Nazadnje se je nastanil v Ljubljani. Tu je začel še bolj razvratno živeti. Ponoči je pil in se pozno pijan vračal domov na stanovanje. To njegovo razburkano življenje je že takrat vzbujalo ljubljanskim obiastvom opravičen sum. In ko se je nekega dne znašel na cc brez vsakega sredstva, kajti zapravil je vso očetovo ded-ščino, so ga zaprli. Spravili so ga v zapor kot sumljivega potepuha. I it v zaporu ga je zapekla vest. Vedno bolj ga je grizlo v srcu in moral je to svoje duševno gorje o-laisati. Nekega dne je zaprosil, da bi govoril s kom višjim. In tedaj je s solzami v očeh priznal, da je ubil svojega očeta. 7 svoji izpovedi je pripovedoval sledeče: Njegov oče je bil skopuh in surov človek. Zahteval je od njega, da mu je delal kot živina. I\ikdar pa mu ni dal vinarja za naporno delo, čeprav bi ga še tako prosil. Nekega večera — to je bilo takrat, ko se je zgodil zločin, se je vrnil domov, ker pa je s prijatelji v gostilni napravil nekaj dolgov, je zaprosil očeta, naj mu da kaj denarja. Oče pa je vzkipel, ga surovo zavrnil in mu zagrozil, da ga bo spodil z doma, če ne odneha s takimi prošnjami. In beseda je dala besedo, nastal jo prepir, kateremu se je pridružil še pretep. V trenutku, ko je dvignil oče palico, da ga bo udaril in da bo navalil nanj, je on zagrabil za lonec iz žgane i-lovice — in ga z vso silo zagnal o-četu v glavo. Oče je omahnil in padel na tla. Sin se je zbal. Kaj bo sedaj, očeta je ubil. prišli bodo karabinerji in ga uklenili. Zaprli ga bodo. Tedaj je pomislil. Hladnokrven je moral biti, ko je mogel misliti! Na stropu je zagledal žebelj in takoj s.* je odločil: Obesil ga bo in nihče s; ne bo mislil, da ga je, vsakdo bo prepričan, da se je oče sam obesil. Posebno šo radi tega. ker se očetu ni rana čisto nič poznala na glavi. Vala, prebita luknjica v črepinji, iz katere jc komaj nalahko curljala kri, >e je »ahko zakrila z gostimi \elikirni očetovimi lasmi. Takoj je sin poiskal vrv, napravil zanjko, pritrdil vrv na žebelj, ki je bil napol zabit ob strop in izkrivljen. Ko ie to storil, je dvignil očeta, mu vtakni! elavo v zanjko in ga spustil. Ot c se je zazibal in res je bilo videti kot bi se sam obesil. Nato je šel iz hiše. In res, drugo jutro in potem več mesecev so bili vsi prepričani, da se je Skvarča sam obesil. Zločinski sin se nahaja v zaporih v Ljubljani. OSLAVLJE PRI GORICI Pri posestniku g. Miklušu je predvčerajšnjim zjutraj ob 10. uri začelo goreti. Dospeli so goriški ognjegasci, ki so ogenj lokalizirali na streho. Mikluš ima škode okrog 2000 lir. SV. LUCIJA Premeščena sta uradnika na postaji Sv. Lucija gg. Gollmajer in Biirkler v stare pokrajine. Na novih službenih mestih jima želimo obilo sreče. TOLMIN Začetek šolskega leta na obeh srednjih šolah V soboto 1. t. in. se je vrši!a slavnostna sv. maša, kateri so priso- stvovali vsi dijaki obeh šol. Letos je v Tolminu še zadnji letnik učiteljišča, pet razredov gimnazije, katerim je še priraste! prvi razred liceja. Kot ravnatelj ostane še vedno g. Dr. Zorzut. Od profesorjev se ne vrne več prof. dr. Štefani, dr. Griselin in Lina Marenzi. Prof. petja in glasbe Zambutto pa je bil že med lanskim letom odstavljen. Novi so prišli kot suplenti prof. Salvatore Marchese, Gualtiero Ceschia, Paolino della Torre, An-drea Merano. Na učiteljišču bodo poučevali: prof. Kuzelički prirodoznanstvo, zemljepis in higijeno ter risanje v vseh razredih. Salvatore Marchese matematiko iiT fiziko; A. Bacchin latinščino; Norcin Pesando italijanščino in zgodovino. Signorelli filozofijo in pedagogiko; Ceschia petje in godbo na obeh šolah. Na gimnaziji: prof. Signorelli I. licej zgodovino in filozofijo, ter v I. razredu gimnazije italijanščino in latinščino; prof. Marchese na liceju matematiko, prirodopis ter zemljepis, v ostalih razredih matematiko in fiziko; prof. Delfino latinščino in grščino; prof. Bacchin na liceju italijanščino ter zgodovino v I. razredu; Paolino della Torre literarne predmete v III. razredu, isto bo poučeval v IV. razredu Andrea Murano, prof. Marchese pa matematiko in fiziko. Reška pokrajina TRNOVO PRI BISTRICI Napetost goveda. Imeli smo že par slučajev počenja goveje živine, kar dokazu ie, da so gospodarji premalo pazljivi pri jesenski paši Živino zaženejo na mokro otavo. kjer je tudi kaj detelje, ta začne hlastno pasti, v gorkem žclodcu se naglo razvijejo plini in žival napne. Ako ni takoj izdatne pomoči, poči. Uspešen je vbod v lačnico s tftkoimenovanim nožem trokerjem, ki bi ga moral imeti če ne vsak živinorejec, vsaj nekaj od njih. Najčešče napno krave, katerih, prebavila so bolj občutljiva. Živinorejci, bodite previdni in pred vsem zavarujte svojo živino, da boste morebitno nesrečo veliko laže utrpeli. Doslej je bilo od poginulih živin-čet le ena zavarovana, in sicer od tukajšnjega samostana. Štiri petine (ali 80%) od zavarovane glavnice (vrednosti živinčeta) plača zavarovalnica. Večkrat se čujeio ne ravno modri glasova, zakaj da bi ne zavarovalnica ne plačala cele vrednosti. Odgovor je enostaven: iz previdnosti, ki je v prid vsem zavarovancem. Saj se onih 20% ne zgubi, ker ostanejo v zavarovalnici kot lastnina vseh. Če pa bi recimo zadruga izplačevala celo vrednost, bi marsikatero živinče poginilo, tudi prisiljeno, ker brezvestnežev je še mnogo. Znanost huimetnost Pominjevmie mm m ljudi Pred kratkim se je vršilo v Budimpešti IV. splošno zborovanje zoologov z vsega sveta. Senzacijo dneva je tvorilo predavanje znamenitega ruskega profesorja Voronova, ki je izumil posebno metodo pomlajevanja s transplantacijo (prenosom) spolnih žlez. Vprkšanje pomlajevanja nas bo zanimalo vedno, dokler se bomo zibali v sladkem upanju, da je na ta ali oni način možno ubegniti pojavu betežnosti in smrti. Večno življenje in mladost duha sta lepa stvar, ljudje pa smo že takšni, da si je ne moremo misliti v popolni obliki, če ni združena z realnim življenjem na tem krasnem in klavrnem planetu. Pravkar gre skozi liste vest, da bo nastopil oče pomhijevalne znanosti, dunajski profesor Steinach, s presenetljivimi dopolnitvami k svoji metodi, ki je vzbudila svoj čas toliko hrupa. V pričakovanju teh presenečenj poslusajmo, kaj nam nu- di mojster Voronov že davno v tej stroki. Voronov je realen Človek. Cilj, ki si ga je postavil, je silno visok in idealen, toda on ne ljubi abstraktnega mlatenja besed. Rajši nego da bi govoril o tem, kako bo, govori o tem, kako je. Tip pravega znanstvenika. Tudi njegovo predavanje v Budimpešti se je izognilo filozofskim razmotri van jem o življenju in smrti; dokazovalo je s suhimi številkami in otipljivim materialom edinole gospodarsko korist, ki jo daje njegova iznajdba živinorejski stroki. Njegova metoda transplantacije, pravi on sam, jamči izposojenim žlezam svežost za več let. HJstologična raziskovanja so jih našla v naravnem stanju še po dobi 3 let in pol. Prej se pa ta metoda niti ni prakticirala. Transplantacija vrača starim živalim izgubljeno življensko energijo, telesno in seksualno silo. Prve lepe uspehe je pokazala na konjih velike vrednosti in je važna tukaj predvsem, ker omogoča ustvaritev pokol en j a lepih živali. Uvedena je zlasti v Italiji in na Francoskem v vojaških rejah. Najbolj koristen pa je prenos spolnih žlez pri mladih živalih od 5. do 6. meseca in to v prvi vrsti pri ovcah. Za posledico je imel tukaj gostejšo volno in po-množitev mesne teže. Francoska vlada je dala v Algiru Vo-ronovu 300 ovac na razpolago, da bi z njimi po svoji volji eksperimentiral. Transplantacija se goji tam že od 1. 1924. Gojilni zavod francoskega poljedelskega ministrstva je izdal sedaj u-radno poročilo o uspehih po-mlajevalne operacije. Jagnjeta, ki so jih operirali, v šestem mesecu, so dala v drugem letu za 7.5 kg mesa in 650 g volne ob vsakem striženju več nego ne-operirane živali. Še važnejše je dejstvo, da prenašajo operirani ovni nove lastnosti na nova po-kolenia. Tako imajo ovce iz operiranih ovnov povprečno za 1/5 mesne teže in za 1/4 več volne. V Algiru so vzredili že cele črede takšnih «ovc in pol». Vsak oven oplemeniti najmanj 50 ovc letno, 100 jih zadostuje za 5000 ovc, ki dado 5000 novih jagnjet. In vse to pomeni prirastek več tisočev kilogramov na mesu in volni. Tako poročilo. Material za transplantacijo pa je lahko dobiti. Ni treba nič drugega, nego da skopi j o za klanje namenjene glave. Njihovih dragocenih žlez v prihodnosti ne bodo več metali stran. Kolikšnega pomena, so ti u-spehi za ovčjerejo, je lahko pojmovati. Zadostuje v vsaki deželi ena gojilnica operiranih ovnov, da se potem razdelijo med razne črede. To so po svetu dobro razumeli. Dne 4. novembra t. 1. se zberejo v Algiru znanstvena odposlanstva iz Angleške, Italije, Španije, Združenih držav, Argentini je, Avstrije, Če-hoslovaške in Ogrske, da bodo proučile doslej dosežene uspehe in Voronovega metodo samo. «Imeli bodo priliko za ugotovitev, da je transplantacija po moji metodi, na široki in umni podlagi, poklicana služiti kot činitelj za bogastvo in blagostanje.« S temi besedami je zaključil Voronov svoje predavanje z ozirom na živinorejo. Pozneje je njegov učenec, dr. Zoltan Ne-mes-Nagy, k temu poglavju pokazal na platnu uspehe svojih pomla je valnih poskusov z ovnom in kozo. V juniju t. 1. je vcepil 14-letncmu ovnu (10Q let pri Človeku!) spolne žleze dvoletnega ovna. Operirano žival je predstavil tudi «in persona». Lahko si mislimo, kakšen halo je bil to za poslušalce. Prej suha in apatična žival je sedaj popol- noma prerojena; volna ji je bujna, kretnje hitre in mladostne. Voronov na kongresu ni govoril dosti o svojih poskusih na ljudeh. Povedal je bolj na splošno, da transplantacija tukaj ne osveži samo spolnih funkcij, temveč prerodi človeka v celoti, telesno in duševno. Pokazal je nekaj fotografij operiranih oseb pred transplantacijo in po njej. Vsi so se čudili. Zelo važno je tudi to, da povzroča transplantacija popolno ozdravljenje ali vsaj izgimbo starostnih pojavov tudi pri ženskah in bolnih, idiotskih otrokih. Summa summarum: Če nismo ljudje manj vredni nego ovni in koze, bodo pomlajevalni ču-dodelci dosegli z nami vsaj to, kar so dosegli pri ovnih in kozah. __ POSLANO*) ZAHVALA Podpisani se najprisrčnejše zahvaljuje askrbništvu ctManicemio Si. Osvaldo posebno pa ravnatelju za skrb, ki so jo vložili v ozdravitev moje hčerke. FRANC BELTRAM Vogersko 145 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubi soprog, oče oziroma s'n 1¥AN KRIŽMAN danes zvečer ob 20. uri, po kratki in mučni bolezni, v dobi 39 let, mirno v Gospodu preminul. . .1X Pogreb se bo vršil v pondeljek, dne 3. t m- ob 14.30 iz hiše žalosti S. Cilino Int St. 417 na pokopališče k Sv. Ani. TRST-Sv. Ivan. dne 1. oktobra 1927. Žalujoča soproga Amalija, otroci Zofija, Ivica, Mirko In Milan, ter mati vdova Ivanka* PODLISTEK CruS lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti 110) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. K vsemu tciuu se je tesno ob njegovi strani nenadoma pridružil še nizek, kokljajoč smeh. Stari Font-bieu, mlinar, je pritaval iz teme mlinskih duri kot mračen duh. Mel si je koščeni roki in se pridušeno smehljal. «Kra^na družba, eh, fante moj!» Ie klical. «Junaška družba in — ačna, lačna tako, da hoče predolge minute skrajšati s stopicanjem. Sla so poslali, dane* opoldne bi bil tnoral biti tu, pa ga ni bilo. Zgubil so je, pravijo, ustreljen ali kkalpiran med potjo. Pa se jih *) Za Članke pod tem naslovom odkla-nia uredništvo vsako odgovornost. S tužnim srcem naznanjamo, da nam je preminul ljubljeni sin, oziroma brat, stric Borie CtiiGrUH šolski upravitelj pri Sv. Rujertu v Slov. Goricalfc. NABREŽINA, 1. oktobra 1927. Žalujoči : Silvester Caharija, oče, in ostali. (1062) PRIDNA ženska za prenašanje mleka, molžnio krav in hišna dela se išče. Via Commerciale 80. 1364 POROČNA soba, iz parjenega bukovega lesa, masivna, z psiho ali umivalnikom L 1700.—, mahagonijeva, topolova 1800, posamezne postelje L 160.—. Tiirk, Ce--are Battisti 12. Pazite na naslov. (1300) SOBICA se odda. Via G. Boccaccio 14, pritličje. KOZA, 3-letna, daje 4 1 mleka dnevno in 3 mesece star kozliček, se prodata. Ro-jan - Verniellis 529, od 12—2. 1365 BESUH-SCHOOL STpStg! v osli v vseh jezikih. 1Jj!iC> SOBICA s posteljo «e odda. Br ande sia 813.______™f ZRAČNA soba, lepa, se odda dvema mladeničema^_Vm^stituto__lB/lII-_(1355) j5VE HIŠICI, Sest sob in dve kuhinji, se prodata, čisto za L 14.000. Pojasnila J via Industria 5, gostilna._ 1356 UČENEC in pomočnik se sprejmeta za pekarno. Jančar, Divača._ *357 HIŠA, s tremi stanovanji, v bližini via Rossetti, se proda za 22.000 čisto. Po-jasnila v via Industrj^5._go^tUna._(1358) KOT PRODAJALKA želim vstopiti v trgovino mešanega blaga v mestu ali na deželi. Naslov pri tržaškem upravniku.__59 SOBA prazna^ z uporabo kuhinje ali brez se da v najem. Vrdela, nova c&sta 1823," Žerjal. _1360 VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov sprejmem. Via Arcata 19, Pahor._1361 MLADENIČ, 27 leten išče družabnika ali družabaico za prevzetje gostilne z velikimi dohodki, s kapitalom 12—15.000. Ponudbe pod «MladeniČ» na upravni- štvo. _________1366 OSTELJA se odda delavcu. Via Fr. Rismondo 12/1., Petrovič._ 1367 15—16-LETEN mladenič s primemo prakso se išče za trgovino jestvin, ul. Malcanton 13, prodajalna. GOSPA, sama, bi sprejela z odpretjem šole dve dijakinji na hrano, stanovanje, nadzorstvo in materino skrbstvo. Cena dogovora. Pišite pod «Gorizi&» pub-icka Mole sini, Gorica. 1362 14 IN POL LETNA deklica, vešča slovenskega in italijanskega jezika, z dvema meščanskima razredoma, želi vstopiti kot učenka v manufakturno trgovino. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1363 ANTON PEČAR, tovarna glasovirje*. Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, uglašuje in menjuje glasovirje, harmonije iti orgije. 1108 ViNO, vipavsko, istrsko in kraški teran, na debelo. Stara vina v botiljkah. Pristnost zajamčena. Cene zmerne, postrežba na dom. Zaloga, Viale XX Settembre 94. Fr. Štrancar. 1218 SOBE popolne po 1850, druge 1500, kuhinje popolne 750. Postelje z vzmetmi in žimnicami 520. Tarabocchia 6, ex Tin-tore __l"4 FOTOGRAFIČNI atelje (nasproti Teatro Nazicnale) Fratelli Longo, Trst, Viale XX Settembre 59. Specijaliteta za otroke. Povečanja. Posnetki v naravi. (1142) KROJAČ izdeluje obiske, L 150.— z pod-vlako. Corso Garibaldi 1, vhod Zudecch^e. A-JOUR, angleški vbod (na*vanic čipk), veaenje na stroj. San Sebastiano 4. (1237 ODLIKOVANA čevliarnica Gius^ppe Pachor, via Girmastica 20. Prevzeniajo se naročila in popravila vseh vrst. Cene 123S zmerne. ___1 JHSUSTRIJSSO, elektro-mehanično podjetje Gaido De Santi, Trst, via Tesa 33. Popravila električnih in mehaničnih strojev. Splošna napeljava. 1240 SfriSNT «Udine», najfinejši, traverze "n razno stavbinsko železnino, pluge «Šack» prodaja po zmernih cenah Fran v AjdovSčini. ČEVLJI, moški, ženski, otroški po aaj-smernejših cenah. Trst, Via Malcanton 4, Calzoleria Bolognese (za magistratom^__1320 GOSTILNIČARJU Sladki refošk, filtriran prodaja po nizkih cenah Kmetijska Zadruga v Piranu. Zaloge v Trstu, Via Eaf-fineria št. 3. _ 1340 PIANINI, modeli, koncertni, zajamčeni, s tremi pedali, moderatorii, črni, mahagonijevi se prodajo po nizkih cenah. Via Solitario 25, III. _1343 GOSPA, pripravna sodelovati v gostilni in kuhinji, s primerno svoto se sprejme kot družabnica. S-tare nad 48 let in vdove brez otrok imajo prednost. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1344 ENONADSTROPNA hiša (vila), lansko leto popolnoma prenovljena, z drvarnico, vrtom in velikim dvoriščem, pripravnim za stavbišče, na prostem, sama zase, blizu železniške postaje Trnovo-Bbtrica, se proda. Natančnejša pojasnila daje gozdna uprava v II. Bistrici št. 162. (1350) DIJAKE sprejme na stanovanje in hrano resna družina v Gorici, via Triestc 6. 1351 K.RAVA s teletom se proda. Rojan, Verniellis 662, Švagelj Jožef. 1349 ČEVLJARNICA «Buon operaio», Trst, Riborgo 31. Velika izbera čevljev. Nizke cene.__1022 STABILIMENTO musicale «Giuseppe Verdi*. Via Imbriani 18, vogal Carducci. Muzikalije, godala, orkester, violine itd.___1024 LIKALNICA - pralnica oblek in perila. Delo točno. Via Xydias 4, Cirillo. 1027 ISACCO ABINUM, velika delavnica, vatirane odeje, žimnice in vzmeti. Trst, via S. Maurizio 7. 1239 TOVARNA pohištva, furlanska, z zalogo v Trstu, Via Ginnastica 21. Poročne sobe, obedne sobe, sobane, kuhinje in posamezni kosi. Cene zmerne. Plačevanje na obroke.___________i°73 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst._ 1035 ??A3ICA aviorizirana sprejema noseče. Govori slovensko Siavcc, via Giulia 29. 1162 CUNJE, vreče, vsakovrstne kovine, kupujem, Molin Grande 20, Babič. 1320 MS| kolesa, angleška, Zenlth, tunfjfl svetovna. Likvidacija vsled zakltiičica sezije. Trst, Via Commcrciile ši. 7. 1316 904 MODNI SALON Ts-st, VSa. XXX ottobre 115 fcsera kfobulco? od L 30 nsprej. En MLADENIČ, star 16 let, s triletno prakso v trgovini išče službe, najraje v mestu. Naslov pri tržaškem upravništvu, (1352) TSOCNA stiskalnica za seno, prav malo rabljena se proda po ugodni ceni. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1353 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej, J. Sak-sida, Dornberg. _793 PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Carducci 36. _1158 GLASOVIRJE, harmonije, orgije itd, popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Gorica, Piazza Vittoria 16/11._1152 BABICA, izkušena, sprejema noseče. Via Crispi 50 ex Chiozza. 1368 sa ioferla Zadnji tečaj s 5070 popustom. Celi tečaj L 100.—. Tečaj s hrano in stanovanjem L 250.—. Šola traja od 8—14 dni. Za one, ki se niso mogli vpisati se podaljša rok vpisovanja do 8. t. m. Pozneje se primesti šola v Maribor. 1032 Združene šole KRALJ, Opčine 330 Odlikovana čevijsrnšca Trst, Via Giulia 7 Izvršuje se naročila s popolno eleganco za gospode, gospe in otroke. Specijaliteta ortopedičnega obuvala in opank. — Prodaja nacionalnega blaga in lastnega izdelka. 1052 Sprejemajo se popravila. Dr. im SmsrcHinicii Radiolog Difignaza in zdravljenje z žerki X (Prej zdravnik v Rudolfspital-u na Dunaju in zdravnik sanatorija S. G usto in mestne bslnice v Gorici.) sprejema od 1. oktobra vsaki dan od 8.30 od 12 In 15 do 18, v nedeljah od 9—12. GORICA, Via SemiRčrto SI. 24 (105,L (hiša Bader) Lekarna Castellanovich Trst, Via dei Giuliani 42 (Sv, Jakob) Lastnik F. BOLAFFIO) I* J^ftJ priznano najboljše sredstvo za ZlitMiJ« krwi, posebno priporočljivo za omotico, naval krvi V glavo, zgubljanje vida pri starih osebah, za arterioscleroso in sploh za vsi motenja, ki nastanejo vsled slabe cirkulacije krvi. Cena steklenici L 10.—.--(Za popolno ozdravljenje zadostuje G steklenic.) prikaže med nami, ne da bi vedeli, osemdeset po številu in vsi močni in pri dobrem zdravju. Nadzornik pravi, da mora do jutri imeti dvajset mernikov moke, ki jo bo vzel s seboj. Tako bom moral vso noč kot ribič loviti vsako peščico vetra, ki je danes neusmiljeno pt?-hleven.» «Osemdeset,» je rekel David. «Preveč jih je , da bi jih nasitil. Mademoiselle Anica mi je povedala, da jih pričakujejo štirideset in ne več.» Mlinar se je nasmehnil. «Spodaj ob reki bodo jedli dobro. Vidiš oni veliki ogenj? Tam pečejo vola, ki ga je gospod ukazal ubiti danes zjutraj in ki je bil namenjen za jutrišnji dan. Jaz sem jim poslal pet polnih mernikov sirove moke, ki bo s krompirjem, zeljem, repo in drugim zadoščala, da si nabašejo svoje želodce do skrajnega kotička. Toda za odličnjake v hiši, za ta haut-monde iz Quebeca, dečko moj, bo pa treba perotnine, mehke pe- čenke in slastnega peciva. Povem ti, da nocoj ne bo počitka v mlinu niti pri veliki peči, kajti nadzornik je ukazal tudi, naj mu spečemo sto hlebov kruha, in sam veš, da je varnejše potegniti kralja za nos od daleč kot pa odkloniti ukaz nadzornika, ko je blizu!» David se je nemirno nasmehnil. «Videti je manj nevaren kot nekateri, ki sem jih ,srečal v gozdo-vih,» je rekel. tfKo bi jaz pekel ta kruh, oče Fontbleu, ali mlel njegovo moko, mislim, da bi dodal vmes nekoliko pelina in grenkega gencijana. Pa kaj pomenijo ta namestnikova naročila za kruh in moko to, da bo njegova družba jutri odpotovala?» «Tako nekako kaže, drugače ne razumem, zakaj zahtevajo, da delam vso noč.» Nenadoma je pokazal proti motni svtelobi Aničinega okna in kok-Ijajoči smrti se je zopet pomešal med njegove besede. «Poglej tja gor proti njenemu oknu, dečko moj!» je zaklical. «Tja gor k njej poglej in videl jo boš vso v zlatu in srebru in Čipkah in vso obkroženo od lahkostopica-jočih mladih galantov! Lepša je ona kot karkoli, kar je> prišlo iz Quebeca, in ne bo dolgo, ko bodo to opazile mlade in tudi stare oči, dragi moj David! Take krasote bi jaz ne pustil predolgo iz oči, Bog blagoslovi njeno srčece! La belle Pompadour sama bi bila pozabljena, če bi kralj Ludovik videl enkrat našo zalo Anico. Ona spada sem, v okoliš cvetja, tega starega mlina in petja tičkov — zato pa, fante moj, čuvaj sebe — in njo!» David je začutil divjati vihro v svojem srcu, a preden je mogel odgovoriti staremu možu, je lačna tožba v cvilečem drobovju stolpa poklicala mlinarja zopet v svojo temo. Počasi in divje se mu je vtiskalo prepričanje, da je sani istotako dober kot katerikoli na trati ali še boljši — da je ni njihove žene, ki bi bila milejša in lepša od njegove matere — da nihče še ni prestopil obzidja njihovega mesta, ki bi bil pogumnejši od Črnega lovca, in da je ves svet njegov ,njihova je pa le ozka dedovina, ki jo morajo v divjini varovati in braniti s taki/ni puškami, kot je njegova. Srce mu je začelo utripati v divjem zanosu. Kot mož proti možu bi ubil De Peana z lahkoto. Tako je mislil zdaj — mož proti mcžul Deček je v njem zginil. Nič več se ni poskušal skrivati, drzno je odkorakal na piano mimo bobneče peči in tesno ob razsvetljenih oknih dvorca. N ti za čevelj ali palec ni krenil od svoje določene smeri proti reki. Stopal je mimo skupine treh častnikov, ki so ga gledali s sovražnimi očmi, in prišel je dalje do druge skupine Štirih. Ti so se ustavili in skoro zadeli vanj. Enega med njimi, sivobradega, trdih in mrzlih oči, je obrsnila Davidova puška. «Par dieul Kdo ste in kaj delate tukaj?» je vprašal osorno. «Moje ime je David Ročk in pripadam temu posestvu, sprehajam se pa tako kot vi.» je odvrnil David z enako robatostjo in odšel naprej, ne da bi se dotaknil čepico. «Ali ga naj malo zbodem s i. >-nico svojega meča, gospod polkovnik, da vidimo, kako hitro bo znal teči?» je slišal za seboj mladega častnika. Toda nihče ni stopil za njim in ko je prišel do sinrćfcja, je čutil divjo pesem v svoji razburkani krvi Radost, prijateljstvo in ni nogo dobrovoljnosti, ki mu ie bila znana, je opazil med taboriščnimi ognji. Objestnosti okusa, ki naj bi kvarila dragocene trenutke, ni bilo tu, kjer je bil vsak mož svoj kuhar in svoj strežaj ali je pa združil svoj napor z drugimi k skupnemu smotru. Dub po pečenem mesu in drugih jedilih je plaval v zraku kot dišava. Lačni možje so se ozirali proti prihajajočemu Davidu in mu prikimavali. IV. cEDINGST* V Trstu, dne 2. ok:r Srsonlzaclja Mm pcoia Te dni se ie vršila v Ivansas City v Kanadi konferenca mednarodnega žitnega poola (izgovori pula). Temu sestanku so prisostvovali zastopniki kanatf-j-koga žitnega poola, ki je radi najboljše organizacije vodilen, zastopniki Združenih držav, treh držav Avstralije ter tudi zastopniki ruskega «Export-hleh». Argcntinija še nima svojega «pooln?> in je bila zastopana po par strokovnjakih. Tako so IhIp V^J zastopane tU Vse dežele, ki so glavne žitnice na svetli. Govorilo se je o sestavi enega centralnega žitnega, poola, v katerega bi se morale združiti vse sedanje organizacije v navedenih zastopanih državah z namenom, doseči monopol v svetovni žitni trgovini in tako zvišati žitne cene ter ščititi interese tamkajšnjih farmerjev. Po dolgi diskusiji se je pa u-videlo, da to zaenkrat ni še mogoče radi še pomanjkljivih organizacij vseh drugih poolov razen kanadskega, ker drugi združujejo in kontrolirajo še premajhen del produkcije v lastnem delokrogu, in da tudi pri sedanji kupni moči evropskih klijentov za sedaj še ni priporočljivo, gnati kvišku ce-ne za. blago, ki je najpotrebnejša za življenje, za. kruh. Sklc-1 Uo se je pn skupno sodelovali jo vseh organizacij z namenom, da sc bodo držale cene na gotovi višini, ki bi naj bila pravična ravno tuko za konzumente kot za producente, da se namreč producentu omogoči s prodajno ceno kriti proizvajalne stroške in imeli zraven tega še podjetniški dobiček, kot si ga kal k uli raj o pri produkciji vse druge industrije. Delegati Avstralije in Združenih držav so so zavezali, razviti v lastnih domovinah propagando, za razširjenje »organizacije in pridobiti čim več novih članov za žitni pool. Zanimiva je organizacija teli žitnih (poolov, ki niso pravzaprav nič drugega kot naše Za-družne zveze, lo da so v velikanskem stilu. Vsak član se mola. ob pristopu zavezati, da bo skezi gotovo število let prepustil svoje žito Zadružni zvezi, katera se zopet, obveže, prodati čim ugodnejše prijeto blago ter o -plačevati v več obrokih iz-kupljene vsote. £e takoj pri oddaji bi a-; a mere dtfoiti kmet do ? : tednnje eene na račun. Zadružna zveza pn postane lastnici tega blr^a takoj, ko je od-drr;o v velikanske njene zaloge, takozvane elevatorje, kjer se morejo hraniti velikanske množi.ie žita. ne da bi se pokvarilo. Frrmer (kmet) ima od te organizacije dosti ugodnosti: 1.) Ni mu neba vreči takoj rx> žetvi na prodaj vvojih pridelkov, knkor se to dogaja pri nas v Evi opi, kar ima za posledico jako nizke cene ravno takrat, kadar raz-Pr J«ia kmet; on dobi, ako ra-h n ii.no denar, do 70^ vrednosti na račun od svoje Zadružne zveze, kamor je oddal blago. — 2. voditelji te Zveze so strokovnjaki v trgovini z žitom in morijo doseči radi tega boljše cene. 3) eleminira se cela vrsta posredovalcev v trgovini, kateri dra-žajo žito na račun konsumenta in tudi nižajo na račun proti u-cenfa — konsument in produ-cent morata plačevati celo verigo posi edovalcev pri nas v Ev-Pri organizaciji amerikan-žifnih poolov dobi produljio ceno, ker je on radi e posredovalne trgovine 2en na tistih dobičkih, bi prišli drugače v žep iz likom. — Eliminirajo se pa pr. velike špekulacije in divje oscilacije c^n in se doseže gotova stabilnost ceu, katere nudijo poljedelcu vedno sigurno bazo za produkcijsko kalkula- p ropi. skih cent 1 izločit so u de kateri v tudi > JfSMII Dvorec slavnega pisatelja Maetei-lincka Maurice Maeterlinck, svetovno svetovno znani pesnik in pisatelj, je kupil te dni prekrasen dvorer južno od Chinona. Grad, ki se imenuje Coudrai-Montpensier, je starodavno poslopje, močna zidava iz 15. stoletja, ki ohranja značaj svoje dobe. Slavni belgijski pisatelj so bo nahajal v kraju, ki je zelo pripraven za njegovo delo, na njegova težka premišljevanja in globoka dramatična dela. Pred "časom je posedoval opatijo Saint-\ andrille v Normandiji, kjer je njegova žena Georgette Leblanr pripravljala družabne predstave. To pa pesniku ni preveč ugajalo, ker ljubi samoto in priprostost. — Malokateri pisatelj se tako razlikuje od svojih knjig kot on. Iidor ga osebno ne pozna, bi si predstavljal Vlaeterlincka kot pašnika z dolgimi lasmi, melanholičnega izraza, ali pa svečano premišljujo-čega. Ne, nasprotno, on je močan in krepak človek, v obrazu gol, miren in neprestano mlad. Ima bliščeč pogled in boječ, mehak glas, prav nalašč narejen za prijazne sprejeme onih srečnikov, ka teriin dovoli ustop v svojo hišo. Je tudi eden izmed redkih pisateljev, ki lahko preživlja jesen svojega življenja v bogastvu in izobilju. Kaj čl njegove knjige .katerih lastnino si je pridržal, se izredno dobro prodajajo po vsem svitu. Sreča na ulici V Rimu je minulo soboto obedoval v neki krčmi v ulici Me-rulana neki mladenič. Ko je zapuščal krčmo, je opazil na nasprotni strani ulice loterijo. Pogledal je nato na hišno številko krčme 217 (t. j. 2 in 17) in na številko stebra električne napeljave 31 - 56. Stavil je številke 2, 17, 31 in 56 in sicer po 5 L na kvaterno in na terno in dobil pri popoldanskem dvigu 321.250 lir. Malokdo je tako srečen. Radi Jerebice V okolici Seville (na Španskem) se je vršil lov. Dva lovca sta hkratu opazila letečo jerebico, pomerila nanjo, ustrelila in jo oba tudi zadela. Nastalo je vprašanje, čigava bodi jerebica. Nobeden od njiju ni hotel odnehati, vsak je trdil, da je jerebico ubil njegov strel. Nastal je prepir, lovca sta zagrabila vsak za svojo puško in se streljala. Eden je bil na mestu mrtev, drugi je umrl nekaj pozneje. In vse to radi — jerebice. Ženske pii Družbi narečev Sej in zborovanj Družbe narodov v Ženevi se udeležuje tudi osem žen-kih kot uradne odposlanke. Najstarejši i»o službenih letih sta 3rygo vvicksell iz Švedske in Hennl Forchlarnmer iz Danskega.Obe prihajata že od 1. 1920. v Ženevo na posvetovanja. Helene v ocarosco je ni'a \ začetku tajnica romunske delegacije in postala pozneje, sama delegatinja. Tudi Angležinja Ed.it h Lyhelton je že del j časa članica Družbe narodov. Kot mit. "o moči nastopajo Norvcži-nja Earsen Zalili. Nemka dr. Neža Baeumer, Avstralka, Mo-s in bivša, tajnica holandske delegacije KI u y ver. Y«aka izmed teh zastopnic nastopa tli d i v posebnih oddelkih, komisijah in vrsi v polni meri svojo odkaza-110 ji nalogo. Dej se ho nadaljeval Pred nekaj dnevi se jo vršila v Simli (Indija) konferenca, ki so se je udeležili mohainedancl in pripadniki budizma. I-kali so sredstev in poti, kako ublažiti omejiti in če mogoče popolnoma odpraviti verske boje med zastopniki obeh velikih ve-roizpovedanj v indijskem ljudstvu. Konferenca, za katero se je zelo potegoval angleški podkralj, se je razšla brez nobenega uspeha. Predloge, da bi zavladala strpnost na obeh straneh kar se tiče običajev in verskih obredov, so odbili vsi zborovalci tako mohamedanske kakor budistične vere. In zopet bedo prihajale iz daljnega vzhoda vesti v naše Časopise, kako je padlo toliko in toliko ljudi na obeh straneh bojujočih se verskih indijskih strank. Samomor na grobu neznanega vojaka Neki približno šestdesetletni starček je skočil to dneve v Parizu s slavoloka, pod katerim je pokopan neznani vojak, in ostal na mestu mrtev. Pri njem so našli pismo, v katerem izjavlja samomorilec, da je prišel do prepričanja, da je pod slavolokom pokopani vojak njegov sin, ki ga je pogrešal še m<>d vojno. Nagiada za najboljšo skladbo. Neka velika amerikanska tvrd-ka ie razpisala 20.000 dolarjev za najboljšo simfonično skladbo z t orgle, ki naj jo preveva moderni duh in naj jo napolnjuje krepka melodi ja, kakršna ie v Schuberto-vih simfonijah. V začetku je razpisala prej omenjena tvrdka iste naerado za dovršitev Il-mol simfonije, ki je Schubert ni mogel končati. Filmska igralka doktorica me* dicinc Mlada in lepa filmska igralka Mvrna Lov je pred kratkim časom zapustila HolIy\vood v Kaliforniji, kjer je nastopala v mnogih filmih z lepim uspehom. Po kratki odsotnosti se je pa zopet vrnila na torišče svojih uspehov in sicer kot dr. medicine. Preden je Sla k filmu, je študirala na vseučilišču Columbija v New-Yorku medicino i u a o vrši.'a sedd j svoje študije. — Ker it ca ci en. lcana. da bo iinela kot filmska i;o aiKa več zaslužka, ne mi«'i izvrševali svojega zdravniškega pokrita, čeprav bi ji ne manjkali bo»r:;ki kajr.i k lepi in mladi zdravni i bi prišel marsi-k lo kot pravi aii pa kot namišljeni bolni*. Družinska dvama V Piseku (Češko-slovaško) je bil profesor Lepeska ustreljen. Ustrelila ga jo njegova; 30-letna mlajša žena. Mož se je zvečer vrnil iz gostilne, sedel k mizi, da prebere časnik, žena sc mu je počasi in tiho približala in ga ustrelila zadaj v glavo. Profesor je bil takoj mrtev. Gospa se je nato odpravila in šla sama na policijo, kjer je povedala, da je umorila moža in sicer pri polni zavesti in z namenom. Mož se je namreč hotel ločiti od nje in ona ni vedela za noben drug izhod iz tega položaja. — Pred činom se je deij Časa vadila v pravilni rabi revolverja. Nekaj dijakov, pri katerih jo bil strogi profesor matematike zelo nepriljubljen, potem več deklet in gospa je poslalo morilki v ječo cvetlice in druge darove, katere je uprave. jeini£nice odklonila. Izlet na Pilatus (Od izseljenca v Švici) Odkar sem prišel v to švicarsko deželo, v Kanton Luzern, je bila moja želja izlet na Pilatus. Zavistno sem ga gledal, ko sem hodil na delo v zgodnjih jutranjih urah, kako je strigel prve jutranje šolnčne žarke, in tožilo se mi je po njem, ko seni sc truden vračal z dela ob solnčnem zatonu. Kakor je bilo moje hrepenenje veliko, tako mi jo bila tudi usoda nemila! Medtem ko ste v «Edinosti» vedno poročali o tamkajšnji suši,^ je tukaj letos ravno obratno. Končno —- po trimOBečnem hrepenenju se mi je šele v nedeljo, dne 23. avgusta želja uresničila. Lepa, jasna noč na predvečer mi je vlila pogum, sklenil sem na pot, takoj pripravil nekaj za v nahrbtnik, oziroma Želodec. Toda o joj! Naslednjega jutra zagledam nenavadno, go-•to, pravo jesensko jneglo. Nisem obupal; sedel sem na kolo in se odpeljal do skrajne točke Hergisvvila i"; km od Luzcrna in od tam hajd v strmo reber do cilja. Komaj sem par sto metrov visoko. že sc mi zdi, da sem na drugem svetu; prijetno solnce vedno bolj pripeka, zrak čist in nebo kot zrcalo; nad mano se dviga ponosno pozlačeni erjak. A še veličastne* ši je pogled v nižavo! Okrog in okrog samo megla, iz katero molijo, liki veliki parniki na morju, višji < obrn i. Švicarji so turisti, oni Iju-»>ijo svojo gore. Na vseh križiščih so znamenja, kot v kakem mestu; c- visoko pod hribom so ob stezi klopi, da se lahko odpočiješ, če ne maras sesti na zemljo. Plezal sem — tam . l>asi je prijetnejše v družiti, vendar si človek včasih zaželi hiti sam s seboj: več uživa in misli svobodne je! Zvončkanje pasoče-.ua sc goveda po planinah me je kratkočasilo... Kralj gora, samozavestni orel, jo visoko plaval nad mimo v kolobarju in vabil na goro, na goro, na strme vrhe«. Vrh je zameten s snegom, prošlega tedns je debelo zapadel po vseh višjih j;orah in deležen ga je bil tudi 2133 m visoki Pilatus. Po tri in pol urni hoji sem dospel na vrh. Na vrhu sta dva velika hotela «Belleveu» in < Pilat us-Kulm», razen par manjših la pel očju hriba, kjer stane n. pr. steklenica piva ti ikrat toliko kot v mestu. Dalje sta dva predora, glavni ctvorjen leta 1910. Posetnikov ima Pilatus mnogo in med priprostim i turisti in navadnimi izletniki je mongo gospode v lakastih čevljih,.kateri se seveda pripeljejo / vzpenjačo, gorsko železnico. Mnogo je tujcev, posebno Francozov, opazil sem celo dva rumenokožci. Najlepše je na konici Esel imenovani, kjer je lepo urejeno opazova-lišče in od koder se ti nudi na vse strani najlepši razgled. Proti poldnevu se je megla v dolinah popolnoma razpršila in nudil se mi je res najkrasnejši razgled. Nisem se mogel nagledati brezmejne lepoto, divnih snežnih Alp. Pod menoj je ležalo vijugasto Vier-\valdstattcrsko jezero in levo ob njeni Zgodovinski Luzern. Zrl sem preko glasovitega Rigi (1800 m) in nehote se mi je mi-el ustavila v brezalkoholni restavraciji «pri Co-tgsti« v Zurichu, kjer jo skoraj glavno shajališče mnogih Renča-nov in kamor je tudi lansko leto prihajala «Edinost». V duhu sem jih videl, kako so zasedli poslednji prostor, in pri skodelki kave z nekimi podobicami v rokah vzklikali; «daj briškolo» in zopet «drži karih za zadnjo». Štiri cele ure sem prebil v zračnih višavah, to je štiri ure uživanja, a zdelo se mi je, da sem samo 4 sekunde; o^tal bi 4 dni, mesece, leta in še dalje... Radosten, da bi ukal. in z zadoščenjem sem se vračal. J. -ič. Loterijske Številke izžrebane 1. oktobra 1927: VENEZIA 30 89 35 12 28 TORINO 26 10 5 73 12 ROMA ,82 29 19 57 7 PALERMO 50 48 4 '90 7 NAPOLI 37 84 89 87 28 MILANO 61 45 74 22 64 FIRENZE 84 14 16 * 89 23 DARI 18 74 79 34 63 NAVIGAZiONE GENERALE ITALIANA PRIHODNJI ODHODI (razen sprememb) V Ne*r-York (Iz 0 eno ve) 7. oktobra DUILIO 13. oktobra COLOMBO (ii Neapelja dan pozneje) V Južno Ameriko (Iz Oeitove) 3. oktobra(') DUCA D. ABRUZZ1 11. oktobra PRINC. MAFALDA 21. oktobra (3) DUCA D'AOSTA (*) 4. oktobra iz Neapelja) <*) 19. oktobra 11 Neapeljt) V Srednje Ameriko in TIM Ocean (poštni iz Genove) 22. oktobre (otvoritveno potovanje) ORAZiO (12.000 ton) V KUbe-Srednio Amerlko- Tihl Ocean (trgovinski iz Oenove) V Avstralijo (iz Genove) 23. oktobra CAPRERA (iz Livorna dan pozneje) Otvoritveno potovanje Iz Genove v Južno Ameriko: AUGUSTUS (32.000 ton) 10. novembra a 5 SIRITE „Naš glas" Mesečno družinsko revijo ! Naročnina za celo leto 16 L Naslov: g Trieste, Casella poslale 34S | ■■»D?3S»Sllll8i«BIII Av^omobiSfia £rta Trst Lokcv-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi iz Pi?zza Oberdan. Vozni red od I. oktobra do 31. marca. Iz Trsta v Senožeče ob 16 13. Iz Bazovice ob 16-45. Iz Lokve ob 17—. Iz Divače ob 17-10. Iz Senožeč v Trst ob 7*30. Iz Divače ob 7*50. Iz Bazovice ob S-15. L siki za tja in nazaj: Trst-Divsča in nazaj L 13'—. Trst-Senožeče in nazaj L 16*—. ZAVOJ za vzorec štv. 1. Vrednost K. S9.— za L 12.95. Da so bodo mogli vsi pre-pričati o vrednosti našiii predmetov in o izredni ceni, smo pripravili te zavojo samo za one, ki se bodo požurili z naročili, ker bomo prenehali z vsako reklamo, ko nam bo blago pošlo. Evo, kar Vam pošljemo za L 12.95: 1) Stilografieno pero, kakor zlato za L 300. 2) Trdo črnilo za zred-čenje v 40 gr. vode. 3) Niz biserov kakor za L 1000. -i) Kinematograf s 24r filmi velikih kinematografov. 5) Brivski aparat kakor «Gil-let», z enim rezilom. C) Svilen robec. 7) Pet voščilnih listov z zavitki. 8) Par zapestnih gumbov. 9) Deset umetniških dopisnic. 10) Vzornik platna. 11) Glavni cenik. Priložite L 2.05 za poštnino. Kdor naroči 4 zavoje in pošlje L 00, dobi v dar 12 rezil za brivski aparat. Kdor naroči 0 zavojev in pošlje L 90, dobi vrhu 12 rezil še pištolo s šestimi poki. Kdor naroči 9 zavojev in pošlje I, 135, dobi 12 rezil, pištolo in niz biserov, dolg 150 m, v vrednosti L 25. NaroČila sprejemajo «Industrie Riunite», Milano, Via B. Corio 8., V. G. 978 928 Kupim o mM množini. Ponudbe na Giuseppe Bslils, Trst, Ois SMni l lil. G. Čulot Trst, Via delie Torri 2 Bogata izbera volnenin, svilenin, bombaževin tkanin in knjig za vezenje. § MHBftanBCMMt Oglasi v Edinosti imafo naibolJSi usoah Pri Vas?h nakupih poslužujte se vedno Tvrdke <3. STRUCHEL Succ.9 TRST I Via Mazzin? 36 — Via S. CaterZna 7 " VelIkMSKa mm za Jesensko in zimsko sezijo vseh novosti po najnižjih cenah "VI Volneno blago, baršun, kožuhovine za okraske, Scalshin, Astrahan, Karakui, fuštanj, maje, gilet, Poullover, nogavice, rokavice, volnena tkanina, čipke svilene in bombažaste In drobnarije v veliki Izberi. OGLEJTE SI NEDELJSKO IZLOŽBO! ■■■■■iimiiamiaBBiniHMiMiiiHBiiiaBBiit Najnovejši dohodi dunajskega i POHIŠTVA In luksnsneg«. 9*3 NajzmernejSe cent. Na debelo. Na drobno. R. CAMPONOVO Trst. note XX. Mttemsrc 33. Prodajalno z usnjem In čevljarskimi potrebščinam! P. Retiar ^Jrst^Via Scalinata 3 S Izšel je roman NEMEZA Cen« L 6—f po peritš L 7-&0 Trst, Via S. Lazzaro 9 Madapolam.....po L „ ..Risparmio' . . „ „ Platno „Madonna" . . . „ „ P.atno ROMA...... „ Platno „Madonna" 150 cm „ ,, Bombažovira po ... . Bombaževi na 150 cm po ZEFIR za srajca . . od L SAT IN v barvah . SATIR trn . . . MUSOLA volnena.....L 13 — C0UTIL od.....L 2 20 naprei Velika izbera fuitanja. V80 »» »» J" „ „ 2'70 „ ,» 1*30 n f» 5' -2-50-2-70 4-90 —' 1*80 napre) po l 2*80 od L 4-50 naprej 9S6 Biaso Drve vrste. - Postrežba toina. Al Cnm Risparmio TRST - Via S. Lazzarc št. 9 Odlikovana tvrdka 9C8 G. TE GORICA - V!a 6. Cardiscci št. 3 Dliavarni«?. - Toaletni predmeti najboljših tova-ren. Bogata zaloga nožev, $karij brivnih britev in žepnih svetiljk. Brusarnica in nožarnicn. POZOR !! Za izvršena dela jamči. Stroji za šivanje, vezenje In pletenje, za dom In vsako obrtnijo. Potrebščine. YšS$Yf Via ^iida uecchia 3 Napeijavc z motor, pogo- 74i nom. Popravila. ——— ra magistratom - Brezplačen pouk v vezenji« l€SON-R0¥Li iS TRST - Via Siivčo Po!Si«e (Piceolova pal^a - VRST Privatne in skupne feke je; dnevne in večerne mmM - francosko - mm - italijahsrg Vpisovanja dnevno cd 9 do 22. (1017) Blago, določeno za izvoz, se likvidira na drobno najnižjih cenah: BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE — BLAGO ZA ŽENSKE OBLERfi — BLAGO ZA OTROŠKE OBLEKE Po kakih cenah? SUKNO: tip fantazija, visoko 140 po L 6.— meter tip fantazija, angleško visoko 1-40 -„ 7.20 „ tip angleško, močno visoko 140 „ 8.— „ tip «cardato», debelo visoko 140 „ 8.50 „ tip volnen, fantazija visoko 140 „ 16.— „ tip volnen, fantazija /ino visoko 140 „ 29.— „ GASARDINE, dvojno visok HO „ 11— „ COVER COATS: tip volnen, visoko 140 „ 25.— „ fin za površnike, visoko 140 „ 33.50 „ tip extra, visoko 140 „ 48.— „ tip extrafin, visoko 150 „ 85.— itd. itd. itd. Popolna izbera vseh tipov sukna za obleke, povr.'nike, paletots, moške in Ženske, drappe v vsili barvah za večerne obleke in za tailleur; sukno za hlače, fantazija in vsi drugi tipi po različnih cenah. Velikanska izbera PODVLAK po na »zmernejših cenah: POKETING in SILESIAS v vseh barvah od L 1.99 naprej PCBVLAKE za rokave „ 3.30 „ SATIN črn in barvan, visok 140 „ 5.— „ CANEPINE, bombažast „ 1.80 „ CANEPINE, volnen „ 6.50 „ SERGES, volnen, visokost 140 » 18.— „ itd. itd. itd. Pozor! Pozor! Naše blago je dovršene izdelave, prve izbere in na vsakem predmetu je označena stalna cena. Cene, ki se ne bojijo konkurence Prodajalna I« odprl« od 8-90 da 19 N. JAHCOVICH & Co. TRST, VIA S. LAZZARO 10 IMI H 3B NA DROBNO I! BE V Trstu, dne 2. oktobra 1927. •EDINOST* Stran 5. KaRo le a]d3Kk! notar potegnil radovedne babe In ženice ter obdaril revno mamico O pokojnem ajdovskem notarju Arturju Lok ar ju, katerega obletnice smrti se prav res nismo spomnili, je bil kot je znano zelo šaljiv Človek. Vse tiste, ki so imeli z njim opraviti, bodisi uradno ali neuradno, je vsakokrat, kadar so bili pri-njom, spravil v dobro voljo. Njegovi dovtipi, ki so bili originalni in sadovi njegove ostre duhovitosti, eo še danes raztreseni po Ajdovšči-'niT da celo po vsej severni vipavski dolini. Zanimivo bi bilo, da bi jih kdo zbral in zapisal ter priob-čeval. Ni dolgo od tega, kar sem bil na Vipavskem; v veseli družbi in pri kozarcu vina ter prijaznem ter do-vtipnem kramljanju. — Tu sta padla dva njegova dovtipa, ki sta povsem originalna in dokazujeta riegovo dobrotljivost in usmiljenje ter hkratu njegovo zabavno in poredno hudomušnost. Hočem ju na kratko zabeležiti. «Gospod notar« — kot so ga prijazno nazivali priprosti ljudje, Katerim jo storil toliko dobrega, je kaj rad zahajal v trgovino gospoda RcpiJa, s katerim sta biia prijatelja. Tam je tudi prišel v stik z ljud-rn« in imel priliko napraviti marsikatero dobroto. Nekega dopoldne je dospel po svoji navadi v trgovino, v kateri se je nahajalo obilo žensk, ki so prinesle iz Kcvtra in Cavna ter tamkajšnjih vasi kosilo svojim možem, ki so delali v Ajdovščini, in nakupovale razne potrebščine. . Kot bi se zgodilo nekaj izvanred-nega, je privihral h gospodu Repi-Ču7 ki je nalagal moko, brskal po fcetezju, tehtal makarone in tako dsežge. «Gospod Repič, ali je mogoče kaj takega na svetu, povejte, ali je — rnegvče, a?» Gospod notar je govoril na glas, da so ga vse Ženice v trgovini slišale ter dvignile glave. «Kaj pa je takega, gospod notar?« je začudeno povprašal gospod Repič, ki je poznal notarjevo mu je pomežiknil gospod nota«- na skrivaj in ga vprašal na glas. — Ženice so jele stikati glave skupaj in šepetati. Nato so tiščale v «gospoda notarja« in radovedna povpraševale: kaj, kaj je?« «Joj, da ne veste kaj takega. Ali si upate misliti, da se more kaj takega zgoditi tukaj — sredi Evrope, v naših krajih!? Posluiajtel Skozi Postojno so z vlakom peljali 30 za-ii oivev, pravih, črnih zamorcev iz Afrike. V Postojni pa so zamorci e/ali iz vlaka in jo udarili proti Vi] avski dolini.« «Joj, jo-o-oj! Pa kaj res? Zamorci! Divjaki!« so vreščale ženske o-«gx>spoda notarja« in ga sililo, naj pove, kako je bilo dalje. "cOrožnikcm se je posrečilo, da so jih prijeli, in popoldne ob treh jih bodo peljali uklenjene skozi Ajdovščino v Gorico!« Ko je to spregovoril, je notar izginil iz trgovine ter pustil ženice, ki so opravljale zamorce in sklenile da jih počakajo do treh popoldne in toliko časa ne gredo domov, dokler jih ne vidijo. Ženice, ki so vsak dan takoj po dvanajstih odšle domov, so ta dan resnično V - ^ r*o t****h. Zamorcev ■'A ni hotelo priti. Ob treh pa je vnovič pnuxrjčs.1 gospod notar v Repičevo trgovino. «<,Gospod Repič, ali ste zvedeli, kaj se je zgodilo?« «Pa res da ne!» feKaj? kaj? so povpraševale ženice in se rinile okrog «gospoda notarja«. ^Zamorci ne bodo prišli!« «0-o-o-h! Ne bo jih?!« «Veste kaj se je zgodilo!? Prignali so jih v Vipavo, jih zaprli in jim skuhali velik kotel fižola za kosilo. Pa se vam je eden odtrgal in posrečilo se mu je priti do kotla. Najedel se je tako fižola, da je — počil!« Sele tedaj so videle Ženice, da jih je «gospod notar« potegnil. Kaj so hotele, smejale so se in so odšle domov. • * • ' Nekega dne pride zopet noter v Repičevo trgovino. Zagleda revno Ženico, ki ie prišla kupovat, jo po-tolče po rami in vpraša : «No, kako vam kaj gre, mamica?« »Slabo, gospod notar, ko bi človek vsaj moke imel?« Tedaj je notar pomignil uslužbencu: ^Odtehtaj ji pol kila moke. Kaj še rabite, mamica?» «Oh, gospod notar, saj vejo, kjer je moka, tam bi se hotelo tudi špe-ha!» «OdreŽi ji pol kila špeh&l Ali bi še kaj, mamica!« «Eh, gospod notar, tudi sladkor mi manjka, pa kaj bi se škodovali!« «Nasuj ji pol kila sladkorja! Vam še kaj manjka, mamica?« Seveda, kjer je sladkor, tam se rabi tudi kava toda saj je že preveč, gospod notar!« «Brž ji daj še pol kila kave! — Mamica, spomnite se, če vam doma še kaj manjka!« «Res da bi potrebovala žaifo, toda, gospod notar, vi ste predobri!« •Prinesi ji hitro kos žajfe! No, ali rabite še kaj?« «Oh, zdaj se pa res nič več ne spomnim, gospod notar! Zdaj je pa £e dovolj 1» «No če se vi ne spomnite, se bom pa jaz: brž ji odreži za en predpasnik blaga!« Mamica, otovorjena z vsemi temi dobrotami, je vso pot do doma molila za blagega goapoda notarja, ki je tako usmiljenega srca in tako dober. Zapisal Drago Bajec. Čilski soiitsr in kalijevojsol smo prejeli. Naročnike vabimo, da naročilo dvignejo. Tržsšk« kmetijska dražba ▼ Trstu ul. Torre bi&nca 19 in Baffineria 7. Tel. 44-30. Gospodarstvo SEMENA IN GOSPODARSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska dražba v Trsta ima v zalogi: „ I G E A " IdrnrflMno zdrarlliftis Trst, Via Valdirf vo 27* te1.5«(interarfoan) Spleina kirurgija Dr. G. SmONlS Urologije Prof. C RAVASINI IVAN KERŽE TUST, Plazza S. G io van ni 1 ima t zalogi : kuhinjske In hišne potrebščine lončene, lz emajla in aluminija; gteUenlno^ kotcarce, steklenice L t d. Namizno orodje (nože, vilice, žlice L đr.) pletenice za razne vporabe. lesene izdelke: Skale, brente, £ebj*e za vino, krogle i. t m Na debelo NIZa CENE (1019) SEMENA - Spi na če. zimske solate, zgodnjega. nizkega graha h »lanski meto-vile (debelozraat) redkve okrogle rdeče, solatno ali vrtno peso rdečo, solato endivijo, ruklo, razne vrste detelj in trav. SEMENSKA PŠENICA Gentil rosso «fam. 48 in nepolegljiva, nam je dospela iz hribovitih krajev Italije. Nemška pšenica in rž je ie dalj časa na potu in jo pričakujemo z vsakim dnem. KMETIJSKE STROJE IN ORODJE Stiskalnice za grozdje, grozdne mline, stiskalnico za olje, slamo-reznice, brane, pluge,plužna telesa, posnemalnike za mleko, transportne vrče za mleko, trfalke za med, razno vrtno oroeje in vse čebelarske potrebščine in priprave. OLAJŠEVANJE NA5LUPA STROJEV. Da olajšamo nakup potrebnih kmetijskih strojev, je pripravljena dražba onim kmetovalcem ali zadrugam, ki ne morejo plačati naenkrat, d. vollti plačevanje na obroke. UMETNA GNOJILA Tomaževo žlindro. Za vagonska naročila imamo na razpolago le še par vagonov. One zadruge, katere ne morejo naročiti celega vagona od 150 kvintalov, lahko naročijo tudi manjšo množino od 50 kvintalov, katere zaračunamo po L 1.60 za enoto franko vagon dohod v Trst. SnperSosfat: Sprejemamo-naročila za vagonske pošiljatve. Kalijeva sol: Vabimo kmetovalce, da čim prej naznanijo svojo potrebo. Dr. P. TAGLIAFlUtO Dermatologa - zdravljenje z radije« Dr. O. STOCK R&ntgenovi žarki - Diatormia - Svetnike s kremenj»kom Dr. A. D* AGNOLO. (864) mm KimntteK v Gorici m Komu it« S se priporoča meščanom in okoličanom za obilen obisk. Postreza z najboljSo jedačo in pijačo in od-daj a tudi sobe za prenočišče. ZLATARNA Albert Povit Trat, Via Mazzini 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. Muka, Mm mita Kemična pralnica za obleke § F. SAMOREC Ž1BERHA TRST, Via Cesare Battisti 20 Tržcfti psofflnicti ia kmifiicfi registr. zadruga z omej. poro Stro m uradnje v svoji lastni hiš! ulica Terre bianca 19,1. n. { Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči rabin in vloge za čekov«! paamet, ter Jih obrestuje irpo4 % -OB večje in statae vloge po 4afovora. Sprejeme .Dinarje" na tek. račun in jih •testaje po degevoru. Davek od vlae plačuje zavod sam. Daje pesatfla na vknjižbe, menice, sastave in osebne kredite. -Obrtstata mera po dogovara. — Bi mm ms&g m m) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob neOa^afc je urad zaprt fcsv. telef. 2i-€7. NA OBROKE. Obleke, dežni plašči, tkanine, perila, platno, dežniki, obuvala, gilet volneni in svileni i. t. d. Znižane cene! Pogoji ugodni! Via Roma št 3, tretje nadstropje 1 A. CRiSMfiNCICH | B Via. Solitario £6 9 Najboljše cene v Trstu. Ž« a nje . • % • « L 12*- I Maršala 5-20 VarmouHi . . . . „ 5*21 Sirupi po L «•- kg, 10* 25 vina, ittcarjl in špirit (991) BEVKOV ROMAN i m njegova msr je izšel Cena mn ie L 2*50; no polti L 3" Ho uroda] bo pri vseh tiosefailih razproflaialcifi. FERRO CHINA PtGflTTi Okrcptevmlno .reUrtv«, predpisa« od /J*?'"'1 protl MALOKRVNOSTI. BLEDICI in z« OKREVANJE LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazztei mm „LA SCU3LA IH ČASA" (šola na domu) je mesečnik, katerega pošilja najzanesljivejša šola za korespondenco vsakemu, ki ga zahteva. Ta mesečnik interesira mlade in stare, vse one, ki morajo polagati izpite ali take, ki si hočejo izbrati poklic ali dobiti kako službo in za one, ki želijo poboljšati svoj pololaj ali lastno izobrazbo. Pošljite ie danes vaš naslov šoli za korespondenco «£. Mescliinir, Roma, Via Novembre 96 B. (981) iBdustrtn e Conntrtio Aotioelcoll o articoli teeniei dražba z o. J. 1 Lastnik ANTONIO QUINTAVAULE Zastopstvo in zaloga za Julijsko Krajino tvrdke ELLI ZERBONI & Co., TOi^NO, italijansite tevarne za mehanično in pomorsko obrtni)*. Zaloga kolesc S. K. F. — KARBUHATORJI ZENITH - Alimentatorji WEFMANN, NIVEX. Kilometerski štcvci in ure JAGER. Metalni kosi za tu- in inozemske stroje. 9i9 Naboji acetilena MAGONDEAUX. Telefon 31. m — TfMESTE — Via Bafflttl «. 4 Centrali w Trstu, PODRUŽNICE: Tržič, Panzan, Milje, Koper, Gorica (Magazzino del Popoio) Via Ganbaldi štv. b. Heinelkitne mt Ofl m So 50 % prlltranKn .po L 16'— kg . , L 2-99 m . . L i-70 m L 6-90 L 58* — Telefon Stev. 16. Ustanovljena 1. 1S8I. Poštni čak lt^S3 Mastna Hranilnica Ljobijanslca (Gradska ftt«4W>nlea) Stanje vloženega denarja LJUB LJ ANA Staa|e složenega denarja nad 260 milijonov dinarjev, praiaraava ulica nad 1046 mlHianav dtoirjev Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na ttkeči račun, in sicer proti uajuflodnejšerau obrestovanju. Hranilnica plačuje zMi za vloge profi dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najviije i»oj«če obresti. Jamstvo za vse vloge in bresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker JamCi zanje poleg lastnega hranilniCnega premoženja ie meato Ljubljana z vsem premoženjem ter davtno rooćjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoietnih. župnijski uradi cerk««tii in občine obč. denar. rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tudi popolnoma varen. Si NOVI D«HOOI Odrezki flanele.......... Odrezki cretonne, risan Odre z ki mušlina, bombaž....... _ Odrezki satina, črnega in barvanega, pod- vlak itd. po polovičnih conah. Mol le! tone, volnen, po L 12'— sedaj .... Gilei, svilen, dolgi rokavi, zadnja novost . . Carnettato, posvilen (t«P Kapok) idea'cn za va-tiran je blazin, iimnic, pohištvo itd. higijeničen, brez prahu, eleganten, po najnižji ceni. DomfcJ(r„ . produkt. Prodaja se.........po L 13-90 kg Obleke debele za otroke........, M 90-5 VU Blago absolutne konkurence I Platno Madapolam, konkurenčni ......... -J- . debel .............J* najfinejši .Viitoria" .... Platno, za rjuhe Dvrolas, visoko 150 . , za rjuhe Dwo!as, » 270 • w laneno, viaoko 240 ... . • „ navadno, debelo, visoko 80 „ navadno, debelo, visoko 150 Prttfcl, reklamni . ........ ■ Blago sa prte, demaskirano, visoko 150 m m m angleško, najfinejše . . m m m barvano .Cunje, mešan lan ......... • Sat ln, črn.............. Satin, črn, najfinejši CattU. dvojen ........ . . • Carolina, dvojen, pepita Flanela, mešane barve........ Povoji za otroke . ......i Zefir - srajce 1-95 2 20 2-90 690 .L 1390 .L 18*90 2C0 690 - 95 6*90 .L 1250 .L 6-90 .L .L .L .L .L .L .L Svilenine Partija damaskiranc svile se likvidira po . .L Pletenine, svilene, extra, visoke 140, za perilo, .L • L .L .L .L .L .L .L 3*50 4*80 790 2-90 3-90 590 *50 • * • • • I I Centrala * Pnd PodMŽIMCa V TrStll Urt.novlJ«. L 1886 Lastna palača: Ulica Roma 7 DelnISka glavnico M 200,000.000.- Rezine M Z58.00MM.— PODRUŽNICE: Ml. Bolesiav, Bratislava, Brno. Ntmecky Brod, Čaakć Bu-tJćjovice, Hodonln, Hradec, Krilo €, Jihlava. Kariovy Vary, KoUn Koiice, Liberec, Mčlnik, Olomouc, Mor. Oatrava, Pardubice, Pisek, Pu«, Prostčjov, Tabor, Teplice-Šanov, Trat, UsU a L, Dunaj. EKSPOSITURE: Bfeclav, Opatija. AFlUJAClJE v Jugoslaviji, Nemški Avstriji, na Ogrskem la na Poljskem. Blagovni oddelek n* Borzni oddelek ^U Safes Izvršuje vse bančne posle pod najbolj J mi pogoji. — Izdaja aakaz-nice (vaglia) Banca d'itelia ln Baeco bi Sicilia prosto provizije. Brzojavi: ZIVNOSTENSKA — Trieate. TELEFONI: 1078, 1089, 2157, 3353, 3354, 4312. Borza (med zasedanjem) 205 (•JBG Zefir Oxford, retlamea . . . • Zefir tkan Zefir angleški............... Popelin, črtan in meian ..••%••••« m črn za srajce........... Nogavice Nogavica, moške, debele...... • • • • m moške. ra_ue barve .,*•»«• m svilene in končene m kockane-reklamne........ S finajŠi tip m volnene............. m ženske, velblodaste ....... m ženske, a šivom, zajamčene • • • m ženske, najfinejše _ ženske, svilene ženske, Semnlške, chTffon. prozorne 9 Brisače Brisačo, cr&pe............... , gobaste, velike, barvane •••••• Robci .L 150 .L 2-80 .L 3-80 .L 6*90 .L 7-90 zajamčene barve Casccls ali svilene šerpe, ovralne...... Voinenine - Pletenine Volna v elrenah (dva tipa) . - - . • • Blago volneno fantazija, visoko 140 L sedaj Maje, volnene bele in rujave ........ „ mornarske i/2 rokava m volnene, kratki rokavi ........ m in spodnje hlače, debele ......* „ kolesarske, moške.......... m kolesarske, deške ..........L Oprsniki, debeli .............J- Maje, volnene bele ............^ ......................... Blago Covercoat, visok 140..........J- Gabardine. bombaiasl, Črn in rujav .... L Melion, debel . . ............J- Navadno, angleški tip, visoko 70 . . . . . - L Platno afrikansko, modro in kaki, dvojno »a delavske obleke............. Orleans, za površnike in jope . ...... Fantazija, za ženske obleke . ....... Blago, „lanelle" za ženske ......... Velour, debel, črn in moder ........ Tibet, črn. visok 100 In 140........ Merinos, črn............... Izdelki Obleke, delavske, grisette in modre Hlače.............. 490 980 8'— 3 90 5 90 L 1890 4*95 5 95 11-90 11-90 9-90 4-90 7 90 19-co 9-90 14-90 790 890 6- 4-90 4-50 3 60 5-90 18-5'90 7*90 L 2 95 L L L L L .L 0*95 .L 1'20 .L 3*95 .L 4-90 27-— 39-90 12.90 22.— 5*9 S 595 1-95 .L 2-95 .L 3-95 .L 4*80 .L 12 — .L 1-55 .L 10-— Robci beli, ajour . . veliki, barvani .L —'45. —-75, 1" .L —*75, 1-50 Spodnje hlače.......... Srajce, delavske 9 fine. zefir . ^....... „ in sp. hlače, ženske . . < Razno Posteljno pogrinjalo za eno osebo Dežniki, ženski........ Naramnice deške •«••••• m moške,...... • Podveze, svilene s kostjo 3 90 6 90 9 90 . . L 8— . . L 19 90 . . 4*90 9-90 ... 2«' - 38 — . . . 13 90 27 -... 1- 250 . . . 4 90 7-50 ................ - • • • 295 Ovratnice, reklamne svilene........L J-— GaloSe, iz klobučevine...........^ 11 vo Sukanec - koreftlji 50o/° prihranka Koretlji 400 ................. , 1000 » .......... . • « Sukanec, za pripenjanje navaden 10 gr. . . . w srednji 40 gr. . . . * I šivanje, bel in črn debeli ovitki • • , srednji ovitki " * filofort*200 ............. Q-95 2-90 020 0-80 1-20 055 0-50 Poranite priliko!!! Nudimo Vam vedno noinižle cene!!! 190 VI. \ cEDOfOST* V Trstu, dne 2. oktobra 1927. omeo Cipriani TRST GOLDONI 12 I1SSE3III 'M!*?: Oddelek moških pletenin • . . . od L 6.-12.— 18.— naprej L »» od L naprej Kosmate maje..... Pol volnene „ ..... Volnene „...... NB. — Mornarske maje, originalne iz pristne volne . Mornarske maje II. izbera . Športne maje, bombažaste. n „ polvolnene . volnene . . Maje debele, posebna vrsta „ kosmate „Sky* . . Velikanska iz Sera mi vrst bi cen Gilet, volneni z rakavi ali brez teh Nogavice, volnene , ... od L 2.50 naprej Golenice, volnene . . . Visoke nogavice .... Čepice, volnene „Sky" . . 35.-20.— 16.— 30.— 90.— 120.— 10.— 8.— 18.— MM sukna Fuštanj, kosmat . . . . . od L 2.50 naprej „ double-face .... »» »» Sukno visoko 75 cm volneno. »» „ Flanela, 80 cm razne risbe . »» 14.- t9 Blago, bombažasto 100 cm. Excelsior extra . . . -. . «i 12. f, Blago Lenci, volneno, moder- ne barve...... it — ,, Blago Melton 120 cm, temne barve........ 10.— „ Blago, volneno, za obleke . . >, 16.- M „ za plašče, fantazija »» 22.— » Drap de dames, škotski . . ,, 30.— ,, Pletenine za 2enske od L Moderci, bombažasti . . „ volneni .... Maje z rokavi aH brez teh „ in moderci, najfinejši, bel in Jager ..... Culottes, bombažasti „ svileni . . . n volneni . . . SraJClce svilene . . . Combinć svileni . . . n iz sukanca . . „ volneni . . . PuH'ower in gilet volneni Gilet Lenci v vseh barvah Maje za novorojenčke . Maje, kosmate . . . Bajaci Maje, športne, bombažaste Maje, volnene . . * • Za otroke. . . od L t# tp 4. 9. 16. 22. 8.-13. 22.-13.-15.-30. 40. 20. 42.- 6. 5.- 6. 4.-8. — naprej »» •i n 99 99 99 m Soilenlne Damaskat za podvlake . • . Sfolgorant, poseben .... NB. — Crčpe marocaine, pristna svila...... od L 7.-6.80 15.— naprej Zaloga vseli vrst svllenln po Dizlih cenaU Crčpe georgette..... od L 18.— naprej C repe de Chine ..... ^ 24.- „ Šerpe, svilene...... m 14.— „ Velette svilene in iz sukanca . 8.50 „ Bogata zaloga volnenih pogrinjal „ 24.- „ S jt/ Pogrinjala iz prisfne volne . 99 65.— „ r Ji Pogrinjala iz pristne volne za l„ 120.— „ dve osebi ...... vš Pogrinjala prešita .... H 65-— tal postrežba. 1 H se slovensko, j ž SIRUP PAGLIANO prof. GIROLAMO PAGLIANO Firenze, Via Pandolfinl St. 18 Najboljie odvajalno sredstvo. Obvaruje In odpravi takoj influenco. Izborno čistilno sredstvo za kri, čisti čreva, ozdravi telesni zapor. — Sloves, ki ga uživa .a sirup že nad 30 let, jamči za njegovo izdatnost. — Varujte se ponaredb! «9 TRGOVINA FERRAMENTA MADILE druiba js. o. z. TRST, Via Carducci 22 (vogal Via Chiozza) u 982 Velika izbera železnin in drugih kovin SPECIJALITETA: Potrebščine za obrtnike in rokodelce. Orodje za poljedjelce. Ključavnice za vrata, okna, pohištvo 1. t. d. 599 M Fei? pridržano za novo odpretje MANUFAKTURNE TRGOVINE!! p« Via Lavatoio 5 TRST - Tel. £607 ŠIPE, KRISTALI, ZRCALA Na debelo Na drobno Sprejeme]« se vsakevrstna steklarske dela na damu. CENE ZMERNE CENE ZMERNE (931) Govori te slovansko. A. G. Zarotti pozlatar. Slike, okvirji, oleografije. Vsa popravila. 1001 Trst — Via de!Ia Sašiti Steg. 13 Nsnsifakturna prodajalna ITE 01 RISPAP Trst, Via Giulia Stev. 15, Trst Bombažsuina, pletenin?, volnenine, rokavice. Velika zslrga nogavic in moških srajc. Prodaja po lovarsUbli censft. (1018) V lini........................................- T---------------------J 1 tevrftoje vsa tiskarska dela v nafrnodsrne)etn afcla kakor f 5 tudi ¥ večbarvnem tlaka. Razpolaga z najmodoraejiml stroji. | j črkami, Lynotypo, >tfotypljo ter rolacijaton strojem. ] I Vsa naročila se Izvriufrjo točno In po zirn h canah. j *---———" . Ul. S. Francesco d'Assisi 20 rjSRD OBL.m registrovaca zadruga z neomejenim jamstvom tfia MIlana 20, pri&žje {vogal XXX ottabre) - Tel. 16-04 - - ■ ■ Q a Q ■ Obrestuje hranilne vloge po 5% Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. w Izvriule nakasISa pod ugodvalat? pogodi za Jugoslavijo In ostala inozemske trga. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ura od 9-127, dop. in od 27,-4 pop. fT 3sa: Največjo izbero Najboljše blago B3T NAJNIŽJE CENE dobite v veliki prodajalci AL CALMIEi Ponte della Fabbra - TRST - Vogal Via Carducci (Palača Georgladi«) (1022) Spiaala V. J. Križanovska. LT ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*—, po pošti priporočeno L 7*40. V Inozemstvo L 8*60 oroti v naprej poslanemu znesku.-Roman je izdala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. Štoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna. Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigher )osip, Postojna. Vezaae v originalne platnice (cena L 10) se dobi v knjigarni STOKA. Edina zato«« trobwr ie na debelo EU6EHI0 PIHCHEHLE Gorica. Flazza tella Vlttorta 21 Ustanovij.aa L 1853 - Tel. int. 1M mm fin w m Priporoča se trgovcem, " kramarjem ln krošnjarjem. C mm zmerne.