Šola za obrambne poklice ■ h ■ ■ v ■ ■ uoramone pum Hura, juhej! Pocitnice so tu Danes okrogla cena 170 dinarjev glasilo SOCialist/Čiie ZVeZe delovnega ljudstva Velenje titovo velenje, 15. januarja 1987 številka 2 (857) ' _ Dragi šolarji! Pred vami so počitnice. Takšne, kot ste želeli — z obilico snega, mi pa dodajamo tudi z dobrimi ocenami. Preživite jih kar najbolj sneženo, na smučišču v Šaleku ali v Zavodnjah. Lahko se boste tudi naplavali do mile volje, pa kaj bi še naštevali, dejavnosti za letošnje počitnice so v ve- lenjski občini resnično pripravili zvrhan koš. Prelistajte tednik in na 4. strani si preberite program Zveze prijateljev mladine Velenje za vaše počitniške dni. Mi pa vam še enkrat želimo: HURA, JUHEJ, pa brez zlomov in drugih nevšečnosti! Pohod po poteh 14. divizije Letos že 19. zapored Okviren delovni program, ki so ga sprejeli člani predsedstva občinske konference ZSMS Velenje decembra lani. ne dopušča zimskega spanja. Če ga hočejo v celoti uresničiti, morajo začeti delati s polno paro takoj. Poleg obilice dela okrog priprav na sklepno slovesnost ob odhodu štafete mladosti i/ Slovenije, namenjajo na občinski konferenci ZSMS Velenje \ tem času precej pozornosti organizaciji pohoda po poteh 14. divizije na Štajersko. Letos bo to že 19 zapored. Na pot bodo pohodniki krenili 6. januarja pri Sedlarjevem, končali pa ga bodo osem dni kasneje na Ljubnem ob Savinji. Razdeljen je na štiri dele. Na območje naše občine bodo pohodniki prišli 10. februarja, in sicer naj bi se iz Stranic pri Dobrni preko Paške-ga Kozjaka spustili v Pako, drugi dan nadaljevali pot preko Gra-ške gore. Plešivca, Velunjskega grabna do Raven, tretji, zadnji dan na območju naše občine, pa se bodo ustavili v Zavodnjah. Organizatorji, komisija za SLO in DS pri občinski konferenci ZSMS Velenje, pričakujejo, da se bo tudi 19. pohoda udeležilo čimveč mladih iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Kot vemo, se je lani kljub zelo slabim vremenskim razmeram podalo na pot več kot 80 mladih. Tako kot vsakokrat doslej, se bodo tudi letos pohodniki srečali z domačini, borci-udeleženci pohoda, z njimi izmenjali izkušnje, ... Na občinski konferenci ZSMS Velenje pravijo: »pohod ni zaradi poti, ampak je njegov namen dvojen ohranjanje in negovanje spominov na NOB, druženje z borci, nenazadnje pa tudi srečanje s krajani oziroma mladimi iz krajevnih skupnosti, kjer jih bo vodila pot. miza Koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL Velenje bo v sodelovanju z občinskim oddelkom za ljudsko obrambo, danes, v četrtek, 15. januarja ob 17. uri v prostorih gasilskega doma v Titovem Velenju pripravil okroglo mizo na temo: vojaške šole za obrambne poklice. Na pogovor so povabili osnovnošolce in učence usmerjenega izobraževanja ter njihove starše z namenom da se skupaj seznanijo s pogoji šolanja na vojaških šolah za obrambne poklice, o načinu kadrovanja vanje in o vsem drugem, kar mlade, ki se bodo odločili za to vrsto šolanja, zanima. Poleg članov koordinacijskega odbora bodo na pogovoru sodelovali še predstavniki drugih občinskih dejavnikov, ki bodo mladim odgovarjali na vprašanja. Povabili so tudi učence, ki vojaške šole za obrambne poklice že obiskujejo. O pripravah na okroglo mizo so se v ponedeljek pogovarjali tudi člani koordinacijskega odbora za SLO in DS pri občinski konferenci SZDL Velenje. Dogovorili so se o poteku okrogle mize in zadolžili posameznike za nosilce nalog. (b. m.) . - , - — i turnir v malem nogometu _:_:____ Gospodarsko gibanje v občini Velenje Navdušeni z organizacijo Takšen je vrstni red četrtega novoletnega turnirja v malem nogometu v Rdeči dvora- --\ MODERNO JE IZ ELKROJA JE \ _s ni. Brez pretiravanja lahko zapišemo, tako so sodili tudi tisti, ki se na nogometno igro zelo spoznajo, da je bila to naj tovrstna prireditev v naši državi. Prav zato si organizatorji, osnovna organizacija ZSMS Šmartno Titovo Velenje z Ivanom Druksom in Boštjanom Aljažem ter Zdravkom Golobom v ospredju, resnično zaslužijo vso priznanje. Na sliki: veselje igralcev Partizana ob prejemu pokala. Pokale in priznanja so podelili Drago Šulek, Edo Fenko in Aleks Štakul. Poleg pokalov je prvouvrščena ekipa dobila 1,5 milijona dinarjev, drugouvrščeni Željezničar 800 tisoč dinarjev, tretjeuvrš-čeni Dinamo pa 400 tisoč dinarjev. Več o tem poročamo na 12. strani, (vos) Že v jesenski analizi ocene gospodarjenja v občini Velenje je bilo nakazano, da rezultati, ki jih bo doseglo gospodarstvo v letu 1986, ne bomo zadovoljni. Čeprav v tem času še nimamo dejanske slike, kakšni so ti rezultati, pa lahko na osnovi že znanih 11. mesečnih rezultatov ugotavljamo, da bo temu res tako. V oktobru smo zabeležili pomembno rast industrijske proizvodnje, vendar pa nam je ta že naslednji mesec upadla za dobre tri odstotke in je bila tudi nižja od novembra leta 1985 in sicer za 4,4 odstotke. Če primerjamo industrijsko proizvodnjo enajstih mesecev lanskega in predlanskega leta, je bila ta lani nižja kar za dobrih 7 odstotkov. Manjšo proizvodnjo kot leto poprej so lani beležili pri proizvodnji pridobivanja premoga, kovinsko predelovalni industriji, proizvodnji električnih aparatov za gospodinjstvo, in predelavi plastičnih mas. Proizvodnjo pa so povečali v elektrogospodarstvu, strojni industriji, proizvodnji gradbenega materiala, tekstilni konfekciji ter proizvodnji usnja in krzna. Preko celega lanskega leta so naše gospodarstvo obremenjevale izredno visoke zaloge, ki so močno presegale nivo preteklega leta. Vendar pa smo beležili zadnje mesece precejšen padec zalog. Te so se zmanjševale tudi novembra in sicer za dobrih 9 odstotkov, ta- ko da so bile izkazane zaloge konec novembra le še dobrih 5 odstotkov višje kot leta 1985. Pa poglejmo še kakšna so bila v tem obdobju uvozno izvozna gibanja. S pokritostjo uvoza z izvozom smo lahko še vedno zadovoljni, saj dosegamo dokaj ugoden indeks — 111,5. Vendar pa ugotavljamo, da smo v enajstih mesecih izvozili za nekaj manj kot dva odstotka blaga in storitev manj kot leto poprej, konvertibilni izvoz pa je bil manjši celo za dobre tri odstotke. Dobro pokritost uvoza z izvozom dosegamo, ker smo uvozili precej manj kot leto poprej, kar za 12,8 odstotka. Za investicije v osnovna sredstva smo namenili 23,9 milijard dinarjev. Največji delež tega zneska seveda odpade na nadomestne rudniške objekte. Pa se ustavimo še pri osebnih dohodkih, o katerih smo letos veliko govorili. Oktobra je znašal poprečni osebni dohodek v gospodarstvu občine 162 816 dinarjev kar je skoraj 12 odstotkov več kot mesec prej, v negospodarstvu pa so se osebni dohodki v primerjavi s septembrom povečali za 5,7, poprečni osebni dohodek pa je znašal 167 633 dinarjev. To je nekaj več kot v gospodarstvu kar pa je glede na višjo izobrazbeno strukturo tudi razumljivo. Podatki o kasnejšem gibanju osebnih dohodkov še niso na razpolago, decembrske osebne dohodke bodo mnogi prejeli šele danes, vsekakor pa je že mogoče sklepati, da so bila povečanja tudi v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta občutna in bodo verjetno presegla predvideno rast 124 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom, (mz) 2. stran * nSS C85 OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo Velenje ★ 15. januarja 1987 Pogovor z Bogdanom Gregorinom Štafeta mora opozoriti predvsem na težave Ničkoliko polemike, žolčnih razprav je zlasti v zadnjem letu povzročila štafeta mladosti — simbol bratstva in enotnosti, simbol mladih, na katerega so bili ti vedno zelo ponosni. Z njo so mladi vedno dokazovali, da odločno stopajo po poti svojega vzornika — tovariša Tita, in da ostajajo zvesti načelom naše samoupravne ureditve. Toda ,. . . »Takšna, kot je sedaj, štafeta mladosti ne more več biti. Treba je vse, povezano z njo, spremeniti ali pa to ma- mladih nifestacijo ukiniti,« so bili odločni in glasni zlasti udeleženci mladinskega kongresa v Krškem. Ničmanj razburljiva ni bila razprava o tem vprašanju na zveznem mladinskem kongresu v Beogradu. Po nič-kolikih sestankih je odločitev »padla«: »Štafeta mora ostati. Povsem drugačna pa mora biti njena vsebina, nenazadnje tudi sklepna slovesnost. To je simbol mladih, zato mora predvsem opozoriti na naše težave. V spremljajočih prireditvah mora biti več tistega, kar si mladi resnično želimo, manj pa . . .« Kot mnogi ze veste, bo prav slovenska mladina tista, ki bo vse te »novitete« prva predstavila. Štafeta mladosti bo namreč krenila na pot iz Slovenije, iz vrha Triglava, zadnji, šesti dan bivanja v naši republiki, pa jo bo gostila velenjska mladina. Kaj pripravljajo mladi ob tej priložnosti, kaj o štafeti mladosti menijo pa so vprašanji, na kateri je takole odgovoril predsednik občinske konference ZSMS Velenje Bogdan Gregorin. O štafeti mladosti ste velika razpravljali na samem predsedstvu, pa tudi v osnovnih organizacijah ZSMS. Kakšno je mnenje mladih o tej prireditvi? Gregorin: »Razmišljanja mladih Velenjčanov so zelo različna. O tem vprašanju, ki je v zadnjem letu dvignil precej prahu, so spregovorili tudi udeleženci mladinske politične šole v začetku lanskega decembra. V zelo široki razpravi se je nekaj mladincev »ogrevalo« za klasično, torej takšno kot je bi- Bogdan Gregorin la do sedaj, večino pa so navdušile spremembe. Z njo in vsemi spremljajočimi prireditvami bi radi bolje opozorili na težave mladih, tako slovenske kot tudi jugoslovanske mladine. Teh je veliko. Peščica pa jih je menila, da bi štafeto zaradi stroškov, ki nastajajo z organizacijo te prireditve, ukinili.« Za pospremitev štafete mladosti na pot se je »potegovalo« več občin: Litija, Radovljica, Jesenice, Žalec, Velenje, Slovenj Gradec, in Planinska zveza Slovenije. Prav slednja bo prva nosilka štafetne palice. Gregorin: »Štafeta bo krenila na pot z vrha Triglava do Kredarice, od tam v Radovljico, Jesenice, kjer naj bi ji pripravili svečan sprejem. V naši republiki se bo mudila šest dni.« i Vsaka od regij, kjer se bo štafeta ustavila, naj bi po svoje opozorila na težave mladih. Zadnji dan poti po Sloveniji, naj bi bil nekakšen povzetek vseh dogajanj. Kot vemo, bo to v Titovem Velenju. Kaj pripravljate ob tej priložnosti? Gregorin: »Na tej prireditvi naj bi predstavila vsaka občina celjske regije specifičen problem mladih, od zaposlovanja, malih produkcijskih enot, do težav mladih delavcev iz bratskih republik. Na slednje bomo opozorili mladi iz velenjske občine. Poleg tega bomo pri- pravili še izmenjavo militaristi-čnih igrač, okrogle mize, koncerte, stojnice, seveda pa tudi nastop folklornih in drugih kulturnih skupin. Skratka, vse tisto, kar si mladi želijo. Prav tako bi se ob tej priložnosti radi pogovarjali s predstavniki Titovih mest o težavah mladih cele Jugoslavije, ne samo celjske regije in slovenske mladine. Na to temo pa bi navezali, za naše okolje, še vedno tabu temo — nacionalizem v Jugoslaviji. Štafeta mladosti naj bi letos predvsem mirovala. »Pokazala« naj bi se le v šestih mestih, lokalne štafete pa naj bi zamenjale številne druge spremljajoče prireditve.« In kdaj bo potovala štafeta mladosti po Sloveniji? Gregorin: »Od 21. do 27. marca. Tega dne bo v Titovem Velenju tudi zaključna slovesnost. Mladi velenjske občine želimo simbol bratstva in enotnosti predati mladim iz pobratene Titove Korenice.« -tp- Gornjesavinjski drobir HOČEJO BITI BOLJŠI Dejavnost mladinske organizacije je in mora biti stalna in nepretrgana, vseeno pa je prehod iz starega v novo leto tudi za mlade priložnost, da ocenijo svoje delo v preteklem obdobju in na podlagi izkušenj dopolnijo svoje programske smernice. To so seveda storili tudi mladi v Gornji Savinjski dolini. Ob oceni svojega dela v minulem letu si v vodstvu občinske organizacije želijo predvsem trdnejše povezave z osnovnimi organizacijami v združenem delu in krajevnih skupnostih, saj bodo le tako lahko enotni. Sem sodijo predvsem predlogi, pobude, mišljenja in stališča osnovnih organizacij, ki bi jih rada občinska organizacija širše predstavila in okrepila.- S tem ne mislijo samo na »mladinske« probleme, ker samo teh ni, saj so mladi vendarle tesno povezani z vsakdanjim delom in življenjem v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Prav zaradi tega bodo pripravili razgovore v vseh osnovnih organizacijah, na katerih naj bi sodelovali tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Še ta mesec predvidevajo mladinsko politično šolo, že v februarju jih čaka pohod po Poteh 14. divizije in druge aktivnosti, vse skupaj pa naj bi pripomoglo k boljšemu delu v prihodnosti. TRI PETINE VOZAČEV V mozirski občini se k pouku vozi 60 odstotkov osnovnošolcev. Nekateri med njimi, zlasti v krajevni skupnosti Solčava, so od šole oddaljeni tudi 20 kilome- trov. Za večino učencev je prevoz urejen, za mnoge pa v zimskem času ni mogoč. Tako najbolj oddaljeni učenci v zimskem času bivajo v internatu. To obstoja že precej let, ob vseh prednostih pa predstavlja precejšnje breme za osnovno šolo Luče in za občinsko izobraževalno skupnost. Zaradi nakopičenih težav so se na sestanku zbrali vsi zainteresirani. Enotno so ugotovili, da razlogov za ukinitev internata zaenkrat ni. Osnovni pogoji za bivanje učencev so zagotovljeni, zamenjati bi bilo treba le pohištvo, vzgojno vodstvo je zagotovljeno, prav tako kulturne, športne in druge aktivnosti. Zaradi tega tudi možnost skrbniških družin ni najbolj primerna. Zato so se na sestanku dogovorili, da bodo takoj pripravili načrt najpotrebnejših del in jih finančno ovrednotili, vsi skupaj pa naj bi otrokom v internatu zagotovili čim boljše razmere in še boljše počutje. OHRANITI ZGODOVINSKE VIRE Pomembna naloga zveze kulturnih organizacij občine Mozirje je tudi ohranjanje listin, fotografij in vseh ostalih zgodovinskih virov, še kako potrebnih za ohranjanje kulturne dediščine. S tem je tesno povezano tudi pisanje kronik o delu in posebnostih posameznih društev in vseh ostalih dejavnikov. Vrzeli na tem področju se namreč nenehno večajo. Nekoč so po raznih krajih posamezni zanesenjaki pisali kronike, drugi so zbirali predmete, listine in podobno in s tem veliko pripomogli k ohranjanju zgodovinskih virov. Na usodo teh gradiv je največ vplivala vojna, saj se jih je ohranilo le malo. Le malo je ohranjenih šolskih in župnijskih kronik, pa še te so večinoma osiromašene in shranjene izven občine. Virov za preučevanje zgodovine je torej malo, pa še ti so nepopolni. Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje zato želi spodbuditi pisanje kronik po posameznih društvih in krajih, želi zagotoviti zbiranje in ohranjanje zgodovinskega gradiva, ohranjanje kulturnih spomeni- Zakaj izgovor: Nismo vedeli Društvo upokojencev iz Titovega Velenja je lani zaradi velikega števila svojih članov, ki prebivajo v raznih krajih občine Velenje, organiziralo osem območnih letnih konferenc. Zapišemo lahko, da je bila udeležba na konferencah zelo različna. Tam kjer so pričakovali najboljšo udeležbo, se je zgodilo prav nasprotno. Sicer pa je bila udeležba naslednja: Skale 75, Šentilj 72, Vinska gora 70, Paka — Kozjak 30, Šalek, Gorica in Bevče 75, Konovo 42 ter Desni breg 350. Najslabša udeležba gle- de na število upokojencev oila na Levem bregu, le 50 upokojencev je prišlo. Izgovor za tako slabo udeležbo je bil, da niso bili dovolj obveščeni. To pa nikakor ne bo držalo, saj je bilo obvestilo o teh konferencah na radiu Velenje objavljeno trikrat in v Našem času enkrat, na vseh vidnih mestih pa so objavili tudi plakate. Če kdo torej ne želi biti informiran, mu pride vsak izgovor prav. Tudi tokrat se je pokazalo, da je temu tako, mar ne? (b. m.) kov in še kaj. Hvale vredne pobude torej, ki naj zapolnijo vrzeli na tem pomembnem področju. NAGRAJENCI V TELESNI KULTURI Telesno-kulturna skupnost in ZTKO občine Mozirje vsaki dve leti podeljujeta Bloudkove značke in občinska priznanja dolgoletnim delavcem na področju telesne kulture in športnikom. Telesna kultura, šport in rekreacija se v Gornji Savinjski dolini iz leta v leto krepita. Ob tem vsi tele-sno-kulturni delavci delajo povsem amatersko, zato si priznanja toliko bolj zaslužijo. Bloudkove značke so tokrat prejeli: Planinsko društvo Mozirje, Vida Skok, Peter Kranjc, Andrej Grudnik, Marko Hribernik, Jože Kramer, Jožko Kopušar, Stane Marolt, Ivo Tesovnik in Jože Korenjak. Dobitniki občinskih priznanj ZTKO so: Modna konfekcija Elkroj, Iztok Benetek, Fra-njo Steiner, Žare Kranjc, Marko Kolenc, Stanko Prodnik, Martin Juvan, Franc Papež, Franc Re-penšek, Danilo Dobovičnik, Janez Janžovnik in Milena Benetek. PUST V NOVI PREOBLEKI »Mozirski pust« je že mnoga leta znana in uveljavljena prireditev, mozirski pustnjaki pa bi jo radi še obogatili. Možnosti zato je dovolj, saj po raznih krajih Gornje Savinjske doline ne manjka zanimivih pustnih šeg, navad in običajev! Nameft mozirskih organizatorjev za letošnje pustovanje je, da bi k sodelovanju pritegnili tudi »puste« iz drugih krajev. To bi kakovost in zanimivost prireditve samo okrepilo. Da bi bilo sodelovanje še bolj mikavno, nameravajo organizatorji razpisati bogate nagrade za posamezne skupine, o njihovi kakovosti in izvirnosti pa naj bi odločala posebna komisija turističnih, kulturnih, pustnih in drugih delavcev. Že začetek je obetaven. Občinska skupnost za zaposlovanje Objave potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ ROK DČ P OD ŠT del. GORENJE-ELEKTRONIKA ŠP CENTER SREDNJIH ŠOL-SRŠ GORENJE-ELEKTRONIKA-ŠP EKO TOZD SP EKO TOZD SP DSSS SOZD REK RDEČA DVORANA EKO TOZD SP EKO TOZD SP EKO TOZD VZDRŽEVANJE OBČINA MOZIRJE SKUPŠČINA OBČINE dipl. ing. elektrotehnike ali elektronike 1 profesor nemškega j. ing. elektronike ali ing. organizacije dela ekonomist strojni tehnik gradbeni tehnik ekonomski ali admin. tehn. pleskar viličarist varnostnik ing kakovosti in zanesljivosti učitelj nemškega j.(3,5 ure) sam organizator-informatik vodenje stroškovno kalkulativnega oddelka planiranje in analiziranje proizvodnje tehniška dela likvidator, blagajnik, tajnik zahtevno pleskanje transportiranje z viličarjem varovanje objektov 3 nč 8 2000.000 X dč 8 115.000 1 3 nč 8 200.000 1 2 nč 8 193.000 1 2 nč 8 137.000 1 1 8 160.000 1 2 nč 8 150.000 1 1 nč 8 131.000 1 6m nč 8 113.000 1 1 nč 8 118.000 1 ekonomist ali učitelj - tajnik OIS, ORS, OTKS, KS, razrednega pouka SOV LEGENDA: Dl =. delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD število delavcev 3 nč 15 185.000 osebni dohodek, ŠT. DEL. = gorenje sestavljena organizacija združenega dela, o. o., OORENJE sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje Delavski svet delovne organizacije GORENJE - MALI GOSPODINJSKI APARATI, p. o., Nazarje RAZPISUJE prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa 1. DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE in i prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 2. POMOČNIKA DIREKTORJA za sploine zadeve in informatiko 3. POMOČNIKA DIREKTORJA za proizvodnjo Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima višjo ali visokošolsko izobrazbo ali z delom pridobljene delovne zmožnosti in vsaj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gospodarstvu, — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji DO kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti. Pri izbiri direktorja DO bo delavski svet upošteval mnenje o mo-ralnopolitičnih kvalitetah kandidata. pod 2.: — dipl. inženir ali dipl. ekonomist — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah na področju vodenja — aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika pod 3.: — dipl. inženir ali dipl. organizator dela — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oz. vodstvenih delih in nalogah — aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta in bodo lahko po poteku mandata ponovno imenovani. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12, z oznako na kuverti: »Na razpis MGA pod 1., 2. ali 3.« (Vpišite ustrezno številko!). O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Za-košek (v. d. odgovornega uredni- ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez .Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična 'priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata z£ informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 15. januarja 1987 * titovo velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ •k stran 3 Šoštanjske termoelektrarne Sloveniji zagotavljajo skoraj polovico potrebne električne energije Delavci šoštanjskih termoelektrarn imajo veliko zaslug, da v Sloveniji nimamo v tem času večjih težav z dobavo električne energije. Že nekaj časa obratuje namreč vseh pet blokov Termoelektrarn Šoštanj s polno močjo in dnevno pošiljajo v omrežje okoli 14,5 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je približno 45 odstotkov vse potrebne slovenske energije in kar 84 odstotkov proizvedene termoenergije v Sloveniji. Največja bloka šoštanjskih termoelektrarn, blok IV obratuje neprekinjeno že od 17. novembra, blok V pa celo od prvega oktobra, zato si seveda vzdrževalci močno prizadevajo, da v tem času, ko so potrebe po termoener-giji v Sloveniji še posebej velike in torej še naprej obratujejo s polno močjo ne bi prišlo do kakšnih okvar. Močno so povečali proizvodnjo električne energije v Šoštanjskih termoelektrarnah zadnje tri mesece lanskega leta. Tako so oktobra presegli načrtovano proizvodnjo za dobrih 13 odstotkov, novembra za 23, decembra pa celo za 41 odstotkov. Skupno so proizvedli v preteklem letu 3 mi- Delovna organizacija Inženiring Širitev dejavnosti tudi na druga področja Bojazen, da leto 1986 za delovni kolektiv Inženiringa iz Titovega Velenja po prenehanju ukrepa družbenega varstva ne bo lahko, je bila popolnoma upravičena. Z velikimi napori jim je kljub nezadovoljivi kadrovski zasedbi, vračanju denarja Zdravstvenemu centru Velenje pod precej drugačnimi pogoji kot ga je ta vlagal, z minimalnimi osebnimi dohodki,... uspeli obstati na nogah. lijarde 448 milijonov kilovatnih ur električne energije, za kar so pokurili 4 milijone 497 tisoč ton premoga. Od tega je bilo 3 milijone 935 tisoč ton velenjskega premoga, 561 ton pa so pokurili premogov iz drugih jugoslovanskih premogovnikov. Tudi vse dni letošnjega leta obratujejo v šoštanjskih termoelektrarnah s polno zmogljivostjo. Ob delavnikih pošiljajo v omrežje okoli 14,5 milijonov kilovatnih ur električne energije, ob nedeljah in praznikih,ki so potrebe manjše pa nekoliko manj, tako da znaša letošnja poprečna dnevna proizvodnja 12,2 milijona kilovatnih ur. Za letošnje leto imajo predvideno nekoliko nižjo proizvodnjo električne energije in sicer 3,3 milijarde kilovatnih ur. Takšna proizvodnja električne energije pa je usklajena z možnimi dobavami premoga. Za letošnje leto načrtujejo remonta na obeh velikih blokih in sicer naj bi ga na 345 megavat-nem bloku V začeli 15. marca in zaključili konec aprila, na 275 megavatnem bloku IV pa 1. maja, končali pa naj bi ga sredi junija. Prve spodbudne rezultate med drugim že prinaša »okrepljena« predstavniška mreža, saj so si z njo ustvarili možnost širokega odpiranja v agrokompleksu. »Za nas je zanimivo vse, kar se na tem področju dogaja, od stanovanj, melioracij, hladilnic, farm do rekreacijskih centrov. Tako ne prodajamo le tehnologije, ki jo obvladujemo z našo proizvodnjo, ampak ponujamo tudi zna--nje, naložbene programe, idejne projekte, kakovostno izvedbo ... Takšna usmeritev v letu 1987 naj bi po našem mnenju uvrščala kolektiv med dobre gospodarje v naši občini,« pravi direktor delovne organizacije Inženiring Jože Rajer. Bežen pregled rezultatov gospodarjenja v preteklem letu — celotni prihodek je rastel z indeksom 140, dohodek 170, masa za osebne dohodke 230, čisti dohodek pa z indeksom 180 pove, da so zaposleni tega kolektiva končali leto 1986 komajda pozitivno. Ocenjenih okrog milijarda 450 milijonov dinarjev celotnega prihodka, približno 230 milijonov dinarjev naj bi znašal dohodek, nekaj manj pa čisti dohodek, še vedno ni tisto, kar so želeli oziroma načrtovali. »Te številke so sprejemljive z ozirom na težko leto, niso pa dobre v primerjavi z našimi cilji. Morali smo narediti rebalans plana, saj je ta bil precej višje zastavljen. Leto 1986 smo tako sklenili sicer pozitivno, vendar brez skladov.« Levji delež za takšno stanje ima stimulacija za posle na Kitajskem, negativne obresti in slab odnos kupcev in investitorjev, saj so si nekateri privoščili neplačane fakture. V tem času ima, po besedah Jožeta Rajerja, delovna organizacija nespornih 250 milijonov dinarjev ter 160 milijonov spornih terjatev. Izvoz jim je v lanskem letu navrgel približno 14 odstotkov od celotnega prihodka, kar za inženiring organizacijo niti ni tako zamarljivo malo. Kriza še ni povsem mimo. Tega se zaposleni v Inženiringu tudi zavedajo. V letu 1987 jim kljub postavitvi na lastne noge ne bo lahko. Čeprav je njihova poslovna politika na široko odpira vrata na področju agrokom-pleksa ob povečanju deleža prihodka s prodajo znanja, so pri pripravi načrta za letos v precejšnjem precepu. Negotovosti namreč ne manjka zdaj za to, drugič za drugo usmeritev. Širitev dejavnosti — izvajanja inženiringa v pravem pomenu besede — ni enostavna stvar. Kako ji bodo kos oziroma ali bodo lahko uresničevali srednjeročne cilje, bodo imeli priložnost ugotoviti letos. V mislih imajo v tem trenutku namreč štiri večje projekte, in sicer Velika plana v vrednosti milijardo 400 milijonov dinarjev, deloma so že podpisali pogodbo z Vladimirci, vredno okrog 330 milijonov, eden večjih projektov pa je tudi Pančevo. Zaradi različnih stopenj pokritosti oziroma različnih stopenj udeležbe, je strah pred nepravilno odločitvijo razumljiv. Izvozni »apetiti« bodo v tem letu podobni lanskim. Zaposleni pričakujejo, da bodo uspeli dobiti posel pri dveh večjih projektih — Tanta v Egiptu — pogodbo naj bi podpisali v drugi polovici tega leta —, prihodnji mesec pa prihaja v goste kitajska delegacija. Ponudili ji bodo program tehnologije za odprti sistem farm. Tega v-Jugoslaviji trenutno ne izvaja še nihče. Tako naj bi prihodnji mesec, če bo vse po sreči, podpisali tudi to pogodbo. Veliko pa si zaposleni obetajo tudi od združitve s sozdom Hmezad kot enakopravna članica tega sistema. Ob tem ne smemo pozabiti omeniti še drugih prizadevanj za čimboljše rezultate gospodarjenja: »Skupaj s trženjem razmišljamo tudi o razvoju. Posledica takega dela v preteklem letu so nova embalaža za prevoz enodnevnih piščancev in jajc — pri tem so se tesneje povezali s Stražo Plastika — ter avtomatski napajalnik, ki je sedaj v poskusni proizvodnji. Oboje smo tudi patentirali.« V tem trenutku se ogrevajo za nakup sodobne tehnologije za proizvodnjo brojler-skega mesa v kletkah, ki pomenijo precejšen prihranek pri naložbi. Po besedah sogovornika je to tehnologija bodočnosti. Če bodo v jugoslovanskem prostoru našli dovolj interesentov, bodo to tehnologijo tudi odkupili. »Koraj-žni sicer smo, vendar finančno zelo šibki. Kdor bo v Jugoslaviji dobil že prej omenjeno tehnologijo, bo na področju agrokom-pleksa gotovo nekaj pomenil. Radi bi bili mi,« je končal pogovor direktor delovne organizacije Inženiring Jože Rajer. Gorenje — Glin Nazarje Smeli in obetavni načrti Brez dvoma je bilo lansko leto za lesno industrijo Gorenje-Glin Nazarje v marsičem odločilno. Predvsem so nazarski lesarji dokazali, da so se sposobni spoprijeti z današnjimi težavami in da so tudi v sedanjih pogojih sposobni najti ustrezne rešitve. Izgube v slovenski lesni industriji se povečujejo, ne glede na to dejstvo pa so v Nazarjah poslovno leto sklenili pozitivno. Tudi in predvsem po zaslugi uspešnega uresničevanja nalog sanacijskega programa, ki so ga oblikovali in sprejeli v prvi polovici leta. Prenekatero nalogo bi lahko opravili še bolje, vseeno pa je jasno, da so na poslovni uspeh odločilno vplivali napori delavcev v neposredni proizvodnji in delavcev, ki organizirajo in vodijo poslovni proces. V primarni predelavi masivnega lesa so se delavci vse leto trudili nadoknaditi izpad iz začetka leta, ko je bila oskrba s hlodovino kritična. V proizvodnji stavbnega pohištva so spoznali, da mora proizvodnjo usmerjati trg, zato so s spremenjenim načrtovanjem bistveno znižali zaloge in skrajšali roke dobave. V Iverni so lansko leto sklenili z rekordno proizvodnjo ivernih plošč v vsej svoji zgodovini, saj so kar za deset odstotkov presegli doslej najuspešnejše leto. V predelavi ivernih plošč so poleg tega dosegli nekaj, kar je malokdo verjel. V enem letu so v celoti osvojili program pohištva in ga 60.000 kosov že dobavili tujemu kupcu. Vse to ne bi bilo mogoče, če v vse faze poslovnega procesa ne bi vložili veliko več naporov, kot v prejšnjih letih. Seveda bitka še zdavnaj ni dobljena. Pogoji gospodarjenja so vse težji, ob tem pa so v Nazarjah spoznali, da imajo še vrsto notranjih rezerv, ki lahko zagotovijo še boljše uspehe. Kljub vsemu so z doseženim zadovoljni in obenem prepričani, da bodo morali v prihodnje storiti še veliko več, če želijo tudi konec letošnjega leta delati podobne zaključke. Vsekakor velja, da lahko na podlagi doseženega smelo načrtujejo proizvodnjo za letošnje leto. Dejstvo je, da so lani opravili vrsto razvojnih in raziskovalnih nalog na področju novih izdelkov in dopolnjevanja obstoječih ter pri načrtovanju nove tehnologije, potrebne za to. Prva novost je strešno okno v štirih velikostih, zastekleno z ravnim termoizolacijskim steklom, ali z dvoplastno akrilno kupolo. Okna bodo namenjena pretežno izvozu, del proizvodnje pa bo mogoče kupiti tudi na domačem tržišču. Odziv tržišča je prav gotovo zelo spodbuden. Program pohištva Vario 2000 bodo dopolnili s posebnostmi, kot so vitrina z okroglim korpusom ter vitrini trapezaste in šesterokotne oblike z dodatki. Obenem bodo še naprej razvijali pohištveni program Adam, ki omogoča kombinacije pohištva za vse namene. Zavestno so se tudi odločili za manjši izvoz žaganega lesa, nadomestilo zato pa so trije tipi vrtnih hiš iz lesa iglavcev, ki jih bodo izvozili v Zvezno republiko Nemčijo. Načrtujejo, da bodo že do junija izdelali 1.300 vrtnih hiš. Novosti je seveda še več, pomembno pa je, da so večinoma izvozno usmerjene, zlasti na zahodnoevropska tržišča. Sem med drugim sodijo zlepljene plošče iz smrekovega lesa, med polizdelki pa iverne plošče, ki bodo že letos dobile oznako E 1, kar pomeni, da bodo vsebovale najmanjše možno količine prostega formaldehida, to pa je tudi prvi pogoj za izvoz plošč in pohištva, izdelanega iz njih. Za prodor na zahtevna tržišča bo zagotovo potrebno ogromno naporov vseh v delovni organizaciji, obenem pa bo uvajanje novih programov vplivalo na zmanjšanje ali ukinitev nekaterih dohodkovno manj zanimivih programov. Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje Načrti za dolgoročno stabilno poslovanje Tovarna malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah, največji jugoslovanski proizvajalec in izvoznik malih gospodinjskih aparatov, posluje od 1. julija 1986 naprej kot enovita delovna organizacija Gorenje Mali gospodinjski aparati. Osnovno vodilo za samoupravno in poslovno preo- brazbo je bilo hotenje za zagotovitev še hitrejšega in kakovostnejšega razvoja proizvodnje malih gospodinjskih aparatov v okviru poslovnega sistema Gorenje. Razumljivo je zato, da so v Nazarjah namenili v zadnjih mesecih posebno pozornost usposo- Vekos — Zimska služba Kljub obilici snega dobro opravili delo Močno sneženje, ki je te dni zajelo vso Slovenijo, delavcev velenjskega Vekosa ni presenetilo, čeprav so morali zaradi nenehnega sneženja pluženje večkrat ponavljati. Zares so se potrudili in so do ponedeljka zjutraj, ko smo se odpravljali na delo, zgledno počistili vse glavne ulice in pločnike in prometnih zastojev tokrat ni bilo. Zato gre Vekosovi zimski službi, ki se je tokrat zares izkazala in dobro opravila delo, vse priznanje, z željo seveda, da bo tako tudi v prihodnje. Več o tokratnem delu zimske službe je povedal delovodja Edo Cvikl: »V soboto dopoldne, ko je že snežilo, smo najprej pričeli ceste in ulice posipavati s soljo, da se sneg ne bi preveč sprijel s Cestiščem. Po tem opravilu smo l>ili v stalni pripravljenosti in smo čakali, kdaj bomo šli z razpoložljivo mehanizacijo na cesto, ko bo promet otežkočen. To se je zgodilo v nedeljo ob 3. uri zjutraj, ko smo z desetimi plugi najprej pričeli čistiti tiste ceste, po katerih se odvija avtobusni promet, nato pa še ostale. Vse je trajalo do 12. ure, ko smo ugotovili, da je zaradi nenehnega sneženja nadaljnje čiščenje nesmiselno, zato smo prenehali z delom. To je bil za delavce tudi edini počitek med napornim delom, saj smo ob 20. uri z dvanajstimi plugi in enim nakladalcem znova pričeli z delom. V ponedeljek ob 3. uri zjutraj so delavci pričeli tudi ročno čistiti avtobusna postajališča, podhod pri pošti in mostove. Zastojev v prometu tokrat ni bilo, znova pa nam jo je zagodlo nekaj lastnikov osebnih avtomobilov, s parkira- In Edo Cvikl njem na nepravem mestu seveda. Nekaj cest smo morali zaradi močnega vetra in žametov plužiti večkrat,« je še dodal Edo Cvikl. Mi pa dodajmo še to. Večina delavcev Vekosove zimske službe, ki je bila te dni na delovni dolžnosti, prebiva v precej oddaljenih krajih, pa so delavci kljub temu in z veliko mero odgovornosti prišli pravočasno na delo, čeprav sneg tudi njim ni prizane-,sel. Jasno seveda je, da ti delavci v zimskih razmerah ne poznajo 8-urnega delovnega časa, ne glede na dan ali noč. Za konec pa še to. Da Vekosovim vodilnim delavcem ni vseeno, kako se bodo spoprijeli s čiščenjem cest, zgovorno priča nevsakdanji dogodek. Direktor Vekosovega tozda Komunalna oskrba Mihael Uranjek je skupaj s šoferjem preživel noč od sobote na nedeljo na enem izmed snežnih plugov. Posnemanja vredno, kaj!? b. Mugerle bitvi delovne organizacije za izvajanje vseh poslovnih funkcij in kadrovski okrepitvi. V prihodnje namreč želijo izvažati še več znanja kot doslej, kar je tudi pogoj za izboljšanje položaja Gorenja Mali gospodinjski aparati na tehnološko najzahtevnejših svetovnih tržiščih in za prehod njihovih izdelkov iz srednjega v višji kakovostni, s tem pa tudi ce-' novni razred. Lani so v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje proizvedli 979.582 malih gospodinjskih aparatov, od tega polovico za prodajo na tuje, leto pred tem pa so jih izdelali 961.000. Sicer so od decembra 1970, ko je začela obratovati Gorenjeva tovarna v Nazarjah, do konca preteklega leta, naredili skupaj že 10,857.363 malih gospodinjskih aparatov. Za letošnje leto je predvidena proizvodnja 1,060.000 malih gospodinjskih aparatov, od tega 541.600 za prodajo na tuje. S takšno proizvodnjo želijo zadržati tržni delež na domačem tržišču in povečati izvoz. V primerjavi z letom 1986 želijo letos povečati izvoz vrednostno kar za 32 %, kar 80 % vse prodaje na tuje pa naj bi odpadlo na tržišča s konvertibilnimi valutami. Med letošnjimi nalogami kaže omeniti, med drugim, tudi 3% povečanje produktivnosti. Načrtujejo racionalizacijo proizvodnih postopkov za večjo izkoriščenost sredstev, povečali bodo tehnološko globino in kooperacij- sko proizvodnjo. Nadaljevali bodo z obnavljanjem in posodabljanjem opreme, pospešiti pa želijo še pretok materiala in obračanje sredstev. Tudi v letošnjem letu bodo v Gorenju Mali gospodinjski aparati nadaljevali s kadrovsko krepitvijo delovne organizacije, tako v proizvodnem procesu kot za izvajanje drugih poslovnih funkcij. Kvaliteto in zanesljivost malih gospodinjskih aparatov želijo še naprej izboljšati. Z internim izobraževanjem bi radi omogočili pridobitev višje stopnje kvalifikacije vsaj 50 delavcem. Informacijsko bodo podprli vse poslovne procese. Dograditi želijo sistem nagrajevanja, zasledovati dohodkovno uspešnost izdelka v celotnem reprodukcijskem procesu ter kar najbolj nadzirati stroške. Ena od pomembnih nalog tega leta bo tudi ustvaritev takega dohodka, ki bo omogočil uresničitev načrtovanih naložb v posodobitev in razširitev proizvodnje. Izdelan je že projekt za posodobitev in razširitev proizvodnih zmogljivosti, ki predvideva povečanje proizvodnih površin (v treh letih) za okrog 4.000 kvadratnih metrov, posodobitev opreme in zagotovitev boljših pogojev za delo v razvoju, tehnologiji in laboratorijih. Osnovni namen vlaganj je zagotovitev dolgoročnega stabilnega poslovanja delovne organizacije Gorenje Mali gospodinjski aparati, ki želi v obdobju 1966—1992 povečati fizični obseg proizvodnje kar za 80 odstotkov. 4. stran * | i C3S OD TU IN TAM titovo velenje ★ 15. januarja 1987 Turistična zveza občine Velenje Popestrimo turistično ponudbo Konec lanskega leta je v občini Velenje ponovno zaživela občinska turistična zveza, ki združuje turistična društva Titovo Velenje, Šoštanj in Topolšica. Zaradi neusklajenosti zveza nekaj časa ni delovala, za uspešen nadaljnji razvoj na tem področju pa jo vsekakor potrebujemo. O nadaljnjih usmeritvah te turistične organizacije smo se pogovarjali s predsednikom Jože-tom Kandolfom. Vlogo te organizacije je takole opredelil: »Lah- ponuditi navzven. Propagandna dejavnost na tem področju je bila doslej namreč zelo skromna.« Že nekaj časa ugotavljamo, da imamo sicer v občini kar precejšnje gostinske zmogljivosti, imamo nekaj lepo urejenih gostinskih lokalov, vendar s ponudbo kljub vsemu ne moremo biti zadovoljni. V program za letošnje leto si je turistična zveza zastavi; la med drugim organizacijo seminarja za gostinske delavce, na katerem bi jih skušali usposobiti Zanimive turistične prireditve Turistična zveza občine Velenje je že zbrala program prireditev, ki jih bodo organizirali v letošnjem letu. Med pomembnejše prireditve sodi pustni karneval v Šoštanju (meseca marca), upajo pa tudi, da ga bodo letos vendarle organizirali tudi v Titovem Velenju. Vključili se bodo tudi v organizacijo turistične športne prireditve meseca maja na Trebeli-škem, 23. maja pa bo za mladino velika prireditev ob velenjskem jezeru. Tudi preko poletja se bo zvrstilo v Šaleški dolini veliko prireditev. Na Graški gori bo tradicionalno srečanje narodno zabavnih ansamblov, pripravili bodo turistične tedne z Nočjo ob jezeru in Šoštanjsko nočjo, Večerom pod lipco in še bi lahko naštevali. ko bi dejal, da je vloga občinske turistične zveze dokaj raznolika. V letošnjem programu dela imamo zapisano, da bomo med drugim ustanovili turistična društva v nekaterih delih naše občine, konkretno mislim na Šmartno ob Pa-ki, kjer tovrstne organiziranosti ni, bila pa bi nujno potrebna. Ena naših temeljnih nalog pa je vsekakor, da več napravimo na področju skupne ponudbe, propagande. Lani smo v občini izdali prospekt, turistično društvo Titovo Velenje pa je izdalo tudi pregled gostinske ponudbe družbenega in zasebnega sektorja. Zdaj pa bomo skušali vse, kar nudimo na področju turizma, strniti v ustrezno obliko ter v dobre turistične delavce in jih opozoriti na potreben dvig kvalitete dela, na vljudnost, ustrežlji-vost... Seveda se bo zveza tudi v bodoče vključevala v aktivnosti na področju urejanja okolja. Imela bo predvsem nalogo koordinatorja aktivnosti, medtem ko bodo za delo na tem področju skrbela posamezna turistična društva, pododbori turističnih društev ter komisije za varstvo okolja. Lani smo osvojili med turističnimi kraji v Sloveniji drugo mesto, vsaj takšno uvrstitev pa moramo obdržati in torej narediti vse, da bo naš kraj in celotna Šaleška dolina kar najlepša. Več bo treba narediti, poudarja naš sogovornik, tudi na področju kmečkega turizma. Za ta razvoj imamo ogromno možnosti, ki pa jih doslej nismo znali izkoristiti. Občinska turistična zveza bo skušala v sodelovanju s temeljno organizacijo kooperantov Kmetijstvo Šoštanj ugotoviti, kakšen je interes na tem področju. Potem pa bodo seveda pomagali vsem tistim, ki se bodo odločili za uresničitev teh nalog. Izboljšati bo seveda treba tudi gostinsko ponudbo, še posebej, ker poleg zdravilišča Topolšica v občini ni hotela primerne kategorije. O konceptu razvoja turizma, ki je v občini Velenje v javni obravnavi turistična zveza še ni razpravljala, vsekakor pa se bodo v razpravo vključili, saj pričakujejo od tega koncepta in teh usmeritev uspešnejši nadaljni gostinski in s tem tudi turistični razvoj. Vse bodo naredili tudi, da zgradimo ob velenjskem jezeru kamp. Pred leti smo ga namreč imeli in turisti so se pri nas radi ustavljali. Mnogi ga tudi pogrešajo in so razočarani, ko ugotovijo, da ga nimamo. Pred Turistično zvezo Velenje so torej nadvse pomembne naloge, ki jih morajo uresničiti in tako prispevati, da bomo razvoj na tem področju vendarle premaknili naprej. Uspešni pa bodo seveda le, če se bodo povezali z vsemi tistimi, ki delajo na področju gostinstva in turizma in seveda tudi z vsemi tistimi, ki lahko karkoli prispevajo v ta namen. To pa smo takorekoč kar vsi prebivalci te občine. Prav vsi lahko namreč polepšamo videz kraja in s prijaznostjo in gostoljubnostjo doprinesemo, da se bodo gostje pri nas radi ustavlja- Mira Zakošek Bomo imeli letos vendarle Pustni karneval tudi v Titovem Velenju? (foto vos) OZPM Velenje Mladi so šahirali Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je v sodelovanju s Šaleškim šahovskim klubom pripravila v soboto, 10. januarja, občinsko pionirsko ekipno šahovsko tekmovanje. Skupno je tekmovalo 83 starejših in mlajših pionirjev in pionirk iz 9. osnovnih Sol. Mlajši pionirji in pionirke so igrali po 30 minut brez šahovske ure. Starejši pionirji in pionirke so igrali s šahovskimi urami dvakrat po 15 minut. Pionirji so bili na tekmovanje resnično pripravljeni, za kar imajo seveda največ zaslug njihovi mentorji. V skupini mlajših pionirjev je tekmovalo 7 ekip. Najboljši so bili pionirji osnovne šole Bibe Roecka. Le dve točki manj so osvojili pionirji osnovne šole Antona Aškerca in tako zasedli drugo mesto, tretje mesto pa si je priborila ekipa osnovne šole Gustava Šiliha. Pri starejših pionirjih so največ znanja pokazali pionirji osnovne šole Antona Aškerca, drugo mesto so zasedli pionirji osnovne šole Veljka Vla-hoviča, tretje pa osnovne šole Gustava Šiliha. Pri starejših pionirkah sta tekmovali le ekipi osnovne šole Ravne in Bibe Roecka. Zmagale so pionirke iz Raven. Med starejšimi pionirkami so si prvo mesto priigrale pionirke osnovne šole Bibe Roecka, drugo mesto so osvojile pionirke šole Gustava Šiliha, tretje pa osnovne šole Bratov Mra-vljakov. Zmagovalne ekipe se bodo udeležile regijskega tekmovanja, ki bo februarja v Šentjurju. Žal je število ekip in tekmovalcev upadlo, zato si bomo skupaj s Šaleškim šahovskim klubom prizadevali, da pridobimo na šolah mentorje in omogočimo šahiranje tudi na šolah, kjer teh aktivnosti nimajo. I. Filipančič OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE VELENJE Občinska zveza prijateljev mladine Program dejavnosti za počitnice Občinska zveza prijateljev mladine je v sodelovanju s številnimi drugimi športnimi organizacijami poskrbela, da otrokom v bližnjih počitnicah ne bo dolgčas. Tudi tokrat je pred njimi bogat program prireditev, ki zagotavlja, da bo lahko vsak otrok prosti čas preživel tako kot bo sam želel. Še posebej velja omeniti brezplačno rekreativno smučanje v Ša-leku, prav tako brezplačno plavanje v zimskem bazenu in drsanje v Celju. Za ta čas pa so pripravili tudi zanimivi igrici Maks Žvižgač in Zgodbo o levih in še bi lahko naštevali, sicer pa vse dovolj nazorno piše v spodnji razpredelnici. Poleg programa, ki ga objavljamo, pa bodo posamezne aktivnosti pripravila tudi društva prijateljev mladine po krajevnih skupnostih. Seveda želimo vsem šolarjem, da se imajo med počitnicami lepo, da si naberejo novih moči za uspešno delo v drugem polletju. PROGRAM DEJAVNOSTI ZA POČITNICE DATUM URA DEJAVNOST KRAJ IZVAJALEC CENA ZA OTROKE 19.-23. 1. 19.-23. 1 19.-30. 1. 10.-15. 9.-16. 9.-13. 14.-16. Začetni tečaj smučanja Šalek Nadaljevalni tečaj Rdeča dvorana -smučanja in Zavodnje tekmovalna šola Prosto smučanje Perglov hrib Smučarski klub, ZTKO 4.000 din Smučarski klub, ZTKO 6.500 din ZTKO, DPM 6.500 din 26.—30. 1. 9,—12.30 Rekreativno smučanje Šalek Mala anketa pggjtnjcC Samo še danes in jutri, potem pa — počitnice. Nobenega zgodnjega vstajanja v tem mrazu, nobenega »pravega« učenja, veliko prostega časa, igre in zabave. No, ja, tu in tam, bo moral kdo, ki ni »izpolnil načrta« že v prvem polletju, pogledati tudi v zvezke in knjige, obnoviti kakšno snov, a vseeno bo ostalo veliko časa ... Ko bi bil le sneg, si gotovo mislijo vsi, ki nestrpno čakajo na počitnice. Že prejšnji četrtek smo se sprehodili po velenjskih ulicah. Pa ne vemo, zakaj je bilo tako malo šolarjev zunaj. Je bil kriv mraz, ali učenje? Nekaj pa nam jih je le uspelo ustvariti, da bi povedali, kako si zamišljajo počitnice, oziroma kako jih bodo preživeli. LUKA URANJEK, 3. razred osnovne šole Gustava Šiliha: »Na počitnice že mislim, čeprav se moram sedaj še veliko učiti. Ravno danes pišem kontrolno nalogo pri spoznavanju narave in družbe. Mislim, da bom prav dober. Med počitnicami pa bom pri stari mami v Planini pri Rakeku. Če bo sneg, si bom naredil skrivališče, če ga ne bo, se bom igral z mucami. Prav zabavno bo.« PETRA RAZDEVŠEK, 3. razred osnovne šole Veljka Vlaho-viča: »Ne vem še, kakšen bo moj uspeh v polletju. Upam, da lep. Hodim tudi v glasbeno šolo, ravno sedaj sem namenjena tja. Tudi v glasbeni šoli bodo počitnice. V tem času se bom igrala, prebrala kaj in se učila. Veliko časa pa bom preživela pri stari mami tukaj v Titovem Velenju.« ŠAZA MULAVDIČ, 1. letnik Centra srednjih šol — kovinska smer: »Ja, že računam. Kmalu bodo počitnice in preživela jih bom pri mami, ki živi v Beogradu. Tam bom vseh štirinajst dni. Kaj bom delala, še ne vem. Verjetno pa se bom morala malo tudi učiti. Vse je odvisno od uspeha. Pri matematiki sem zaenkrat še na meji. In če bo ocena slaba, potem bodo slabe tudi počitnice. Saj veste, učenje, pa to.« SEID BAŠIC, Center srednjih šol, rudarska usmeritev: »Obiskujem drugi letnik rudarske šole. Doma sem v Bosni in te poči- Luka Uranjek Petra Razdevšek tnice komaj čakam prav zato, da grem domov. Kako jih bom doma preživel pa še ne vem. Glede uspeha pa — v prvem letniku mi je šlo kar dobro, sedaj za polletje pa še ne vem, kako bo. Če bo kakšna ocena negativna, potem se bom malo tudi učil, če pa ne bo, se pa tudi ne bom preveč trudil-« (mkp, B. M.) Seid Bašič 26.-30. 1. 19.-30. 1, 19.-30. 1 26.30. 1. 26.30. 1. 26.-30. 1. 26.30. 1. 19.-30. 1. 19.-30. 1. 26.-30. 1. 29. 1. 27. 1. 22. 1. 24. 1. 24. 1. 24. 1. 25. 1. 25. 1. 25. 1. 25. 1. 26. 1. 26. 1. 8.30-12. 10.-11.30 9.-12. 9.-11. 8.-11. 11.-11.30 Smučarski klub, OZPM 6.500 din Velenje Šola smučarskega teka Rdeča dvorana, Šentilj ZTKO, Smučarski klub 6.500 din Drsanje Celje - drsališče ZTKO Velenje, ZTKO 6.500 din Celje Nadaljevalni tečaj bazen - Titovo VelenjeZTKO - Plavalni klub 6.500 din plavanja Rokomet 3., 4. razred OŠ Anton Aškerc 16.-17. 16. 10. 15. 9. 11. 15. 9 11. 14. 9. 11. 15. Zimska rokometna šola Rdeča dvorana Prosti meti — rokomet Rdeča dvorana Splošna telesna vadba OŠ Biba Ročk Nogomet, rokomet telovadnica Začetni in nadaljevalni tečaj smučanja Namizni tenis OŠ Veljko Vlahovič Pionirska olimpiada OŠ Veljko Vlah. Risani filmi OŠ Gustav Šilih Rokometni klub Šoštanj 6.500 din in Velenje Rokometni klub Šoštanj 6.500 din in Velenje Rokometni klub Šoštanj 6.500 din in Velenje OŠ Biba Ročk Šoštanj 6.500 din TVD Partizan Šmartno ob 6.500 din Paki TVD Partizan Šmartno ob 6.500 din Paki DPM Edvarda Kardelja 6.500 din DPM Edvarda Kardelja 6.500 din Kino-klub Gorenje Igrica: MAKS ŽVIŽGAČ Kulturni dom Šoštanj KUD Svoboda Žalec OZPM Velenje Lutke: ZGODBA O LEVJIH ZOBEH Dom DPO Konovo Lutk. gledališče Maribor Lutk. gledališče Maribor ZGODBA O LEVJIH WZ Škale ZOBEH ZGODBA O LEVJIH Kult. dom Šm./Paki Lutk. gledališče Maribor ZOBEH ZGODBA 0 LEVJIH Dom DPO Lokovica Lutk. gledališče Maribor ZOBEH ZGODBA O LEVJIH OŠ Zavodnje ZOBEH Lutk. gledališče Maribor ZGODBA O LEVJIH Gasilski dom Topolšica Lutk. gledališče Maribor ZOBEH ZGODBA O LEVJIH OŠ br. Mravljakov ZOBEH ZGODBA O LEVJIH OŠ Paka ZOBEH ZGODBA O LEVJIH OŠ Pesje ZOBEH Šaza Mulavdič 31.1. 9,—13. Pohod na lovišče 21. in 28. 1.16. Ura pravljic 21. in 28. 1.17. Ura pravljic zbor pred OŠ br. Mravljakov Knjiž. Titovo Vel. Knjiž. Titovo Vel. Lutk. gledališče Maribor Lutk. gledališče Maribor Lutk. gledališče Maribor Lov. druž. Velenje KC »Ivan Napotnik« KC »Ivan Napotnik« 22 1 17 Igrica: MAKS ŽVIŽGAČ Kult. dom Velenje KUD Svoboda Žalec in OZPM Velenje 1.-8. r. 1.-8. r. predšolski in šolski otroci 1.-8. r. 1.-8. r. 1.-8. r. 1.-8. r. 3.-4. r. 5.-8. r. 5.-8. r. 1.-8. r. 3.-8. r. šolski otroci 1.-8. r. 1.-8. r. šolski in predšolski otroci predš. otroci in od 1.-6. r. predš. otroci in od 1.-3. r. predš. otroci in od 1.-3. r. predš. otroci in od 1.-3. r. predš. otroci in od 1.-3. r. predš. otroci in od 1.-3. r. predš. otroci in od 1.-3. r. predš. otroci in od 1.-3. r. predš. otroci in od 1.-3. r. predš. otroci in od 1.-3. r. 1.-8. r. predšolski otr. šolski otroci od 1.-3. r. predš. otroci in 1.-6. r. 15. januarja 1987 ir titovo velenje DRUŠTVA, ORGANIZACIJE nas cas ★ stran 5 Občinski odbor Rdečega križa Ob pridnih aktivistih ne bo težko »V preteklem letu je bilo opravljenega veliko dela na vseh področjih dejavnosti človekoljubnih organizacij. Poleg vrste stalnih nalog na področju vzgoje in izobraževanja, prve pomoči, še zlasti vlivajo novih moči rezultati pri krvodajalstvu, solidarnost in socialna varnost, pa pestra dejavnost mladih članov in mladine, smo uspešno izvedli nekatere nove oblike dela.« Beseda predsednika predsedstva občinskega odbora Rdečega križa Velenje Staneta Žula povedo o delu v letu 1986 vse. Z velikim zadovoljstvom so med drugim člani predsedstva na zadnji lanski seji ugotavljali, da so začele delati kar štiri nove krajevne organizacije Rdečega križa, da so v nekaterih krajevnih skupnostih tik pred ustanovitvijo. S številom prostovoljnih darovalcev najpomembnejše življenjske tekočine se naša občina znova uvršča v sam vrh v domovini. Takih, ki so darovali kri več kot 25 krat, so na občinskem odboru Rdečega križa našteli 48, trije občani pa so izkazali svojo pripravljenost pomagati sočloveku že več kot 50 krat. Zelo veliko dela je bilo lani opravljenega na področju izobraževanja. Omenimo le uspešen seminar o poizvedovalni službi, ki se ga je udeležilo 42 občanov z različnih delovnih področij. Takole bi lahko naštevali še za preostala področja iz delovnega programa velenjskega odbora Rdečega križa. Ze sam osnutek delovnega programa te človekoljubne organizacije v tem letu obsega tri strani. Koliko bo vsega opravljenega dela, bomo lahko znova zapisali konec leta, kajti med letom se načrtovanim aktivnostim vedno namreč pridružijo nove. »Naredili bomo vse, da bi ustanovili krajevne organizacije Rdečega križa tam, kjer te še ne delajo. Prav tako je v tem letu pred nami ustanovitev postaj Rdečega križa — to pomeni nudenje in organiziranje dežurstva oziroma ljudi, h katerim bi se lahko občani zatekli po pomoč predvsem s področja socialnega sJkrbstva. Odločili smo se, da bomo zaenkrat organizirali pet takih postaj, za te aktiviste pa pripravili tudi seminar. Delo v človekoljubnih organizacijah je hvaležno. Tudi zato, ker je veliko ljudi pripravljenih predano in trdo delati.« Ker je preventiva za zdravo življenje pomembna, ostajajo naloge na področju izobraževanja tudi v tem ietu stalne. Svoje bodo gotovo zahtevala določila zakona o presaditvi človeških organov. Nič manjša pa ne bodo prizadevanja na področju krvodajalstva. Znova v letošnjem delovnem programu občinskega odbora Rdečega križa Velenje najdemo akcije za mlade člane, ki vestno izvajajo sosedsko pomoč, razne zbiralne akcije — kviz tekmovanje o škodljivosti kajenja in alkohola. Lani so v njem sodelovali le učenci osnovnih šol. Letos bi rad organizator vanj vključil tudi dijake Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, program pa razširili še na druge oblike odvisnosti. Ob naštevanju le najpomembnejših nalog ne moremo mimo akcije zbiranje oblačil, obutve in posteljnine, ženevskih konvencij, ki jim bodo v tem letu namenili še posebno skrb. Že sedaj pa so se na občinskem odboru Rdečega križa lotili priprav na srečanje krvodajalcev iz Splita. V želji, da bi dejavnost človekoljubnih organizacij kar najbolje približali občanom, se naj bi aktivisti vsaj enkrat na leto srečali z vodstvi in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v vsaki krajevni skupnosti. Pogovor o delu v letu 1987 pa je naš sogovornik končal z besedami: »Pred nami je veliko dela, vendar ga ob mnogih pridnih aktivistih na terenu ne bo težko tudi v tem letu izpeljati.« Društvo za pomoč manj razvitim osebam v občini Velenje Pestra družbena dejavnost mora zbližati starše Že približno 15 let deluje v naši občini društvo za pomoč duševno manj razvitim osebam. Žal, je za njegovo dejavnost vedela le peščica. Se nekateri starši otrok z motranjami v razvoju ne, kaj šele drugi. V zadnjih dveh letih, sploh pa v lanskem, je društvena dejavnost le prestopila okvire anonimnosti. Levji delež pri tem ima nova organiziranost, nova sestava izvršnega odbora društva. V njem sedaj namreč delajo predvsem starši otrok z motnjami v razvoju. Tudi predsednica društva je iz teh vrst. Združitev interesov, bogatejša dejavnost — rezultat tega pa je oddelek za varstvo in usposabljanje otrok z motnjami v razvoju pri osnovni šoli XIV. divizije v Titovem Velenju. »Z velikimi napori se te pridobitve od oktobra lani vesele zlasti tisti starši, ki sb želeli svoje otroke obdržati doma. Prej so bili ti namreč vključeni v razvojni oddelek,« sta prizadevanja 112 članskega društva za pomoč manj razvitim osebam v Titovem Velenju predstavili tajnica društva Zdenka Abramovič in članica izvršnega odbora Biserka Pirič. Že res, da se je okrog ureditve že prej omenjenega oddelka vrtela večina aktivnosti, je treba povedati, da so člani vestno uresničevali tudi naloge, ki jim jih je naložila zveza tovrstnih društev Slovenije. Precej so se morali zlasti strokovni delavci in delavci Centra za socialno delo namu-čiti pri popisovanju vseh duševno prizadetih oseb v naši občini, ki jih ni tako malo. Nič manj truda in časa niso porabili za »prepričevanje« staršev o pomembnosti začetnih in nadaljevalnih tečajev, ki jih vsako leto organizira zveza. Na njih ti poleg izmenjave izkušenj zvedo tudi, kako lahko še uspešneje premagujejo življenjske ovire. »V dru- Karel Uranjek, tajnik društva upokojencev »Za nekatere je dan prekratek« štvu smo vseskozi iskali možnosti za združitev staršev z enakimi težavami. Tako smo sedaj že drugo leto organizirali zanje ogled zavodov. Tako so ti pred dvema letoma spoznali zavod za otroke z motnjami v razvoju v Dornavi, lani pa center za ortistične otroke v Zagrebu. Osnovna naloga društva naj bi bila zbližati starše duševno manj razvitih otrok tako, da bi ti med sabo izmenjali izkušnje, drug drugemu svetovali in si tako pomagali. Nekateri med njimi so se namreč povezali zdaj s tem drugič z drugim strokovnjakom, njihova spoznanja pa bodo morda koristila še komu drugemu.« Za tako pestro in vestno opravljeno delo v letu 1986 si člani društva gotovo zaslužijo odlično oceno. Poleg te so na nedavnem občnem zboru veliko časa namenili nalogam v tem letu. Njihova želja je, zanjo bodo namenili precej skrbi, da bi v naši občini zaživela mobilna služba. Menijo namreč, da je kljub vsem prizadevanjem še nekaj staršev, ki imajo otroke z motnjami v razvoju doma in niso vključeni v nobeno obliko usposabljanja. Razmišljali so še o tem, kaj bo z otroki, ki bodo končali usposabljanje v oddelku . delovnega usposabljanja. »V naši občini smo že pred leti govorili in tudi precej naredili za ustanovitev delavnice pod posebnimi pogoji. Žal, je ta odlična ideja zaradi ureditve statusa otrok z motnjami v razvoju, padla v vodo. Na občnem zboru so nekateri starši znova spregovorili o njej.« Poleg stalnih nalog, kot so izobraževanje staršev na seminarjih, ki jih pripravlja zveza, oskrba prizadetih oseb na terenu, nudenje strokovne pomoči staršem pri reševanju težav, bo treba čimhitreje poiskati strokovno pomoč za varstveni oddelek. Sedaj skrbi za V dneh, ko smo se poslavljali od starega leta, kovali načrte za naprej in na tiho premišljevali, kaj nam bo prineslo novo leto, nas je vseskozi spremljala misel, da bi le bil mir še naprej. S podobnimi in večkrat izraženimi mislimi je tekel tudi naš pogovor s tajnikom društva upokojencev Titovo Velenje Karlom Uranje-kom. »Ob slovesu od še enega uspešnega leta smo veseli in zadovoljni, da smo novega pričakali v miru. Ponosni smo na našo neuvrščenost in na nenehna prizadevanja za mir v svetu in za večje blagostanje vseh ljudi. Vsi moramo še naprej krepiti bratstvo in enotnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. To je želja vseh nas upokojencev, ki smo v mladih letih doživeli marsikaj, tudi pomanjkanje.« Kako danes upokojenci preživljate svoj prosti čas? »Res ne hodimo več na »šiht« zato bi kdo mislil, da imamo prostega časa na pretek. Odkrito rečeno, pa mnogim upokojencem enostavno zmanjkuje časa za vse tisto kar bi radi postorili, številnim je dan kar prekratek. Ni namreč krajevne skupnosti, družbe-no-politične in družbene organizacije ter društva, v katerih delo naši upokojenci ne bi bili vključeni. Mnogi pomagajo pri raznih lažjih opravilih, zlasti upokojenke pazijo na otroke, kuhajo in podobno. Žal je med starejšimi tudi nekaj takih, ki jim zdravje ne dopušča, da bi poprijeli za kakšno delo in si s tem krajšali dni v jeseni svojega življenja. Ne moremo pa mimo dejstva, da si nekateri, na srečo jih ni veliko, čeprav še zdravi in vitalni, iščejo zadovoljstva v alkoholu. Ob vsem tem velja omeniti, da pa se veliko upokojencev aktivno re-kreira in se kako drugače aktivno udejstvuje.« Prav na tem in na kulturnem področju ste v vašem društvu najbolj aktivni. Ali to drži? »Res je. Imamo dva pevska zbora. Moški zbor upokojencev šteje trenutno 16 pevcev in bo letos slavil 25-letnico obstoja. Sodelovanje na najrazličnejših prireditvah, srečanjih in revijah vsekakor sodi v program kvalitetnejših zborov. Naj naštejem nekaj pomembnejših nastopov: občinska revija odraslih pevskih zborov, regijski nastop v Laškem, republiški pevski zbor upokojencev v Kranju, petje na vasi ob tednu upokojencev in podobno. Lani so pevci prvič sodelovali tu- Karel Uranjek: »Vabimo vse, da nam se pridružijo in popestrijo naš vsakdanjik« di na 17. pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, vsaj 60-krat pa so •sodelovali na pogrebnih svečanostih. i. Letos bo 5-letnico samostojnega delovanja proslavil ženski pevski zbor našega društva, ki šteje 31 pevk. Tudi njihovih uspešnih nastopov je veliko. Ne bi jih našteval, omenim naj le to, da so nastopale na skoraj vseh tistih prireditvah in revijah, kot njihovi moški kolegi. Za vse pevce velja enaka ugotovitev, da jim ni žal izgubljenega časa, odreka- nja, vztrajnosti in predvsem velikega veselja do negovanja in ohranjanja lepe slovenske pesmi.« Kakšne uspehe ste lani dosegli na športnem in rekreacijskem področju? »Najprej naj povem, da imamo naslednje sekcije: kegljanje, balinanje, šah, ribištvo, gobar-stvo, smučanje in strelstvo. V vse te sekcije je vključenih kakšnih 150 upokojencev. Člani nekaterih' sekcij so se na raznih tekmovanjih dobro izkazali, posamezniki pa so dosegli tudi izjemne rezultate. Za primer nekaj podatkov. Člani vseh sekcij so se udeležili regijskih tekmovanj. Kar v štirih sekcijah so bili regijski prvaki in so se uvrstili na' republiško tekmovanje, kjer so dosegli naslednje rezultate: kegljači so bili četrti, šahisti sedmi, strelci in balinarji pa so osvojili peti mesti. Prav tako so se republiškega tekmovanja udeležili smučarji, žal pa tu nismo imeli popolne ekipe za vse discipline. Ribiči lani niso bili najbolj uspešni, zato so izgubili prehodni pokal, ki so ga prejeli leto poprej. Daleč največ uspeha so lani dosegli gobarji, ki so na republiškem tekmovanju dosegli odlično tretje mesto. Ob tem je treba poudariti, da je žal za naše upokojence vse premalo rekreacije in razvedrila v zimskem času.« Kako pa je bilo z izleti in pikniki? »Veliko smo jih imeli, predvsem zato, ker je za ti obliki razvedrila med našimi člani največ zanimanja. Izletov in piknikov se je udeležilo 1.150 upokojencev, ali vsak drugi član našega društva. Ogledali smo si veliko zanimivih krajev, obiskali pomembna obeležja NOB in vrsto kulturnih znamenitosti. Vse to po zelo zmernih cenah, dostopnih za vse udeležence. Vsako leto proslavimo dan žena, se poveselimo za staro leto in podobno. Lani decembra smo prvič izvedli tudi letno konferenco vseh naših športnikov, na kateri smo ocenili uspehe in spregovorili tudi o slabih straneh dela športno-rekreativnih sekcij. Na koncu bi k sodelovanju povabil vse upokojence, predvsem tiste, ki še niso naši člani, da se čimprej včlanijo v naše društvo. Odslej bo pisarna društva upokojencev v Titovem Velenju na Kidričevi cesti odprta vsak dan od 8. do 11. ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. In še to. Vsak član društva ob poravnavi članarine vsako leto prejme tudi bilten, v katerem so poleg drugih informacij podrobneje opisane vse prireditve, ki jih organizirajo posamezna društva upokojencev v velenjski občini.« B. Mugerle Pevci DU Titovo Velenje v Šentvidu pri Stični Odmevi Ali ima Titovo Velenje dovolj taksistov? Odgovor na članek »Ali ima Titovo Velenje dovolj taksistov.« V zvezi s prispevkom »Ali ima Titovo Velenje dovolj taksistov«, ki je bil objavljen v tedniku Naš čas, dne 8. 1. 1987 in katerega avtor je tov. RIBIČ Ramiz iz Ceste Talcev 2, Titovo Velenje podajamo sledeče mnenje. Prispevek, ki ga je dotični napisal, podaja zelo enostransko gledanje na celotno problematiko, iz dopisa je zaslediti predvsem kritizersko plat davčne strategije v občini, in ob prebiranju vrstic si bralec lahko ustvari povsem napačno sliko, da bodoče nove obrtnike celo zastrušujo-čo, zato menimo, da smo obrazložitev tudi dolžni podati. štiri otroke z motnjami v razvoju le ena tovarišica. Med nalogami v letu 1987 so še obveščanja staršev in drugih občanov o delu društva, seznanjanje in usmerjanje staršev pri uresničevanju samoupravnih pravic, ki jim gredo po zakonu, razne družabne aktivnosti. »Skratka, delo društva mora biti takšno, da se bo vanj vključilo čimveč staršev. Prav tako si želimo še tesnejšega sodelovanja z nekaterimi delovnimi organizacijami, ki so nam že sedaj večkrat pomagale. Prav po njihovi zaslugi je lani lahko organizirano letovalo sedem družin,« sta sklenili pogovor Zdenka Abramovič in Biserka Pirič. V letu 1986 sta v samem centru Titovega Velenja opravljala dejavnost »Prevoz oseb z avtotaksi-jem« le dva zavezanca. Glede na to, da taksisti niso ustvarjali nobenega prometa (vsled vsakoletnih ponavljajočih prometnih nesreč), smo v letu 1985 v Upravi za družbene prihodke, glede na spremenjeno davčno zakonodajo in podane možnosti v njej, predlagali zborom občinske Skupščine, da naj se ta kategorija zavezancem obdavčuje po kriterijih iz pavšala. Način obdavčitve v danem primeru niti ni toliko pomemben, saj bi zavezancu v primeru obdavčitve po dejanskem dohodku in v primeru, da ostanka čistega dohodka ne bi ustvaril v predpisani višini (kar ga tudi ni), bile obveznosti ravno tako odmerjene po kriterijih za pavšalno obdavčitev. Naj povemo še to, da je redna pavšalna obdavčitev namenjena in z Zakonom opredeljena le za dejavnosti z manjšim obsegom poslovanja in z možnostjo zaposlitve največ enega delavca, med tem ko so v ta krog zavezancev po Občinskem odloku o davkih občanov zajeti še zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v višinskih in odročnih krajih, ter zavezanci, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem. Nadaljnja ugodnost pavšalne obdavčitve je med drugim tudi v tem, da zavezancem ni potrebno voditi poslovnih knjig, kar mnogim predstavlja določene težave. Za odmero pavšalnega letnega zneska davka se uporablja odstotek od enoletnega poprečnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu in sicer tako, da se odstotki seštevajo v odvisnosti od vrste oziroma predmeta poslovanja, načina in kraja poslovanja, delovne sposobnosti zavezanca in • glede na uporabo dopolnilnega dela. Kriteriji za pavšalno obdavčitev so torej v Odloku o davkih občanov jasno opredeljeni in znani, tako da je nevednost okrog tega neopravičljiva. Navsezadnje pa smo v Upravi za družbene prihodke vedno pripravljeni podati obrazložitev na odmero obveznosti vsakomur, ki mu karkoli ni jasno. Vendar pa je težje to storiti takrat, ko zavezanec kar za celo leto pozabi na svoje obveznosti, ki so mu bile odmerjene sicer že v začetku leta in porazdeljene na več akontacij in v primeru, ko se zavezanec na vabila, poslana s strnai Upravnih organov, sploh ne odziva. In kako je z odmerjeno višino zavezančevih družbenih obveznosti v znesku 530.000 din? Obveznosti so predpisane za celo leto, v znesku pa so zajete vse družbene obveznosti in sicer: Davek iz dejavnosti, obračunani so prispevki za financiranje družbenih dejavnosti (otroško varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje), ter druge obveznosti kot so samoprispevek, prispevek za zvezo obrtnih združenj, GZ, MGZ in podpore). Če celotno vsoto razdelimo z 12 ugotovimo, da so družbene obveznosti zavezanca mesečno bremenile za 44.166 din in so v primerjavi z obveznostmi delavcev v OZD, ki jih mesečno odvajajo od svojega bruto osebnega dohodka, v povprečju verjetno celo nižje. Torej to le ni tista stvarnost, ki je takšna — kot zavezanec navaja, da bo opustil dejavnost. Zavezancu je obratovalnica namreč prenehala že v lanskem letu, v vlogi, ki jo je vložil pri Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, pa kot razlog za prenehanje navaja povsem nekaj drugega. Skladno z novo odločbo so se zavezancu kasneje znižale tudi vse družbene obveznosti in se uskladile s časom njegovega obratovanja. In zakaj torej taksistov v naši občini ni? Vse kaže, da dodatnih interesentov za opravljanje tovrstne dejavnosti ni, kakšnih posebnih potreb s strani občanov pa tudi ni zaslediti. Vsled tega vzrokov o tem, zakaj ima Titovo Velenje samo še enega taksista, ni potrebno posledično za izgovor iskati med prevelikimi družbenimi obveznostmi, saj so te zaenkrat še zmerne. DIREKTORICA občinske uprave za družbene prihodke Nevenka Dajčer 6. stran * nSS CSS NASI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 15. januarja 1987 Krajevna skupnost Edvarda Kardelja Se vedno jih pestijo komunalne težave « > KreSo Bandalo, predsednik skupščine krajevne skupnosti O številnih težavah krajanov krajevne skupnosti Edvarda Kardelja smo v Našem času že veliko pisali. Čeprav naj bi bila to krajevna skupnost, ki je sodobno urbanistično zasnovana, so na probleme naleteli takoj ob preselitvi v to veliko stanovanjsko sosesko. Seveda so prvi krajani najprej upali, da bodo težave, ko bo soseska dograjena odpravljene, vendar temu ni bilo tako. Največ težav je izviralo prav iz slabo opravljenih del, zato so si krajani najprej prizadevali, da bi izvajalci napake odpravili, vendar pa niso bili uspešni, zato so se problemov lotili sami. O tem in seveda o nadaljnjih načrtih krajanov te naše najbolj strnjene stanovanjske soseske, smo se pred dnevi pogovarjali s Kresom Banda-iom, predsednikom skupščine krajevne skupnosti, Jože-tom Časom, predsednikom sveta krajevne skupnosti in Brunom Zagodetom, predsednikom krajevne konference SZDL. RAZREŠITEV NAJVEČJIH PROBLEMOV SO SI ZASTAVILI Z REFERENDUMSKIM PROGRAMOM S prizadevanji, da bi izvajalci odpravili napake, ki so nastale Jože Čas, predsednik sveta krajevne skupnosti pri gradnji, pa verjetno tudi pri načrtovanju stanovanjske soseske, ki se je kasneje preimenovala v krajevno skupnost Edvarda Kardelja, so torej naleteli na gluha ušesa, čas pa je mineval in nemudoma je bilo treba nekaj ukreniti. Krajani so se zato odločili, da se bodo problemov lotili sami, zato so njihovo odpravo vnesli v svoj referendumski program za to srednjeročno obdobje. Največ zbranega denarja bodo porabili za ureditev odvod-njavanja središča krajevne skupnosti — Trga Edvarda Kardelja. Delno so to nalogo že uresničili. Kardel jev trg je bil ob dežev ju, še posebej pa v pomladnih mesecih, ko se tali sneg, povsem poplavljen in preko njega je bilo mogoče priti le z gumijastimi škornji. Voda s tega trga pa je odtekala v pokrite parkirne prostore pod trgom, ki si tega imena niti slučajno niso več zaslužili. Delno je torej ta nadloga odpravljena, vendar pa voda na mnogih mestih na trgu še vedno »stoji« in na mnogih parkirnih prostorih še vedno ni varno pustiti avtomobila, saj naredijo kapljice, ki pronicajo preko betonske plošče nanj grde madeže, ki jih ni mogoče odstraniti. PROBLEM PARKIRIŠČ ŠE NI RAZREŠEN Čeprav imajo pokrita parkirišča v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja veliko pomanjkljivosti, nikakor ni mogoče obiti prednosti, ki so še posebej privlačne za druge krajane našega mesta. Zato tudi ni čudno, da so se nekate- Zahod (vos) Bruno Zagode, predsednik krajevne konference SZDL ri odločali, da bodo svoje železne konjičke pustili čez zimo tukaj. S tem pa je prostora za domačine zmanjkalo. Tega pa je že itak malo, saj pripada enemu stanovanju le 0,6 parkirnega prostora. Na parkiriščih pa je tudi še vedno veliko avtomobilov, ki niso v voznem stanju. Krajani so si dolgo prizadevali, da bi na teh parkiriščih vzpostavili red in med drugim dosegli, da so dobila status pripadajočih parkirišč. To seveda pomeni, da imajo pravico na njih parkirati le stanovalci, ki določijo tudi red na teh parkiriščih. Seveda pa jim je-za to vzpostavitev potrebna pomoč miličnikov iii inšpektorjev. Te pa je bilo po mnenju krajanov mnogo premalo, zato tudi načrtovana akcija ni uspela. To seveda pomeni, da na parkiriščih v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja še vedno ni reda. Srečujejo pa se še z eno veliko težavo. Pokrita parkirišča so pogosto tarča nepridipravov. Zaradi tega je v krajevni skupnosti vse bolj pogosto slišati predloge, da bi parkirišča zaščitili. Nekateri hišni sveti so se teh akcij lotili samostojno, vendar pa so to akcijo zaustavili, saj mora biti izpeljana enotno in celovito. Dogovorili so se, da bodo o tej problematiki ponovno organizirali široko javno obravnavo in nato sprejeli usmeritve na skupščini krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, ki naj bi uila urejeno urbanistično naselje, imajo veliko komunalnih težav. Upajo, da bodo potem problem parkirišč črtali z dnevnega reda. SPREMEMBE REFERENDUMSKEGA PROGRAMA? Poleg prej omenjene razrešitve odvodnjavanja Kardeljevega trga, so si krajani v referendumski program za to srednjeročno obdobje zastavili še ureditev otroškega igrišča. Tudi to nalogo so že uresničili. Nabaviti nameravajo pa še opremo za skupne prostore ter urediti hrib med Kardeljevim trgom in Stantetovo ulico. V tem času pa razmišljajo, da bi referendumski program dopolnili ali spremenili. Vse bolj je namreč prisotna želja po kabelski televiziji tudi v tej krajevni skupnosti. Vedno bolj pa tudi kaže, da bodo samo s pomočjo sredstev referenduma lahko zagotovili varno vožnjo z dvigali. Tudi o teh predlogih bodo v krajevni skupnosti organizirali široko javno obravnavo. PREMAJHNA AKTIVNOST KRAJANOV Govorili smo predvsem o komunalnih težavah krajanov krajevne skupnosti Edvarda Kardelja. Povedati pa je treba da so krajani mnogo premalo aktivni. To se še posebej kaže pri delu delegacij za samoupravne interesne skupnosti, v hišni samoupravi in delu organov krajevne skupnosti. Hišni sveti in zbori stanovalcev v marsikaterem bloku skorajda ne delujejo, to pa pomeni, da ostajajo naloge, ki jih imajo in teh zares ni malo, nerešene. Stanovanjski bloki propadajo, slabo so vzdrževani, neurejena je okolica. Delo krajevne skupnosti pa leži na peščici posameznikov, ki pa jih krajani kaj radi kritizirajo, ker ni urejeno to ali oni in za to krivijo funkcionarje. Niti na misel pa jim ne pride, da bi tudi sami lahko kaj ukrenili, da bi se stanje izboljšalo. Še posebej neodgovorno je delo delegacij, so menili naši sogovorniki, ki se ne sestajajo in ne udeležujejo sej skupščin in torej ne zastopajo interesov te krajevne skupnosti. Krajevna konferenca SZDL bo vsekakor morala nekaj ukreniti in če ne bo šlo drugače, poudarjajo, bodo vse neaktivne delegate javno objavi- DELA MLADINE NE MOREJO OŽIVITI Kljub večkratnim poizkusom, da bi tudi v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja zaživelo delo mladinske organizacije, ostaja mladina še naprej neaktivna. Lani so sicer ponovno ustanovili to organizacijo, imenovali novo vodstvo, vendar se stanje ni spremenilo. Krajevna konferenca SZDL bo ponovno poskušala oživiti Čeprav se ubadajo s problematiko pokritih parkirišč že nekaj let, reda na njih še vedno niso uspeli vzpostaviti njihovo delo, saj se zavedajo, da uspešnega dela v krajevni skupnosti ne more biti brez mladih. AKTIVNO DRUŠTVO PRIJATEIJEV MLADINE V kraju pa se lahko pohvalijo z društvom prijateljev mladine, ki zares vzorno dela. Pripravlja številne aktivnosti, s katerimi popestrijo prosti čas najmlajših prebivalcev te krajevne skupnosti, ki jih je tukaj zares veliko. Res je sicer, da se tudi v tem društvu srečujejo s težavami povezanimi z neaktivnostjo krajanov, pa vendar so akcije, ki jih pripravljajo dobro obiskane, k sodelovanju pa vedno uspejo pridobiti tudi dovolj odraslih, ki pomagajo pri organizaciji teh aktivnosti. Uspešno je v kraju zaživela tudi komisija za šport in rekreacijo, ki pripravlja razna športna srečanja, prav tako pa so lani ustanovili kulturno društvo Bratstvo in prepričani so, da bo tudi to razgibalo življenje v kraju. Velja omeniti še druge organizacije, ki so aktivne, med njimi še posebej štab civilne zaščite in krajevno organizacijo Zveze rezervnih vojaških starešin. Največ pozornosti smo torej v današnjem zapisu iz krajevne skupnosti Edvarda Kardelja namenili težavam s katerimi se srečujejo. Prav je, da za konec povemo, da pa je bilo vendarle tudi veliko narejenega. Še posebej ponosni so na dobro opravljene pomladanske volitve, kjer so zabeležili 90 odstotno udeležbo. Poudarjajo, da so torej s tem njihovi krajani vendarle dokazali pripravljenost delovati v cilju interesov skupnosti in nadaljnjega razvijanja samoupravnega delegatskega sistema. Vsekakor pa je jasno, da bo življenje v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja lepše in da bodo težave premagane, le če se bodo krajani bolj aktivno vključili v delo. Če bodo hoteli imeti od svoje krajevne skupnosti kaj več kot zgolj spalno naselje. Ozreti se bo treba malo okoli sebe in po svojih močeh prispevati, da bo kraj lepši, bolj urejen. Predvsem pa bodo morali spoznati, da je vse to odvisno od njih samih, da so oni tisti, ki tukaj živijo in ki morajo razreševati nastala vprašanja. Če tega ne bo, pa bodo morali najbrž razmisliti o profesionalizaciji določenih nalog, še posebej v večjih stanovanjih blokih, kjer je stanje še posebej kritično. Mira Zakošek Dražgoše Četrto mesto za velenjčane Letošnjega 13. pohoda oziroma tekmovalnega dela manifestacije Po poteh heroja Kebeta v Dražgošah, so se v nedeljo v izredno težkih vremenskih razmerah udeležili tudi Velenjčani. Sodelovale so ekipe teritorialcev, zveze rezervnih vojaških starešin in Zveze socialistične mladine, ki sta osvojili odlično 4. mesto. Ekipo so sestavljali Jože Kaligaro, Dragan Anič, Obrad Lazič, Jože Gorjup ter Gregor in Gašper Suhadol-nik. Krajevna skupnost Gorica Ustanovili šahovsko sekcijo V program krajevne konference SZDL Gorica za letošnje leto so zapisali, da bodo med drugim ustanovili tudi šahovsko sekcijo. To so uradno že naredili v nedeljo. Vanjo pa je zaenkrat vključenih dvajset šahistov. Pričakujejo pa še nove. Vsak krajan Gorice, šahist, se jim lahko pridruži. Dovolj je, da pride ob sredah ob 16. uri, ali pa ob nedeljah ob 9. uri, ko se bodo šahisti zbrali, v prostore krajevne skupnosti Gorica. (mkp) 15. januarja 1987 •k titovo velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE nas cas.* stran 7 Univerza za tretje življenjsko obdobje Novoletno srečanje Predstavniki zgodovinsko etnološkega krožka so predstavili tradicionalne božične jedi Pletilje so bile že zelo pridne. Svoje izdelke so na srečanju razstavile. Časa pa je bilo dovolj tudi za ples V Našem času smo že veliko pisali o tem, kako so v občini Velenje dobro zaživele izobraževalne oblike za tretje življenjsko obdobje, za upokojence in druge starejše občane. Kar blizu 100 jih sodeluje že v krožkih (pletilni, kuharski, pogovorne angleščine in nemščine, zgodovinsko etnološki krožek in družabni večeri). Zanje, pa tudi za njihove za- konske tovariše in vse druge, ki se doslej še niso odločili, da se jim pridružijo, je organizirala podružnica andragoškega društva, ki tudi usmerja aktivnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje, v sodelovanju s plesnim klubom iz Titovega Velenja, ki organizira med drugim tudi družabne večere za starejše občane, zadnjo nedeljo novoletno sreča- nje. Preživeli so čudovito popoldne z zabavnim programom in plesom. Udeleženci, bilo jih je preko 100 so bili navdušeni in podobnih srečanj, ki bodo gotovo še številneje obiskana si prav vsi še želijo. O tem najbolj zgovorno priča tudi prispevek ene izmed udeleženk Milke Jarnovič. »Upokojitev je obdobje, ki si ga po dolgoletnem delu na službenem mestu želiš in vendar tudi tiho odklanjaš. Želiš si razbremenitve, saj prihajajo prve starostne tegobe, utrujenost. Prva leta minevajo v uživanju drugačnega, mirnega življenja, ko ne zvoni več ura, da je treba vstati, ko je več časa za vnuke, za branje, za vrt, za izlete, za ročno delo in še bi lahko naštevala. Tako je na začetku. Potem pa se počasi priplazi v ta mir neka sivina, zazeva praznina. Nekaj manjka, dan je enak dnevu. Nekdanjega razgibanega delovnika ni več, tesni stiki s sodelavci se izgubljajo, vedno pogosteje je na obisku tesna in brezčutna samota. - Pa nas preseneti prijazno vabilo odbora za izobraževanje v 3. življenjskem obdobju. Presenečeni smo in se prvi hip ne znajdemo. Potem ponovno natančno preberemo program in se razveselimo. Zavedamo se, da družba še misli na nas in nam želi olepšati enolične upokojenske dneve. Veliko se nas je vključilo v program. Stkala so se nova znan-stva. pridobivamo in izpolnjujemo si znanje na področju, ki nas zanima. Na družabnih srečanjih pa je poskrbljeno tudi za ples in dobro voljo, ki je pol zdravja za mlade in starejše. Pobuda za plodnejše in bogatejše življenje v 3. življenjskem obdobju je prišla iz Ljubljane, kjer se je navdušila za to delo požrtvovalna tovarišica dr. Ana Krajnc. Andragoško društvo iz Titovega Velenja s predsednico Neno Mijoč, Center za socialno delo s socialno delavko Slavko Mijoč ter Mirjam Šibanc z Delavske univerze so se nesebično odločili za delo s starejšimi in sprejeli težko nalogo, poiskati mentorje za neplačano delo v krožkih. Najbrž so morale te to-varišice potrkati na mnoga vrata, da so našle ljudi, ki so pripravlje- Slušateljice krožka angleškega jezika so uporabile za nastop prvo lekcijo. Na sliki sta Daisy in Richard z bonboniero za učiteljico. Točko sta predstavili Marica Hojan-Daisy in Marica Brglez-Richard. ni žrtvovati svoj prosti čas za nas, ne da bi pomislili na denar. Saj to nista samo dve uri krožka, na ta čas se je treba tudi posebej pripraviti. Dovolite, da vam jih predstavim. To so Jože Hudales, Tone Skok, Tinka De Costa, Slavka Mijoč, Zdenka Slomšek, Manca Potočnik, Verena Šulek in Angela Vutkovič. Požrtvovalnim, razumevajočim, skrbnim in vedno nasmejanim tovarišem in tovarišicam in celotnemu odboru v imenu vseh nas iskrena hvala. Naši prijatelji ste in kaj je lepšega kot iskreno prijateljstvo.« Milka Jarnovič je še govorila o prijateljstvu, nato pa se še enkrat zahvalila in vsem voščila srečno novo leto. No, pa poglejmo, kaj se je dogajalo na novoletnem srečanju udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje. Prisotne je pozdravila predsednica podružnice andragoškega društva Nena Mijoč, pozdravil pa jih je tudi Drago Šulek. predsednik skupščine občine Velenje in predstavnica Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane Duša Finteisen. Sledila je novoletna voščilnica in novoletni koktajl. V imenu plesnega kluba je voščilo izrekla Verena Šulek, voščila pa jim je tudi Nena Mijoč. Otroci Plesnega kluba so nato prisotnim zaplesali nekaj plesov in tudi njih pritegnili, da so se zavrteli ob prijetnih melodijah, ki so »prihajale« iz instrumentov ansambla POP EKSPRES, ki je ta večer igral zastonj. Zabavo pa so popestrili še s številnimi družabnimi igrami, ki so jih pripravili predstavniki posameznih krožkov, sklenili pa so jo s tradicionalnim srčkovim plesom. Prireditev je več kot uspela. O tem so najbolj zgovorno pričali navdušeni udeleženci, ki si podobnih srečanj še želijo. Mira Zakošek Mladi novinarji na Osnovni šoli bratov Mravljakov Zagreti za delo, da je kaj Spoštovani tovariš urednik! Med člani literarno-novinar-skega krožka je nastalo to, kar ti pošiljamo. Zelo nas bo razveselilo, če bomo tudi naše prispevke lahko prebrali v Našem času!« Takšno je bilo spremno besedilo, ki so ga v naše uredništvo tik pred koncem leta 1986 poslali mladi novinarji osnovne šole bratov Mravljakov iz Titovega Velenja skupaj s spisi. Ker srno videli, da dobro pišejo, smo jih tudi obiskali in povprašali, kaj in kako delajo. Mentorica krožka Tatjana Jelen nam je povedala, da so v začetku šolskega leta literarno in novinarje združili v en krožek. Kaj kmalu pa so ugotovili, da dejavnosti ne gresta najbolje skupaj. Tako danes deluje v literarnem krožku 7 učencev, novinarjev pa je nekoliko več. To so predvsem učenci 8. razredov, v zadnjem času pa je med njimi vse več petošolcev. »Kaj in kako delamo? Težko je povedati z nekaj besedami. Pišemo, ustvarjamo. Obiskali smo malčke v vrtcih in jih vprašali kako si predstavljajo šolo, pisali poročila, in- tervju s čarovnikom, poročila, vesti, pogovarjamo se o vseh najpomembnejših dogodkih na šoli, sodelujemo na oddelčnih konferencah, skratka počitka nimamo. Zelo radi naši mladi novinarji hodijo na teren, teme pa bolj ali manj izbirajo sami.« Svoje prispevke pridno pošiljajo poleg našega časopisa tudi v druge (Pionirski list, Pionir,. . .). Čeprav so se odločili, da bodo na ure, namenjene tej dejavnosti prihajali novinarji in literati ločeno, imajo nekaj vendarle skupnega — glasilo Utrinki. Poleg novinarjev na tej šoli, so za pisanje proze in pesmi zagreti tudi literati. Pri slednjih, vsaj tako pravi mentorica, je svet domišljije in iger, zelo, zelo velik. S skupnimi močmi jim gotovo ne bo težko v tem šolskem letu izdati svojega glasila. Do konca šolskega leta bocjo novinarji seveda še naprej pridno pisali, poročali, zabeležili vsak dogodek, ki se bo zgodil na šoli ali v okolici nje, literati pa bodo pripravili med drugim tudi literarni večer. Mama se je bala zame Četrtek. Pozno je že. Tema. Sedim ob oknu. Dolgočasim se. Po telesu me spreletijo mravljinci. Ne počutim se dobro. Zakaj? Bolna sem. Muči me misel, da še učne snovi nimam prepisane. Mamica me ne pusti k prijateljici po zvezke, ker je že mrzla, temna noč. Jaz pa vztrajam. Hočem in hočem. Naenkrat me prešine misel: očeta ni doma. V Ljubljani je. Počasi in tiho se obujem. Mamica ničesar ne sliši. Naenkrat me prešine — ključ! Vrata so zaklenjena. Kaj zdaj? Počasi, počasi zavrtim ključ, ki je v vratih. Še tišje odprem vrata. Popiham jo. Stopim v temno, mrzlo noč. Ko tako stopam po vlažni noči, me prešine — kaj je zdaj doma? Mamica ugotovi, da nekdo manjka. Nemirna bega z očmi sem ter tja. Nato pokliče s prestrašenim glasom moje ime. Nič, nič. Tiho je, tiho. Kar strah jo že postaja. Prihiti v otroško sobo. Moja postelja prazna, mesto ob oknu prazno. Zasliši enakomeren dih sestrice. Poboža jo s pogledom. A se kaj hitro obrne. Ne sliši mojega glasu in udarjanje stopal ob tla. Preišče celo stanovanje. Nič. Gre ji na jok. Tedaj s presunjenim glasom zakriči: »Nina!« Nič, nič. Prihiti k telefonu. Dvigne slušalko. Nemirna obstoji: Slušalka ji pade na telefonske vilice. Brez moči je. Naenkrat zazvoni stanovanjski zvonec. »Nina je. Saj je Nina!« si dopoveduje. Moje ime ji udarja po ušesih kakor nemiren, velik zvon. Hoče odkleniti vrata. Bila so odklenjena. Osupla obstrmi. Odpre vrata, ne da bi vprašala, kdo je. Pred njo obstoji oče. Nasmehne se. Stopi noter. Vsa plašnost ji zgine z obraza. Saj vendar oče ne sme zvedeti, da me ni. Utrujen je. Gre mimo otroške sobe v spalnico. Pogled se mu ustavi na moji postelji. Stopi v sobo. Ni me. »Kje je Nina?« vpraša z začudenim glasom. Mamica zamolklo obstoji pred njim: »Ni je. Ušla je,« reče z resnim glasom. »Kaj?« se oče začudi. »Ni je! Predvidevam, da je odšla po zvezke k prijateljici, kajti v stanovanju je ni!« »K ... k . .. kaj? Po takšni temi?« Mamica skloni glavo. »Kaj pa jaz?« boste vprašali. Med tem sem že prepisala snov. Počasi se odpravljam proti domu. Bilo je že zelo pozno. Obstojim pred vrati. »Je oče že doma?« Prisluhnem. Kakšen direndaj je v hiši. Vsi me iščejo in kličejo. Oče gleda skozi okno in išče z očmi, če se bom od kod prikazala. Tiho stopim v stanovanje. Mamica me zagleda. »Nina!« zavpije s presunjenim glasom. Pridivja še oče. »Kako se bom izmazala?« se sprašujem. Jaz pa že spim v naročju moje mamice. Nina Djuherič, 6. d OŠ bratov Mravljakov Titovo Velenje Reka Paka pripoveduje Včasih sem bila čista in ribe so živele v moji vodi. Ljudje so me ogledovali. Nekateri otroci so se tudi kopali v meni. Trudni popotniki 40 se osvežili in spili poži-rek iz moje struge. Prišli pa so čudni ljudje. Zgradili so si tovarne. V mojo vodo spuščajo odpadke. Ribe so se poslovile in ljudje se ne zmenijo več zame. Otroci se kopajo na bazenu in v mene mečejo odpadke. Popotniki se vozijo z udobnimi avtomobili in jih v meni nekateri celo perejo. Tako je sedaj moja voda zastrupljena. Želela bi si prejšnjega življenja. Ljudje, rešite me! Jure Volk 3. a OŠ bratov Mravljakov Titovo Velenje To je moj oče Kot je znano in javno proglašeno ima vsak otrok očeta. Edina razlika, velikanska razlika je v tem, da so na svetu dobri in slabi očetje. Mislim, da me je doletela sreča, da moj očka spada v prvo skupino očetov. Da spada med očke, ki se prilagajajo svojim otrokom. Toda to jim ne uspe čisto popolnoma. Vsak ima svojo napako. Napaka pri mojem očiju je, da je včasih zelo muhast. Tako je bilo tudi nekega petka. Naveličana sem bila vsega. Želela sem si le še ven. Andreje ni. Velik plus za slabo voljo. Nikogar ni. Pokličem še Nino. Sreča. Pride! Toda joj! Ura je bila že skoraj sedem, zunaj tema, oči slabe volje. Kaj storiti? Tri, dva, ena, nič. Zdaj. Poskušam z zadetkom v črno. »Oči jaz grem ven«, dahnem. Besedo ven skrijem v temno noč, v hladen veter. »Prosim?« vpraša oče. Ponovitev. »Kaj?« poskoči oči. »Kaaaj? Ne! Zdajle pa ne. Zdajle ven ne boš šla,« reče oči. Boj. Poraz. Kadar oči pase mulo, vem, da bom težko kaj dosegla. Škoda časa. Dvignem telefonsko slušalko. Mami zahlipam zgodbo v telefon. Pride. Zadovoljna sem! Zaloputnem vrata otroške sobe in prižgem kasetofon. Naglas! Glasneje! Mama. Pogovor. Vem, da je mama kar vesela, da grem malo na tako imenovani sveži zrak. »Lea,« me pokličejo. Sklep. Do določene ure lahko grem ven tudi, ko oči požre muho. Kljub muhavosti je to moj skrbni super oči. Lea Zore 6. d OŠ bratov Mravljakov Titovo Velenje Kako ... Lepo si je zatisniti ušesa, oči. Lepo je poslušati srce. Verjamem, da so vsa srca dobra. Poslušaj ljudi, jih razumi in jim zaupaj. Upaj, da bo tako bolje. Dom. Pomeni mi objem dobrega, objem bližnjega. Prijetno je prepustiti težave drugim. Veseliš se dejstva, da živijo ljudje, ki te ne bodo zapustili. Starši. Mislim, da nas nehote ne razumejo. Ne morejo razumeti. Sodijo med ljudi, ki že lahko živijo, ki so samostojni. Opustila sem misel, da je staršem mogoče povedati vse. Čim več! Vsega ne. Za kapljico neizgovor-jenega je potreben prijatelj. Potreben. Vez, sklep, sožitje, srce. Prijateljstvo. Dragoceno zato, ker je tvoje. Prijateljstvo. Pojem, ki je očem neviden. Čudovito je imeti ob sebi človeka, ki te razume. Človeka, s katerim te veže zaupanje. Ljudje, poiščite si pot, ki bo drugačna Korak, ki bo vodi! k prijateljstvu. Verjeti? Da. Verjeti. Verjeti v vse lepe stvari. Želim si verjeti, da je življenje lepo. Verjeti, da ljudje radi živijo. Življenje, zakaj si včasih tako kruto? Zakaj mi ne pomagaš preživeti mladosti? Najlepše, mladosti: Ne. Življenje je reka, ki tece, teče. Življenje teče daiie. Lea Zofe 6. d OŠ bratov Mravljakov Titovo Velenje Nadvse zanimive so bile tudi družabne igre 8 stran * 1108039 KULTURA titovo velenje * 15. januarja 1987 Občina Velenje Velika pozornost kulturnim prireditvam Nobenega dvoma ni, da se kulturnim prireditvam v občini Velenje posveča veliko pozornosti. Občinska kulturna skupnost je odgovorno namenila sredstva v te namene. S prireditveno dejavnostjo se ukvarja Kulturni center Ivan Napotnik. Za pomoč pri odločanju o izboru prireditev so strokovni sveti za področje gledaliških, glasbenih in poletnih kulturnih prireditev. Vsak svet šteje pet do sedem članov, vsi pa so po strokovni plati dovolj usposobljeni za to pomembno nalogo. Kakšni so bili uspehi v preteklem letu? V prvi vrsti jih lahko izrazimo s številko: pripravili smo preko 100 raznovrstnih kulturnih dogodkov. Vendar se zavedamo, da število še zdaleč ni najvažnejši pokazatelj. PRIREDITVE ZA ODRASLE Potekajo po takoimenovanem abonmajskem in izvenabonmaj-skem sistemu. V sezoni — september 86, junij 1987 — so bili razpisani trije abonmaji: gledališki, koncertni in komorni. V vsakem abonmaju je šest do osem prireditev, ki potekajo v domu kulture v Titovem Velenju in dvorani glasbene šole. Izvena-bonmajske prireditve pa potekajo tudi v teh prostorih, poleg tega pa še po štiri v domu kulture v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Prireditve za odrasle so namenjene tudi mladini. Dijaki Centra srednjih šol so odkupili preko 80 prenosljivih abonmajskih mest. Mentorji razdelijo za vsako prireditev kartice glede na zanimanje za posamezne zvrsti prireditev. V preteklem letu smo gledalcem posredovali 19 gledaliških in 24 glasbenih prireditev. Obisk je bil zadovoljiv. Dvorana je bila največkrat polna. Na gledaliških predstavah je bilo poprečno 350 obiskovalcev, na koncertnih pa okoli 260 poslušalcev. MLADINSKE PRIREDITVE Te bi bilo smiselneje imenovati otroške prireditve. Delimo jih v dve skupini: zaključene za vrtce, osnovne šole in srednješolsko mladino in odprte predstave, predvsem za predšolske otroke. S pomočjo Vzgojno izobraževalnega zavoda smo v preteklem letu omogočili vsem učencem nižje stopnje ogled lutkovne predstave ŽOGICA NOGICA v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor, vsi učenci višje stopnje pa so si ogledali gledališko predstavo OSTRŽEK v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Že v februarju bo na sporedu ALICA V DEŽELI ČUDEŽEV za višjo stopnjo in v marcu ZVEZDICA ZASPANKA za nižjo stopnjo osnovnih šol. Zanimanje za odprte lutkovne predstave skokovito narašča. Mala dvorana doma kulure je vsako pripravljajo knjižničarke. Skupno smo posredovali mladini 29 predstav. S pomočjo dijakov Centra srednjih šol Titovo Velenje smo izvedli anketo, s katero smo želeli dobiti odgovor na različna vprašanja o najprimernejšem posredovanju prireditev. Tokrat se nismo dotaknili vsebine kulturnih prireditev. To naj bi bila tema naslednje ankete. Na vprašalnik je odgovorilo 590 ljudi, različne starosti in izobrazbe. Vprašalnik je potrdil naše prepričanje, da so kulturne prireditve v občini zelo potrebne. Večina ljudi jih občasno obiskuje, še posebno, če jih prireditev zanima. Prireditve nudijo obiskovalcem predvsem razvedrilo in sprostitev. O prireditvah so dovolj obveščeni, največ iz tednika Naš čas. Najprimernejši dan za prireditve je petek, na drugem mestu sobota in na tretjem četrtek. Čas pričetka pa ob 19. uri ali 19.30. Tudi cene vstopnic, od 700 do 1000 dinarjev, so sprejemljive. Občani, ki so povedali svoje mnenje, so se o delu prireditvene dejavnosti na koncu pohvalno izrazili. Želeli pa so si več oper, zabavnih prireditev in več prireditev v samih krajevnih skupnostih. Vsem se za sodelovanje zahvaljujemo! prvo soboto v mesecu vedno polna otrok in njihovih staršev, v Šmartnem ob Paki pa so za lutkovne predstave uvedli abonma. Med prireditvemi za srednješolsko mladino je bil zelo lepo sprejet popoldanski koncert mladega pianista Kemala Gekiča in kljub težavam pri razumevanju besedila predstava angleškega gledališča UNDER MILK WO-OD. Najmlajši pa se vsako sredo veselijo tudi ur pravljic, ki jih KULTURNI VEČERI Če ni v petek drugih prireditev, se odvijajo na ta dan. Opaziti je velik odziv, kadar gre za predavanja s potopisno tematiko, kar zanima tako odrasle kot mladino. Dobro so obiskani tudi literarni in glasbeni kulturni večeri, Kulturne večere obišče od 40 do 100 obiskovalcev. OBISKI V ljubljani Zavzemajo posebno mesto med prireditvami. Z njimi omo- gočimo občanom ogled večjih predstav, ki v našem mestu ne morejo gostovati. (Opera in koncerti v Cankarjevem domu). Obiskovalci pa si poleg predstav lahko ogledajo še Cankarjev dom. Veliko zanimanje je za ogled opere Nabucco in upamo, da bomo ogled lahko omogočili v mesecu marcu. POLETNE KULTURNE PRIREDITVE So potekale v juliju in avgustu na raznih mestih Titovega Velenja. Soglasna je ocena članov strokovnega sveta, da so bile uspešne. Obisk pa dokazuje, da si ljudje pestre kulturne ponudbe želijo tudi v času dopustov. Lani je bilo 14 prireditev, poleg rednih predstav letnega KINA. Neuspehi? Je to lahko nane-polnjena dvorana? Vprašanje je, če je lahko samo polna dvorana pokazatelj pravilne izbire prireditve. Če temu ni tako, potem lahko ugotovimo, da imajo naši občani že tako razvejan čut za kulturne dogodke, da bi bilo smoterno razmišljati o povečanem številu raznovrstnih drobnih prireditev in jih posredovati v obrobnejših krajevnih skupnostih. Če pa je kulturna ponudba dovolj pestra in zanimiva, lahko sklepam, da nismo dovolj osveščeni, da bi si kot posamezniki vzeli kos kulturne pogače, ki si jo nenazadnje režemo sami. Martina De Costa Odbor za plesno dejavnost Ni pravega zanimanja Pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje deluje vrsta društev, komisij, odborov njihova dejavnost pa je pestra in bogata kot le malokje. Pred dvema letoma je začel pri zvezi delati še odbor za plesno dejavnost. Danes se ta resda ne ponaša z množičnostjo. Z vzgojo lastnega kadra gotovo na to ne bo treba dolgo čakati. Pod njegovim okriljem delujeta pravzaprav dve skupini, Gib in Media. V Titovem Velenju sicer deluje tudi Plesni klub, ki pa ima z odborom zelo malo skupnega. »Žal, mladi precej bolje poznajo predvsem komercialno plat te dejavnosti. Zelo malo pa vedo o plesu kaj več. Za našo občino bi skorajda lahko rekli, da je ta zvrst nepopularna. V obeh skupinah namreč pleše le 18 de- Dragica Mavec klet. Prejšnja leta smo si prizadevali, da bi ritmika našla svoje Krajevna skupnost Desni breg Kmalu prostori Lepa gesta, so gotovo rekli stanovalci Kersnikove 1 v Titovem Velenju, ko so v svojih nabiralnikih našli in prebrali obvestilo krajevne skupnosti Desni breg s podpisom podpredsednika sveta krajevne skupnosti Albina Amo-na, odgovornega za urejanje prostorov krajevne skupnosti v Kersnikovi 1. S tem obvestilom so želeli stanovalce hiše, v kateri bodo novi prostori krajevne skupnosti, seznaniti z novimi lastniki in najemniki prostorov, ki so jih prej zasedale skupne službe Ere. Pisana druščina bo, so zapisali, v prvem nadstropju odvetnica Majda Kac, v pritličju krajevna skupnost, v največjem spodnjem prostoru pa si bo pomladi pričela urejati svoje prostore še Jugo-banka. In želeti je, da bi se skupaj prijetno počutili in dobro sodelovali. Kot računajo, bodo urejanje prostorov krajevne skupnosti končali že v januarju in v februarju naj bi že zaživeli. Najprej pa bodo v njih sklicali sestanek z vsemi stanovalci Kersnikove 1, jim razkazali prostore in se z njimi pogovorili o medsebojnem sodelovanju. Tudi s takšnimi gestami se da pridobiti ljudi za delo in prepričani smo, da se bodo stanovalci Kersnikove 1, prijaznemu povabilu krajevne skupnosti odzvali. (mkp) mesto med učnimi predmeti. Z usmerjenim izobraževanjem se nam je ta želja uresničila. Sedaj pa se pri odboru sprašujemo, zakaj se s Centra srednjih šol v Titovem Velenju nihče ne obrača po pomoč na nas. Ali resnično ni zanimanja, ali pa so vzroki povsem drugačni. Nič bolje ni na osnovnih šolah, kjer sicer delujejo plesni krožki,« meni Dragica Mavec, predsednica odbora za plesno dejavnost pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje. Kako mlade pritegniti, doseči večjo množičnost, kako ... Vprašanj je gotovo še več. Morda bo odgovor nanj dala prireditev z naslovom Ples živi v nas. Aprila lani so jo pripravili člani odbora prvič, udeleženci pa so pripravili za to priložnost dokaj pester program. Že v preteklem letu je bila ena od prednostnih nalog članov odbora za plesno dejavnost izobraževanje kadrov in popularizacija plesa. Znanje plesne tehnike in plesne izpovednosti je za kaj več premalo. Z udeležbo boljših plesalcev in mentorjev na raznih seminarjih, na katerih se ti seznanijo s sodobnejšo plesno »abecedo«, uspehi ne bi smeli izostati. Med drugim so se članice obeh plesnih skupin lani predstavile ljubiteljem te dejavnosti s samostojnim nastopom. Da znajo dobro plesati, so večkrat pokazale na občinski prirediti Naša beseda, prav tako pa so s svojim nastopom popestrila marsikateri kulturni program zdaj ob tej, drugič ob drugi priložnosti. »Delamo v zelo lepih prostorih, ki si jih moramo deliti še s folkloro. Časovna stiska je ob takšni delitvi neizogibna. Pohvaliti moram vsaj nekatere mlade, ki so ob kupici šolskih obveznosti pripravljeni svoj prosti čas nameniti za to dejavnost tudi ob prostih sobotah.« V odboru za plesno dejavnost delo v tem letu ne bodo bistveno drugače zastavili kot lani. Še vedno bo v ospredju skrb za izobraževanje in vzgojolastnega kadra. Za to zvrst bodo člani odbora seveda poskušali navdušiti čimveč mladih. Izkoristili bodo tudi vsako možnost za poglabljanje plesalk v skrivnosti plesa. K sodelovanju bi radi pritegnili kakšno plesno skupino od drugod, povsem na tiho pa razmišljajo še o pedagogu za klasičen balet. Uspeli dnevi kulture Beloruske SSR Od 13. do 18. oktobra so v Ljubljani in drugih mestih naše republike potekali Dnevi kulture Beloruske SSR. Organizacijski odbor za pripravo teh dnevov pa je sedaj ocenil izvedbo in organizacijo te prireditve. Ocenili so, da je prireditev v celoti uspela. Na Kulturni center Ivan Napotnik v Titovem Velenju so v začetku januarja prejeli pismo Izvršnega sveta SR Slovenije, v katerem se jim zahvaljujejo za njihov prispevek. PRIREDITVE # PRIREDITVE Kulturni center Ivan Napotnik SREDA, 14. JANUAR Ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje OD RIA DO LA PAZA predava Emil Zavadlav Od Ria, mesta sambe in po mnenju mnogih najlepšega mesta na svetu, do mogočnih slapov reke Iguazu, prek Paragvaja in argentinskega Chaca, vas bo avtor popeljal z besedo, sliko in glasbo na bolivijski Altiplano in v La Paz, najvišje ležečo prestolnico sveta. PETEK, 16. JANUAR Ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje LE PREDI, DEKLE, PREDI večer ob Gasparijevih razglednicah Kot nekoč v starih časih bodo zaživele predice in pletilje s pesmimi, ki so se pele v kmečkih domovih. V programu sodelujejo pevke ženskega zbora društva upokojencev Titovo Velenje ter citrar Rado Kokalj. Program bo povezovala Tajda Lekše. ČETRTEK, 22. JANUAR Ob 17.00, dom kulture Titovo Velenie KUD »Svoboda« Žalec MAKS ŽVIŽGAČ V času šolskih počitnic bo zanimivo prisostvovati Maksu v krogu njegove družine, kjer ni deležen pozornosti. Šele ko se nauči žvižgati... Predstava je namenjena predšolskim otrokom in učencem nižjih razredov osnovnih šol. Predstavo je omogočila OZ prijateljev mladine. SOBOTA, 24. JANUAR Ob 19.30, dom kulture Titovo Velenie Gledališče pod kozolcem VESELI VEČER Gledališče pod kozolcem je 10-letnico svojega delovanja zaokrožilo s predstavo, ki ima en sam iskren namen: pripraviti gledalcem kar se da dobro zabavo, kakršne vsepovsod tako zelo pogrešamo in jo ponuditi na način, ki bo omogočil, da bo dobra volja z odra po najkrajši poti prišla med ljudi. V tričetrtur-nem veselem večeru s podnaslovom »Pozor, niso nedolžne«, prevladujejo pristen ljudski humor, satira in pesem. Vstopnice 500 din. Popustov ni. OD 24. DO 26. JANUARJA KRAJEVNE SKUPNOSTI po razporedu OZ prijateljev mladine Lutkovno gledališče Maribor ZGODBA O LEVJIH ZOBEH Z namenom, da bi našim najmlajšim v času počitnic olepšali vesele dni, smo v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine organizirali lutkovne predstave v izvenmestnih krajevnih skupnostih. Zgodba o levjih zobeh je posebej pripravljena za predšolske otroke in otroke, ki obiskujejo nižjo stopnjo osnovne šole. Preprosta zgodba veselo pripoveduje o sladkosnednem levčku Radku, ki ima težave z zobmi. In le kakšen bi bil velik lev brez zob? SREDA, 28. JANUAR Ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje SKLICUJEM ZBOROVANJE večer z Jerco Mrzel Predstavila nam bo besedila Edvarda Kocbeka, Ervina Fritza, Andreja Br-varja in Toneta Pavčka na glasbo J. Goloba in ob klavirski spremljavi Boruta Lesjaka. Jerca Mrzel bo izpolnila večer v kar najbolj zahtevnem okviru — na golem odru in z edinim obveznim rekvizitom — mikrofonom. Njene teme so slovenstvo, poezija, življenje in smrt. Vstopnice 1000 din. Popustov ni. ČETRTEK, 29. JANUAR Ob 18.00, dom kulture Šoštanj Ob 19.30, knjižnica Titovo Velenje CITRE - kulturni večer Karli GRADIŠNIK, citrar, mladi umetnik samouk iz Logarske doline že od otroštva igra na citre. Predstavil se bo z izborom narodno-zabavnih in lastnih skladb. PETEK, 30. JANUAR Ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje MAROKO Svetovna popotnica Ana SEHER nam bo približala kraljevska mesta Maroka z diapozitivi, pripovedovanjem in glasbo. Potovanje se prične v Casablan-ci in nadaljuje preko starih prestolnic — Fes, Marrakech, Meknes do današnjega glavnega mesta Rabata. V FEBRUARJU NAPOVEDUJEMO ABONMA — gledališče PETEK, 6. FEBRUAR Ob 17.00, dom kulture Šmartno ob Paki Tomaž LORENZ — violina, Igor SAJE — kitara, Erno SEBASTIAN -harmonika koncert NEDELJA, 8. FEBRUAR Obisk v mariborski operni hiši Johann Strauss: NETOPIR, opereta, repriza premiere. Odhod ob 17.00 na parkirišču pred Rdečo dvorano. Cena aranžmaja 3000 din. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. ABONMA — komorni koncerti TOREK, 10. FEBRUAR Ob 19.30, dvorana glasbene šole TRIO LORENZ IN OLGA GRACEU koncert ABONMA - koncerti SREDA, 25. FEBRUAR Ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje SNG Maribor — opera A. Foerster: GORENJSKI SLAVČEK, opera. Zaradi tehničnih težav smo morali zamenjati napovedano opero B. Smetana: Prodana nevesta. Abonente prosimo za razumevanje. PETEK, 27. FEBRUAR Ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki BITI ALI NE BITI. Variacije na farso Ervina Fritža: Komisija za samomore. Lestvica Petek, 16. januarja 1987, na Radiu Velenje naslov — izvajalec 1. GIVE A LITTLE LOVE — Hammond and vvest 2. LOVE REALLY HURTS VVITHOUT YOU — Billy Ocean 3. SWEETS FOR MY SVVEET - Chris 4. IS THIS LOVE - Alison Moyet 5. STEP RIGHT UP - Jaki Graham 6. COME VA - Chico 7. LADY VALENTINE - Monte Cristo Nai predloa za vstop na lestvico 1. BABY DON'T YOU BREAK - Argentina 2. BORN TO BE ALIVE - Mike Jeffrees Moj predlog Moj naslov .. 15. januarja 1987 •k titovo velenje VAŠI PRISPEVKI nascas*_stran9 Tudi to je družbena samozaščita [ Dvignjeni zastor 24 Na področju družbene samozaščite so bili v zadnjem času doseženi pomembni rezultati. To velja še posebno za sistemsko organizacijsko vključevanje varnostnih in zaščitnih funkcij družbe v politični sistem socialističnega samoupravljanja, v katerem delovni ljudje in občani v svojih temeljnih in življenjskih okoljih opravljajo tudi to družbeno funkcijo neposredno na samoupraven način. Skoraj nemogoče je našteti vse naloge, aktivnosti in možnosti, ki jih lahko delovni ljudje in občani pri svojem vsakodnevnem delu opravljajo oziroma izvajajo. Zagotavljanje vseh teh aktivnosti, predvsem pa krepitev oblasti delavca, upoštevanje ustavnosti, zakonitosti dogovorov in sporazumov, preprečevanje družbeno neodgovornega ravnanja, preprečevanje pridobivanja dohodka, ki ni ostvarjen z delom, skrbno in odgovorno ravnanje z družbenim premoženjem, preprečevanje, špekulacij in malverzacij, odprava slabega in malomarnega dela je eden temeljnih pogojev za uspeh gospodarske" in drubžene stabilnosti in trdnosti v vseh sredinah. Ob naštevanju vseh teh aktivnosti, nalog in obveznosti ne moremo mimo tistih, ki zadolžujejo zakonsko in družbenomoralno organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, državne organe, hišne svete in druge organe hišne samouprave, društva in občane, da skrbijo za dosledno izvajanje določil zakona in drugih predpisov s področja prijave in odjave občanov. V občini Velenje bi morali tej problematiki in družbeno samozaščitnih aktivnostih, ki izhajajo iz tega področja, posvetiti več pozornosti, saj ugotavljamo. da je predvsem v Titovem Velenju in Šoštanju precejšnje število (cca 1000) neprijavljenih občanov. Prav med temi je največ kršiteljev javnega reda in mira ter povzročiteljev kriminalnih in drugih družbeno škodljivih dejanj. Glede na varnostne razmere, ugotavljamo, da tudi področje prebivanja in prijavljanja bivališča tujcev ne smemo ločiti od preventivnega oziroma družbeno samozaščitnega dela, saj je tesno povezano z vsakodnevnimi nalogami pri varovanju z ustavo določenega reda, varovanju javnega reda in mira,zasebnega in družbenega premoženja in odkrivanju kaznivih dejanj ter prijemanja njihovih storilcev. Zaradi omenjene problematike, ki je v občini Velenje dokaj aktualna, želimo predvsem občanom in delovnim ljudem predstaviti in pojasniti posamezne določbe zakona o prijavi in odjavi prebivalstva ter prebivanju tuj-cevin prijavljanje bivališča, jih ob enem spomniti na njihove obveznosti in dolžnosti, ter samza-ščitno in preventivno obnašanje na tem področju. 1. Prijava in odjava stalnega prebivališča ter prijava spremembe naslova stanovanja Prijava in odjava stalnega prebivališča in prijava spremembe naslova stanovanja je obvezna za vse občane, kadar se v nekem naselju stalno naselijo oziroma iz naselja za stalno odselijo ali spremenijo naslov stanovanja v ičtem kraju. Občane, stare manj kot 18 let, so dolžni prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbniki oziroma tisti, pri katerih prebivajo. Občani starejši od 15 let, ki so po drugih predpisih pridobili popolno poslovno sposobnost, so se dolžni prijaviti oziroma odjaviti sami. Stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve oziroma spremembe naslova stanovanja. Stalno prebivališče je treba odjaviti, preden se zapusti. Pri odjavi je občan dolžan navesti naselje novega stalnega prebivališča. Hišni sveti, drugi organi hišne samouprave oziroma stanodajalci so dolžni napotiti občane, ki se vselijo v stanovanjske objekte oziroma stanovanja, naj prijavijo oziroma odjavijo stalno prebivališče in imajo pravico preveriti, ali so občani izpolnili to dolžnost. Občan mora ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča ali ob prijavi spremembe naslova ali ob prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča dati resnične podatke. Občan mora ob prijavi stalnega prebivališča predložiti dokazilo o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča. Pristojni organ lahko odkloni prijavo stalnega prebivališča in vpiše prijavitelja v razvid začasno prijavljenih oseb za čas dokler ne ugotovi resničnosti podatkov. prijave, vendar največ za 60 dni. Občan, ki namerava odpotovati v tujino za stalno ali pa začasno za več kot tri mesece, mora svoj odhod prijaviti pristojnemu organu, preden odpotuje. Občan, iz prejšnjega odstavka, ki se vrne iz tujine v naselje stalnega prebivališča za več kot 30 dni ali z na- Se nekaj dni pa bodo počitnice tu. Tokrat bodo prav gotovo še posebej vesele, saj nas je narava obdarila z zares debelo snežno odejo. menom, da bi tam stalno prebival, mora prijaviti pristojnemu organu svojo vrnitev v treh dneh po vrnitvi. 2. Prijava in odjava začasnega prebivališča Osebe, ki se nastanijo pri občanih, ki za plačilo sprejemajo osebe na začasno prebivanje ali nastanitev, morajo prijaviti začasno prebivališče v 24 urah po prihodu, odjaviti pa ob odhodu iz-tega naselja, če tega ne storijo, pa so dolžni stanodajalci take osebe prijaviti oziroma odjaviti v 48 urah po prihodu oziroma odhodu. Osebe, ki so na obisku pri ožjih sorodnikih v naselju njihovega stalnega prebivališča, morajo prijaviti oziroma odjaviti začasno prebivališče, če se v tem naselju mudijo več kot 30 dni. Prijava začasnega prebivališča lahko traja največ eno leto. V primeru daljšega začasnega prebivanja mora stanodajalec oziroma občan prijavo začasnega prebivališča obnoviti v roku osem dni od preteka roka iz prvega in drugega odstavka tega člena. Po preteku roka osem dni se občan briše iz razvida začasnega prebivališča. Šteje se, da občan ni prijavljen, če po preteku enega leta ali po izteku mandata v roku osmih dni ne obnovi začasnega prebivališča. 3. Prebivanje tujcev in prijavljanje bivališča Tujec, ki prebiva v naši državi, mora prijaviti svoje začasno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, tujec, ki mu je dovoljena stalna naselitev, pa tudi prijaviti oz. odjaviti stalno prebivališče. Začasno bivališče je tisto bivališče, kjer tujec začasno prebiva, stalno prebivališče pa je kraj, kjer se je tujec naselil z namenom. da bi v njem stalno živel, dobil pa je dovoljenje za stalno naselitev v SFRJ. Tujec, ki mu je dovoljena stalna naselitev, mora prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja v stalnem prebivališču v 8 dneh po prihodu v kraj stalnega bivališča oz. po spremembi naslova stanovanja ter prijaviti začasno prebivanje in spremembo naslova stanovanja v 24 urah po prihodu v kraj začasnega bivališča oz. po spremembi naslova stanovanja v začasnem prebivališču. OZD in posamezniki, h katerim prihajajo tujci na obisk ali jih sprejemajo na prenočevanje, morajo v 12 urah prijaviti vsakega tujca. Prijavo začasnega prebivališča, spremembo naslova stanovanja ter prijavo oz. odjavo stalnega prebivališča opravi tujec pri pristojnem občinskem upravnem organu za notranje zadeve. Začasno prebivališče tujec lahko prijavi tudi na pristojni PM. Oddelek za notranje zadeve SOS Velenje Zeleni stražarji Recept po telefonu Zdravniška etika kje in kdaj? Vprašanje, ki ga zastavljam sebi in v premislek dr. Menihu in širši družbenopolitični skupnosti. Žal sem prisiljen sprožiti to vprašanje na primeru, ki žal ni osamljen. Narava je hotela, da se mi je pred mesecem dni rodil hudo bolan sin. V bolnišnici v Slovenj Gradcu in na Kliničnem centru v Ljubljani je preživel svojih prvih 18 dni življenja. Po odhodu iz Kliničnega centra je bil doma samo pet dni. V noči s ponedeljka na torek, 22. na 23. december, je dobil zelo hud napad in je komaj še dihal. Ob 3. uri zjutraj smo po telefonu poklicali dežurnega zdravnika. Tisto n