POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK II. OD 12. DAN. D018. J AN. LErO 1930 ŠTEVILKA 2 lnq>P€ng>av-29 TELEFUNKEN Najstarejša izkustva — Najmodernejša konstrukcija Pomladite si Vaš radio aparat Sedaj, ko je Vaš tricevni radio aparat celo leto ni več zvesto in pridno obratoval — je prišel čas, da nadomestite obrabljene elektronke z novimi! Preskrbite si za Vaš aparat nove tri Telefnnken elektronke RE 034, RE 034, RE 114 in Vašega aparata ne boste več spoznali 010002020101000048534800000200010153485348530002002353000201010100020001000020000002010100534823 900253234853484823534848530153534823485353482323532348010102004801010000480101530048532323004802 90482323535348010100020202010002010100010000010000020201010100485323535348532348534801010002010101000048010153020202015353480201480002020148000202015300 00485323535348232353000248235353485323530002010153234853485353020101015348532330535348530201010053022348000002010100000223010100020001005302010100020201 Krajevni prenosi Z mikroreportažo se je radio odtrgal od studia, se podal na ulico, v dvorane, da vrši službo poročevalca o znamenitih, zanimivih ali kakorkoli že važnih dogodkih. S tem se je radio osvobodil. Pokazal pa je s tem spet novo možnost, kako ga izrabiti, da postanejo sporedi čim-manj enolični, čim bolj zanimivi. To, kar je reportaža praktično dala za redni program, so kot novost — krajevni prenosi. Neprecenljive važnosti pri radiu ni njegov izbrani program, katerega posamezne točke stoje morda vsaka na visoki umetniški stopnji. Neprecenljive važnosti so marveč liste točke, ki odkrivajo, dvigajo in tako rekoč vsemu svetu razodevajo s p e c i e 1 n e vrednote naroda, katerega glasnik je ta ali ona postaja, ki narodu samemu v dvig in pogum, svetu pa v razodetje oznanjajo svojstveno narodno pesem, svojstveno narodno besedo, skratka, svojstveno kulturno stanje vsega naroda, kateri je — velik ali majhen — enakopraven kamenček v mozaiku narodov in katerega duhovni napori dopri-riašajo — priznani ali ne — svoj del k svetovni človeški kulturi. Vprav zato so pri sporedih vsake postaje zanimive najbolj tiste točke, ki so vzete iz snovanja zadevnega naroda. Vprav zato ugaja v naših programih doma in drugod najbolj — slovenska narodna pesem . . . Kakor Nemci prirejajo svoje tako pestre »Heimatabende«, tako smo tudi mi dobili podobne domačnostne večere (ribniški večer, ta petek dolenjski večer, poljanski večer v doglednem času). S tem pa, da se je radio osvobodil vezanosti na studio, je tudi v tem pogledu odprta nova pot, ki se je je poslužila naša postaja, da je začela — s krajevnimi prenosi. Prenos iz Kranja na Štefanovo pomenja začetek. 0 njem poročamo na drugem mestu. Ker se nam zdi stvar silno važna, bomo poskusili podati nekaj načelnih pogledov, ki naj bi se v bodoče upoštevali pri prirejanju vsakega podobnega prenosa. Če naj iščemo počelo in upravičenost, krajevnih prenosov v doslej povedanem, kar je edino pravilno, nam je prav za prav že dana shematična slika tistega, kar naj ti prenosi nudijo. Že pokrajinski večeri, v veliko večji meri pa krajevni prenosi, naj nudijo čim popolnejšo, a tudi kar se da pestro in zanimivo sliko o individualno pobarvanem, tradicionalno ali kakorkoli že značilno uglašenem dejanju in nehanju v posameznih večjih slovenskih krajih. Praktično imajo krajevni prenosi še to veliko prednost, da je mogoče uporabiti vse lokalne moči na licu mesta — brez večjih stroškov in sitnosti, ki bi bile ,sicer združene z nastopom \v studiu v Ljubljani. Jasno je torej, kaj naj taki krajevni prenosi nudijo. Vsakdo pričakuje posebnega krajevnega obeležja, ki ga izraža pesem, anekdota, šala, ki ga nakaže morda predavanje, vsakdo pričakuje posebne note i preteklih i sedanjih dni morda direktno s pomočjo ali od živečih osebnosti. Edino taki morajo biti naši krajevni prenosi! Le pod tem vidikom naj se sestavi program, ki naj bo po možnosti izčrpna celota. Zakaj samo v tem slučaju bo krajevni prenos zares pozitiven in smiseln donos pri celotnem delu postaje, in ne zgolj slučajno izpolnjen popoldan ali večer . . . Pomisleki nam zato vstajajo proti možnim programom, kjer bi šlo zgolj za »postavljanje«, kjer bi znesli skupaj vse mogoče točke kakor sračje gnezdo, a bi se s tem oddaljili od pravega smisla in pomena krajevnih prenosov. To smo zapisali kot splošno opombo za v bodoče, ne da bi želeli, da bi se kdorkoli čutil prizadetega. Vendar se nam zdi manj primerno, da je n. pr. Kranj v obilici raznih točk dal še kos — »Hamleta« in ne razumemo prav prizadevanja nekega kraja, ki pripravlja za enako priliko — »Stil-mondskega župana«. Kaj ima Kranj opraviti s Hamletom in kaj imajo drugje opravka s Stildondskim županom? Če hočejo kje morda opozoriti na izvrstne moči, ki jih imajo za podobne prireditve na razpolago, bi storili mnogo bolje, da bi dali tem močem priliko, da se udejstvijo v kakršnikoli točki, ki bi služila res smislu krajevnega prenosa in ki je spreten aranžer ne bo dolgo iskal. Nihče seveda ne bo dvomil, da je spored za krajevni prenos, kakršen mora biti, težko, včasih celo prav težko sestaviti. Vendar se bo, mislim, tega zavedal vsak posamezen kraj in se bo temu primerno tudi lotil sestavljanja programa. Toliko v načelnem pogledu o krajevnih prenosih. Pokazali smo, upamo, dovolj jasno bistvo in nalogo te nove zamisli, ki jo pozdravlja vsak ljubitelj naše radiofonije in ki bo, upamo, zares spet pozitiven donos pri kulturnem delu naše postaje. N. K. V posesti položnic so vsi naši cenjeni naročniki. Zato jih danes opetovano vljudno naprošamo, da poravnajo zaostalo naročnino oz. vplačajo naročnino vsaj za eno četrtletje vnaprej. Prenos iz Kranja Podati v dveh, treh urah v radiju življenje in snovanje tega ali onega kraja, je nemogoče. Izbi ati najznačilnejše, kar kraj ima in skušati predstaviti radioposlušalcu v pestri sliki zgodbo tega kraja od davnih dob do danes, najti izraz njegovega živega življenja, povesti ga k domačemu ognjišču, na trg, v cerkev, društvo in šolo — to je težko. Je tudi vprašnje, ali ima krajevni prenos res namen to podati, ali si niso morebiti nasprotno prireditelji zamislili tega prenosa kot izpolnitev dvournega programa po vzorcu sporedov recimo v našem študiju, napovedanih pod naslovom »mešan program«.* Na Štefanovo se je kot eden prvih krajevnih prenosov vršil prenos iz Kranja. Prav, da ravno iz Kranja, staroslavnega lastovičjega gnezda na skali, ki mu je v kratkih desetletjih zrastel pomen iz pristnega podeželskega trgovskega malega mesta v važno kulturno in gospodarsko središče Gorenjske in ki mu mlada, žilava industrija z vedno jačjo neizprosnostjo vtiskuje znake industrijskega mesta. Po našem naj bi pomen krajevnih prenosov ne bil toliko v tem, »da boste videli, da tudi mi 0 tem glej naše stališče na uvodnem mestu. — Urednik. nekaj zmoremo«, ampak pred vsem v podajanju krajevnih posebnosti, skrbno zbranih od spretne roke, tako da bi prav v radiju našli Slovenci vez, ki nam pove, kako drugod živijo bratje in sestre, kako delajo in trpe, kako govore in se oblačijo, kako ljubijo in mrjo, kako so bogati in revni, kako narod iz duše in navade dedov poje, kako slovenski človek po raznih krajih drugače raste gospodarsko in kulturno, kako in po čem hrepeni, kako za bodočnost načrte kuje. Iz takega poznanja bi zraslo razumevanje, ki je podlaga ljubezni, ki naj nas vse zedini v trdni zvezi. Uvodoma smo že rekli, da je nemogoče to podati v dveh, treh urah. Zato si razumljivo prireditelji prenosa iz Kranja te naloge niti lotili niso, ker jim ,je bil pač odmerjen samo dvourni program. Oni so hoteli le izbrati nekaj točk, ki so se jim smatrali kos tudi za radijski prenos. In še tu so posegli v glavnem le na eno polje: slovensko katoliško prosvetno delo in življenje v Kranju —- ter skušali v bolj ali manj uspelo zanimivi zaokroženosti to sporočiti svetu. Kvartet tamburic, mešano in moško zborovo petje, dekla-macije, solospevi. To je bil glavni program. Dober program, pester dovolj, precej dobro podan. Namen, ki ga je imel, je dosegel. Predavanje g. J. Košička o Kranju je bilo tisto, kar na,i bi nam ves program osvetlil: zgodovina Kranja in življenje v njem, opis sedanjega mesta, pa še vsestranski kratek pogled v kranjsko bodočnost. Prijetne, toplo domače so bile recitacije pesnika dr. Jožeta Pogačnika. Ali pa ni bil odlomek Hamleta že korak k »da veste, kaj zmoremo«? Kranj je začel, zato pohvalo zasluži. Vemo pa, da bo prihodnji program za radijski prenos bolj zakoreninjen v kranjskem življenju in besedi, morda bomo celo začuli gorenjsko narodno pesem, kajti kdo nam jo bo mogel bolj doživ-ljeno povedati kot tisti, ki njen rojstni zrak dihajo? Drugim krajem, odkoder se bodo vršili prenosi, naj bo Kranj v zgled za začetek, ob njem pa naj se učijo, da ni smatrati radijskega prenosa toliko kot preskušnjo moči, kot pa pestro podajanje vernega izraza zadevnega kraja. Tega želimo in pričakujemo. I. Mc. K SPOREDU TEGA TEDIA O Gašperčku ,je v našem radiu predaval nedavno g. Orel. Oddajanje lutkovnih iger v nemškem radiu ni nič novega. Novost pa bo prenos Gašperčka v ljubljanskem radiu v nedeljo dne 11. januarja popoldne! * Od inozemskih prenosov je v tem tednu zabeležiti le prenos simfoničnega koncerta iz Prage v nedeljo dne 11. januarja žvečer. * Nov pokrajinski večer nam bo nudil ta petek, 17. januarja, naš radio kot dolenjski večer. Večer, kot je ta, se da izoblikovati tako pestro kot malo- kateri drugi. Pričakujemo zato mnogo! * Opozarjamo na dvoje dram. prenosov v tem tednu: v torek Nestroya »Utopljenca« (ljubljanska drama), v soboto Tolstega »Vstajenje« v okvira delavske ure (Delavski oder). I Reprezentanca radio tovarne Najbolj priljubljeni szvočniki so: Ingelen Captain Ingelen Ramona Ingelen LJUBLJANA Miklošičeva 34/1 Ingelen Figaro Iz tujih sporedov. Opere in operete. Nedelja: Varšava, 19.30, »Dzidzi«, opereta, kp. Stolz. Dunaj, 20.15, »Fiir-stenliebe«, opereta v 3 dej., sp. Brammer-Griin-wald, kp. Leo Fall. Milan in Torino, 20.30, »Si«, opereta v 3 dej., kp. P. Mascagni. Langenberg, 20.00, »Dežela smeha«, rom. opereta v 3 dej., sp. Leon-Herzer-Lohner, kp. Lehar. Bern, 20.00, »Valčkov sen«, opereta v 3 dej., kp. O. StrauB. Breslau, 20.00, »Švanda dudak«, ljudska opera v 2 dej., kp. J. Weinberger. Leipzig, 19.30, »Tosca«, opera v 3 dej., kp. Puccini. Miinchen, 19.35, »Čaro-strelec«, opera v 3 dej., kp. C. M. Weber. — Torek: Praga, Bratislava in Moravska Ostrava, 20.00, »Nevihta«, opera, kp. Zd. Fibich. Dunaj, 19.3C, Massenetova opera »Manon«. Stuttgart, 19.30, Verdijeva opera »Othello«, v 4. dejanjih. — Sreda: Torino, Milan, 20.30, opera »La Sulamita«, kp. A. Zanella, dirigira komponist sam. — Četrtek: Budapest, 19.30, »Ana Karenina«, opera. Rim, 21.02, »Puritanci«, opereta v 3 dej., kp. V. Bellini. Langenberg, 19.30, Prenos iz opere v Kolnu: »Luisa«, glasben roman v 4 dej., sp. in kp. G. Charpentier. — Petek: Pragq. 20.00, »Jesika«, opera v 3 dej., kp. J. B. Foerster. Rim, 21.02, »Pri treh mladenkah«, opereta v 3 dej. po Schuber-tovih motivih, kp. Berte. — Sobota: Dunaj, 20.05, »Die Liebeskutsche«, opereta v 3 dej., sp. Zwe-renz-Breuer, kp. Ludo Philipp. Poznanj: 19.30, »Krakovčani in gorjanci«, opera, kp. Krupinski. Milan, Torino, 20.45, Prenos opere iz milanske »Scale«, Koncerti. Nedelja: Beograd, 20,00, VII. jugoslov. koncert. Zagreb, 20.00, Simfonični koncert češke filharmonije. Praga, 21.00, Koncert angleške glasbe. Budapest, 20.50, Pevski koncert. Rim, 21.02, Koncert italijanske glasbe. Berlin, 20.00, Simfonični koncert. — Ponedeljek: Praga, 20.00, Slavnostni koncert. Dunaj, 20.05, Ed. Eyslerjev večer. Budapest, 19.30, Veliki koncert. Rim, 21.02, Koncert zabavne glasbe. Torino, 20.30, Veliki koncert zabavne glasbe. Milan, 20.30, Zabavni koncert. Berlin, 20.15, Simfonični koncert. Langenberg, 20.00, Collegium musicum. Breslau, 20.15, Simfonični koncert. Stuttgart, 20.00, »Zimsko slavlje« za soli, zbor, orktester in orgije. — Torek: Beograd, 20.00, Koncert pevskega okteta beograjske operete. Miinchen, 20.05, Klavirski koncert. — Sreda: Dunaj, 19.25, Koncert angleških skladb. Praga, 20.00, Zabavni koncert Budapest, 20.15, Angleški večer. Rim, 21.02, Simfonični koncert. — Četrtek: Beograd, 20.00, Koncert komornega kvarteta. 482348534823530001020102010002010053000101020200010102235348484853534853535353482323530200534848234823484853010100535323484848905353482353232323535323232348234853 010102000102020000014848535353230101020200000102020200000148020200000001020200000153234848485353020000532353020002020000532353000102020000010202000048235353234853535348010200000102025353000102 RADIO LJUBLJANA StS ledelja, 12. januarja 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje 10.20 O pridelovanju lanu, predava g. Šinkovec 11.00 Pevski solistični koncert g. Batlstlč 11 30 Koncert Radio-orkestra Armaudola: V cirkusu; Dr. Dolinar-Petrič; Duhteči nagelj: Zvezde upanja; Bayer: Die Puppeufee; Wodforde -Finden: Suita indijskih lju-bavnih pesmi; Kral: Dobitek; Urbach: Vinski duhovi; Blaukeuburg: Prijateljstvo 15.00 O pomenu kmetijskega stanu za Slovenijo, predava Fr. Erjavec 15.30 Prenos Iz lutkovega gledališča 16.00 Reproducirana glasba Iti.30 Koncert eitraškega krožka »Vesne« 20.0» Prenos iz Prage: Simfonični koncert 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Jazz-band 23.00 Napoved programa za nasl. dan Ponedeljek. 15- januarja 12.30 Reproducirana glasba (Mešani program) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra: Leopold: Jugoslovanski biseri, Dvorak: II. stavek iz V. simfonije, Llossas: Majanah, Fetras: Ločitev, StrauB: Vesela bitka, Schrammel: Dunaj ostane Duuaj 18.30 Dr. Leben: Francoščina 19.00 Zdravstvena ura 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina 20.00 Čajkovskega večer. Izvaja radio-orkester: 1. Elegija, 2. Andante cantablle 3. Plkova dama, 4. Romanca, 5. Chan-son Triste 6. Reverle Inter-rompue, 7. Jolanta, 8. Barka-rola, t). Chant sans Paroles, 10. Arija Lenskega iz opere »Eugenij Onjegin«, U. Andante iz V. simfonije 22.0A Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Torek, 14. januarja 12.30 Reproducirana glasba (TJuski zbori in samospevi) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra: Ke-ler: Romantična uvertura, Urbach: Fantazija Lertzin-govih del, Lincke: Take oči kot Tvoje, Dvorak: Dve sliki, Kai-pf: Tvoja beseda zado- stuje, Muuss: Venček starih dunajskih 18.30 I. Martelanc: Reklama kot veda 19.0(1 Dr, Bolim: O morju 19.30 Dr. Preobražensky: Ruščina 20.00 Nestroy, »Utopljenca« (člani, uar. gledališča, režija g. prof. Šesta) 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Sprehod po Evropi 23.00 Napoved programa za naslednji dan Sreda, 15- januarja 12.30 Reproducirana glasba (Plesni šlagerji) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.311 Koncert radio-orkestra: Leopold: Ruski odmevi, Rossini: Teli, Fetras: Vijolica, Ros-ser: Bila je samo ena, Nesler: Trobentač Iz Sekinga, Stolz: Na Dunaju, Novaček: Ca-staldo 18.30 Otroški kotiček 19.00 Prof. Koblar: Podobe slovenske literarne zgodovine 19.30 Dr. Leben: Francoščina 20.00 Koncert kvarteta pozavn (igrajo narodne in nekaj priredb umetnih) 21.00 Koncert radio-orkestra: Ale-ter: Veseloigra, Schubert: H-niol simfonija, L®cke: Soiree intime, Erwin: Ti si gospa, o kateri sanjam, Ner-vin: Narcisus, Fučik: Otroci polka 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan CefrteL, 16. januarja 12.30 Reproducirana glasba (Jugoslovanska glasba) 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra: Ka-tscher: Podarim Ti srce, Wa-gner: Siegfridova idila, Tali: Vse bo drugače, Ketelbey: Zvouenje v daljavi, Jessel: Deklica iz črnega gozda, Theimer: Marquisetta 18.30 Dr. Bohinec: Plantažno gospodarstvo (kava, kakao, čaj, sladkor) 19.00 Dr. Rupel: Srbohrvaščina 19.30 Tedenski pregled — književni pregled 20.00 Večer hrvatske glasbe I. So-lospevi s klavirjem: 1. Ivan 'pl. Zaje: Seljanko, dušo draga — romanca iz opere Li-zinka, £. Franjo Dugan: Nort-na rosa, 3. Ivan pl. Zaje: Arija iz opere Armida — II. Klavirske skladbe: 1. V. Ro-senberg-Ružič, op. 4 — Čarobne uspomene — valček, 2. V. Rosenberg-Ružič op. 10 — Sonata P., II., III. stavek, 3. V. Rosenberg-Ružič op. 37 — Valse interniezzo : —' III. So- lospevi, poje g. Roman Pe-trovčič 1. Fr. S. Vilhar: Dju-labije št. 7, šl. 9, št. 1!) — IV. Klavirske skladbe: 1. Srečko Albini:- Artekinade. Franjo Dugau: Spomin na Zdenka Fibjcha, 3. Rosenberg-Ružič: Valse brillante, 4. Rosenberg-Ružič op. 29: Cvietna polka (solospevi in klavirske skladbe izšle v »Novih akordih;) 21.00 Vijollnski koncert g. Roberta Dorferja (pri "klavirju g. Šivie) 22.00 Časovna napoved in poročila, nato nadaljevanje koncerta radio-orkestra: Rossini: Ita-ljanka v Alžiru, Fetras: Spomini na Chopina, Waldteufel: Tres jolie, Nevin: Mighly Lak a Rose, Dvorak: Legenda, Jensen: Zlati časi, Lincke: Turška pravljica, Ro-sey: Motor koračnica 23.00 Napoved programa za naslednji dan Pe Poročila 17.30 Popoldanski koncert 18.45 Predavanje v nemščini 19.30 Koncert iz filharmonije 21.30 Predavanje v angleščini, nato reproducirana glasba 23.00 Koncelt cig-anskega orkestra 563 kc Munchen 4 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Reproducirana glasba 14.45 Ura za žene 16.00 »Sprehod po mestu«, radio -misli 16.30 Popoldanski koncert 17.15 Priložnostna glasba 18.15 »Nervozni otrok«, predavanje 19.30 Zabavni koncert radio-ork. 20.45 »Krng-akcije 117«,slušna igra, spisal Auditor 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopooldanski koncert 15.30 Reproducirana glasba 16.20 Dopold. glasbena akademija 17.35 Športno poročilo 18.00 Nemščina, za Nemce, predav. 18.30 »Prehlad, vir bolezni« predav. 19.00 Psihotehnika v obrti, predav. 19.30 Italijanski jezikovni tečaj 20.00 Schubert - StrauBov koncertni večer nato večerni koncert jrizz ork. 12.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 19.00 Sani na motor, itd., predavanje 20.00 Stari Ziirich (scene) 21.15 Zabavni koncert 833 kc Stuttgart 4 kW 10.00 Reproducirana glasba 12.15 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 16.00-Popold. koncert 18.05 »Naglušni in njegova okolica«, predavanje 18.35 Narodni plesi in igre na ploščah 19.30 Pregled evropske glasbe od Mozarta naprej, igra filharm. orkester 20.45 »Dan dela«, glasb, prireditev 22.00 Koncert orkestra na pihala 896 kc Poznanj 1-5 kW 12.40 Šolski koncert varšavske filharmonije 17.45 Popoldanski koncert 20.30 Večerni koncert 2*2.15 Pouk v plesu 923 kc Breslau 4 kW 13.45 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Knjižna ura 18.45 »Zobozdravilstvo«, predavanje 19.15 Večerna glasba 20.30 Zabavni koncert 22.35 Plesna glasba do 24.00 11.30 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 18.00 Orkestralni koncert 19.05 Orkestralni koncert 20.00 Drama iz Prage 22.15 Zabavna glasba 1094 kc Torino 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 10.45 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio-kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Veliki večerni koncert zab. glasbe 23.00 Plesna glasba do 24.00 1140 kc M. Ostrava 10 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.00 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 17.15 ljudska glasba 19.05 Orkestralni koncert 20.00 Drama 22.15 Zabavna glasba 1157 kc Leipzig 4kW 12.00 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 14.30 Pesmi za mladino 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Koncert iz opernih del 20.30 Velik govorniki 21.30 Oollegium musicnm 22.30 Pouk v plesu 599 kc Milan i kW I 743 kc Bera 1-5 kW 16.00 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 19.05 Zabavna glasba 20.00 Slavnostni koncert 21.15 Zabavna glasba 22.20 Koncert sodobne glasbe 1094 kc Torino 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 10.45 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio-kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Veliki simfonični koncert nato koncert zabavne glasbe do 24.00 1140 kc M- Ostrava 10 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koneert 16.30 Koncert orkestra na pihala 17.30 Pol ure pravljic 19.05 Zabavna glasba 20.00 Slavnostni koncert 21.15 Zabavni koncert 22.20 Koncert sodobne glasbe 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 15.00 Odlomki iz »Kalifornijske tragedije, drama 16.30 Popoldanski koncert 17.30 M. A. Nexo čita iz lastnih del 19.30 Ura valčkov 20.30 »Mi prezidavamo;, skeč v 3. slikah, spisal H. Siecker 21.00 Simfonični koncert nato plesna glasba do 0.30 17.30 Popoldanski koncert radio- orkestra, (plesna glasba) 18.55 Dnevne vesti 20.00 Nemški jezikovni tečaj 20.15 Kulturne in društveni vesti 20.30 Komorni koncert zagrebškega godalnega kvarteta: 1. Mozart: Kvartet D-inol, 2. Bo-ccherini: Kvartet A-dur, 3. Haydn: Kvartet G-mol 21.50 Zabavna glasba 22.00 Dnevne vesti, vreme 183-5 kc Hpniflswusterliausen 30 kw 7.00 Radio gimnastika 12.00 Balade 14.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 18.00 Nastanek proletarijata, pred. 20.00 »Druga plat«, vesel slušni prizor, spisal Miihlfeld-Schnog nato plesna glasba do 0.30 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opold. koncert radio-ork. 13.20 Poročila 13.30 Opold. koncert radio-ork. 16.30 Mladinska ura 17.00 Koneert kvinteta iz Torina 20.30 Simfonični koncert nato koncert zabavne glasbe do 24.00 616 kc Praga 5 kW 11.15 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila v nemščini, nato za poljedelce 18.50 Uvod k operi 19.00 »Jessika«, opera v 3. dej., komp. J. B. Foerster 22.20 Uvod h koncertu 22.25 8. koncert sodobne glasbe 635 kc Langenberg 13 kW 10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 15.45 »Kaj bom postal?« predav. 16.30 Mladinska igra 17.30 Popoldanski koncert 18.30 »Pritlikavci ledene dobe , predavanje 20.00 Koncert madrigal zbora v Stuttgartu 21.20 Samotna glasba godaln. kvarteta iz Bonna nato plesna glasba do 24.00 24.00 Jaz na ploščah do 1.00 680 kc Rim 3 kW 13.00 Koncert radio - kvint., vmes poročila 16.40 Poročila nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 21.02 »Pri treh mladenkah-, opereta v 3. dei. po Schuhertovih motivih, komp. Berte 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reproducirana glasba 15.40 »Orhideje«, predavanje 16.30 Zabavna glasba 17.30 »Na električni skozi Berlin., radio-reportaža 18.00 Mladinska ura 19.00 Zborno petje 19.30 Novosti na knjižnem trgu 20.00 Improvizacije 21.00 Koncertni večer uvertur nato vaje za smučarje v sobi 22.30 Večerna zabavna glasba 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.20 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 20.15 Simfonični koncert iz Varšave 28.00 Literarna ura v francoščini | 12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski konoert j 18.15 Reproducirana glasba 19.20 Športno poročilo 20.00 Cerkveni koncert 21.20 Večerni koncert 833 kc Stuttgart 4 kW 12.15 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 16.00 Popold. koncert 18.35 »Tek zvezde«, predavanje 19.30 Collegium musicum koncer-tira 20.15 Pevski koneert 21.45 Družinski prizori 22.45 Zabavni koncert 896 kc Poznanj 1-5 kW 13.05 Reproducirana glasba 20.15 Simfonični koncert 22.15 Plesna glasba do 24.00 923 kc Breslau 4kW 13.45 Reproducirana glasba 16.00Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 18.15 »Mladina v državi« predav. 19.15 Večerni koncert 20.30 »Herr Peter Squenz«, zbadljiva igra, spisal A. Gryphius, obnovil in pred. H. Kaergel 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini Sobota, 18. januarja 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Reproducirana glasba 12.40 Opoldan, koneert radio-kvart. 13.30 Dnevne vesti 17.05 Mladinska ura 17.30 Zdravstvena ura 18.00 Popold. koncert radio-ork. 19.30 G. V. Jankovič predava o smereh naše dramatske literature 20.00 Večerni konoert (sodelujejo g. P. Holodkov, član beogr. opere in radio-kvart.) 21.00 Dnevne vesti in čas 21.10 »Ubogi Caesar«, prizor, spisal M. Arnak 21.40 Koncert na citre 22.40 Plesna glasba iz beogr. avto-kluba 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti, vreme 17.00 Pravljice Tovarna akumulatorjev HOPPECKE d. d. KSln a/Rhein Ne kupujte akumulatorjev, dokler niste ugotovili, da so cene novega „HOPPECKE" akumulator-ja z ročajem - najnižje in da je poleg tega ta akumulator najbolj dovršen Anodne in žarilne baterije „HOPPECKE" 212-5 kc Varšava 12 kW 16.15 Reproducirana glasba 17.15 Literarna ura 17.45 Mladinska ura 19.25 Reproducirana glasba 20.30 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert radio kvarteta 11.10 Vodokazno poročilo 12 00 Opol&fiitsko zvonenje 12.05 Opoldanski koncert 16.00 Predavanje 18.u0 Reproducirana glasba 19.30 Pevski koncert 20.30 Koncert vojaške glasbe 22.00 Koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4kW 14.25 Reproducirana glasba 16.00 Koncert na. citre 16.30 Popold. koncert kom. kvarteta 17.40 Koncert na orgije 19.05 Koncert vojaške godbe 20.15 Zabavni večer 22.45 Plesna glasba do 0.30 0.30 Nočni koneert do 1.30 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Reproducirana glasba 15.00 Popold. koncert .iazz-ork. 16.50 Pravljice za malčke 17.2i' Kako in sčim vpliva glasbena umetnina, predavanje 17.45 Komorna glasba 18.55 Kitajske pesmi 20.0,r Die Liebes kutsche«, opereta v 3. dej., sp. Zuercnz-Breuer, komp. Ludo Philipp 599 kc Milan 7kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opold. koncert radio-ork. 13.20 Poročila 13.30 Opold. koncert radio-ork. 16.30 Mladinska ura 17.00 Koneert kvinteta iz Torina 20.30 Prenos opere iz mil. »Scale«, nato zabavna glasba do 24.00 616 kc Praga 5kW 11.15 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert 15.50 Mladinski koncert .jazz orkestra v nemščini, nato pri- 10.30 Koncert 17.25 Poročila povedke 19.00 Ljudski večer 20.30 Večerni koncert 21.30 Zabavni koncert 22.20 Zabavna glasba 23.00 Plesna glasba 635 kc Langenberg 13 kW 10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 19.40 Londonska razorožitvena konferenca, predavanje 20.00 Veseli večer nato plesna glasba do 1.00 680 kc Rim 3 kW 13.00 Koncert radio - kvint., vmes poročila 16.40 Poročila nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koneert 21.02 Veliki godalni in pevski koncert, vmes veseloigra 716 kc Berlin 4kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.30 Zabavni koneert 19.00 Violinski koncert 20.00 Živali v glasbi«, koncert 21.00 Kabaretni večer nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.25 Reproducirana glasba 17.10 Literana ura za mladino 17.45 Mladinska ura 20.30 Zabavna glasba 23.00 Plesna glasba 833 kc Stuttgart 4 kW 10.00 Reproducirana glasba 12.15 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 14.15 Mladinska ura 15.00 Pojjold. koncert na kitare 16.00 Popold. koncert mestn. ork. 18.30 »Človek in stroj«, predav. 19.30 Klavirski koncert 20.00 Zabavni večer 21.50 Plesna glasba do 0.30 896 kc Poznanj 1-5 kW 13.05 Reproducirana glasba 17.45 Mladinska ura 19.30 Zabavna glasba 19.50 »Krakovčani in gorjanci . opera, kp. Krupinski 23.00 Reproducirana glasba 24.00 Philipsov nočni konc. do 2 923 kc Breslau 4 kw 13.45 Reproducirana glasba 16.30 Popold. koncert radio-ork. 18.00 Knjižna ura 19.50 Večerni koncert •20.30 Druga plat«, vesel slušni prizor, spisal Miihlfeld-Schnog 22.30 Plesna glasba do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kw 11.30 Reproducirana glasba 12.35 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Reproducirana glasba 16.30 Marionetno gledališče 19.00 Ljudski večer 20.30 Večerni koncert radio-ork. 22.20 Zabavna glasba 23.00 Plesna glasba 1094 kc Torino 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 10.45 Opoldanski koncert 17.00 Koncert radio-kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.45 Prenos opere iz mil. »Scale« 24.00 Sprehodi po tujih postajah 1140 kc M. Ostrava iQkW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 17.30 Klavirski koncert 19.00 Ljudski večer •20.30 Večerni koncert 21.30 Plesna glasba 22.30 Zabavna glasba 23.00 Plesna glasba 1157 kc Leipzig 4 kW 13.15 Reproducirana glasba 16.00 Za mladino 16.30 Popoldanski koneert 19.30 Koncert vojaške godbe 20.30 »Druga plat«, slušna igra, spisal Miihlfeld-Schnog 22.30 Plesna glasba do 0.30 Če ima zobozdravnik radio pri hiši . . . sr LISTEK Kukirol Kukirol se pripravlja Rekli so, da ni drugače in da Kukirol mora nastopiti. Tri mesece je obiskoval konservatorij za glasovno in orodno glasbo. Predelal je teorijo in zgodovino glasovne glasbe. Vglobil se je bil v študij in vežbal svoj glas. Tistega usodnega večera, ko sta se bila on in kanarček pridružila solo-nastppu g. Peršnika, je bil sprevidel, da ima pričakovati bodočnosti le, če se izobrazi v eni izmed poglavitnih glasovnih strok svojega pasjega rodu, v lajanju in tulenju. Kukirolu se je bilo namreč zgodilo v desetem letu njegovega življenja, da si je bila gospodična Pavla kupila nov lep troelektronski Ingele-nov radio-aparat. Prvi večer je bil solo nastop gospoda Peršnika s čelom. In ko so bili vsi zbrani: Kukirol, kanarček, Anastazija Molkova in gospodična Pavla, hišna gospodinja, in poslušali gospoda Peršnika, se je bilo tačas v srcu Kukirolovem zganilo nekaj mehkega in prisrčnega. Občutil je lepoto in dobroto godbe. Usodil si je povzdigniti svoje trombe glas in je zatulil. . . Pridružil se mu je tudi kanarček. Gospodična Pavla je bila sicer za umetnost in umetnike zelo vneta; toda tokrat ji ta samohot-no sestavljeni trio ni šel prav k srcu. Razgnala ga je in obsodila na molčanje: Kukirola pred vratmi, kanarčka v sosedni sobi. Zoper to razsodbo ni bilo nobenega pravnega leka. Bila je takoj pravnomočna in izvršena. Anastazija jo je izvršila natančno po duhu in strogo po črki. Kanarček si je prepoved hudo gnal k srcu in poginil. Kukirol pa ni odnehal. Hotel je z glavo skozi zid. Zid je bil radio, ki ga bo predrl na kon-servatoriju. Na konservatoriju je spoznal, da mu je mogoč javen nastop le s trobljenjem in tulenjem. Ljubljanski konservatorij na eni strani niti ni imel učitelja za pasje lajanje, na drugi strani pa odločujoči činitelji niso hoteli žrtvovati stroškov za nastavitev učitelja za to stroko. Bilo je dvoumno, če bi ga bilo vobče dobiti, ko razen Kuki- rola ni bilo pričakovati v tej stroki nobenega novega učenca iz pasjih krogov. Vsaj iz ljubljanskih ne. V treh mesecih je bil Kukirol silno napredoval in se neverjetno izšolal v trobljenju in tulenju. Gospodje na konservatoriju razumejo svoj posel. Kukirola so odvadili raskavosti in tegobnosti njegovega glasu. Popilili in očistili, ostrugali in po-finili so njegov posluh. Uvedli so ga v globokosti velikih glasbenih mojstrov. Svojim uspehom primerno je bil Kukirol tudi ponosen. Stopal je kot petelin ali puran, kadar vozi kočijo. Prvi njegov nastop v ljubljanskem radiu je bil sklenjen in je bil gotova stvar. Sklep o tem se še ni bil javno razglasil, že je ves ljubljanski pasji rod vedel, da bo Kukirol javno nastopil. To je završalo med njimi! Psi šentpeterskega okraja so ponosno vihali repe: »Ha, naše gore list! Kaj Rin-tin-tin, kaj Sahib! Kukirol! On! To je zvezda! Radio-zvezda.« Z zeleno zavistjo je sprejel vest o nastopu gosposki pasji rod iz mestnega centra. Strigli so z ušesi in mrdali ter prepadeni poslušali slavo-speve. Zaničujoče in prezirljivo, skoroda izzivalno so želeli neuspeha in poloma. Nasprotje med obema skupinama se je večalo in ostrilo. Nič čudnega, da je prišlo včasih do spopada in pretepa. Če so se prenapeteži v večernih urah do krvi ogrizli, je bil kriv neverjeten ponos enih in nizkotna zavist drugih: vse radi Kukirola. Vselej je bila zmaga na strani Kukirolovih pristašev. Zakaj med njimi so bile kapacitete iz mesarskih krogov, ki so imeli z omehkuženimi pinči in kužki lahek posel. Vendar je treba tudi tem poslednjim priznati, da so se junaško pustili obgrizti. Kukirolova slava je bila neizmerna. Šent-peterski pasji svet ga je hodil čakat pred konservatorij. Prirejali so mu ovacije in manifestacije, ga spremljali v dolgih sprevodih po Šentpeterski cesti domov. Pri tem so vedno gonili urnebesni la-jež, da je šlo skosi ušesa in da so se tresle šipe. Sploh je postajala Kukirolu navsezadnje slava že nadležna. Večer za večerom so se zbirale okrog njegovega doma pasje trume iz predmestij: Udmata, Most, Zelene jame in še od drugod. Z neverjetno vztrajnostjo so lajali do polnoči in še delj in spet in spet klicali slavljenca, naj se vendar pokaže strastnim in neugnanim slavilcem in častilkam. Manifestacije so postale pravo zlo. —• Spričo do blaznosti se stopnuječega, iz navdušenja se porajajočega lajanja ni bilo sosedom daleč na okrog mogoče spati mirnega spanja. V očeh samic je Pukirol na ugledo strašno zrastel. On je bil vzor in predmet želja in hrepenenja. Vsaka je hotela imeti od slavnega Kukirola vsaj dlačico. Veliko je moral revež trpeti tudi v tej panogi svoje slave, ko so zaljubljene občudo-valke in častilke cufale z njega kar cele šope spominov. Niti to mu ni olajšalo resničnih bolečin, da so mu z vseh strani deževali celi koši ženitnih ponudb ... Peter Pan, Prekasno dobivajo list nekateri naši oddaljenejši naročniki. Krivi so bili temu prazniki, v prihodnje nam bo spet mogoče, dostavljati list redno vsem našim cenj. naročnikom, ki jih za dosedanje ev. zamude vljudno prosimo oproščenja! RADIJSKA TEHIIKA Reakcija (Konec.) Marsikakega amaterja se sliši tožiti, da mu pri vsej pažnji in previdnosti, ki jo posveča reakciji, vendarle uide aparat v lastno osciliranje, ki neprijetno moti njega in sosede in to že ob vsaki jačji atmosferski motnji. Pravimo, da je tak aparat nestabilen, vzrok temu je pa lahko mnogovrsten. Najčešče ima audionov anodni krog previsoko anodno napetost, ki mora biti redno izdatno nižja, kot jo damo v anodni krog visoko- ali nizkofrekvenčne ojačevalke. Tudi nepravilno odmerjena dodatna napetost v audionovem anodnem krogu more biti vzrok nestabilnosti, včasih pa tudi previsok ali prenizek visokoomski odvodni upor. Vse to je treba upoštevati, da dobimo stabilno reakcijo z mehkim nastavkom. Kot že navedeno, je vzrok reakcije samo-oscilacija elektronke. V našem slučaju je ta ne-zaželjena, a sicer jo radijska tehnika s pridom izrablja. Samooscilacija elektronke služi predvsem oddajni postaji za proizvajnje vala-nosilca; dalje, pri superpozicijskih sprejemnih aparatih služi oscilator za tvorjenje vmesnega ali medfrekvenčnega vala. Pa tudi sprejemni aparati na ladjah, ki sprejemajo navadno le telegrafijo, to je nevdušene valove, delujejo zaradi jačjega sprejema in večje občutljivosti le s samooscilacijo elektronk. Govoriti nam je končno še o nezaželjeni, tako zvani divji reakciji. Ta se prav rada pojavlja v nizki ali visoki frekvenci pri vseh zelo občutljivih aparatih in spravlja amaterja opravičeno v obup. Nastane pa najpogosteje vsled napačno razpostavljenih sestavnih delov, ki vplivajo drug na drugega induktivno ali kapacitivno. Tudi spoji, ki so predolgi, ali ki gredo preblizu skupaj in vzporedno prav radi povzroče divjo reakcijo, ki se pokaže z neprestanim piskom, ali sicer z veliko nestabilnostjo. Kajpada se da tudi divji reakciji priti v okom z nasilnimi sredstvi, toda pri tem trpi kakovost ali jakost sprejema v taki meri, da je smatrati tak aparat popolnoma zgrešenim. Prava sredstva zoper vsakovrstne divje reakcije so preprosta, pa vendar težavna. Najboljše in edino pravo je pač popolno poznanje funkcije in svoj-štev vsakega sestavnega dela in pa celote. Slepo posnemanje ali brezumno kopiranje po načrtih le redko dovede do pravega uspeha. Je pa divja reakcija skoraj neizogibna pri še tako skrbno sestavljenih aparatih, ki imajo več stopenj visokofrekvenčnega pojačenja z elektronkami z zamreženo anodo. Tu je potrebno kar najskrbneje oklop-ljenje vseh posameznih krogov, elektronk, da celo nekaterih spojev. Oklopljenje se izvede z debelo aluminasto pločevino in s svičenimi cevkami. Morda bo tudi zanimalo, odkod ono nevšečno zavijanje, ki nastane vsled reakcije. Ako se nahaja elektronka v našem aparatu v samooscilaciji, in skušamo njen nihalni krog vglasiti ali spraviti v resonanco z valom kake oddajne postaje, ki pravkar oddaja, tedaj vrtimo kondenzator, in lasten val našega aparata se polagoma in postopama približuje ali oddaljuje postajnemu valu, prav majhna razlika med dolgostjo dveh valov pa povzroča tako zvano interferenco. Višina piska torej odvisi od dolžine onega vala, ki pride do veljave kot razlika med našim in oddajnim valom. Tako interferenčno vtripanje je že davno znano v akustiki, saj so ta fenomen uporabljali praktično že stari orgelski mojstri, ko so namreč vglasili en register za spoznanje višje od drugega. Pri upo-1 rabi obeh registrov je nastal neskončno nežen in eteričen glas, ki ,je bil pač le interferenca obeh pojočih registrov. Ob sklepu napišimo še znano dejstvo, da se slabo zgrajen sprejemni aparat najhitreje spozna po čezmernem dušenju, ali pa po čezmerni reakciji. Iv. Kržišnik, Zaporni krog Kljub temu, da imamo Slovenci svojo radijsko postajo, si večkrat želimo tudi med izvajanjem te poslušati inozemske programe, bodisi da nam domač program ne ugaja, bodisi, da nam inozemski ugaja bolj. Delovanje ljubljanske radijske oddajne postaje pa pogosto otežkoča ali celo onemogoča sprejemanje inozemskih radijskih emisijskih postaj. Onim amaterjem, ki imajo zastarele ali manjše aparate, ljubljanska postaja »prevpije« vse druge. To se pravi na vseh točkah uglaševalnega gumba slišiš ljubljansko emisijo močneje kot kako drugo postajo. Amaterji z večjimi aparati (do 4 elektronskih) pa sicer lahko poslušajo tudi med ljubljansko emisijo tuje postaje, a ne vse. Često je tem nemogoče sprejemati Budimpešto, Dunaj, Mtin-chen, Hannover, Rigo ali celo Milan. Seveda velja to le za one amaterje, ki stanujejo v bližini Domžal in to do približno 20 km. Vse te pojave izrazimo na kratko z besedami: naš aparat ni dovolj selektiven, da bi ločil ljubljansko oddajanje od oddaje drugih postaj, ki imajo isto ali približno isto valovno dolžino kot ljubljanska radijska postaja. Napačno je mnenje, da moremo selektivnost svojega aparata zvečati samo z modernizacijo in povečanjem aparata. Večjo selektiviteto dosežemo tudi na enostavnejše in cenejše načine. V glavnem storimo to na dva načina: ali onemu valu, ki nas moti, zapremo pot v aparat, ali pa ga od-vedemo v zemljo, takorekoč »mimo« aparata, po »krajši poti«. C? O- b Or C O- cf o- e o- Oglejmo si prvi način, ker je lažje izvedljiv in zato največkrat uporabljen. Aparat, služeč temu namenu obstoji iz dveh samoindukcij-skih tuljav in vrtljivega kondenzatorja. Ena tuljava je »aperiodična« z različnimi odcepki za priklopitev antene, druga pa tvori z vrtljivim kondenzatorjem nihajni krog, kateri ima za valovno dolžino, na katero je uglašen, zelo majhen upor. Ako tedaj nihajni krog primerno sklopimo z anteno in ga uglasimo na val domače postaje, tedaj nam ga anteni odtegne, ga »požre« (uniči). Če se to zgodi predno pride dotični val v naš aparat, je jasno, da nas ne more več motiti pri sprejemanju. Zadeva je zelo enostavna, aparat tudi, vkljub temu pa se malokdo pohvali z uspehi na tem polju. Temu pa je vzrok ravno prevelika enostavnost, katera postane po temeljitem premisleku prav zanimiva, kajti moramo si jo sami komplicirati in iz nje bomo spravili vse, kar je sploh mogoče. Aparatura sama mora biti izvršena strokovnjaško in se samoizdelava le redko kdaj posreči. So pa tudi tovarniški izdelki pogosto slabi in ne izpolnijo nanje stavljenih nad. Pri prvovrstnem izdelku in mnogih poizkušnjah dosežemo z dobro voljo in potrpljenjem prav lepe uspehe. Dati hočem na tem mestu nekaj nasvetov, nanašajočih se na zaporni krog »Radione« ki je, kolikor mi je znano edin uporabljiv zaporni krog na ljubljanskem radio-trgu in katerega mi je dal na razpolago prodajni oddelek ljubljanske radijske oddajne postaje. Za priklopitev zapornega kroga »Radione« je nameščenih na zadnji strani šatulje 5 pušic, od katerih rabimo le po dve: eno sklopimo z anteno, drugo pa s tisto puščico na našem radio-aparatu, ki je pri normalnem sprejemu določena za anteno. Antene tedaj ne priklopimo direktno na aparat, temveč šele skozi zaporni krog. Zelo važno pa je, kateri dve izmed 5 pušic zapornega kroga upora- bimo za to priklopitev. Sledeča tabela nam bo pokazala, katere pušice je ob dani priliki najbolje uporabiti. A B Antena d. e b, d zelo kratka d, a c, d kratka a, c b, c dolga a, b zelo dolga a, e dolgi valovi Naš radijski aparat namreč uglasimo na ljubljansko emisijo in sicer za eno stopinjo več ali manj kot na maksimum, torej ne na največjo jačino. Ko imamo tako vse pravilno pripravljeno, sučemo vrtljivi kondenzator zapornega kroga toliko časa, da ljubljanske postaje ne slišimo več. S tem upam, sem pripomogel k uspehu tistim, ki že imajo zaporni krog in tistim, ki ga bodo še imeli . . , VI. B, IEZIKOVII TEČAJI Srbohrvaščina Poučuje dr. M. Rupel. Hmhm flofipo. (Vadnica str. 23) Oj lOBeie upaBe^HMie! Je,ziaH 6o>KjH c^y>K6eHHie! AkO MHCJIHLU 60HijH OHTH, HbHH A06pO 3a JKHBOTa, noiiiTyj 6paTa CTapHjera, H Te6e he M^abH TBojn; y ^o6py ce He noHecn, A y 3^y ce He iiohhiuth, Ha Tyt)e ce He .mkomh; Jep, MOBene npaBe^HHMe, Kaa MOBeKa caMpT Halje, HnujTa cooom He noHece, Beh CKpuiTeHe oejie pyKe H npaBe^Ha ae^a CBOja. Hapo;uia necMa. O ručku. Nasred sobe, u kojoj ručamo, nalazi se velik sto (trpeza). Namesti se pre nego li se donese jelo. Iz ormara izvadi se stolnjak, pa se njime pokrije sto. Zatim se postave za svakoga po dva tanjira, a uz njih kašika, nož, viljuške i čaša. Na stolu ima hleba i u boci vode. Najpre se donese na sto čorba, zatim meso i varivo. Kašto ima i gibanice ili kolača. Deca pri stolu čute i pristojno se vladaju. Pretvaranje suglasnika fc, g, h. 1. Vok. jedn.: dače, čoveče, pravednice, služ-beniče; Bože, druže; siromaše, oraSe. — Kako glasi nom.? k, g, h ispred samoglasnika e u vok. jedn. prelaze u č, ž, S. 2. Nom. i vok. množ. daci, pravednici, službe-nici, prolaznici; druži; siromasi, orasi. Dat., lok. i instr. množ.: dacima; druzima; siromasima; k, g, h ispred samoglasnika i u nom., vok. i u dat., lok., instr. množ. prelaze u c, z, s. Vežbanja. 1. Reči u zagradama zameni padežem ko.ji treba (u jednini, a gde je moguče, i u množini); Milan spazi (stari prosjak). Kod (jadni starac) je stajao njegov verni pas. Milan dade hleb i sir (nesrečni prosjak) i reče: »Uzmi (dobri starac)!« Sin (bogati trgovac) bio je danas u gradu. Marko Kraljevič je živeo u (srednji vek). Na (prednji kraj) lade voze se siromašni ljudi. Pomozi (drug)! Evo uzmi, (siromah)! Pomozi, Bog (junak)! Dodi, (duh sveti)! 2. Preobrati u množinu ove rečenice: Vojniku smo zahvalni. Siromahu treba pomagati. Siromah nema šta da jede. Susedov sin je dobar učenik. Putniku se žuri. Sastali smo se s putnikom. Oblak je na nebu. Veverica grize orah. Nemščina Poučuje dr. Ivan Grafenauer. (15.) T&nftebnfe libung. 1. vegnet. A. 3df) fefje, e§ regnet mieber. — B. Tnttn miiffen toir tun, fcrnS man in ©panien tut. - A 28až fofl bo§ fetn? — B. SBit miiffen e§ tegnen lajjen. 2. ©efunbljeit. A. SBie get)t e§ bir, lieber greunb ? — bin itod) redjt fran! unb jdjtoadj; aber ber Slrjt riofft, bajj i d) ftfjon in einigen ©odjen gefnnb toerbe. — A. ®a§ freut mirf) feijr. ©et nur guteS SDhiteS unb toerbe rec^t balb toieber ganj gefunb unb ftarf! Xie ©efunbljeit fd)ii^t man erft, toenn man frant toirb (fcf|a£eft bu . .fcenn bu . . . Wirft; fdt)afcen toir . . toenn toir... luerben). — tranf toerben ift letcfjt, toteber gefunb toerben ift oft ftfjtoet. 3. §iIf§seittoorter ber SBeife. a. Seitt TOettfd) fann aHeš toiffen; bod) fott ntan aHe§ toiffen, toa§ ntan fagt, toenn aud) ntdjt afle§ fagen, toa3 man toeifj. — »lan barf nidjt immer, toa§ man mili, man mag ntdjt immer, toaž man mujj. b. 3cf) tann nicf)t alles toiffen; bod) fotl tcf) . .. Esperailto c. ®u fannft nid)t atteS toiffen; bod) foCtft bu .. . r d. SEBir tonnen ntc^t alleS toiffen; bod) fotten toir adeš toiften, toa§ toir fagen, toettn aud) nidjt aUe§ fagen, toaS toir toiffen. SBir biirfen nidjt itn mer, to a« mir toollen, mir ntogeit nidjt immer, toa§ toir muffett. e. Sfct.. . f. ®ie Wenfd)eti . .. 4. SSer fretnbe ©pralen nidjt fennt, toeifj nid£)t§ »on feiner eigetteu. ©oetlje. ®a§ faule §an»d)en. £an§d)en tann nidjt, !pan§d)en roilt nidjt, §an8d)eti mag nidjt lernen. SBater nintmt ben ©tocf §erbor, 3)roI)t bem §an§d|en mit bem Stotjr: §an§d)en tann fdjott, §an§d)en toitl fdjon, £iin§d)en mag fdjon lernen, $etttoort. SBerbeu (postati) lantet in ber 2. unb 3.$.% bu toirft (»toirbft), er toirb (*toirbt). $ie 2. Gej. ber S3efefyIform lautet aber nidjt *toirb, fonbern w erbe! 2. ®ie SpilfSjeittoorter (pomožni gl.) ber SBetfe biirfen (smeti), tonnen (moči), ntiigen (marali), f o II en (dolžen biti), toollen (hoteti), miiffen (morati), totffett (vedeti) bilben bie nnb bie ®efeI)Iform regelntiifjig nad) ber 9Jennform : toir toollen, biirfen . .. tooHe! biirfe! toottet, burfet. 3n ber