Banka Italije: Družine v deželi FJK najboljši socialni blažilec Doberdobu ozon esegel opozorilno vrednost V Tržiču prodajalki kradli delodajalcu srečke in denar iz blagajne V nesreči na Opčinah hu Primorski Bankitalia: Prihodnost ne bo rožnata Aljoša Gašperlin V deželi Furlaniji-Julijski krajini bosta zaposlovanje in promet stabilna, medtem ko bodo stroški za naložbe še naprej upadali. To je v bistvu slika, ki izhaja iz poročila Banke Italije o ekonomiji v deželi FJK v letu 2011 in v prvih treh mesecih leta 2012 in ki dejansko pomeni, da razvoja še ne bo. Tržaški sedež Banki-talie je včeraj predstavil poročilo z analizo lanskega stanja v FJK in s tem potrdil že znane podatke glede porasta števila brezposelnih ter zmanjšanega obsega posojil in investicij. Uradnih ocen Bankitalia ne posreduje, vendar so bili njeni možje mnenja, da prihodnost vsaj zaenkrat ne bo rožnata. Sicer je iz analize stanja v deželi FJK tudi izšlo, da so v boju proti krizi in brezposelnosti najučinkovitejši socialni blažilec družine. Njihovo imetje namreč stalno narašča in je danes sedem krat večje od razpoložljivega dohodka, povprečno premoženje pa znaša 140 tisoč evrov na prebivalca (tu je v glavnem mišljeno bivališče). Kar zadeva zadolžitev, je vrednost bančnih posojil družinam v FJK lani dosegla 34 milijard evrov oz. 96 odstotkov deželnega BDP. To jasno dokazuje, kako pomembno vlogo igrajo banke v deželnem (in italijanskem) gospodarstvu in družbi. Ne bomo se tu spuščali v oceno vloge bank pri izbruhu gospodarske krize in dogajanja na mednarodnem finančnem prizorišču. Toda pomenljiv je podatek, da je število posojil upadlo in da so hkrati krepko poskočile obrestne mere v glavnih bankah - točneje v bankah, ki so del petih največjih italijanskih bančnih skupin. V manjših bankah in tistih, ki niso v teh skupinah, pa se je število posojil v korist družin in podjetij povečalo. kakšna usoda nas čaka dnevnik ČETRTEK, 21. JUNIJA 2012_ Št. 145 (20.468) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € št- CENA V SLOVENIJI 1,20 € atene - Dogovor med Novo demokracijo, socialisti Pasok in Demokratsko levico Premier Samaras sestavlja novo grško koalicijsko vlado Koalicija si je zagotovila 179 od 300 sedežev v parlamentu rim, trst, gorica - Začetek mature s prvo pisno nalogo Rebula, kriza in znanost Tudi na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici večina izbrala esej - Naslovi prvič preko računalnika RIM, TRST, GORICA - Tako kot povsod po Italiji, se je tudi na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici včeraj s prvo pisno nalogo iz slovenščine začel letošnji državni izpit. Nalogo je pisalo 150 kandidatov (112 v Trstu in 38 v Gorici), ki so lahko izbirali med različnimi naslovi, med katerimi so bili npr. analiza odlomka iz romana Alojza Rebule V Sibilinem vetru ali pa eseja o mladih in krizi ter o odgovornosti znanosti in tehnologije, za katera se je odločila ve- čina kandidatov. Naslove so letos prvič posredovali ne ročno, ampak preko računalnika, na italijanskih šolah pa sta med drugim prišla v poštev odlomek iz dela Eugenia Montaleja in holokavst. Na 5., 6. in 15. strani ATENE - V Grčiji je bil včeraj dosežen dogovor o oblikovanju koalicijske vlade. Zmagovalka nedeljskih volitev Nova demokracija se bo v koalicijo združila s socialisti iz stranke Pasok in manjšo le-vosredinsko stranko Demokratska levica (Dimar). Kot novi premier je že prisegel predsednik Nove demokracije Antonis Samaras, ki ga čakajo številni izzivi. Pred grškimi volitvami je v EU vladala velika negotovost, saj bi lahko zmaga političnih sil, ki nasprotujejo programu pomoči, pomenila izhod Grčije iz območja evra ter s tem nepredstavljive posledice za evrsko območje in celotno unijo. Na 20. strani Deskanje po spletu zahteva previdnost Na 6. strani Kmalu video nadzor za dostop do Glinščice Na 7. strani Tržaški mestni redarji in njihova oprema Na 7. strani Zdravstvena reforma bo stekla leta 2014 Na 14. strani V Štandrežu še osem imen na spomeniku Na 16. strani sdgz - Obisk državnega sekretarja Longarja Utrjevanje odnosov s slovensko manjšino 2 Četrtek, 21. junija 2012 ALPE-JADRAN / evropska unija - Po prvih ocenah evropskega statističnega urada Lanski BDP Slovenije na 84 odstotkih povprečja EU Pred krizo leta 2008je slovenski BDP dosegel že 91 odstotkov povprečja EU LUXEMBOURG - Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je po kriteriju kupne moči lani dosegel 84 odstotkov povprečja EU, je včeraj sporočil evropski statistični urad Eurostat. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je nedavno v predstavitvi poročila o razvoju opozoril, da se Slovenija po več kot desetletju stalnega dohitevanja povprečja razvitosti EU v zadnjih letih od njega vse bolj oddaljuje. Če je Slovenija leta 2008, torej pred izbruhom finančne in gospodarske krize in po nekaj letih močne gospodarske konjunkture, po kriteriju kupne moči dosegla 91 odstotkov povprečnega BDP na prebivalca v EU, je ta lani zdrsnil na 84 odstotkov povprečja EU, potem ko je bil predlani pri 85 odstotkih. Slovenija je kljub temu še vedno uvrščena najviše med novimi članicami unije iz srednje in vzhodne Evrope, med t.i. starimi članicami pa je prehitela prezadolže-no in močno oslabljeno Grčijo (82 odstotkov povprečja EU) in Portugalsko (77 odstotkov), ki je bila prav tako prisiljena zaprositi za finančno pomoč. Med novimi srednje- in vzhodnoevropskimi članicami povezave je bila Sloveniji lani najbliže Češka (80 odstotkov), Slovaška je bila na 73 odstotkih povprečja unije, Estonija na 67 odstotkih, Madžarska na 66 odstotkih in Poljska na 62 odstotkih povprečja sede-mindvajseterice. Na dnu lestvice sta še naprej prepričljivo Bolgarija (45 odstotkov) in Romunija (49 odstotkov). Na vrhu lestvice še naprej kraljuje mali in bogati Luksemburg, ki je lani dosegel kar 274 odstotkov povprečja EU. Sledila mu je Nizozemska (131 odstotkov), Avstrija (129 odstotkov), Irska (127 odstotkov), in to kljub težavam v finančnem sektorju in poku nepremičninskega balona, zaradi česar je bila primorana zaprositi za pomoč, Švedska (126 odstotkov), Danska (125 odstotkov) in Nemčija (120 odstotkov). Hrvaška kot bodoča članica unije je bila na 61 odstotkih povprečja povezave, kandidatki Srbija in Črna gora pa na 35 oziroma 43 odstotkih povprečja unije. Eurostat je tokrat postregel še s kazalcem dejanske potrošnje na prebivalca, ki naj bi po besedah evropskih statistikov bolje odražal razmere po evropskih gospodinjstvih. Po tem indikatorju je bila Slovenija na 81 odstotkih povprečja EU. Razlika do članic iz srednje in vzhodne Evrope je po tem kazalcu precej večja, pač pa Slovenijo prehitevata Grčija (94 odstotkov) in Portugalska (82 odstotkov). Vrstni red držav je tako po tem indikatorju nekoliko drugačen, a razlike znotraj unije ostajajo občutne. Slovenski BDP se je v zadnjih treh letih znižal v primerjavi s povprečjem v EU slovenija - Pred jutrišnjo proslavo dneva državnosti Polemike zaradi odsotnosti praporov NOB na proslavi LJUBLJANA - Vlada z odločitvijo, da na državno proslavo ob dnevu državnosti ne bo povabila praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB, državljane znova deli na zaželene in nezaželene, je včersaj dejal poslanec Pozitivne Slovenije Jerko Čehovin. Zato v stranki razmišljajo, ali se bodo sploh udeležili proslave. Čehovin, ki je tudi predsednik pokrajinskega sveta zveze borcev za Južno Primorsko, je spomnil, da so se vladne stranke v koalicijski pogodbi zavezale, da ne bodo odpirale ideoloških tem. Vendar je vlada že večkrat dokazala, da temu ni tako, "prej nasprotno, vlada te teme tudi podžiga", je poudaril poslanec. Spomnil je, da na proslavo ni vabljeno niti društvo Tigr, prva antifašistična organizacija v Evropi. V Pozitivni Sloveniji po Čehovinovih besedah menijo, da Slovenija sloni na dveh temeljih - NOB in osamosvojitveni vojni. Enega od teh dveh temeljev pa želi vlada očitno "zminira-ti", in to tako, da prizadene čustva odhajajoče generacije. To je generacija, ki se je med drugo svetovno vojno proti naci-fašizmu borila za to, da smo prišli do samostojne države, takrat še v okviru Jugoslavije, je dejal. Kot je nadaljeval Čeho-vin, odločitev vlade še posebno žali čustva Primorcev, saj so se sami osvobodili s svojo partizansko vojsko. In brez Primorske ne bi bilo sedanje države, je dejal Čehovin. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber pa v poslanskem vprašanju, naslovljenem na vlado, ocenjuje, da tovrsten selektiven način vabljenja nikakor ne prispeva k združevanju državljank in državljanov, k čemur naj bi sicer stremeli ob obele- ževanju dneva državnosti, temveč prej obratno. Obenem pa so takšna ravnanja tudi nedostojna in žaljiva do vseh organizacij ter združenj, ki delujejo znotraj Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij, je zapisal. Izbira praporščakov, ki bodo sodelovali na državni proslavi ob dnevu državnosti, je temeljila na naravi državnega praznika. "Glede na dejstvo, da bomo 22. junija praznovali dan slovenske državnosti, so bili tako k sodelovanju povabljeni le praporščaki veteranskih organizacij slovenske osamosvojitvene vojne," so za STA pojasnili v Uradu vlade za komuniciranje Uko-mu. Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije je namreč v ponedeljek sporočila, da koordinacijski odbor za državne proslave, ki ga vodi generalni sekretar vlade Božo Predalič, na omenjeno proslavo ni povabil praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Hkrati so zapisali, da so bili s proslave naknadno izločeni tudi praporščaki še treh veteranskih organizacij - Zveze društev General Maister, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Tigr Primorske in Zveza društev vojnih invalidov Slovenije. Letošnja državna proslava ob dnevu državnosti bo jutri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Po nagovoru predsednika republike Danila Turka bo sledil umetniški program z več kot 250 nastopajočimi. Program je bil izbran po pozivu umetnikom, ki bi se bili pripravljeni odpovedati honorarju. To je v javnosti sprožilo burne odzive.(STA) Jutri dan mode in zabave v Kopru KOPER - Ta konec tedna bo Koper prizorišče Dneva mode in zabave, prireditve, ki jo organizirajo združeni trgovci, gostinci in drugi koprski podjetniki. Osrednja dogodka bosta modni reviji za odrasle in otroke, petkovo dogajanje pa bo spremljal tudi bogat kulturno-za-bavni program. Na obeh modnih revijah, otroški, ki se bo začela ob 17. uri, in modni reviji za odrasle. ob 19. uri, se bodo s svojo ponudbo predstavili koprski mestni trgovci, le ta pa bo na ogled tudi ob 15. uri, ko se bo osrednji mestni trg z bližnjimi ulicami prelevil v živahno sprehajališče mode in modnih trendov. V spremljajočem programu bodo poleg mestnih trgovcev sodelovali tudi frizerji in vi-zažisti ter nekateri drugi ponudniki storitev, posebno doživetje pa bodo nedvomno pričarali poslikana telesa in pester Wellness program. S svojim nastopom bodo živahno vzdušje še dodatno popestrili Lea Sirk, mladi pevski talenti Gregor Ravnik, Larisa Bric, Maja Može in Lea Ražem, plesalci plesne šole Fiona ter trebušne plesalke pod vodstvom Anje Gržinic, po modni brvi pa se bodo sprehodila tudi nekatera znana imena maneken-skega sveta. Pogrešajo ga že več kot dva tedna DIVAČA - Slovenska policija išče pogrešanega Ronnyja Pernata, rojenega leta 1980 na Reki, brez stalnega prebivališča. Nazadnje je začasno prebival v Divači, v Ulici Bogomira Magajne. Pogrešan je od 5. junija ob 20. uri, ko ga je njegova partnerka nazadnje videla v Postojni. Vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešanem, prosijo, da o tem čim prej obvestijo nabljižjo policijsko postajo, pokličejo na telefonsko številko policije (113 v Sloveniji) ali na anonimno številko policije (00386)0801200. ljubljana - Komisija za narodni skupnosti Ugotavljanje števila članov italijanske in madžarske skupnosti Pri tem naj aktivno sodelujeta tudi obe avtohtoni manjšini v Sloveniji LJUBLJANA - Komisija DZ za narodni skupnosti je včeraj sklenila, da vladi predlaga, naj pozove pristojne inštitucije, da v sodelovanju z obema narodnima skupnostnima poiščejo ustrezno rešitev za pridobivanje podatkov o številu pripadnikov italijanske in madžarske narodne manjšine v Sloveniji. Kot je namreč v uvodu opozoril predsednik komisije Laszlo Goncz, država namreč od leta 2002, ko je bil izveden zadnji klasičen popis prebivalstva, nima več podatkov o številu pripadnikov obeh narodnih skupnosti, saj je bil zadnji popis prebivalstva leta 2011 narejen na podlagi podatkovnih baz. Zato bi bila po njegovi oceni potrebna posebna študija, ki bi ugotovila število oziroma položaj pripadnikov obeh manjšin. "Na ta način bi lažje oblikovali šolsko, kulturno in gospodarsko politiko za manjšine," je dejal. Popis prebivalstva iz leta 2002 je sicer po njegovih besedah pokazal "porazno sliko za obe manjšini", saj se je število ljudi, ki so se opredelili za pripadnika posamezne manjšine, glede na prejšnji popis zmanjšalo za več kot 20 odstotkov. Sonja Novak Lukanovič z Inštituta za narodnostna vprašanja je povedala, da so se konkretni predlogi, kako oblikovati tako študijo, pojavili že pred več kot pol leta, določeni koraki v tej smeri pa so bili že narejeni. Študija bi bila sicer po njeni oceni zelo dobrodošla, saj bi pokazala, kakšen je položaj manjšin na narodno mešanih območjih, hkrati pa bi tudi pomagala pri načrtovanju različnih politikih, predvsem jezikovne in kulturne. Študijo je na komisiji podprla tudi direktorica Statističnega urada RS Irena Križman. Meni namreč, da so klasični popisi zaradi ozko usmerjenih vprašanj delno zavajajoči in ne dajo prave slike o pripadnikih manjšin. Študijo je pozdravil tudi vodja službe za narodnosti pri ministrstvu za notranje zadeve Stane Baluh, ki je tudi povedal, da so razmišljanja v tej smeri stara že dve leti. (STA) čedad - Včeraj V trčenju s tovornjakom umrl kolesar ČEDAD - Včeraj popoldne se je v Čedadu pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom, življenje pa je izgubil mlad kolesar. Pokojnik pri sebi ni imel osebnih dokumentov, zato so še do večera ugotavljali njegovo identiteto. Do usodnega trčenja je prišlo na cesti za Prešnje, kjer naj bi kolesar zapeljal mimo ustavljenega kombija. V tistem trenutku pa ga je zbilo tovorno vozilo s slovenskimi registrskimi tablicami. Trčenje je bilo zelo silovito in za kolesarja usodno. Nič ni pomagal poseg helikopterja službe 118, ki je priletel iz Vidma, saj je bil mladenič že mrtev. Okoliščine nesreče preiskujejo čedajski karabinjerji, ki so zaslišali priče in opravili običajne meritve. novo mesto - Izdelek Revoza Predstavili dirkalnik Renault Twingo R2 EVO NOVO MESTO - V novomeškem Revozu so včeraj predstavili izpopolnjeno izpeljanko dirkalnega avtomobila Renault Twingo R2 EVO, ki ga je razvil in pri FIA homologiral Renault Sport Francija. Dirkalnik je dirkaškim ekipam na voljo od marca, ekipa velenjskega V-Racinga pa je v sodelovanju z Revozom in drugimi partnerji sestavila prvi slovenski Twingo R2 EVO. Kot je povedal predsednik uprave Revoza Aleš Bratož, so se kot proizvajalec rednega modela twinga odločili projekt novega dirkalnika, pri katerem sodeluje njihov sodelavec, voznik V-Racinga in večkratni državni prvak Matej Grud-nik, podpreti. Namen Revoza pa je tudi promocija svojega glavnega izdelka twin-go, ki v dveh tretjinah obsega njihovo proizvodnjo. Po besedah voznika novega dirkal-nika Grudnika, so omenjeno izpeljanko twinga pri Renaultu razvili predvsem za evropski trg, doslej pa so jih izdelali približno sto. Strošek uporabe dirkalnika brez stroškov ekipe, goriva, gum, prevo- za in podobnega drugega znaša 17 evrov na prevoženi kilometer, celoten strošek vozila na sezono pa znaša približno 30 evrov na prevoženi kilometer. Uradna cena dirkalnih delov brez davka je 50.000 evrov, tem pa je treba prišteti še strošek serijskega avtomobila in njegove predelave, medtem ko stroški celotne enoletne sezone znašajo približno 130.000 evrov, je navedel. Pri novem dirkalniku gre za model avtomobila Twingo RS, ki je s posebnim paketom opreme po načelu sestavi sam predelan za kategorijo R2 po FIA ho-mologaciji, dejansko pa je povsem dirkalni avto, ki s serijskim nima dosti skupnega, je ocenil Grudnik. Predelani avto ima drugačen motor, menjalnik, podvozje in blažilce, dodana pa mu je varnostna oprema z dirkalno kletko, dirkalnimi sedeži in varnostnimi pasovi, gasilnim sistemom in še nekaj druge opreme. Novi dirkalnik pa bodo prvič preizkusili na gorski hitrostni dirki Gorjanci, ki bo potekala konec tedna, teden pozneje, 30. junija, pa še na mariborskem reliju. TR G OVINA KO PER TR G OVINA K O PER 4 Četrtek, 21. junija 2012 ALPE-JADRAN, DEŽELA / sdgz - Obisk državnega sekretarja Matjaža Longarja Utrjevanje odnosov tudi preko gospodarskega sodelovanja SDGZ bo spremljala tuje investitorje - Pot je Longarja vodila še do ZKB in zgoniške obrtne cone »Ena od prioritet Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu vlade Republike Slovenije je nedvomno tudi ta, da spodbuja dialog z institucijami, ki so aktivne na gospodarskem področju zunaj meja slovenske države.« Ena od teh je nedvomno Slovensko deželno-gospodarsko združenje, ki ga je včeraj obiskal državni sekretar Urada Matjaž Longar. Na dopoldanskem pogovoru z vodstvom SDGZ in povezanih struktur ter Slovenskim goriškim gospodarskim združenjem je beseda tekla predvsem o gospodarskem delovanju in razvoju, o podpori Urada pri reševanju problematik in pa o kriznem obdobju, ki je lahko priložnost za utrjevanje obstoječih vezi med matico in slovensko narodno skupnostjo. »Srečanje želi spodbuditi in pospešiti pretok gospodarskega sodelovanja med manjšino in Slovenijo oz. obratno. Slovenska narodna skupnost v Italiji ima to prednost, da obvlada dva jezika in italijansko davčno-gospodarsko zakonodajo, ki jo bi bilo koristno predstaviti tudi slovenski javnosti,« je ugotavljal Longar. Predsednik in direktor SDGZ Niko Tenze oz. Andrej Šik sta se obvezala, da bo združenje na razpolago slovenski vladi in inštitucijam za svetovanje oz. spremljanje tujih investitorjev, za svetovanje glede pravilnih in racionalnih investicij. Sekretar Longar se je zaustavil še pri velikem napredku v prepoznavnosti Slovenije v Italiji tudi po zaslugi slovenske narodne skupnosti. »Zahvaliti se vam moram za igranje vloge ambasadorja Slovenije v Italiji oz. za odpiranje vrat.« Laskave ocene je sekretar namenil podjetju Servis, ki je po njegovem mnenju izjemno dober projekt. Njegova je namreč zgodba o uspehu, ki je presegla meje manjšine in prodrla kot zgled dobre prakse. »Lepo bi bilo, ko bi se za take projekte odločili tudi slovenski manjšini na Hrvaškem oz. Madžarskem, vendar je treba upoštevati njihove pogoje. Naš Urad jih seveda spodbuja in podpira, vendar jasno je, da so danosti različne in da imate v Italiji in Avstriji večji naboj.« Pot je Longaqa nato vodila še na Op-čine, kjer je obiskal sedež Zadružne kraške banke in se srečal z njenim vodstvom oz. predstavniki Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Predsednik ZKB Sergij Stančič je srečanje ocenil kot nadvse pozitivno, saj si Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu prizadeva za vse tesnejše in čim bolj plodno sodelovanje. Med drugim so se dotaknili tudi projekta za hranilnico v Vipavi, ki ga slovenski sogovorniki podpirajo oz. prepričani so, da bi ga bilo vredno uresničiti. Obisk je Longar zaključil v zgoniški obrtni coni, kjer je še osebno spoznal delček kapilarnega delovanja članov SDGZ. (sas) Državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar na obisku pri SDGZ kroma prevozi Turški kamioni odslej na Fernetičih TRST - Kamioni, ki so namenjeni na trajekte za Turčijo, bodo odslej vse postopke in procedure za vkrcanje na ladje opravili na tovornem postajališču na Fernetičih. Novico je posredovala pristaniška ustanova na osnovi dogovora med zainteresiranimi stranmi, ki so ga dosegli ob posredovanju prefekta Alessandra Giacchettija. Tovornjaki, ki so v glavnem turški, bodo te postopke začeli opravljati 27. junija. Kamioni namenjeni v Turčijo so vse formalnosti za vkrcanje doslej opravljali v pristanišču, kar je ustvarilo zastoje in povzročilo velike nevšečnosti tako šoferjem tovornjakov, kot osebnim avtomobilom. Zaradi teh težav, ki so trajale več let, so špediterji in pristaniški operaterji zagrozili, da bodo turški tovornjakarji zapustili Trst, kar bi pristanišču povzročilo precejšnjo škodo. Na pobudo pristaniške uprave je, kot rečeno, posegel prefekt, ki je dosegel rešitev, ki bo prišla prav tudi terminalu na nekdanji italijansko-slovenski meji. dežela - Splošno zadovoljstvo s potekom Rugby festivala Prosek se je zelo izkazal Na prireditvi tisoč štiristo udeležencev, ki so poskrbeli za okoli štiri tisoč hotelskih prenočitev PROSEK - Predstavniki deželne, pokrajinske in tržaške občinske uprave so zelo zadovoljni s potekom turnirja v rugbyju za veterane, ki je privabil na zahodni Kras 41 ekip in okoli 1.400 udeležencev, ki so v tržaški pokrajini poskrbeli za približno štiri tisoč hotelskih nočitev. Šlo je za pobudo poimenovano EGOR 2012, ki so jo izvedli na pro-seškem igrišču (uradni naziv Prosecco Sport Centre). Deželni odbornik za šport Elio De Anna, ki se je nekoč uspešno ukvarjal z rugbyjem, je pohvalil zelo dobro sodelovanje javnih uprav pri izvedbi tega turnirja. Odbornik se je pohvalno izrazil tudi o proseškem športnem igrišču, ki bi lahko čez dve leti gostilo svetovno veteransko prvenstvo v rugbyju. Na to možnost, ki je menda še kar realna, je namignil tudi Andrea Boltar, član organizacijskega odbora EGOR 2012. Pokrajinski odbornik za šport Igor Dolenc je izrazil upanje, da bo Prosek še kdaj gostil tako odmevno in množično prireditev. To je tudi želja tržaškega občinskega odbornika Emiliana Edere, ki je izpostavil potrebno pozornost do športnih objektov. Na to se je navezal tudi De Anna, ki je obljubil, da bo deželna uprava v prihodnje, kljub krizi, namenila posebno pozornost športu in športnim napravam. Da je turnir prinesel koristi tržaškemu turizmu (zlasti hotelirstvu in gostinstvu) je podčrtal tudi Giampie-ro Campajola, predstavnik turistične ustanove Furlanije-Julijske krajine. Zadovoljstvo ob uspehu turnirja veteranov rugbyja na Proseku je še kar upravičeno čezmejno sodelovanje - Že 19. prijateljski pohod od Topolovega do Livka Pohod čez namišljeno črto Županji Kobarida in Grmeka Hauptamnova oziroma Fabellova sta se zavzeli za tesnejše sodelovanje predvsem na turističnem področju Od leve Gianni Floreancigh (KD Rečan), Katja Roš (KS LIvek), Aldo Clodig (KD Rečan) in županji Darja Hauptman ter Eliana Fabello nm TOPOLOVO - Več kot sto ljudi se je v nedeljo udeležilo devetnajstega "pohoda čez namišljeno črto". Udeleženci so v dveh urah prehodili poti iz Topo-lovega do Livka in uživali v sončnem in toplem vremenu. V Livku so se po po-rihodu udeležili maše, ki jo je zapel beneški zbor "Rečan". Prisotni sta bili tudi županji obeh občin, ki ju veže ta nadvse priljubljena dolgoletna pobuda. Darja Hauptman je kot kobariška županja zastopala Livek, županja Grme-ka Eliana Fabello pa Topolovo, ki spada pod grmeško občino. Pred kosilom, ki so ga Livčani pripravili na koncu programa, sta se županji veselili uspeha pobude in izrazili želijo, da bi se sodelovanje med občinami v Benečiji in Posočju razširilo tudi na gospodarstvo, in sicer na turizem. Odkar so pred 19-imi leti prvič organizirali ta pohod, je namreč meja med državama padla, Slovenija je del Evropske unije, tako da so stiki veliko lažji, možnosti za sodelovanje na vseh področjih pa je vse več. (NM) slovenska istra Oljkarji in vinarji odpirajo vrata KOPER - Na dan samostojnosti, ki ga v Sloveniji praznujejo 25. junija, bodo združeni vinarji in oljkarji Slovenske Istre ponovno odprli svoja vrata in obiskovalcem postregli z bogato ponudbo domačih vin in oljčnih olj. Med 12. in 20. uro bodo tako na voljo vina, pridelana iz trt refoška, malvazije, rumenega muškata in cipra ter oljčna olja izdelana iz oljke belice, liccina, maurina. Cena vodene degustacije vina pri posameznem vinarju je 3 evre na osebo in vključuje pokušanje treh vzorcev vina, medtem ko znaša cena vodene de-gustacije oljčnega olja in oljčnih izdelkov 2 evra na osebo. Za potep po Istri, ki vključuje avtobusni prevoz, voden ogled najmanj dveh vinskih kleti, de-gustacijski kozarec za spomin in degu-stacijo oljčnega olja in oljčnih dobrot, pa bodo obiskovalci odšteli 15 evrov na osebo, seveda pa se lahko na enodnevno potepanje po slovenski Istri vsak odpravi tudi v lastni režiji. Podrobne informacije na: info@dvsi.si in www.za-kladi-istre.si. / ITALIJA Četrtek, 21. junija 2012 5 evro - Denar iz skladov za stabilnost evra kot ščit proti »spreadu« EU hladna do Montijevega predloga, ker bi šlo le za »aspirin« Premier bo skušal jutri na srečanju v Rimu za svojo idejo navdušiti Merklovo, Hollanda in Rajoya RIM - Predlog Maria Montija, da bi denar iz mehanizmov za stabilnost evra uporabili za odkup državnih obveznic ranljivih članic evrskega območja in tako zmanjšali ceno zadolževanja za te države, je naletel na hladen sprejem v Bruslju in pri drugih državah EU. Ščit proti škarjam pri ceni zadolževanja držav (t.i. spreadu) je za evropskega komisarja za monetarno politiko Ollija Rehna zgolj aspirin, ki lahko olajša bolečino, ne more pa pozdraviti bolezni. Komisarjev glasnik je ob tem dodal, da na vrhu G20 v Mehiki o tem niso sklepali in da je šlo samo za ideje in razmišljanja. Mehanizma za stabilnost evra, začasni EFSF in stalni ESM, ki naj bi začel delovati z julijem, sta trenutno namenjena za pomoč državam v težavah in jih spremljajo strogi pogoji, kot so izvedba varčevalnih ukrepov in reform. Očitno se bo sredstva skladov za zaščito evra v primeru Španije prvič uporabilo ciljno za reševanje bančnega sistema, vendar pa bo tudi v tem primeru transakcija potekala prek španske države oziroma njenega sklada za reševanje bank, Španiji pa v zameno za to očitno ne bo treba sprejeti dodatnih reformnih in varčevalnih ukrepov, bo pa morala temeljito reformirati finančni sistem. Monti se zaradi pritiska finančnih trgov na Italijo v zadnjih tednih zavzema za uporabo teh sredstev za odkup državnih obveznic ranljivih članic evr-skega območja. Premier je ob tem ponovil, da Italija sicer ne potrebuje finančne pomoči za Italijo. Pritisk trgov na Španijo in Italijo je sicer včeraj popustil in zahtevana donosnost na španske državne obveznice je padla pod psihološko mejo sedmih odstotkov, nad katero naj bi bilo zadolževanje dolgoročno vzdržno. Trenutno je pri 6,9 odstotka. Prav tako je popustil pritisk na Italijo, donos do dospetja na italijanske obveznice pa je padel pod šest odstotkov. Monti si želi svojo pobudo vseeno sprožiti na jutrišnjem srečanju voditeljev Nemčije, Francije, Španije in Italije v Rimu, takšna rešitev pa naj bi bila ločena od dosedanjih programov pomoči državam. Poleg Rehna je do Montijevega predloga hladna tudi nemška kanclerka. Glasnica nemškega finančnega ministra Wolfganga Schaeubla je poudarila, da imajo evropski protikrizni instrumenti zelo stroga pravila, ki jih je treba spoštovati. Po pravilniku mehanizma EFSF bi operacija, kakršno predlaga Monti, zahtevala od držav koristnic, da sprejmejo zahteve evropske trojice. Te države bi morale podpisati posebno pogodbo z zavezami, kot se je že zgodilo z Grčijo, Irsko in Portugalsko. Monti je sicer po koncu vrha G20 znova poudaril, da Italija ne potrebuje in ne bo potrebovala finančne pomoči območja evra. Reševanje Italije bi bilo v vsakem primeru najverjetneje predrago in bi resno ogrozilo obstoj skupne valute. Prav to pa skuša Bruselj preprečiti, kot dokazuje skupna izjava predsednika Sveta EU Hermana Van Rompuya in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barossa o rezultatih vrha G20 v Mehiki. »EU je trdno odločena, da dokaže ireverzibilnost evra in evropskega projekta,« sta zapisala. »Voditelji držav skupine G20 so priznali vrednost tega projekta in skupne valute, podprli so ukrepe, ki smo jih sprejeli za stabilizacijo naših ekonomij in finančnega sistema, kot tudi naš namen, da nadaljujemo proces večje integracije,« sta še zapisala Van Rompuy in Barroso. Predsednik vlade Mario Monti ansa senat - Razklano Ljudstvo svobode se ni udeležilo glasovanja Senatorji z veliko večino prižgali zeleno luč za aretacijo Luigija Lusija RIM - Senator Luigi Lusi, nekdanji blagajnik stranke Margherita, obdolžen kraje najmanj 22 milijonov javnega prispevka stranki, bo moral pred sodnike. Kolegi v senatu so včeraj glasovali »da« v zvezi z zahtevo državnega pravdni-štva za Lusijevo aretacijo. Glasovanje je bilo javno, za ugoditev zahtevi tožilcev je glasovalo 155 senatorjev, proti so bili trije, eden pa se je vzdržal. Ljudstvo svobode se je ob tej priložnosti razdelilo, tako da je na koncu prevladala odločitev, da njegovi senatorji ne bodo sodelovali na glasovanju. »Sem človek, ki doživlja moro. Z glasovanjem se pošiljajo v zapor senatorji, ki niso nikogar ubili,« je pred glasovanjem dejal Lusi. Po izidu glasovanja pa ni dajal izjav. V govoru na začetku zasedanja senatne zbornice se je nekdanji blagajnik Margherite opravičil Italijanom, a je dodal, da opravičilo ni priznanje. »Zahtevam, da se mi prizna pravica do pravičnega procesa, ki jo imajo vsi državljani,« je dejal in posvaril pred zlorabljanjem njegovega primera v politične namene, pred iskanjem grešnega kozla in podžiga-njem maščevalnih strasti. Pač pa je Lusi izrazil pripravljenost, da vrne denar, ki mu je ostal, še posebno v tako težavnem gospodarskem trenutku. Za aretacijo je glasovala tudi Severna liga, medtem ko je nekaj senatorjev Ljudstva svobode dvignilo napise proti Rutelliju. Med razpravo je bilo slišati nekatere zanimive ugotovitve, kot npr. Marca Follinija, ki je izračunal, da bi z ukradenim denarjem zagotovili 1033 let delavske plače. Luigi Lusi včeraj ob prihodu v palačo Madama, sedež senatne zbornice ansa Po vsej Italiji začetek matur Lepe teme in prvi telematski test z naslovi Iv RIM - Po vsej Italiji so se včeraj začeli državni izpiti za dijake višjih srednjih šol (na posnetku Ansa), in to s pisno nalogo, ki je bila tudi test za telematsko razpošiljanje tem. Novost je povsem uspela, saj ni bilo običajnih predčasnih odkrivanj naslovov pisne naloge, kot se je dogajalo v preteklosti in zaradi česar je prihajalo celo do razveljavitev pripravljenih naslovov. Letošnje teme za italijanske višje srednje šole so po ocenah poznavalcev lepe in zelo hvaležne. Montale, mladi in kriza, odgovornosti tehnologije in znanosti (med citati je tudi stavek Ste-va Jobsa), nacistični pokoli judov s citatom Heideggerjeve učenke, nemške filozofinje Hannah Arendt. V poslanski zbornici protest proti ministrici Fornerovi RIM - Poslanci Severne lige so včeraj protestirali proti ministrici za delo Elsi Fornero, ki je v poslanski zbornici poročala o problemu delavcev, ki so zapustili delo z obljubo o upokojitvi, a se zaradi novih pravil ne morejo več upokojiti. Liga-ši so ministrico kontestirali z napisom »Esodiamo Fornero«, nato pa so zapustili zbornico. Ministrica je nakazala možnost, da se vlada odloči za »rešitev« tistih delavcev v opisanem položaju, ki so dopolnili 62 let. Zanje bi lahko vlada naredila izjemo in jim dovolila upokojitev po starih pravilih, je dejala Fornerova. Cuffaro oproščen obtožbe o sodelovanju z mafijo PALERMO - Prizivno sodišče v Palermu je nekdanjega predsednika deželne uprave na Siciliji Salvatoreja Cuffara oprostilo obtožbe o zunanjem sodelovanju z mafijo, s čimer je potrdilo prvostopenjsko razsodbo in zavrnilo tožilčevo zahtevo po obsodbi na 13 let zapora. Tožilec Luigi Patronaggio je povedal, da bo razmislil o pritožbi na kasacijsko sodišče, Cuffaro pa medtem ostaja v rimskem zaporu Rebibbia, kjer sedi po obsodbi na sedem let zaradi favoriziranja mafije v obtežilnih okoliščinah. Začeli odstranjevati nasedlo križarko Costa Concordia RIM - Več kot pet mesecev po nesreči ladje Costa Concordia se je le začelo njeno odstranjevanje, ki naj bi stalo okrog 236 milijonov evrov. Po odstranitvi jambora, bazenskega tobogana in dimnika so na krovu namestili več naprav, ki bodo dajale informacije o stabilnosti ladje za ponovno splavljenje. Nato bodo preverili stanje morskega dna. Strokovnjaki ameriškega podjetja Titan Salvage in italijanskega podjetja Micoperi, ki so zadolženi za odstranitev relikta, bodo poskušali ladjo z več ton težkimi vrvmi zasidrati na dno, da bi preprečili premikanje. Na koncu pa bodo v morsko dno zabili 30 metrov dolge kole, ki bodo podpirali razbitino, ko jo bodo obrnili pokonci. Sodelovalo bo okrog 100 delavcev, da bodo prevrnjeno ladjo s pomočjo žerjavov ponovno postavili pokonci, nato pa jo bodo odvlekli do enega od pristanišč. +0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. junija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 20.6. 19.6. ameriški dolar 1,2704 1,2619 japonski jen 100,24 99,57 kitajski juan 8,0809 8,0203 ruski rubel 41,3462 41,1080 indijska rupija 71,3390 70,6070 danska krona 7,4334 7,4333 britanski funt 0,80600 0,80520 švedska krona 8,8434 8,8398 norveška krona 7,5060 7,5170 češka krona 25,453 25,495 švicarski frank 1,2009 1,2009 madžarski forint 286,95 288,61 poljski zlot 4,2393 4,2530 kanadski dolar 1,2919 1,2889 avstralski dolar 1,2456 1,2416 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4636 4,4638 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6968 0,6969 braziljski real 2,5702 2,5848 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,2797 2,2756 hrvaška kuna 7,5420 7,5425 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 20. junija 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24375 0,46785 0,73690 0,04100 0,09500 0,17800 0,381 0,659 0,934 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.826,31 € -256,47 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. junija 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,001 IMTCDCI IDr»DA A A~)f\ -0,02 +2 44 KRKA 1 1 IKA KOPER 43,25 +843 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,00 124,50 17150 TELEKOM SLOVENIJE 69,90 -2,00 +1,30 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 5,02 AERODROM LJUBLJANA 11,39 DELO PRODAJA 20,90 CTni -27,25 +3,45 ISKRA AVTOELEKTRIKA 13,80 - ICTÜADCM7 non NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,10 - KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 2100 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 8,00 5,00 5,88 195 00 +5,00 -0,20 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 6,49 178 00 +7,01 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 58,00 12,44 +2,43 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 20. junija 2012 +2,13 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,424 76,05 +1,78 +1,00 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,52 1,013 0 1976 +0,74 +5,63 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,3678 +5,78 +5,48 -0 11 EDISON ENEL ENI 0,8865 2,346 1645 +2,00 FIAT FINMECCANICA 3,936 +0,43 +5,30 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,264 10,10 +6,74 +1,97 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,048 1495 +1,75 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 27,33 +0,27 -0,04 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 1,407 3,218 +5,47 +6,13 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,477 8,295 1175 +3,58 +2,79 rRI SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 33,52 +2,53 +1,92 +1 54 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,42 4,56 +3,64 TENARIS TERNA 0,754 13,83 +3,86 +0,58 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,676 0,0306 +0,60 +1,66 UNICREDIT 2,598 2,65 +3,75 +2,55 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,06 $ -0,74 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. junija 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 542,12 -0,01 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.619,75 -0,01 FIRS, Banjaluka 803,39 1.781,12 A?-7 QÄ +0,07 +0,70 _i_n TE: LiuicA i j(utuyiau / (uu __> SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 /I7CQ3 _i_n->3 un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.921,90 +0,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.822,72 2.619,50 -0,11 -0,05 S&P 500, New York 1.354,61 -0,25 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.226,93 6.392,13 5.622,29 +0,45 +0,64 CAC 40, Pariz 3.126,52 +0,28 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.952,50 896,70 2.207,49 -0,03 -0,38 +0,43 Nikkei, Tokio 8.752,31 +1,11 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.855,68 19.518,85 2.292,88 +0,47 +0,53 -0,34 Sensex, Mubaj 16.896,63 +0,22 6 Četrtek, 21. junija 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it šolstvo - Na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu včeraj začetek mature s prvo pisno nalogo iz slovenščine Največ esejev o krizi in znanosti Na zavodu Stefan ljubijo Rebulo Letos naslovi prvič po telematski poti - Kandidati so imeli na voljo šest ur časa - Danes druga naloga Prva pisna naloga v okviru letošnjega državnega izpita na višjih srednjih šolah, ki je bila na sporedu včeraj, ni prinesla večjih odstopanj od običajnega trenda, na podlagi katerega se večina kandidatov odloči za pisanje krajšega članka ali eseja, ki je spadal v t.i. tipologijo B. To nenapisano pravilo je obveljalo tudi letos na slovenskih šolah, kjer je večina dijakov pisala članek oz. esej predvsem o dveh temah: o mladih in krizi (za socialno-ekonomsko področje) ter o odgovornosti znanosti in tehnologije (za tehnično-znanstveno področje). Ostala dva naslova tipologije B, ki sta govorila o mitu Lepe Vide (za literar-no-umetnostno področje) in o italijansko-jugoslovanskih odnosih od Rimskega pakta do Osimskih sporazumov (za zgodo-vinsko-politično področje), sta imela precej manj privržencev, medtem ko je sorazmerno precej kandidatov izbralo tipologijo A, se pravi analizo besedila, kjer je tokrat bil na sporedu odlomek iz romana Alojza Rebule V Sibilinem vetru. Lepo število dijakov je izbralo tudi tipologijo D, se pravi splošno nalogo, kjer je bil govor o problemih, izzivih in sanjah mladih generacij, medtem ko so se le nekateri odločili za zgodovinsko nalogo tipa C, kjer je bil govor o spremembah, ki jih je prinesel razpad Habsburške monarhije po prvi svetovni vojni. 112 petošolcev desetih učnih smeri na štirih šolah je v klopi sedlo okoli 8.30, potem ko so morali oddati mobilne telefone in druge tehnološke naprave ter so ostali le s slovarji in pravopisi. Naslovov nalog tokrat niso ročno prinesli na šolo zaprtih v ovojnicah kot v prejšnjih letih, ampak so le-ti prišli kar po telematski poti preko računalnika s pomočjo elektronskega sporočila ministrstva za šolstvo, ki je vsebovalo potrebne kode za odprtje telemat-ske »ovojnice« z naslovi. Vendar je tudi v tem primeru prišlo do manjših težav, saj sporočilo na nekatere šole ni prispelo in so si morali tam pomagati sami z iskanjem potrebnih kod na spletni strani ministrstva, v enem primeru tudi s telefonskim klicem na Deželni šolski urad. Kakorkoli že, do 9. ure so bile težave odpravljene in so dijaki lahko začeli pisati nalogo, za kar so imeli na razpolago šest ur časa. Naslovi so bili raznoliki in dosegljivi, so bili mnenja v komisiji za klasično in jezikovno smer na Liceju Franceta Prešerna, ki ji predseduje Mihaela Pirih in kjer so poudarili, kako ni bilo nobene panike in so dijaki hitro začeli delati ter bili tudi sami raznoliki glede izbire, saj se je kljub prevladi esejev lepo število kandidatov odločilo tudi za analizo besedila oz. splošno nalogo. Izbira članka oz. eseja pa je odločno prevladovala na znanstvenih smereh liceja Prešeren (predsednik komisije je Alessio Lojk) in na Tehniškem zavodu Žige Zoisa, kjer komisiji predseduje Cinzia Ostrouška in kjer smo slišali tudi kritične besede zlasti na račun analize besedila, saj, je bilo rečeno, je neprimerno, da se za tehniško šolo spuščajo v take podrobnosti, ki jih v primeru zavoda Zois spričo sedanjega učnega programa ne morejo obravnavati. Na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, kjer komisiji predseduje Sonja Zupančič, pa so menili, da naslovi ne prinašajo nič novega, gre za teme, ki so jih na preteklih maturah že srečali. Tudi na liceju Slomšek so se kandidati pretežno osredotočili na pisanje članka oz. eseja, tako pa ni bilo na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana, kjer komisiji predseduje Marisa Skerk in kjer je večina kandidatov izbrala neobičajno temo: analizo odlomka iz Rebulovega romana. Razloge za tako izbiro sta orisala Jan Montalto in Daniel Pozzecco, dijaka 5. razreda smeri za tehnike mehanskih industrij: Rebulo so namreč obravnavali v teku šolskega leta, poleg tega je bilo zanju laže pisati nalogo, kjer so bila jasno postavljena vprašanja in navodila. Sara in Elisa, kandidatki klasične smeri liceja Prešeren, pa sta se odločili za pisanje članka oz. eseja: prva je pisala o ita-lijansko-jugoslovanskih odnosih (zanjo je šlo za najbolj izvedljivo nalogo), druga pa o mladih in krizi, ker se ji je zdela najbolj aktualna tema. Po šestih urah pisanja so kandidati končno lahko zapustili šolske prostore: nekateri so se sprostili pri morju, drugi pa so se odločili za učenje. Danes jih namreč čaka druga pisna naloga, ki bo specifična za vsako učno smer posebej. Ivan Žerjal Desno: med pisanjem naloge na zavodu Stefan Spodaj: med prejemanjem naslovov preko računalnika na liceju Prešeren kroma svetovni splet - Dejavnosti poštne policije v šolah ob podpori Fundacije CRTrieste Opreznost pri nakupih in na Facebooku Tudi na spletu je potrebna zaščita! Renzo Piccini, Giuseppe Padulano in Michele Vitale z novimi pripomočki kroma Svetovni splet ponuja uporabniku skoraj neomejene možnosti iskanja ter objavljanja informacij in je tudi dobro sredstvo za nabavljanje najrazličnejšega blaga. Med deskanjem pa moramo biti vseskozi na preži, da se izognemo številnim nevarnostim. Da bi mlade primerno opozorili in pripravili, se predstavniki poštne policije redno odpravljajo v šole, kjer se pogovarjajo z dijaki, a tudi s profesorji in starši. Načrt pa je že presegel šolske okvire in se razvil v splošno preventivno dejavnost, ki vključuje javne uprave (Deželo FJK, tržaško in milj-sko občinsko upravo ter zdravstveno podjetje), združenja in organizacije (npr. zdravniška zbornica, sindikati, Save The Children in Telefono azzurro). Vzgojne dejavnosti je denarno podprla Fundacija CRTrieste, ki je poštni policiji omogočila nakup potrebne opreme - velika računalniška ekrana, projektor in drugo. Tržaški kvestor Giuseppe Padulano je na predstavitvi poudaril, da se na spletu množijo goljufije, pereč problem pa predstavlja tudi obrekovanje prek svetovnega spleta. Zahvalil se je podpredsedniku Fundacije CRTrieste Renzu Pic-ciniju, ki je dejal, da so pobude v šolah pomembne, saj se s spletom soočajo tudi otroci. Vodja deželne poštne policije Michele Vitale je razložil, da je njegov oddelek doslej pri- šel v stik s 1200 dijaki in 120 profesorji trinajstih nižjih in višjih srednjih šol v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Podčrtal je, da potrebuje kriminalec samo nekaj sekund, da doseže svoj cilj, preiskovalci pa ga nato iščejo tudi po pet let, saj ponuja medmrežje mnogo skrivališč. Preiskovalno delo je zelo težavno in prav zaradi tega je nujno vlagati v preventivo. Policisti v šolskih učilnicah predavajo o spletnih goljufijah, krajah osebnih podatkov, virusih in podobnih zlorabah, vedno aktualni sta pornografija in pe-dofilija. Mladi in odrasli morajo biti oprezni, ko na spletu kupujejo blago: »Pred nakupom posvetimo pet minut zbiranju informacij na Goo-gleu. Če je prodajalec koga ogoljufal, je ostalo morda kaj zapisano.« Mladi bi morali vsakič presoditi, ali so slike in videoposnetki, ki jih objavijo na Facebooku, primerni. Najstniki se namreč radi kažejo, dekleta se na primer razkazujejo v kopalkah, zavedati pa se morajo, da se lahko to dalj časa ohrani na spletu. Podobno velja za žaljivke in obrekovanje. Policisti so se pogovarjali tudi s starši, ki jim računalniki včasih niso tako domači. Učili so jih, kako zaščititi svoje otroke z ustreznimi programi Parental Control, ki preprečujejo dostop do sumljivih spletnih strani. Pri internetu naj velja skratka isto načelo kot pri spolnih odnosih - potrebna je zaščita! (af) Kaj pa protislovenska skupina na Facebooku? Predstavniki poštne policije so na včerajšnji novinarski konferenci kot primer neprevidne uporabe in zlorabe interneta navedli primer devetnajstlet-nega Tržačana, ki je leta 2009 na Facebooku ustanovil skupino »4 sciavi in padella«, ki je ponujala svojevrsten »recept« za cvrtje Slovencev v ponvi. »Mislil je, da je zabavno, ko pa se je znašel pred sodnikom, se ni več smejal,« so povedali poštni policisti. Skupina je po nekaj dneh izginila, po informacijah policije pa je kazenski postopek zoper mladega Thomasa Padovana v teku. Odvetnik Peter Močnik, ki je mladeniča konec avgusta 2009 ovadil na podlagi 23. člena zakona št. 38/2001 in drugih zakonskih predpisov, pa je slučajno prav včeraj prejel obvestilo, da je državni tožilec Federico Frezza po treh letih zahteval zaustavitev postopka. Frezza trdi, da je bila to samo otročarija, saj v Trstu že nekaj desetletij ni več sovražnega ozračja. Odvetnik Močnik se z njim ne strinja, zato se bo pritožil, zadnjo besedo pa bo imel sodnik za predhodne preiskave. »Zadeva se ne more tako končati. To je bil sovražni govor in tako naj ga obravnavajo. Vztrajal bom in če bo potrebno, bom šel do Strasbourga,« je napovedal Močnik. (af) / TRST Četrtek, 21. junija 2012 7 boljunec - Jutri odprtje prenovljenega trga sredi vasi Prenovljeno Gorico bo obogatil video nadzor avtov za Glinščico Veliko zadoščenje županje Fulvie Premolin - Otvoritev je bila dvakrat preložena V tretje gre rado, pravi pregovor. Po dveh odložitvah bodo jutri v Bo-ljuncu končno uradno odprli prenovljeni osrednji vaški trg, ki mu pravijo Gorica. »Polemike, ki so se od časa do časa pojavile, so bile umetno napihnjene in stvar peščice ljudi,« pravi dolinska županja Fulvia Premolin. Prepričana je, da glavnina Boljunčanov danes ceni prenovljeno Gorico in se zaveda, da so bila obnovitvena dela zelo zahtevna, rezultati pa so vsem na očeh, meni Premolinova. Obnovljeni trg je stal vsega skupaj milijon sto petdeset tisoč evrov, ki jih je Občina Dolina v času Illyjeve uprave od Dežele prejela v dveh obrokih. »S krizo in v spremenjenih političnih razmerah na deželni ravni ne vem, če bi danes sploh dobili ta denar,« pravi županja, ki je sicer ne zanimajo polemike, a le to, da je ta projekt vendarle prišel na cilj. Načrtovanje novega trga je občinska uprava v skladu z javnimi razpisi dodelila goriškemu biroju Cappella, obnovitvena dela pa je izvedlo podjetje Mari Mazzaroli. »Če se danes sprehajaš po Gorici in ne poznaš poteka obnovitvenih del, misliš, da se je poseg omejil le na parkirišča. V resnici pa ni bilo tako. Morali smo obnovitvi vso dotrajano Levo trg v Boljuncu, ko še ni bilo avtomobilov, spodaj zadnji bager na Gorici lanskega junija kroma infrastrukturo, kanalizacijo in razno-razne podzemne povezave in kable. To je zahtevalo veliko načrtovanja, dela in energij z glavnim ciljem, da bo Gorica, kot doslej, središče vaškega doga- janja in družbenega življenja,« podčr-tuje Premolinova. Polemike, ki so bile in ki morda še bodo, je ne zanimajo. Pri tem pravi, da je treba ločevati med kritikami in pomisleki, ki so normalni, ter med zlonamernimi napadi, ki jih je bila npr. županja deležna, ko je šlo za nekatere krajane še vedno sporno prometno ureditev v Zaboljuncu. »Ne trdim, da je bilo stoodstotno vse narejeno prav. Ponavljam pa, da so bile takratne kritike v glavnem zlonamerne in sad peščice domačinov. Danes je vsekakor bistveno, da imamo lepo Gorico,« je prepričana županja. Boljunčane vsekakor še vedno žuli gost in neurejen promet za Glin-ščico, ki najbolj prizadene prebivalce Gornjega konca Boljunca, ki nimajo kje parkirati svojih avtomobilov, večkrat pa sploh ne morejo z avti do svojih domov. Najhujše je ob sobotah, nedeljah in praznikih. Občina je sicer ob sobotah in nedeljah že uvedla prepoved dostopa do vhoda Glinščice, ni pa dejansko nikogar, ki bi prepoved izvajal in istočasno kaznoval nedisciplinirane voznike. Zato dolinska županja napoveduje bližnjo uvedbo video nadzora v Gornjem koncu Boljunca, po katerem bo video kamera posnela evidenčne tablice avtomobilov, ki kršijo prometno prepoved. Ljubitelji Glin-ščice in pohodniki naj vsaj ob sobotah in nedeljah torej parkirajo svoje avte na urejenih parkiriščih v Boljuncu. S.T. boljunec Slavnost jutri zvečer Prenovljeno Gorico bodo uradno odprli jutri ob 19. uri ob priložnosti praznovanja vaškega zavetnika Janeza Krstni-ka. Po govoru županje bodo sledili pozdravi gostov, blagoslov trga, pozdravni nagovor predstavnice boljunskih organizacij, ter nastop pihalnega orkestra Breg in krajši koncert istrske klape iz Umaga »Lungomare«. V soboto ob 20. uri bo na prireditvenem prostoru pri »Jami«, koncert tamburaškega ansambla SKD France Prešeren in nastop mladinske dramske skupine pod vodstvom Patrizie Ju-rinčič z igrico »Razbojnice«. Po kresovanju, bo ob 22.30 v društvenih prostorih koncert rockblues skupine Aberdeen rail station. V nedeljo bo ob 10.30 slovesna maša z ofrom, ob 20. uri v društvenih prostorih bo nagrajevanje otroškega ex-tem-poreja in predvajanje video-posnetkov »Stano in njegova 8mm«. sindikat Jutri celodnevna splošna stavka Cgil Na Tržaškem bo danes celodnevna splošna stavka, ki jo je oklical pokrajinski sindikat Cgil v znak protesta proti vladni politiki na področju trga dela. Stavka bo v okviru prizadevanj državnega sindikata Cgil, da ministrica za delo Elsa Fornero spremeni tekst o reformi trga dela v več točkah, od spremembe 18. člena delavskega statuta do socialnih blažilcev. Še predvsem pa se sindikat Cgil v tem obdobju zavzema za ureditev položaja ljudi, ki so ostali zaradi spremembe pokojninskega sistema brez dela in brez pokojnine (v italijanščini so t.i. »esodati«). Teh je po zadnjih podatkih pokojninskega zavoda Inps skoraj 400 tisoč. Od stavke bodo izvzeti železniški in šolski sektor ter gasilci. V tem okviru bo jutri tudi celodnevna stavka zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, ki so jo oklica-li na državni ravni osnovni sindikati USB, Orsa, CUB, Cib-Unicobas, Sna-ter, USI in SI-Cobas. Stavkali bodo v mnogih sektorjih, med temi tudi v javnem lokalnem prevozu v deželi Fur-laniji-Julijski krajini. Glede tega velja opozoriti, da zadeva stavka tudi zaposlene v prevoznem podjetju Trieste Trasporti. Normalna služba bo vsekakor zagotovljena od 6. do 9. ure in od 13. do 16. ure. Alcatel: zaposlili naj bi 100 prekernih Francosko-ameriška multi-nacionalka Alcatel-Lucent, ki bo preselila del dejavnosti iz Trsta v Romunijo, naj bi kmalu stalno zaposlila sto prekernih uslužbencev. Vest je posredovala deželna od-bornica Angela Brandi sinoči ob robu temu namenjenega pogajanja v Rimu. Spomnimo naj, da je v Al-catelu v Trstu zaposlenih skupaj 570 ljudi, od katerih kar 350 na osnovi pogodb za določen čas. Drevi večera pod zvezdami V Trebčah ne bo Včeraj smo v dnevniku zaradi napačno zapisanega datuma v tiskovnem sporočilu napovedali, da bo drevi zaključna pobuda Tisoč in večer pod zvezdami. Po posredovanju prirediteljev sporočamo, da večera ne bo. občina trst - Dneva odprtih vrat ob 150-letnici ustanovitve tržaških mestnih redarjev Pod kontrolo imajo celo mesto Še danes na ogled oprema (vključno z napravama za merjenje hitrosti in stopnje alkohola) in operativni center, v katerem med drugim nadzorujejo ves semaforski sistem Tržaški občinski policisti praznujejo 150-letnico ustanovitve, saj so se leta 1862 v Trstu prvič pojavile mestne straže. Da bi bilo praznovanje čim bolj v znamenju tesnega stika z občani, so se pri mestnih redarjih odločili za dvodnevna »odprta vrata«. Še danes bodo s svojo opremo na Velikem trgu, kjer bodo mimoidočim radovednežem kazali svoja vozila, lasersko napravo za merjenje hitrosti in napravo za merjenje stopnje alkohola. Poročnica Maria Serena Scomersich nam je včeraj povedala, da je cvet v gumbnici tržaške občinske policije prav gotovo sodelovanje s šolami, kjer poteka prometna vzgoja. Redarji se ukvarjajo z otroki od zadnjega letnika otroških vrtcev do drugih razredov višjih srednjih šol, v nekdanji vojašnici Beleno v Ul. Rossetti pa so uredili pravo malo mesto za praktične vaje z električnimi avtomobili. »Te dejavnosti so iz Trsta izvozili v ostale pokrajine Furlanije-Julijske krajine,« je povedala poročnica. Na ogled pa je tudi operativni center občinske policije na Trgu Granatieri, kjer imajo redarji s številnimi zasloni pod nadzorom dober del mestnih križišč, z računalnikom pa lahko vseskozi preverjajo stanje semaforskega sistema na raznih koncih občinskega območja. V primeru prometne nesreče pa lahko v arhivu recimo ugotovijo, ali je bila na semaforju prižgana zelena, rumena ali pa rdeča luč. (af) Levo laserska naprava za merjenje hitrosti, desno operativni center tržaških mestnih redarjev na Trgu Granatieri kroma 8 Četrtek, 21. junija 2012 TRST / gospodarstvo - Poročilo Banke Italije o ekonomiji v deželi FJK lani in v začetku leta 2012 V deželi FJK bosta promet in zaposlovanje stabilna Lani v rasti kovinarska in strojniška industrija, dol pohištvo - Družine učinkovit socialni blažilec Mednarodna gospodarska kriza je udarila povsod, posledice pa so bile seveda tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Tudi deželno gospodarstvo so torej lani zaznamovali porast števila brezposelnih oziroma števila ljudi v dopolnilni blagajni ali mobilnosti ter upad števila investicij, še predvsem v zadnjih treh mesecih lani pa tudi upad števila posojil (oziroma povpraševanja) tako družinam kot podjetjem. V okviru upočasnjene italijanske ekonomije in svetovnega trga je kriza prizadela tudi deželni produktivni sistem in je povpraševanje na industrijskem področju upadlo tako v zunanji kot notranji trgovini. Boljše sta se odrezala kovinarska in strojniška industrija, ki sta lani zabeležili porast izvoza, slabše je bilo za proizvajalce pohištva, ki so že več let v stiski. To so glavni podatki letošnjega poročila tržaškega sedeža Banke Italije o ekonomiji v deželi FJK v letu 2011 in v začetku leta 2012. Iz poročila tudi izhaja, da bogastvo družin stalno narašča in je bilo lani sedem krat večje od razpoložljivega dohodka. Povprečno premoženje je 140 tisoč evrov na prebivalca, družine v deželi FJK pa so se v tem kriznem obdobju izkazale kot eden izmed najbolj učinkovitih socialnih blažilcev. Približno 80 odstotkov tega bogastva predstavlja v bistvu bivališče, ki je prišlo v last mnogih družin s pomočjo bančnega posojila. Njihova vrednost je bila lani 34 milijard evrov oziroma približno 96 odstotkov deželnega BDP. To razmerje je v zadnjih letih stalno naraščalo. Leta 2001 je bila vrednost bančnih posojil 67 odstotkov BDP in leta 2008 je bila 80 odstotkov BDP. Poročilo Banke Italije Ekonomija v FJK v letu 2011 so predstavili javnosti Poročilo Bankitalie so predstavili javnosti včeraj popoldne v Narodnem domu kroma včeraj popoldne v veliki dvorani Narodnega doma, kjer je uvodoma pozdravil rektor tržaške univerze Francesco Peroni. Srečanje je nato vodil direktor tržaškega sedeža Bankitalie Pietro Sambati, glavni tehnični poročili z analizo o gospodarskem stanju v deželi sta nato posredovala Achille Puggioni in Tiziana So-dano. Sledila sta govora pooblaščenega upravitelja delniške družbe Fantoni Pao-la Fantonija in Romea Danielisa s tržaške univerze. Predstavitev je sklenil glavni direktor urada za ekonomske raziskave in za mednarodne odnose Banke Italije Daniele Franco. Sicer so Sambati, Puggioni in Sodanova skupaj z drugimi sodelavci predstavili glavne točke poročila že na dopoldanskem srečanju z novinarji na tržaškem sedežu Bankitalie. Raziskavo so izdelali v sodelovanju s skupaj 139 podjetji z najmanj 20 zaposlenimi v deželi FJK. Na naše vprašanje glede prihodnosti je Sambati ocenil, da bosta promet in zaposlovanje stabilna, vendar bo število investicij še naprej upadalo. Če je v terciarnem sektorju padec potrošnje še najbolj prizadel trgovce, je nadaljeval, pa so na turističnem področju po dveh letih zabeležili rast. Povečalo se je namreč šte- vilo turistov, še predvsem iz tujine. Do razvoja je prišlo tudi v pristaniških dejavnostih in v prevozih. Hudo gospodarsko krizo je v obdobju 2008-2011 vsekakor omilila uporaba socialnih blažilcev. Število sprejetih prošenj za dopolnilno blagajno je prvič upadlo lani, čeprav je ostalo njihovo število visoko. Število novih zaposlitev se je lani v povprečju rahlo povečalo, čeprav je začelo število novih delovnih mest v drugem polletju upadati. Stopnja brezposelnosti se je nenazadnje zmanjšala s 5,7 na 5,2 odstotka. A.G. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 21. junija 2012 ALOJZ Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 7.02 in zatone ob 22.04 Jutri, PETEK, 22. junija 2012 AHAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 32 stopinj C, zračni tlak 1018,4 mb raste, vlaga 64-odstotna, veter 9 km na uro ju-go-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,7 stopinje C. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino [13 Lekarne Do sobote, 23. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »The Blues Brothers«. ARISTON - 18.45 »Marilyn«; 21.00 »Roba da matti«. CINECITY - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il dittatore«; 18.15, 20.15, 22.15 »Benvenuto a bordo«; 16.40, 20.00, 22.10 »Paura 3D«; 16.30, 19.00 »21 Jumping street«; 16.30, 18.25, 20.20 »La Bella e la Bestia 3D«; 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; 16.20 »Lorax il guardiano della foresta«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 16.30, 19.05, 21.40 »Rock of Ages«. FELLINI - 16.30, 18.50, 22.10 »Dark shadows«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 22.15 »La mia vita e uno zoo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La guerra e dichiarata«. GIOTTO MULTISALA 3 - 20.15 »Mol-to forte incredibilmente vicino«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Rock of Ages«. KOPER - KOLOSEJ - 20.40 »Diktator«; 20.50 »Moj teden z Marilyn«; 18.20, 21.00 »Sneguljčica in lovec«; 18.30 »Zrcalce, zrcalce«; 18.40 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Ulični ples 2 - 3D«; 15.40 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.20 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 16.25, 18.25, 20.30 »Diktator«; 15.50, 20.45 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.30 »Možje v črnem 3«; 18.10, 20.50 »Sneguljčica in lovec«; 16.40 »Pupijeva D. (sinhro.)«; 18.00, 20.40 »Prometej 3D«; 15.45, 18.30, 21.10 »Petletna zaroka«; 18.50 »Pro-metej«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.30 »Lorax«; 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »Il dittatore«; 16.30, 18.20 »La Bella e la Bestia 3D«; Dvorana 3: 20.30, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 4: 18.10 »Benve-nuto a bordo«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Chernobyl Diaries - La muta-zione«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.15, 22.10 »Il dittatore«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »Paura 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »Carnia 1944 -Un'estate di liberta«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.15 »Blues Brothers«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.10 »Rock of Ages«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija 2012, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija 2012 pridobilo habilitacijo, prositi za pol- Naša Mimi je prava šinjorina postala, saj jih bo 18 danes praznovala. Dolgo v noč se bo na fešti vrtela, s prijatelji in klapo glasno zapela. Veliko sreče in zdravja ji vsi domači želimo, ker jo štmamo in se z njo veselimo! nopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-pro-fesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo, in sicer do 14. ure dne 10. julija 2012. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zsci-rilmetod@gmail.com. SLOV.I.K. - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-13 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. september. M Izleti OTROŠKI PEVSKI ZBOR »Friderik Baraga« organizira v soboto, 30. junija, romarski izlet na Trsat, Reko, Opatijo, Lovran in Medvejo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. KRU.T obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih cen- SKD VESNAv sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI KRAS priredi NA ZDRAVJE NAESTR0 Kriški poklon Aleksandru Vodopivcu Nastopajo: MePZ Rdeča Zvezda in MoPZ Vesna dir. Rado Milič ... z glasbenim presenečenjem! Danes, 21. junija - ob 21.00 Agriturizem Bibc V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu Alberta Sirka v Križu. ZKB # trih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 040-200865, 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira v petek, 7. julija, enodnevni izlet v Gardaland za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi, najkasneje do 29. junija: tel. št. 0402907151 ali 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 16.00). Odhod avtobusa ob 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, povratek približno ob 23.00. KRU.T obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. a Čestitke Danes spet se bomo zbrali in z MIMI 18. rojstni dan praznovali! Naj ti kolo življenja prinaša radosti, sreče in veselja, to naša je iskrena želja! Gordana, Dejan, Ana, Eva, Cristian in Noel. V Mačkoljah naša JASMINA jih 18 slavi, z njo se Primorsko celo veseli! Včeraj je praznoval 60. rojstni dan naš pevec VINICIO BAITZ. Še na mnoga leta polna zdravja, veselja in petja mu kliče TPPZ Pinko Toma-žič. Svojemu članu in predsedniku SFK Košir PETRU SUHADOLCU iskreno čestitamo k izvolitvi zapred-sednika Filatelistične zveze Slovenije, kar je tudi priznanje za uspešno delo v naših društvih. Zveza slovenskih kulturnih društev Id Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu št. 29. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. 040-225305. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. 349-3857943. Toplo vabljeni! TRST Četrtek, 21. junija 2012 9 Ü3 Obvestila POLETNE DOGODIVŠČINE z ribo Bi-bo: še zadnja prosta mesta za poletne dogodivščine na Opčinah od 25. do 29. junija! Vabljeni otroci iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole. Na sporedu naravoslovne, športne, umetniške in druge delavnice na temo vode ter vsakodnevno plavanje v bližnjem bazenu. Za info in vpis pokličite na št. 347-8386109 (Biserka). KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do-nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo v poletnem času (do 9. septembra) odprta s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 8.30 do 13.00; sreda od 8.30 do 16.00; petek od 8.30 do 13.30. Za izjemne primere lahko pokličete na tel. št. 040-662407. AVTORSKO MAPO MARIA MAGAJ-NE lahko naročite do konca junija na Odseku za zgodovino-NŠK, urnik 8.30-12.30. ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI sprašuje za izvod knjige Vekoslava Špangerja Bazoviški spomenik iz leta 1965. Za sporočila se obrnete na pisarno odseka v Ulici Petronio 4 v Trstu (tel: 040-632663). RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 21. junija, ob 20.00 v svojem sedežu na Proseku, št. 159. SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v Kulturnem domu v Nabrežini danes, 21. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 ob drugem sklicanju. DELAVNICA SVETOIVANSKIH VENČ-KOV - SKD Vesna in Slomškovo društvo prirejata v petek, 22. junija, delavnico, kjer bomo izdelali Svetoi-vanske venčke. Delavnico bo vodila gospa Jadranka Sedmak, vsak udeleženec naj prinese travnate cvetove, škarje ali klešče in žico. Začetek ob 16.00 v Slomškovem domu v Križu. Toplo vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure do 22. junija; od 18. do 29. junija, od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. SKD GRAD OD BANOV vabi v petek, 22. junija, ob 20.30 na osrednji dogodek svetoivanskega praznovanja v vaški brjač »Pri Čukaveh«, kjer bo nastopila dramska skupina KD Slovenec iz Boršta z veseloigro v domačem narečju »Gostilna mama«. SREČANJA Z MEDITACIJO - pri SKD I. Gruden bo stekel drugi niz srečanj s sledečim urnikom: ob ponedeljkih od 15.30 do 16.30 z začetkom 25. junija ter ob sredah od 10.30 do 11.30 ali od 20.30 do 21.30 z začetkom 27. junija. Srečanja vodi Regina De Toledo. Predstavitev bo v petek, 22. junija, ob 18 uri. Za info in vpis 345537630 (Regina). SVETOIVANSKI VENČKI V KRIŽU KD Vesna in Slomškovo društvo organizirata delavnico pletenja svetoivan- skih venčkov v petek, 22. junija, ob 16. uri v Slomškovem domu v Križu. Delavnico vodi Jadranka Sedmak. Udeleženci naj prinesejo s seboj travnato cvetje, škarje ali klešče, sukanec in žico. Toplo vabljeni. ACEGASAPS IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS organizirata »Ekološko soboto« z zbiranjem kosovnih odpadkov (npr. pohištvo, gume, hladilniki, televizije, computerji, šipe, olja idr.) v soboto, 23. junija, od 9. do 17. ure v parkirišču na Proseku v »Mandriji«. AŠD SOKOL organizira turnir 24 ur odbojke na mivki na odprtem igrišču v Nabrežni z začetkom v soboto, 23. junija, ob 18. uri. Ekipe lahko potrdijo vpis eno uro pred začetkom. Ob 17. uri bo ob igrišču krajša slav-nost za sezonsko otvoritev igrišč in bara. Vsi toplo vabljeni. DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 38. šagro v Prapro-tu: 23. junija - turnir v briškoli, ples z ansambli Alter Ego in Ne Bojsega; 24. junija - nastop plesne, pevske in glasbene skupine ŠKD Vigred, ples z ansamblom Kraški Ovčarji. KRESOVANJE NA OPENSKEM PIK'LCU: Sklad Mitja Čuk prireja v sodelovanju z vaškimi društvi in zbori, skavti in taborniki kres v soboto, 23. junija, po 20.30 na Pikelcu (nasproti strelišča). Kdor želi, lahko pripelje les za grmado. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6; v soboto, 23. junija, od 10. do 12. ure bomo pripravljali vence Sv. Ivana. Prinesite s seboj škarje, cvetje in zelenje. SKLAD MITJA ČUK prireja Življenje v barvah - tehnike slikanja z umetnikom Edijem Žerjalom - delavnica za mlade z obeh strani meje, v soboto, 23. junija, s prispevkom Pokrajine Trst. Začetek ob 10. uri. Vpisi in informacije poletje@skladmc.org ali po tel. 040-215220. SLOVENSKO KULTURNO PRIMORSKO IZ MAČKOLJ in Turistično društvo Porton iz Zazida vljudno vabita na Pohod na Lipnik. Izletniki se bodo zbrali v nedeljo, 24. junija, v Za-zidu, ob 8.15 ob športni ploščadi, od koder bodo ob 8.30 uri krenili na pot. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. ŠD PRIMOREC organizira v soboto, 23. in v nedeljo, 24. junija, Športni praznik ob nogometnem igrišču »na Griži« v Trebčah. Ob glasbi bodo delovali dobro založeni kioski. KMEČKA ZVEZA vabi na meddeželni praznik upokojencev FJK in Veneta, ki ga prireja vsedržavno združenje upokojencev ANP v nedeljo, 24. junija, ob 9.30 s posvetom v goriškem avditoriju, Ul. Roma 9, na temo: 2012 - Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Ob 12.30 skupno kosilo. Vpis in informacije: Kmečka zveza Trst, Gorica in Čedad. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. junija, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na večer, posvečen petstoletnici Marijine romarske poti v Strunjanu in stoletnici kronanja Marijine slike. Govorila bosta strunjan-ski župnik Niko Žvokelj in etnologi-nja Rožana Špeh. Začetek ob 20.30. FOTOVIDEO TRST 80 organizira tečaj digitalne fotografije za začetnike. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 25. ju- nija, ob 19. uri v v Lonjerju, v sklopu Artedna. Za informacije in vpisovanja pokličite Marka (329-4128363) ali Mirno (347-7937748). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 13. do 24. avgusta. ORATORIJ V MARIJANIŠČU - počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 2. do vključno petka, 6. julija. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16. uri. Za skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Vpisovanje do 25. junija na tel. št. 335-8186940. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi člane na svoj 36. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. junija, v drugem sklicu ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Poleg statutarno obveznih točk je predvideno tudi predavanje dr. Alenke Stanič z naslovom Kaj moramo storiti danes, da bomo jutri uspešni? Člani lahko parkirajo na notranjem parkirišču banke. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo od 25. junija do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka po poletnem urniku, in sicer od 9.00 do 13.00. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. avgusta do petka, 17. avgusta. FC PRIMORJE vabi vse svoje člane, vaščane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v torek, 26. junija, ob 20.30 v sedežu ob Kulturnem domu na Proseku. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v anagrafskem uradu do torka, 26. junija. Urnik: od torka do petka 8.30-12.15, ob sredah tudi 14.3016.45. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. junija, od 20.30 dalje na sedežu na Padričah tradicionalno tovariško srečanje ob zaključku sezone. ODBOR ŠD MLADINA S KRIŽA vabi vse člane na redni občni zbor v četrtek, 28. junija, ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Morebitno drugo sklicanje bo v sredo, 4. julija, ob 20.30 vedno v domu Albert Sirka. AŠD SOKOL sklicuje letni redni občni zbor v prostorih kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v petek, 29. junija, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 29. junija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi do 30. junija: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040-212289, pole-tje@skladmc.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU - Šolski zvonec že zvoni prireja kvalitetno in strokovno vodeno tedensko pripravo na š.l. 2012/13 od 3. do 7. septembra (urnik 7.30-17.00) za otroke od 2. do 5. razreda OŠ. Vpise sprejemamo do 30. junija. Informacije in vpis na urad@dijaski.it; 040-573141 (8.30-16.00). ZSKD prireja v sodelovanju z OŠ Vu-zenica, Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Kulturnim prosvetnim društvom Slovenski dom 42. mednarodno likovno kolonijo, namenjeno mladim ustvarjalcem med 11. in 15. letom. Kolonija se odvija od 19. do 25. avgusta na Gradini v Doberdobu. Število mest je omejeno, rok prijave 30. junij. Informacije ali prijave na 040-635626, 0481-531495, www.zskd.eu, in-fo@zskd.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« za otroke od 3. do 10. leta od 27. avgusta do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 (Nastja), info@cheerdancemillenium.com. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempolaju od ponedeljka, 2., do pet- ka, 6. julija, od 8.00 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 040-200865, 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. MLADI, POZOR!!! Mladinski krožek Bazovica, s sodelovanjem Vaških organizacij iz Bazovice, prireja poletno vaško šagro »Pri Kalu«, ki se bo odvijala vsak konec tedna, od sobote, 14. julija, do vključno nedelje, 12. avgusta. Letošnja novost: kiosk za mlade v exotičnem stilu. INTERCAMPUS 2012 - ZSKD v sodelovanju z JSKD prireja v okviru 8. Intercampusa koncerte: v petek, 20. julija, ob 15.45 v Kobilarni Lipica, v soboto, 21. julija, ob 21. uri na gradu sv. Justa v Trstu v okviru niza poletnih prireditev Trieste estate v organizaciji Občine Trst (v primeru dežja v Prosvetnem domu na Opčinah) in zaključni v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru dežja v koprski Taverni). Mladinski orkester Intercampus vodi dirigent Nejc Sukljan. Prost vstop. Rezervacije in info: ZSKD, tel.: 040-635626, in-fo@zskd.eu, www.zskd.eu GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, od 3. do 8. septembra 2012. Delavnice so namenjene otrokom letnikov 2001 - 2007 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Kosovac - karakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8.00 do 14.00. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, e-mail: baletna.igo-gruden@yahoo.it 15 Prireditve SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na Kriški teden: danes, 21. junija, ob 21. uri v agriturizmu (Križ 262 - v primeru slabega vremena v domu A. Sirka) »Na zdravje maestro«, kriški poklon Aleksandru Vodopivcu, nastopajo MePZ Rdeča zvezda in MoPZ Vesna (dir. Rado Milič) z glasbenim presenečenjem; v soboto, 23. junija, pri »Procesiji« ob 21.30 »Kresna noč« - Li Giullambri, žonglerji iz Spilimberga, sledi svetoivanski kres (odpade v primeru slabega vremena). EMIR KUSTURICA & The no smoking Orchestra in balkanska skupina Ra-diozastava: v petek, 22. junija, ob 21.00 na prireditvenem prostoru v Briščikih. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in dežele FJK. Vabljeni! LJUDSKI DOM ŠKEDENJ, Ul. Sonci-ni 191 - Nokabaretnoparty: Tatjana Malalan, Irene Pahor in Chiara Mauro vabijo na večer z glasbo in kabaretom v petek, 22. junija, ob 20.30. OBČINA DOLINA, Pokrajina Trst, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, v sodelovanju z Mladinskim Domom Boljunec, SKD F. Prešeren, župnijo Boljunec, Srenjo Boljunec, Fantovsko in Dekliško Boljunec prirejajo v petek, 22. junija, ob 19. uri ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Janeza Krstnika »slavnostno otvoritev obnovljene Gorice« v Bo-ljuncu. Po priložnostnem govoru županje bodo sledili pozdravi visokih gostov, blagoslov trga, pozdravni nagovor predstavnice boljunskih organizacij, ter nastop pihalnega orkestra Breg in krajši koncert istrske klape iz Umaga »Lungomare«. SKD V. VODNIK vabi v petek, 22. junija, ob 21.00 v društvene prostore na 4. Junijski večer. Nastopil bo Ensemble Terg Antiqua z baročno glasbo. KRD DOM BRIŠČIKI s pokroviteljstvom občine Zgonik in ob podpori Pokrajine Trst vabi v soboto, 23. junija, ob 20. uri h komunski štirni v Briščike na koncert harmonikarske-ga orkestra GM Synthesis 4. Dir. Ful-vijo Jurinčič. V SOBOTO, 23. JUNIJA bo ob 20. uri na prireditvenem prostoru pri »Jami«, koncert tamburaškega ansambla SKD France Prešeren in nastop mladinske dramske skupine pod vodstvom Patrizie Jurinčič z igrico Raz-bojnice. Po kresovanju bo ob 22.30 v društvenih prostorih koncert rockblues skupine Aberdeen Rail Station. V nedeljo, 24. junija pa bo ob 10.30 S Poslovni oglasi GOSTILNA NA KRASU IŠČE natakarico/natakarja. Info: 339-7619017 MLAD FANT IŠČE vsakršno delo, tudi kot vajenec. Opravljena šolska izobrazba kot strugar. Kličite prosim na tel.3337506698 slovesna sv. maša z ofrom; ob 20. uri pa bo v društvenih prostorih nagrajevanje otroškega ex-temporeja in predvajanje videoposnetkov »Stano in njegova 8mm«. KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla. V četrtek, 28. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave umetnikov iz Laškega (Beccia, Devide', Petkovšek, Visintini - v sodelovanju s slovenskim društvom »Jadro« iz Ronk.); urnik: petek, 29. in sobota, 30. junija, 17.00-19.30; v nedeljo po procesiji; ostalo: po dogovoru. V petek, 29. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharistija, ki jo daruje g. Metod Lampe, župnik v Mačkoljah in Dolini. V nedeljo, 1. julija, ob 9.30, v župnijski cerkvi slovesna evharistija. Sledi procesija po vaških ulicah in družabnost. Procesija odpade v slučaju neprimernega vremena. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00-12.30, 15.00-17.00). Mali oglasi PODARIMO simpatično mucko ljubitelju živali, črno-bele barve, staro 2 meseca. Tel. št.: 340-6600709. PRODAJAMO MARELICE. Tel. 040271862 (družina Tull). PRODAM stanovanje v vaškem jedru na Opčinah: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalna soba, kopalnica z oknom, mansarda, dva balkona in garaža. Tel.: 339-5934967. PRODAM dve dobro ohranjeni ribiški mreži, primerni za okras in majhno plastično barko z vesli. Tel. 3356322701. PRODAM vlečno kosilnico na kardan, znamke gaspardo, široko 1,20 m v dobrem stanju. Tel. 349-6569004. SIMPATIČNI MUCKI - samčka in samičko podarim na Proseku. Tel. 3341384216. V BOLJUNCU DAJEM V NAJEM hišo: dve sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, manjša in večja terasa (50 kv. m.) s pogledom na dolino Glinščice. Tel. št. 348-3667765 ali 348-3667766. V CENTRU MILJ prodajam v 3. in zadnjem nadstropju popolnoma prenovljeno stanovanje z vidnimi tramovi; 47 kv. m.: vhod, dnevna soba, opremljena kuhinja, spalnica in kopalnica s tušem. Tel. št. 348-3667766. Prispevki V spomin na Ivanko Fatur vd. Malalan darujeta Anica in Marčelo z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Racman vd. Petaros darujeta Renato in Agata Rase-ni 100,00 evrov za SKD Slovenec. V spomin na dragega očeta Alojza daruje Anica Daneu 50,00 evrov za MoPZ Tabor in 50,00 evrov za knjižnico P. Tomažič in tovariši. 18.6.1992 18.6.2012 Fani Košuta Spomin nate je vedno živ. Hči Grazia Križ, 21. junija 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 10 Četrtek, 21. junija 2012 TRST / glasba - Kritično mnenje novinarke Azre Nuhefendic »Zakaj vabiti v Trst takega človeka kot je Kusturica?« »Veliki režiserji odigravajo pomembno vlogo, zato bi morali biti za zgled« »Veliki režiserji odigravajo pomembno vlogo v javnosti in bi zato morali dajati tudi moralen zgled,« je prepričana Azra Nuhefendic, novinarka bosanskih korenin, ki živi v Trstu. Jutri bo v Briščikih nastopil eden izmed takih velikih režiserjev, tisti Emir Kusturica, ki je svetovno javnost opozoril nase s filmi Oče na službenem potovanju, Črni maček, bela mačka, ali Underground. Kusturica pa ne prihaja k nam v vlogi režiserja, temveč kot član glasbene skupine The no smoking Orchestra, ki bo v Briščikih nastopila v sklopu prireditve Guča na Krasu. Azra Nuhefendic je prepričana, da je koncert neprimeren, tako kot je bila prepričana v neprimernost lanskega nastopa v sklopu MIttelfesta. »Kusturica je odličen režiser, a je kot glasbenik, vsaj po mojem nestrokovnem mnenju, pod povprečjem. Čemu so ga torej že drugič v enem letu povabili v Furlanijo Julijsko krajino? Človeka, ki svoje ime in slavo izrablja v propagandne namene in je bil med vojno in po njej prijatelj največjih srbskih nacionalistov? Na primer tistega Matije Beckovica, teoretika Miloševice-vega režima, ki je svoje nasprotovanje daytonskemu mirovnemu sporazumu ovekovečil v pesmi Čeracemo se još, v kateri trdi, da zgodba ni končana ... « Bosanski novinarki ne gre v račun, zakaj je treba vabiti človeka, ki trdi, da je hrvaški general Ante Gotovina (na mednarodnem sodišču v Haagu ga obtožujejo vojnih zločinov) dober fant, s katerim bi se lahko pogovarjal bolje kot z večino Hrvatov. Glasbenika, ki s svojim bendom podpira Radovana Karadžica oziroma Rašo Dabica - pod tem psevdonimom se je več let skrival tisti Karadžic, ki se sedaj pred haaškim sodiščem brani obtožbe genocida. »Skupina The No Smoking Orchestra poje tudi "Ko ne voli Dabic Rašu, popušio kitu našu" ...kar pomeni, kdor nima rad Dabica Raše, naj nam ga po.... Mislim, da s tem povzroča veliko bolečino vdovam iz Srebrenice, ki še danes iščejo ostanke svojih dragih, obenem pa se norčuje iz mednarodnega sodišča. Ne gre za posamične ekscese, Kusturica to redno počenja. Zakaj se borimo proti tistim, ki zanikajo holokavst, če potem v svojo sredo vabimo takega človeka? Katero sporočilo bo prišlo do mladih, ki bodo v petek gotovo množično prisluhnili Kusturici?« Azra Nuhefendic Bosanska novinarka ne trdi, da bi bilo treba Kusturico bojkotirati ali njegove filme celo prepovedati, prepričana pa je, da bi moralo društvo Druga-muzika bolje premisliti, koga vabi v Bri- ščike. »V nekdanji Jugoslaviji so njegove izjave že sprožile val polemik; nazadnje je Kusturica opozoril nase s svojo aroganco, ko je začel rušiti avstro-ogr-sko trdnjavo, ker je hotel s tistim kamenjem zgraditi naselje, v katerem bi snemal Most na Drini. Domačini so se uprli. V Nemčiji so morali zaradi protestov nek njegov koncert prepovedati, v Turčiji ga niso hoteli v vlogi predsednika žirije pomembnega filmskega festivala. Njegove žaljive besede očitno niso žalijve samo za Bosance, ampak za ves civiliziran svet.« (pd) Jutri v Primorskem dnevniku intervju z Emirom Kusturico briščiki - Pred jutrišnjim koncertom »Kusturica je v svet ponesel balkansko oz. cigansko glasbo« Na prireditvenem prostoru ob letališču pri Briščikih je vse nared za jutrišnji koncert Emira Kusturice & The No Smoking Orchestra, ki ga bo ob 21. uri uvedla razposajena furlanska skupina Radio Zastava s svojo adrenalinsko ljubeznijo do vzhodnoevropskih glasbenih izrazov. Precej polemik je v italijanskem tisku dvignila bosanska novinarka Azra Nuhefendic, ki ne odobrava izbire prirediteljev - združenja Drugemuzike, da so medse povabili srbskega gosta (več o tem v sosednjem članku). »Za Kusturico smo se odločili predvsem zato, ker je preko svojih filmov iz 90-ih let v svet dejansko ponesel balkansko-cigansko glasbo oz. gipsy kulturo in Balkan nasploh,« pojasnjuje predsednik združenja Druga-muzika Andrej Petaros. Z njegovimi filmi so si svetovno slavo zaslužili tudi številni glasbeniki, dodaja. »Tu mislim na Gorana Bregoviča, kije bil poznan le do- opčine - Sinoči silovito trčenje pri karabinjerski postaji Motorist hudo poškodovan Voznik terenskega vozila pripeljal iz Ulice dei Cardi, na Bazovski ulici vanj trčilo motorno kolo Prometna nesreča na Bazovski ulici na Opčinah kroma Andrej Petaros kroma Opčine so bile včeraj pozno popoldne prizorišče hude prometne nesreče, po kateri so reševalci odpeljali v ka-tinarsko bolnišnico 31-letnega motorista S.T. Nesreči pri karabinjerski postaji naj bi botrovala izsiljena prednost, tržaška občinska policija pa je ob tem preverjala, ali je bila hitrost motornega kolesa primerna, saj v naseljih velja omejitev 50 kilometrov na uro. Do trčenja je prišlo okrog 18. ure, ko je terensko vozilo čakalo za znakom »stop« na koncu Ulice dei Cardi (nasproti, na drugi strani ceste, pa je Ulica Refoška). Voznik, ki je po dogodku povedal, da je to njegova prva prometna nesreča v življenju, je ocenil, da je pot prosta, tako da je s svojim mitsubishijem odpeljal na Bazovsko ulico. Z leve pa je tisti hip pripeljalo motorno kolo triumph, ki je bilo na poti z Opčin proti Banom. Redarji so po opazovanju znakov na cestišču presodili, da je motorist zaviral približno 25 metrov, nakar se je zaletel v levi prednji del terenskega vozila. Motorist se je v bistvu znašel pod vozilom in utrpel vrsto poškodb. Njegovo zdravstveno stanje je takoj po trčenju vzbujalo skrbi - močno se je udaril v glavo, obraz, prsni koš in trebuh. Osebje službe 118, ki ga je ob pomoči openskih gasilcev previdno izvleklo izpod terenskega vozila, mu je med reševanjem vstavilo v grlo cevko za dihanje, nakar so ponesrečenca odpeljali na Katinaro. Pro-gnoza je pridržana, sinoči še niso izključevali smrtne nevarnosti. (af) ma, na Balkanu, kot rocker skupine Bi-jelo Dugme, ali na Bobana Markoviča, ki je nastopal v kulisah številnih njegovih filmov, in zatem še na desetine trubaških skupin, ki so na račun teh filmov oz. mode balkanske-etno-folk glasbe prodrli na svetovni glasbeni trg.« Petaros nam je pojasnil, da si v okviru prireditve Guča na Krasu prizadevajo, da bi širili tako zvrst glasbe in samo po sebi umevno je bilo, da naposled medse povabijo še Kusturico, se pravi njega, ki je preko filmov to glasbo predstavil svetu. »Namen jutrišnjega večera je ta, da bi udeleženci uživali ob Kusturičevifilmski, etno-balkanski glasbi s skupino, s katero nastopa po vseh celinah. To so naše želje, ostalo pa s koncertom nima nobene povezave,« ocenjuje Petaros. »Mislim, da smo z našimi pobudami veliko naredili v smeri preseganja meja. Na naših odrih so že nastopili tako bosanski kot hrvaški in črnogorski glasbeniki, v nedeljo bo med nami Oliver Dragojevič, julija pa Make-donka Esma Radžepova. Vselej delamo v duhu sprave in prijateljstva ter brez kakršnihkoli predsodkov. Mentaliteta ločevanja je že zdavnaj presežena.« The No Smoking Orkestra, ki ga sestavljajo Emir Kusturica (kitara), Dr. Nelle Karajilič (glas), Ivica Maksi-movič (solo kitara), Stibor Kusturica (bobni), Zoran Marijanovič (tolkala), Goran Popovic (bas kitara & tuba), Nenad Petrovič (sax), Dejan Sparava-lo (violina), Zoran Miloševič (harmonika) in Dražen Jankovič (klaviature), vabi torej jutri na koncert kipeče mešanice rocka, gipsy in etno glasbe. Vstopnice za koncert (15 evrov) bodo na voljo na dan koncerta pri blagajni prireditvenega prostora od 18. ure dalje. (sas) obvestilo Prijave za poletne večere v Nabrežini Občina Devin-Nabrežina prireja sedmo izvedbo niza prireditev Poletni večeri pod zvezdami, ki bodo od 16. do 22. julija na trgu v Na-brežini Kamnolomi pred županstvom. Občina namerava poveriti upravljanje kioskov s hrano in pijačo krajevnim društvom s sedežem v občini oz. lokalnim ekonomskim operaterjem. Zainteresirana društva, ki bi rada predstavila svoje dejavnosti na prireditvi, krajevna društva in ekonomski operaterji, ki nameravajo sodelovati pri upravljanju kioskov lahko dvignejo prijavnico na županstvu- Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, stike z javnostjo in evropske projekte - (Nabrežina 102) po sledečem urniku: od ponedeljka do petka med 9. do 12. uro, v ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure ali po elektronski pošti na naslova: fabris@comune.duino-auri-sina.ts.it ali canziani@comune.dui-no-aurisina.ts.it / PRIREDITVE Četrtek, 21. junija 2012 1 1 GLEDALIŠČE SLOVENIJA LJUBLJANA MGL Mala scena / studio Danes, 21. junija ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. KRIŽANKE ■ Ljubljana Festival 2012 V soboto, 7. julija ob 21.00 / John Dempsey, Dana P. Rowe: »Čarovnice iz Eastwicka«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ŠTEVERJAN Kmetija Baronic Tacco Jutri, 22. junija, ob 21.00 / koncert / »The Queen Symphony« in Mladinska filharmonija »Nova« Iz Nove Gorice. / Simon Perčič -dirigent / Irena Yebuah Tiran -mezzosopran / Tina Grego - violina / Anže Vrabec - klavir / V primeru slabega vremena bo prireditev v KC Lojze Bratuž. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg Jutri, 22. junija, ob 20.30 / ples / Nastop prijavljenih plesnih skupin s pestrim programom izraznih, ustvarjalnih in orientalskih plesov, jazz, modernega in klasičnega baleta, hip hop in show dance plesov.... V primeru slabega vremena bo prireditev v Gledališču Tartini Piran. / Ponovitev: v soboto, 23. junija, ob 21.00. V nedeljo, 24. junija, ob 21.00 / ples / Dance show in plesna predstava »MIT« v izvedbi M & N DANCE COMPANY / Nastopata: Nastja Bremec in Michal Rynia. V ponedeljek, 25. junija ob 21.00 / ples / Gala baletni večer pod zvezdami in osrednja prireditev v počastitev 21. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije. LJUBLJANA ■ 53 Jazz festival Ljubljana Cankarjev dom Klub CD V sredo, 20. junija, ob 20.30 / Nastopa: Elifantree - Finska / Anni Elif Ege-cioglu, glas, sintetizator, zvončki; Pauli Lyytinen, tenorski saksofon, učinki; Tatu Rönkkö, bobni in tolkala. / ob 21.30 / »Kaja Draksler's Acropolis Quintet« - Slovenija, Italija, Romunija, Turčija / Kaja Draksler, klavir; Sanem Kalfa, glas; George Dumitriu, kitara; Mattia Ma-gatelli, bas; Kristijan Krajnčan, bobni. / ob 22.30 / «World Service Project« VB / Dave Morecroft, klavir; Tim Ower, saksofon; Ralph Clarkson, pozavna; Conor Chapman, bas; Neil Blandford, bobni. V četrtek, 28. junija ob 20.30 / Joe McPhee & Ingebrigt Haker Flaten, ZDA, Norveška / Joe McPhee, trobenta in altovski saksofon; Ingebrigt Haker Flaten, bas. / ob 22.00 / Adam Lane's Full Throttle Orchestra, ZDA, Portugalska / Adam Lane, kontrabas; Nate Wooley, Susana Santos Silva, trobenti; David Bindman, tenorski in sopranski saksofon; Avram Fefer, altovski saksofon in klarinet; Matt Bauder, baritonski in tenorski saksofon; Reut Regev, pozavna; Igal Foni, bobni. V petek, 29. junija, ob 23.30 / Peter Evans, ZDA / Peter Evans, trobenta / ob 00.30 / Žiga Murko 13, Slovenija, ZDA / Jan Kus, sopranski saksofon; Jure Pukl, tenorski saksofon; Boštjan Simon, altovski saksofon; Jonathan Powell, Jason Palmer, Tomaž Gajšt, trobente; Žiga Murko, Vid Žgajner, Andy Hunter, pozavne; Goran Krmac, tuba; Andrej Hočevar, bobni. V soboto, 30. junija ob 11.30 / Kaja Draksler, Slovenija / Kaja Draksler, klavir / ob 13.00 / Lama, Portugalska, Kanada / Gongalo Almeida, kontrabas; Susana Santos Silva, trobenta; Greg Smith, bobni / ob 16.00 / Trumpet and Drums, ZDA, VB / Peter Evans, Nate Wooley, trobenti; Jim Black, Paul Lyt-ton, bobni. Štihova dvorana V petek, 29. junija, ob 18.00 / Joe McPhee, ZDA / Joe McPhee, trobenta in altovski saksofon. Križanke V petek, 29. junija, ob 20.30 / Jure Pukl's Abstract Society, Slovenija, ZDA / Jure Pukl, saksofoni; Kaja Draksler, klavir; Joe Sanders, bas; Damion Reid, bobni / ob 22.00 / Dee Dee Bridgewa-ter, ZDA / Dee Dee Bridgewater, glas; Edsel Gomez, klavir; Pernell Saturnino, tolkala; Thomas Bramerie, bas; Gabriel "Minimo" Garay, bobni. V soboto, 30. junija ob 20.00 / Ibrahim Maalouf Diagnostic, Francija / Ibrahim Maalouf, trobenta; François Delporte, kitara; Youenn Lecam, flavta, trobenta; Xavier Rogé, bobni; Laurent David, bas; Yvan Robilliard, fender rhodes / ob 21.30 / Neneh Cherry & The Thing, Švedska, Norveška / Neneh Cherry, glas; Mats Gustafsson, saksofoni; Inge-brigt Haker Flaten, bas; Paal Nilssen-Love, bobni / ob 23.00 / John Scofield's Hollowbody Band feat. Kurt Rosenwinkel, Ben Street, Bill Stewart, ZDA / John Scofield, Kurt Rosenwinkel, kitari; Ben Street, bas; Bill Stewart, bobni. Metelkova Gala Hala V soboto, 23. junija ob 20.00 / koncert / »Rambo Amadeus & Broken Beat Sextet«. V petek, 5. julija ob 20.00 / koncert / Nastopata: »Pennywise in SNFU« V nedeljo, 29. julija ob 20.00 / koncert / Letni oder Gale Hale / Folk metal večer / Nastopata: Arkona (RUS) in Brezno (SLO). V ponedeljek, 3. septembra ob 20.00 / koncert / Nastopajo irska rock skupina: »Flogging Molly«. Channel Zero Kino Šiška V torek, 3. julija ob 21.00 / koncert / Nastopa slavni band iz Brightona, »The Kooks!«. V sredo, 4. julija, ob 20.00 / koncert / nastopa rock skupina: »The Cult«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di li-berta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija Kulturnega doma: na ogled je skupinska razstava solidarnostne narave »DiversArte« na kateri sodelujejo s svojimi likovnimi deli tako prizadeti otroci, kot njihovi izurjeni likovni animatorji in sicer: Annamaria Fab-broni, Ada Candussi, Emilia Mask, Ma-riagrazia Persolja, Nirvana Zolia, Ar-naldo Grudner in Luigi Togut. Razstava bo odprta vse do 30. junija po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. maribor - Začenja se jubilejni Festival Lent Od jutri do 7. julija na 35 prizoriščih več kot tisoč dvesto dogodkov Organizatorji pričakujejo več kot pol milijona obiskovalcev Mariborski Festival Lent letos obeležuje 20-letnico obstoja. Jubilejna izvedba se bo začela jutri in bo trajala do 7. julija, ko v mestu ob Dravi med drugim pričakujejo Macy Gray, Jamaican Legends in Indexe. Organizatorji pričakujejo, da bo festival obiskalo krepko več kot pol milijona ljudi, tudi po zaslugi Evropske prestolnice kulture (EPK). Festival Lent je prvič potekal leta 1993 in z vrsto prizorišč, raznoliko ponudbo in množično obiskanostjo v 20 letih postal največji slovenski festival na prostem in eden največjih tovrstnih festivalov v Evropi. "Festival Lent je imel odločilno vlogo pri tem, da smo dobili EPK," je na predstavitveni novinarski konferenci v Mariboru povedal mariborski župan Franc Kangler. Po njegovih besedah festivalski dogodki "niso zapisani le na kulturnem zemljevidu Slovenije, ampak tudi Evrope in sveta". Letos se bo na več kot 35 prizoriščih v starem mestnem jedru, mestnem parku in ob Dravi zvrstilo več kot 1200 dogodkov. Glavni organizator, direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina je med vrhunci omenil ameriško pevko Macy Gray, skupino najboljših reggae glasbenikov z Jamajke Jamaican Legends, bluesovskega glasbenika Luckyja Petersona, jazz zvezdnike Johna Scofielda, Erika Truflaza in Dha-ferja Youssefa, britanske rokerje Skin-dred, srbski S.A.R.S. ter stand up nastopa Ramba Amadeusa in Željka Vuk-mirice. Kot prva bo na plavajočem odru na Dravi nastopila jugonostalgična zasedba Indexi z gosti, ne bo pa manjkalo niti slovenskih stalnic, kot so Zoran Predin, Vlado Kreslin in Magnifico. Med vrhunci bo ponovno tudi folklorni festival Folkart s skupinami iz Peruja, Benina, Moldavije, Uzbekistana, Rusije, Srbije, Italije in Mehike. Novost bosta strokovna konferenca Za odri Festivala Lent, na kateri pričakujejo okrog 40 direktorjev drugih festivalov, ter simpozij StandUpFest, na katerem bodo izmenjali izkušnje največji mojstri stand upa iz držav nekdanje Jugoslavije. Za kulinarične užitke bo ponovno skrbel Sladolent, skrite kotičke bodo odkrivali Živa dvorišča in ulično gledališče, otrokom pa bo namenjena zabava v Art Kampu v mestnem parku. Zaradi instalacije Ulaya letos ne bo prizorišča v Sodnem stolpu, bodo pa nedaleč stran postavili prireditveni šotor Špeglcelt. Proračun festivala ostaja enak kot prejšnja leta, to je 2,5 milijona evrov, čeprav so z naslova EPK pričakovali več. Kljub prvotnim nesoglasjem, predvsem glede vloge Narodnega doma in Ruka-vine v EPK, so danes tako Rukavina kot vodstvo zavoda Maribora 2012 zatrdili, da so odprta vprašanja rešena. Vsi skupaj se veselijo festivala, ki bo po besedah programskega vodje EPK Mitje Čandra konec junija ponovno prevzel štafeto v kulturni ponudbi Maribora. V tem času naj bi bil tudi vrhunec mednarodnega obiska v Mariboru v letošnjem letu. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. 12 Četrtek, 21. junija 2012 KULTURA / ocena - Knjiga nemškega avtorja Mara Kogoj o nacističnem pokolu pri Peršmanu Med zgodovino in ponaredkom Konec tedna, v nedeljo, ob 14. uri bodo pri Peršmanu pri Lepeni nad Železno Kaplo odprli prenovljeni edini muzej odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Avstriji. Na Per-šmanovi domačiji so čez zimo muzej obnovili in povečali. Kot je povedala kuratorka prenovljene razstave Lisa Rettl, je bila v starem muzeju, odprtem leta 1982, koroškim Slovencem in njihovemu partizanskemu osvobodilnemu boju namenjena le ena sobica, sedaj pa razstava zajema celotno etažo s tremi prostori in meri sto kvadratnih metrov: "Tako smo se lahko detajlno posvetili masakru nad družino Sadov-nik, po domače Peršman, saj smo pridobili tudi nekatere nove dokumente o tem pokolu. Del razstave je namenjen prikazu življenja te družine na gorski kmetiji, še en pomemben del pa je posvečen preganjanju koroških Slovencev in to od 19. stoletja do depor-tacij družin koroških Slovecev v času nacizma." Za obnovo so porabili 45 tisoč evrov, ki sta jih prispevala Sklad za prihodnost in Nacionalni sklad pri avstrijski vladi, pa tudi slovensko Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Urad za Slovence v zamejstvu, nekaj je bilo prostovoljnih prispevkov. Rettlova k temu doda: "Žalostno pa je, da deželna koroška vlada ni prispevala niti centa!" Vendar je otvoritev prenovljenega muzeja pri Peršmanu tukaj samo povod za oceno knjige, ki je konec leta lani izšla v slovenskem prevodu pri Slovenski matici iz Ljubljane, v zbirki prevodov svetovne književnosti. Roman Mara Kogoj, ki se ukvarja s pokolom pri Peršmanu, je napisal mladi nemški pisatelj Kevin Vennemann, roman pa je leta 2007 izšel pri založbi Suhrkamp v Frankfurtu na Majni. V slovenščino ga je odlično prestavila prevajalka Urška Černe, ki je tudi napisala izčrpno spremno besedo. Kot rečeno, je v Mari Kogoj v ospredju pokol slovenskih koroških družin Sa-dovnik in Kogoj s hribovske kmetije z domačim imenom Peršman. Tam so pripadniki policijskega polka SS le nekaj dni pred osvoboditvijo leta 1945 pobili enajst otrok, žena in starcev. Vennemann je za masaker slišal, ko je kot 19-letni mladenič prišel študirat v Avstrijo in je osupnil nad živostjo fa-šistoidnih nazorov med nemško govorečo večino na avstrijskem Koroškem. V romanu je koroški novinar, pravnik in politik Ludwig Pflueger vnovič obtožen kršenja publicističnega Zakona o prepovedi nacizma. Da bi se izognil kazni, se prijavi v poseben program pogovorov o odnosu do domovine. Za sogovornika dobi koroška Slovenca, znanstvenika Toneta Lebo-njo in Maro Kogoj. Pfuegler je predstavnik tako imenovanega koroškega soglasnega spomina, ki med drugim slavi vsakoletna srečanja starih bram-bovcev in nacistov na Vrhu/Ulrichs-bergu kot srečanja kameradov, ki da so se častno za domovino borili v drugi svetovni vojni. V skladu s "soglasnim spominom" Pflueger širi mnenje, da so poboj pri Peršmanu zakrivili partizani. Mara Kogoj ob koncu zgodbe pretrga svoj in siceršnji koroško-slovenski molk ter poda strnjeni zagovor upora: "Čisto preprosto, še vedno je to: osva-jalna vojna zoper spomin in skupaj s spominom spoštovanje tega upora in vseh njegovih bistvenih ozadij: osva-jalna vojna, ki ta ozadja v celoti zanemarja in vse tedanje upore kot boje, če sploh za kaj, tolmači kot boje za komunistično Titovo Jugoslavijo in tako za boj proti nemškemu wehrmachtu, nedolžnim državljanom, ki so hoteli svet samo ubraniti pred aziatskimi boljševiki. Osvajalna vojna v bolj ali manj zastrtem imenu reševanja časti Tretjega rajha in njegovih vojaških ciljev zoper vse, ki so te cilje hoteli napasti ali jih še do danes nočejo pozabiti, nepretrgana osvajalna vojna vsaj že od leta devetnajsto osemnajst do danes in hkrati zoper vse in vsakogar, ki bi utegnil hoteti kaj drugega, samo zato, ker ne bi hotel biti del nemške na- Kevin Vennemann (desno) je v delu Mara Kogoj z umetniškimi sredstvi rekonstruiral odnose med narodoma na Koroškem in razkril sprevračanje zgodovine cionalne utvare, s tem pa naj bi menda morda samodejno povzročil oslabitev večine; osvajalna vojna, torej, pa čeprav samo zato, ker nekje vidiš stati nekaj ducatov dvojezičnih krajevnih tabel, in to čutiš kot kljubovanje in kot reakcijo na vsepričujočo uravnilovko (morda vendarle glajhšaltung, op. bj), in obenem, kot da so s temi tablami že vsaj polovico svojega ozemlja odstopili državi Sloveniji." Kot je videti v navedenem odlomku, Wennemann zoprstvuje omenjenemu soglasju tudi slogovno. V romanu gre za svobodno izbiro moderne tehnike s pogovornim jezikom dolgih stavkov, s svojevrstno in naporno interpunkcijo, kopičenjem, ponavljanjem, vrinjanjem. Pripovedovalci se izmenjujejo brez kakršnegakoli opozorila ali namiga, to pa avtorju omogoči stalno menjavanje perspektive. "Er macht Kunst," je za večkrat nagrajenega pisca, ki se povprečnemu bralcu morda zdi težko berljiv, zapisal neki nemški kritik. A s slovenske perspektive bi roman moral biti berljiv in bran, kajti Vennemann neizsiljeno iskreno, z umetniškimi sredstvi rekonstruira odnose med narodoma na Koroškem in razkriva psiho(pato)logijo sprevračanja zgodovine. Zanimivo in povedno je, da je to storil Nemec in ne Avstrijec. Boris Jaušovec cronenberg »Ni nujno, da gledalci razumejo film« Kanadski režiser David Cronenberg meni, da ni nujno potrebno, da gledalci v celoti razumejo film. "Hollywood je poln filmov, ki ne ponujajo več nikakršnih presenečenj in je gledalcu na koncu vse jasno," je dejal za revijo Cinema. Umetniški film te zahteve nima, prav tako kot je nima zahtevnejša literatura. "Pri tem gre za kompleksnost," pravi režiser, ki mu literatura in film ne predstavljata dveh nasprotnih polov. "Kadar slišim, da je bilo delo kakšnega dobrega avtorja prenešeno na filmsko platno, sem prvi, ki kupim vstopnico za film," je še povedal Cronenberg. Režiser, ki je zaslovel s filmi, kot so Golo kosilo, Smrtonosna dvojčka, Trk in Nevarna metoda je nazadnje posnel film Cosmopolis (Kozmopolis), ki je bil prikazan v glavnem tekmovalnem programu letošnjega mednarodnega filmskega festivala v francoskem Cannesu. The Longer The Beard The Harder The Sound Gandhi's Gunn Heavy stoner metal Taxi Driver Records, 2012 V sklopu tokratne glasbene rubrike se vračamo na italijanska tla, točneje v Genovo, od koder so doma člani benda Gandhi's Gunn. Gre za mlado četverico, ki se ukvarja s heavy metal in stoner glasbo, danes pa velja verjetno za najboljši italijanski stoner bend. Fantje so pred dvema mesecema izdali svoj drugi glasbeni izdelek The Longer The Beard The Harder The Sound. Plošča je izšla s pomočjo italijanske neodvisne glasbene založbe Taxi Driver Records, sestavlja pa jo osem komadov za približno štirideset minut intenzivnega žaganja. Skupino Gandhi's Gunn sestavljajo pevec Giacomo (Hobo) Boeddu, kitarist Francesco (Scazzi) Raimondi, basist Massimo (Dale P.) Perasso in bobnar Andrea Tabbi De Bernardi. Mladi Genov-čani so aprila 2010 izdali svoj prvenec Thirtyeah, ki je bil deležen veliko pozitivnih glasbenih kritik, tako v domovini kot izven nje. Bend je med drugim nastopil na marsikaterem glasbenem festivalu in kon-certiral z najboljšimi stoner metal in doom zasedbami, kot so na primer Clutch, Fu Manchu, Atomic Bitchwax, Los Natas in številni drugi! V kratkem času so si tako Boeddu in ostali izborili pomembno vlogo na tej posebni, alternativni, trdi glasbeni sceni. Slavo, ki so si jo zaslužili s prvencem Thirtyeah, so člani ben-da potrdili z drugo ploščo The Longer The Beard The Harder The Sound, ki je izšla konec aprila letos. Najprej je na vrsti prva Haywire, ki se začne s krajšim vokalnim introm pevca Boedda, takoj zatem pa se razvije hiter heavy stoner komad. Tako v tem komadu kot v ostalih odigra pomembno vlogo basist Perasso. Naslednja Under Siege spominja na ameriško zasedbo Fu Manchu, medtem ko je Breaking Balance neke vrste mešanica southern roka in doom metala. Flood je izredna balada, kjer se prepletajo akustične in električne kitare, za njo je na vrsti krajša Red (The Colour of God), energični Rest of the Sun in Adrift, ki rahlo spominjata na komade ameriškega benda Red Fang ter še zadnja, desetminutna Hypothesis, kjer se psihedelija sitarja magično spaja z distorzijami kitar! Ploščo priporočam vsem ljubiteljem puščavskih stoner ritmov in vsem tistim, ki trdijo, da tovrstna italijanska scena ne obstaja ... Rajko Dolhar galeb - Zadnja letošnja številka Kratkočasna in pestra vsebina za slovo od bralcev Zadnji Galeb v tem šolskem letu je pester in raznolik; z revijo se bomo lahko kratkočasili v vročih poletnih dneh, saj ta na skoraj 70-tih straneh prinaša pesmice in smešne zgodbice, slikopise, do-polnjevanke in križanke ... Zadnja številka je tako obsežna tudi zato, ker so oblikovalci mladinske revije v eno združili kar dve. Majski in junijski Galeb krasi naslovnica, ki jo je prispe vala Chiara Paoli, učenka barkovljanske osnovne šole. Na prvi strani lahko mladi uporabniki preberejo zanimivo pesmico Zvezdane Majhen, v kateri avtorica piše o mladostnih simpatijah. Pesmico z naslovom simpatije je ilustrirala Mojca Cerjak. Zvesta Galebova sodelavka Martina Legiša je za tokratno izdajo pripravila dve poletni pesmici, naslov prvi je Morska zvezda, druga pa pripoveduje o vodni vili Loredani. Obe pesmici je likovno na zelo pisan način upodobil Štefan Turk. Zelo barvna in slikovita pa je tudi pesmica Veke, ki je nastala pod peresom Bine Štampe Žmavc, in pod čopičem Alenke Sottler. V letošnjih Galebih smo lahko prebrali že veliko zanimivih zgodb o čarovnici Česminki. Njihova avtorica Tatjana Kokalj nas je ob koncu šolskega leta pripeljala do zadnjih dogodivščin priljubljene Česminke; v prvi zgodbi je čarovnica s svojimi čarovnijami na pomoč priskočila šivilji in mojstru, v drugi pa je Če-sminka na metlo posedla prijetnega fanta Izidorja in ga odpeljala na hrib, kjer sta iskala čarovnice. In koliko življenjskih radosti smo letos lahko doživeli v zgodbicah Štefke Kac Marn, ki nam je opisovala pingvina Pingija in njegovega najboljšega prijatelja Nejca? V tokratni izdaji se je Nejc končno poslovil od Pingija. To prisrčno zgodbico je likovno lepo upodobila Živa Pahor. Medved in miška, ki sta se v zadnjih desetih mesecih odpravila na različne izlete, sta se za konec odpravila še na Golico, kjer sta zaplesala polko. Klarisa M. Jovanovič nam je postregla s še eno živalsko prispodobo; z muho, ki jo imamo večkrat za nadležno. Marjeta Zorec pa nam je ponudila še eno pripoved o škratu; tokrat lahko spoznamo škrata Kapiča, ki ima prav posebno rdečo kapo, narejeno iz volne. Ste vedeli, da imajo škratje v svojih knjigah zapisano vse o letnih časih? Ta podatek nam posreduje avtorica prispevka, ki nam je letos napletla veliko zanimivih zgodb. V gladko tekočem in ritmičnem jeziku steče tudi pripoved Darinke Kobal, ki pripoveduje o dedku, ki se igra s svojimi vnuki. Tokrat so se vnuki naučili dve novi arhaični besedi -stožje in krplje. Humor pa je prisoten v zgodbici o Osibosi. To pripoved je napisal Jože Sevljak. Deklica Ela pa je ob koncu šolskega leta spoznala, da pa poklic slaščičarke vseeno ni tako enostaven ... Poleg vsega omenjenega majski in junijski Galeb prinaša še veliko drugih zabavnih zgodb in prigod. Posrbljeno je tudi za spretne prstke, saj otroci lahko s pomočjo likovne delavnice, ki jo je pripravila Jasna Merku, izdelajo prav posebne slike. V rubriki Škrobek kuha pa lahko izvemo, kaj pomeni zdrava prehrana in zakaj se moramo izogibati sladkarijam. Čisto za konec pa je zadnji številki Galeba v tem šolskem letu dodana še rubrika Šolarji pišejo in rišejo, ki nam prinaša lepe slike otrok. Še posebej pisane so risbe barko-vljanskih otrok, ki so nas popeljali v svet morskih globin. (sč) / AVTOMOBILI Četrtek, 21. junija 2012 13 ford - Nizka poraba in veliko prostora C-max primeren tudi za nekoliko večje družine Dvolitrski turbodizel s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom - Sedem sedežev Fordov C-MAX ni absolutna novost na tržišču, ostaja pa kljub temu eden najzanimivejših srednjih enoprostorcev. Vozili smo najmočnejši dvolitrski turbodizel, ki se ponaša s 140 KM in 320 Nm navora. Motorju so priključili še odličen 6-sto-penjski dvosklopčni samodejni menjalnik POWERSHIFT. Moč in navor sta povsem zadostna, čeprav se motor v nižjem območju vrtljajev vrti nekoliko leno, če pa pritisnem malce na plin, se obnašanje povsem spremeni in motor postane še kar poskočen. Powershift ima klasično shemo PRND, menjalna ročica pa je postavljena na sredinski tunel. Ponuja tudi ročni način pretikanja, za kar je treba pomakniti ročico v desno in jo potem potiskati proti sebi (prestava navzgor) ali od sebe (prestava navzdol). Menjalnik pa je zasnovan tako, da ne bo pustil, da prestavite prestavo nižje, če obstaja možnost, da vrtljaji padejo v rdeče polje. Ali obratno, če so vrtljaji prenizki, menjalnik sam poseže v delovanje. Prvi vtis, ko sedeš vanj je nekoliko čuden: pred vami je armaturna plošča, ki bi bila primerna tudi za kakšno vesoljsko ladjo. Vsekakor velja tudi v notranjosti omeniti Fordovo oblikovalsko šolo, saj tako kot zunanjost tudi notranjost spominja na nekaj zadnjih Fordovih novosti (kinetic). To zlasti velja za sredinsko konzo-lo in namestitev številnih upravljavskih gumbov in zaslona, na katerem pregledujemo in nadzorujemo vse funkcije. Omeniti velja še novost v sredinskem zaslonu med obema merilnikoma. Tam lahko zdaj hkrati nadzorujemo kar štiri informacije, ki jih posreduje avtomobilski računalnik (bogatost te ponudbe pa je odvisna od stopnje opreme).Potrebovali boste kar nekaj časa, da se dodobra seznanite z vsemi gumbi, ki se na njej bohotijo. Na sredi armaturne plošče je tudi ekran navigacijskega sistema, ki je sicer nekoliko počasen in je v prvem trenutku njegovo delovanje kar zagonetno, tako da je bolje poseči po priloženi literaturi. Za voznikovim in sovoznikovim sedežem sta namreč (lahko) nameščeni še dve vrsti sedežev: v drugi trije in v tretji dva. Tista v tretji imata zelo posrečen sistem zlaganja, ki omogoča, da lahko iz klopi s tremi sedeži z dvema potezama srednji sedež 'skrijemo' v sprednji desni, če pa je treba, potem oba preostala. Samodejni menjalnik prispeva tudi omejeni porabi goriva, ki poprečno prekaša le za malenkost 7l za 100 km. analiza Nemški vozniki zadovoljni z Mazdo Raziskava Vehicle Ownership Satisfaction Study 2012, ki jo je opravilo podjetje za analizo trga avtomobilov JD Power v Veliki Britaniji, je pokazala, da so lastniki in vozniki vozil Mazda med najbolj zadovoljnimi v Nemčiji. V srednjem razredu je maz-da6 slavila prepričljivo. Poleg tega je mazda6 z odstotkom zadovoljstva 82,9 dosegla tudi drugo najvišjo oceno v celotni raziskavi. Blagovna znamka Mazda pa je v tej raziskavi s 79,8-odstotnim zadovoljstvom svojih strank zasedla skupno četrto mesto. Visoki uvrstitvi v svojih razredih sta dosegla tudi modela mazda3, ki je v kompaktnem razredu s stopnjo zadovoljstva 81,5% zasedla drugo mesto in mazda2, ki je med majhnimi avtomobili z rezultatom 79,7% pristala na tretjem mestu. S tem je Mazda dosegla visoke uvrstitve v treh pomembnih segmentih avtomobilskega tržišča v Nemčiji, ki pa so med najpomembnejšimi tudi v Italiji. V raziskavi JD Power report 2012 je sodelovalo 14.296 voznikov, ki so prek online obrazca posredovali izkušnje s svojimi vozili, ki jih v povprečju vozijo že vsaj dve leti. ford Ecoboost Stran pripravil Ivan Fischer nagrade Majhen trivaljni motor z najsodobnejšo tehnologijo je osvojil še dve drugi nagradi - postal je »Najboljši novi motor« in »Najboljši motor z manj kot 1,0 litra« po izboru revije Engine Technology International, priznanja pa temeljijo na glasovih žirije s 76 novinarji iz 35 držav po vsem svetu. To je prvo Fordovo priznanje »Mednarodni motor leta« v 13-letni zgodovini podeljevanja tega naziva. Pomemben podatek je tudi dejstvo, da je 1,0-litrski EcoBoost zbral največ glasov doslej. Motor, ki bi ga lahko odložili na list papirja formata A4, so zasnovali v Fordovih tehničnih centrih v britanskem Duntonu in nemškem Mer-kenichu. Izdelujejo ga v Craiovi v Romuniji in v Kolnu. Ko voznik v območju nizkih vrtljajev pritisne na plin, se 1,0-litrski EcoBoost hitro odzove s turbopolnilnikom z majhno vztrajnostjo, največjo moč pa razvije vse do 248.000 vrtljajev turbine v minuti. infiniti Luksuzni SUV FX z agresivnejšo obliko in boljšimi voznimi lastnostmi Infiniti je prenovil svoj priljubljeni SUV imenovan FX, ki velja za enega najbolj skladnih in mišičastih luksuznih terencev čeprav je pri nas še kar redkost. Luksuzni športni terenec Infiniti FX ima po prenovi še bolj agresivno podobo ter izboljšano vozno dinamiko. Prepoznavna je značilna zaobljena oblika FX, vendar z novo, večjo prednjo masko. Zanimiv dodatek so spremenjene sprednje luči, ki skupaj z robovi maske tvorijo dve gubi na pokrovu motorja ter še bolj poudarijo nov videz. Bočna oblika ostala skoraj nespremenjena, v zadku pa najdemo nove luči ter novo oblikovana odbijač in pokrov prtljažnih vrat. Podoba se zaključi z velikimi 21-palčnimi platišči. Na voljo bo tudi športna različica, z oznako S, katera se bo od običajnih razlikovala po drugih platiščih, zatemnjenih lučeh, dodatkih »dark chrome« ter rdečih S emblemih. Oblikovalci so se poigrali še z videzom notranjosti. Najbolj so se posvetili videzu sredinskega dela armaturne plošče, ki je pridobil velik LCD zaslon ter novo oblikovane odprtine za ventilacijo. Nekoliko je spremenjena pozicija tipk, še vedno pa so na sredini ohranili analogno uro. Motorno paleto bosta sestavljala dva motorja. Bencinski šestvaljnik na-zivne prostornine 3,7 litra bo zagotovil 320 KM moči. Za privržence dizelskih motorjev pa bo na voljo prav tako še-stvaljni dizelski agregat, nazivne moči 238 KM in z največ 550 Nm navora. V obeh primerih bosta agregata svojo moč na kolesa prenašala preko 7-sto-penjskega samodejnega menjalnika. slovenija - Hvalevredna pobuda Starejši vozniki na preizkušnji svojih vozniških sposobnosti Štiridnevno izobraževanje v AMZS centru varne vožnje v Vranskem Zavarovalnica Triglav je v AMZS center varne vožnje Vransko povabila svoje starejše in izkušene zavarovance, da nadgradijo znanje in se praktično seznanijo s pastmi in zahtevami cestnega prometa. Na štiridnevno izobraževanje so povabili voznice in voznike, zavarovance Triglava iz celotne Slovenije. Življenjska doba ljudi se podaljšuje, s tem pa se viša tudi starost, pri kateri ljudje sedemo za volan. Dejstvo je, da se z leti določene stvari spreminjajo: odzivni čas se daljša, refleksi so manj eksplozivni, zato je lahko odzivanje na določene situacije v prometu prepočasno. Poleg tega se spreminjajo ceste, promet in pravila. Krožišča zahtevajo dodatna znanja o razvrščanju po pasovih in gibanju po njih. Pasov na cestah je vedno več, povečuje pa se tudi število vozil, vključenih v promet. Vse to zahteva vedno več pozornosti. Do približno 75. leta smo ljudje za volanom relativno varni, po tem pa postajamo vedno bolj ogroženi. Zgovoren je podatek, da smo pri 85. letu starosti kar šestkrat manj varni od povprečnega voznika. AMZS center varne vožnje na Vranskem je eden najsodobnejših tovrstnih objektov v Evropi in edini te vrste v Sloveniji. Gre za vrhunsko opremljen poligon, ki ima računalniško vodeno namakanje, vodne ovire, drsne podlage in velik off road poligon. Seniorji tam spoznavajo, kako prepoznati in preprečiti nevarno situacijo na cesti. Ponovno preučijo, katere so osnove dinamike avtomobila, zakaj so pnevmatike pomembne in kako skrbeti zanje. Poleg tega izvedo, kakšni so ukrepi za varnost potnikov v avtomobilu, kako poskrbeti, da bodo vnuki v avtu varni in kako načrtovati pot z avtomobilom in kako je potrebno gledati cesto in okolico v prometni situaciji. Prav posebna pozornost pa je namenjena spoznavanju vpliva zdravil na sposobnosti voznic in voznikov. Na Dnevih varne vožnje tečajniki spoznajo tudi vožnjo in odziv voznika na nevarnost ob uporabi telefona med prevozom. Pridobijo tudi osnove ekonomične vožnje in nasvete za osnovna pravila za vožnjo po brezpotju. 1 4 Četrtek, 21. junija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it tržič - Prodajalko iz Gorice in kolegico iz Škocjana prijavili sodnim oblastem Delodajalcu sta kradli srečke in denar iz blagajne Zaposleni sta v trafiki centra Emisfero - S kolegicama iz Vidma naj bi podjetnika ogoljufali za 300.000 evrov Trafika v trgovskem središču Emisfero v Tržiču Tudi dve prodajalki, ki sta zaposleni v trafiki komercialnega centra Emisfero v Tržiču, naj bi bili vpleteni v krajo srečk »Gratta e vinci«, v zvezi s katero je podjetnik iz videmske pokrajine pred nedavnim vložil ovadbo. Upravitelj, ki vodi nekatere trgovine tudi v komercialnem centru Terminal Nord pri Vidmu, je prepričan, da je bil zaradi nezakonitega ravnanja dveh prodajalk v Tržiču ter njunih kolegic v Vidmu oškodovan za okrog 300.000 evrov. Ob srečkah »Gratta e vinci« naj bi iz blagajn izginjala tudi gotovina, preiskovalci pa še preučujejo vsebino računovodske dokumentacije prejšnjih let. Da s prihodki trafik nekaj ni bilo v redu, je v prejšnjih mesecih opazil gorica - Marin Dvomi v koristnost delavnice Goriško zdravstveno podjetje je v projekt za ovrednotenje dediščine psihiatra Franca Basa-glie vključilo tudi gledališko delavnico, ki so se je udeležili uslužbenci oddelka za duševno zdravje in mladi z namenom, da bi skupaj in na ustvarjalen način spoznali težave, s katerimi se na Goriškem soočajo mladostniki. Delavnico sta vodila Pino Roveredo in Andrea Picco, zaključila pa se je z gledališko predstavo, ki so jo v torek uprizorili v goriškem Kulturnem domu. Včeraj je v koristnost pobude podvomil deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Marin, ki je v ta namen vložil svetniško vprašanje. V njem je deželnega predsednika Renza Tonda opozoril, da je zdravstveno podjetje Roveredu in Piccu nakazalo 16.500 evrov za organizacijo delavnice; po mnenju desno-sredinskega deželnega svetnika Marina je omenjeni znesek odločno previsok, saj bi po njegovem mnenju morali davkoplačevalski denar nameniti izobraževalnim pobudam in usposabljanju uslužbencev, ne pa gledališkim delavnicam, kar naj bi še zlasti veljalo v sedanjem obdobju splošne gospodarske krize. sam videmski podjetnik, ki se je 11. maja obrnil na sile javnega reda. Ko se je prepričal, da je bila razlika med tem, kar bi moralo biti v blagajni, in denarjem, ki je dejansko bil v njej, prevelika, da bi lahko šlo le za »napako«, je obvestil ka-rabinjerje preiskovalnega oddelka iz Vidma, ki jih koordinira namestnica državnega tožilca Lucia Terzariol. Ka-rabinjerji so se med preiskavo posluževali skritega sistema za videonadzor, ki so ga namestili v trafikah v tržiškem in videmskem komercialnem središču, beležili pa so tudi razliko med številom srečk »Gratta e vinci«, ki sta jih nabavili trafiki, in številom prodanih srečk. V nekaj tednih so preiskovalci ugoto- bonaventura vili, da je kar nekaj srečk izginilo, odgovornost pa so pripisali prodajalkam. Sodnim oblastem so prijavili uslužbenki trafike, ki deluje v centru Terminal Nord, ter prodajalko iz Gorice in njeno kolegico iz Škocjana, ki sta zaposleni v Tržiču. Obe sta stari 48 let, karabinjerji pa včeraj še niso razkrili njunih imen. Prodajalke se bodo morale pred sodnikom zagovarjati zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah. Po prvih ocenah naj bi v letih oškodovale delodajalca za okrog 300.000 evrov (70.000 evrov srečk in gotovine naj bi izginilo samo v letošnjem letu), podatek pa ni dokončen. Vse prodajalke tvegajo tudi delovno mesto, saj upravitelj trafik ne izključuje, da bi jih lahko odslovil. gorica - Tondo Reforma zdravstva leta 2014 Predsednik dežele FJK Renzo Tondo bo svojo reformo zdravstvenega sistema, ki dviga polemike še posebno na Goriškem, predstavil deželnemu svetu po poletnih počitnicah. »Za uvedbo take reforme je potrebno vsaj eno leto. Deželnemu svetu nameravam predstaviti predlog reforme socio-zdravstvenega sistema, ki se bo začela izvajati 1. januarja 2014,« je povedal Tondo. Po dosedanjih informacijah naj bi nov Tondov predlog predvideval ustanovitev treh teritorialnih-pokra-jinskih podjetij in dveh bolnišničnih podjetij, medtem ko je prvi predlog predvideval eno samo zdravstveno podjetje in tri bolnišnična podjetja. Gorica in Trst bi se združili v eno teritorialno podjetje, v Vidmu in Trstu pa bi imeli tudi univerzitetno-bolnišnično podjetje. »Manjše bolnišnice v Tolme-ču, Gemoni, San Danieleju, Latisani in Palmanovi bodo združene v eno samo podjetje, saj bi jih bilo težko vključiti v videmsko,« je povedal Tondo, ki namerava tudi ukiniti dvojnike, npr. porodnišnice. »Enajst porodnišnic je preveč. Šest izmed teh je med drugim ne dosega minimalnega števila porodov,« je povedal Tondo. Med temi je, kot znano, tudi goriška, ki jo bodo po vsej verjetnosti zaprli. »Drugi Tondov predlog je za Gorico boljši od prvega. Trst nas ne bo požrl, pač pa bosta Gorica in Tržič vodili teritorialne storitve tudi na Tržaškem,« je povedal deželni svetnik Gaetano Valenti. doberdob Ozon presegel opozorilno vrednost Na merilnih mestih deželne agencija za okolje ARPA v Doberdobu in Tržiču je koncentracija ozona v zadnjih dneh - v nedeljo in torek - dvakrat presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter. V Doberdobu so v nedeljo popoldne izmerili 194 mikrogramov ozona na kubični meter, v torek pa kar 201 mikrogram. V Tržiču je bilo v nedeljo v zraku 187 mikrogramov ozona na kubični meter, v torek pa 194 mikrogramov. Na merilnih mestih v Gorici in Loč-niku je bila koncentracija ozona vseskozi pod opozorilno vrednostjo; najvišjo vrednost so zabeležili v torek, ko je bilo v Ločniku 164 mikrogramov ozona na kubični meter. Povišano koncentracijo ozona so v prejšnjih dneh nekajkrat izmerili tudi na merilnih mestih v Novi Gorici in na Otlici v Trnovskem gozdu na nadmorski višini 950 metrov. Povišana koncentracija ozona draži sluznico in dihala, zato zdravniki ljudem svetujejo, da se v času trajanja previsoke koncentracije izogibajo telesnim naporov. Glede na vremensko napoved gre visoko koncentracijo ozona pričakovati tudi v naslednjih dneh, še zlasti v popoldanskem času. Poleg priporočila o izogibanju telesnim naporom, ki velja za vse, zdravniki priporočajo ljudem s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka, da ostanejo v zaprtih prostorih v najtoplejših urah dneva, ko je koncentracija ozona najvišja. vrtojba - Kljub lanskemu neuspehu in ostremu nasprotovanju družbe Hit Alea Iacta spet zaprosila za koncesijo Lanski projekt turističnega centra Sailaway so nadgradili s kabaretsko dvorano in drive-in restavracijo s hitro prehrano Ljubljanska družba Alea Iacta, ki je lani predstavila projekt turističnega centra Sailaway v Vrtojbi in zanj tedanjo vlado v odhajanju neuspešno zaprosila za koncesijo za igralni salon, je pred dvema tednoma na urad za nadzor prirejanja iger na srečo naslovila novo vlogo za pridobitev koncesije. Projekt so v enem letu minimalno nadgradili, z njim bodo znova skušali prepričati tudi svetnike občine Šempeter-Vrtojba. Ti so lani po več burnih razpravah na mestnem svetu podelili soglasje h koncesiji, medtem ko so njihovi novogo-riški kolegi izrekli negativno mnenje. Kot pojasnjuje predstavnik investitorja, Sergej Racman, jih konkurenca, s tem bržkone misli na novogoriški Hit, ne moti. »S konkurenco nimamo težav. Naj dela po svoji moči in razvija svoje projekte - od tega bomo imeli vsi prednost,« poudarja. V no-vogoriškem Hitu pa po drugi strani opozarjajo, da bi projekt, ki bi bil prvenstveno usmerjen na italijanski trg, kot računajo v Alei Iacti za svoj Sailaway, povzročil le še dodatno drobljenje le-tega. Najpomembnejši dejavnik, pri katerem mora Alea Iacta doseči svoje, je vlada oziroma urad za nadzor prirejanja iger na srečo. »Upamo, da bo vlada tokrat mo-drejša in da bo v tem projektu prepoznala pozitivne učinke za slovensko in lokalno gospodarstvo,« je na vprašanje, kaj nameravajo investitorji s projektom v primeru, da koncesija znova pade, včeraj v Vrtojbi odgovoril Racman. Bo sredi travnikov ob nekdanjem mejnem prehodu pri Vrtojbi res zrastel nov turistični center? foto k. m. Projekt Sailaway, ki vključuje bazenski kompleks, kino s sedmimi dvoranami, igralni salon, bowling, videoarkad-ne igre in druge zabaviščne dejavnosti, nakupovalno središče in hotel z wellness ponudbo, so investitorji lokalni skupnosti prvič predstavili pred enim letom. V tem času so ga nadgradili s kabaretsko dvorano in drive-in restavracijo s hitro prehrano. Terminski načrt izvedbe projekta je odvisen tudi od sprejetja občinskega pro- storskega načrta. Racman dodaja, da bi po najboljšem scenariju lahko začeli graditi v roku šestih mesecev. Eno zemljišče je že v njihovi lasti, za drugo se z lastniki, družbo Mercator, še pogajajo. Odprtje vseh programov centra načrtujejo v letu 2014. »V kolikor koncesija ponovno ne bo odobrena, bomo o celotnem projektu razmislili, ker pač to vpliva na njegove finančne parametre, tako da bomo morali v tem kontekstu znova preučiti celotno zadevo,« je še pojasnil Racman, župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk pa dodaja, da od države doslej še niso prejeli vloge za podajo soglasja za prirejanje iger na srečo Alei Iacti. »Lokalna skupnost pa je odprta do vseh pobud, ki bi prinesle dodatno turistično ponudbo, česar na našem območju zelo primanjkuje,« pravi Turk. »Ponovno opozarjamo, da podeljevanje novih koncesij za igralne salone ne ustreza smernicam strategije razvoja igralništva v Sloveniji in škodi ne le družbi Hit, temveč vsem. To bi družbi Hit dokazano prineslo velik izpad prihodkov in ogrozilo poslovanje družbe Hit do te mere, da bi morala zapreti enega izmed dveh igralniško-zabaviščnih centrov na Goriškem,« pa opozarjajo v novogoriškem Hitu, kjer snujejo svoj »Novi Hitov turistični kompleks«. »Pripravljena je projektna dokumentacija v obliki predštudije s podrobnejšimi analizami, izračuni in projekcijami. Dokument predštudije bodo v kratkem obravnavali na seji uprave, nato pa še na nadzornem svetu družbe, ki bo moral podati usmeritve glede nadaljnjih aktivnosti povezanih z razvojem projekta, predvsem pa določiti politiko vlaganj in sofinanciranja. Po predstavitvi javnosti se je namreč pokazalo zanimanje potencialnih sofinancerjev, zanje pa so nadvse pomembne sistemske spodbude, ki bi omogočile vlaganje v tak projekt,« so včeraj pojasnili v Hitu. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 21. junija 2012 15 gorica - Na slovenskih višjih šolah se je začela matura Problem mladih in krize maturantom najbližja tema Socioekonomsko področje izbralo 21 dijakov - Danes druga pisna naloga Težave mladih v času svetovne gospodarske krize so tema, ki je najbolj privlačila letošnje maturante slovenskih višjih srednjih šol v Gorici, za katere se je včeraj zjutraj začel maturantski izpit. S pisno nalogo iz slovenščine se je na li-cejskem polu Trubar-Gregorčič »spopadlo« 21 dijakov, na tehnično-pokli-cnem polu Cankar-Vega-Zois pa je maturantov skupno 17. Izbirali so med štirimi tipi nalog in sedmimi naslovi, levji delež dijakov (21 od 38) pa se je kot rečeno odločil za aktualno socioekonom-sko vprašanje - mladi in kriza -, ki jim je očitno najbolj blizu. »Pričakovala sem, da bo vsaj eden izmed naslovov posvečen krizi, zato sem se na to temo bolje pripravila,« je povedala ena izmed maturantk na poklicnem zavodu Cankar, kjer so štirje od sedmih dijakov izbrali ta naslov. Na družboslovnem liceju Gregorčič, kjer je maturantov osem, je esej ali članek o težavah mladih pri iskanju zaposlitve pisalo šest dijakov, na znanstveno-tehnološkem liceju, kjer imajo pet maturantov, so to temo izbrali štirje dijaki, na trgovskem-tehničnem zavodu Zois pa se je za socioekonomsko problematiko odločilo vseh pet dijakov. Matura na licejskem (levo) in tehničnem polu (desno) bumbaca Na lestvici najbolj priljubljenih naslovov je drugo mesto zasedla četrta naloga tipa B, ki je bila posvečena tehnično-znan-stvenemu področju. O odgovornosti znanosti in tehnologije ter vrednotah, na katerih sloni raziskovanje, se je razpisala večina maturantov klasičnega liceja Trubar (pet dijakov izmed osmih) in industrijskega tehničnega zavoda Vega (štirje izmed petih), na zavodu Cankar in na znanstveno-tehnološkem liceju pa se je za to temo odločil po en maturant. Ostale naslove so izbrali le redki dijaki. Na družboslovnem liceju Gregorčič, klasičnem li-ceju Trubar in zavodu Cankar je po en dijak izbral zgodovinsko-politično področje oz. vprašanje italijansko-jugoslo-vanskih odnosov od Rimskega pakta do Osimskih sporazumov. »S tem naslovom sem bila zelo zadovoljna. Temo sem namreč obdelala tudi v svojem maturitet-nem referatu,« je povedala maturantka družboslovnega liceja, dijakinja zavoda Cankar pa je poudarila, da je italijansko-jugoslovanske odnose izbrala, ker je zgodovina predmet, ki ji posebno leži. Dva dijaka - eden na klasičnem liceju in drugi na zavodu Cankar - sta izbrala splošno nalogo o sanjah in izzivih mladih gene- racij, medtem ko je en dijak na družboslovnem liceju pisal o motivu lepe Vide v slovenski kulturi. Za analizo odlomka iz romana v Sibilinem vetru Alojza Rebule in zgodovinsko nalogo o razpadu Habsburške monarhije se ni odločil nihče. Tudi v Gorici je bilo prava novost letošnjega maturantskega izpita tele-matsko posredovanje naslovov prve pisne naloge. V višješolskem centru v Ulici Puccini s tem ni bilo večjih težav, čeprav je bila ministrska spletna stran, kjer bi si morale posamezne komisije priskrbeti kode za dostop do naslovov, ob 8.30 nedosegljiva. »Ker je server odpovedal, je ministrstvo takoj poskrbelo za posredovanje kode po drugih poteh, npr. pre- Na Vrhu o dnevniku Na sedežu društva Danica bo nocoj ob 20. uri javno srečanje na temo vloge in prihodnosti Primorskega dnevnika pod naslovom »Kakšna usoda nas čaka?«. Prisotna bosta odgovorni urednik Dušan Udovič in predstavnik Zadruge Primorski dnevnik; srečanje prireja ZSKD v sodelovanju z društvom Danica. Lekarni ukradli tablo ko televidea, zato je bila zamuda minimalna,« je povedal profesor na klasičnem liceju Peter Černic. Danes bo na vrsti drugi pisna naloga. Maturantje klasičnega liceja Trubar bodo pisali nalogo iz grščine, dijake znanstveno-tehnološkega liceja Gregorčič čaka matematika, dijake družboslovne smeri pa naloga iz družboslovja. Na zavodu Zois bodo preverjali znanje dijakov na področju gospodarskega poslovanja, maturantje zavoda Vega bodo pisali nalogo iz informatskih sistemov in omrežij, dijaki zavoda Cankar pa bodo morali pokazati svoje znanje na področju turističnih tehnik. Tretja pisna naloga bo v ponedeljek. (Ale) Neznanci so v noči s torka na sredo ukradli tablo na pročelju stavbe, v kateri ima sedež lekarna Al Moro v Gosposki ulici. Gre za tablo, ki jo je lekarni dodelila dežela FJK, ko jo je uvrstila med trgovska podjetja z zgodovinsko vrednostjo. Proti združevanju Pokrajinski svetnik Demokratske stranke Alessandro Zanella odločno nasprotuje poskusom združevanja goriške pokrajine s Trstom oz. Vidmom. Po njegovem mnenju mora goriška pokrajina ostati samostojna, saj so storitve, ki jih nudijo na njenem ozemlju, zanimive tudi za sosednja območja. Z Benelliji na Madžarsko Za skupino goriških lastnikov motornih koles znamke Benelli se danes začenja nov izziv; s svojimi mopedi se bodo odpravili v madžarsko mestece ob Blatnem jezeru Zalaegerszeg. Po poti bodo postali v Vrbju pri Celju, kjer se jim bo pridružilo nekaj članov tamkajšnjega Tomos kluba, zatem pa se bodo skupaj peljali na Madžarsko. »Benellijevci« se bodo v Gorico vrnili v nedeljo, skupno bodo prevozili okrog tisoč kilometrov. Kolesarski poligon na Pilošču Kulturno društvo Oton Župančič prireja kolesarski poligon za otroke od 3. do 15. leta starosti v soboto, 23. junija, ob 16. uri v domu Andreja Budala na Pilošču v Štandrežu. Vsak tekmovalec naj pride s svojim kolesom, obvezna je uporaba čelade. Za informacije tel. 347-8800556. Ali tudi vi grešite? Na posestvu Gradis'ciutta na Jazbinah bo danes ob 19. uri predavanje z naslovom »Ali tudi vi grešite?«, v okviru katerega bo strokovnjak komunikacije Igor Arih predaval o pravilnem in sodobnem komuniciranju. Predavanju v priredbi SGGZ bo degustacija vin. Kotizacija znaša 35 evrov, za udeležbo je obvezna rezervacija na naslovu sggzgori-ca@gmail.com. gorica - Drevi v stolni cerkvi Zbor Lojze Bratuž zaključuje sezono s sakralno glasbo Mešani pevski zbor Lojze Bratuž je za zaključek letošnje sezone pripravil samostojni koncert sakralne glasbe, ki bo danes ob 20.30 v stolni cerkvi v Gorici. V prvem delu koncerta bo zbor, ki že enajsto leto zapored odgovarja taktirki Bogdana Kralja, izvedel program posvečen pravoslavni liturgiji in staroslovanskemu cerkvenemu obredu. Na sporedu bo »Opelo«, ki ga je napisal srbski skladatelj Mokranjac leta 1888 in je del pravoslavnega pogrebnega obreda, ki ga sestavljata petje zbora in molitev duhovnika. Delo vsebuje elemente srbske ljudske glasbe, kar je zelo redko za requiem. Zbor bo nato izvedel sklop izbranih del iz opusa ruskega skladatelja Rah-maninova. Med njegova najbolj znana dela sodijo prav gotovo Ve-černice. Slednje je skladatelj napisal leta 1915 in so zasnovane na besedilih ruskega pravoslavnega obreda, imenovanega Vsenočno bdenje. Skladba, ki je obravnavana kot skladateljevo najboljše delo, ima 15 stavkov, od katerih jih bo zbor izvedel 3, in sicer tretji stavek z naslovom »Blažen muž« (Blagoslovljen je človek), šesti stavek »Bo-gorodice djevo, radujsja« (Veseli se, o Devica) in osmi stavek »Hvalite imja Gospodne« (Slavite ime Gospoda). V prvem delu koncerta bodo poslušalci lahko slišali še »Oče naš« ruskega skladatelja Čaj-kovskega ter znano »Na mnogaja ljeta« iz staroslovanske dediščine, ki so jo v preteklosti izvajali ob koncu mašnega obreda. Drugi del glasbenega večera se bo nadaljeval z izvedbo kratke maše sodobne litvanske skladateljice Kristine Vasiliauskaite, ki ji bo sledilo delo ameriškega skladatelja danskega rodu Mortena Laurid-sena »O Magnum Mysterium« (O Velika Skrivnost). Gre za uglasbi-tev četrtega od devetih responsorijev (t.j. spevov z odpevom) za Božični dan, ki so ga uporabljali pri bogoslužnem branju (matutinu) pred prenovo Molitvenega bogoslužja. V nadaljevanju bodo goriški pevci izvedli še »De profundis«, kanadske skladateljice Nancy Telfer, ob koncu večera pa bosta zadoneli še dve Marijini pesmi: molitev »Ave Maria«, delo mladega, a že uveljavljenega goriškega skladatelja Patricka Quaggiata, ki jo je napisal leta 2002 in posvetil prav zboru »Lojze Bratuž«, ter »Sonce že zahaja« Josefa Gruberja. Goriški zbor, ki deluje v mestu že več kot 60 let, poklanja glasbeni večer svojim prijateljem in zvestim poslušalcem ter vsem ljubiteljem zborovskega petja. doberdob - Na Igrah brez meja društva Hrast Oranžne sipe slavile Premagale so Krvave gliste in Zelene kuščarje - Prireditelji so se veselili enkratnih vremenskih pogojev Naklonjeno vreme z visokimi poletnimi temperaturami je prejšnjo soboto spremljalo letošnjo izvedbo tradicionalnih Iger brez meja, ki jih je že osmič zaporedoma priredilo doberdobsko društvo Hrast. Potem ko so v soboto 9. junija, zaradi slabih vremenskih razmer igre odpadle, se je tokrat vreme usmililo organizatorjev, ki so pobudo izpeljali ob enkratnih vremenskih pogojih. Na vabilo organizatorjev se je odzvalo približno 20 otrok med petim in trinajstim letom starosti. Malčki so se pomerili v številnih zabavnih panogah in si z zmagami priborili točke za skupno lestvico. Tekmovale so 3 ekipe, vsaka se je ponašala s svojo majico in se tako razlikovala od ostalih. Najprej je bil na sporedu prav poseben poligon. Člani ekipe so morali v plastičnih krožnikih prenašati vodo po progi, polni »neprijetnih presenečenj«. Zmagala je seveda ekipa, ki je do cilja prinesla največ vode. Na sporedu so bile tudi drugačne igre: tekmovalci so svojo natančnost dokazovali v prav posebnem »bowlingu«, v katerem so morali s plastičnimi steklenicami zbijati druge plastične steklenice in tako doseči čim več točk. V isti igri so morali otroci z elastikami zbijati kozarce polne vode. Tudi v tem primeru je v ospredju bila predvsem njihova natančnost. Fizično moč so lahko dokazovali v eni od najbolj tipičnih iger za do-berdobske Igre brez meja, vlek vrvi, ki med vsemi nastopajočimi sproži veliko navdušenje. Letošnja novost so bile igre na žim- nicah. Šlo je pravzaprav za dve panogi. V prvi so morali otroci z zavezanimi nogami poskakovati po žimnicah in si »prisvojiti« čim več balončkov, v drugi pa so na žimni-cah igrali posebno različico zelo razširjene igre »med dvema ognjema« oziroma zbija-nja. Ker je šlo za prvi pravi poletni dan, je bila ob zaključku iger na vrsti še »vodna zabava« z vodnimi balončki in drugimi vodnimi pripomočki. Odločitev o končni zmagi je padla šele na koncu. Prvouvrščena skupina »Oranžne sipe« je zmagala s 45 točkami. Prehitela je drugouvrščene Krvave gliste, ki so skupaj zbrale 25 točk. Na tretje mesto so se uvrstili Zeleni kuščarji, ki so pristali pri 15 točkah. Po nagrajevanju s kolajnami je tekmovalnost nadomestila razposajenost, ki je pri doberdobskem župnišču trajala še kar nekaj časa. (ač) 1 6 Četrtek, 21. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Predstavili knjigo Carla Spartaca Capogreca o italijanskih fašističnih taboriščih Peči za sežiganje ni bilo, umirali so od stradanja Avtor opozoril na še vedno prisotno kulturo sovraštva in brisanja spomina V zaporedju za Trstom je v torek popoldne v Gorici potekala v dvorani Pokrajinskega muzeja v grajskem naselju predstavitev v slovenščino prevedene knjige »I campi del Duce«, ki jo je napisal Carlo Spartaco Capogreco, doma iz Kalabrije, prevedla pa zgodovinarka Nevenka Troha. Srečanje je v imenu prireditelja, krožka Anton Gregorčič, pozdravil Julijan Čav-dek, ki je hkrati opravičil odsotnost predstavnika pokrajinske uprave, ki je pobudi dodelila svoje pokroviteljstvo, a je za isto uro že prej sklicala svojo sejo. V nadaljevanju je za uvajanje v vsebine, občasno prevajanje in usklajevanje posegov skrbel Ivo Jev-nikar kot predstavnik Društva slovenskih izobražencev, soprireditelja dvodnevnega avtorjevega bivanja v naši deželi. V dopisu o goriški predstavitvi bomo poročali le o tistem, kar ni že bilo napisano za tržaško srečanje in objavljeno včeraj. Najprej spomnimo, da poznajo slovenski krogi na Goriškem avtorja že nekaj let, ker ga je leta 2008 gostilo na svojem sedežu kulturno društvo Skala iz Gabrij. Tedaj smo imeli že možnost prebrati njegovo raziskavo, ki jo je v naslednjih letih dopolnil in razširil z novimi podatki. Raziskovalka na istem področju Francesca Meneghetti iz Trevisa, ki je sedela za konferenčno mizo, je pred mesecem dni izdala knjigo o civilnih jetnikih v italijanskih jetnišnicah in taboriščih. Skupaj z drugimi publikacijami je sedaj slika dokaj jasna glede števila, upravljanja, trajanja in populacije Slovencev, Hrvatov in Črnogorcev, ki so bili v njih zaprti. Seveda gre tudi za interniranke, jetnice in obsojenke. Od leta 1998, ko je po Capogre-covi zaslugi bila postavljena prva spominska plošča na Rabu, do leta 2012 je odmi-šljanje tolikšne krute stvarnosti odpravljeno. Vsaj v raziskovalno zgodovinarskih krogi je tako in v publicistiki. Med svojim posegom jo je Spartaco Capogreco dopolnil z željo/zahtevo, da se dosedanje vedenje razširi v javnosti, zlasti po šolah. Nevenka Troha je povedala, da je zamisel o prevodu Capogrecove knjige vzni-kla kmalu po njenem izidu, a trajalo je pač do letošnje pomladi. Prevod je dragocen za slovenski prostor in njegove državljane, med katerimi je poznavanje in zanimanje za medvojna dogajanja dokaj splahnelo. V drugem posegu je na iztočnico iz publike posredovala svojo izkušnjo in oceno glede znamenitega poročila zgodovinarjev, ki ga je politika naročila, potem pa nekako utišala, na italijanski strani namreč. Vsekakor poročilo obstaja, podatki tudi in nihče ne more mimo njega. Ferruccio Tassin je prepričljiv zagovornik ovrednotenja spomina na taborišče v Viscu, o katerem se veliko govori, ne sledi pa ukrepanje. Opozoril je na dejstvo, da jedro taborišča še vedno stoji; ne gre torej za nerazpoznavno travnato ali z grmovjem poraslo površino. Tudi ne bo dovolj namestiti na primer ploščo in nekaj stolov zraven med izbranimi grmovnicami. Medvojno dogajanje v Viscu zasluži nekaj več pozornosti. Med ostalim je Visco zgodovinsko gledano na meji med latinskim in slovanskim ter madžarskim svetom. Glavni gost - Carlo Spartaco Capogreco - se je med posegom posvetil kulturi sovraštva, ki je vodila v kulturo brisanja spomina. Slednja je vzrok dejstvu, da se poklicne ustanove niso in se še vedno ne ukvarjajo z italijanskimi civilnimi in vojaškimi taborišči. Razlika tiči v upravljanju: prva je vodilo ministrstvo za notranje zadeve, druga pa vojno ministrstvo. Življenjski pogoji so zaradi tega bili različni, znosnejši seveda v prvih. Z daljšo razlago je avtor knjige »I campi del Duce« z vrsto primerov in razčlenitvijo raznih odločitev, ki so padle tudi na ravni državne zakonodaje, razgalil vzroke in posledice, zaradi katerih italijanski državljani še sedaj niso osveščeni o dogajanju med vojno in povezujejo taborišča ter trpljenje v njih le z Ausch-witzom, se pravi s taborišči v Nemčiji in na Poljskem. Seveda je tudi Rižarna bila pod nemško upravo, »nevljudno« pa izpade, če se kdo spomni, da so vanje ljudi zapirali tudi zaradi ovajanja italijanskih agentov. Z drugačnim poimenovanjem -campi di confino, penitenziari, centri di smistamento - se navzven blaži dejansko stanje, v katerem sicer ni bilo peči za sežiganje trupel, so pa taboriščniki umirali od stradanja in bolezni. Res je tudi, da je bilo v civilnih kaznilnicah, na primer v Trevisu, poskrbljeno za zdravniško oskrbo v bližnji bolnišnici, zaradi česar tam novorojenčki niso umirali. Dan spomina na holokavst se v Italiji na zakonski podlagi obeležuje na dan osvoboditve jetnikov iz nemškega taborišča, namesto, da bi ga obeležili na dan, ko so Jude množično deportirali iz Rima. V Franciji peljejo dijake najprej na pariški Velodrom, kamor so med hajko nagnali zajete Jude, šele nato jih peljejo v Z leve Ivo Jevnikar, Nevenka Troha, Carlo Spartaco Capogreco, Ferruccio Tassin in Francesca Meneghetti bumbaca Auschwitz gledat nemško okrutnost. Sama obeleženja holokavsta ter dneva spomina na kraška brezna in izselitev iz Istre potekajo ali vzhičeno ali perverzno, ko se v drugem primeru zamolčuje vzroke za tolikšne posledice. Sicer pa ni v besedilu obeh zakonov niti enkrat zapisana beseda »fašizem«. Tudi na svetovni ravni ostaja Italija tako rekoč neomadeževana, ker se raziskave tujih zgodovinarjev osnujejo na pisanih virih, na bibliografiji. Te pa dolgo desetletji sploh ni bilo. Tako se raje širijo poročila o jugoslovanskih jetnikih, ki so živeli na italijanskih sončnih otokih, se dostojno hranili in smeli kadarkoli na oglede v bližnjo okolico - pozabi pa se dodati, da se je to dogajalo po prihodu ameriške vojske in so tam prebivali le zato, ker ni bilo še poskrbljeno za njihov prevoz v domovino. Aldo Rupel nova gorica »Ljubljana hujša mačeha od Beograda« Tudi na Forumu za Goriško so ogorčeni glede odločitve vlade, da ukine novogoriško upravo za javna plačila (UJP) in enoto ter uslužbence preseli v veliko manjšo enoto v Postojno. Da bi izrazili svoje nestrinja-nje s tako potezo, v kateri vidijo še enega od korakov k centralizaciji Slovenije, so te dni na predsednika vlade Janeza Janšo naslovili odprto pismo. Na nesmotrno ukinjanje UJP je pred nekaj dnevi opozoril tudi no-vogoriški župan Matej Arčon, ki je, glede na to, da je vlada svojo odločitev upravičevala s krčenjem stroškov, prostore za nadaljnje delovanje UJP v Novi Gorici celo ponudil brezplačno. Vlada pa se je kljub temo odločila za omenjeni ukrep. »Ljubljana je hujša mačeha Sloveniji, kot je bil Beograd,« je včeraj pribil Boris Nemec, predsednik Foruma za Goriško, potem, ko je izrazil svoje prepričanje o tem, da je selitev novogoriške enote UJP v Postojno nov korak k zmanjševanju vloge Nove Gorice v Sloveniji. »Nova Gorica je na zahodni meji edino mesto, ki ima še posebej pomembno vlogo krepitve čezmejnega prostora. A počasi, korak za korakom, ji jemljejo pristojnosti. V Ljubljani ne razumejo nacionalnega interesa, poudarjajo ga le, če gre za denar. Naslednji, ki bo na vrsti za ukinitev, je novogoriški Center za socialno delo,« napoveduje Nemec. »Ko se bo v nekem trenutku zgodila regiona-lizacija, pa bodo rekli: "Saj vi pa nič nimate" in tako bo Nova Gorica res odrinjena na rob. Kot regionalno središče je vedno bolj osiromašena, ne glede, kdo je bil na vladi, se ni spremenilo nič v gospodarskem smislu, z vidika administracije pa še ukinjajo eno službo za drugo,« je povzel Robert Vodopivec, član Foruma za Goriško, čigar stališče podpira tudi Goriško društvo za kakovost bivanja.(km) štandrež - V nedeljo, 24. junija, 30-letnica spomenika in odkritje nove plošče Na spomeniku še osem imen Poklonili se bodo spominu vaščanov, ki so med drugo svetovno vojno umrli v nacističnih koncentracijskih taboriščih V kamnoseški delavnici Devetak pri Štandrežu pripravljajo ploščo, ki jo bodo v naslednjih dneh pritrdili na štandreški spomenik NOB. V nedeljo, 24. junija, ob 18. uri bo namreč potekala proslava ob 30-letnici vaškega spomenika in ob odkritju nove plošče v spomin na umrle taboriščnike, ki jo prireja štandreška sekcija VZPI-ANPI v sodelovanju z društvi Oton Župančič, OK Val, Juventina in Mak ter Kmečko zvezo. Na spomenik je pred sedmimi leti štandreška sekcija VZPI-ANPI namestila ploščo z imeni 22 vaščanov, ki so padli v partizanih. Zdaj so se v borčevski sekciji odločili, da bodo na spomenik dodali še imena osmih vaščanov, ki so umrli v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Na spomeniku bodo od nedelje zapisana še naslednja imena: Anton Gri, rojen 16. januarja leta 1889. Interniran v goriške zapore in 31. julija leta 1944 odpeljan v Dachau, nato v Buchenwald in Mauthausen, kjer je umrl ob koncu vojne leta 1945. Stanislava Logar, rojena 6. maja leta 1928. Junija leta 1944 internirana v Auschwitzu in nato v Ravensbrücku. Zaradi posledic internacije je umrla v bolnici v Pragi jeseni leta 1945. Pokopana je bila v Ajdovščini 2. maja leta 1946. Leopold Nanut, rojen 6. maja leta 1911. V Štandrežu je bil pleskar. Nemci so ga aretirali januarja leta 1945 in ga odvedli v goriške zapore. Bil je na tem, da ga odvedejo v taborišče Dachau. V zaporu pa so ga hudo pretepli in je za posledicami hudih poškodb umrl v zaporu 10. februarja leta 1945. Andrej Marušič, rojen 24. januarja leta 1886. Januarja leta 1945 so ga Nemci aretirali in odvedli najprej v Priprava plošče v kamnoseški delavnici Devetak foto vip goriške zapore, nato v taborišče Dachau, kjer je umrl maja leta 1945. Nosil je taboriščno številko 142298. Jožefa Plesničar por. Marušič (žena Andreja Marušiča), rojena 9. februarja leta 1892. Iz goriških zaporov so jo februarja leta 1945 odpeljali v taborišče Bergen Belsen, kjer je umrla. Dominik Pavletič, rojen 12. januarja leta 1898. Iz goriških zaporov je bil 28. februarja leta 1945 odpeljan v taborišče Dachau, kjer je 2. maja leta 1945 umrl. Hildegard Pavletič, rojen 26. avgusta leta 1894. Po aretaciji je bil 28. februarja leta 1945 odpeljan v Dachau, kjer je umrl 12. aprila leta 1945. Nosil je taboriščno številko 142300. Andrej Pavlin, rojen 16. januarja leta 1884. Avgusta leta 1944 je bil zaprt v tržaške zapore in nato odpeljan v Dachau, kjer je umrl januarja leta 1945. Nosil je taboriščno številko 94508. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 21. junija 2012 17 selce - V soboto, 30. junija, se obeta velik ljudski praznik Ponosni na slovenski izvor imena vasi pričakujejo udeležence z vseh ostalih Sel V Selcah so vneto pripravljajo na velik ljudski praznik, ki bo potekal v soboto, 30. junija, in se nadaljeval še v nedeljo, 1. julija. Na prireditvenem prostoru društva Olmo bo namreč potekalo 16. Srečanje vasi Selo-Sela-Sele, na katerem pričakujejo kakih 35 avtobusov z udelež-ci z raznih koncev Slovenije. Srečanje prireja organizacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki raznih društev iz ronške občine vključno z društvoma Jadro in Tržič, slovenskim ženskim pevskim zborom in Združenjem staršev iz Romjana. Že več let se prebivalci iz Selc udeležujejo tovrstnih srečanj po Sloveniji, njihova udeležba pa ima velik simbolni pomen, saj z njo opozarjajo, da nosi njihova vasica slovenskega izvora. Na to so v Selcah ponosni, saj radi poudarjajo, da je Laško od vedno kraj srečevanja in prepletanja različnih jezikov in narodnih skupnosti. Organizacija sobotnega srečanja je izredno zahtevna, saj prireditelji morajo poskrbeti za kulturni program, za pogostitev množice obiskovalcev in za pripravo programa družabnih iger. V Selcah pripravljajo za praznik celo serijo dvojezičnih smerokazov, v pripravi je tudi dvojezični infor- Delegacija iz Selc lani v Račjem Selu s svojo maskoto - petelinom mativni in turistični material, ki ga bodo delili med udeleženci. Prireditelji se trudijo, da bi bili obiskovalci čim bolj zadovoljni in da bi se še kdaj vrnili v Laško. Med sobotnim delom praznika se bodo zvrstili nastopi glasbenih in pevskih skupin, poskrbljeno bo za družabne igre. V nedeljo, 1. julija, bodo imeli obiskovalci možnost spoznavanja okolice Selc, v večernih urah pa se bo praznik sklenil s plesom ob zvokih ansambla Na-vihanke. Med praznikom bodo delovali dobro založeni kioski, s svojimi stojnicami bodo prisotni kmetje, umetniki in društva iz obmejnega območja. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Blues Brothers«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Rock of Ages«. Dvorana 3: zasedena. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.10 »Il dittatore«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Paura« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Carnia 1944. Un'estate di liberta« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Blues Brothers«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Rock of Ages«. Giovannija Pacorja in Enza Valenti-nuza; do 8. julija od četrtka do sobote 16.00-20.00, ob nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Camminar leggeri in un mondo pesante«. Razstavljata Klav-dija Marušič in Andrea Verdelago; do 15. julija od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; informacije po tel. 048181186 ali studiofaganel@gmail.com. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour 44 v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »1912-2012 Tranquillo Marangoni« ob stoletnici rojstva umetnika; do 5. avgusta od srede do petka 16.00-19.00 ob sobotah in nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00. ~M Koncerti Fl Razstave V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v petek, 22. junija, ob 18. uri odprtje razstave inštalacij Marise Bidese; na ogled bo do 7. julija od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA vabi na ogled razstave akvarelov Bože Bucik in Jožka Markiča z naslovom »Pri farni cerkvi«; do 25. junija ob nedeljah 9.00-17.30, ob sobotah in praznikih 14.00-17.00, ostale dneve po dogovoru na tel. 003865-3304020. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Svetišče na Sveti Gori. Med zgodovino in podobami« v organizaciji kulturnega centra Lojze Bratuž in poso-škega fotografskega krožka (Circolo fotografico isontino); do 29. junija ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481531445). V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava z naslovom »Diversarte«. Razstavljajo bodo Annamaria Fab-broni, Ada Candussi, Emilia Mask, Maria Grazia Persolja, Nirvana Zolia, Arnaldo Grudner, Luigi Togut in gostje centra CISI v Ul. Palladio v Gorici; do 30. junija od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 16.00-18.00. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava Luciana Martinisa, GLASBENO ZDRUŽENJE ARCADIA prireja srečanja z glasbenimi združenji na Goriškem: danes, 21. junija, ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije v Grade-žu koncert mladinskega mešanega pevskega zbora Audite Juvenes; v soboto, 23. junija, ob 20. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici koncert združenja Roland za UNICEF. MEPZ LOJZE BRATUŽ GORICA bo nastopil danes, 21. junija, ob 20.30 v stolnici v Gorici s koncertom »Hvalite Gospodovo ime«. Zborovodja Bogdan Kralj, pokroviteljstvo Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. SNOVANJA 2012: Mladinska filharmonija Nova bo nastopila s koncertom »The Queen Symphony« na Dvoru -kmetija baronic Tacco - v Števerjanu v petek 22. junija, ob 21. uri; pred koncertom, ob 20. uri enogastronomski dogodek »Nazdravimo poletju«; ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. SI Šolske vesti TEČAJ KAJAKAŠTVA za fante in dekleta od 11. do 14. leta ponuja v sklopu Športne šole Dijaški dom S. Gregorčič iz Gorice. Tečaj bo potekal na Soči v Solkanu od ponedeljka, 9., do petka 13. julija, v sodelovanju s Kajak klubom Soške elektrarne. Na razpolago še nekaj mest. Tudi v drugih tednih športne šole (rafting, adrenalinski park Solkan, tenis... ) je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure. INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pri- S Izleti tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik, povezan z izletom v zanimiv kraj. Kateri kraj bodo člani obiskali, bo društvo sporočilo pozneje. Srečanje bo v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 3494042060 (Eda L.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481- 884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. pravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. OK VAL IN ZSŠDI organizirata v do-berdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgi-lio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. MLADINSKI DOM prireja zeleni teden v Žabnicah, od 25. do 29. junija (za srednješolce), pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvo-šolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štar-tu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka, 2. julija, do vključno sobote, 8. julija, na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija 2012, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija 2012 pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo, in sicer do 14. ure dne 10. julija 2012. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2.oktobra; informacije in prijave po KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL sporoča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in da bo zaprta zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni. POŠTO V LOČNIKU dostavljajo poštarji iz goriškega poštnega urada v Ulici Buonarroti; tam je mogoče dvigniti neoddana priporočena pisma in druge pošiljke od ponedeljka do petka med 8.30 in 18. uro, ob sobotah med 8.30 in 13. uro. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). ACI IZ GORICE sklicuje redni občni zbor danes, 21. junija, ob 18. uri v drugem sklicanju v Hotelu Internaziona-le na Tržaški ul. 173 (Ul. Trieste) v Gorici. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja redni letni občni zbor volilnega značaja v petek, 22. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Prvomajski ulici 20 v Jamljah. Pred začetkom občnega zbora bo nastopila mladinska plesna skupina Kremenjak. KD OTON ŽUPANČIČ prireja kolesarski poligon za otroke od 3. do 15. leta starosti v soboto, 23. junija, ob 16. uri v domu Andreja Budala v Štan-drežu. Vsak tekmovalec naj pride s svojim kolesom, obvezna uporaba čelade; informacije 347-8800556. KRES V ŠTANDREŽU bo v soboto, 23. junija, ob 21.30 na bregu Soče. Udeleženci lahko prinesejo kose lesa, ki pa ne smejo biti barvani ali pokriti s plastiko. ŠTANDREŠKA SEKCIJA VZPI v sodelovanju z društvi Oton Župančič, OK Val, Juventina in Mak ter Kmečko zvezo vabi na spominsko slovesnost ob 30-letnici spomenika padlim v NOB v Štandrežu in odkritju nove plošče v nedeljo, 24. junija, ob 18. uri. Sledila bo družabnost v domu Andreja Budala v Štandrežu. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bil s sklepom občinskega sveta št. 7 z dne 21. marca 2012 sprejet v skladu z DZ 16/2007 načrt za akustično klasifikacijo. Omenjeni načrt je vložen v občinskem tehničnem uradu (ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00, ob sredah 16.00- 17.30) z vsemi svojimi sestavnimi deli za trideset dni oziroma od 20. junija 2012 do 19. julija 2012. Obvestilo o depozitu bo objavljeno v Uradnem deželnem vestniku. Med obdobjem depozita lahko kdor koli predloži občini pripombe in ugovore. Prireditve »BRANJA NA KORZU« v organizaciji knjigarne Ubik, državne knjižnice in občinske uprave bodo potekala pred kavarno Al Venezia na Korzu Verdi 82 v Gorici: danes, 21. junija, ob 18. uri Filippo Ongaro s knjigo »Mangia che dimagrisci« (sodeluje novinarka Margherita Reguitti); v četrtek, 28. junija, ob 18. uri Ludovica Scarpa s knjigo »Tranquille dentro - Il piccolo ta-lismano della mamma« (sodeluje Cristina Visintini goriške ludoteke); v četrtek, 5. julija, ob 18.30 Paolo Pichierri s knjigo »Come conquistare la felicita in 21 capitoli« (sodeluje novinarka Margherita Reguitti). PREDSTAVITEV KNJIGE »Storie e fila-strocche senza confini« Giulie Sandrin bo danes, 21. junija, ob 10. uri v ŠKC Danica na Vrhu in jo organizirata občinska knjižnica Sovodnje in Tržiški kulturni konzorcij v sodelovanju s kulturnim društvom Danica. Zbirko ljudskih pesmic, pravljic in pripovedk v slovenščini, italijanščini in furlanšči-ni bosta predstavili avtorica Giulia Sandrin in Viljena Devetak. KRESNA NOČ V SELCAH v organizaciji društev Jadro in Tržič bo v petek, 22. junija, od 20. ure dalje. Do 21. ure bodo potekale igre za otroke, nato bo sledil program z glasbenimi skupinami, nagrajevanje najlepših vencev in ob noči vžig kresa. Ob slabem vremenu prireditev odpade. JUNIJSKI VEČERI ob sovodenjskem občinskem prazniku: 24. junija bo praznovanje 40-letnice društva ribičev Vipava, 25. junija kresovanje na Largi na Vrhu in lutkovna predstava. Do 22. junija poteka na nogometnem igrišču turnir v malem nogometu in turnir za veterane. Od 25. do 29. junija bo v telovadnici odbojkarski turnir. »FILMSKI JUNIJ« v organizaciji Goriškega muzeja na gradu Kromberk: 26. junija ob 21. uri projekcija filma »Aleksandrinke«. SKRD JEZERO vabi v društvene prostore v torek, 26. junija, ob 20.30, kjer bo potekalo srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem. Z njim se bo pogovarjala prof. Tatjana Rojc. 0 Mali oglasi KOTALKE št. čevljev 43, malo rabljene, z opremo, po ugodni ceni prodam; tel. 0481-882339 ob uri kosila. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 118.000 evrov; tel. 3313317092. VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin Na-brežina. Tel. 334-6824002. ŠEST DVOMESEČNIH MUCK podarimo ljubiteljem živali; tel. 347-1243400. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Maria Squa-drito iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V DOBERDOBU: 11.00, Vit-toria Mokole vd. Frandolic (iz trži-ške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Alfredo Mauro s pokopališča v cerkev Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Gili-berta Gagliardi por. Vit (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 15.00, Angelina Di Bernardo vd. Valent iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. 1 8 Četrtek, 21. junija 2012 APrimorski r dnevnik SKOMINA V ČETRTFINALU GDANSK - Slovenski nogometni sodnik Da-mir Skomina je z dobrima predstavama na tekmah na obračunu Danska - Nizozemska in Švedska - Anglija upravičil zaupanje Ue-fe in bo sodil na četrtfinalnem dvoboju med Grčijo in Nemčijo v petek v Gdansku, tekma se bo začela ob 20.45. Skomini bosta pomagala stranska sodnika Primož Arhar in Matej Žunič ter sodnika za golom Slavko Vinčic in Matej Jug. Madžar Viktor Kassai, ki je spregledal gol na tekmi med Anglijo in Ukrajino, pa je od Uefe dobil rdeči karton in ne bo več sodil na prvenstvu. POSLOVILNI TEKMI DONECEK - Ukrajinski nogometni zvezdnik Andrej Ševčenko ter nizozemski vezist in kapetan Mark van Bommel - oba 35-letnika - sta napovedala slovo od izbrane vrste. Zaradi težav s poškodbo kolena je Ševčenko na tekmi igral le od 70. minute naprej, a ni uspel zrežirati preobrata. Za reprezentanco je Ševčenko nastopil na 111 tekmah, Van Bommel, ki trenutno brani barve PSV-ja iz Eindhovna, pa je prvič za 'oranžne' zaigral leta 2000, za reprezentanco pa je zbral 79 nastopov. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it HVARŠKI ŠE ENA KAZEN: SKUPAJ 105.000 EVROV VARŠAVA - Evropska nogometna zveza (Uefa) je proti hrvaški zvezi odprla nov disciplinski postopek zaradi neprimernega vedenja navijačev na tekmi skupinskega dela proti Španiji in ji grozi še druga denarna kazen v višini 25.000 evrov. Uefa je sicer Hrvatom že v torek naložila plačilo 80.000 evrov kazni zaradi izgredov na tekmi 2. kroga proti Italiji v Poznanu, o kazni pa bo Uefa odločala v nedeljo. četrfinale - Od danes do nedelje Brez popravnega izpita Možnosti popravnih izpitov je konec. Od danes bo vsak spodrsljaj usoden, saj se v Ukrajini in na Poljskem s četrtfinalnimi dvoboji začenja drugi del evropskega prvenstva. V torek sta si Francija in Anglija zagotovili še zadnji dve mesti na razpolago in tako potrdili vlogo favoritov v skupini D. PRVI FAVORIT - S prvim mestom v skupini C si je Španija olajšala pot do finala. Branilci naslova bodo v četrtfinalu (v soboto) igrali proti Franciji. S selektorjem Blan-com se je sicer igra galskih petelinov nekoliko izboljšala - le zakaj je Do-menech ostal toliko časa v sedlu? -toda Španci so v tem trenutku še vedno za razred boljši. Španija bi nato v polfinalu igrala proti zmago- številke Goli, rdeči kartoni, 11 -metrovka 3 rdeče kartone so doslej pokazali sodniki: pordečili so se Poljak Wojciech Szczesny, Grk Sokratis in Irec Keith Andrews. Med »azzurri« je rumen karton zbralo 9 nogometašev. 60 golov: toliko so jih dosegli na 24 tekmah prvega dela EP, največ na tekmah Danska - Portugalska, Švedska - Anglija in Rusija - Češka, kjer je bilo zadetkov pet. Več jih je v zdajšnjem formatu padlo le leta 2000 (65 golov). 24 Prvič po 24 letih se je zgodilo, da v predtekmovalnem delu po skupinah ni bilo niti ene tekme, ki bi se končala brez zadetkov z 0:0. 3 gole: tak je najboljši izkupiček golov. Na vrhu strelcev so s po tremi zadetki trije nogometaši Mario Gomez (Nemčija), Alan Dzagojev (Rusija) in Mario Madžukič (Hrvaška). Od trojice pa si je napredovanje v izločilne boje priigral le Gomez z nemško reprezentanco. 2 Obe gostiteljici prvenstva sta izpadli že po predtekmovanju. To se je ponovilo drugič zapored: pred štirimi leti sta tako končali reprezentanci Avstrije in Švice. Leta 2000, ko sta EP prvič pripravili dve državi, je Belgija obtičala v predtekmovanju, Nizozemska pa je bila v polfinalu. 1 (eno) enajstmetrovko je postregel skupinski del, pa še ta je bila za-streljana (Grk Giorgos Karagounis proti Poljski). 44 tisoč je povprečje gledalcev na tekmah. Doslej si je na stadionih ogledalo malo več kot milijon ljudi, natančno 1.068.205. Morda bo padel skupni rekord po številu gledalcev na enem turnirju. Za zdaj si ga še lasti Anglija, ki je leta 1996 sprejela 1.276.137 nogometnih navdušencev (v povprečju dobrih 41 tisoč na tekmo). valcu današnjega dvoboja med Portugalsko in Češko. Iniesti in soigralcem se torej nasmiha že tretji zaporedni nastop v finalu na velikih tekmovanjih. TEKMECI - Veliko bolj tvegano je napovedati drugega finalista. Med Nemčijo in Grčijo (jutri, sodil bo Slovenec Skomina) bo prišlo do če-trtfinala, ki bo imel tudi skrit politični pomen. Za dramatično ekonomsko stanje, v katerem se je znašla država na jugu Balkana, številni Grki krivijo Nemčijo, tako da bo poskušala revna Grčija vsaj na športnem prizorišču ukaniti bogato Nemčijo. Vendar z nogometnega vidika je razlika med Nemci in Grki skoraj slična tisti na ekonomskem področju. Za Karagounisa - kapetan bo med drugim kaznovan zaradi dvojnega opomina - in soigralce je že sama uvrstitev med najboljših osem vrhunski uspeh, leto 2004, ko je Grčija postala evropski prvak, pa je enostavno neponovljivo in zelo oddaljeno: s športnega in ekonomskega vidika. Bolj izenačen bo dvoboj med Anglijo in Italijo. »Azzurri« so si oddahnili po zmagi nad Irsko in fer igro Špancev na tekmi proti Hrvatom. Kljub temu, da Buffon in soigralci doslej niso navdušili - zlasti v drugem polčasu pride do precejšnjega padca v kakovosti igre - bi lahko nekoliko bolj sproščeno ozračje Prandellijevemu taboru koristilo. Sicer po Trapattoniju ne bo prišlo do novega italijanskega dvoboja na klopi, saj je Capello po uspešnih kvalifikacijah zapustil angleško reprezentanco, a pri igri Angležev se pozna roka »don Fabia«. Trdna obramba in veliko manj visokih podaj so jasen znak, da se je nogomet spremenil tudi v zibelki tega športa. Rooney je za Angleže dodana vrednost, a na sredini igrišča Hodgson ne razpolaga z nekim Pirlom. Prandelli pa bo moral temeljito premisliti, katera naj bi bila najbolj primerna postava. Je Thiago Motta koristen tudi v takem fizičnem stanju? In kaj bo z Balo-tellijem? Polfinale med Nemčijo in Italijo ni utopija, treba pa videti, če se bo izšlo kot na svetovnem prvenstvu leta 2006. RAZOČARANJA - Seveda ni dvomov, da je največje razočaranje prvenstva Nizozemska. Svetovni podprvaki so sicer padli v pravo skupino smrti. Znano je bilo, da bo iz igre izpadla ena izmed treh kakovostnih reprezentanc (Nemčija, Portugalska in Nizozemska), a oranžni so odšli domov celo kot zadnji v skupini in brez osvojene točke. V domovini tulipanov bo treba razmisliti o koreniti prenovi moštva. Nezadovoljni so tudi Rusi, ki so na zadnji pripravljalni tekmi s 3:0 prema-gli Italijo in nato navdušili na krstnem nastopu, ko so Češko odpravili s 4:1. Le nekaj dni kasneje je bil rezultat sledeč: Čehi so se veselili uvrstitve v četrtfinale kot prvi v skupini, Rusi so odšli domov. PREMISLITI PRAVILA - Domov se vračata tudi oba gostitelja, Poljska in Ukrajina. Ali to preseneča? Sploh ne, saj bi obe reprezentanci imeli kar nekaj težav, ko bi se morali na Španija si je s prvim mestom v skupini C olajšala pot do finala, saj jo po Franciji čaka zmagovalec današnjega dvoboja med Portugalsko in Češko. Vprašanje je morda le to, s kom se bo še tretjič zapored pomerila v velikem finalu ansa prvenstvo uvrstiti preko kvalifikacij. Seveda je povsem razumljivo, da mora imeti gostitelj prvenstva zagotovljeno mesto (v tem primeru kar dve mesti). Karseda sporno pa je dejstvo, da se organizatorje pri žrebu vključi v prvi boben; to je privedlo do zelo neenakovrednih skupin. Skupina A je bila tako daleč najmanj zahtevna. In temu navkljub Poljski ni uspel preboj v četrtfinale ... TEHNOLOGIJA - Na tekmi med Anglijo in Ukrajino je znova prišlo do spornega dogodka, ko nobeden od petih (!) sodnikov ni videl gola domače ekipe. Kljub temu, da je bil eden od sodnikovih pomočnikov le nekaj metrov stran. Enostavno človeško oko ni v stanju videti določenih stvari. Tehnologija si utira pot na vseh področjih, le nogomet ostaja neprepusten vsaki novosti. (I.F.) Češka danes, 21.6, 20.45 VARŠAVA Portugalska Četrtfinale Španija 23.6. 20.45 DONETSK Francija 27.6. 20.45 DONETSK Polfinale Zmagovalec 1.7. 20.45 Finale KIJEV s ■g J \ i r Ä Vr Angela Merkel ansa Francois Hollande ansa evra in da si svet želi, da Evropi uspe dokončati ta projekt. Francoski predsednik François Hollande se je medtem v letovišču na jugu polotoka Baja California po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zavzel za to, da Evropa najde lasten odgovor na krizo in ga ne išče zunaj. Ob tem je znova tudi ugotavljal, da Nemčija in Francija kljub razlikam po spremembi oblasti v Parizu preprosto morata delovati skupaj v dobro Evrope. Vse od prihoda Hollanda na oblast se govori o razdoru znotraj nemško-franco-skega dvojca, ki sta ga pet let bolj ali manj trdno sestavljala Merklova in prejšnji francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Hollande je zagotovil, da sta bila z Merklovo v Mehiki v odnosu do preostalega sveta »koherentna« v zagotovilih, da bodo članice območja evra rešile svoje težave. »Z Nemčijo lahko imamo drugačne poglede na vprašanja spodbujanja rasti, krepitve konkurenčnosti in strukturnih reform, a kanclerka in jaz veva, da mora imeti Evropa lasten odgovor na krizo in da ta ne sme priti od zunaj. Francija in Nemčija morata glede na njuno gospodarsko moč in položaj v Evropi delovati skupaj,« je bil jasen. Članice območja evra iz skupine G20 so se sicer v Mehiki zavezale, da bodo sprejele vse potrebne politične ukrepe za zavarovanje celovitosti in stabilnosti območja evra ter izboljšanje delovanja finančnih trgov. Prav tako je iz končne izjave vrha moč razbrati, da bo območje evra na vrhu EU prihodnji teden zastavilo pot do bančne unije, saj so članice evrskega območja izrazile namero, da proučijo konkretne korake v smeri bolj povezane finančne arhitekture, ki bo vsebovala skupen bančni nadzor, skupne mehanizme za dokapitalizacije in reševanje bank v težavah, ter skupne mehanizme jamstev za bančne vloge. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 21. junija 2012 21 raziskava - Knjiga Boža Skoka Hrvaška in sosedje Hrvati leni in gostoljubni, Slovenci delavni in zadržani Hrvati Slovencem priznavajo boljšo gospodarsko razvitost, ekonomsko stabilnost, višji življenjski standard in raven varnosti. Po drugi pa dajejo Sloveniji slabše ocene od Hrvaške, ko gre za razvitost demokracije, odnos do manjšin in ugled v svetu. Raziskava je še pokazala, da imajo Hrvati največ stereotipov do Srbov, ki naj bi bili bojeviti, nacionalisti, agresivni in patrioti. Državljani Srbije nasprotno menijo, da so Hrvati geno-cidni, bojeviti in spolitizirani, obenem pa tudi kulturni in distancirani. Medsebojna podoba dveh držav je očitno še vedno pod vplivom vojne in stereoti-pov iz preteklosti. Stereotip o kulturnosti Hrvatov je na primer star več kot stoletje, tako kot tudi stereotipi o njihovi spolitiziranosti, otrplosti in hladnosti. Lahko bi dejali, da doživljajo na vzhodu Hrvaško kot razvito in prinašalko kulture z zahoda ter nekoliko zadržano do Balkana. "Hrvaško najpozitivneje doživljajo v Makedoniji, kar je posledica tega, da nista imeli ti dve državi nikoli odprtih vprašanj. Po drugi strani so Makedonci fascinirani nad hrvaškim morjem, kulturo in stopnjo razvoja," še pojasnjuje Skoko. Prav turizem, naravne lepote, glasba, kultura, športni in glasbeni uspehi ter razvito gospodarstvo so sicer glavni faktorji pri ustvarjanju podobe Hrvaške v sosednjih državah. Slovenci menijo, da so Hrvati spolitizirani, ljubosumni in leni, obenem pa cenijo njihovo gostoljubnost, je pokazala raziskava, objavljena v knjigi "Hrvaška in sosedje" avtorja Boža Skoka. Hrvati nasprotno za Slovence menijo, da so ljubosumni, zadržani in pragmatični, najbolj pa cenijo njihovo delavnost. "Pri stereotipu, da so Hrvati leni, gre po mojem za klasičen zahodni pogled. V državah, ki ležijo vzhodno od Hrvaške, namreč menijo, da je ta bolj delavna, tako kot tudi Hrvati menijo za Slovence," je povedal profesor na zagrebški fakulteti za politične vede Skoko. V njegovi knjigi objavljena raziskava kaže, kako narodi, ki živijo na območju nekdanje Jugoslavije, dojemajo drug drugega ter kako Hrvati vidijo prebivalce sosednjih evropskih držav. Logično je, da imajo Hrvati trenutno pozitivnejše mnenje o Avstrijcih, Madžarih in Italijanih kot pa o Slovencih, saj na to percepcijo vplivajo tudi politični odnosi, je izpostavil Skoko. "Politični odnosi med Hrvaško in Slovenijo so bili v minulih letih burni in obremenjeni s številnimi odprtimi vprašanji, kot so spor o meji, Ljubljanska banka, slovenska blokada hrvaških pogajanj z EU, danes tudi upočasnjen postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe in podobno," je še pojasnil eden najuglednejših hrvaških strokovnjakov za odnose z javnostmi. Kot je dodal, ne glede na vse VREME OB KONCU TEDNA Anticiklon že izgublja svojo moč Darko Bradassi Vročina je v zadnjih dneh po pričakovanjih občutno pritisnila, anticiklon je dosegel svoj višek. Za nameček pa je s šibkimi jugozahodnimi tokovi proti nam pritekal tudi bolj vlažen zrak, ki je povečeval občutek soparnosti in z njim povezan toplotni indeks. Ob kombinaciji visokih temperatur in razmeroma visoke relativne vlage je ponekod na Tržaškem toplotni indeks dosegel 40 stopinj Celzija. Drugače povedano, v zadnjih dneh je bilo, kot da bi v povsem suhem ozračju namerili 40 stopinj Celzija. Ko je ozračje vlažno, je seveda toplota občutno bolj obremenilna. To pa se dogaja zato, ker pot ob vlažnem zraku težje izhlapeva. Ravno izhlapevanje potu je bistveno za hlajenje človeškega telesa. Počutje je mnogokrat ugodnejše ob visokih temperaturah s suhim zrakom, ko se občutno potimo in pot hitro izhlapeva, kot ob nižjih temperaturah, vendar z vlažnim zrakom. Za nameček se je zaradi relativne stagnacije ozračja, visokih temperatur in močnega sončnega žarčenja ponekod povečala zračna onesnaženost. Gre predvsem za ozon, ki je sicer v višjih slojih koristen plin, ki nas obvaruje pred ultravijoličnimi žarki, v prizemlju pa, ko nastane, negativno vpliva predvsem na dihalne poti. Stanje se bo postopno izboljšalo, za občut-nejšo spremembo pa moramo počakati konec tedna ali, še bolje, ponedeljek. Anticiklon namreč pod vplivom vse večjega pritiska vlažnega in hladnejšega atlantskega zraka na severozahodu že nekoliko izgublja svojo moč. Najbolj vroč zrak se bo v prihodnjih dneh počasi od-mikal. Ozračje bo zato že nekoliko manj stanovitno, kar bo omogočalo predvsem popoldanske vročinske nevihte v goratih predelih, ki bodo iz dneva v dan verjetnejše in pogostejše. Ni izključeno, da se bo v prihodnjih dneh kakšna posamezna nevihta v poznih popoldanskih urah obrobno lahko spustila tudi do nižin. V soboto in nedeljo bomo že beležili normalnejše temperature. Nič več 35 stopinj Celzija torej, vendar najvišje vredno- sti do okrog 30 stopinj Celzija. Tudi soparnost ozračja se bo nekoliko zmanjšala, še zlasti v soboto, ko kaže, da bi lahko prehodno zapihala šibka burjica. Tudi noči bodo iz dneva v dan postopno nekoliko bolj sveže. Glavno spremembo pa bomo dočakali v ponedeljek. Hladna višinska dolina s severnim zrakom bo od zahoda prečesala celotno Evropo in prinesla povečini občutno poslabšanje in ohladitev. Glavnina dogajanja bo vsekakor na severni strani Alp. Kot kaže pa bo hladna vremenska fronta v ponedeljek popoldne ali zvečer prešla tudi naše kraje. Prinesla bo plohe in nevihte, za njimi pa precejšnjo osvežitev. V prihodnjem tednu bo nato nad nami nastalo zmerno anticiklonsko območje s prijetno toplim in ne več prevročim sub-tropskim zrakom. Razmere se bodo torej postopno normalizirale. Poletje se bo predstavilo v svoji najlepši luči. Danes in jutri bo sončno in še razmeroma vroče. V popoldanskih urah bodo predvsem v gorah lahko nastale posamezne nevihte, ki se bodo obrobno lahko ponekod spustile do nižin. V soboto in nedeljo bo povečini pretežno jasno in manj vroče. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 30 stopinj Celzija. Občasno bo pihljala šibka bur-jica. Na sliki: anticiklon je včeraj doživel svoj višek planine - Tradicionalno srečanje planincev SPDT in Integral iz Ljubljane Bratsko srečanje na Donački gori Ljubljanbski planinci so tržaškim prijateljem pripravili bogat program obiskov, ogledov in planinsko turo na Vzhodni Triglav Planinci na vrhu Donačke gore Pričakovanje je bilo veliko, še večja pa radovednost, kaj vse bomo doživeli na pobratimskem, že davno tradicionalnem srečanju SPDT-jevcev s planinci društva Integral iz Ljubljane, tokrat v Rogaški Slatini. Ljubljanski prijatelji so pripravili bogat program obiskov, ogledov in seveda tudi planinsko turo na Do-načko goro, imenovano tudi Vzhodni Triglav. Poln avtobus vedro razpoloženih tržaških planincev se je zato prejšnjo nedeljo v lepem poletnem vremenu že navsezgodaj podalo na pot. Ni jih motila niti dolga avtocestna vožnja mimo Ljubljane in Celja, ker so jih pri Blagovici pričakali gostitelji, s katerimi so potem nadaljevali pot do Rogaške Slatine. In tu so doživeli prvo presenečenje. Ljubljanski prijatelji so jih popeljali v bližnjo vas Brestovec na ogled orglarske delavnice Škrabl, ki se je v zadnjem desetletju, od začetnega restavriranja orgel, z uvajanjem moderne tehnologije, razvila v svetovno uveljavljeno podjetje za gradnjo orgel. Z velikim zanimanjem so si planinci ogledali delavnice in sledili razlagi o sestavi in postavitvi orgel, za katere je potrebnih več kot šest mesecev. Zvedeli so, da je za izdelavo piščali in drugih delov važna izbira primernih vrst lesa in zlitin, ogrodje in dodatki pa so precizno ročno delo spretnih rezbarskih mojstrov. Do danes so v delavnici izdelali in popravili 199 orgel; največ jih igra v Sloveniji, poslušajo pa jih tudi v številnih evropskih državah, v Ameriki in celo v Nigeriji in Južni Koreji. Po pogostitvi z ocvirki obloženimi kruhki pri Škrablu, je v Rogatcu sledil ogled muzeja na prostem, nekakšen slovenski Skansen v malem. Zamisel o zaščiti in ohranitvi krajevne stavbne dediščine se je uresničila v 80. letih na pobudo rogaških navdušenih etnologov, ki so na območje že obstoječega tamkajšnjega spominskega parka, iz bližnje rojstne vasi Tlake dali prenesti 200 let staro leseno hišo pesnika Jožeta Šmi-ta z vso staro notranjo opremo. Tam smo si obiskovalci pod strokovnim vodstvom ogledali še druge originalne objekte: staro kmečko hišo s »podnom« in stiskalnico za sadje, kozolec, hleve, kmečko orodje in opremo, kovačijo in celo »loden«, staro trgovino z mešanim blagom. Prvotna zamisel domačinov za ohranitev rojstne hiše pesnika Šmita je tako prerasla v največji muzej na prostem na Slovenskem. Čas je že priganjal in začelo je pripekati, ko se je avtobus usmeril proti Donački gori. Strma in ozka ce- sta se je v ostrih ovinkih vila po visečem travnatem pobočju, da se je prejšnja sproščenost potnikov spreminjala v zaskrbljenost za povratek. Vešč šofer pa nas je le pripeljal do Rudijevega doma na nadmorski višini 590 metrov, nad katerim se stožčasto dviga Do-načka gora, ki jo sestavljajo trije vrhovi: Ženčaj, Re-senik in vrh Donačke, zato tudi ime Vzhodni ali Štajerski Triglav. Večja skupina planincev se je odpravila na goro vedoč, da se bomo ubranili pripeke s hojo v senci bukovega pragozda, ki je zaščitena naravna dediščina. Tam se vije lepo speljana, rahlo se dvigajoča udobna pot, prva planinska pot v Sloveniji, ki jo je za zdraviliške goste iz Rogaške Slatine, že leta 1853 nadelal dunajski zdravnik Ernst Froelich, kateremu je na skali posvečena spominska plošča. V manj kot eni uri smo bili planinci na vrhu 883 m visoke Donačke gore. Tam stoji kamnit steber s križem, na kraju kjer je bila romarska cerkev, v katero je 6. avgusta 1741 udarila stre- la in ubila 59 romarjev, zvonovi pa so se zakotalili po hribu do kraja, kjer stoji danes cerkev sv. Donata. Čudovit planinski užitek, čeprav kratek postanek na vrhu, s katerega je lep razgled proti zahodu na sosednji Boč in vinorodne Haloze, in že smo hiteli navzdol do Rudijevega doma na kislo juho in ajdovo polento z ocvirki. Sproščeno druženje in prijateljevanje je bilo krona tega že 32. srečanja pobratenih tržaških in ljubljanskih planincev. Gostiteljem se je za bogata kulturna in planinska doživetja prisrčno zahvalila predsednica Marinka Pertot, predstavnik društva Integral Tomo Rusimovič pa je dal poudarek na pomembnost in trdnost teh prijateljskih vezi in trajnost srečanj. Z izrazi srčne zahvale so se tržaški planinci poslovili od ljubljanskih prijateljev. Zadovoljni in zadoščeni za prelepa doživetja, čeprav nekoliko v skrbeh zaradi vožnje po strmini navzdol, so se še zgodaj popoldne, zaradi omejitvenih vozniških predpisov, odpravili proti domu. (L.A.) koper - Glasba Jubilejni Jeff z zvenečimi imeni V vrtovih Pokrajinskega muzeja Koper bo med 11. julijem in 22. avgustom potekal jubilejni, 10. Jazz, etno, funky festival (Jeff). Festival bo potekal 11., 18. in 25. julija ter 8., 15. in 22. avgusta. Letos na festival prihajajo zveneča glasbena imena, med njimi skupini Fake Orchestra in Ka-talena, ki bo predstavila svoj peti studijski album Noč čarovnic. Poseben večer naj bi bil tudi z duom Silence, ki bo predstavil svojo dolgo pričakovano četrto ploščo. Povabili so tudi nove glasbenike, skupino Artbeaters, sestavljeno iz mladih vrhunskih glasbenikov. Tu so še Dirty Sanchez in Borut Novakovič na lutnji, ki bo predstavil svoje novo avtorsko delo, baročno srednjeveško glasbo v moderni preobleki. Med festivalskimi usmeritvami je tudi predstavitev glasbenih zasedb širše regije: sosednje Italije, Furlanije, hrvaške Istre in drugih. Letos tako prihajajo v goste violinist Luca Ciarla s svojim kvartetom iz Furlanije, zamejska Slovenka Andrejka Možina s svojim kvintetom in AlfaOmega Jazz duo, mlada Tržačana, ki sta kariero začela na tržaškem konservatoriju, za seboj pa imata že veliko odmevnih nastopov. V spremljevalnem programu festivala bo tudi Istrski kotiček, ki bo ponudil srečanje z dobrotami s šestih eko certificiranih kmetij. Predstavili bodo še razstavo Deset poletij Jeffa fotografov Aleša Rose in Matevža Kocjana. S fotografsko razstavo z naslovom Mesta in pokrajine pa se bo predstavil Tine Ravnikar. Pripravili bodo tudi tečaj Spoznajmo vino, predavanje Bratka Bibiča z naslovom Glasno razmišljanje Butalca o harmoniki posebej in kulturnih rečeh nasploh ter kuharsko delavnico z majhnimi kuharskimi triki in praktičnimi nasveti. 22 Četrtek, 21. junija 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika o GRADEC 19/28 CELOVEC O 13/25 TOLMEČ O 16/32 Sr-;, > VIDEM O 19/35 O PORDENON 20/34 TRBIŽ O 15/31 o 16/24 KRANJSKA G. A o 17/27 S. GRADEC ČEDAD O 20/34 O TRŽIČ 19/28 KRANJ0 ^ LJUBLJANA /r 18/30 POSTOJNA O 16/28 KOČEVJE REKA 21/29 CELJE 19/30 O N. MESTO 17/31 O MARIBOR o 20/30 PTUJ O M. SOBOTA O 21/31 ZAGREB 21/32 O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo vreme povečini jasno do pretežno jasno, po nižinah in ob obali bo toplo in soparno. V Karniji in Karnijskih Predalpah bodo popoldne možne posamezne plohe in nevihte. Precej jasno bo. Popoldne in zvečer bodo predvsem ponekod v severni Sloveniji že možne posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, najvišje dnevne od 30 do 34 stopinj C. J Topel severnoafriški anticiklon se bo zadrževal nad Italijo do petka; proti koncu tedna pa bodo atlantski tokovi dosegli Alpe in s sabo prinesli nestanovitno vreme s hladnejšim suhim zrakom v- nizkih plasteh. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.02 in zatone ob 22.04 ZT A Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka. Nad srednjo in jugozahodno Evropo pa se zadržuje oslabljena fronta. S šibkim jugozahodnim vetrom doteka k nam zelo topel in razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Sredi dneva in zgodaj popoldne bo po nižinah počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. Priporočamo uživanje zadostnih količin tekočine, lahke hrane in izogibanje večjim telesnim naporom v času največje vročine. Toplotna obremenitev bo največja v mestih. -/^T-^ MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 23,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.18 najnižje -58 cm, ob 13.16 najvišje 30 cm, ob 18.22 najnižje 1 cm, ob 23.31 najvišje 31 cm. Jutri: ob 6.52 najnižje -53 cm, ob 14.02 najvišje 31 cm, ob 19.17 najnižje 2 cm, ob 23.57 najvišje 24 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........30 2000 m ..........16 1000 m ..........24 2500 m ..........12 1500 m ..........19 2864 m ..........11 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 10 in v visokogorju 11. M <$1 o GRADEC 20/27 TOLMEČ O 14/28 -^—J?, VIDEM O 19/35 O PORDENON 20/34 TRBIŽ O 13/27 o 14/23 KRANJSKA G. CELOVEC O 14/21 O TRŽIČ 17/26 O 16/23 S. GRADEC CELJE 18/27 O MARIBOR 018/27 PTUJ O M. SOBOTA O 19/28 ČEDAD O 20/34 O LJUBLJANA 18/27 POSTOJNA O 17/25 KOČEVJE REKA 21/29 N. MESTO 13/25 O ZAGREB 19/29 O Ú. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po nižinah in ob obali bo pretežno jasno, ob obali bo pihal burin, toplo bo, vendar bo zrak bolj suh kot v prejšnjih dneh. V gorah bo spremenljivo s plohami in nevihtami po širšem območju v popoldanskih in večernih urah; posamezne nevihte bodo lahko dosegle tudi ravninska območja. NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo na Primorskem še povečini sončno in vroče, popoldne bo začela pihati šibka burja. Drugod se bo od severa povečala spremenljiva oblačnost, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Vročina bo popustila. V soboto bo delno jasno in povečini suho. jnjr| MESNI CENTER «"t TfOPFR l__t 1vv/ l 1j xv Ulico 15- maja 19 \ 6fl00 Koper NOVO V KOPRU: NAJBOLJŠE SLOVENSKO MESO NA ENEM MESTU V Kopru sm o odprLi MESNI CENTER A VE z bogato ponudbo mesin mesa ¡h izdelkov in u. Jelkov in progrJiHA A VE GEJLL. Skupina Pinvlu združuje 13 podjetij, ki naikirajo celotno reprodukcijski* verigo,, ud pridelavi: žit, repe živali do kontnega mesju-ga izdelka.. 94-k'lna tradicija sc ndraia tudi v certifikatih viije kakovosti ?J rejo piSčanijcga in svinji kepa mesa. CevapüjCI SVINJSKI KARE S KOSTJO MLADI GOVEJI VRAT in PODPLEČJE *J Al ■■ .. 4.79 «{P €/kC PIŠČANEC in ÜEUKA pričANČjiHOT poti 5.79 «/kg J-lSČANČJA NABODALA ] :c 'J • KJE SMO? /* lHtL!\ AKCIJA 1SHI 11.6.-28.6.2012 SlUJjlIna * _ -10% nani/ita pri nakupu nieta in mednih 1 bdtlkav do JS.t.JCU: wwwrpanv¡ta,si london - Obljublja bolj »prijazne« davke Cameron vabi francoske bogataše na Otok Britanski premier David Cameron poziva francoske bogataše in podjetnike, naj pridejo na Otok, kjer jim obljublja bolj »prijazne« davke kot naj bi jih plačevali v Franciji ansa LAS CABOS - Britanski premier David Cameron je povabil francoske bogataše in podjetnike, naj se izognejo napovedanemu povišanju davka v Franciji in se preselijo v Veliko Britanijo, kjer jih bodo sprejeli z odprtimi rokami. V Parizu so se že odzvali in izrazili prepričanje, da bodo Francozi ravnali domoljubno in plačali višje davke. Cameron je ob robu vrha skupine G20 v mehiškem Las Cabos komentiral tudi predvolilne napovedi francoskega predsednika Francoisa Hollandea, da bodo v Franciji uvedli 75-odstotno davčno stopnjo za vse zaslužke nad milijon evrov, s čimer bi napolnili obubožano državno blagajno in zagnali gospodarsko rast. Kot je ocenil, je to povsem nekonkurenčna davčna stopnja, hkrati pa je sicer v smehu dejal, da bi "pogrnil rdečo preprogo francoskim bogatašem in poslovnežem, ki bi želeli priti Veliko Britanijo". "Lahko plačujejo davke v Veliki Britaniji in naš zdravstveni sistem in šolstvo in vse drugo," je dejal,. V Parizu se je na Cameronove besede že odzval francoski minister za evropske zadeve Bernard Cazeneuve in menil, da francoski najvišji sloj ne bo zapustil Francije zaradi domoljubja. "Kar lahko rečem na te besede britanskega premiera, je le, da so tudi francoski šefi, ki so patrioti," je dejal za francosko televizijo Canal Plus. Poleg tega Hollandeov načrt davčne reforme ob zahtevah po večji solidarnosti bogatih uvaja tudi vzpodbude za podjetja, da ostanejo v Franciji, je še spomnil Cazeneuve. Hollande je namreč napovedal, da bo odpravil davčne olajšave in dvignil davke bankam in naftnim podjetjem, zmanjšal pa davčne obremenitve malih in srednjih podjetij. V Aziji več milijonarjev kot v Severni Ameriki HONGKONG - Število azijskih milijonarjev je lani prvič preseglo število severnoameriških, čeprav se je zaradi finančne krize v povprečju zmanjšalo premoženje svetovnih bogatašev, je pokazala raziskava družbe za finančne storitve Capgemini. Na območju Azije, Avstralije in Oceanije je lani po podatkih iz poročila domovalo 3,37 milijona milijonarjev. Njihovo število je s primerjavi z letom poprej naraslo za 1,6 odstotka, njihovo skupno bogastvo pa se je zmanjšalo za 1,1 odstotka na 10,7 bilijona dolarjev. Severnoameriški milijonarji imajo še vedno največje skupno premoženje, 11,4 bilijona dolarjev, kar pa je za 2,3 odstotka manj kot leto prej. Število milijonarjev pa se je zmanjšalo za 1,1 odstotka na 3,35 milijona oseb. Evropa pa je s 3,17 milijona milijonarji na tretjem mestu, še kaže poročilo. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. junija 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Ameriški bizon 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Canale 5 sinna) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Veli- 6.10 Unomattina Cafle 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.10 Aktualno: Unomattina Vitabella 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere (pon.) 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (pon., v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.10 238° Anniversario di Fondazione della Guardia di Finanza 15.15 Film: L'amore nella terra dei contrasti (rom., Nem., '09, r. M. Keusch) 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.25 Nogomet: EP, četrtfinale, 1. tekma A skupine, 2. tekma B skupine, prenos 23.00 Dnevnik - kratke vesti 23.05 Šport: Notti Europee 21.10 Film: Saturno contro (dram., It., '07, r. F. Ozpetek, i. S. Accorsi, M. Buy, P. Favino)23.30 Film: La sconosciuta (dram., It., '06, r. G. Tornatore, i. K. Rap-poport, M. Buy) C/ Italia 1 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vita sull'onda 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.40 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.45 Nan.: Senza trac-cia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The good wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Dnevnik 23.40 Variete: Fra-telli d'Italia 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.30 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Resn. šov: Mammoni, chi vuol sposare mio figlio? 17.10 Nan.: Friends 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Reportaža: Mistero ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: Rai Parlamento 10 minuti di... 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: La casa nella pra-teria 15.50 Film: Cocktail (kom., ZDA, '88, r. R. Donaldson) 17.30 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Šport: Stadio Europa 20.25 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Sulle tracce del crimine 23.05 Rubrika: Nanuk Short 0.00 Aktualno: Tg3 Linea notte, sledi Dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.40 Nan.: Piu forte ragazzi 8.25 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.45 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Cuore contro cuore 12.55 Nan.: Distretto di poli-zia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life 16.30 Film: La moglie del prete (kom., It., '70, r. D. Risi, i. S. Loren, M. Mastroianni) 18.55 Dnevnik 19.35 Aktualno: Ricette di sera 19.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Nan.: La signora in giallo 21.10 Nan.: Le indagini di padre Ca-stell 23.05 Nan.: Criminal Intent 00.00 Reportaža: Sognando Italia (v. M. Witkin) 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.40 Dok.: Il Museo storico navale di Venezia 8.05 14.15 Dok.: Il Portolano 11.15 Dok.: Ca' Rezzonico Museo 700 Veneziano 11.55 Salus Tv 12.10 19.55 Aktualno: Musa Tv 12.40 Ro-tocalco ADNKronos 13.00 Dok.: Borgo Italia 13.30 Dnevnik 14.00 Videomotori 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Aktualno: Dai nostri archi-vi 2012 19.30 Dnevnik 20.25 TG Agenparl 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Io la conoscevo bene (dram., It., '65, r. A. Pietrangeli, i. S. San-drelli, U. Tognazzi, N. Manfredi) 22.45 Aktualno: Nuovo piano del traffico 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Doppio gioco (noir, ZDA, '49, r. R. Siodmak, i. B. Lancaster, Y. De Carlo) La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Chi più spende... più gua-dagna (kom., ZDA, '85, r. W. Hill, i. R. Pryor) 16.00 Dok.: Atlantide 16.55 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 18.45 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mez- 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: Fia, pic-cola maga (kom., Nor., '03, r. E. Kvamme, i. S. Bini, K. Doving) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque cronaca (v. A. Viero) 16.45 Dnevnik - kratke vesti 16.50 Film: Rosamunde Pilcher: Un amore quasi impossible (rom., Nem., '10, r. D. Kehler) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. In- 21.10 Film: 21 (dram., ZDA, '08, r. R-Luketic, i. J. Sturgess, K. Spacey)23.25 Dnevnik in športne vesti 23.35 Nan.: N.Y.P.D. iT Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Lutk. nan.: Pozabljene knjige naših babic 10.25 Dežela Pim-pan (ris.) 10.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.15 Kratki dok. film: Moj konj (pon.) 11.30 Mlad. nan.: Potplatopis (pon.) 12.00 Poročila 12.25 Prava ideja (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji: Openski tram 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.30 Risanke 16.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 Nan.: Slovenski vodni krog 17.50 Hum. nan.: Hotel poldruga zvezdica 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum: Krasni novi razred - o prekarnem delu |r Slovenija 2 7.00 Otroški program 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.50 23.35 Zabavni infokanal 11.20 Dobro jutro (pon.) 14.20 Igralci brez maske - Peter Ternovšek (pon.) 15.50 Igralci tudi pojejo (pon.) 16.30 Žo-garija (pon.) 17.00 Dok. serija: Zdravje Slovencev - očesne bolezni (pon.) 17.30 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Ars 360 (pon.) 18.15 43. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični: Vse najlepše rožice, posnetek prireditve (pon.) 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 EP v nogometu 20.35 1. če-trtfinalna tekma, prenos iz Varšave 23.00 Vrhunci 23.15 Hum. nad.: Sodobna družina (pon.) Jr Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 Poročila Tvs19.00 Odbor za finance, prenos 11.05 Kontaktna oddaja 12.35 Slovenija in Evropa 15.00 Globus (pon.) 16.00 Poročila TVS 117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.00 Aktualno 20.15 Evropski premislek 20.40 Na tretjem... Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 SMS - glasbena oddaja 15.2018.00 Dok. odd.: City Folk 15.50 20.15 Avtomobilizem 16.05 Slovenski magazin 16.35 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 17.05 Arhivski posnetki 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.35 Primorska kronika 19.00 21.35 Vse-danes TV dnevnik 19.25 20.30 Šport 19.30 Effe's Inferno 20.40 EP v nogometu: četrtfinale 21.45 EP v nogometu: 2. polčas 22.55 Minute za... 23.25 Lynx Magazin 23.55 Čezmejna Tv -TDD Tv Primorka 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 10.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Šport Špas - 5. dan druženja in gibanja vseh generacij 18.00 Brez panike 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Sklaveni, Sloveni, Slovenci - pogovorna oddaja 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Vi-deostrani pop Pop TV 6.25 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.55 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resnič. serija) 10.3014.35 Nad.: Brezno ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši do- mači video posnetki 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Srečnež (ZDA) 22.20 24UR zvečer, Novice 22.50 Nan.: Detektiv na Floridi 23.45 Nan.: Vohun v nemilosti A Kanal A 7.00 Svet (pon.) 8.00 Raziskovalni junaki (ris. serija) 8.25 Jekleni Max (ris. serija) 8.55 13.15 Hum. nan.: Frasier 9.25 13.50 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.55 16.05 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.15 Čarovnije Crissa Angela (dok. odd.) 12.45 Tv prodaja 14.25 Film: Policijska akademija 3 (ZDA) 17.05 Na kraju zločina (nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film: Policijska akademija 4 (ZDA) 21.30 Nan.: Kaliforni-ciranje 22.10 Film: Zelena milja (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Va-lenčič), gost oddaje Boštjan Videmšek; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric: Most na Drini - 6. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Film, Kamera, Ekran; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00, 18.15 Evro 2012; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35, 18.00-19.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 Pillole estive di cultura; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Proza; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrož-venket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50 EP v nogometu; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. zo z iskrico v očeh Tisto, ki jo pusti tudi bežen pogled v strani dnevnika, vsako jutro. Iskrico vedenja o tem, kar se spreminja, in o tem, kar ostaja nespremenjeno. O naših ljudeh in njihovih dejanjih. O vsem, kar smo preživeli, in o tem, kar nas še čaka. Iskrico zavesti, da dokler se spoznavamo, javljamo, debatiramo, ostajamo močnejši. Tudi zato vam Primorski dnevnik ponovno ponuja priložnost, da se naročite na 6-mesečno dostavo dnevnika po znižani ceni. Znižana naročnina na tiskano izdajo Primorskega dnevnika za 6 mesecev, od 1. julija 2012 do 31. decembra 2012, znaša 90 evrov in jo lahko poravnate tudi v dveh obrokih: 45 € do 30. 7. 2012 in 45 € do 30. 9. 2012. Bralcem, kijih zanima tudi spletna izdaja dnevnika, nudimo za isto obdobje posebno naročnino na tiskano in spletno izdajo za skupnih 100 €. Tudi to naročnino lahko poravnate v dveh enakih obrokih. Naročniki, ki se bodo naročili pred koncem tega meseca, bodo časopis do konca junija prejemali brezplačno. Vsi novi naročniki bodo dobili v dar knjigo Spomini na leto 1945. Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga. POLETNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naročnina na Primorski dnevnik po znižani ceni + DARILO 90 evrov A Primorski r dnevnik INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu