102. Številka. Ljubljana, sredo 5. maja. XIII. iHo, 1880.
Ur>H)M vsak dan, izvzemAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti nrejeumii za avstro-o^erske dežele za celo leto 16 *L M pt»l l«ta 8 tr\. in četrt letu 4 j?ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za relo leto k$ pl.)., m eetrt leta 11 tjUL 80 kr., m en mesec l tfld. 10 kr. Za poSiljanje, na dom se raduna 10 kr. za mesec, 'M kr. za četrt leta. — Za tuje ti e /. e 1 e tolik., več, koUkor pofttniim iznaSa. — Za ffOflpode luiteljo na ljudskih sol,h ia •* '''jake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano M četrt leta "2 pld. N) kr., po polti prejemali za (Vtrt leta .'t ^old. — Za oznanila so ptftčull od četiritnopne petit-vmte ti kr., će se oznanilo enkrat tiska, T» kr., ce se tKaknit, in 4 kr., cfl se trikrat ali većknit tiska. Dopisi naj se izvole, trankirati. — KokopiBi ae no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej liisi nt. S „gledjUllk« stolba". O prtkv nii tvo, na katero naj ne blagovolijo posejati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adiuiuistrati vno stvari, je v' „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej bisi.
Ločitev slovenskih Štajercev od nemških.
Včeraj v našem listu osvetljeno graško Svnbsko kričanje na ubogo nedolžno plakatovo slovenščino je za štajerske Slovence tudi nov dokaz, da z Nemci je Slovencem skupno tolerantno življenje nemogoče; zatorej da ae mora od naše Btrani dosezati odcepljenje s taj er s kili Slovencev od Nemcev, ustanovljenje c. kr. namestniške politično-admiuistrativne podružnice za slovenski spodnji.Žtajer posebej v Cel j i. Z nemškim Gradcem Slo venci nemamo nič skupnih interesov, nič skupnih čutil, oni le nas in naš. jezik smrtno sovražijo in \Veissova strastna hudobna resolucija, ki brez uzroka hujska na nas, kaže, da bi nas ti nemški liberalci radi ravno tako uničili, kakor so njih predniki na milijone poginulih Slovanov.
Nobene dvombe iiij, daje omenjeni plakat, ki je nemške (Jradčane tako silno ruzdražil tako-le nastal, Kakšen uradnik pri namestuištvu si je mislil : tu gre za to, da od prebivalstva d e n a rj a terjamo, in ker žive na Štajerskem poleg Nemcev tudi Slovenci, naredimo poleg nemščine še slovensk poziv, naj ima tudi uboga para Slovenec takrat svojo jezikovo pravico, kadar gre ćrez njegovo mošnjo, saj sicer mu itak le nctusčiuo pošiljamo v hišo. In zgodilo se je tako. Po kakej pomoti se je tak dvojezičen poziv namenjen za spodnji Stajer tudi za Gradec nalepil uu zid. Sicer pa to ne bi bil noben greh, kajti vGradei stanuje več rojenih Slovencev kot v Ljubljani rojenih Nemcev. In vendar se pri nas v Ljubljani ne galejo nemški plakati, uiti ne italijau-
Domača pisma.
v.
„OŽenil so je iz — osvete! spisala Milka P—Tako je stalo on dan na tem le mestu tiskano, in jaz, kateremu še nij ušel nobeden list našega dnevnika, odkar izhaja, sem si tri glavo na vse strani ter sem razini šije val, katera Milka bi to bila spisala in da-li jo poznam. Ko je prišel na vrsto konec pripovedke, sem opazil podp.s (r+n), in precej sem b'l nevoljen, ka nij spisala omenjene novelice Milka P., ka jo ju bi ž ko ne od kod preložil (r-f-n).
Kako sem pomno Čital in motril zapletaje te novelice, si morete misliti, gospa, ker sem si bil predvzel, da bom napisal eno pismo našej Milki, se ve da čisto nedolžno pisano, ter jo bom opozoril na to in ono, kar se mi dopada, kar ne.
ski, z zidov trgati in mazati, kakor to z veseljem konstatira „N. Vr. Pr.u, da se je godilo slovenskemu delu plakata v Gradci. Niti na trdo slovenskem Štajerskem dozdaj nijso dovolili nemških plakatov trgati . . .
Da se taka zmotnjava pri ces. kr. name stniji v Gradci več ne zgodi, da ne bodo imeli graški Nemci bati se za svojo narodnost, da ne bodo nemške šalobarde a la \Veiss tulile po svetu zarad take abotne slovenske malosti — ločimo se ©d njih, naj nam vlada naredi filijalo Ci kr. namestnij c, ki bode imela samo spodnji Štajer v skrbi, kjer stanujejo trdi Slovenci, /gorenji Štajerci naj se pa potlej v nemško kožo zalijejo kakor hote, naj proglasijo celo zgornje-štajerske zavratne krofe za urgermanske, če hote, za nas Slovence pa naj se ne brigajo, kakor se mi za nje ne maramo.
Ideala našega narodnega programa, z j e-dinjenja vseh Slovencev v jedno administrativno celoto s središčem v Ljubljani, v denašnjih razmerah še ne dosežemo. Pravijo, da bi bile to velike državopravne premembe, katerih se pa ta vlada ogiblje in se jih bode ogibala še gotovo tudi bližnja prihodnja vlada. Torej ta ideal svojega programa moramo za bodočnot odriniti, a zdaj zanj le tla pripravljati. — Vse drugače je pa doseči poseben oddelek za politično administracijo spodnjega Stajerja. Taka filijala g r a š k e g a na m e-stništva za Slovence v Celji se da lažje izvesti. In, kakor rečeno, slepo sovraštvo, katero so ravno zadnje dni nemški (iradčanje do Slovencev iu slovenskega jezika z \Yeisso-vnn predlogom pokuzovali, mora za to našo željo bolj živo agitirati, kot vsak drug argument. Zatorej bode koristno, če se mej slovenskim narodom na slovenskem Štajerskem
Sedaj se ve da ne bodem pisal pisma Milki, katere niti nemarno Slovenci take, ki bi pisala novelice, ampak vam gospa, bom pač še pisal večkrat iz — osvete, a moje kritične opazke, katere sem bil namenil Milki, bom zadr/al in prihranil za drugo katero našo pisateljico.
Sicer moram povedati vam, da jaz ne bi bil v zakon vzel iz osvete druge katere, ampak ravno tisto bi vzel, katerej bi se osvetiti hotel, in kadar bi jo u/e imel, bi jej izbrisal iz njenega budgeta „disposicionsfond" in tem načinom bi se najlepše OSVetU za vse njene stare grehe, novih delati bi jej pa ne dopustil, — jaz uže ne.
Kako težavno se živi na tem svetu brez dispozicijonalnega fonda, tega vi gospa menda ne veste; jaz pač sem si uže dosti skusil, pa sem se tudi vedel iu učil živeti brez vsakega fonda, in še sedaj se mi pripeti včasih, da nemam s čim disponirati koncem meseca, ter
kolikor največ mogoče zve o smešnem pa fu-rijskem divjanji nemških Gradeanov zavoljo jed nega samega slovenskega plakata, ki je samo beračil za ranjene vojake!
Govor slovenskega poslanca Nabergoja
v državnom zboru za slovensko srednjo šolo v tržaškem Pri morji.
(Po stenngrafleneni zjipi.inikii.)
Uže naprej opravičevajoč svoje glasovanje v tej debati, naslikati hočem vam vsem uže znano situvacijo v kratkem: na jednej strani vlada kot zastopnica erara, na drugej strani mi kot zastopniki naroda; na jednej strani „debetM, na drugej „credit".
Jaz vprašam kot Slovenec: Kaj nam je doslej vlada ponudila kot ekvivalent za naše davke? Na to vprašanje dozvoljujem si jaz odgovoriti glede šol. Ako pregledam celo Primorsko in se za zdaj ne oziram na kako narodnost, to moram priznati, da ima sama na sebi, v površini 80 kv. miiijanu trov (145 geogr. milj) in 600.000 duš, precej srednjih šol, vkupaj devet, namreč pet višjih gimnazij in četiri realke, nko se ne računa tudi vmes pomorska Bpodnja realka v Pulji. Te srednje šole so tako-le razdeljene: jeden gimnazij in jedna realka v Gorici, dva gimnazija in dve realki v Trstu, po jeden gimnazij v Kopru in Pazinu in jedna realka v Piranu. Ako pa se oziramo na narodnostne razmere stanovništva in se s temi primerjajo dotični učni zavodi in njih uredbe, to opazimo najbolj kričeče krivično razmere in pridemo do zaključka, da Slovenci na Primorskem zniirom praznih rok odhajejo s te „kreditne" strani.
kedaj BO kaj takega pripeti meni, takrat, mi prejde ves humor in polasti se me nekov sarkazem, tak, ki grize na vse strani.
Dunajskim ministrom menda ne bo tako huda pela brez disposicionsfonda, kakor poje meni, če ga nemam, ker taki gospodje užo dobijo denarjev, če je treba, a toliko bodo menda imeli, da si bodo vsak dan 00 obedu zamogll privoščiti črno kavo in eno viržinko, a to je zadosti, da obvaruje človeku hudobnih samomorilskih mislij in drugih skušnjav.
Za ministre nas naj ne bo strah, kaj bodo jeli in pili, ampak za nekatere žurnaliste se je pač bati, da bodo popadali, če bodo dolgo morali privezani stati pred praznimi jaslim!, katere so se dosedaj polnile vsako leto iz dispozicionsfonda.
Čajem, da se nekaterim nemškim novinam mora celo plačati, da molčijo: ko bi meni hotel kedo kaj plačati v ta namen, l i brž čas omolknil in molčal bi, dokler bi bilo kij takih
To svojo trditev hočem na tanko utemeljiti:
Poknežena grofovina Goriška in Gradiška ima se svojimi 295 kv. mirijametra in 210.000 prebivalcev v Gorici jedno nemško višjo realko in jeden nemški višji gimnazij, a vendar je grofovina, izvzemši nekoliko nemških rodbin v Gorici samo slovenska in furlanska, ona ima namreč 150.000 Slovencev in 00.000 Furlanov. Na teh učnih zavodili učni jezik nij materini jezik, da še več, materini jezik se celo nij oblifiaton. ne reden učni predmet, (Klici na desnej: Čujte!) dela se ž njim kakor s pepc-lubo. — Kako se glasi g 19 državnih osnovnih postav?!
Trst ima z okolico vred 9 4 kv. mirija-metrov in zdaj prebivalstva 128.000 do 130.000; po anagrafskem uradu tržaškega magistrata je mej temi 28.000 Slovencev, — a samo po anagrafskem un.du tržaškega magistrata, ki običajno na čuden način določeva narodnost stanovništva. Kdor podrobneje pozna tržaške razmere, ta ve, da je okolica čisto slovenska, da je tudi velik del mestnega prebivalstva slovenske narodnosti, tako, da tam živi skupaj gotovo nad G0.000 Slovencev.
Ficker, prvosednik stntističnej centralnoj komisiji, je na podlagi natančnih preiskavanj („Vblkerstamme der bsterreiehisch-ungarischcn Monarchie") razdelil stanovništvo tržaško v 04 odstotkov Slovencev, t. j. 04.000, in 37 od stotkov Italijanov, t. j. 47.300. In vendar teh G0.000 Slovencev nema nobene srednje šole, (Klici na desnej: Čujte!) kajti v Trstu je sicer jeden nemški gimnazij in jedna nemška realka, nadalje jeden izključno italijanski višji gimnazij ter izključno italijanska višja realka, kateri dve zadnji vzdržuje občina, mej tem ko se v prvo imenovanih po jedno ali poldrugo leto po dve uri na teden slovenski jezik muči na grozovit način. Ti zavodi, kakor tudi mnogobrojne ljudske šole, — izvzemši c. kr. nemško meščansko šolo, — skrbe za italijanizovanje tržaških Slovanov, kajti nemške srednje šole ne morejo pod tržaškim podnebjem pospeševati narodne propagande, da si bi tudi morebiti to jako želela vlada. Da tu ne moremo govoriti o kakej ravnopravnosti narodov, to se ob sebi ume. A vendar vzdržuje vlada Italijanom še jedno čisto italijansko trgovinsko in navtično akademijo! Kdo se tedaj čudi temu, ako se okolk-a brani, da bi se mestne meje Še bolj raztegnile V Mesto meri namreč samo 02 kv. mirijametra (17 kv. kilometra) mej tem ko meri okolica celik 9 kv. mirijametrov (92 kv.
denarjev iz fonda, potem bi pa zopet začel kričati s početka, dokler mi ne bi z novic zamašili usta iz dispozicijskega fonda. Tako-le bi človek lepo živel brez skrbij in molčal bi pred polnimi jaslimi, ko bi se pa te izpraznile, bi zopet počel škopotati in kričati na vsa usta proti mirnsterstvu.
Prave reve smo slovenski žurnalisti, nikdo nam nič. ne da, če tudi kričimo, pa zato se včasih primemo mej soboj čisto zastonj, ter se dajemo eden druzega, in kadar leži ta ali oni, se zopet pomirimo in smo si dobri.
Kaj bi tuli počeli brez polemike in s čem bi napolnili vsak dan prazne predale naših listov, ako ne bi bilo polemike na svetu; „Pe-telinovega Janeza" se človek nasiti iu naveliča, Če pa dvakrat bere, ampak če se ud.trijo trije ali štirje zarad kakšne domače zadeve, postane stvar zanimiva, kakor je bila na primer zanimiva lani pravda o slovenskej univerzi in letos
kilometrov), a vendar se tej godi često krivica, često tudi z odobrenjem vladnih organov.
Istra ima na 49 5 kv. mirijametrih 200 000 stanovnikov in od teh je okolo fiO.000 Italijanov, raztresenih po raznih primorskih mestih, vsi drugi — izvzemši nekaj v Pulji pri pomorstvu živečih Nemcev — so samo Slovani in sicer v severnej Istri Slovenci, v srednjej, južnej in na otokih pa Hrvatje, Slovencev okolo 45.000, Hrvatov pa 155 000. Vojno minister-stvo vzdržuje v Pulji za tamošnje Nemce jedno nemško spodnjo realko, jedno nemško deško in jedno dekliško meščansko šolo, cislejtansko naučno upraviteljstvo pa za Italijane, katerih je vendar trikrat menj nego isterskih Slovanov, do cela italijansk višji gimnazij v Kopru iu do cela nemško višjo realko v Piranu.
Pred dvema letoma v Pazinu zopet do-pnlneni višji gimnazij je zopet čisto nemŠk. Zakaj se tukaj nij uvel hrvatski učni jezik, ker je vendar za hrvatske srednje šole dosti učnih sredstev in druzih pripomočkov? Kje ostaje tedaj ravnopravnost in nepristranost, katere se tako strogo drže pri pobiranji davkov?
Ne hoteč dotikati se nemške ali italijanske narodnosti na Primorskem dovoljeno bilo bi vendar v oči statistiškega gradiva, ki sem ga navel, vprašanje, je-li da gromadna večina slovanskega prebivalstva na Primorskem ne sme pravično zahtevati, da tudi njemu — kakor Nemcem ter Italijanom — vendar uže enkrat da naučno upraviteljstvo srednjih šol v njegovem jeziku. Je-li no odrajtujemo Slovani veliko davka za stroške nemških ter italijanskih šol, katere nam vrlo malo koristijo? Nij-li slovansko prebivalstvo od krvnega davka neprimerno bolj zadeto, nego-li vsako preje imenovanih zato, ker so slovanski stanovniki skoraj vsi sposobni za vojno službovanje? A vendar se izgubivajo neuslišano naši klici in naše prošnje za slovanske srednje šole, v katerih bi se naši sinovi prisvojili v svojem materinem jeziku ono oliko, katero v tolikej meri uživajo sinovi naših sodeželanov druzih narod-nostij.
Gospoda! Kakšen sad je obrodilo to, ker se je prejšnji naučni minister delal gluhega za vsa opravičena zahtevanja primorskih Slovanov? Nij li žalostno, da so prejšnje vlade, namesto da bi bile računale z dejanskimi razmerami, zemljo ob Adriji pripravljale deloma za liisiuarkovo poželjivo naročje, deloma za prizadevanja „Italije irredente" ? (Klici na desnej: Čujte!)
Kes, skrajni Čas je uže, da avstrijska
vlada enkrat izpolne tudi naše pravične želje ter preneha nadaljnje ponemčevanje in poita-lijančevanje slovanskega stanovništva na obalih jadranskega morja. (Dobro! dobro! na desnej.)
Iz državnega zbora.
V včerajšnjej seji zbornice poslancev se je prečital dopis trgovinskega ministra, v katerem zahteva dodatnega posojila 15.005 gl., kot državno subvencijo za tehnologiški muzej, kateri je osnovalo nižjeavstrijsko obrt-sko društvo. Potem pa se je nadaljevala specijalna proračunska debata. K prvej točki: Obrtske strokovne šole in pripomočki za obrt-sko strokovno izobraženje, je govoril najprej poslanec Suess. Po njegovem mnenji morale bi se obrtske šole izročiti naučnomu minister-stvu. Poslanec VViesenburg je predlagal k resoluciji glasečej se: „Od vlade se zahteva, da še na dalje patUO skrbi za obrtski pouk, in da skrbi za to, da se tam, kjer jih res treba, osnovajo strokovne šole", stavek: „ki se pa puste v ressortu trgovinskega minister-stva". Glavni govornik dr. \Veigel je omenil, da treba pred vsem denarja, da bi se moglo tudi vsem željam ustreči. Vlada naj pa drugo leto v proračun postavi višjih svot za obrtske strokovne šole.
Pri glasovanji se je sprejela ta točka proračuna in resolucija z Wiesenburgovim do-stavkom.
Pri točki: poštni in telegrafski zavodi, je predlagal poslanec dr. It o ser sledečo resolucijo, ki se je oddala budgetnemu odseku: 1. Pri ncerarnih poštah se odpravi pristojbina od izročevanja pisem; 2. uvedejo naj se listnice s plačanim odgovorom; 3. razširijo naj se poštne nakaznice tudi za An* gleško, Špansko, Portugalsko in Turško.
Tudi gospodka zbornica je imela včeraj sejo; odobrila je zakon o arlbergskej železnici.
Politični razgled.
\olriinje «1 «**«*!«».
V Ljubljani 4. maja. V nedeljo dopoludne so se zbrali pri prvosedniku «lri,»viieira zbora, grofu Co-roniniji, vsi načelniki posamičnih klubov, da so se posvetavali, kako delati, da bi proračun za 1880 bil še pred binkošti izvršen. Navzočen je bil tudi grof Taaffe. Sklenili so, da se bodo od denes naprej zbornične seje pričenjale uže ob 10. uri dopoludne. Vendar pa vlada baje misli uže na budgeten provizorij še za jeden mesec, kakor poroča „Montags-
pravda o cecilijanskem petji in zdaj skrbi za| zabavo g. Jeglič.
Ampak za slučaj, ako bi se porodil še meni kedaj kakšen mladi speetabilis ali illustrissi-rnus, vas bom pač prosil, da mu boste kuma, ker nemam dosti znancev in pa sram me je, prositi koga, da prevzame tak častni posel. Lani enkrat sem bil haffel, ko sem bil poprosil nekega sicer pobožnega prijatelja in štajerskega clarissimusa za kuma, kateri mi je pisal tako-le pismo:
Dragi moj ! Ne zameri, da tako dolgo odlagam z odgovorom. Vsled tvojega pisma sem prebiral Vodnikovo babištvo in druge enake knjige, da bi zvedel, kake dolžnosti ima kuni ali nikjer nijsem o tem nič našel, kar sem iskal. Nazadnje pa vprašam skušeno babico, kaj ona misli o kumovih dolžnostih. Ta pa mi jih toliko našteva, da me je kar groza obhajala. Pravila mi je tudi, da bi ne smel dekline, katerej bi bil kum, za ženo vzeti, ko
bi se ženiti hotel. Ko bi starši ne mogli, bi jo moral jaz učiti krščanskega nauka in druzih lepili čednostij itd. Govoiila je še o nekem hlebu, ki se ima odrajtati materi in o mnogih drugih rečeh, katere mora kum oskrbeti, Če hoče tega imena vreden biti. Glej, vso to mi je teško dopolniti, ker sem predaleč, zato te pa lepo prosim, da mi ne zameriš, da tega prevzeti ne morem, ker mi nij mogoče, vsega storiti, kar bi storiti moral.
Ves tvoj J. J.
Tako le mi je od besede do besede pisal moj prijatelj in zato mi vi gospa ne smete zameriti gorenje prošnje in to tem menj, ker so podjedno obvezujem, da hočem tudi jaz vam postreči, ako bi bilo kedaj kaj takega treba.
Če denašnje moje pismo nij bilo zadosti domaće, potem ne vem, kaj bi vam se pisal Vaš
Speetabilis.
Itevue". — Isti list tudi piše, da hoče vlada obširno odgovoriti na interpelacijo centralistov glede jezikovne uredbe na Češkem. Ob vladinoj izjavi se bode baje pričela debata.
V m »111 to ilrfcjiv«*. IN't«»rlMirR»k«> „Novoje Vremja" piše: Koliko je istine o novinskih Klasovih o spora-zuiuljonji Ilusije s Poljaki, to nam nij znano, a mi hrepenimo po njem in želimo, da se Poljskoj ne kratijo one pravice, katere ima Rusija.
Grof Loris M e 1 i k o v , zdanji vodja ,.i/.vr-šujočemu komitetu", je imenovan poveljnikom Sunšaskega kozaškega polka.
Angleški poslanik v Peterburgu je nfiei-jalno javil lordu Gramvillu, da je ujeti Ševic, obdolžon napada v carskej zimnej palači, uže mnogo izpovedal, kar se tiče napada.
Iz Skadra v AHmtiijl se poroča, da seje zbralo ob Semu 16 000 Albancev, katerim ukazuje Ali paša. Izvedelo seje zdaj, daje Os man paša, ko je šel is črnogorskega ozemlja, Albancem izročil vse strelivo, kanone in živež in sicer na ukaz Mu k ta r paše. Albanci so spet izdali program, v katerem zahtevajo neodvisno Albanijo in protestu jejo zoper to, da bi se kosi njih zemlje dali Grkom, Črnej gori in Avstriji.
V „Kbln. Ztg." se iz Skadra piše, da italijanski agitatorji, duhovniki in stari Garibal-dovci Albance ščujejo na upor zoper Turčijo in zoper Črno goro, ter jim svetovajo terjati ustanovljenje svobodne kneževine Albanije pod kacim katoliškim knezom.
Iz Dubrovnika se telegrafira 3. t. m., da je fiOOO CriioK'orecv šlo v Podgorico, da bi Albancem branili marširati na Podgorico, ker so se ti pri Tuli koncentrirali.
Iz lioii«!<ma se 1. t. m. javlja: Novinarski in politiški krogi so bili denes jako iznenadejani, ker je odložil Greenwood uredovanje časopisa „Pali Mali Gazettc". Ta list, ki ima veliko upliva, je bil hud sovražnik Gladstonovej politiki. Greenvvood je dejal, da je zato odstopil, ker postane ta list od zdaj liberalen, ker ga je drugo lastništvo dobilo v roke. Ta dogodjaj pn je politične važnosti, kajti novo ministerstvo se je znebilo najhujšega kritika. Vodja imenovanemu listu pa baje postane Artur Arnold, „fanatični pristaš neodvisnosti slovanskih balkanskih narodov, občudovalec ruske a protivnik avstrijske v s toč ne politike", kakor poroča londonski dopisnik v „N. fr. Pr.u.
!%<>m*l<l „rajhstag" se zadnji Čas kaj po robu postavlja in nič ne posluša Bismar-kovih želja. Najprej mu je odbil predlogo o Samoa-otokih, a zdaj se „rajhstag" nehče tudi nič ozirati na predlog Pruske, da bi se Altona in Hamburlko predmestje St. Pauli priklopilo k colncmu oblastju. Vsi govorniki, razen konservativnega poslanca Minnigorodeja, pobijali so ta Pismarkov predlog, ker st. Pauli spada k Hamburgu, kije svobodna luka, in bi vsekako trebalo mesto Hamburg prositi se dovoljenja. Posamni govorniki so jako bičali kanclerjev ali Bismarkov despotizem, zato pa teh govornikov Bismarkovi listi nikakor ne hvalijo.
v očesu zaigrala. Pri tem banketu pa se nij-srno le zabavali ampak tudi izpoznavali smo, da mi Slovenci napredujemo hitrimi ko raki, kajti pred malo leti še, v starodavnem slovenskem ali zdaj le preveč ponemčenem Ptuji enak narodni banket ne bil mogel učiniti. Zastopani bili so vsi stanovi, torej v vsa kem stanu imamo narodni napredek in več reprezentantov zaznamovati. —
Dop
LSI.
Iz I»<uia 2. maja. [Izv. dop.] Dno 28. p. ni. vršil se je v prostorih tukajšnje čitalnice na čast odhajajočemu g. Jakobu Trstenjaku, sedaj župnik pri sv. Marjeti niže Ptuja, banket. Zbralo se je 50 njegovih prijateljev in Čestilcev iz Ptuja, iz okolice in tudi iz bližnjega slovenskega Ormuža došli so 4 gospodje. Iz tega lahko jazvidite, da je imenovani gospod v vseh krogih priljubljena osobu. Pa ne samo to, temveč mož je tudi jako vnet za našo narodno stvar. Povsodi, kjer ima be sedo, zagovrrja moževsko narodne pravico. Na prvo napitnico g. dr. Gregoriča, kateri je mnogo zaslug odhajajočega za narodno stvar in za ptujsko čitalnico navajal, odgovarja tako ginljivo, da je marsikateremu poslušalcu solza
Domače stvari.
— (Volitev kranjskega velikega posestva za deželni zbor) nnmesto od-stopivšega poslanca Lan gorja je razpisana na dne 25. maja. Uradna „Laib. ZtR." razglaša včeraj dne 4. maja volilni imenik kranjskega velicega posestva. V 14 dneh se more zoper volilni imenik reklamirati.
— ( G. d e ž e I n i p r e d s e d n i k A. W i n-kler) je prišel včeraj zjutraj z brzovlakom z Dunaja v Ljubljano. Denes prevzame vodstvo deželne vlade.
— (Volitev deželnega poslanca naDolenjskem in nemški listi.) Ljubljanski dopisnik dunajskih listov, potreben groša, ki ga dobi kot honorar za vsak sprejet telegram, včasi kaj zmisli se in zlaže kar tja v en dan, če se potlej izpolni ali ne, in nese to laž v „N. Fr. Pr." kot novost iz našega slovenskega narodnega taborja. Zlasti kandidate rad postavlja. Kadar so kake volitve, vselej ugiblje on prvi kandidate in tiplje okolo po svojem boljem ali slabšem kombiniranji. Zdaj je tako na svojo pest »kombiniral, da hoče narodna stranka postaviti g. deželnega predsednika \Vinklerja za kandidata in „Laib. Tagbl.", organ naših uradnikov Kalten-eggerjev, Pirkerjev in dr., kateri je bil ondan g. VVmklerju napovedal „misstrauen" svoje uradniške klike, huduje se uže v ponedeljek zarad te „kandidature" in pravi, da g. VVinkler tega mandata iz rok narodne stranke ne bi smel vzeti. — Naj se nemškutarji ne bore zoper lastne izmišljotine. Dozdaj nij narodna stranka še nobenega kandidata postavila niti postavljala, torej tudi g. AVinklerja še ne. Naj le še par dnij potrpi, bode uže skoro zvedel ime pravega kandidata narodne stranke. Sicer pa menda dovolj situvacijo poznamo, da smemo reči, da nij nihče pri nas mislil na tako politično breztaktnost, kakor bi bila narodna kandidatura komaj došlega c. kr. načelnika deželne vlade, ki ima uže itak sedež v zboru, v t« kranjski „deželni zbor", katerega je narodna manjšina slovesno kot nelegalno zbranje proglasila in katerega raspuščenje je od vlade v znanoj vlogi terjala in ga bode terjala še.
— (Velik koncert) daje v dvorani narodne čitalnice v četrtek G. maja operni pevec gospod Franjo G e r b i e s svojo s o-prugo. Pri tem koncertu sodelavajo iz prijaznosti gospodje Vojteh Valenta, Josip Majer, Viktor Parma in slavni čitalniški moški zbor. Program je: 1. Maverbeer: „Majeva pesen", poje g. K. Gerbič. 2. Tovačovskv: „Sokol bu-ditelj", moški zbor. 3. Gounod: Dvospev za BOpran in tenor i: opere „Pomeo iu Julija-', pojeta gospa Milka Gerbičeva in g. F, Gerbič. 4. Beriot: „Le trctnolo", igra na goslih g. V. Parma, sprem lj uje ^a ua glasoviru g. J. Majer. 6. Verdi: Kavatino za tenor iz opere „Trava-tere", poje g. F. Gerbič. 0. Doni/.etti: Trospcv za sopran, tenor in bariton iz opere ,.Luriezia Borgia", pojo gospa Milka Gerbičeva, g. F. Gerbič in g. V. Valenta. 7. Gerbič: „Nr.j lepše", čveterospev. 8. Gounod: Scena in arija za so-
pran iz III. dejanja opere „Faust", poje z igro* v kostumu gospa Milka Gerbičeva. Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina: sprednji sedeži 70 kr., drugi sedeži GO kr., vstopni listki 40 kr. Vstopnice se dobivajo v proda-jalnici rpri Bučarji", pri čitalničem kustosu in zvečer pred koncertom pri kasi.
— (Kazensko-sodniški oddelek) pri ljubljanskoj delegiranoj sodniji, katero je vodil adjunkt g. France Čuček skozi 12 let, izročeno je zdaj adjunktu g. Jakobu Mundatu, ker je bil g. Čuček na svojo prošnjo prestavljen k civilnemu oddelku mestne delegirane sodnije.
— (Ljubljanski semenj) v ponedeljek je bil v obče prav dobro obiskan, ako« ravno je bilo vreme slabo. Goveje živine se je prignalo kakih 500 glav, posebno lepih volov, katerih se je dosti prodalo na Laško. Konj pa uže dolgo let nij bilo toliko prignanih ko na ta semenj. Gotovo jih je bilo nad 1000 in mej temi so bili tudi mladi lepi. Prodalo se jih je kakih 200 na Laško, kajti mnogo je bilo kupcev laških. Celo iz Turina dva. V obče, kar se tiče druzih stvarij razen živine, bila je kupčija srednja, ljudstva s kmetov primerno pa obilo.
— (Tepež naš t. Jakopskem trgu.) Poroča se nam: Včeraj ravno opoludue so se štirje mestni fantalinje skoraj pol ure mej soboj pretepali, po blatu valjali in s kamenjem lučali. Gledalcev je bilo na stotine, policaja — kakor po navadi ob jednacih prilikah — nobenega.
— (Kranjske deželne hrambe) stotnik prvega razreda F. Pakič je imenovan za definitivnoga poveljnika kranjskega deželo-brambovskega strelskega bataljona novomeškega št. 24, a kadet oficirski namestnik Ivan Peternel pri ljubljanskem deželobrambovskem strelskem bataljonu št. 25 za častnika v bataljonu.
— (Iz Zagreba) se nam piše: K«za-lištni odbor v Zagrebu si prizadeva angažirati za prihodnjo saisono našega rojaka Josipa Nollija kot baritona hrvatske narodne opere. Prigodom svojega gostovanja tukaj pokazal je g. N o 11 i, da je vrlo napredoval in zato ga je občinstvo simpatično sprejelo in pozdravilo.
— (Na Bledu) se je odprla s 1. dnem t. m. telegrafska postaja za državne in privatne brzojavke; dnevna služba je omejena.
— (V Domžalah) je voljen za župana g. M. Janežič iz zgorenjih Domžal, za svetovalca pa posestnika Ivan Kuralt iz zgorenjih Domžal in Ivan Markužič iz Stop.
— (V Metliki) je 27. aprila nagle smrti umrl tamošnji župan Hess, našim bralcem po dopisih znan političen protivnik slovenskega narodnega prizadevanja. On se je vsled svojih zvez in svoje premožnosti znal na županstvu ohraniti tudi kot neniškutar, da si je Metlika po velikej večini narodna.
— (Mati sinu požgala.) Te dni je prišla k sodniji v Slovenskej Bistrici GO let stara žena Neža Vihar iz Mod raž in je povedala, da jo vest peče, ker je svojemu sinu zažgala vinogradno hišo iz maščevanja zato, ker jej sinov jerob nij hotel dati neke svote denarja, ki ga je imela terjati. Ljubeznjiva mati požigalka pride pred celjsko sodišče.
— (Požar.) Iz Lučen v LoAkem okraji se nam piše: Dne 2 1. aprila meseca je pogorelo pri nas 5 poslopij. Krog ednajste ure dopoludne vnela se je Šimnovega (Jroga koča, ko je mati baš bila v hiši, okružena od >vojih otrok. Ljudje so bili na polji, zato nijso dru-
gega rešili iz omenjene hiše, ko da so segnali jedino (več jih nij imei) kravo iz prezidanega hlevca. I tesni požar je preskočil naglo čress cesto na Kaconov hlev; k sreči je prihitelo uie toliko ljudij, da so od ve/ali in izpodili od pogorišča strani goveda in drobnico. Od hleva se je vnela hiša, na to vezan kozolec in .-sušilnica, tako, da je Kaconu izgorelo vse poslopje. Na planini je bilo plat zvonu; sešlo se je dovolj ljudij, pa nedostajalo je vode. Vendar so Kaconu oteli žitno kaščo. Nič se ne ve, kako je nustal ogenj, ljudje ugibljejo in sodijo, stvari do dna najbrž ne pride nihče. Simon Groga je bil zavarovan in je plačeval redno skoz 20 let, a letos baš pred paleso (pogoriščem) nij plačal — in to ne prejme ničesa.
— (V zadevi slovenskih pisank), katere imam v zalogi, dovoljujem si na nekatera vprašanja naznaniti, da sem k svojej 1. izdaji (8 vrst različnih pisank in 5 vrst risank brez podob in zemljevidov) preskrbel še 2. izdajo teh učnih pripomočkov s kranjskim in avstrijskim zemljevidom. Ta 2. natis se bode še ta mesec pri meni dobival in ob enem pa dotičnim si. oblastnijam v po-trjenje predložil.
V Krškem 1. maja 1880.
Iv. Lapajne.
ItirAiH- vesti.
* (Oatruplenje z obleko.) Neki svetovalec v Berlinu je nedavno naročil si iz Pariza krasno zeleno obleko za svojo hčer, katerej je vrlo dopala in jo je tudi večkrat oblekla. Črez 14 d nij pa je deklica opazila na vratu in na rokah mozolčke, ki so jo posebno po noči hudo pekli. Ona pa nij hotela tega nikomur povedati, sramovala se je. A ker je zlo postajalo zmirom večje, moral je priti zdravnik, ki je takoj konstatiral ostrupljenje z ar-zenikom, kateri je imela v sebi zelena barva obleke. Mlada gospodičiua je nevarno obolela.
* (Dober okus.) Ogersk list piše: V nekem malem mesteci je nedavno obsodil neoženjeni sodnik zaradi majhenega prestopka neko lepo mlado ženko v 24 ur zapora, katerega je pak krasotica prebila v stanovanji — sodnikovem.
* (Iz Amerike) se piše v „Times, da vsak dan prihajajo izseljenci iz Evrope v Ameriko in sicer v izredno velikem številu. Pretečem mesec jih je v Newyork prišlo 34.O0O. Zlasti je dosti Nemcev mej izseljenci.
Dunajska borza 4. maja.
(htvirno teiegrafićuo poročilo.) rinotni dri. dolg v bankovcih .   .   II gld. .-motni drl. dolg v srebru   ...   78 „ on renta.........81) „
lniO dri. pomij ilo......100 „
kkerje narodne banke    .... 8-10 „
■v red itn« akcij«.......280 _
London..........ni* „
Srebro..........— „
inp.d...........9 „
0 kr. cekini .... . f> „
l)!v..ivm< muke ...   . .68 „
LoticriJiM' «.r«•«•!*<*.
V Trstu 1. maja: 2!). 61. 67. 14.
V Lincu 1. maja: 24. 13. 15. GO.
15 75
80
15
41 /,
81
68
k,
O. 36.
Tužnoga srca naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem, dajo Vsega mogoeni mojo prisrčno ljubljeno soprogo, gospo
IVANO KREČ,
rojeno t Pragi dni 2(5. fchriiarija leta 1833 — po dolgej bolt-linoflti in konćncj hmlej bolezni — po 12 dnevnem zdravljenji v občnej bolnici na Dunaji — popoludiie duo 1. maja t. I. v večnost poklical.
Truplo ranjco bodo vtorek dn6 4. t. m. ob 10. uri v bolničnoj kapeli na Dunaji po katoliškem obredu blagoslovljeno, potem pa v Ljubljano pripeljano iu k sv. Krištofu v mrtvašnico preneseno in v četrtek dne (i. t.m. ob 5. uri svečano materi zemlji k večnemu počitku izročeno.
Sveto maso brale se bodo za ranjco v ljubljanskej stolnej cerkvi dne 7. iu 24. maja ob H. uri.
Hodi jej blag spomin.
Na Dunaji, dne 2. maja 1880.
Žalujoči Boprog
Matej Kreč,
(200) • IM,i tajnik.
Pivovarna
na Kranjskem, z zelo obrtno okolico, poleg železniške postajo, z vso pripravo, potoni dve biši z vrtoma, lilevom, velikim magiicim m, produ se iz proste roke ali pu »e da na več let v najem.
Natančnejše so izve pri opravništvu „Slovenskoga Naroda". (202—1)
(»lavni dobitek ev. 400.000 mark.
Naznanilo
Dobitke garantira
država.
Vabilo na udeležitev «1 o U i i ii i li s n n s
sel i k.-,   od   liamhuigsko  države garantirane denarne loterije, v kulerej se mora nad
8 milijonov 300.000 mark
Dobitki  te ugodno denarne loterijo, katera ima po načrtu le 87.. 00 lozov, so sledeči: 3STstj-ve<5jl  dobitek je ev. 400.000 mark
Tromija	160.000	mark	08	pu	3000 10 trk
1 «11» Iti Irk			214		2000 mark
po	1 .-,o.iioo	mark	10		1500 niaik
1 B	100. »ion	mark	2		1200 mark
1 -	80.000	mark	ftsi	m	1000 mark
1 .	80.000	mark	07:1		rjOO mark
2 „	40.000	mark	'.t..0		,'tOO mark
a ,	80.000	mark	SI		200 mark
» n	88.000	mark	1'HI		180 mat k
a „	20.01)0	m.ii k			188 mark
	15.000	mark	2100		124 m tik
1 n	12.000	mark	70		100 mark
24 „	10.000	mark	7:il)0		!>l iu G7
4 ,	s.ono	mark			mark
3 n	o.ooo	mark	7850		40  iu 20
W n	5.000	mark			mark
6 n	4.000	mark			
kaleri se bodo v uiaio mesecih v 7 oddelkih gotovo odloČili.
1'rvo \z«lig»ii|<> dobil kov jo urudno
nastavljeno, ter stanu
cel originalni loz le 3 gld. 50 kr., pol original, loza le 1 gld. 75 kr., četrt Originali loza le 88 kr.,
ter to od države garunlovane originalno luže (na prepovedane prometa) proti Irankovanoj poslatvi svote tudi v najodduljenejšo kraje razpošiljam
Vsak ndeleieneo dobi zraven original nega loza tuđi originalni crtež z državnim grbom zastonj, ter so mu takoj po tudigovanji dobitkov liezuhiovano pešljo uradni listek uzdig-nenib ŠLuviik.
Izplačevanje in razpošiljanje dobitkov
izvršujem direktno jaz interesentom točno in z najbolj utrobo tajnostjo,
JjjV" Naročita izvršujejo M najlae/lje po pošf-nej nakazniei ali pa z rekonitutdiraiiiiti pisninui. Naj se tedaj naročila, ker bode kmalu rzdii/anje, zaupno poiljejo do
12. maja t. 1.
na
Samuel Heckscher senr.,
Banquier mol vVeobaeU-Comptob
in Hamburg. (179—8)
Tujrl.
2 mija.
Evropa: Porrin iz Karlovca. — Loschtiig iz Maribora. — Backes iz Bistrice.
Pri Niomi: llydia iz Trsta — Grof Lichtenberg iz Dolenjskega. — Krepao* iz 1 ro/.ida. —   BtOffln iz Postojne.
Pn flnllči: pl Ang. rmaver iz Dunaja —Moidnx iz Trsta. — Walzer iz Celovca. — YVa\vrziiiHky iz Dunaja. — Lang iz Gradca. — »Saravitseh iz Ogerskeg«. — pl. Giegerm, Selivv iuburgor iz Dunaja.
Pri bavHrNkcui dvoru:   Komoiliar iz Ptuja. —BiTghauol iz Ptuja.
Pri   h\ hIriplit ni eimn j 1    Jam žic i/. Dunaja.
IMIOltiaMItlllCBtieDttJilICMIOMMI
XT©tsm.OTrljen.o 1658.
Na dunajskej svotovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z mcdulijo za napredek in v Linctt sfc srebrno medalijo 1. 1875. Kraj za Himno vanjo ve/enino 0J zlata in cerkvenih iiarainonlov.
I*f€kr«sdil<\j <lnlic»vsc*iiii2
Štefan Berlyak,
meščan, izdelovalec cerkvenih paranientov,
priporoča so za tsdelo*anjo vseh vrst cerkvenih del, kasul, pluvialov, hal-dahinov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkvenike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abćeskih sukenj, reverend, kosmečkov itd.
Opazka:
vprašanje so takoj odgovori
uiid Nlederlage: Stadt, (jiiiiiuiigerguN.se
Y1m-U.-\Jm  «1« T N(UHlNHCllUl(leU-€'HMHC
Karolina Berlyak
priporoča se ta vozonje od zlata in svile:
Kasule, baldahine, mrtvaške prte, stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva.
Ornati se rado .sprejemajo za apliciranje.
Vezenino, za katero se dajo tudi tvaiina, se prevzamojo za uioiitiranjo, iu so bodu najskrbnejdo uvrsi.e; na vsako
(184-2)
Pabrlk
Nr. 12,
:d)isk ti, d:
dne 1. maja t. 1.
Zahvaljevaje sr  na mnogobrojnom obisku  v mojoj zimnej gostilni, imam fiast naznanjati p. t. obeinstvu, (lasem
itil|ti la
I; Kozlarjev pivarnski vrt.
eujoea
IaVratOO  kuhinjo poleg dobrih  pij ne najbolj  v cono priponi
I (199 -2>
■■■■V
so, beležim B€ poštovanjem q
Terezija Jančigaj.
! C><1        <1<> 1<>. in.-ijiiiKjt. |^]J
Trancoski magazin jI
i 1
5. v judovskih ulicah 5.
Lepa i/.bera IjoiiNUega blngu od nvllc; Nvllmttl robel ovrutuiki 3r.a KOHi»o«le iu «ospe, liilms »td. najboljšo kakovost
Ker se vrueani  domov  na Prancosko, prodajem svojo blag jako po ceni
'o  / I;
stv
V Ljubljani ostanem samo kratek čas, zato prosim p. n. občin- fjf o, naj o pravem ćusii porabi to redko priliko. 1
M. St. Martin iz Lyona. J
leceKc
8
M
(1S0—2)
jUdateJj in ure d n j k Makuo Armič.
Lastnina in tisk l(^arodne tiskarne".