T" m r m *..... 'nr* ■ t rr' - i 1 T" * • T ■ » • ' In ca koristi delav-|al|udetva. Delav-opravlčeni do kar prodticira|o. paper la devoted • interests of the »rktng claaa. Work-are entitled to all rhat tKev produce. Kutrretfa« »"''ood-« mat'»r, D.tv 0. IW7, »t t ti« p«*t of M » »t Chtr.ao III. ui»d«" ll*. Adof« uoirr««* of M.rcti 5r»l. hi* Office: 1H02 Ho. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite PAZITE! na Številko v oklepaju ki ae naha|a poleg va-Sega na.lova. prileplji. nega apoda| alt naovitku. Ako ( 110 ) |e Številka . tedal vam m prihodnjo itevilko naae-^T^a po teč« naročnina. fVoai-mo ponovite |o/nko|. Stev. (No.) 109. mzdrav delegatom m s. n. p. j. Kie 18. t. m. se zbere te dele-g. N. P. J. od vseh strani j v fcclandu ,da^ae posvetujete in lepate o vsem, kar je v korist [ prospeh Slovenske Narodne rne Jednote. Joga, ktera vas čaka, gotovo lahka Od zadnje konvencije so ^Ji različne potrebe, ktere .i«' fces« 1 čas in [m slučaji.l Čas hi-jdonaia spremembe. Ž njim iuo- P^Bfiveti posamezniki, ž njim ajo hiteti oriranizaeije, če ho- b, da napredujejo, jjlovenska Narodna Podporna ota je organizacija, ktera je la in ima vedno odkrite prija-v nas. Mi nimamo nobene z njo. A podpiramo jo zato, r podpiramo načelno vsako do-I stvar. Dokler bode šla Jedno-j po poti, ktera se zadnje čase Dno jasneje začrtava, ji je ved-I zagotovljena naša naklonje-ist. Kakor hitro pa jo bodo sku-ili iskoriščevati — kakor se je odiio, potem bomo pa mi pr-kteri bomo proti tistim. V S. J. je veliko naših somišlje-; veže nas torej ljubezen in lost, da se zanimamo za to lizaeijo. Našo naklonjenost ■^ustvarila »Jedno t a sama s da se je postavila na zdravo fcgo; dolžnost, da se za nima-panjo, je jm z oziroin na naše Ijenike, kterih ne pustimo, bi jih kdo izkoriščeval. nota je ustanovila na )yi podlagi. Toda že druga Srei cija je pokafala, da misli-kteri jo izkoristiti za svoje ne. Začel se je boj, kteri se loma končal s tretjo konven-Imela je i»otem še izvanred-jkonvencijo. ktera pa ni storila ■Nfa, kakor popolnila to, kar jmčela tretja konvencija. &laj se bliža četrta konvencija. |fea porodnih in poznejših bole-je prest an a. Zdaj se mora zali tlelovanjč za razvoj. In zato bode ta konvencija veli važnosti. Treba je pregledati razmerje na podlagi doseda-skušenj in ustvariti konkre-temelj. Do zdaj ni bilo tega. Ja skrbelo za reservne fonde, za ostarelost. Pobiral se je pri-■S asesinent. izplačevale se pore. Če je kaj ostalo za reser-I je bilo dobro, če ne, pa tudi. tyte mora spremeniti. Rezervni je največje važnosti za S. N. . Treba je namreč pomisliti, v m nevarnih službah so zapo-njeni Člani. Lahko se dogodi l nesreča. Če ni rezerve, je most, da se zruši vse. Pri S. \ J. je najmanj dve tretjini ov, kteri so tako v nevarnih >ah, da jih angleške Jednote li ne bi vzprejele. Seveda ni tO I pri tej Jednoti, ampak pri . ktere ho zasnovali Evropski Ijenci. ri tej priliki polagamo delega-na srce, da niso premalen-li. Vi se bodete zbrali, da de« ; v prid Jednoti in članom; frencija je draga skupina. Sta-k)de na dan najmanj kakih Zato pa glejte, da porabite i dan, vsako uro edino le za peh članov in Jednote.- amo nekaj ljudij, kteri se jo baje spraviti na Jednotine Mre oziroma posamezne odbor-Dobro. Če so zaslužili to, le jih. Mi nikogar ne zagovarjale je kriv. Da bi pa konvenci-bila čas z zadevami, ktere so 0 napravili Svobodaši, proti pa protestiramo V imenu na- •omišljenikov; kteri pravtako tvajo za delegacijo, kot vsak član. In če se to kljub temu ► bomo korenito obračunali 1 tistimi. To moramo slovi er «mo neodvisni in ker že ■M opažamo neke vrste ne P miš možakarje, kteri sami Ho, kaj hočejo. egatje, težka je nnloga. kte-I čaka Mi pričakujemo veli-l| vas. Ne bodite majhni v vein važnih nprašnnjih — in liki v malenkostih. Mislite Chicago* 111., 12. oktobra (October), 1909. Leto (Vol.) IV. vedno ,da so vas člani poslali na konvencijo, da delate brez ozira na desno in levo v prid Članov in Jednote. Porabite čas, tla vam ne bodo očitali: zgubili ste toliko in toliko zlatega časa z nepotrebnim beseuuičenjem. Zavedajte se svoje težavne naloge, ktero so vam poverili člani. Mi pričakujemo veliko od vas — glejte, da se ne bomo varali v tem. Od vas je odvisen prospeh Jednote, na vas se ozira tisoče članov, Upamo, tla bodete možje na svojem mestu, ter vam kličemo: živeli delegatje S. N. P. J., živela armada delavskega zastopstva četrte redne konvencije S. N. V. J. Od blizo in daleč I ■ 4 ► — Nekteri delavci še vedno mislijo, da so kapitalisti hvaležni, ker se delavci puste potrpežljivo izžemati in izkoriščati. No, kdor je tako naiven, tega bo ozdravel multimilijonar in ameriški kralj lesa g. Walker, ki je časniškim poročevalcem rekel to le: "Bogatini so dobrotniki dežele; stebri države; so možje, ki pro-ducirajo v resnici vse bogatstvo TTTfJTšo dobrobitniki ljudstva. Da, taki možje kot Harriman, Hill, Rockefeller so čud o vat i in veliki možje. Vsi ti veliki možje služijo ljudstvu. Harriman je bil ljudski sluga, kot Hill all Rockefeller al jaz. Mi ne lastujemo bo-gatstva (!!!). Mi ga le opravljamo v interesu ljudstva (!!) -— Nasprotujem, da bi naložili davek na bogatine. Če bi šlo po moji volji, bi morali plačevati davke le siromaki in razsipniki. To' so ljudje, ki naj plačujejo davke. Človek, ki osredotočil je bogatstvo je dobrotnik za ljudstvo (!) Osredotočen kapital je vrelec za bogatstvo. Mišice in kite ne produ-cirajo bogatstvo. To vrše le možgani in kapitali. Delavci, tovariši! Čuli ste, kaj je povedal odkritosrčen kapitalist. Poleg tega, da skrbite za u-dobno življenje kapitalistov, bi morali plačevati še davke. Ako ta odkrita beneda iz ust kapitalista ne odpre brezbrižnim tovarišem oči, potein ne vemo, kakšnih razočaranj jim je še teba. da bodo pričeli zavedati se. • e * — Kako malo je vredno življenje delavca v Zdr. drž. doazuje družba za inšpekcijo in zavarovanje '" parnih kotlov (Hartford Steam Boiler Inspection and Insurance Co.) v svojem poročilu. Tekom 25 let, z dobo, ki je končala z dnem 20. junija 1907 je bilo na Angleškem 1705 eksplozij, pri kterih je zgubilo GP7 oseb svoje življenje. V za dve leti krajši dobi v Zdr. drž. je pa bilo 7408 eksplozij, pri kterih je izgubilo 7144 ljudi življenje. Nemčija je imela tekom 20 let le 498 eksplozij s 219 smrtnimi slučaji. Z ozirom na vbijanje delavcev je naša republika v vseh indu-strielnih strokah dosegla svetoven rekord. Kar se parnih kotlov tiče, so \ukaj ravno tako solidno zvršeni kot v Evropi. Ali pregled, inšpekcija kotlev je pomau j ki jiva? V ti inšpektieiji kotlov se pa zrcali vsa ameriška nemarnost za varstvo delavcev, ki bo bujno cvetela še v bodočnosti, dokler bodo udano darovali svoje življenje industri-alizmu. e e a — Od leta 1896 so se povišale plače za 10 odstotkov. V istem času so se pa podražila živila za 49 odstotkov. Ta gola resnica, pa ne moti hlapcev kapitalilizma v laganju o ljudskem blagostanu. Pred kratkim je rekel tajnik poljedelskega .odseka, Wilson, da srednje plačani delavec živi boljše .kot je nekdaj živela angleška kraljica Elizabeta. "Po nazoru g. Wilsona ima. delavec trikrat na dan meso |ia mizi. Ne odpadke ------ ampak pečenko." — Nezaslišano je, kuj politični I hlapci kapitalistov ponujajo ljudstvu za resnico. Delavcem, ki so komaj siti krompirja in mesenih odpadkov lagati, da na dan jedo trikrat najboljšo pečenko, to presega laži kljukca. Takih laži so zmožni le kapitalistični kljukci v ameriški republiki. • • * — Španski vohuni so v Franciji. To je najnovejši pojav mednarodne kapitalistične policajskc solidarnosti, ki nas spomiuja na rusko vohunstvo v francoski republiki. "Humanite" poroča, da so v vseh mestih v obližju španske meje tajni španski policaji — vohuni. Temu je sledilo, da je francoska gospodska dala zapreti mnogo španskih begunov. O izročitvi begunov španskim trinogom se še nič ne čuje. Ali kdo ve, kaj prinese prihodnji dtnrf Zdaj poroča-" jo španski listi, <|a namerava francoska vlada internirati španske begune v taboriščih, kot je svoje-dobno internirala vojake Don Car-losa. In to umazano tlelo zvršuje vlada francoske republike proti 1 ju-dem, ki ne nameravajo nič druze-^a, kuj.v & panji uvesti fra nco« ke raziuire. Fej! Sram jih bilo! e • ♦ — Zveza nemških vojakov v New Yorku pošilja nemškemu cesarju po veleadmiralu Koesterju. ki se tam mudi na obisku, srebrno namizno opravo. Ako bi Viljem št. 2. imel humor, bi poslal nemškim bizantincem kot protidarilo pasji bič. • e a — Vera in prostitucija hodita včasih roka v roki, vzlic temu da se priporoča morala obema spoloma. Med tistimi, ktere je "Daily Socialist" pribil, ua steno kot lastnike bordelov, je bil tudi neki Julij Frank. Ta lastnik svetišč boginje Venere, je bil za zaeno tudi predsednik ort«xloksne židovske verske občine. To razkritje pa ni nič vplivalo na vernike. V prvi seji po razkritju so mu izrekli zaupanje in ga zopet z volil i soglasno predsednikom. Židovski list "Vorwaertz" je to umazano afero obdelal izvrstno, zaeno pa dokazal siromašnim ruskim iidom, da se lahko najbolj "kšeft" strinja z vero. In to je res! e e a — Smešno, hinavsko, brezstid- no, jezuitsko---pa bedasto in neumno je, kar je klerikalni list "Tiroler Volksbote" prinesel o neplačani, in bogaboječi božji socialni politiki. "Ljubi delavec/' tako se glasi skoraj doslovno. "Tvoj delodajalec ni tvorničar, ampak ljubi bog. In njemu na ljubo moraš opravljati vsako delo. Bog je plačnik, tvorničar je pa le njegov pod-uradnik. Plača na svetu je le prednjem, glavno plačilo pa je vknjiženo pri b<*gu kot dolg; knaj-ti on plačuje s pravim, večnim In krasnim življenjem. Ako tako ra-čuni.š, ti bo vsako breme sladko vzlic muki in v tvojem srcit se bo naselila zadovoljnost, ker boš občutil, da delaš za boga, da si bogatejši in srečnejši kot vsi bor-zianci." Kaj takega v 20. stoletju T V časniku T Kaj dokazuje to T Avstrijski liberalci- seveda tudi slovenski — postajajo čez noč klerikalci, tla bi odebelili svoje denarne mošnje. Z druge strani pa dokazuje, da so klerikalci in njih naravni zavezniki — liberalci — najnavadnejši butci. V tako kašo lahko verjamejo le še histerične tercijalke — pa bedaki — vodje liberalcev in klerikalcev. c«. vaAi veleučeni možgani, ki lahko spričevali s srednjih šol, le-menatov in univerz dokažejo "vc-lcučenost" ne morejo producirati kaj druzega v boju goper socializem, potem se pojdite solit in pla-kajte ,da ste mnogo let trgali Liana šolskih klopeh, ker se vam et smejejo ovčarji. >' f* . 1 1 — Med mesčanski političarji se tudi včasih najde bela vrana. Lincolnu, Neb., se je neki mestni oče branil sprejeti svojo plačo Motiviral je svoj nastop s tem da ni zatduži nič. Navadno vzamejo ljudje več, kot jim gre. Pri meščanskih poli tičarjih v Ameriki je to železna srajca, Za to pričakujem^, tla meščan ski političarji mestnega očeta > Lincolnu, Neb., ne bodo pustili več k jaslim, ker je povedal odprto in tlokazal, tla meščanski političarji žro zastonj iz jasli. e e a . — v Kairi, Egipt, so ustanovili socialistično organizacijo. S tem se je na zgodovinski zemlji Faraona završil prvi resni korak, ki ima ondotne proletarce seznaniti z nauki socializma in prinesti mrtvo egiptovsko proletarsko maso življenje, ker pripadajo k or ganizaciji tudi Arabci. Egipčane so da danes, kar se mišljenja tiče, splošno smatrali za najbolj lene ljudi na svetu. Posebno dogme mohamedanNke vere *od*iale-ne«|do¥eljm*že k tlom. Ali v Egiptu je napočila nova gospodarska doba! Fevdni zistem se umika boržuazno industrielnemu. Seve je še le začetek. Ali ta začetek je rodil moderno delavsko gi banje. Ta pojav pa dokazuje, da se socialisti širimo in rastemo povsod, kjer nastopa industrializem v korist posameznim kapitalistom. To jK zgmlofSrtsko gospodarski razvoj, ki se ne da vstaviti, dok ler človeška družba ne bo sociali-zirana. Svetoven pregled. KONČANI 'VELEIZDAJNlfiKI PROCES. 30 "veleizdajnikov" obsojenih. Kako gnjila in trhla — v drugi luči pa barbarska — je Avstro-ogrska politika, ki jo goje privrženci habsburške kamarile v svoji deželi, tla čimlaglje vladajo narode, je najasneji dokaz v svetovno-zrianem zagrebškem proecau napram namišljenim 44veleizdajni-kom" iz sredine hrvatskih Srbov. Vsa zadeva izhaja iz pripravljanja spopada s Srbijo, ktera je svoj čas protestirala napram avstrijskemu aneksiranju Bosne in Hercegovine. Ker pa avstrijska, vlada ni vedela, kako bi zadovoljila v Hrvatski živeče Srbe, kterim je kratila vedno avtonomne pravice in ker se ji je zdelo, tla bi vslučaju spopada s Srbijo utegnili Srbi, živeči v Ogrsko-hrvatski simpntisirati s Srbi iz kraljevine, kar bi pomenilo slabo za notranjo situacijo v političnih krogih, od kterih je odvisna tudi vojjska in sploh gibanje v vojskem času—so si vladni krogi izmislili enostavno pinkerton-sko taktiko in obesili na vrat raznim uglednim Srbom v Hrvatski in Slavoniji, tla so puntarji in izdajalci Avstro-ogrske krone. ' Na ta rafinirani način je bilo vladi mOžno držati srbski narod od pravih zahtev preč, voditelje spraviti v zapor, pravico poteptati z nogami in držati pot do svojih namer čisto, brez ugovorov in protestov. Škrata: da se proglasi obsedno stanje in izroči vlado mi-litarističnim organom in da se začne gonja. Posledice vsega tega je bil "ve-leizdajniški proces v Zagrebu^iatl kterim se zgražn ves civilizirani svet. Ta proces ima na sebi. precej podobnosti \ procesom v Coloradi, pod znanim rabljcm-governerjem Peabodijem, ki je pustil streljati in obešati ljudi, za dejanja, ki so jih provzročili pinkertonci; to so bili od kapitalistov najeti intri-gantje in morilci ,ki so svoje uma- zano delo opravljali zato, da je bilo mogoče isto nagromaditi na delavce, za kur so Dili pobešeui in postreljeni Tudi Avtsro-ogrska vlada je s tem procesom storila ta "trick". Iz Zagreba se poroča začetkom oktobra sledeče: Obravnava proti srbskim "ve-leizdajnikom", ktera je trajala 7 mescev, je sedaj končana s tem, da je bilo HO obtožencev, kteri vsi so bili obdolženi, tla ho v neposredni zvezi s Srbijo in da nameravajo ustanoviti veliko jugoslovanski) deželo ,ki naj bi bila neodvisna od Avstro-Ogrske, obsojenih. Sodišče je obsodilo 30 obtožencev v štiri do dvanajstletno težko ječo, dočim je bilo ostalih 22 oproščenih. Sedanji izid pravde proti "ve--leizdajnikom", ki niso zakrivili nič druzega, nego tla so v javnosti priznali svojo narodnost in povedali, tla se čutijo Srbe, pomenja za Avstrijo na večjo sramoto, kajti ves svet je prepričan, da je imenovani proces izzvala Avstrija namenoma, da tako škoduje Srbiji in vsemu srbskemu narodu, ter tla zajedno uniči zvezo med Srbi in Hrvati na Hrvatskem, v Slavoniji in Dalmaciji. Tega se Avstriji ni posrečilo, dasiravgo je vodila prot[ S.rbom dragoceno obravna- TVO fn dasiravno je morala šteti raznim lopovom Nastičevega kalibra lepe denarje, da so provoci-rali in nabavljali vladi potrebni ponarejeni materijal za obravnavo. s ktero se je Avstrija pred vsem svetom osramotila in osmešila. t Iz Zagreba se javlja na Dunaj, da je bilo 31 obtoženih rodoljubov obsojenih v ječe (»d 5 do 12 let in ne od 4 do 12 let, dočim je-btto 21 * obtoženccv oproščenih. Državni pravnik je predlagal proti peterim glavnim obtožencem smrtno obsodbo, dočim je želel,' da bi bili ostali obsojeni v ječe od 10 do 20 let. Pri teni je povdarjal, da so obtoženci v tesnej zvezi z jugoslovansko "revolueijonarno" organizacijo Slovansi Jug v Belgra-du, ktere naincn je, združiti vse srbske dežele, kakor Slavonijo, Bosno, Hercegovino, Staro Srbijo, Macedonijo, Bačko, Bana t, Srbijo in Črno Goro v veliko srbsko kraljestvo, kteremu naj se pridružijo tudi Hrvatska, Primorska in vse slovenske dežele. Vse to spada le med ideale vseh Jugoslovanov in sedanjim obtožencem se kaj tace-ga ni zamoglo dokazati, dasirav no je Avstrija ustvarjala "dokaze", kjerkoli jej je bilo to mogo ce. Vsi obsojenci so vložili priziv proti barbarskim obsodbam. Mi pričakujemo, da bo vsled teh obsodb protestiralo glasno vse delavstvo obeh kronovin in tudi jugoslovanski delavci v Ameriki. Država, ki se poslužuje tacili nesramnih sredstev za vladanje narodov, ni vredna, tla živi svoje gnjilo življenje! Čimprej se odpravi tako vlado, kakor je ta, pod ktero živč avstrijski delavski narodi, naj že govori ta ali oni jezik,—ker je vsem sovraŽHa,—tem bolje za nje! Proč s tako vlado! ameriško delavstvo zopet odzvalo pozivu švedskih bratov in še v nadalje podpiralo svoje brate v pra-\ icuem boju proti nenaaltai zvezi, švedskih delodajalcev, ki je hotela uničiti organizacijo švedskih sodrugov. Dosedaj so prispevale v ta fond sledeče Unije s sledečimi svota-mi: "The Custom Boot and Shoe Makers Uunion, #300; Carpenters local No. 457, $1.000; Carpenters local No. 309, $200; Tailors local No. 890, $300; Executive Board, Brewery Union, $500; Executive Board, Moulders Union, $500. Vsi doneski v ta namen je pošiljati direktno na: "Arbetaren", 28 City Hall Place, New York. O STRAJKU NA ŠVEDSKEM. Zadnja brzojavka o situaciji splošne" stavke na Švedskem, poslana na "Arbetaren", glasilo švedskih socijalistov, se glasi: Stockholm, September. 29th, '909. "Arbetaren", 28 City Hall Place, New York:— "Poizua za posredovanje se je izjalovil. Ponudbe delodajalcev nesprcmljive. Boj se nadaljuje na celi črti z vso močjo, ki jo ima švedsko delavstvo na razpolago. Edino lakot.i je vstanu prisiliti delavce nazaj. Apeliramo za podaljšanje pomoči. Obvestite Tholina in Sandgrena." Lan dssekr etariaatet, (Švedska ccntr. organ.) Lindquist. Upati je. da se bo organizirano Iz Londona prihaja vest, da so se v Severni Indiji dvignili bojeviti rodovi Vaziri. Ljudje, ki poznajo položaj v Indiji, pa trdijo, tla so se domačini naveličali angleškega jerobstva, ki nima druzega namena, da tem ložje angleški kramarji oplenijo domačine. • • * — Depeša iz Pariza poroča, da so v Barceloni pričele znova o-bravnave proti revolucionarjem, zaeno so pa začeli tudi "zakonitim" potTfm imTHti revolucionarje. Vladajoči rogi so se povsod in še vselej po zmagi nad ljudstvom pokazali krvtrločne in zverske. U-smiljenja polna srca imajo le tedaj. če v revolti zmaga ljudstvo. • • * — "Sveti oče" v Rimu se je razjezil radi zborovanja učiteljev na Talijanskem. Na tem zboru so prodrla socialistična načela. Vstfd tega nrrinerava po škofih apelirati na katoliške učitelje, da pobijajo socialistične ideje, ki so baje nevarne "cerkvi in dr- v _ . , , zavi. Eh, oče, ne bo pomagalo nič. Kar se ni posrečilo prebisanim jezuitom, ne bodo dosegli tu^i katoliški učitelji. Nadalje je "sveti oče" izobčil mesto Adria z vsemi predmestji iz katoliške cerkve, ker so Boggia-nia pri neki protiklerikalni demonstraciji v Adriji ranili s palicami in kamenjem. Pomilujemo "sv. očeta", ker so take predpustne šale vlekle le še v srednjem veku. Kdor ima denar, si bo vzlic izobčenju kupil nebesa na tem svetu. Na drugi svet pa noče nihče čakati, to v6 najboljše "sv. oče" in pa njegova armada spokornih .dobro reje-nih redovnikov z rožnatimi lici. Torej, naše sožalje! • • * — V Kanadi je bila razstrelba v jami Wellington Colliery družbe. 28 premogarjev je zgubilo svoje življenje. Vzrok? V jami so se nabrali plini. Tako kapitalisti povsod po širnem svetu morijo delavce, nc da bi se jim bilo treba bati, da bi bili kaznovani radi umora. živimo pač v kapitalistični človeški družbi. Delavci, ali razumete?! i * Iz Pariza se poroča, da je vodja republikancev Le Roux izjavil napram časnikarjem, da v Španiji revolucija ni le mogoča, ampak se jo tudi izvrši lahko. Kralj Alfonzo je slabotnež in ia-vzemši vojaštva ga ne ljubi nihče. Monarhija je zgubljena. Lepa bodočnost za kronane pijavke v Španiji. • e * Sodr. Frank Petrič je ta teden na potu po Ohiji za "Proletarča". Kdor ima kaj opravka glede naročnine, naj poravna njemn. Delavci — tovariši) Zavedajte se, da je edino "Proletarec" tisti list, kterega pišejo in vodijo ds-lavci ZA DELAVCE I Pridobita mu torej novih naročnikov, da bo čimprej zečel izhajati na 8 gtrm-neh Na delo torej I Jf v .... , m ^ - — ■ r - t , ^ • .„. ,-rrr V TV . ' ' * P ROLETAREC PROLITAREC UST ZA INTKRB8E DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. LMtaik in tsdajaUlJ. - kfMkfUiki delavska tiskovna druiba v Ctakafo, III. IluofaiMi Za A n.«rico SI SO sa calo l«to, 75c ca pot lata. Za Evropo 12 aa calo Uto, $1 sa pol lata. Oftott jm> 4 k()t mi kj „b v0,itvah pitalut kje v Parizu, Berlinu al. v,(^mo denar oJ prohibicionistov Londonu . Fui so po8itn.ee! dcmokratov. j Ja, to hell ideali Kapitalist, .n bossje b. drl. na za Kon<,a jn ^ Qna dva mesta. — Pa res: kaj storiti? Ska- ... , .. , . w • • rabita denar za tiskarno in suops. bov m; vsi delani so organizira- Nj)ju ide(li ao „ denarju b iu0. m m vsi stavkajo . . . Mogočnim D()ber kapitalistom bi drugo ne preosta Zadnji teden je zvezino p no sodišče v Chicagi vzdržalo sodbo nad znanim tatom Jc Walsh em, kteri je pred šti leti pognal v zrak tri chi banke. Odsodba se glasi: v ječo! Ampak Walsh je bančni tat! Ukradel je ljudetn kot milijon dolarjev — in to meni, da je kapitalist. Zato je sedaj, po odloku prizivnega dišča izjavil, da kljub temu gre v ječo; obrnil 8e bo Še ns višje zvezino sodišče v Waski tonu. Taka je s tatovi-kapitaii Še lepši^slučaj imank> v New ku. Charles W. Morse je tudi liki bančni tat. Obsojen je b| 15 let ječe in zaprt. Zaprt? It je vsak dan obiskoval newyoi borzo, vozaril se okrog v a mobilu in počel kar se mu j* bilo. In čujte: — v tem času kar je v 'zaporu", "zaslužil" Morse z raznimi špekulacijsmi borzi — sedem in pol milui dolarjevl "Zaslužil" je to 41 tico" v štirih mesicih; toliko sa je marveč že "zaprt". Ksj mislite o tem? Ali ste že da bi se kdaj siromašnemu di cu dovolilo iz ječe, da sme , opravljati svoja dela? Ste il ej! O ljudje, kje so vam roo 44 lo, kakor da sami primejo za delo. V svoji pijanosti mečejo svobo- Druga,, je .vet. prof, zgubljen ^ ^ ^ J kolom|h . . . -blagoslov bozj. zgubljen a za ££ 8e baj£ Konda - net™ so zgubi,iona . . Toda niMar , 9(.ve(la je mor,l kapital,st in pa delo sta s. dva Konda dobn( yedeti ukaj 9e ni ogreval. Orozdje je bilo namre* da bi delal? On je lastnik mašine, a goniti je ne — zna--kakor da bi si jaz kupil orgije, a orgljati ne znam .... Stuck! pre kislo". Neki Kurnik naznanja čitate- . ljem "G. S." potom spričeval nje-In prišli bi ponižno k tebi tvoji g0VegSL Bogsa kako je priden in tirani, delavec. Sladko bi ti govo- deiaven M Companijo v Oregon rili in Ae vabili, da se vrneš k q stroju, v rov. Ampak ti bi vedel, j Kurnik bi 8toril brezdvomno zakaj stavkaš, vedel , da je prišel najboljei če bi se prijavil na kak-čas, in zagrmel bi jim v lice: Nič -no "Employment agencijo" za več, tirani! Tvornica, ki smo jo tekmovanje v varstvu gospodarim zgradili, je moja kakor tvoja; jevih inUresov. Spričevala Pol-stroj, ki smo ga mi izdelali m z lanza w fim cias8 __Iz t(.h 8pri. njim operiramo, je moj kakor čeval je pa zajedno razvidno, da ZANIMIVA BRO&TOA Kako so nastale in bogovi?" o se dobi odslej za polovico n ceno, t. j. 15 centov en izvod,] izdstelju Ivanu Kaker, novs 1922 (ne več 620!) Laflin St. cago, 111. Vsak v resnici napredne delavec bi jo moral čitati. tvoj; surovine, ki jih mi pridelujemo, naj bodo naše kakor vaše .... In kaV jaz pridelam ali izdelam, bo moje, kar ti izdelaš. so svobodaši pristni varovanci navadnih kulijev in gospodarjev, ki kulije ščitijo. Oni so pač za de-nar vse! Delavski interesi in ide- .................... Sodrugi! Priporočajte hrvatal laveem "Radničko Stražo", ediii vataki socialiatUni liat v Ameriki roinina $2.00 na leto. Naslor: 001 Centre Ave., Chicago, I1L Hiiiiiinmnnmm bo pa tvoje oziroma moj in tvoj aU g0 -im le y p08meh> Iz tet?a pa pridelek in izdelek pripade druž- 8,edi da 8fl gvobodaSi prikriti žabi za kar dobiva za življenje po- ffovorniki delav8kih izkoriščeval-trebnih stvari v polni vrednosti cey za^ovorniki srednjega stanu, najinih produktov. Sajio tisti uži- kteri S(, povspeti po lostvi vu kdor proizvaja. Osem ur dela. osem ur razvedrila in osem ur počitka! Počitnice za vse!! Danes delam jaz. pa ti počivaj; jutri bom pa jaz počival, ti pa delaj.... Ako pa nečeš, kapitalist, ako ne-češ vaditi in prijeti se dela — boš pa lačen in raztrgan kakor sem jaz bil doslej, kljub temu, da sem delal živinsko .... To bi bil tvoj jedino pravi odgovor, delavec! Pravični obračun s kapitalisti! Pomenilo bi to konec izkoriščanja ,konec kapitalizma, konec privatne lastnine. Pomenilo bi to drugo dobo, v resnici srečno dobo za vse človeštvo. Tedaj bi zavladala zate, proletarec, doba prave svobode. Tedaj bi nastopil socijalizem! In ta doba pride. Pride tako gr tovo kakor jutri izide solnce. Pride — samo da si skoro dobro organiziran, delavec, organiziran gospodarsko, indnstrijelno do zadnjega moža. Na tebi, na nas vseh .bratje delavci, je pa ležeče, da se ta čas požuri. M—k. ZVEZA MED SLOVENSKIMI LIBERALCI IN LA&KIMI KLERIKALCI. Pod tem naslovom piše "Rdeči Prapor' sledeče: O tej zvezi smo že večkrat govorili .ali vedno se je odgovorilo, da to ni bila zveza, da je bil to le dogovor za odborniška mesta in nič druzega. Vsaka laž ima kratke noge in tudi ta jih je imela. "L' eco del Litorale", glasilo lsške klerikalne stranke, prinaša v pondeljkovi številki vsebino kompromisnega dogovora med slovenskimi liberalci in talijanski-mi klerikalci, ki je sledeča: 1.) Priznava italijanskim kleri- gori h kapitalizmu.—Fej ! e e * Svobodaši kličejo na koražjo. kot nezrel fant, ki se je prvič na-srkal žganja. Pijanega poba, ki je pogledal pregloboko v frakelj, prezira vsak trezen človek. Mi kot trezni ljudje pa preziramo ta svobodaški klic po dokazih tekom zadnjih dni, ker so se ne-ktere svobodaške osebe tekom zadnjih let prikazale kot ljudski sleparji, tatovi društvenega premoženja itd. Sleparjem, dokazevati, da so sleparji, tatovom, da so kradli, že po tistem ko se jim je dokazalo neštetokrat, bi pomenilo toliko, kot če bi se človek vlegel na trebuh in hotel izpiti ocean. Ker smo jim že dokazali, ne bomo več dokazovali. Te dni rogovili po Chicagi neki "evangelist", pridigar, kterega je najela neka verska organizacija, da bi misijonarji oziroma lovil kaline. Najeli so mu veliko vojašnico v južnem dej^i mesta, kjer razgraja in se peni vsak večer nad "grešno" Chicago. Pravijo mu Gipsy Smith. Slovensko se to pravi: cigan. No, pokazal jc, da je res pravi cigan. Med tem ko se| "evangelist" zvija na odru kot dreviš in joka nad 'dušami', ko-lektajo in obirajo njegovi poma-gači poslušalce, da je veselje; centi in nikli kar dežujejo v klobuke in pušice. Dnevno časopisje piše ,da je "gipsy" odkar je v Chicagi "spreobrnil" že veliko 44duš". Dvanajst tisoč oseb. ktere niso najmanj že deset let molile, je baje jednega večera padlo na kolena in molilo za njim. Hm! To je teater, ki je več vreden kakor Podpisani naznanjam kom v Chicagi in okolici, sem odprl novi saloon 825 Blue Island Ave. T< dobro pivo, vino in dobro sko. Se pripor John Mladič 82S Blue Island Av. Ckh Halo, Johny! Kje si pa bil včeraj? ve> kj*) kjer je največ zabave, xliie^l <1a je največ raba ve v GOSTILNI. John Košiček, 590 So. Centre Ave.. Chica?V Aka hočeš <1. l»ro ti;u \< o TllO' of?laiai *e pri JOS. BERNARD- 620 Blue Island Avenu" Telefon Canal M42 Cll Pri njemu dobii najbolje kalife aka in importi am vina* Najboljše in najfinejše oblek« so po nizki ceni na pf^ pri H. SCHWARTZ, 16—18 N Halsted St. Chk| Velika zaloga klobukov, čepic, vljev, perila in kovčekov. I Kdor kupi za pet dolarjev, Ij darilo. I. STRAUB URA R 1010 W. 18th St. Chi(f| Ima večjo tnlogo tir, yrntlSffJ nov in drugih .1r*K«.tin l*vrS«jsj| vankovretna popravila v tej *m r.elo nitki em i OhiMtt* ffat Drnltvene recall e. kap« pt bandera Itd. ae alovenaka društva najbolje Emil Bachmi t*1 * ' - ' ■ " r v- m ■ " rv ■ r Iff RUDNIKIH. >isal Pavel Mibalek. m ■ (Konec.) ti, Tona; ti znaš to "Povej bolje!" ' Kaj naj povciu? Vsak otročaj na Poaavju v6 o njej mnogo pripovedovati. Slepci pojd za groa pesmi o njej. Oj, kolika spreuiein- u ... v . . • • 1 ba v tem kratkem času. Zblaznela !fiapaMi ... iivoieni certi je reylcu, zbIaZQeU ... Tolm se iK«b«n, »tiMijenilovtk; rtuzllW„u lu 8kriu obra2 v j, tStal v šep.h. V«Mo »e J rok L >1» ga njegova po|«tn» o- ' dibo varuje mraia. Na gla-l k«J P™vltef /blM" se vračale lastovice novih bivališč. Oni pa ao odhajali vedno. -Proletariat! .... AVE CAESAR in ai iskale za vedno, Živila so draže. Krompir, fižol, moka, mleko, jajca, meso, vse se draži. Tudi za obleko, obučo in IIUDU Vltrujr nunta. i^a , - - - je čepela oguljena kapa in Jef vPr**a stanarino je treba več plačati. Le bil v škornje; z enega *čakot. . delavske plače so ostale pri sta- je mahala na pol odtrgana 44D4l Odpeljali so jo v mesto, rem in ne gredo kviško. ki se je pri vsakem koraku siroto! Saj veste . . . .tisti strašni Kapitalisti plešejo oMi zlatega la z zadušenim 'klop, klop', dan . . . mojega bratranca so tudi teleta. Kar ne morejo vzeti deluv-jio, toda razora no lice so ubili! Saj ate poznali NikoloT In cu na plači, to vzamejo ua hrani, vali fini brki in zadaj so mu Anica je zblaznela od tuge. Zelo obleki in stanarini. Kapitalisti za-\ r-nii lasje po ovratniku, je bila bo na. Ko je ozdravela, pa fetevajo pmin, kot Silok funt m jfa boja, je bila zmedena in «e ji je začelo mešati. Ponoči jo sa. Kapitalisti se ne zmenijo, če kitra: — to je bil Koščakov hodila v tuje hiše in klicala Mari- delavci in njih družine vmirajo : jana. Poduevu pa je begala po počasi lakote, njim se gre za pro-.1 je do prvih rudarskih poljih in po gozdu, ali pa je pre fit, kterega rabijo za svoje raz-Začel je premišljevati, kam sedela po cele ure, dneve ob nje- ko6no življenje: pojedine, šam-se obrne za prenočišče. Kre- govi gomili. Njeno stanje se je panjca ,dirke s konji in avtomobi-k prvi koči. Preden vstopi, slabšalo in mnogokrat ves dan nI li, za tekmovalne plovbe z jahtami: Kdo stanuje tu notriT I hotela ničesar zavžiti. Potem so mi. Pa zakaj bi se zmenili za de-jdar Samec! Stopil je k oknu jo odvedli v mesto in videl je ni lavce, saj delavci so po ogromni 'poslušal. Vse tiho. Z roko, ki nihče več." | večini zadovoljni s svojo usodo? [je tresla od mraza, je potrkal! Koščakova je ta vest pretresla. Mirni so in ne zahtevajo nič. Za-|»mrzlo okensko šipo. — Iz iz- Molče in nepremično je zrl v brle- kaj bi jih kapitalisti jemali v po. i se je začulo mrko godrnjanje g0 luč. Njegove oči so bile uiokre. štev! črez nekoliko časa vpraša za- V izbi je postalo tiho; slišal se je Dete pl»ka, kedar j« lačno, da enakomeren tiktak zaprašene »fx»zori odrašenc, da hoče jesti, stenske ure. Orilc pa se je zagle-1 Delavci ne plakajo, kedar so dal v knjižico na mizi. Orez dolgo '»eni. Tudi ne kolnejo. Pas ai pn-Oni v izbi je hipoma obmolknil, časa prične zopet Tona: (vežejo trdo okolu ledja, da jim ne ulo se je, da se z nekom posve-| «£; trpadno ia lite« UUlCNC) y ^^ imuD0 tudi ratne drugo potwWdina, k apa. da ji v delokrog oprava — oblak. Pridite ia oglejte ai nafto iaiotbo. Z Taetn ipukoranjra tr ve prezgodnje smrti." "Ljudje pa so pravili, da je bil p m on -- TNemec, a ga je nemška vlada izti- FBratec, verjemi mi, ne morem! rala, ker ji je bil baje neljub. Še [stlačeni smo kakor svinje v me- ™nogo drugega so ljudje govon-aFpomifili: Jaz. žena, njena bol- K, jaz ne verjamem vsega, k sestra in pet otrok. Ne morem. Tona je zaspano zazehala. | ostreči, bratec." | Ura je kazala že na polnoč. "Grem tudi vhlev, na seno!" Dete v zibeli je že davno zaspalo. 41 Sena nimam! Pojdite v bož- Ogenj v peči je ugasnil in pod L imenu!" — Sadaj ga je zopet stropom se je plazil mraz. "Čuješ, bratec!" dč Kaščakov fcal 4,8akre! — Zakaj me vičeš?" 44HmJ" Koščakov je prišel do druge •Če. V njej je slabo brlela luč, ida skozi zamazana okenska ( tekla ni bilo mogoče videti v ibo. Iz koče se je slišal dolgoča-tn pojoč' ženski glas. — Potrka, 'etje v izbi je hipoma utihnilo. >ebel moški glas pa vpraša zapovedujoče : "Kdo trka?" "Koščakov Ivan!" "Slišim li prav, Koščakov?" p "Da, da; jaz sem!" t Luč v izbi je izginila. — Grez renotek je Koščakov vstoupil v lajhno, zakajeno izbo. Tu je sta-koval rudar Grilc. Po kotih je letalo polno zarjavelega in poprave Wirebnega gospodarskega orodji Grilc je bil tudi poljedelec ali (olje rečeno: njegova žena je ob- u (| ^ ^ kelavala majhno njivico. Pri peči j j sedeli |e sedela ženska 30 let in zibala lete. Na majhni, na oglih okruše-li in razpraskani mizi je ležala idprta nemška brošura. Na nizki tiho, "kaj pa je kaj novega v rudnikih? Je kaj bolje sedaj —a? "Ah — kaj bi ti razkladal! Nič ni bolje. Res, v začetku so pač nekaj zboljšali, toda s časom so zopet zavili na staro pot. Komaj živimo "In ljudje sro nezadovoljni?" a ker ne dobi kruha, se zadovolji z igrami. Majhna je še dandanet četa delavcevt ki se zaveda svojega razreda in ki narašča počasi in sigurno z vsakim dnem. Za to se ne smemo čuditi, ako dandanes tudi delavci hodijo pozdravljat in klicat h ura predsedniku, ko potuje po republiki. V brezumne masi je še preveč vko-reninjena misel, da lahko posamezna oseba pomaga, odstrani vse zlo in pekel pretvori v raj! Ne jezimo se, ako je tako. Sve čeniki, duhovniki raznih ver uče ljudstvo, da mora nositi ponižno svoje breme nji tem svetu, ako hoče na drugem vživati, kar vživajo danes kapitalisti tukaj! Že než- " Kolnejo, jeze se — pa to nič nemu otroku v soli vbijajo s silo ne pomaga." Grilcu se je zazehalo v glavo, da mora biti ponižen pro-in z rokama si je podprl glavo. j ti vsakemu, ki si je pridjal ime "Kaj pa nameravaš ti sedaj? Ta avtoriteta, zima ..." vmeša se Tona. | Ne bodimo hudi, ako danes po- Grem na Prusko. Jutri uredim zavijajo predsednika, ki umira moje stvari, ki jih j0 p0£a8j lakote, kterih deca hodi še nekatere takrat nisem utegnil!" "Znam, znam!" Drugo jutro je Koščakov žara gladna v razcapani obleki v šolo. Ne jezimo se, ampak vzdrami mo to brezumno maso. Povejmo no vstal in se poslovil od Grilca ^ da gQ ljucfje prišli z enakimi prijateljsko. Bog zna, če "" ...... kdaj snidetal se se pravicami do življenja na svet. , Raztolmačimo ji, da bog ni delil Tisti dan je padlo mnogo snega zemij6f je vstvoril svet. Niko-in mraz je pritiskal. Zvečer so mur ni rekpl> tu imaš 40 ali 100 - - v P* slabo akrov zemije Tvoj je zlati rud zakurjenih peččh in ptiči so zmr- nik od tvojegtt strica pa premo- /ovali v gozdu------gokop. Bog ni nikdar tako govo- -------- --------- —--ril in dein zem|jskjh zakladov. I land Ave., Chicago, 111 Prihodnjo spomlad je - POZOR! Ste že uložili aplikacijo za državljansko pravico? Če ne, storite to prej ko mogoče. Vsak, kdor misli ostati v tej deželi, je dolžan, da se zanima za javno življenje in politiko te dežele. Nič ndlašati! Soe. stranka je v te svrho izdala knjižico: "Kako postati državljan" v slovenskem jeziku. Knjižica stane 10c. in se jo naroči na Nat. Headq. Soc. Party, 180 E. Washington St. Chicago. Listnica uredništva. XT B., Pueblo, Colo.: Dopis priobčimo prihodnjič. Glede Gla sila S. N. P. J. je naše, kakor tu li vsacega razsodnega človeka mnenje, da ima Jednota svoje Glasilo, kot ga ima sedaj. Mi smo bili prvi, ki smo pozdravili ta *klep La-salleske konvencije. — Upajmo, da pri tem tudi ostane Pozdrav! Izguba in nadomestek Človeško telo je podoba svet-skega dela. Neprestan boj, z dobitkom na eni stfrani in izgubo na drugi, izguba in nadomestek. Majčkene stanice, iz katerih ob staja telo, umirajo in njihovo iz gubo nadomeščajo novorojene celice. Dokler je telo vstanu, nadomeščati celo izgubo, je v zdravem stanju. Če je izguba večja nego nadomestek, potem nekateri telesni organi oslabe in obole. Potem uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, popolnoma zanesljivo toniko, ki izpodbudi vse organe k delu i tako brž nadomesti izgubo. Uživaj ga pri vseh boleznih v zvezi z izgubo teka in telesne moči. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ash- NAZNANILO Kot ja aploino znano je sedaj v Cbicagi nov aiitam biinih 4 te v ilk, valed tfga ielim naznaniti obtinatvu, da je izkuieni fotografiat, kterega proator jo uatanovljen 1883 lata aa Blna Island Ave., in voglu 14 PI. le vedno na iatam mestu pod novo ttavilko 1438 1440 Blue Island ava. Ob tej priliki ae zahvaljujem al. občinstvu za cauj. naročila in ao priporočam tudi za v bodoča. 8 podtovanjem W ILKE, 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TBLEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1S8S. .............M.............................. Izdelujemo ^tAT™. Prodajemo HT^l Imamo veliko zalogo modernih klo-lllldlllU bukov v najraznovrstnih bojnh. V75)lfWTl >mHmo veliko zalogo s*aje, kra-/,411VJJ1 vat jank spodnjih hlač, opank, i t. d. V Za mnogobrojna naroČila se priporoča fVITlf M k H/fFIf PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI Ifl/llflEift, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. ♦♦•♦e»eeeeseeeoe»seeeeeeee»eeee»eo»»»»»»oe»»e«s»»e»» v---—.....— . rnnnuajw o|n»un«n jc bilo na bari je slabo brlela petrolejska železničnih proffah na p0Savju j ze]0 živahno. Rudarji so v veli- I Grilc se je obrnil na Koseako- kpm stpvilu zapuščali svojo domo- ra z vprašujočim pogledom, ko je yino N»h mM RO hitple tjR Kori Ma sedel na klop ob peči poleg na daljni spver y Nem?ij0> Wegt. ljegove žene. Koščakov ga je ra-Inmel, zato ga je vprašal s skrb-lim glasom: falen. Pod pritiskom prvih žarkov II HB HB # . pomladnega solnca se je ta.ial zad-"Ali bi mogel prenočiti pnjnji limazano.nijavi sneg in izgi- s POZOK! i®1"'' ' njal s pogorja. Tla so bila moč- ["A. dobro! Lahko prenočiš! I virr,„ta in cpstp polnP hlrtta v de_ odgovorila je naglo Gnlčeva žena Mn prihnjp]R svo?a krasna po_ n pogledala svojega moža. Grilc mM g vegelim Ucvm 5n z njo a0 ft zadovoljen prikimal in pridal lo kratkem molku: ("Samo, prosim te, da jutri ■nalu odrineš; ljudje ne smejo fcpaziti, da si bil pri incni. Saj «š kako je, a?" ptoščakov zadovoljno priki-«1 in si prižgal kratko pipieo. "Od kod prihajaš* Videl te niže celo večnost. Odjtar so te |»hm no! . . ." Grilc je pri-v zadrego. Hotel je reči: "Oft |r so te orožniki odvedli, te še m videl!" Stavka ni hotela t>n rati. I "Iz mesta prihajam, naravnost k zapora, Grilc!" Dolge tri me-Htee sem presedel v ječi," [ "Res? Iz zapora — a?" vpraša-i oba hkratu. "DA, dš! — Pa povejta mi ra-I, kje se nahaja sedaj Ana, lju-a ubitega Marijana." — Kolkov je pogledal Grilcu narav-v obraz. — Le-tš pa j«1 nagr-Čil čelo v gube, se obrnil k ji ženi ter dejal: Rabite premog? To vam najbolj!* in preskrbi najhitrej&e Rabite drva? Ali se selite? FRANK UDOVIČ, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street CHICAGO, ILLINOIS Pfvja. zdravi živčne slab« sti, p Zdravljenje v 5 dneh brez noža iti bolečin Varicocele, Hydrocele ZŠIRANJB ) Ozdravim vf»Hc»>ga, krAno. Za nevspe&no zdravljenje nI treba plačati—le za vspeftno. Ozdravim pozitivno iHodPČne bolezni, pljučna, n« jetrih m Ifdvirah ne kako stara je boliren. lajue moike bolezni zdravim hitro, ra stalno in tajno. Ziv^ene onemogloati, i»pnjicah «> bila videti kot nejasni in sivi madeži. Nakrat je nekdo pozvonil pred nekim stanovanjem. Za vrati, ki so bila pokrita s kosci oljnatega platna, je stari zvonec zastokal jezno in se ni dal potolažiti dolgo; njegova fino u mirajoče brenčanje, (ki je bilo podobno brenčanju muko, kedar ae vjarne v pajčevino, če je se dolge čulo kot tožba o njegovi USOtll. Nihče ni prihajal; m ji je stal mirno in pokonci kot drog. Nje-goVa postava se je ločila kot črna senca od teme. Stal je tako mirno, da ga je opazovala suhu mačka, ki je plezala tiho po ročaji. Nekaka tajnost je bila opažati na njemu; dobri in veseli lju-d je z od kritim srcem, ne stoje tako. Tiho in hladno je bilo na atopnjicah, po kterih se je v odurni temi razprostiral plesnev vonj preko smrdljive sopare velikan ske stanarinske hiše, ki je od kleti pa stresnih sobic polna vma-zanih, bolnih, lačnih in pijanih ljudi. Tem višje, tem gostejša je bila megla. In dozdevajo se je, da je sama ustvarila neprijazno temno senco, ker se je baje zgodila v človeško podobo. ________V daljavi so drdrale kočije in čuli so se zvonci ulične železnice; iz globočine rjva brez dna so se pa čuli urni in jezni glasovi: od zgoraj je bilo mrtvo in tiho. p^tem zaropotala vrata in jek je odmeval gromko po hiši, razbijajoč se ob stopnji-eah. Začuli so se koraki. Čuti je bilo, kako nekdo urno stopa navzgor, da se brzo obrača na petah, da potem prestopi dve stop-njici. Ko so ti koraki bili čuti že skoraj in je mimo nejasnega hi sivega madeža, kjer je bilo okno. hitela temna silhueta, se je mož zganil pred vrati. "Kdo je tu T" je zaklieal došlec s takim glasom, da je bilo poznati, da se je vtrašil. "Ali je tu soba za v najem? Veste kaj o temf" je vprašal rezko in določno mož pred vrati. "Eh! Sob>?. . . Nevem. . . Mislim da. Pozvonite vendar!" "Zvonil sem." "O, pri na« je treba zvoniti na poseben način. Tako le." Tipaje je prijel za zvonec in ga vlekel z vso silo. Zvonec se ni počasi zazibal, ampak je zakričal z vso silo, da je nenadoma vtihnil, kot če bi stena vjela kositrasto akatljj graha, ki je trkljala po stopnjicah navzdol. Zasumelo je m v okvirju rmenkastie luči se je pokazala siva glava stare ženske. "Maksimova, nekdo vpraša za vašo sobo," je govoril došlec, dolg in koščen dijak. Šel je prvi skozf hodnik, v kte-rem je bil pari podoben kisel zrak kot v kaki predsobi kopalnice. Ni poslušal, kaj je govorla starka, ampak šel je med kovčegi in preprogami, za kterimi je nekaj genilo, v svojo sobo. Ko je odložil svoje reči in je zopet stal v rdeči, kmečki bluzi z odprtim ovratnikom in brez pasu, se je spomnil tujca in vprašal starko, ki je prišla s samovarom v sobo: "No, Maksimova. ste oddali sobot" "Bogu bodi hvala. Oddala sem sobo za šest rubljev. Upam, da je miren človek." "Zakajf" Starka ga je pogledala s svojimi slabimi očmi, stisnila svoji ozki in suhi ustni in rekla: "Že petinšestdeset let živim, Sergij Ivanovič. Videla sem vsake vrste ljudi. Saj sem pri ogledovanju skoraj oslepela in naredila je z roko tužen gibi je j." Dijak ji je nehote pogledal v oči. Hotel je nekaj reči, pa je ob-močal. Ko je odšla, je potrkal na sosedna vrata. "Gospod 8ow»d, ali nočete skodelico čaja!" "Z veseljem," odgovoril je rezek glss. "Proeim, pridite k meni." Dijak se je vaedel k mizi, nalil je dve skodelici čaja, pripravil sladkor in ae obrnil proti vratom. Vstopil je mol srednje postave, koščen in plavola*. Njegova postava je napravila poseben vtis, kot bi jo hotel aameno niti in nositi glavo pokonci. "Nikolaj ševirjov/' je dejal odločno. "A lad je v," je odgovoril dijak in prijateljski stisnil roko svojo-I mu girtgtu. Obnašal se je kmečki: neotesa-no-prijazno dlje, kot je bilo treba. V splošnem je bil s svojim vpogneiiim in krepkim hrbtom, doli polieseyima ramenama, dolgimi rokami in širokima dlaniina I in z dolgonosim svetniškim profi-> lom, redko zasejano brado, okroglo jstriženimi lasmi podoben navadnemu kmečkemu fantu, kakemu tesarju iz Novgoroda. Z globokim basom, ki se je odločno pa vendar prijazno čul, je rekel: "Dobro. Sedite! Pila bodeva čaj in se razgovarjala." Ševirjov se je vsedel; premikal se je urno, vendar se je pa obnašal še hladno. Njegove sive oči so gledale mzrlo in neprisiljeno. Na njemu ni bilo opaziti naivne radovednosti, ktera se prikazeva včasih Še pri razposajenih ljudeh, ako prvikrat občujejo z nepoznanimi ljudmi. Aladjev, ga je opazoval in mislil, da ta Servijov nikdar ne bo postal nezvest stvari, ktero bi nosil v svojo duši. ' "Fant je interesanten," si je domišljal. "No, ali ste še le došlif" je vprašal. "fta — danes iz llelsinfora." "Kje so pa vaše reči?" "Tleči sploh nimam. Lastujem le blazino, odejo in nekaj knjig." Pri zadnjih besedah ga je Aladjev pogledal prijazno in pazno. "Č smem vprašati--— s kom se pa pečate?" "Gotovo. Delavec sem. Kovinarski strugar. Prišel sem, da si poiščeni dela." Tvoniico so slučajno zaprli." "To pomeni---brez dela?" "Da," je odgovoril Še vi rjo v in njegov glas je zadobil posebno nuanso. "Zdaj je mnogo bez dela," je Aladjev pripivmnil s sočutjem. "To je hudo za vas." "Hudo je vedno." je enakomerno odgovoril Ševirjov. "Kmalu bo pa tudi za tiste hudo, kte-rim je »laj dobro." je prir>ots:nil z grozečim glasom. Aladjev ga je pogledal radovedno. ----"Lalala!" si je mislil. "Fante ni čist. Preiskati je treba stvar, maska je sumljiva." Sevirjov je opazil, da ura lokavi očesi opazujeti in pobesil je svoj pogled v skodelico. " ... Ali ste djak. Pa tudi pišete?" je vprašal urno. Aladjevu se je za trenotek pokazala rdečiča na obrazu. "Zakaj mislite to? Namreč, da pišem?" Ševirjov se je nasmehnil in in smehlaj je bil bolj prijazen, kot bi bilo pričakovati po njegovem obnašanju. "To ni uganiti težko," je, tolmačil. "Na stenah vise podobe pesnikov. Na poliei so knjige na mizi popisan papir, pod mizo pa strgani koščeki papirja." Aladjev se je nasmejal in ga opazoval se pozornejše. Njegov pogled je zopet postal lokav in opaziti je bilo, da hoče biti previden po kmečki navadi. "Res je . . .. Vi ste pa izvrsten opazovalec." Sevirjov je molčal. Aladjev je jiažgal debelo eiga-reto in" je o^ažotol gosta »kozi dim. Ševirjov je sedel po konci in se igral s palcema. Na njegovi zunanjosti je bilo nekaj posebnega, kar ga je delalo nepodobnega tisočom obrazom, ktere se vidi vsaki dan v življenju.'In lokave AJadjeve kmečke oči so opazile takoj to izvanrednost: potezo nerazumljive odločnosti in prikritega premisleka. Že nasprotje med okamnelim in nepremičnim životom in živahnim gibanjem protov je obudilo pozornost v njemu. Tembolj ga je opazoval, tolikor bolj se je utrdil v njemu sum, se vglobila v njemu simpatija in in-stiktivno spoštovanje do tega tujega človeka. Zaprl je oči, kot bi mu nagajal dim in rekel ravnodušno, pa ven- zakričal Aladjev razburjeno. I Slovensko-angleška slovnica, dar dvorazumno. . ' j "Ljubezen, požrtvovalnost in mi- slov. ang. tolmač in angl. slovar "Dar opazovanja je redek ta- losrdnost?" lent . , . I "Ne verjamem v nje. To je Ševirjov ni takoj odgovoril; le plašč, da pokrije zrelo goloto iu njegova palca sta se sukala zverske nagoUe. Produkt člove-hitreje. Zgledal je, kot bi ne hotel ških idej; to ni v človeški nara* odgovoriti. Po kratkem molku j<* vi ... . navadna dresu rs. Os bi naslonil glavo nazaj, pogledal bile res instiktivno v nas ljubezen Aladjeva, zategnil ustni in rekel: — seve no apolska — milosrdnost "No razumem vas." | in požrtvovalnost mesto roparske- " Zakaj?" Aladjev se je sme del ga nagona, bi imeli zdaj mesto proti volji. j kapitalizma krščansko republiko. "Vi^se mučite, da bi doznali, Če Siti bi ne mogli gledati, kako u-sem špijon .... Ne, bodite brez ruirajo lačni, ne bilo hi gospodov skrbi. Zakaj tudi . . . Mar vas si-iiri hlapcev, k« r bi e VNi žrtvovali, lim, da govorite? Pa saj nisem odi To pa danes ni." sebe prišel k vam." ( | Aladjev je razburjen planil po "Kaj govorite, ga je pretrgal konci hi hodil s težkimi koraki Aladjev in je postal rdeč. Ševirjov se je nasmehnil, njegov obraz je postal mil in mehak. "No, zakaj tudi ne . . . Če bi bil špijon, bi po vaši izpovedi že vedel, ila se bojite." Aladjev ga je gleilal nekaj časa, nasmejal se je široko in z roko zvršil brezupen gibljej. "Bodite v pravem. Kriv sem. O tem se ue da prepirati. Sami veste, kako je danes ... Za prikriti pa nimam nič." "Govoril sem o bojazni, vi pa o prikrivanju. Imate vendar ne-kaj." Ševirjov se je smejal. Aladjev je zazijal in premišljal. "Kh ..." je rekel počasi. "O prostite, \z vas bi postal lahko, še fin špijon. Špijon s psihologijo!" "Mogoče," je resno in nejevoljno odgovoril Ševirjov. "Kaj pa pišete," je. vprašal odprto, da bi govorico zasukal na drug predmet. Aladjev je pordečil, ker se ga je vjelo. "Da — tako . . . šele pričenjam. Dve povesti sta že £i~ skani . . . gre, hvalijo ju." Zadnje besede je spregovoril ravnodušno, ali vseeno jedilo porasti v njegovem glasu vesel ponos. vem. Čital sem. Nisem se takoj domislil vašega imena. Vi pišete o kmečkem življenju. Spominjam se." Nastal je kratek inolk. Ševirjov je zrl pred se, gledal je na skodelico in se igral s prsti. Aladjev je bil rit« bur jen. Rad bi vprašal Še-virjova\ »ko se mu dopadajo njegove povesti. Prepričan je bil, da ne piše za izobražence, marveč za delavce in kmete. Parkrat je že odprl usta, a odločiti se ni mogel. Prižgal je zopet cigareto, pome-žiknil z očmi in opazoval plamen; predno je pa pričel pušiti, vprašal je s prisiljeno malomarnostjo. "No, kako se vam dopadejo moja dela?" "Zakaj ne." je menil Ševirjov, "pisana so, da vč in kujejo . . . . Krepko!" Aladjev je zardel in je skušal zaman prikriti srečen otroški smehljaj. "To pomeni?" je Aladjev vprašal razburjeno." gorindol, kot bi šel po razorani zemeljski plasti za plugom. "V človeku sta dva nagona — božji in satanski, ako hočem rabiti besede naših mistikov. Napredek je le boj obeh nagonov in ne, kot vi . . . ." "Povdarjam le; če bi oba nagona ali principa v najčistejši formi in enako razdeljena bivala v človeški naravi, bi življenje ne bilo tako ostudno, kot je zdaj . . . . Nikdar .... Boj za obstanek je izumil te besede, kot je lokomotive, telefone in zdravila." "No dobro . . . priznam Temu pa sledi, da človek lahko vpliva na svojo psiho. — Zakaj ne verjamete v končno zmago teh principov nad zverskim nagonom? Ideali pridobivajo tal v življenju počasi iti sigurno ko so zmagali in dovršili pravice za vse ljudi "Zvršilo se ne bo nikdar," — je odgovoril Ševirjov hladno. Knako z napredkom se razvija tu di različnost življenja . . , Boj za obstanek je večen zakon, ki ne bo preje nehal kot življenje "Vi torej ne verjamete v zboljšanje življenskih form?" "V nove - (la, ali ne v bo Ijše. —" "Zakaj?" "Človek ni srečen ali nesrečen, ker ga je doletelo nekaj hudega ali slabega, temveč radi tega, ker mu je prirojena zmožnost za veselje in žalost. Če bi kteri človek izza kamenite dobe gledal v sanjah današnji svet, bi se mu dozdevalo, da gleda paradiž. Mi srno pa doživeli te sanje, pa snio tako ali pa še bolj nesrečni, kot on . . . Ne verjamem v zlato dobo." "Veste kaj." je spregovoril Aladjev, kterega je zazeblo, "to je pa demonska nevera. Oprostite, ali pomagati si ne morem, da bi rabil druge besede, če res to verjamete ..." "Škoda," se je smejal hladno Ševirjov. "Hvala, to je grozno." "Saj ne trdim, da je dobro." Aladjev je umolknil in je gledal na svojega gosta s pomilovanjem. Zdaj je razumel, odkod pri za samo $1. — pri V. J. K u belka. 538 W. 145 St., New York, N. Y. Prchlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici,. v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov J steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s si- j jlrom na kartonu in na steklenici.! KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave: ,____) CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. "Ako se ne motim, zastopate haja ta čist in hladen pogled, od-načelo, da pri zdravi pameti in j kod ta strašen mir. V duši tega jasni zmožnosti za sodbo ne more človeka je bila tema in praznota. biti slabih ljudi. Da le zunanje, odstranljive okolšČine ovirajo Morda tudi maščevalnost in sovraštvo, seve ne osebna maščeval- ljudi, da bi bili dobri* Jaz ne ver- nost. jamem v to. Človek je že po nara j Ševirjov je pričel hitreje igrati vi nestrpen. Prav nasprotno je. tl-|» prsti in se zaglobil v misli. Na-godne okolščine so potrebne, tla krat je vstal. jih prelevijo nekaj . . . prav malo ... v dobre ljudi. Aladjev je bil ogorčen. To ga je dirnolo nemilo v obraz; v tem so tičali vendar vsi njegovi osnovni načrti bodočega pisateljstva. Veroval je v svoje principe trdno kot kmet v boga, ne tla bi kdaj zahteval dokazov za svojo vero. "Kaj govorite!" je zakričal. "Tako mislim," je odgovoril Ševirjov odločno. "Delavce sem iu poznam to dobro." V njegovem glasu je trei>etala s silo notlačena žalost in nakrat se mu je Aladjev zasmilil. "Vi imate gotovo burno živijo nje za seboj ... in to vam je Ml-grenilo vse. Nemogoče je, da ver-jete v to, kar govorite. Oprostite; to zgleda, kot da bi črtili ljudi!" "Ne bojim se teh besedij," je odgovoril hladno. "Sovražim res ljudi, ali to kar vi imenujete, da greni življenje, imenujem jaz skušnje. "Kakšne?" "Gledati resnico, ktero ljudje trdovratno skrivajo preti^aeboj." "Zakaj bi jo skrivali, če so vsi enaki? Kaj razumete pod te resnico?" "Prikriti jo je treba, da eni žive na račun drugih. To je navadna sleparija .... Resnica je, da so vae človeške želje le navadni zverski nagoni ..." "Zakaj govorite o vseh!?" je "Na svidenje." je dejal. "Truden sem s pota ... pa rodkokedaj govorim toliko ..." Zamišljen'mu je Aladjev stisnil roko. Ko je pa Ševirjov odprl vrata, je pa vprašal naglo. "Povejte . . . ali ste res delavec?" ^ Ševirjov se jo Smejal. "Kaj je na temu izvanrednega. Gotovo." Šel je ven in vrata jo zaprl trdo za seboj. Aladjev je šetal razburjen še dolgo po sobi. Pulil je cigarete in se prepiral v duhu. Zdaj, ko jc molčal njegov nasprotnik, so se mu njegove misli dozvedale ne-ovrgljive. Počasi je začel sanjati. Prihodnje življenje jer vstajalo pred njim v nedoločenih obrisih, ampak tudi v solnčno jasni viziji. Gledal je nepregledno sliko poljan, gozdov in vasi, sivo, žalostno in revno, in v neskončnosti pa velik, potrplžljiv narod in njegovo navadno resnico, resnico bodočega pravičnega življenja. (Dalje prih.) — Vsi dopianiki in drugi, ki imajo opraviti kaj z uredništvom naj naslavljajo vedno le na uredništvo "Proletarca" in ne na osebe, ker se Često na ta način pripeti lahko pomota v eni ali drugi atvari. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 587 S. Center Av Chicago, 111. M. A. Weisskopf, M. D, Izkušen zdravnik. Urad uje od 8—-11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, III Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. La Salle, lil To« ne, foattlni podrejen. pl;M« ioM priporoča rojakom sa obitoa obiak. ' Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vi noati se ubranijo dolgotmji mu bolehati ju zareumati* in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain' Expeller, ko čutijo prve |>ojave. zdravilo odgovarja zahtei nemških zakonov in ima oporok I ji v rekord tekom let. V vseh lekarnah, ^in 60 centov, ali pa izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New Yc oporok J) T i Joseph Kratk 575 W 17ttiSt., Chi ago. IU. Izdelovalec najfinejših cli vsake vrste. Na debelo in drobno. Sveži kruh in fino pecivo dobite v« v hrvatsko slovenski pekarni -ji Curiš i Rad&kovf 623 So. Throop Street Vozi tudi na dom t;ftlCA( POZORI SLOVENCI! POZI SALOON s modernim kegljišcea Bveie pivo v sodčkih in but in druge raznovrstne pijače ter uniji smodke. Potniki dobe čedno čiiče za nizko eeno. Postrežba točna in izborov - Vsem Slovencem in drugim Slovaa ae toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 80. CENTEB AVE., CBUMfl G.VoKcp 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah. M. Lackovič J78Woatl8thM c h icq MODERNO* OPREMLJENA SLOl 8K A TRGOVINA Z J EST V1NJ (GROCERIJA.) Najboljši rit, kava, čaj, moka sploh vsakovrstno domače in prekei sko blagu vedno sveie po najniiji na prodaj. Na zahtevo razvafcam blago tnd