St. 66 Llat fehaja 9 mcMct L X L (tO vrt, t itokoctt % ovrartntce, i 10$ flm unuUdUi NM """— - edljkaR v Trstu, v Četrtek« U. marca im Posaneztt številka 25 stot. Letnik U __^dllO UTOdOT L 3,— na/manj L & EDINOST Uradaiitro in upramiitvo; Trst (3), ulica S. Fraucoco d'AssUi 20. IV icfon 11-57. Dopisi na) s* poliljato izključno uredništvu, oglasi, rekla-nacije in denar pa upravniatvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarna ».Edinost* PoduredniStvo t Gorici: ullea Giosue Carduccl It. 7, I. n. — Telef. 5t. 327. Olavnl In odgovorni urednik: prof. Filip Perla. Naie stališče napram strankarstou V zadnjih polemikah z «Goriško Stražo» smo branili meritorno stran nagega političnega programa — «brez-programnosti», kakor jo označajo naši nasprotniki. Naj danes Se nekoliko iz-pregovorimo o našem stališču. Mi naglašaino vedno in dosledno, da mi nismo in nočemo biti stranka. Nobeni stranki se nismo priključili, nobene podpirali. In dejstvo je, da nas ni nobena stranka nikoli priznavala kot svoje. Naš program je program harmonije vseh slojev našega ljudstva in vseh naziianj v njem v svrho združevanja vseh sil v službi narodne stvari. Na tem načelu je prišlo na dogovorih v letu 1919, oziroma 1920, do združitve vseh Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini v enotno organizacijo. Vsi zbrani bivši strank a rji — in med njimi je bil tudi kak socijalist — so priznali potrebo take združitve, so se podvrgli ne-odklonliivim zahtevam in potrebam novega položaja in so sprejeli nase nadstrankarsko stališče. Vendar je bilo tudi takih, ki jim to ni bilo prav. Sle} ko prej so nam ti očitali, da smo brez programa. Potem so od očitanja brez-programnosti prešli k estremu očitanji: liberalizma, brezverstva, frama-sonstva, kar vse spada pod poj m strankarskega in celo tudi kulturnobojnega svojstva. Da smo bili mi Trzačani vedno in dosledno zvesti svojemu stališču nad-strankarstva, izhaja iz dejstva, da so v predvojni dobi padale po nas vse stranke — «libe;alne» in pač težko ohraniti mimo kri. Premagoval i So se z občudovanja vrednim sa možat ajeva-njem. or skMcan, ter izraža željo, da se bodo do rednega zasedanja v septembru odstranile vse jvire, tako da se bo tedaj nudila Nemčiji rr o2no t nje-neca v^loj a v Družbo narodov. Prod držovnozborskimi volitvami v Romuniji BUKAREŠT, 17. Vlada je sklenila razpustiti parlament 7. aprila t. 1. in napovedati nove državnozborske voli-jtve. Ker se 27. t. m. že pričnejo velikonočne počitnice, bo morala vlada Še pred tem dnem spraviti pod streho novi volilni zakon, katerega je parlamentarna komisija že odobrila, a brez sodelovanja opozicije. Agrarna stranka in nacijonalisti so se domenili, da bodo pastopili skupno proti novemu volilnemu zakonu, ker je ta zakon tako prikrojen, da bi bila zmaga vladnih strank zagotovljena. Avarescu ni še opredelil, ker upa, da mandat za volitve ne bo poverjen Bra-tianiju. Položaj je še zmerom temen; čez tri tedne se imajo vršiti volitve, pa se dosedaj še nič ne ve, komu da bo poverjen mandat. Pral ministrsko kriz« v Belgiji? PARIZ, 17. Težavni finančni položaj, v katerem se sedaj nahaja Belgija radi padca belg. franka, je predmet splošnemu razpravljanju v parlamentarnih krogih. Včeraj so krožile vesti, da namerava vlada podati ostavko. Mnogi poslanci napadajo finančnega ministra Jansena, ker je v zbornici izjavil, da je zunanje posojilo že sklenjeno, čeprav ni bil gotov, da bo lahko razpolagal đ tremi milijardami, svoto, ki je potrebna za udejstvitev načrta za stabilizacijo franka. Napadajo ga pa tudi radi tega, ker ni takoj obvestil zbornico o novih zahtevah, ki so jih stavile inozemske banke, ker ni povedal, da je bilo posojilo dovoljeno samo za tri leta in ker je zamolčal še marsikaj drugega. Včeraj zvečer je ministrski svet spet imel sejo in razpravljal o deklaraciji, ki jo bo vlada, podala danes v parlamentu. Tekom dopoldneva je .lansen obrazložil finančni komisiji sedanje stanje pogajanj za posojilo \ inozemstvu. __ Rojstva, smrti in poroke v Franciji PARIZ, 17. Te dni ><» bili objavljeni demografični statistični podatki glede Francije; podatki se nanašajo na leto 1925. L. 1924 zaznamuje 752.307 rojstev in 680.027 slučajev smrti, torej 72.280 rojstev več nego smrti. V letu 19'2.~) pa io število prebivalstva naraslo samo za 60.064 duš; umrlo je namreč 708.919 oseb, rojenih pa je bilo 768.983. Padlo je tudi število porok, katerih je bilo lei;t 1924 355.920. lani pa 353.167. Potres v Mali Aziji 190 hiS porušenih - Mrtvi in ranjeni PARIZ, 17. «Matinu» poročajo iz Carigrada, da so silni potresni sunki v Denizli povzročili ogromno škodo. Sedem oseh je lia.šlo smrt pod ruševinami in mnogo jih je l>ilo rani »nh. Zrušilo se je 190 his. Treeki svari Augliio in Ameriko MOSKVA, J7. Oh priliki spominske slavnosti za pokojnim prvini predsednikom kitajske republike Suiijatscnoiu je imel Trockij govor, v katerem j*' svaril Anglijo in Ameriko pred vmešavanjem na Kitajskem. «Roke proč od Kitajske! To niso prazne fraze, temveč vodilno načelo ruske politike... Rusiji je določeno, da se skupno s Kitajsko bori in zmaga!» MOSKVA, 17. Ob priliki i5. obletnice atentata na carja Aleksandra II. je sklenil sovjet ljudskih komisarjev izplačati vsem osmim še preostalim udeležencem atentata dosmrtno pokojnino mesečnih 225 rubljev. Rimski tisk Od našega rimskega dopisnika. Časopisje zavzema v Italiji tako po svoji množini kakor po svoji razširjenosti gotovo eno iz prvih mest med kulturnimi narodi. Temu vsaj na videz nenavadnemu pojavu utegneta biti predvsem d\a vzroka: veliko število mest in mestnega prebivalstva in pa pomanjkanje trne vrste kavarn kakor jih imamo pri nas v vsakem mestu in večjem trgu, ki nudijo svojim gostom eno črno kavo celo kopico dom h čega in tudi inozemskega časopisja. Kavarne v Italiji so zelo redke, ali ludi te redke kavarne nudijo svojim gosi »m le kavo in razne druge napitke, nikakor pa ne časopisja. Co hočeš v kavarni fiU.ii časopise, si jih moraš prinesti s -el>oj. Zato pa so tudi kavarne v Italiji, čeprav Italijan prav rad sreba črno kavo, tako silno redke, pač pa je naravnost ogromno .šte vilo barov, kjer gostje stoje in v naglici povži-jejo priljubljeno črno kavo ter takoj o.litim po svojili opravil i h. če hočeš torej v ltali.ii čit-sii ea>opi.->je, ne moreš zadostiti lej želji obenem z željo po črni kavi, ampak si moraš plačati kavo posebej in pa časopise posebej. Mislilo, da ne pretiravam, ako trdim, da je ta okolnost za razvoj časopisja velikanske važnosti. Zadostuje samo pomisliti, koliko izvodov raznega časopisja prihranijo naše kavarne vsak dan svojim gostom in za koliko stotin in tisočev izvodo\ oškodujejo vsak dan časnikarska podjetja. Prestolica države, ki šteje nad miljo-nov prebivalstva, ne šteje v ofigle.i veliki razširjenosti časopisja bogvekako \veliko število političnih dnevnikov. V Hintu izhaja v celoti le deset političnih dnevnikov. Temu razmeroma nevelikemu Šte\ »lu dnevnega časopisja v italijanski prestolici utegneta biti zopet predvsem dva vzroka: decentralizacija tiska in pn sedanji politični položaj Italije. Politično in tudi duševno ujedinjenje Italije je več ali manj že popolnoma dovršeno. Potrdilo in pečal mu jo pritisnila poslednja svetovna vojna. V državi vlada strog centralizem, katerega namerava izvajati sedanja vlada tudi v bodočnosti z vso strogostjo, kakor se je nedavno izrazil minister Federzoni v Milanu. Nikakor ]»a ni še in najbrže tudi nikdar ne bo izveden centralizem v gospodarstvu, z«kaj gospodarska prestolica Italije ni morda Hioi, ampak ta prestolica je in ostane Milan, kateremu stojita ob boku Turin in Genova. Še večja decentralizacija in avtonomija pa vlada na tiskovnem polju. Na tem polju obstoja — seveda samo v svoji zunanjosti — 5e vedno ona stara Italija, kakor je bila do ujedinjenja. Zakaj vsako glavno mesto in mnoga druga večja mesta nekdanjih državic imajo po enega ali vefi lastnih časopisov. Mnogi iz teh časopisov pa nikakor niso morda kaki lokalni, provincijalni časopisi, ampak so ravnotako važni in uvaževani kakor so mnogi rimski časopisi. Da, nekateri iz njih presegajo po svoji važnosti in svojem ugledu vse rimske časopise. V dokaz temu zadostuje navesti milanska «Corriere della Sera»> in «Popolo dTtalia». Od drugih uglednih Časopisov, ki izhajajo izven prestolice zadostuje navesti milanski «Secolo», turinsko cStampo*, florentinsko «Nazione», bolonj-ski «Resto del Carlino», cremonski «Regt- tn% Fascista« itd. Torej Rim kot prestolica Arlave nikakor ni obenem tuđi prestolica tasopisja. Čim zaspani Rimljan, ki gre pozno spat fc» »e tato tudi pozno prebudi, odpre evoje •čl, mu prinese služkinja s kavo bodisi aMessagerois bodisi «PopoIo di Roman ali >Risorgimento», ali pa vse tri skupaj, kafer Sen je pač duSevno-č as opisni glad možakarja. Ako ta glad ni prevelik, tedaj bo •egnil, Ce je fafiist, po «Popolo di Roman, Če je filofašist po «Messaggero», če je pa opozicijonalec, po «Risorgimento». «Mes-eaggero» in kolikortoliko tudi «Risorgi-inento» se večinoma ne nosita v posteljo, ker ju Čitajo predvsem široki ljudski sloji, katerim ne dovoljujejo njihove prilike predolgega lenarjenja v postelji. Tim zadoni v Rimu topovski strel in zazvonijo zvonovi iz tisočerih cerkva poldan, tedaj te naznanjajo hripavi kolporterji na trgu Colonna, da sta izšla fašistovski «Te-veie > in pa filofaši*>tovski «Piccolo» z najnovejšimi vestmi in pa dopoldansko kroniko Rima. Pravi Časopisni naval pa prične ob 4. uri popoldne, ko izidejo prve izdaje "večernih listov: «Giornale d*Italia», «Tribuna», «.Mondo», «Corriere d*Italia», «Voce Hepub-bli«*ana» in «linpero», ki je do nedavna izhajal zjutraj. Razen tega obilnega blagoslova prispevajo v tem Ča^u v Rim še «Cor-riere Uella Sera», «Popolo d'Italia», Fari-naccijev «Regime Fascista , «Stampa >, f.s^colo'?, «Ambroeiano» itd. Ko so druge izdaje večernih rimskih časopisov že izčrpan«-, tedaj prirejajo posamezni časopisi svoje Četrte izdaje, katere dopolnjujejo z najnovejšimi vestmi in ki izhajajo navadno ob b. uri zvečer. Ko so tudi te izdaje nekaterih listov izčrpane, tedaj prirejajo peto izdajo, v katero so zopet vključene najnovejše vesti, zlasti pa poročila o popoldanskih sejah zbornice in senata, ako se seveda vrši zasedanje parlamenta. Ako na pr. govori v zbornici ali v senatu ob 6. uri zvečer MussoJiui ali kdo iz ministrov, čez eno uro že čita.j o Rimljani njegov govor v časopisju. Na tem mestu smatram za potrebno pojasniti čitateljem «Edinosfi» veliko Število izdaj italijanskega časopisja, katero je pri nas neobičajno. Prva izdaja rimskih in drugih listov gre na deželo, in sicer v bližnjo okolico in pokrajino, v kateri list j izhaja. Razlika med prvo in drugo izdajo je nebistvena; razlikujeta se le v toliko,1 da se prva izdaja zlasti glede kronike ozira več na zahteve dežele, druga pa na zahteve mesta. Prvo in drugo izdajo imajo! večinoma vsi listi. Močnejši in razširjeni listi pa prirejajo navadno tudi tretjo, četrto in celo peto izdajo. Pri slabejših listih, ki izhajajo le v dveh izdajah, gre že prva izdaja ne samo po pokrajini, ampak tudi po celi državi, pri močnejših pa gre po državi navadno tretja izdaja, medtem ko sta Četrta *in peta izdaja namenjeni zopet le mestu in najbližji okolici. Po svojem — rekel bi — političnem prepričanju se delijo rimski časopisi v sledeče tabore: «Popolo di Roma", «Tevere», «Ini|>ero» in pa «Tribuna» so vsi več ali nianj^ofi-rijalna fašjstovska glasila. Zlasti intran-sigentna in bojevita sta «Impero» in «Te-vere», katerih časopisni besednjak obsega tudi najvulgarnejše psovke, ko napadata svoje politične nasprotnike, zlasti pa Nitti-ja, Salvemini-ja, Sturza in sedaj tudi Nemce. Svoj «leposlovni» slog nazivata oba lista «stile fascista». «Popolo di Roma» in pa «Tribuna» sta sicer tudi intransigentna, toda v svojem pisanju dostojua. «Piccolo» in «Giornale d'Italia» sta postala pod pritiskom razmer iz umerjeno opozicijonalnih listov filofašistovska in sta včasih bolj pa-peška nego papež sam. Navlic svojemu kesanju do danes pa še nista dobila faši-stovske odveze, ker nekateri fašistovski listi zahtevajo krušno žrtev dosedanjega ravnatelja Vettori-ja in pa nekaterih urednikov. eiPiccolo» in «Giorna!e d'Italia» sta **icer neodvisna eden od drugega, toda pri-j padata enemu in istemu podjetju, radi; česar se lahko trdi, da je «Piccolo» opol-j danska izdaja «Giornale d"Italia». «Mes- j saggero», najbolj razširjeni jutranji list. j je istotako filofašistovski. «Corriere d'Ita-lia» je glasilo narodnega centra (katoliških J konservativcev) in seveda kot tak odločno! filofašistovske smeri. Odločno opozicijonal. listi :-o «Voce RepubbJicana», «Mondo>» in! pa «Ri>orgimento , ki je nekaka jutranja! izdaja večernega «Mondo;>. Iz te majhne! skupine je pač najbolj simpatična «Voce{ Kepubblicana», ki navzlic vladajoči cen-, zuri tupatam zine marsikatero prav dobro' in duhovito. List je seveda reven na gmotnih sredstvih in izhaja le v dveh izdajah. Pri življenju ga vzdržuje menda največ požrtvovalnost pristašev stranke, urejuje j pa ga prof. Schiavetti. «Risorgimento» in «Mondo» sta pa glasili unijonistov, katerim načeluje znani poslanec Amendola. Oba ta lista sta skrajno previdna in pohlevna in posvečata svoje uvodne članke teoretičnim razglabljanjem o političnih in gospodarskih vprašanjih in ne posegata samostojno prav nič v dnevno politiko. «Mondo», na primer, prinaša že dalj Časa razprave o ustavah evropskih demokratičnih držav. Zato je docela razumljivo, da so zaplembe opozicijonalnega. časopisja le redko na dnevnem redu. Od nekdan jih rimskih časopisov so prenehali izhajati «ldea Nazionale», «Epoca» in «Popolo>\ Prva se je združila v začetku tega lota s «Tribuno» v en sam list, «Epo-ca je falirala, «Popolo», glavno glasilo italijanske ljudske stranke, pa je pod pritiskom razmer prenehal izhajati lansko leto, kmalu po odhodu njegovega nekdanjega ravnatelja Donati-ja v Francijo. Zatorej ni nikako čudo, ako je rimski in italijanski tisk sploh v sedanjih razmerah, ki vladajo v Italiji, silno enoličen In skorajda dolgočasen kakor kak enoglasen zbor, ki prepeva vendo eno in isto melodijo. Po protinemški melodiji je prišla ■edaj na vrsto protiženevska. Ves tisk prepeva v enoglasnem zboru, da je «Zveza narodova mednarodna laž, ki kot taka nima nikake bodočnosti. Istotako enoglasne so seveda tudi melodije o notranji politiki države. Edino nesoglasje v ta zbor zanesejo včasih «Voce Repubblicana» in kolikortoiiko «Mondo>> in pa njegov jutranji bratec •«Risorgimento». Pa tudi vsebinsko je rimski in sploh italijanski tisk precej enoličen. Medtem ko je namreč tisk drugih narodov nekaka dnevna enciklopedija vseh panog Človeškega življenja, nudi italijanski tisk svojim Čitateljem samo politični pregled in kro- niko z majhno primesjo pregleda literatur© in pa športnega gibanja. Z narodnim gospodarstvom, tehniko in drugimi panogami duševnega življenja se italijanski politični tisk ne ukvarja, ampak prepušča to strokovnim Časopisom in revijam. Ali navzlic vsem tem nedostatkom predstavlja italijanski tisk mogočno politično in duSevno potenco italijanskega naroda in zavzema eno iz prvih mest med kulturnimi narodi. Politične vesti FOLOtiJ T JUGOSLAVIJI Sušaškemu «Novemu listu» poročajo iz Beograda, da so glasovi o krizi skoro povsem utihnili. Vendar pa številni politični shodi, ki se pripravljajo za nedeljo, da kažejo na možnost bližnjih volitev. Zlasti opozicija je še v®dno u ver jena, da mora priti do vladne krize, če ne poprej, pa takoj po izglasovanju proračuna. V nasprotstvu s to domnevo pa bi bilo dejstvo da viada sama po povratku finančnega ministra Stojadino-vića iz Amerike, ne kaže nikake posebne delavnosti. Mnogo se ugibljč; ali bo minister Stojadinović poročal v skupščini o uspehih svojega potovanja v Ameriko, ali pa sploh ne poda nobenega poročila, dokler se ne izjavi ameriški senat. . Veliko pozornost obračajo politični krogi vprašanju zahtevanih naknadnih kreditov. Finančni minister se jih brani in je pripravljen sprejeti samo tiste kredite, ki le slučajno niso prišli v proračun, a še ti da se morajo gibati samo okoli 100 milijonov. Važno je za ministrskega predsednika Pašića dejstvo, da večino teh naknadnih kreditov zahtevajo radićevski poslanci. Pašić računa — tako ugibljejo politični krogi — s tem, da odklonitev naknadnih kreditov utegne dati povod za splošno politično razpravo z ostro noto, ki bi mogla eventuelno povzročiti krizo v vladi No do krize ne pride, ako se uresniči razširjena domneva, da je radićevski ministri ne bodo hoteli izzvati niti tedaj, če bodo njihovi naknadni krediti odbiti. Zato sodijo, da se bo po sprejetju proračuna politično življenje živahnejše razvijalo. Zdi se pa, da hoče Pašić potegniti zapah s tem, da odloži delo skupščine za štiri mesece. In to radi proslave svoje osemdesetletnice, Ki da jo hoče tudi izrabiti kot agitacijsko sredstvo. ČEHOSLOVA&KA ODLIKOVANJA V JUSOSLO VENSKI VOJSKI IN MORNARICI Dne 14. t. m. je čehoslovaški poslanik v Beogradu na slovesen način izročil nekaterim zastopnikom jugoslovenske vojske in mornarice, odlikovanja podeljena jim od predsednika čehoslovažke republike. Ob tej slovesni priliki so bile izmenjane znamenite izjave. Čehoslovaški poslanik je naglašal v svojem nagovoru, da je red «belega, levau edini, ki ga podeljuje čehoslova-ška republika ter da je število odliko-vancev omejeno. Ni to — je nadaljeval — nikaka slučajnost ali mednarodna uljudnost, da| je pretežno Število teh oseb izbranih ravno iz vrst jugoslovenske vojske. Največje število tistih, ki so med svetovno vojno s svojim žrtvovanjem za domovino in za slovansko idejo sploh, prispevali za osvoboditev obeh narodov, in ki si s svojim delovanjem v miru pridobili največje zasluge za bratstvo in prijateljstvo — je treba iskati v jugoslovenski vojski. Vojni minister, general Trifunovič, se je zahvalil poslaniku Šefci za pozdravne besede ter je naglašal v svojem govoru prisrčno skupno delo obeh vojsk, ki sta neogibno potrebni za ohrar-nitev miru. Zaprosil je poslanika, naj bo napram predsedniku Masaryku tolmač hvaležnosti jugoslovenske vojske za podeljena odlikovanja. MAKSIH GORKIJ O LENINU V londonskem «Observeru» je bil objavljen nedavno razgovor rimskega dopisnika tega lista z Maksimom Gorkim, ki živi, kakor znano, navadno na Capri, a je prišel za nekoliko časa v Rim. Nikaka tajna ni — je rekel Gorkij — da sem stopil v opozicijo proti sedanj, vladal-cem moje domovine. Odkar uživam gostoljubje tuje dežele, se ne vmešavam v nikako politiko in spremljam le od daleč usodo svoje domovine.« — Vendar je podal nekoliko zanimivih in važnih izjav. Da je v Rusiji nastal boljševizem, a v Italiji fašizem, se je zgodilo zato, ker sta ti dve akciji našli globoke psihološke korene, ki jih pa ne opaža povprečno evropsko oko. Pa jih niso videli tudi tisti v Rusiji, ki sedaj prorokujejo, da iz teh korenov zrastejo drevesa. Ti Rusi, ki ocenjujejo Lenina samo z gledišča boljševizma, ne razumejo, kak smisel je imel njegov nastop na narodno pozorišče. S povsem drugačnega vidika se mora presojati veliko vzhodno revolucijo. Rusija je dežela pesimizma. Življenje tam ni bilo nikoli lahko. Bodočnost ni kazala nobenih nad, sedanjost je bila vedno tužna. Samo trpljenje, siromaštvo, pijanstvo, pijani govori in — aretacije. Kdor ni bil vsaj enkrat zaprt ali deportiran v Sibirijo, ni bil pravi Rus. In pa — žalostna filozofija. Literatura je povsod ogledalo narodne duše. V spisih Dostojevskega, Turgenjeva, Gončarova, Andrejeva in Tolstega nahajamo samo najtemnejše barve. Pišejo o smrti in ničvrednosti življenja, o trpljenju in zlu. Vsi so pesimisti. Tudi če kak ruski pisec piše komedijo, postaja njegovo delo tragedija. Nikdo v Rusiji se še ni zasmejal v zdravem in srečnem smehu. Ni bilo v Rusiji pisca, ki bi govoril v srečnih tonih, ki bi vzbujal vero in optimizem. Ce bi se bil pojavil tak človek, bi šli vsi za njim. Tak človek je bil Lenin. Ni se sicer nikoli smejal. Vendar pa je izrekal nade, ko je govoril o Življenju t državi prokletstva. Lenin je imel filozofijo optimizma. Bil je edini v Rusiji, ki je vzbujal nade, dajal obljube ter Siril optimizem. Gorkij je poznal lupina, od blizu in pravi o njem, da še ni videl Človeka, ki bi toliko trpel. Vendar sta potem postala nasprotnika. Razdvojila sta se v nazorih. Sedaj pa, ko je Lenin mrtev, more Gorkij reči, da nikdar,-ne poprej, ne kasneje, ni tako spoštoval kakega človeka, kakor je Lenina. Pa tudi s« ni z nikomer tako boril, kakor z njim. Kot političen delavec je Lenin izročil na ustvarjanju nove Rusije in ki so, na žalost, tudi nevedneži. To je bilo mesto — je rekel Gorkij, — na katerem so se najina pota razšla, da se ne združijo nikdar več. Vendar pa: naj so bile politika v Rusiji in njp posledice take ali take. Je gotovo to, da Je Lenin probudil Rusijo iz mrtvega spanja. V tem vojnem optimizmu je tudi prava pomembnost Lenina. To je edino, kar je moglo rešiti domovino. Ali ta vojni optimizem je nekaj višjega, nego je boljševizem v EvropL Boljševizem kot politična formula ima v Rusiji globoke psihološke korene. Gorkij je zaključil: Nisem Italijan in ne morem občutiti, kje in v čem se nahajajo koreni fašizma. Vem pa, da Musso- upravo dežele vsemu narodu. Te idoje ni lini, ki me s svojim optimizmom in svoj Gorkij nikdar odobraval. Nikdar ni vero-j stvenostjo spominja na Lenina, ne bi mo-val — in ni nikoli spremenil tega svojega gel z rimskega foruma zahajati v Anglijo, mnenja — da bi ruski kmet mogel vladati Francijo ter tam izzivati duhove svojih sedanji nezavedni, neusmiljeni in nena-' davnih prednikov. Zato se vsi, ki bi hoteli obraženi Jiarod. 'Lenin Je iztrgal vajeti | posnemati boljševizem ali druge slične vlade iz roke inteligence in naobraženega1 ideje, morajo poprej, nego sledijo njihovim industrijalnega stanu ter jih poveril ta-1 primerom, zavedati pravega, realnega po-kim, ki niso bili niti najmanj udeleženi mena teh idej. DNEVNE VESTI IzpspMtsv MSI irain i tato SAVEZ SODNIKOV. Uradno poročila. Seja dne 17. marca 1926. Naše fortftko podurednižtvo v ulici Giosu* Cardncci 7, I. ima sedaj svoj lastni telefon kL »7. Marsikdaj so v raznih krajih inttli potrebo po hitri sporočitvi kakega dogodka ali zadeve našemu goriškemu podnrodniStvn ter so se morali posluževati raznih drugih telefonskih prejemnic, do so potem te sporočile nadalje našemu poduredni-štvu. Od sedaj naprej naj se vsi naši ljudje v nujnih zadevah obračajo kar na našo telefonsko številko 327 Gorica. Na tak način smo zadostili zopet eni želji našega občinstva-čitateljev našega lista na Goriškem. Na vseh ljubiteljih uašega lista je pa sedaj* do z dopisi-članU, raznimi opozorili na gotove probleme goriške dežele obogati Se bolj pestra In raznovrstno poročila z goriške dežele. O priložnostih« ko so zglasiš v Gorici po opravkih, stopi za trenutek v Gosposki ulici ie v naše uredništvo, kjer lahke sporočiš s p*$r besedami uredniku novosti svojega kroja« tamkajšnje gospodarske in prosvetne prilike. Ako te po tvoj poklic ne privede pogoste v Gorico, napiši kar v par besedah« oko ti je roka okorno vsled kmečkega dela. Urednik bo ie popravil morebitne pogreške; zadostuje mu le par podatkov. Nihče po noj se ne Jezi in naj ne zameri« oko al vsaka stvar priobčena, ker poetovo je precej trda in strogo. _ Nedelja 21-3-1s2s. Igrišče Obzor ob 11: Zarja-Primorje —• g. Kras, Igrišče A drla ob 11: Magdaleno« Višava — g. Bertomelj, igriSfe Adria ob I3a Adria-Prosek g. Bertomelj. Nedelja 28-*-lft2*. Igrišče Adria ob 11: Rocol-Adria — g. Kras, igrišče Primorje ob 11: Zarja-Viftava — g. Bertomelj. igrišče Primorje ob 13: Prosek-Jadran — g. Bertomelj, igrifiče Primorje ob 15: Primorje-Magdalena — g. Bertomelj. Nedelja 4-4-192S. Igrišče Obzor ob 13: Magdalena-Prore* — g. Kras. Nedelja &-I-112*. Igrišče Obozor ob 13: Magdalena-Zar}* — pr. Bertomelj. S. S. •Jadran* - «Bocoi» 2:2 (•£) Rezultat je iznenadil, ako pogledamo no izid turne tekme, ki se je končala v prid «Jadranu» kar z 9:2. «Rocol» se je mnogo ; povzpel in igral v novi formaciji, medtem ko je igral «Jadran> z dvoma rezervama. Rezultat odgovarja močem obeh klubov. SIcer je Še četrt ure pred koncem ipre izgledalo, da bo zmaga na strani «Rocola ki jo je do takrat tudi držal v rokah z 2:0. Toda «Jadran» je takrat v teku 2 minut iztrgal zmago «Rocolua in izenačil. Potek igre je bil približno sledeči: Zogo ima "Rocob:, toda «Jadran, mu jo vzame in ske akademije. S tem zakonom hoče ustvariti vlada osrednjo kulturno napravo, ki naj bi bila nekaj podobnega — vsaj po svojem pomenu če ne po sestavu — kakor znana francoska akademija v Parizu. Člani te francoske kulturne naprave so največji duhovi, ki jih daje francoski narod na vseh poljih znanstvenega in kulturnega napada kakih 10 minut. Po par strelih, ki delovanja in ustvarjanja. Postati član niso bili nevarni, preide igra polagoma na francoske akademije — je največje odlikovanje in priznanje, ki ga more doseči francoski učenjak, pisatelj itd. Člani akademije se imenujejo nesmrtniki. In kdo bi ne hotel priti med one srečneže, ki ne umrejo več? Potegovanje za sedeže v akademiji je torej neodoljiva ambicija vsakega kulturnega delavca. «Jadranovo» polovico. Benčič V. zagreli roko v kazenskem prostoru, strelja Sila, toda Novak ubrani. Igra se prenese iia stran «Rocola», kjer njegovi branilci pokažejo nekaj lepih obrambnih strelov. Toda po krasni fugi Sile se stvar nekoliko obrne, kajti goal, ki ga ustreli, je neubranljiv. Igra postaja dolgočasnejša. Po krat- Sedaj dobi torej, tudi Italija tako usta- j keni času zabije Sila gol za belo-modre in s novo, ki bo brez dvoma podžgala ambicije tem konča tudi prvi polčas. _ italijanskih učenjakov in pisateljev. Žc do i>riig[ polčas prične kakor prvi z rahlo sedaj, ko ni še niti ustanovljena, se je ogla- ( premočjo «Jadr«na,>, toda polagoma desilo ogromno število. Pri razpravi v senatu j co!>) odgovarja in preide v oster protina-je povedal g. Mussolini, da jih je kar 2000!« pad xovak ubrani več nevarnih strelov. Koliko jih bo izvoljenih? Cetrt ure pred koncem rodi kombinacija Nekateri senatorji so opazovali pri raz- j Benčič V. in Resinovič I. neubranljiv goal. pravi na nevarnost, da bi znala nova aka demija popolnoma potisniti v pozabljenje vse sedanje akademije v Italiji. Senator Ciccotti je izrazil bojazen, da bo nova akademija nekaka diktatura nad duhom in mislijo. Odgovarjal je poročevalec sen. Gentile, oče šolske reforme, ki je rekel, da bo italijanska akademija le izraz vere v duševno gibanje nove Italije... Iz urada PoL dr. „Effln^r v Trstu Fran fikzij - Zavrkek: Prošnje za skrajšano dobo vojaških obvezancev se ne dajo ponavljati, kvečjemu izpopolniti dokumentacijo, dokler je postopanje v teku. Če je enkrat postopanje zaključeno, se komisija ne povrne na stvar, izvzemši slučaje, da so nastopile nove okolnosti, novi pogoji, nova motivacija. Prizadetemu, ki mu je ki igralce «Jadrana» močno podžge, di pričnejo z ostrim napadanjem. Dve minuti za tem zagreli «RocoI» 30 m pred vrati «spodmik». Strelja Resinovič lil. naravnost v levi kot vrat in s tem izenači igro za črno-zelene. Obe čet' 9ta tedaj napeli vse svoje sile, da zabijeta goal zmago. Pet minut pred koncem pripeljejo for-vvardi «Jadrana» žogo pred vrata «Ro-cola». Majerovič hoče streljati, toda sodnik žvižga — offside. Radi tega bi bilo seveda kmalu prišlo do neljubih incidentov. Igralo se je v živem tempu do konca, ki je našel igralce na «Jadranovi» polovici. Publike še precej in športna; ua strani «Jadrana», proti koncu jako Živa. Želeli bi le, da bi mestni klubi in njih pristali ne rabili pretrdih besed na račun igralcev -.Ja- drana", Posebno kar se tiče nazivanja SMRTNA KOSA. Včeraj je umrl tu gospod Ljudevit Mat- ko, upokojeni pisarniški ravnatelj, bivšega bila* pV^šn ja zavrnjena,' ostane \e še e na! njih'imen' kot' Tone™ rune, VikoTtd n*™*1™*1™- v V8eh svojih službenih t. na V0ji0 ministrstvo. Vam je! SifTli™ da so Se vedno lepša pa kot ona. kočTjmh položaj.h - poprej k* narednik šnja odWtJ rekllrirajte! ' kl so v navadi v mestu kot Giustele, lv- 97 pešpolka --ni pokojnik mkdar lataje- Ma£Ja ^ žag„ Bazovica: Izposlovali pJie. Giovanin, Rico. Mario itd. val svojega slovenskega rojstva. Zlasti je gmo deVinkulacijo pokojninskega obroka Sodnik k Bertoncelj dober. —br vzljubi m podpiral .lovensko knjigo. V pokojna Andreja 2agar. Priskrbite: H) * svoji službi je šel vedno z ljubeznijo na mrtvagki list 2) notornostni akt in 8) pre- roko našim ljudem. Bodi mu ohranjen blag pis testamenta, vse na kolkovanem papirju spomin! x . ^ ! od 2 lir. Tajništvo. — Včeraj je umrl po dolgi in mučni bo- lezni tu v Trstu v dobi 73 let g. Franc To- Podružnica «01asb«ne Matice* na Opčinah mažič, oče ugledne družine TomažiCevih. priredi v soboto, 27. t. m., svoj prvi glas-Pokojnik je bil dober in vzoren družinski beni večer. Podružnica obstoji komaj leto oče, zvest in znaČajen narodnjak. Ni se dni in si je nadela kot glavno nalogo go-uveljavljal sicer v našem javnem življenju, jitev orkestralne glasbe ter vzgojo nara-a tem večja je bila njegova vdanost do naše ščaja v dosego tega namena, narodne stvari v domačem krogu družin-. Spored večera obsega točke za orkester, skega življenja. Svoje sinove, lastnike tr- solospeve, gosli in klavir ter dvoje gosli govske tvrdke TomaŽič, Je vzgojil v strogo in vijolo in bo objavljen v nedeljski Žte-narodnem duhu. I vilki. — Opozarjamo že danes vse ljubitelje i Pogreb pokojnika se bo vršil jutri v pe- j glasbe na zanimivo in redko priliko, ki jo tek 19. t. m. ob 16.30 iz mrtvašnice pokopa-1 okoličani drugače moramo iskati le v lišča pri Sv. Ani. Užaloščeni narodni dni- mestu. žini naše iskreno sožalje! Oruitveiitt vtstl — Mladinsko društvo «Prosveta» Opčine. Danes točno ob 8. uri skupni sestanek. Prosim točnost. Jutri radi praznika odpadejo godbenc DA NE BO NESPORAZUMLJENJA Prejeli smo: «Edinost» z dne 11. t. m. je poročala o obravnavi, ki se je vršila na goriškem tri- bunalu v zadevi Ignacija Pisk in Alfonza vaje.— Predsednik j ^ Mrak iz Pečin radi pretepa. — Ker pa je — Tržaško pogrebno društvo prt Sv. Ja moja skromnost tako srečna, da imam ena- kobu vabi svoje člane na redni občni zbor, j Gallo, ki ga je ko ime in priimek kot gori omenjeni Pisk, ki »e bo vršil v nedeljo dne 28. t. m. ob 4 ' zato me nekateri zamenjujejo za gorenje- popoldne v prostorih otroškega vrtca (na ga, dasi se morem pohvaliti, da k«t absti- stari policiji, K jarbola Zg. 11) po sledečem nent hodim s trezno glavo in zato se tudi dnevnem redu: 1) Nagovor predsednika, 2) ne spuščam v tepeže in pretepe, kaj še da Poročila tajnika, blagajnika in revizorjev, bi imel tribunal z menoj opravila. — Toli- 3) dopolnilna volitev odbora in nadzorni- 1 štva, 4) slučajnosti. ko v vednost onim, ki me poznajo za: Igna cija Pisk, ki se včasih, nazivljem tudi Pečinski Slavkom LJUDSKI GLAS IZ JUŽNE AMERIKE. Iz Ersenada v «Argentiniji pišejo «Istar-ski Riječi»: «Mi Itrani nastopamo povsod edinstveno z našimi rodnimi brati Srbi, Hrvati in Slovenci. Z njimi se borimo ramo ob rami za pravice na- c- . 7n. šega naroda. Sicer vroče želimo, da bi Prosveta-Sparta J-0, tudi vi v rojstnem kraju živeli v bratski slogi. Zato rotimo naše «klerikalne» vodi- SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično Vodstvo Nogometa Uradno poročilo. Seja dne 17. marca 1926. Odobrene tekme: Jadran-Rocol 2-2; Adria-Magdalena 1-1; Tommaseo-Prosek 4-0; Primorje-Višava 6-2; Obzor-Volga 2-0; Tekma Adria-Zarja: Na podlagi poročila sodnika ter ustmenega zasliševanja istega tel je v Is^rn^odnehajo '^d s^ojesiran- se priziv Zar je odbije ker se ni dognal teh- k ar ske politike, ki je samo na škodo naši' f0dmka' ter odobri tekmo narodni _stvari v Istri, ter da se postavijo ob JdAdrtji. bok našim narodnim voditeljem v Istri. Naj za božjo voljo prenehajo s svojimi laž-njivimi klevetami v svojem «Pučkem Prija-teljua, ker naš stari pregovor pravi, da tam, kjer se dva pravdata, »e veseli samo tretji. Bratje, ne sme se tako! Prenehajte s svojim strankarstvom in ne poslušajte tistih, ki vas vodijo v skušnjavo!« Tako rotijo in zaklinjajo raskolnike naši pošteni trpini, ki si morajo v daljni tujini služiti vsakdanji kruh. Le zakrknjena srca in mrtve duše morejo trdovratno ostajati gluhe spričo take rodoljubne prošnje, takih opominov. Naj se ie enkrat zavedo svoje najnaravnejše dolžnosti napram lastnemu izmučenemu narodu, naj ne množijo njegovega gorja ■ podžiganjem strasti brata proti bratu 1 Ta glas rojakov iz daljne tujine je tolažljiv pojav, ker priča, kako te naše izseljence veže bratska ljubav s sople-menj&ki in rodno grudo v domovini. ITALIJANSKA AKADEMIJA Na svoji seji od 16. t. m. — zaključni zadnjega zasedanja — je odobril senat tudi zakonski načrt o ustanovitvi itali]an> Kazni igralcem: strogi ukor: Novđk (Zar \ja). Nedeljske prvenstvene tekme: Glej poročilo S. S. URADNO REDOVAN JE. I. Divizija. 11. I T. I. T. I T. V. G. I. C. T. Adria Obzor Gorica Prosveta Zarja Volga Sparta n. Divizij«. 8 6 2 M 24 8 14 8 6 1 1 22 4 13 7 4 2 1 9 G 10 8 8 1 4 20 11 7 8 S — 5 9 17 6 8 2 — 6 8 18 4 9 X 8 10 38 2 L T. L T. K. T. L T. L K. B. G. T Tommaseo 9 8 _ 1 22 8 16 Jadran » , 9 5 t 2 24 14 12 Rocol 9 3 3 3 14 20 9 Primorje a 3 t 2 22 13 7 Magdalena 4 1 B 1 7 5 4 Zarja 6 1 2 3 6 9 4 Višava 7 E — 5 11 17 4 Prosek 7 1 2 4 7 10 4 Adria K 7 X 2 4 6 17 4 T. V, N. S. D. Adria. V petek, dne 19. t. m. redni društveni sestanek z izredno valnim dnevnim redom; javila se bodo članstvu določena športna vodstva za vse mogoče panoge, kakor: nogomet, bazena, lahka in težka atletika in kolesarstvo. Istočasno vabi društvo vse športnike ene ali druge panoge, ki bi bili pripravljeni se udejstvovati za barve S. O. Adrije, na ta sestanek. V nedeljo training hazene — prva četa dobi pravo časno obvestilo o tekmi za nedeljo. Iz tržaškega življenja [ODMEVI TRAGIČNEGA KONCA MLADEGA FINANČNEGA STRAŽNIKA Gre za samomor, ne za nesrečo - Obupni korak stražnikove zaročenke Te dni smo poročali, da so v nedeljo zvečer našli na železniški progi med Barkovljami in Trstom truplo 25-letne-| ga finančnega podbrigadirja Angelo kakor se je takoj dognalo — povozil beneški osebni vlak št. 628. Omenili smo tudi, da ni bilo mogoče ugotovili, ali gro za samomor ali — kai- se je sprva zdelo verjetnejše — za nesrečo. Ta domneva bi bila končno tudi obveljala, da niso te dni prišle na diin n$znet okoliščine, ki predstavljajo ža-* lostni dogodek v drugačni, precej skrivnostni luči. Predvčerajšnjim je prišla na poveljništvo legije finančnih stražnikov mlada ženska, ki se je izkazala za 21-letno Marijo Pjelić, služkinjo pri družini turškega vicekonsula, stanujo-čo v Škorklji št. in povedala, da jo bila dobra znanka in prijateljica nesrečnega podbrig-adirja. Nato je začela pripovedovati precej čudno zgodbo. Dejala je, da se je v nedeljo popoldne sestala z Gallom, s katerim se je svojčaa seznanila v Ilirski Bistrici, svojem rojstnem kraju, in se podala z njim na izprehod v Barkovlje. Okoli 21. ure sfa se napotila skupno proti mestu; ker sta hotela biti sama, kakor pač vsi zaljubljenci, sta krenila s ceste na stezo ob železniški propi. Gallo je bil dobro razpoložen in ni kazal, da bi koval kak žalosten naklep. Čez nekaj Časa sta začula na progi ropot, ki je naznanjal, da se bliža vlak. Gallo jo je opozoril, naj se umakne, sam pa je skočil na ^Lrugo stran tira. Trenotek potem je pri hrumel vlak iz Trsta in kmalu nato je privozil po drugem tiru v nasprotni smeri drug vlak. Radi ropota in strahu« ki jo je obšel pred nevarnostjo, da konča pod vlakom, je Pjelićeva prvi hip obstala napol omamljena Ko se je pomirila, je ugotovila, da je Gallo izginil. Misleč, da se je oddaljil in da je radi teme ne vidi, ga je ponovno zaklicala, a ni dobila nikakega odgovora. Nato crfii je pričela iskati ob progi, a ker ga ni na£la, se je naposled napotila sama domov, misleč, da se je Gallo sa lalo skril pred njo, ali pa da je radi kakega drugega razloga šel sam dalje svojo pot. Bila je tako trdno uverjena v tej domnevi, da jI niti ni prišlo na um, da bi se mu bilo kaj pripetilo. Šele naslednji dan je zvedela iz listov, kai se Je zgodilo. Častnik, kateremu je Pjeličeva povedala to zgodbo, Je vzel njeno izpoved na zapisnik, pri tem pa je večkrat opo-roril Pjeličevo, da se nekatere njene trditve ne krijejo z okolščinami, ob katerih je bilo najdeno truplo nesrečnega podčastnika. Pjelićeva je bila videti zelo potrta, vendar pa je vztrajala pri svojih izjavah, namreč, da se je Gallo ponesrečil. roda Pjelićeva očividno ni povedala vsega, kar je vedela o žalostnem dogodku; zamolčala je kako tragično okolnost in te svoje tajnosti ni hotela izdati. Sklenila je, da jo prikrije in zapečati za vedno s smrtjo. Včeraj pred-poldne okoli 11. ure je na domačem dvorištu izpila precejšnjo količino — kakih 100 gramov — octove kisline. Kmalu potem so jo našli ljudje, ko se je zvijala na tleh v hudih boletinali. Nekdo je nemudoma telefoniral na rezilno postajo in kmalu potem je prihi-tel na lice mesta zdravnik, ki >e podal Pjelićevi prvo pomoč. Nato je bilo nesrečno dekle prepeljano v mestno bol-nišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Dramatična tajnost, ki obdaja strašno smrt podbrigadirja Gallo in obupni korak Pjelićeve, ni še pojasnjena, vendar pa se že lahko z gotovostjo sklepa, da gre za ljubezensko dramo. Zaljubljenca sta najbrž sklenila končati z Življenjem; hotela sta skupno skočiti pod vlak. To domnevo podpira njuna navzočnost na železniški progi. Ako sta se nameravala sprehajati v samoti, bi si bila zaljubljenca pač lahko poiskala pripravnejše in manj nevarno mesto. Očividno je pa Pjelićevi v usodnem trenotku, ko je Gallo izvršil obupni skok, odrekel pogum in je prestrašena zbežala. Pozneje jo je obvladala Žalost in v obupu je sklenila slediti dragemu na oni svet. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest, da jt naš nadvse ljubljeni soprog, oče, tast, stari oče FRANC TOMAŽIČ v dobi 73 let, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminul Pogreb nepozabnega pokofnika se bo vršii v petek, 19. t. m., ob 16.30 iz mrtvašnice pokopališča Sv. Ane naravnost v družinsko grobnico. TRST, dne 17. marca 1926. MariJa, soproga. Franc, Zvonko, Rudolf, sinovi. Antonija, sinaha. Boris, vnuk, in ostali sorodniki. To velja kot direktno obvestilo Odlikovano Novo pogrebno podjetje Corso V. E. HI št. 47. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDIŠČE - TRO. DOM. F. Molndr - Skrbin&ek: «Vrag» Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni Ljudevit Hatko pisarniški ravnatelj v pokoju dJja v treh dejanjih «Vrag». Ta igra je na vseh večjih odrih stalno na repertoirju in nine. Niti zdaleka ni bilo tolike množice ljudi kot prejšnja leta. In še ti preostali so bili bolj revni v svojih zahtevah. Najbolj miroljuben policaj tega sveta bi jih ne mo- , . . , , . . x . - _ Prihodnjo soboto ob 21. uri in v nedeljo gel opomniti, da so prehrupni in prešumni danes zjutraj, po dolgi m mučni bo-ob 16. uri se uprizori silna satirična kome- v gostilnah. i lezni, preminul. Lansko leto je bilo ta dan na trgu tri-' Pogreb nepozabnega pokojnika se bo krat toliko krompirja kot letos. Res, da so vršil v četrtek, 18. t. m., ob 4. uri iz kadarkoli je uprizorjena vzbndi največje lani napačna poročila nekega lista povzro- mrtvašnice mestne bolnice, zanimanje med gledižkim občinstvom, kar, čila neke vrste paniko med hribovci, takoj TPQT 1 aoft pomeni, da stvar vsesiiansko ugaja. Jo pač da so preplavili na ta dan trg z neobično marca i^o. ena izmed najkiepkejših s a tir-komedij na množino krompirja, toda kljub temu dej-, žalujoča soproga Haziea, sin naše sedanje razmere, na našo človeško stvu in primerjavi moramo le ugotoviti,j in ostali sorodniki, družbo in nje konservativno, leno duSev- da je bilo letos krompirja pod povprečno „ . T ~ nost. Vrag, ki se prikaže na odru — odru množino. Zato pa mu je bila cena še precej Fogr' pod)etNuov& I™presa. Corso V.E.H147 življenja, — zamore konstatirati, da človek, visoka. Držala so je okoli 1.15 lir. Prekupci, v vražjih lastnostih prav nič ne zaostaja za ki so ga nakupili na licu mesta v Gorah vragom temveč, da ga v marsičem celo pQ L 0.70, so napravili še precejšnje do- (322) Toafek prekaša. Njegovo poslanstvo pri nas se mu zdi skoraj od več: — kajti človek itak vztraja na svoji zgrešeni pati laži, hinavstva, farizejstva in — mnčeništva in hoče priti ija, kamor vodijo, le hudičeva pota in je pač tako. Igra je jako zabavna, prepletena skozi s satiričnim humorjem. Pri predstavi za odrom sodeluje orkester Glasbene Matice. Igro režira Košuta, inscenira Eozman. SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA VIDEM-SKE POKRAJINE (seja IG. marca 192t>.) Zadeve, ki so se odobrile: Libušnjer Bilanca 1925.; Skril je: Bilanca 1925.; Anhovo: Jlekurz proti davku na obrtnico Frank; Kamnje: Odstop delnic vipavske železnico deželi. Zadeve, ki so se odložile: Rifenbcrg: Plaća kaplanu in cerkovniku; Vrtojba: Po- bičke. Skoraj vse pripeljano blago je bilo pokupljeno. Da pa ni bilo kljub mali količini pripeljanega krompirja tako velikega povpraševanja, sta bila dva vzroka: 1. Zmanjšano sajenje krompirja v goriški okolici radi lanskih nesreč. 2. Precejšen uvoz jugoslovenskega semenskega krompirja od strani Zadružne zveze v Gorici in pa tržaškega Kmetijskega društva. Vsi prodajalci krompirja so tožili o lanski slabi krompirjevi letini. VILA GIARINI ex Delorenzi 8 pripadki, parkom, Nabrefina, krasna lega se proda na javni dražbi sodni je Tržič 25. marca ob deveti uri. Cenitev Lir 49540.— najnižji ponudek Lir 24770.— vadi j L. 4945.— Informacije daje pisarna Dr. Ferfolja mladi cene dvignejo. Kupce krav je posebno strašil pred kupčijo sramnlčnl katar, ki divja v nekaterih krajih. oblastilo za pravdo proti Arčonu radi mo- , Zamudniki so dvigali naročena sadna a* Vi it« „„,Q. nUv0L- drevesca pri Kmetijskem uradu na Tržaški cesti. Pridružili so se jim še nakupovalci m ur v ovih drevesc in povsod so se križali pisarna Mladi prašiči so se zadnje tedne precej Filzl 17.__366 dvignili v ceni ter so se prodajali na trgu ftiVALHI STROJ za krojače, znamka *Sin-po L 110—115. Goveja živina še vedno -en)j se proda. Skopo it. 1. 363 nizka, pa je težnja, da se radi bližnje po- SUBUIITJA za gostilno se išče. Via Udine " T' * 4 št. 13. 364 tenja javne posesti; št. Viška gora: Davek na živino; Kobarid: Davek na živino; Kanal: Ureditev brajde: odškodnina Valenti-lii-ju. Razne odredbe: Podgora: 23 rekur-z.ov proti obrtnemu davku in 2 rekurza proti davku na obrtnico (nekaj odobrenih, nekaj zavrnjenih). Senator Gentile v Gorici. 29. Hitrima -ob 9. uri zvečer bo predaval v in srečavali po cestah ljudje s šopi mladega drevja. Opazilo se je iz govorjenja, da se ljudje ne zanašajo več samo na trte, ampak da iščejo rešitve iz težkega položaja tudi v sadjereji, sviloreji in drugem. Ugodno pomladansko vreme je izpraznilo radi nujnega poljskega dela Že v opol- IVAM KACIN, Gorica, P. Tommaeeo 2« (Pkmtta), tovarna glassvirjev, hama-lijir, and. UgftaiaTaafB In popravljam Je po najaSfA oaaah, sajaaafteno. Pre4a|a na abiake. Cenik brezp&aine. 365 BABICA, diplomirana, Via Madonnina 10/11 sprejema noseče. 354 NADOHESTNTCA s kavcijo, za dobro usp.e-vajočo trafiko v Gorici, se išče. Informacije: Gorica, via Favetti 17. 349 Najboljše blago se kupi v prodajalni Corso 20 po sledečih cenah: ftLASOvuUE, harmonije, orkestrone itd. Covercoat v vsakem stanju popravlja in uglašuje Petinato Pečar, Gorica, via Corno 17, II. 94 Crepe BABICA, avtorizirana, diplomirana, spre- i Gabardme jema nosečo. Adele Emerschi'tz-Sbaizero, Sentan Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), la- Hlače stna vila, telefon 20-64. 220 Podvlake ELIZIR CMINA. Jako okusen. Vzbuja teč-iGardat nost i u je najboljše zdravilo proti že-!- lodČnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giulia-ni 42. _217 DEKLICA, 14 let stara, bi rada vstopila kot učenka v trgovino špecerijske ali manufakturne stroke. Prijazne ponudbe pod «Učenka N. na upravništvo. 336 366 42 — 58 — 6G — 74 — 90 51 — 38 — 67 — 85— 34 75 — 81 — 68 — 52 — 88 77 _ 63 — 89 — 55 — 85 20 — 25 — 30 — 45 - 80 33 — 47 — 52 — 75 -90 21—26 — 28 — 15 — 80 15 _ 18 _ 22 — 31 — 40 JEZIK! EOBOZIMKAVNI&KI ATELJE, Rebert Ber-ka Gotica, sedaj Corso Verdi 36. - Lastnik se je specijalizira! na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr. Pikla. Laboratorij otvorjen že 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. 253 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Trpoški sok (Sciroppo di salsapariglia dell'Alabarda) izdelan v lekarni Castellanovich, Trst, via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnnju žil, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in krepilno sredstvo. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. 281 Novi tetai i ^ | ŠOLA BERLITZ = Zasebne in skupne lekcije g Bj Via Torre blaitca N.21 - Trst H S Vpisovanje dnevno od 9-21 S »i J JEZIKI gledišču Verdi v Gorici senator Gentile, ka- danskih urah veselo gneče Raštelja, Koy- teri je vsem nam Slovencem le preveč poznan radi svoje Šolske reforme. Šahovski turnir v Gorici. šahovski turnir med člani Goriških mestnih društev se prične dne 25. t. m. Pozivamo vse one, ki bi se ga hoteli udeležiti, Ua se prijavijo do 24. t. m. v ulici Sv. Ivana. Z 24. t. m. ee bo vršil sestanek vseh udeležencev, kjer se določijo vse podrobnosti *ilede sporeda i. dr. Prepričani smo, da bodo merili svoje moči vsi, ki goje šah, ter da se bodo turnirja gotovo udeležili. — Skli-tatelj. — Zvezin iiior. — Goiiški krožek. V ne ilc.jo <1. t vaja ob 0. uri v navadnem prostoru. Točno vsi! DAVEK POSEBNE SORTE. Naokrog po Gorici in posebno okoli SIo-^ encev hodita dva čedno oblečena gospoda ler z vso silo zahtevata., da se naroČijo na časopis: «1 confini dltalia». Ker se dotična dva gospoda obnašata tako, kot da bi bili vsi prisiljeni se naročiti na njun časopis, opozarjamo vse naše ljudi, da ni prav nih->'e dolžan tega storiti. Mnogi so se splašili tega siljenja in plačali zahtevanih 80 lir za siljeni jim časopis. Ob tej splošni denarni revščini ta davek posebne sorte ni ravno malenkosten. Opozarjamo naše ljudi, da naj se ne puste od nikogar strahovati ter naj vsako prekomerno siljenje naznanijo oblasti. TRG SV. JELARJA V GORICI. Ne le njegov drug sv. Andrej, tudi sv. llilarij zgublja vedno bolj na svojem pomenu in nekdanji tržni slavi. Napolnil se je res živinski trg ta dan z množico ljudi in živali, ravnotako r vozovi trg na Kornu, oni sv. Antona in pa iz- na, Sv. Antona in drugod. Razni goriški trgovci so imeli tako zopet par ur brezplačnega pouka in govorjenja v slovenščini. _ — Norec na tržalkl cestL V torek se je skril v neki hiši na tržaški cesti človek o katerem se je pozneje doznalo, da se mu je — revežu — omračil um. V rokah je tiščal listič, na katerem je bilo zapisano: Via Leopardi, bolniška blagajna, nujno! Zeleni križ je spravil reveža, ki se piše Tronkar, v umobolnico. ________ VOJŠČICA NA KRASU. •£ * Poskusen samomor. Nekega moža, katerega imena za danes nočemo priobčiti, je prignala revščina in drugi vzroki tako daleč, da si je hotel vrteti življenje. Pri tem nesrečnem namenu mu je pa spodletelo. Ko je skočil v neko globoko jamo je obležal na iz stene moleči skali. Hud sunek ga je najbrže pripravil k pravi pameti. Začel je kričati na pomoč. Ljudje so prihiteli in ga odvedli k njegovi preplašeni družini. VIPOLŽE. Vabiio k prireditvi društva «Vrtec» v Vi-polžah dne 19. t. m. na praznik Sv. Jožefa točno ob 3.30. uri popoldan v prostorih g. Jasniča. 1) Gregorčič: tNaša zvezda« deklamacija. ) «Na planine« poje moški zbor iz Koza-ne. 3) Finžgar: «Razvalina življenja^ drama v 3 dejanjih. 4) «Mesec» .poje mešan zbor iz Medane. 5) «Poštna skrivnost« burka v 1 dejanju. 6) «Črni kos» poje mešan zbor iz Vipolž. Po igri prosta zabava in srečolov. K obil- POSESTVO obstoječe iz hiše s 4 prostori in hlevom 2 vinogradov, sadnega vrta, v najlepši legi v Dobravi jah pri Toma ju, več njiv in travnikov se ugodno proda. Pojasnila v Dobravljah It. 16 ali Skedenj št. 521. 362 TVRTKA C. VISINTIN Trst, Via delle Torri 2 (vogal S. Lazzaro nasproti cerkvi Sv. Antona novega) O priliki velllMn^nih praznikov dnevni dohodi: Izgotovljene obleke za moške in dečke, površniki, dežni plašči i. t. d. i. t. Bogata i z bera tu- in inozemskega blaga. Lastna prvovrstna krojačnica. VOĐA «DBImI/ALABABODA» PROTI IZPADANJU LASI, steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Castellanovich;) Trst, Oglejte si naša okna in nade eene Via Giuliani 42. 357 feOrCR ifiče službe, če mogoče na deželi, t Govori oba jezika. Naslov pove goriftka uprava. 346 ■I&a, pripravna za gostilno in prodajalno, se proda v Gorici. Pojasnila daje goriška uprava. 347 TRGOVSKI pomočnik dobi službo. Hrana ni stanovanje pri družini. Plača po dogovoru. Počkaj Fran, Kozina. 337 POHIŠTVO novo pripravno za urad ali agencijo blagajna, klop, mizice, kovina-sta mreža in svetilka se prodajo. Naslov pri upravništvu. _367 vozni trg, toda bile so še tu pa tam praz-ni udeležbi vabi — Odbor. PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in ' bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 218 BABICA, avtoriziranc:, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 290 ŽIVINOZDRAVNISKA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 219 P redno ka] nakupite, obiščite 333 Veliko skBadi&e pohištva tvrdo ALESSANDRO LEVI MfNZl Via Rettori št. 1 - Vil MaKanftan it. 7-1S Spalno eobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veriKi izberi. E3E9 Tvrdka GIUSEPPE SPECHAR TRST, Via S, Caterina St 7 (Piazza Mazzini) naznanja svojim odjemalcem, da je prejela veliko izbero tu- in inozemskega blaga -moške in ženske obleke. — Najlepše in zadnje novosti po konkurenčnih cenah. Specijaliteta angleškega In Češkega blaga Velika izbera površnikov, dežnih plaščev, izdelanih oblek. — Zadnji vzorci. Sprejemajo se naročila po meri 356 Preden kupite psa'nI stroji, oglejte si stroj „Rheinmetall", ki je na prvem mestu današnje moderne mehanike. Nemški izdelek Iz tovarne Rheinmetall-VVerke, Dusseldorf. Petletno jamstvo. Polovico prihranite, če kupite naravnost pri glavnem zastopniku za Italijo R, Simons, Gorica, VI« Mazalni it. 5. Da se nverite o prvovrstnostl stroja, dobite ga šest dni na poskušnio brez vsake odškodnine. Ceniki na zaht vo brezplačno. Tudi rabljeni stroji se prodajo. - Izvrš'iiejo se popravda vsakovrstnih pisalnih strojev in registrskih blagajn. Za solidno delo se jamči. Siampllj- ke trakovi In kopirni papir za pisalne stroje veJno v zalogi iz prvovrstnih tovarn.---- * Občinstvu te priporoča R. SIMONS. PODLISTEK JL-LES VERNE: (28) Skrivnostni otok 1'edaj je Top nenadoma postal silno nemiren. Skočil je naprej, se vrnil k mornarju in zdelo se je, kakor da ga hoče nagnati, naj pospeši korake. Pes je zapustil obrežje in izginil med peščenimi sipinami, koder ga je vodil njegov neprekoeljivi nagon. Sli so njim. Kraj je bil videti popol-uoma zapuščen; nobeno bitje ga ni oživljalo. Peskovina je tvorila nepravilno vrsto majhnih vzboklin in gričev, ki so zavzemali veliko prostora. Ti griči so bili podobni majhni Švici, in kdor se je hotel znajti med njimi, je moral imeti izvrsten nos. Crejs kakili net minut to poročevalec in , njegova spremljevalca prišli do neke peščene jame, ki je bila izdolbena v.hrbtu neke sipine. Z glasnim lajanjem se je Top ustavil pred njo. Spilett, Harbert in Pen-croff so hiteli noter. V jami je bil Nab, ki je klečal poleg trupla, ki je ležalo na listnati stelji... To je bil inženir Cir Smith. OSMO POGLAVJE. Nab se ni ganil. Mornar mu je zaklical samo eno besedo: «Živ?» Nab ni odgovoril. Gedes in Spilett sta pre-bledela, Harbert je sklenil roke in obstal nepremičen. Nesrečni zamorec ni v svoji bolesti videl tovarišev in ni slišal mornarja. Poročevalec je pokleknil poleg negibnega trupla in pristavil uho na inženirjeva prsa, potem ko mu je odpel obleko. Minila je minuta, ki se je zdela večnost. Skušal je zaznati srčno utripanje. Nab se je nekoliko vklonil in se ozrl okrog sebe z hladnimi očmi. Nikoli ne bi mogel obup tako hudo izpremeniti človeškega obličja* kakor je njegovo. Izčrpan od napora, strt od strašne bolesti je bil Nab tako izpremenjen, da si ga težko prepoznal. On je bil uverjen, da je njegov gospod mrtev. Po dolgem, skrbnem opazovanju je Ge-deon Spilett vstal. «2iv je!» je rekel. Zdaj se je tudi Pencrolf sklonil nad Čirom Smethom; njegovo uho je zaznalo nekaj slabotnih utripov srca, a ustnice so začutile lahen dih. ki je prihajal iz inže-nirjevih ust. Na poročevalčev migljaj je Harbert stekel ven po vode. Kakih sto korakov dalje je odkril bister potoček, ki je tuborel skozi pesek. Brfckone je nastal iz nalivov pretekle noči. S čim pa naj zajme vode, ko ni bilo v vsem območju sipin niti ene školjke? Mladenič je catorej pomočil svoj fcepni robec v vodo in naglo stekel k jami. Na srečo je zadostoval moker robec, ker Gedeon Spilett je hotel zmočiti samo in-ženirjeve ustnice. Nekaj kapljic sveže vode so dosegle nepričakovan uspeh. Iz prsi Cira Smitha se je izvil vzdih in zdelo se je, kakor da bi hotel izgovoriti nekaj besed. | «Se ga bomo rešili!» je rekel poročevalec. Pri teh besedah se je Nabu vnovič porodilo upanje. Slekel je svojega gospoda, da bi videl, če nima kje kakšne rane. Ne na glavi, ne na životu in udih ni bilo nebene rane, niti brazgotine ne. To je bilo čudno, zakaj po vsej verjetnosti ga je voda vrgla mimo kamenitih kleči na suho. Celo roke so bile popolnoma brez rane in ni bilo mogoče razumeti, kako se je inženir prelrfl skozi skalovje, ne da bi se najmanj poško-" do val. Toda pozneje se bo to že pojasnilo. Ko bo mogel Cir Smith govoriti, bo že povedal, kaj se je z njim zgodilo. Zdaj je bilo glavno priklicati ga zopet v življenje. Začeli so ga drgati po telesu s trdim mornarjevim jopičem. Močno drganje je ogrelo inženirjevo telo in kmalu jr ?ačel ponesrečenec pregibati roke in enakomerneje dihati. Če bi ne bilo poročevalca in njegovih spremljevalcev, bi Cir Smith umrl on onemoglosti. j «Ti si torej mislil, da je tvoj gospod mrtev? je vprašal mornar zamorca. I — Seveda, mrtev! je odKovorll Nab; in če bi vas ne bil Top našel in pripeljal semkaj, hi bil pokopal svojega gospoda in umrl zraven jijega.» I/ tega je razvidno, na kakšni tanki nitki je viselo življenje Cira Smitha! Nab je pripovedoval, kako se mu jo \->»■ pripetilo. Ko je na jutro prejšnjega dne zapustil kamine, je Sel v severno smer s 11 prišel na obrežje, ki ga je f.o, preiskal. Brez upa, kakor je zdaj priznal, je na bregu, v pesku in kamenju stikal za -l<'-dovi, ki naj bi ga vodili dalje. Posebno se je zanimal za obrežje, ki leži nekoliko više, zakaj dolenji rob je bil v območju plimovanja, ki je gotovo zabrisalo Morebitne sledove. Ni več pričakoval, da bo našel svojega gospoda Še živega. Hotel je najti le njegovo truplo, da ga s svojimi rokami zagrebe in mu napravi grob. TREBU&A. - i >r» nas deva jo srajce v perilo. Brunat je pdšel zopet v svojo domaČi jo in lako je končala v kratkem politična sprememba nekaterih naših domaČih «značajnežev». IZ TOLMINA. c&olako društvo« v Trstu je prejelo iz Tolmina 200.— Lir s pripombo: Podpisane poklanjajo cšolskemu druStvu» v Trstu znesek 200.— lir iz Čistega dohodka naše predpustne prireditve. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prepla-čali vstopnino, posebno pa Tebi «Cuk na palci/-, ki si nam s svojo čudno, duhovito reklamo mnogo pripomogel, da je naša prireditev tako dobro uspela. Priporočamo -e Ti tudi v bodoče, ker ne mislimo še zaključiti. čutimo še —. Tolminske tete. SLAP OB IDRIJI. Kaj je z rudnikom? Podjetje Vigano še nadalje vztrajno poizveduje po rudi v Žlebeh. Te dni ima priti z Dunaja komisija, da ugotovi kaj da je pravzaprav gotovega in obetajočega za bodočnost. Naravno, da tudi mi pazno sledimo razvoju cele zadeve, ki bi utegnila postati odločilnega pomena za našo vas. KOBARID. izkušnje z dosedanjim zadnjim občin-skim tajnikom je pač naučila voditelje občinske uprave pri nas v Kobaridu in pa še doli pri višjih oblasteh, da brez po/nanj a jezika občinarjev ne gre in pa ne gre ob- kupljivo. Komaj spregovori otročiček v Šoli s svojim sodrugom besedico v materinščini, že kriči nad njim in ponavlja rekoč: cosl non si parla, questo e bruttol Na cesti kriči nad materami, zakaj ne pošiljajo svojih otrok v šolo, in ker je izvanredno vsiljiva, je postala «potrebno zlo» tudi med svojimi ožjimi sorojaki. Kaj poreče videmski gospod prefekt, kadar izve, da očita imenovana oseba ubogi materi vdovi po invalidu, katere hčerka ga je pozdravila o priliki njegovega obiska v Tolminu, onih 100 lir, katere je gospod prefekt s plemenito gesto izročil pri županstvu kot darilo za deklico? Pri osebah, katerim je poverjena vzgoja mladine, je treba tako pomanjkanje vsake srčne vzgoje globoko obžalovati. Njena prednica, ki je bila sicer avstrijskega po-! koljenja, je nastopala vedno in povsod kot dama s finim taktom, dasi je zasledovala iste cilje. Vsekakor pa kvari imenovana ravnateljica s svojimi vzgojevalnimi načini v otroškem vrtcu ter s svojo nestrpnostjo izven šole mirno sožitje s tukajšnjim prebivalstvom. Radi tega je neobhodno potrebno opozoriti nujno merodajne kroge, da zamenjajo čim prej imenovano ravnateljico, kateri tolminske matere ne zaupajo več svojih otrok. Književnost in umetnost KONCERT, katerega bo izvajala v nedeljo zvečer «111-činski voz naprej. Trpelo je "celo ljudstvo, ! rija» pod vodstvom Milana Pertota obsega upe i komisar, trpel tajnik sam in ie na j-! vseskozi poljudne skladbe, lahko razumlji-ijolj je trpela občina. Zato pa prav toplo prosimo, da se pri imenovanju novega tajnika res mnogo gleda na znanje jezika ob-činarjev Kobarida in Trnovega. Kobaridci. (Slede podpisi) AJDOVŠČINA. Napad. V petek med 10. in 11. uro zjutraj se je napotila vdova g. Karolina Marc, Planina ve vsakemu vkljub svoji veliki in trajni vrednosti. Zato upamo, da bo naše tržaško občinstvo v čim največjem številu posetilo nedeljski koncert. NAŠ ODER IN NAŠE IGRANJE NA GORIŠKEM. (Beseda našim društvom.) V zadnjem času opazujemo na naših odrih veselo gibanje. Ni ga skoro društva (Novakov mlin) na pošto v Ajdovščino, da in niti odra, kjer bi se ne nastopalo. Poleg ' tega vidimo še veselejši pojav: iskanje novih dram, novih snovi in pa popolnejše kuliserije oz. odra na splošno. In to ne le na enem odru, ampak skoro povsod. Stare dvigne vsoto 33 Lir. Steza pelje po samotnem polju. Nekako v sredi poti pride proti njej mladenič, kakih osemnajst let star, j zastavi ji pot in ji zažuga: «Denar ven, dru-j trače vas ubijem!» Vsa prestrašena in vzne- za stot žive tefte, teleta od 7—750 lir, konji ogrske pasme 2900—5000 lir glava. Prašički 6—10-tedenaki od 80—150 lir glava. Kupčija je bila'v splošno prav iivahna. Na dan sejma m razprodaja vsakovrstno manufakturno blago, ieleznina, vozovi, kmetijski stroji, orala, vrvi, moški in ženski čevlji, sadno drevje itd. Prihodnji tržni dan bo 22. t. m. GLAVNE DOLOČBE PRAVILNIKA K ZAKONU O SPUŠČEVALNICAH ZA BIKE Goriško živinorejsko ^nadzorništvo nas je naprosilo, da priobčimo sledeči dopis: Furlanska živinorejska komisija je poslala vsem županstvom in bikorejcem pravilnik k novemu zakonu o spuščeval-nicah za bike s sledečim dopisom: Cenjeni gospod! v mr* »H* IfLTai"»o dO 1-u.to. pravilnik k zakonu z dne 21. junija 192o št. 1162 o spuščevalnicah za bike. Opozarjam V. BI. na glavne točke, katerih vsebina je na kratko sledeča: 1. Določiti krajevno porazdelitev pasem. 2. Zagotoviti normalno razmerje med T. lir 50, L. P. 50, P. T. 50, A. D. in A. D. L 40. V nedeljski «Edinosti» je pomotoma izostal znesek, katerega so darovale hčerke g. Maksa Kodriča. Popravljamo v toliko, da so darovale L 20. TržoJRa posojilnica In hranilnica registrov«n* udruga z omejenim poroštvom VABILO . Berlina poročila« DEVIZE: Trst, 1? marca. Amsterdam od 99A.— d* 1003.— Belgija «d 103.— dolOft,—; Parim 99 50 do 00.— London od 121, H; do 12.1.20 jNew York od 24.85 do 24.95; Španija od 35".— do 352.— ; Švica od 473.W do +30.50 : Atene od 34,— do 35.—; Berlin od 5 «>,— do 596.— ; fcukareit od 10.25 do 10.75 Praga «4 73.70 do 74.16: Ogrska od 0,0343 do 0.0J52; Dunaj od —.350 do —.3-5; Zagreb od 43.85 do 44.06. ReDočijske obremico 70.00. M i VALUTE; IV na ki se bo vršil, v prvo sklican, v sredo, 24. marca 1926 ob 4. uri pop. v drugo sklican pa. po § 49 zadružnih pravil, za primer nesklepčnosti o prvi skliebi sredo, 7. aprila 1926, ob 3. uri pop. j v lastni hiš! via Torre bianca 19, I. nad ,k,lo^Vd..00H® I s sledečim dnevnim redom: 0 03o2 : dinarji od 43. ">0 do 43.75; dolarji od 31.80 . dO 24 95; novci po 20 frankov od 94.— do 97 —t Odobritev letnega poročila in računskega sklepa za 1. 1925. 2. Razdelitev Čistega dobička. USTNICA UREDNIŠTVA. j S. Poročilo o rezervnem zakladu. G. F. Lavrenčič: v krajih, v katerih traja spuSCevalna 'oba le nekoliko mesecev. 3. Določiti primerno skočnino, da sej bodo mogle vzdrževati spuščevalnice. S tem, tla pomnožimo število bikov, znižano za vsakega izmed njih število skokov in istočasno tudi dohodek bikorejca. Ker pa ostanejo nespremenjeni stroški za vzdrževanje spuščevalnic, moramo poviSati skoč-nino za toliko, kolikor se nam zdi umestno in pravično, da bodo bikorejei primerno odSkodovani za oskrbovanje spuščevalnic. Skočnina ni določena za skok, marveč zaj vsako kravo; znaša 40 lir v živinorejskih,! okrožjih, v katerih je določena simodolskaj , . ~ , . .. .. ! pasma, in 25 lir v vseh drugih živinorej- S! afiS^Krf^TS:FSS5' Okrožjih. Ta skomina S bo zviS„4: Poggi umeknila od sklenjene poravnave, ^_______ ________ ______^ je izgubila ta poravnava vsako vrednost biki in kravami, tako da dosežemo' vsako za upnike banke, kakor smo že poročali, leto višji odstotek oplojenih krav in večji Posledica bo ta, da se bo moralo nadalje-dohodek od telet in od mleka. To se pravi,! vati redno konkurzno postopanje, ki bo pomnožiti število sposobnih bikov, dokler trajalo zelo dolgo in bo zahtevalo mnogo ne bomo imeli enega plemenjaka na vsa- ] stroškov. Koliko dobijo upniki, se bo videlo kih 150 krav v krajih s celoletno spu£če-|še le tedaj, ko bo postopanje končano, valno dobo in enega na vsakih 80 krav v Ker sta se Feiner in j 4. Vitanje revizijskega poročila. 5. Izprememba pravil. 6. Razni predlogi. ) /. Volitev načelnistva. 8. Volitev nadzorništva. TRST, dne 14. marca n ade na ga vpraša vdova: «Kakšen denar ?»'potem kaka Miklova Zala itd., torej stvari, ajiznižala kadar bo to'ootrebno V tem trenotku je pa že zamahnil napada-! ki so svoj čas že preživele, vedno bolj iz-f lec z debelo gorjačo proti glavi, a na srečo ginjajo z nagih odrov in nadomestujejo jib si je vdova zakrila glavo in udarec, ki je; čisto nove stvari, ki nam niso bile poznane, bil namenjen glavi, je ranil le ramo. Napa-! In to zlasti zadnji čas, zadnje tri mesece, laloc je nato zgrabil vdovo, vrgel .jo na tla, Temu novemu pojavu prednjači v prvi zamašil ji z levico usta, z desnico ji ie pa! vrsti Ljudsko gledišče v Gorici, ki se ne iztrgal žep iz krila ter zbežal. V žepu je zadovoljuje le s stvarmi, ki so se po večjih imela gospa Marc 150 lir in nakaznico za odrih že igrale, ampak si preskrbuje kar 33 lir. Napad se je takoj naznanil orožni-! rokopise (Materin greh). Poleg tega odra kom, ki so šli z g. Marčevko na prostor,! napreduje počasi tudi oder v Idriji, ki si- kjei se je bil napad izvršil. Kakih par sto korakov v smeri, v kateri je napadalec bo žal, se je dobil odtrgani žep, v njem molit cer nima še onega polnega razmaha, kot ga ima goriški, a vendar se temu položaju vedno bolj bliža. Poleg teli opazujemo veni k in rožni venec. 0 150 lirah kakor tu-, vedno več zanimanja za nove igre tudi po di o nakaznici za 33 no sluha. Tudi napadal TEMNICA NA KRASU. Cerkev imamo sedaj hudo lepo. Je kot pravijo vsaj od zunaj ena najlepših, kar cv. "_» iju iiio.li ivaivui i/u. t • ---- ■ ~~ —'C"" i'^ 53 lir pa ni bilo ne duha Cisto deželskih odrih (Njivice: Ulica št. 15; »adalec je izginil. Crniče: Avtomobilist; Kal: Hlapec Jernej; * twa ttdactt Tolmin: Ljubezen zdravih; Solkan:. Vr- jjih je bilo po vojni sezidanih. Tudi do svojega dušnega pastirja smo prišli. Le pevci se sedaj nekaj kuja jo radi orga-nista. Tako smo Že vee časa brez cerkvenega petja, tako da izgledajo nedeljske maše kot navadne tihe maše ob delavnikih. Krompir smo letos sadili večinoma jugo- j tinec.) i Vendar pa ima ta razmah tudi svojo senčno stran, ki tiči v tem, da ne napreduje sporedno z izbiro novih, modernih dramskih del tudi igranje. Naša moderna dramska literatura zahteva pač mnogo več pažnje in pa spretnosti, kot jo je nalagala. odhajajoča romantika. In tu se mi zdi potrebno poudariti ponovno dejstvo, da ne smemo zgubiti cilja izpred oči, cilja, kateremu naj dfama tudi služi in mu je slovenski. Bomo videli, kako se bo ta poiz- torej podrejena. In ta cilj ni v teni, kaj in \us ob nesel AVČE. V nedeljo dne 14. t. m. se je na podlagi prefektove odredbe iz Vidma razpustilo »Izobraževalno društvo v AvČah» in se zaplenilo vse njeno imetje. Tozadevni dekretj misli. in koliko igramo, pač pa tiči v čisto drugem vprašanju: kako igramo?! Tu namreč zadenenio v ono, kar mi hočemo, v vedno boljše globje pojmovanje naše kulture, tu hočemo pokazati, da imamo več, kot kdo se je izročil sedanjemu predsedniku Prosvetnega društva «Dom», z ozirom na to, da je »Izobraževalno društvo« z dovoljenjem občnega zbora preteklega leta spremenilo društveni naslov, kar je bilo svoje-časno in pravočasno naznanjeno pristoj- Do teh besed me je napotilo to le: videl sem mnogokrat igrati na odru stvari, ki niso bile dovolj skrbno pripravljene, stvari, ki bi jim bili igralci kos, pa jih je režija zanemarila, scena pokvarila, ali pa tudi, to včasih, igralci s svojim liepojmo- »rjena kr. karabimrjem v Ročinju. Itazpust omenjenega društva, je v navedenem dekretu sledeče utemeljen: ( Da je. Izobraževalno društvo zbirališče slovenskih iredentistov, kjer se neprestano razvija proti italijanska kampanja, po predsedniku Avg. Kovačiču, kateri ie bil dne 17. febr. aretiran, ki je z drugimi napadel in ranil fašista Erjavca, kateri se kot takega javno kaže. Dalje, ker se delovanje društva ne omejuje le na izobrazbo vpisanih članov, temveč jt usmerjeno, da goji sovraštvo proti Italijanom in državi, z vidno nevarnostjo za javno varnost.» V tem dokumentu je razvidno kako na-»ačno je poučena oblast od onih, ki so naredili to famozno ovadbo. V Avčah ne obstoja Izobraževalno društvo« pač pa »Prosvetno društvo Dom», kateremu ne predseduje Avg. Kovačič, niti ni član odbora pri temu društvu. Nikdar in n i kdo ne more navesti en sam konkreten slučaj, da bi se v tem društvu vršila proti-državna kampanja in gojilo sovraštvo proti Italijanom. Ta dejanja, — ki so še drugi slučaj za podlago ovadbe —, so se pojavila Je v razgreti in domišljavi glavi ovaditelja, — s posebnim namenom..... Da je Kovačič napadel in ranil fašista Erjavca, tudi še ni dokazano, ker je razprava še le v teku, a do sedaj se še ni našla nobena priča, ki bi obremenilno izpovedala proti Kovačiču, kljub temu da se ena taka priča pridno išče. Glede Erjavca pa pravijo ljudje, ki so ga neposredno p'' tepežu videli, da mu ni bilo sile, bržčas pa se je pijani Erjavec, domov dredoč sam pobil in, kar je še najbolj značilno, da je Erjavec sam v dvomu o prisotnosti Kovačiča pri tepežu. Tako postajajo žrtve ljudje in ustanove radi brezvestnih ovadb, katerim oblasti takoj verujejo, ne da bi se natančno dali informirati o verodostojnosti teh ovadb. TOLMIN. Asimilacija našega ljudstva menda le še prepočasi napreduje zlasti med Tolminci, Se izza srednjega veka znanimi puntarji, s katerimi so imeli njihovi gospodarji vedno sv^je križe. Kot hribovci imajo trde butiee, zato je treba proti njim uporabljati izdatnejša vzgajalna sredstva. Tega mnenja je namreč sedanja ravnateljica otroškega vrtca v Tolminu, Scipa-retti, ki deluje tudi izven otroškega vrtca, fn sicer tako uspešno, da bo kmalu izostalo iz otroškega vrtca še zadnjih 6—8 otrok. 4. Urediti spuščevalnice tako, da se porazdeli delo enakomerno na vse potrjene j bike. Ne zadošča, da imamo potrebno šte-j vi\o bikov; zabraniti moramo tudi, da se nekateri premalo, drugi pa preveč izkoriščajo. Enotna skočnina bo najbolj pripomogla k enakomernemu izkoriščanju plemen jakov v posameznih živinorejskih okrožjih. Za slučaj pa, da bi to ne zadoščalo j bodo 1920. ____Naćelništvo. *) 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zbori; >ta-; viti predloge, kaieri niso na dnevnem redu O teli predlogih pa občni zbor ne more >k1epatl j ampak le odloČi, Če se sploh vzamejo v prrtrcs, ."h jče se morejo izročiti posebnemu odseku ali nadzor-ništvu, ali pa načelniŠtvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora Skladišče Poliišfv ĆM, dunajskega in lastucgn izdelka po konkurenčnih cenah s prodajo na drobno in debelo Semolich & C. Via Cecilia De RittiuGycr št. 1 (Palača Rittmever via C. (ihfRa št. li Proda se takoj n >vo sezidan enonadstrrpen mlin j mogla županstva določiti delokrog i s Šestimi mlinskimi kamni. Na 2 minuti oddaljenem vsake posamezne spuščevalnice. Posebno'"P1^1 hektar velkemvrtu nf" se bo mPorala upošte^ati taokolno.t v kra-|^ Sn^aTe ob ^" ^ " * jih, kjer se dve pasmi stikata, da se pre-1 MUl1 ,cž{ v nepotre(|ni ^i*-' niiti oblastim. Izvršitev odredbe je bila po- vanjem bodisi svoje vloge, bodisi skupnega .. j-— »----'stanja na odru. Omenim naj takoj tu Še nekaj drugega, kar povzroča marsikateri nedostatek, da se igra namreč premnogo-krat bolj radi navade in običaja kot pa iz ljubezni do igranja, do predmeta'samega. Da ti nedostatki igranju in posameznim uprizoritvam ne koristijo, da jim v glavnem škodijo, da povzročujejo razne neuspehe in radi neuspehov vedno manj ljubezni do dela in novega uspeha, je več kot gotovo. Zato pa je treba tu temeljitega zdravljenja, ki bo našemu odru le koristilo. Videl sem nedavno uprizoritev jako težke, sicer pa malo vredne igre «Miklova Zala». Scena je bila silno futuristična, pa-ne iz namena, pač pa radi nerazumevanja in pa nepožrtvovalnosti. Ljudje so se seveda smejali odru, ki ni bil oder, in odhajali pit. Votlina na Roščići je bila iz blaga, skale nobene, v votlino so hodili po kole-lenih. Naši ljudje tega niso vajeni. Radi tega bi našim društvom svetoval, da uprizarjajo raje manjša in lažja dela. Ce se ne more postaviti igri primeren oder, ne doseže svojega namena. Drugo, kar je silno nepravilno, je še vedno ono grdo elkanje. Ce hočete govoriti na odru lepo slovenščino, kar bi takorekoč morali, ne elkajte. To ne zahteva mnogo truda, vsak režiser lahko to doseže tekom vaj za eno igro. Tretje so nelepe Šminke. Kdor nima vsaj malo prakse, naj se tega dela ne loti, ker morda samo pokvari splošnost. Svetoval bi v tem oziru vsem onim, ki bi se radi priučili tej umetnosti, da si nabavijo Novi nšk ovo knjigo «Lepa maska» in poizkušajo sami na sebi in pa na drugih. Četrto: izkoriščanje dramske umetnosti v kake napačne in nelepe zabave, ki zgube potem na vsem svojem pomenu in vso kulturno veljavo. Gotovo je, da zahteva igranje na našem odru vedno težjih žrtev. Spojimo ga z našim namenom, z našo željo in bo lažje. Spojimo ga s svojim trpljenjem in bo lepše. Odri pa naj pazijo na to, da gotovo vedo, kaj zmorejo, ker, četudi je malo, samo da je dobro, pa dobi vse drugo lice in pa lepo. — Z. K. Iz trtaike pokrajine preči nepravilno plemenenje. 5. Vsi lastniki bikov, naj so ti namenjeni za javno spuščanje ali za plemenitev lastnih krav, morajo prignati svoje plemenja-ke pred pregledovalno komisijo. Nepotrjeni-biki se morajo skopiti, ako jih živinorejci ne izločijo v roku, ki ga je določila pregle-1 dovalna komisija. 6. Bikorejei so dolžni pridno zapisovati skoke v zapisnik o spuščanju, iz Katerega morajo biti razvidni morebitni povratki. 7. Pregledovanja na domu so načeloma odpravljena in se bodo dovoljevala le iz-jeuaoma. Taka pregledovanja se nadomeščajo s perijodičnimi pregledovanji, ki se bodo vršila v krajih, v katerih bodo potrebna. Perijotiična pregledovanja se morajo napovedati vsake štiri mesece po splošnem pregledovanju v krajih, v katerih je Živina celo leto v hlevu. V goratih krajih pa, kjer ženejo kmetovalci svojo živino na planine,1 se vršijo taka izredna pregledovanja le enkrat na leto in sicer 2—3 mesece po rednem pregledovanju. 8. Bikorejei morajo zavrniti vse neza-| dostno razvite in pod 20 mesecev stare junice. 9. Za slučaj, da bi ne poskrbeli v občinah ali v skupinah občin bikorejei sami za potrebno število bikov, odredi prefekt ustanovitev obvezne .zadruge živinorejcev za i nakup in vzdrževanje potrebnih bikov. 10. Prestopki pričujočega pravilnika se kaznuiejo z zlobami od 500 do 2000 lir. Za prestopke se smatrajo: a) uporaba nepotrjenih bikov; b) spuščanje bika po nižji skočnini od one, ki jo določa pravilnik: c) nezadostno in neredno vpisovanje v zapisnik o spuščanju; d) plemenitev telic, ki niso dosegle predpisane starosti; e) nepravilno plemenenje (n. pr. uporaba cikaš tih bikov za rjave krave in nasprotno, itd.). Hribovske občine, y katerih traja >pu-ščevalna doba le nekoliko mesecev, imajo zadosti Časa, da uredijo spuščevalnice v smislu določil novega zakona. Občine s celoletno spuščevalno dolx>, ki niso še oskrbljene z zadostnim številom potrjenih bikov, se vabijo, da se požurijo in da se posluŽijo v najŠirSi meri pomoči pokrajinskega živinorejskega nadzorništva. Namen zakona je zelo hvalevreden: povečati do najvišje mere dohodek glavne krajevne kmetijske obrti s sodelovanjem vseh živinorejcev. Zanimanje in razumnost naših živinorejcev mi da jata jamstvo, da se izvede zakon tekom leta 1926. prostovoljno in ne da bi bilo treba uporabljati prisilna sredstva. v polnem obsegu v vsej pokrajini Predsednik: O. L. Mainardi. —- Opomba ured.: Glede novega zakona o spuščevalnicah za bike smo prejeli do sedaj le pritožbe iz vipavske doline o previsoki skočnini za simodolsko pasmo. V drugih krajih pa vlada le ono običajno začetno nezaupanje napram novim zakonom. v neposredni bližini obrežnega gozd* knez j Auersperga ri& Dolenjskem. Nilčrti in zldivo Ze pripravi jeni. (374) Ponudbe na Spl«Sn« gospodarsko tarfru-go v Žuženlterk« ••nlja). Angleško in tuzemsko blago najfinejše vrste. tomM [mat is MvM ladnji vzorci, za možke in ženske od L 240 naprej izgatovljsrie obleke iz dobrega bi ga od Tj 240. - do L 350. - Lastna krojačnic« prvega reda (365) M. FISCHBE1N Trst — Via Muratti 4 (tik gledališta Exce