Uto L»X. ** Uk Li«fct}aaa, ter«k U. scptenfcra 1*3* izoaja vsaft aau popoidna, izFsemA oadeg« m prasnu™. — inimn do 00 p*ot Trst 6 Din 2» do 100 vrst a Din 2JW» od 100 do 800 vrst ft Din 8, vetp tnaermtt petit •xsta Din 4,-s Popust po dogovora. tnaeratm dave* poaebe). — >8k)WMflk). Navede *elj» mMetoo v Jugoslaviji tMu 12-. ca taomrastvo Din 25« Rokopial •• ne rraćajo UREDNIŠTVO IN OFKAVNlftTVO LJUBLJANA, Knfl)w* miea Me*. & Telefon: 31-22. 81-23. 81-3*. 81-25 tu 81-26 Podruioie«: MARIBOR nin*ain«jcI JOTI 8b — NOVO MBSTO. Ljubljanska & telefon tt. 26. — CELJft: celjsko uredništvo: 8tro—nmvmjeva ulica 1, telefon at. 60; podružnica uprave: Kocenovm ulica 2. telefon St. 190. — JESEN1CE: Ob kolodvoru 101. Pofttna nranilnica v Ljubljani St. 10.351- Grozote Spanske državijansflee vojne: Barikade iz žensk in otrok Položaj v Alcazarju po poročilih madridske vlade — UpornUU pošiljajo v prvo vrsto ženske in otroke, da bi ustavili napade vladnili £et Madrid, 22. septembra. A A. Agencija Fabra poroča. Tukaj so u jeli radiogram iz Burgosa. ki upornikom v Alcazarju zapove-duje, da za nobeno cen« ne smejo izpustiti žen in otrok. Žene in otroke morajo spravljati v prvo vrsto, dfe bi tako prepre-ri!i napad vladnih eet. Tako je iasna zločin-ska akcija, s katero hočejo uporniki izkori-stiti človcčanstvo in potrpljenje vladnih čct. V Alcararju delajo barikade iz ncdolžnih žrtev. l'porniki tem nesrečnim žrtvam ne marajo pomagati, ampak jih ćelo izrabljajo v svoji strankarski borbi Med civilnim pre-bivalstvom je to postupanje polkovnika Moscarda i/zvalo velike ogorčenje. Parišlci listi so že poročali o ženski, ki se je v?pela na okno Alcazarja in vpila. da ho-Čejo uporniki predati. Tod.i uporniki polkovnika Moscarda so jo takoj ustrelili v hr-bet l'porniški krogi iziavTjajo sami, da je viada dokazala svoje človečanstvo. Alcazar bi iz vojarkih ra/logov moral že zdavnaj zle teti v zrak. Alca/ar ni osamljena trdnjava, kakor se to misli v inozemstvu, ampak je to kup trdnjav nad mostom Vsak dan zahteva na stotine /rtev in vrst civil, prebivalstva. Vlada v Madridu ie doigo oklevala in je 5lednjič morala napraviti konec epizode, ki je vezala na tisočc vojakev Poprej je vlada skušala večkrat resiti otroke in žene posebno po posredovanju profesr je bil Tit.nl^scu Tieomajno zves,t politfki Ma!© an-tsuniv, Ln ni h^fpl sklapati izven nj^nf^ra okvira nobenih posebnih s-porazitmov z drugim! državami. M*h! Italijo in Rumunijo ol>stoja prijateljski pakt iz leta 1926, ki je bil sklenjen za do-bo petiti let, a se je po-zneje polletno podaljševal. I^ta 1934 pa je Italija izjavila, da ne želi več obnoviti t^ga pakta, ker je praktif-.no zaradi zunanje politike Rum unije br^z vrednopti. Na ta način so bile prekinjene skoraj vse zveze med Bukare.^to in Rimo-m. Redaj hoče Rumunija O'bnoviti svoje nekdanje odnosa je z Rimom in temu nadmenu bo shiži] v prvi vj«ti poset kralja Karola, ki bo iz Rima odpotoval v Berlin. Kanya gre zopet v Rim Po razgovorih z Neurathom se bo posvetoval z Mttssolmtjem — Dunafska konferettca odgođena BtnttmpeSta, 22. septembra, A A. V dobro poučenih krr»g:ih trde, da se bo madžarski zunanji minister Kanya, ki je danes odpotoval v 2enevo. na povratku ustavil v Italiji, ter se pestal s Mussolinijem. Tuđi govore, da bo konferenca držav rimskega pakta, ki hi se imela vršiti na Dunaju takoj po končanem zasedanju DN, odgođena na kasneje. Definitivni dan te konference še ni določen, mislijo pa, da se bo vršila sele v prvi polovici meseca oktobra. Tihotapstvo orožja v španijo Največ orožja gre preko Francije Parit. 22. septembra. AA. Zadnji ćas ug"otavljajo oblasti zmeraj većje tihotapstvo orožja v Spanijo. Tako je v pristanišnu v Antwerpenu vse polno malih stroj-nic. ki bodo poslane vladi v fepaniji. Včeraj je iz Antwprppna krpnil parnik v §pa-nijo NTa parniku je 40 zabojev pušk. 60 jEab^irv municije in 17 zabojev razstreliv. Tihotapstvo zelo cvete tuđi na meji med Svico in Francijo kjer je že bilo zapletenih veliko tovornih avtomobilov, ki so bili polni orožja. V pristanišče Saint Nazai-re sta včeraj pripluln dva sumljiva špan-ska parnika danps r»a sta priplula zopet dva. Francoske ob^rti tihotapstvo zelo za-sledujejo. Italijansko posojtlo v Ameriki liVashingrton. 22. septembra. AA. Reuter: Zunanji minister Huli je izjavil, da mu ni ničesar znanega o temt da Italija namera-va začeti plačevati svoje vojne dolgove z namenom, da bi dobila nova posojila v Ameriki. Trgovinska pogajanja z Madžarsko Budimpešta, 22. septembra.AA. Včeraj po-poldne ie v konferenčni dvorani madžarske« ga Zunanjeea minietrstva začelo zasedanje jugoeloven&kosmadžamke meeane trgovinske komisije. Na dnevnem redu je podavanje jucrociloveaskfHmadžanske trgovinske pogodbe, ki usaene konec t. 1. Ta pogodba je bila sklenjen a leta 1926.. v velja-vo je pa erto-vii* imtkM 1900.. nato ao jo dvakrmt podaljBiU. leta 1(¥M. eta pa obe državi &klenili dopoU nilni dogovor. Na redanjem zasedanju me; šane komi&i|e priđe na dnevni red tuđi vprašanje naknadrt:h konfingentov za ra*-ne irvozne kafeaorije. pa tuđi tretiranje ju-goslovpriAkih blokiranih ler.MTPv na^proti Madžarski in vpra^anje ublažitvt- prestr«>gih deviznih dolocb. .}•• iioslovensko delegaeijo vodi dr Sava Obr^i iović. Titnlescova bolezen St. Moritz, 22. septembra. AA. (DNB) O zdravstvenem stanju g. Titulesca se sli-Si, da je po popoldanskem stanju upravi-čeno upanje, da se mu je zdravje zboljša-lo, Ćepmv je njegovo stanje še zmerom res-no. Bern, 22. septembra. AA. Švicarska brzojavna agencija poroča, da po zadnjih vest eh iz St. Moritza ni v zdravstvenem stanju Titulesca nastopila nobena izpremem-ba. Bolnik je lahico nekaj malena jedeL Gobbels v Atenah Atene, 22. septembra. A A. DNB: Minister dr. Goebbeis si je včeraj dopoldne ogledal Zevsov tempelj. Nato je obiskal gršKegSL ministrskega predsednika Metak-sasa. Njun razgovor je trajal pol ure in dr. Goebbeis je izjavil svoje veselje, da je lahko obiskal domovino grškr kulture. Obiskal je nato tuđi podtajnika za tisk Nikola I>isa in druge odlične osebnosti. Me- taksas je popoldne vrnil obisk dr. Goebbel-su in zveCer priredil na čast dr. Goebbelsa velik sprejem. Porast socialistov na švedskem Stockholm, 22. septembra. AA. DNB: Konćni izid nedeljskin volitev: Državna stranka je dobila 511.467 gl&sov in 44 mandatov (pri zadnjih voutvah 565.248 gla sov in 58 mandatov) kmečka stranka je dobila 418.569 glasov in 36 mandatov, ljudska stranka je dobila 375.769 glasov in 24 mandatov. Socialni demokrati so dobili 1,336.534 glasov in 112 mandatov (leta 1932. 1,040.689 glasov in 104 mandate). Socialisti Kilbona so dobili 127.640 glasov in 6 mandatov). Komunisti so dobili 96.223 in 6 mandatov). Komunisti so dobili 96223 glasov in 5 mandatov (74.245 glasov in 2 mandata). Torej so socialisti narastli sko-raj za 300.000 glasov. Japonske kazensKe ekspedicije na Kitajsko Cingtati, 22. septembra. w. Kit;»j i so umorili dva japonska novinar ja. V Feng-taiju je množica napadla japonske čast-nike. Tokio, 22. septembra. w. Mik^do jo da-nps podpisal naredbo, ki pooblašča vojne-ga in mornariškega ministra, da se takoj odpošljeta ekspediciji na Kita sko, da za-ščitita življenje in lastnino Japoncev. Več japonskih rušilcev z mornariško pehoto na kro\m je že na potu na Kitajsko. Sportae vesti Milan, 22. septembra. A A. Na njednarod-n-eni te.niskeni tu/nirju v Varegu je v se-mifinalu Motaxa prema^al Cramma v treh -*etih 7:0. 6:S. 6:3. Amsterdam, fh?. septeTnbra. A.V na vče-rajšnji plavalni t^kmi so mdelovali tuđi člani plava Ine reprezentance Ženjenih držav. Tek me so vs€Str.insko usp^le. Ni-zo»em»ka olimpijska »magovalka Nkkla Semff premagala svoje ameriške nasprotni-cse. V hrbtnem plavanju je postavila na 100 m eelo nov svetovni rekord s 1.15.4. V crawlu na 100 m je zma^al Afneričan Hay-ionđ. V umctnfh skokih je doeeg«el prvo nagrado Algreen. Zedinjene države, v plar van ju na 100 m crawl za dame je zmagala Nrzoremk.1 Fini Wagner. Pol rtoleti* im Aetuim CMD, «Umt}mo im zm jwl stoUtf«! Z banske tiprave smo prejeli; l25>Taanltev tekstilnih tovarn v Kranju po oborožesni sili dne 16. t. m-, do katere je moralo priti, ker enodušna intervencija vseh strokovnih delavskih zvez ni imela uspeha, poziv oblastva pa je delavstvo odbilo, ge je izvršila brez Škode za življenje ali zdravje evakuiranih delavcev; žandarmerija in policija ni* ta uporabili niti hlad-neg-a niti strelnega orožja. Nepoklioani in neodgovorni v^dje stavke, ki so delavitvo zavajali k ne>pametne-imi mnenju, da bo prej priSlo dc p">gajanj o kolektivni pogodbi, e^ delavstvo vztraja v tovamah, so izgubili ves sv^j vpliv ln vbo svojo moć, ko j« delavstvo vid lo. da so se pogajanja dejano' (je!avcov ubitih in ranjenih. Nerazsodrto prebivalstvo naseda takim K<>voricajn in jih razšlrja daljo tu dl še potem, ko se je v boliicah in pri p»>ko-pališćinih upravah. pri za-sebnih z banski uredbi z dne 16. Julija 1932, Službeni liat fit 510-59. Zlato in srebro v Jugoslaviji V produkciji zlata je Jugoslavija nst £etrtem, srebra pa na drugem mestu v Evropi Beograd. 22. septembra, r. Po ure«ll»i o kontroli nad proizvodnjo plemenitih kovirt hna Narodna banka izključno pravico o34 pa, ko ]«* stopila tiredba o odkupu xla~ ta še 1« v voljavo, pa samo 1.17?» kg. Od te- ?a je bilo lanAko loto prolutvirajiejra ilata v državi 380 k^, v inozemstvu pa 2.0Wi k^:. Ol akupne proiiukk*nii tetu, ki je znašala 56.775 k^, je }»il<> proizve-«lenepra doma »amo TiT> k^, vte i»t^it> pa v inozemstvu. V teku leto^njrj*a lnta pn, te bo produkcija 74iraHi mI«šarje, 16 mesie^ev za trdnja-vsko in proti! VtaJ«ko artiljerijo ter radlo-telegrafiste, 14 meseoev za tehni^ne oddelke in wHlanji enoletni rok za vse ostale oddelke, ki tvori jo približno eno četrtino oelokupnih vo-jaskih konti ?e izrekli tuđi trije drujri jrenerali, dočim je jreneral Tasnier zngovarjal pro?-nem pa jo provladov.il a tendenca. naj r>i Belgija pođaJjšala vojaAko službo pri veeh edinicaih v zaledju na 1^ meseorv, eruilet-na prostovljci pa naj bi se upombljali prwl-wem za tehnična drla. pri katerih so po-trebai strnkovnjaki. Krr so pa v tem vpra-šanju ni mofrla doseči popolna so*riaFn^Ft, komi-sije odlomilo in bo morda ^ele telorr tejra, tedna prišlo do definitivna ocrlaf»no, ker sta proti njej glasovala dva Valonca. ki sta za^ovarjala potrebo utrjevanja samo vzhodne meje. čeA, da edino od tam preti Belgiji dejanska ne-varnotut- dočim so ostali 61auni todi v stilizaciji revolucije hoteli manife«8tirati voljo Rel^ije po popolni nevtralno«t.i in io zato na«protAvali namicavanju na eno fiamo. belgijsko mejo. Kombija namred provriaAa: 1. potrebo po zagotovitvi staln^ra in uspeš-nopa kritja omražene meje, katere pa »ptico možnib sprememb na mednarodnem polju ni mogoče ie v naprej doloćtti; 2. da je uspešnost obrarobe mo^oće fa^otov-iti edinole v povezanosti vseh aktivnih m pasivnih obrambnih sredstev države. Te nevtralitetne tendence po»tajajo v okviru komisije pod vplivom flan^krh ele-mentov čedalje bolj izrazite, tako da priha-ja do Čudnih načelnih »klepov, da«i &e vsi člani kommije strrnjajo v tem. da pmti današnji Belgiji ponovna nevarno«t samo z iwnilnr> strani. FUflvci #* te vptn^o van ju samo ^«ila njf^ra po*ota)a m «*4Haw jo, da najde ko*ni*ija pota tmpe-šsn^ <*wn,mhe> belgijske meje ;n nevtraln'^ti za v»e |m!wm re. V okvirn tr*h na*protrj je k«»tni«ija i> sovala re«w)lurijo, ki pre#iftneča po teau da se v njei mhtPva ntrrtitev — franro^kr m*-je. dasi je vsakomn Pel^jcn p-sno, da se preti Belgiji prav s te BtnLm no**«a n*wv«r-uost- Vak>nn so seveda ^iasovali pro4i. FU»-aoluc.ija se ^ia*i: Komisija smatra, da ]e zaradi tfopol-nitve obmejnega kritja potrebno: 1. •praviti utrditev pokrajine Anvers v sklad » tre-nutnimi potrebamt; 2. tzpof»olniti «*efesnxivne sisteme postojank v Lie^ea in N.«wr|n tako, da postane ta zaključeni kl apoMOhni sa odbijanje nepričakovanih in zahrbtnih na padov; izpopolniti defenzivni značaj Alher-to-veua kanala in istoča»no izpeijati vode na jugu tako, da bodo paralelne z mejo. Komisija zahteva nadalje zvifcanje kredi-tov, ki naj omop>čijo izvedbe v tem tednu psdla od-čiterv plede podaljšanja vojaske službe. Po poteku do6eČ\ huda eksplozija. Po polT>o<%i <^o potejmili irpod raxva4fn več popohvoma zo^lcn^lih trupel rn »edetn oi*eb. med njmii ^tiri m žen jer je. s prav hndtmi po§korft»Tni. T>vo-mijo, da bodo ranjead o«tali pri življenju. Sorzna poročila. INOZEMSKE BOBZE Carih. 22. septembra. Beograd 7, Pariz 24. New York 9(|B.875. Bruft^j !W.83B, m\»n 24. U, Amsterdam 206.275, Berim 123.40, I>una, 56j6Es Pmgm »SLOVCNSKJ NARODi, tmk, 22. v&m*** im Stev. 216 Pred sklenitvijo pogodbe za tekstilce Delavjfcl sastopnild to imdtottli dtladajalctoi a*v< pcadl«ge »a ««dno tarilo Dobljaom 22. teptocnbra. Mezdno giibaiije tekstilnega delavstva trs ja %e nad meeec dni. Prva pokajanja io bila aklic&na 14. tvgu&ta. Na njih je bilo ftktecjeDo, da industrijci izvolijo izmed sebe odbor, ki jih bo tast opal na pogajanjih in ki bo proučll đelavskj osnutek kolektivne pogodbe. Poxneje se je ustanovila Zve*a delodajalcev tekstilne stroke, ki z'daj za-sropa delodajalee pri pogajanjiK V začetku jo pričakovali. da bodo končana prej. Do zastoja je prišlo zlnsti pri obra vna van ju mozdne tarife. Delavgki za-stopniki so si zlnsti prizadevali, da bi se meide zvišak t niijih kaUforiJah to v tovarnah, kjer bo »plodno niije kakor pri drugih podjetjih. Qtt torej ia izenafcenje niezd med po*amewUmi podjetjl, odnosno, da se mezde v tovamah, kjer je delavstvo slabde platano, prilagode meođam t drugih tovarnah. 8ev«da j« p* tuđi ▼ kolektivni pogodbi določba, da vižje mecde, ki jih že »daj plačujejo nekatera podjetja, octanejo v veljavi ttidi v naprej. Podjetnikj bo predlagali seveda nekoliko nižjo mezdno tarifo kakor delavski sastop-niki in zadnje čaše je šio pri pogajanjih predvsem zato. da bi prišlo do »zlate srede«, sporazuma med oberaa strankama. Sno-či so delav&ki zastopniki pretiložili deloda-jaJcem fopet nove predloge za m^zdno tarifo, ki so jih delodajald danes proučevali. Morda se bodo do poldne že odloetU ter bodo popoldne že pogajanja. in s?cer v od-lo-Čilni fazi. Po konminik*ju banske uprave je že prišlo do sporazuma med obema strankama v tem pogledu, da bo se začeli pripravljati na začetek dela v tovarnah. Papirnice v Vevfcah, Ooričanah in Med-vodah so odpovedale kolektivno pogodbo, ki je bila v veljavi od 1. 1938. Pokajanja za kolektivno pogodbo so se začela preja-nji teden. Nada Iju je jo &e vsak petek in to-rek po nekaj ur na dan Kajbrž bodo trajala še nekaj tednov Jutri se začno v Trbovljah pogajanja «a sklenitev kolektivne pogodbe za delavstvo, zaposleno v Dobrni na dnevnem kopu, pri podjetju inž. Dukić. ne bo nudi] boljke om nego sadnja leta. Leto-snji vinski mošt bo Uborne kakovosti, katero saemo prićakovati s oslrom n* trajno lepo trome, ki smo ga imeli meseca av-gusta in do »edaj septem4>m. Predpogoj za izborno kafcovoet j^ teveda pozna trgatev, zato se t njo ne prenaglimo. Vinartko društvo za dravsko banovino _______v Mariboru. Bolgarski avto-mobilisti v Sloveniji Ljubljana, 2S. septembra. Poročalt smo že, da je priredil bolgtrski Avtoklub Izlet v Jugoslavije da vrne našim avtomobnistom lanski po^e: Bolgarije. Izleta se udeležuje okrog 100 bolgarskih avto mobi] is tov in njihovih rodbinskih Cla-nov. Skupina izletuikov priepe daite^ v Za* gret». ZagrebSfci Avtoklub pripravlja bol-gareklm avtotnobilistom prisrčen sprejem. Člani zagrebškega Avtokluba &o se odpe-Ijali do Borova gostom naproti. V Borovu so si ogledali Bolgari vceraj Batine tvornice, generalni direktor M&ksimovič jim je pa priTedil svečan banket. Davi so prisr^Ii yl-letniki v Zagreb, kjer ostanejo jutri do večera, da si ogledajo mesto in njegove znamenitosti. Iz Zagreba se odpeljejo v Slovenije Kakor po dru|rih nientih, pripravljajo tn-di v Ljubljani bol^rarskim avtomobilistom topel sprejem. Na? Avtoklub je že ukrenil vs« potrebno, da se bodo počutili bolgar^ki avtoinobiliisti med nam! kakor bratje mH brati. Iz Zagreba se pripeljejo v Ljubi ja no v četrtek okrog 1. in bodo oficielno sprejeti pre/1 poslopjem Kazlne. kjer kna naS Avto-klub svoje iM-ostore. Pot«n odidejo v hotele, po ohedn se pa odpeljejo z na šimi av-tomobilisti na Bled, da si ogledajo naSe ^Io-veče letoviSče in njegovo kra«no okolico. Proti veoeru se vrnejo v Ljubljano in zve-oer jim priredi ljubljanska sek«ija Avtokluba v svojih klubskih prostorih svečan mmmammmm Daacs «b IS.JO ta W>3« "^^^^^^ SAMO ZA TU DNII NEČUVENA SENZACIJA 1 FRANKENSTEINOVA NEVESTA Bori« KMloff kot neatvor, za ksterega napravtjo umetno ustvmrjeno nevesto f Cene Din 3.50 do 650 KINO MOSTE vorofn predsednik tukajsnje organi racije RK g. dr. Mrgcle, nakai je sledilo odlikovanje odbornikov g. Goru pa Josipa, solske-ga nadzornika v pokoju iz Ptuja in g. Kovača, poee«tnika iz Rogoznic« pri Ptuju. Lepe beaede je spregovoril tuđi sanitetni svetnik g. dr. Vrečko, pevski zbor drž. me-sean^Ve sole pod vodstvo-m učitelja g. Ha-sla pa je zapei nekaj pesmic, nakar je bi!a lepa slovesnost zaključena. — Prijek tatlnaka družba. Oro/.niki er> prišli pri Sv. Vidu pri Ptuju na *te«l pret-kani tatin«ki družbi, ki je v zadnjem času izvršila vse polno tatvin in vlomov. Oro/.niki so pri jeli več delamržnežev, ki jim yo posebno d i šala kurja peftenka. Prof. Fran}o Sič: Trgovsko knjigovodstvo Ljubljana 22. septembra, Znana ljubljanska »Strokovna zjdotbat si je nadela težko nalogo izdati trgovsko atrokovno knjižnico najboljših in najbolj priznanih naših avtorjev. Poleg knjigovodstva bo izdala trgovsko računstvo, slovensko trgovsko korespondenco, tujih jeti-kov, aplošno in mednarodno trgovinstvo, pravne skupine, blagoznanetvo in razna druga dela, ki so našemu trgovskemu na-raščaju prepotrebna. Prva knjiga te knjižnice je pravkar iz-81a. Avtor, znani profesor Franjo Sič (Knjigovodstvo v. štirih knjigah) je v pr-vem delu podal temelje trgovskega knji-grovodatva. in aicer po popolnoma avoje-vrstni metodi, ki omogoća tuđi samouku zaj na delo, poleg njih pa še nekaj novih, tako da se bodo vea dela izvrievala v po-spelenem tempu, da bodo ćimprej pod atre-ho. Javnost je selo zadovoljna, da ne je z delom prifielo in da je minulo napeto ozraf-je, ki je mo^no razburjalo občinstvo. — Kolesarjenje po ftetaltšću. Nekaten jeseniftki kolesarji *ive v proprićanju. da jim je dovoljeno vse. kar počenjajo. Zelo radi kolesarijo po šetalištu ob PrrSernovl cesti in s tem moti*o goste množico ljudi, ki po tem Šetalištu hodijo po svojih oprav-kih. C*udno se ^loveku zdi. da delajo s svo-jimi kolf^si g:nječo med poSci na SotaliS^u, ko imajo vendar poleg; široko in pladko cesto, po katori lahko nomotono kolesarijo. Pristojno varrtostnc orsane opozarjamo, da posvetijo takim kolesarjem čim vefjo pažnjo. KOLEDAR Danes; Torek, 22. septembra, katoho^iDi: M.nvricij. DANAŠNJE PRIREDITV^ KINO MATICA: Zaprio; K1NT) IDEAL: Vrajj na konju; KFNO SLOGA: Živim in ljubim; KINO UNTIO\: Iprr> Ijuher.ni; KINO .šl<;KA: Ali R.tha in -10 razbojnikom ChuVhin Chow; KPS'O M^STK: FrankrnMoinova n^v«1*!^: KINO KOOKL.TF-VO: Zaprto. DEŽURNE LEKAKNTE Danes; Sušnik, Marijin trg 5, KuraJt, Gu-sposvetska ce*ta 10. Bohine<» ded., Cfieta 29. OKtobra. 31. LOV ZA ZLATOM, CIRKUS, LUČI VELEMESTA!! IN SEDAJ PO 4 L.ETIH PRIĐE NAPOSLED NJEGOV NAJBOLJ SI IN NAJDUHOVITEJŠI FIL3I: Pretnlera priđe v kino Unton ! Vsl se Se dobro spominjate teh sljajnlh, edinatvenlh filmskih umetnin kralja smeha in humorja dtaFlie'd ChaplilUI ! Charlie Chaplin: moderni suet Stanje vinogradov v dravski banovini Grozifna peronospora je uničila v splošnetn do 75 odstot" kov normalne trgatve Maribor. 22. septembra. ViuogTiulniki dnivbive banovine pri-delajo na 25.000 ha vinograo«ebno laški rizling, burguudci, žlabijiLne, pa so se iskazale kot zelo občutljive iiaprajn ptronospori. Manj vrodne goj*u* kaJcor ua px. Lantovina. vrbo-vtK-, vanfol, so tuđi precej kljubovalc1 pero-no&porL Značilno je, da je letos oelo s:tnx>-roča po^kodovala vinograde 70 do 100 odst. 0 Škodi, povia-očeni po dnig"ih trtnih bolezaih in ikodljivcih niti ne govorimo. Stanje vinogradov v dravski banovini je dan^s z redkimi izjeanami zelo žalostoo. Ne pretiiavamo, de trdimo, da je predvaem proz, naMedoje v pn«ledkiK pa utnođik^ Tmmfr Bioer tat-kaj gmdja. lifitj«, đdena tnđi ks p» je BMkano niupsden po pevonotporl. Za letafetje lete Mdovfrfjtvo kaiejo le «ni vtaogjadi. kjer je bilo mandanje in v«c pravoćacno upravljena ter, kjer se je intenaivno škro-pilo, ui>o&tevajoe znane inkubacij*»ke termina za raz-voj peronosporo. Ker je stanje vinogradov welo različno, je eenitev trgatve težka, ker so nekateri vinogradi popolnoma prazni; povprežno »e lahko računa 80 do 40 odstotkov normalne vinske letine, t. j. 5 do 6 hl na oral. V vino-gradih v boljčih legah inv katerih sosede-La v redu in pravočasno izvršila, &e priča-kuje do 50 odstot. normalno vinske letine. Podoben je položaj tuđi v drugiii vinskih okolisih. Nastop JetoSnje peronospore in ogromna škoda povzročena po njej nam ja«no kaže, kako pomanjkljivo je poznavanje pri na ših viuogradnikih in viničarjih. Tu bo treba za Širjenje zadevnega znanja marukaj storiti. Predvaem bodi vsak vinogradnik član Viuarekega društva, ki bo mormio potom svojih podružnic, predavanj Id svoje-jra strokovnega glasila še izdatuej&e skrbe-ti za širjenje strokovnega znanja med vinogradu iki. Za strokovno izobrazbo vinlćarjev pa bo Ueba tuđi na nekak načso po&krbetL, predvsem z ustanovitvijo v«fcjega šlevila viiiiČArskih te^ajev, kaitor so dane« v Kapeli ki Pekrah. Ni aotao zamujeno Skrop-ljenje krivo letošnjemu katastrofaluemu na-etopu peronospore, predveem na gro«i«d)a, tem več v zvezi s tem tuđi zanemarjanje drugih važnih opravil v vinogradu. Na pr. Kdor je z vezjo zAoetal. ni mogel temeljito poškropiti groždja, zaradi tear ga je vzela peronospora. V današnji sploani gospodarski kriti in pomanjkanju denaraih sredstev mareikAie-remu vinogradniku ni h#o mogoče nabaviti si pravočasno modre galioe in ker ni lafiel dovolj zgodaj ^kropiti ima 100 odst. akodo. Najbolj so prizadoti največji reveži. Tuđi v tem pogledu, da bo dobil vsak vioogradnik, tuđi tišti, ki nima gotovine pri rokab, o pravem ča«u modro galico in žvepk> v svoje roke, bo t> strani morodajuih činiteljev treba neka i storiti. V bodoče se ne bi w*elo več zgoditi, da bi šio miljoneko premoženje v zg"ubo, v največ prknerih po lastni krivdi. Banovina in abcJne. ki pobirajo troiari-ik> na vino, rmajo velik interee na tom, da naše vinogradništvo uspeva. Na njft je, da podpro obubožanega vinogradnika pred-vsem glede pravo^asne dobave modre gali-oe. Ze teto« si raarskk&teri vino^radnik ni mogel pravoča<&DO nabaviti galice, drugo 1«-to pa bo v tem pogledu še slab&e poeetno za tast«, ki jim je perococtpoim ali tofi* aH oboje vzela vae. Merodaiai činitelji naj hi ž* zdaj razmil-ljali o tom, kako bi bOo mogo6e m kaj haj se 'ukrene, da bo v bodofe todi nftjrevnejtt vmo^radnik pravoSasno dobfl predv»era modro galico in ivepk> v svoj© roke. Zeml jarma z dokladanri vred na] bi se uradoma 6rtala letoe sa vse vinograde, kt so 50 do 100 odstot. poSkodovani po peronospori aH to*i KeT bo letoe viaa v dffmrski baocmoi wmr-lo, je prižako'ffaH, da bodo c**6 ▼%» po-sVočile vsaj takrat, ko bodo rzftrpane §taw zaloge. Vmo^radnikom, ki bo<}o kaj brali, svetujemo, &\ te s prodajo riniftkega mo*t» ne rronaglijo, pooebno taknt ne, 0e kvpoe banket, na. katAre^a w> povabljeni odlični predstavnik i naše javnosti. V Slovenijo se pripel>e gamo del bolgarskih avtoanobilUtov, okrog 50. Med iilet-niki, po večini industrijci, trgovci, odvetni-ki itd., »U tuđi podpredBednika bol^raifcke-ga Avtokluba, adjutant kralja Borisa pol-kovnik Arjanov in bivši bolgaraki vo-jnimi-niaier gen«Tal Kisov. V LjuNjani o«tanejo bolgarfeki avtomobilisti do petka opoldne, da si ogledajo mefito. Enako prisrčno ia od-prti w>k kakor bolgurgke veterinarje bo Slovenija sprejela in pozdravila tu Haoeta naili, ao ga odne^li domov, aato pa ao poldicali iz Kamnik a BđravnHca g. dr. Matjaitea, ki mti je bu-dil prvo pomoć in odredil takojsen prevoz v ljubljaw*o botaUlnkso.. Iz Ptuja — Stovo ravnatelja Dragotiaa Kvedra. Včeraj se je poslovil od šolske mladine in ućiteljiikega ibora priljubljeni ravnatelj državne mefrfcanske sole g. Dragotin Kveder. Slovo se* je vršilo v prosvetni dvorani >Mia-dike«, kjer se je zbrala vsa šol&ka deca in učiteljski zbor, da se poslovi od svojega preljubljenega ravnatelja. V imenu učitelj-skega zbora se je poslova1 meščanskošol-ski učitelj g, Pertot, ki je omenil zasluge vpokojenega ravnatelja Kvedra. Sledili so tuđi še drugi govori in pet je ter deklamacije goteke dece. G. ravnatelj se je globoko ginjen iskreno zabnralil za iz ka zario mu za-upanje in ohljubiL da mu bo oetal Ptuj v najlepšeni spomina. — Čekelarski strokovnjaki so od 13. juli-ja do 15. avgugta pregledali vse cebelnjake v ptujskm srezu zaradi kužnih bolezni. Po statfetiki knamo v naeem sretu 1407 6ebel-nj»kt>v s 13.935 panju Pri pregledu se je ugotovijo, da oo kužne bolezni razširjene bolj ob avetrijpkj meji, ob levi gtrani Drave, med tem ko je devna stran skoraj brez bolezni. Kakor izvemo, &e bo revizija Sebel-njakov v naiem sreću Se izvršSa, toda samo t okuftenfli fcrajih. Geiotno revizijo je finanevaio Slo^etnJco ceoeunko društvo ▼ Ljubljani. w fmlan Isdni AK je bila v nedeljn do V*Utm pa prifian ničim ▼ pfDS¥Atni dvom ni »VUđflte«. Proela«po je otvoril 7 n*^ ustvariti temelj za nadaljnji studij. Avtor že uvodoma pove, naj čitatelja ne motijo nenavaden postopek in nova pravila, ki pa ao za jasen pregled in pravo razumevanje tvarine neobhodno potrebna. Avtorjeva sistematična in solidna teorija ter metodika ita vrata, skozi katera vodi prava pot do pravilnega ume van ja knjigovodstva, hkratu pa. ata. tuđi pot v resnično prakso. Sičevo najnovejde delo je izšlo v praktićni priročni obliki, vezano v okuano platno. V enaki obliki In opremi bodo izhajala tuđi vaa oatala dela *Strokovne založbe*. Cena prvi knjigri je 65 I>tn, celotno zbirko pa si bo vsak trgovski uslužbenec in drugi interesent lahko nabavil proti zmernim me-aeAnlm obrokom. Nadaljnje knjige bodo izhajale v meseć- nih presledkih in se lahko naroćajo pri iStrokovni založbi«, Ljubljana, Idrijaka ulica 12 ali pri njenih poverjenikin v vseh več jih mestih dravske banovine. Iz Litije — V tedtnii Rdečcga križa bo naš odbor «prixedil v s\-oji režiji filmske predstave v »Kanu Litiji«. (Dvorano nam je o«dsU>pil bre^plaćno g. Janko Končar. naš odboirmik, za kair se mu na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Predstave se vrše: v sred© 23. t. «n, ob 20. uiri; fiim pcavc umetno*Li «Ljubi me veono« poje najbolji pevka sveta Grace Morre. V četrtek 24. t. m. ob 20. uni ponovitev. V soboto 26. t. m. ob 20. uri film I»gra z ognjem«. Pri vseii pre-d-stavah se bo ko* prediigra prodv«|al krasmi zvočni tednLk. Pri otvorit veni predstavi govori o pomenu R. K. predsednik l^. d-r. Orel. Ker v tem tednu ne bo drugega nabiranja v korist R. K., prosimo iskreno vse Litijćane. Šumrčane in sploh vso okopane, da obišoeite naše predstave ter s tem podprete našo človekolj-ubno nal-o^o. Kakor vsđko leto borno tuđi let->s obduro-valri najpotrebnejše z živi.li. Vstopnice se bodo dajale po hišah, so rm društvo. Redtii okrni r*!«čujek> letno 34-Dwl, pomožni 6— Din. <*)!ane nabira nsl tajreuk g. Kebe« Dnago. Z Jesenic •— Odkritje spomenika viteškomu kralju Aleksandru I. Zedinltelju. Zveza slovenskih rudarjev v Franciji je zbrala lepo vsoto za postavitev spomenika pokojnemu kralju Aleksandru, ki bo stal pred poslopjeni Narodne sole na Jesenicah. Te dni so že ata-čeli pred solo s pripravljalnimi deli za postavitev spomenika. Ljubljanska mestna občina je poslala vrtnarja-strokovnjaka g. Copa, k;. vodi vsa dela na prireditvi vrta pred šq1o. Delavci odstranjujejo lepoti^no grmovje. na mestu katerega ae bodo ob spomeniku napravili moderno in okusno urejeni nasadi. Za to veliko slavje, ki se bo vršilo v nedeljo dne 11. oktobra, se dela-jo na Jesenicah velike pred priprave. Po vsem Gorenjskem vlada veliko zanimanje med vsemi sloj i preblvalstva za akcijo, ki jo je podvzelo delavstvo v Franciji, ki bo ob prihodu na Jesenlce deležno prisrčnega sprejema in toplega priznanja. Po predpri-pravah in zanimanju prebivalstva sodeč se bo dne 11. oktobra vršila manifestacija, kakrsne Se nišo videle Jesenice. O natanč-nejšem sporedu odkritja spomenika in o sprejemu dragrih rojakov iz Prancije borno poročali v blilnjih dneh. — ObčfBSke voUtv© na ^esenioah bodo 25. oktobra, ker je funkcijska doba seda-njeffa občinskes;a zfstopstva potekla. To-zadevni raspis je prejela meetna občina ta ponedeljek. — 8tevk» 4elav»tvs> pri gimdbegom pod-jet|u *Skwva4«r. ki je trajala iest tednov, je bila pred dnavi konean«. Dela se v polnem obaeffu pri rmdbl novih ob jek tov v tovar« m na Jesenicah tn na Javorniku. iut* ki'joči delavci ao bili skoraj v»i sprejeti na- Iz Maribora ~ Slaibo dobe. tlor/a dela v .MarUx»ru nudi zapotilitev uruokemu,, kova^kemu in krojaškemu pomoćniku ter eui sobarici. Na* tanena pojasnila dobe intereeenti mednraept^nibra in na ka leri bo ^aetopanih preko lOO potovalnih pusarn obenero z drugi mi tuj^ko-promeliit-mi organizacijami radi ra^movora o nai» vaine,iih vpraianjih tuisk^a prometa, jp predmet zanimanja v veej Lvropi. Stevilni biroji iz vse Evrope go za to konJerenco delegirali e^voje ravnatelje. Živahna inedna-rodna udoležba jo te-m pomemhncj&a, k«r e»e naj ure**ničjo tažnje Nemčijo ua te>ra zn-tedaiiju glede uatvaritve aiednarodne or. ^aiiizacije potovalnih pir>arn. Tuj^ko promet* na zveza Putnik v Mariboru Uo zastopal |»o svojem ravnatelju La»tju prodana v A.nRli-jo. Te dni je proda! g. Alojz Novak iz Banov *-'ev e-vojo zmia^ovaLno dirkjilno kobilo -La«to; za 40.000 clinarjev v AngLjo. >\^a» *\sl<. je priborila naAi domaći konjereji c*i> Učna priznanja, kj so t'oi'ia ce-o v tujino. __ Clove»ki plod v Urari. Včeraj #*o v Dravi našli 20 cm dol^r človeiki plod. Zdrav-ndik je ugotavil, da je embrio <*tar '.\ m*». sece. Policija je irvedia prei*kavo iu bo aku* šala ugotoviti, Jtako je prišel čVnoiki pk>d v Dravo. — Jutri poteče rok, do katerega ao biii !ajifik.nv abonontoau rezervirani doeedanji sedevi iu ki je bil že enkrat podaljšan. Zato p^;'»i gledališka uprava vw> lan*ke abonente, da dotedaj siiranio obnove gvoje aU>nmane. k- r l»o blagajna po u*m roku v*« one aedeže, ki žanje altonma ni bil obnovljen, oddajala r^»vim abonentom. Med novi-Uii abo;iu.'i je sed«-. za te ft€Hleže mnop-o povpra&€vanj% in »e blajjajna zato ne bo nio^la opirati r.a niorebitne pofrt^jV pritož-l^. e^ bodo ^ede?; oddani! — Zoprt vlom v trgovino. V nofi na p«» tek 6o neznani storilci vloniiH v trcf>viT»o .fosipa Lorberja pri Sv. Tetru pri Mariboru in odne^li ve?jo kolifno manufakturne^a In špecerijt^kega bJajia. Vlomilri m> prišli v tr« frovino Kkozi ziomliene oiien^ke mreže. SOKOL — Sokol |. Ljubljana-Ta bor obve>ča Članstvo, naraščaj in «if*jo, utarM' iKikolsk« mLa-diiie lotkor tuđi sokolstvu naklonj^Do javnost, da se bo vršila od&lej re*Lna telovod-l»a v telovadnit-i na. Taboru in ne vec Da letnem telovadiiću. Telovadba ae bo vraU* po tontle uroiku: t'ani v torek in pwek od 1*0.15 do tž, moski naraa6aj v torek in petek od 19 te^a 6i«a prijavija k vadbi »tarejše vrtt«, a poziv vftlja tuđi za doaedanjfe telovado« vseh oH-d«Ucov. Telovadee, ki «o prenehali s telo-vadbo in ne nameravajo ve£ telova<1iti v dnjžtvu. jvi potivasno, da do 15, oktobra odn«f«jo \% ofnaric svojo t©lovino opremo Zdravo! Sokol I. Tabor. Sfev. 216 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 22. stptmbra im Stran 3J DNEVNE VESTI «— TTrfaiiovitev tehnoloSkoobrtnega mute* ja t Ljubljani. Akcijski odbor za uetanov. te, ga velevažnega muzeja je na evoji eeji eo» glasno Izvoli 1 za precUednika vele trgovca g. Ivana J&La£ina, za podpredsedniia pa univ. profesorja dr. Mariusa Rebeka ter lakoj pričel z delom. — PrcdloJiter p«"ijaT dri. vpokojeneer »a dok'ade. Dravska finančua direkcija v Ljubljani uradno razglaba: X&\ državni vpoko-jenci, osebni in rodbinski (t. J. vdove in &i* rote drž. uslužbencev), morajo v©ako leto / šftftu od 1. do 15. oktobra predložiti bla* gajni, od katere prejemajo pokojnnie, prijave za prejemanje osebne in rodbinske do-klade. Upokojencu, kl bi prijave v tem roku ne predložil, se ustavi izplačevanje do-klad. Oblika leh prijav ni pređpisana. Vlo5 žiti se morajo v obliki navadne vloge. v ka» teri mora predlagatelj izrečno izjaviti, da izpolnjuje vee pogoje za prejemanje doklad in da po cl. 20. uredbe od 19. eept. 1035. žt. 37.6»Li.. (Službeni list od 28. sept. in 20. okt. lO3o) ni noneneca zadrška, da «c mu dok'ade primajo oziroma *e naprej iz plačuipjo. Izjaviti mora: 1) da sam tlima nobenega dohodka od osebneiia dela ali premožfnia; 'D da žena ni državna, banu* vinska ali zasebna uslužbenka ali upokojen? ka; 3) da ntrnk ni zaposlen ne v javni ne v zasehni službi; da ^e ne o-krhuje ne v ci* vilnp-m ne v voja^kem dobrodolnem ali vzpojnpm zavodu; da no prpjema ne doma. c> ne tuje podpore, ustanove ali druge po-moči; da nima ne premičnega ne nepremič* nfga premoženja in da no prejema ne rods hinftkp pokjnine ne invaUduke podpore. — Yf>i drž. vpokojenci. *ke, vdove in sirote, ki prejemajo pokojnine od te finančne direk-ci e t=e na prednje opozarjajo In pozivajo. e TK>stavil najlep.ši spomenik. Arhitekt Ehrhch je bil znan kot stnokovnjak tuđi r inozemstvu, bil je eden naših najboljših strokovnjakov ne polju graditeljstva . — Predsednik »Naprcdka« AUup«vie ▼ Sloveniji. Predsedndk osrednje uprave »Na-predka« kanonik Ante Alaupcrvii je odpo-toval snoči na Hrvatsko y svTho organizacije društvenih pododbo-rov. To priliko po-rabi. da poseti tuda novo podružnico »Na-predka« v Ljubljani. Kino Unlmt, td. XZ-t% Danes posleđnjič ob 16., 19.15 in 31.15 t&bavaa CL BOLVAJBY-jev» veoeloigr* IGRA LJUBEZNI v glavni vloffi Gustav Frohlich — Elma Bulla JUTRI SENZACIJA * PHEMIERA! 2clczni demoni — Ivanka Novak umrla. V LeonUću v Ljubljani je umrla včeraj po kratki bolezni ^a. Ivanka Novak iz Radovljtee. Pokojna je bila prava slovenska mati. Kakor je bila sama odločno narodna, tako je tuđi vfee svoje otroke vz^ojUa v 6trogo narodnem duhu Bila je od nvadih noq zavedna Slovenka in ni je manjkalo pri nobem narodni prire-ditvi na Gorenjskem. Mno*»o je aodelovala na odru in pri pewkih sborih. najboli pri srcu pa ji je bil Sokol, ki mu je posvetila množio Ča^a in žrtev. Ponosni radovljiški Sokolski dom stoji na njeni njivi in ni ga narodnega društva, ki bi ne Atelo pokojnice mpj svo:e dobrotii'ke in podpornlke. S svojim možem je bi^a zve«;ta Čitateljica in naročnica naprednih li^tov, »Slovenski Na» rode pa pnhaia v njeno hi5o Že od leta 1880, tako da £pada v vr^to naistarejSih ci* tateljev in naročnikov našega lista. Za pokojnico ne žalujejo samo sopron otro-ci. ki zav/emaio v^i ugledne položaie, mar« več še prav posebno reveži, za katere j** imela vedno odprto «*rce in roke Bodi vzor-n: ženi ohramen ća^ten spomin. žalujožim svojcem F>a na>e iskreno -ožalje! — Avtoizleti: Trst, Gorica—Trst, eno- dvo- In tridnevni; Benetke—Padova, 4-dnevni — BrzovlaJ«: Beograd—Oplenac, (Kraljev grob*. — Rim—Neapelj, 12 đni Po Italiji. Pojasnila zastonj. Uprava »Po božjem svetu*. Ljubljana, VVoUova X. — Brczp^selnost v naši državi Osrednja uprava /a posredovanje dela v Beogradu je izdala podatke o brezposelnosi-i v n*ši državi. V avgustu je iskalo deLa 25-917 moških in 68o7 žensk. S preostali mi z prejš-n'ega meseca se pvveča število bre/-posel-nih na 34.^00 moških in °i>8o žensk. Ob koncu meseca je ostalo bre/r*Oi»einih 9002 moških in 3043 žen&k, 1 .septembra je bilo pri vsch javnih borzah del« prijavljenih 10.071 brezposelnih moških in 3239 žensk, skupa i tore i 13310. KINO IDEAL DAN'ES PREMIERA I Georg O4Briea Iv filmu VRAG NA KONJU Predstave ob 16., 1U- m 21.15 uri. — Zahteve Z\eze me»l. Na kongresu Zvcze mest na Celinju je bila &prejeta ob~ šrna resolucija. ki v n)i naša m&sta med drugim /ahtevajo zakon o samoupravnih fimvnctih. Urede naj se tuđi druga pereca vpna^nja v zvezi z v/drževanjem in na-prcdkccn me*»t. iiahteva se ra^širjenje de~ lokro^a mest v poslih obćinskc uprave, iz-preincmba zakona o bolnicah itd __ »Antauen« (»Napreda) ?a^opi* za propagando esperanta priuaša v seplemhr^ki letoSnji ?tevitki ^ledfče članke: nekrolog Maksimu Gorkeniu, L)ela*v«!ka mladina i:i esperanto. Mitrovičevo pea»em »Za esperanto^ — >Per esperanto*:, Damjana \ahena Članek; »Esperanto izjednačuje slojeve i narode : i. t. d. »Antauen;' je pisan deloma v hrvatskem. deloma v e*perant**kem jezis kn, v kratkeni pa bo imel ta Čaaopi« tuđi »Stran za Sloveni'©««. ki jo t>o urejeval R Damjan Vahen. vAnlauenr je najeeneiši esperantski ^a&opie sai ^tane celoletno tvarno 12 Din in lzhaia kot ine^ei'uik v Osijeku. — Jablane drugič obrodife. Na sadnem vrtu Ivice Krunovara v B4n:aluk" &o drugič dozorela jabolka in jagode — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, sta'.nu vreme, Vče-raj je zna&ala najvišja temperatura v Beogradu in Sarajevu 32, v Zagrebu 30f v Ljubljani in Skoplju 29. v Mariboru in 5%plirtu 23. Davi je kazal barometer v Ljubljana 771.9, temperatura je mašala 15.2. — Dva pustolovca, ki st» slepariU po naših letoviščih. Te dni so aretirali v Curi hu pustolovca Jaro&Lava Barto, ki :»na n« vesti mnogo sleparij po raznih evropskih državah, pa tuđi v Jusoslnviji. Pri nas je sl^paril po letoviščih in kopalidčih z drugim pustolovcem Friincem Szemerocn. Bar-ta se je predstavlja! kot oficijelem zastopnik ru*keQA komisarijaita za zunanjo trgovino. V Curihii je hotel skleniti v imenu sovjetske vlade z neko veliko tvornico pogodbo in sicer je naročil za 10 milijonov k'.obu* fcoT. To ga je pm pafcopato. ker •« Je zdeto UUo veliko naročiio ćelo Svictrjccn »umij ivo. — Boi« #»M §iro«otir»o telesaloo. Vse kate, da bo telesiiftka prosa od Sarajeva do Slavonakega Broda v kratkem preure-jena iz ozkotirae v širokotirao. To bo atorjeno v prvi vrsti zaradi razftirjenja ze-lezame v ZanicL m — R«ka pravie« |e ias«g>a dva do)«o« pretneža, ki se kaj rada epozabljata na LaćU nini. PrejSnji meeec je bii trgovekemu pot» nlku Antonu Zajcu ukraden » koleba kovčeg a peruom v vrednoeti 3C00 Din. Policija ja Oiumila nekegi lSHetnegi Vladtmirja T. iz Prizida, ki je tatvino pnznal in obe« nem Lzdal( da j« imel tuđi dva pomoćnika, kl ju idaj iMe policija. — Drugi moiakar ki je aicer padel v roke varnottnim organom sele po enem letu, je cirkuski artisi Anton Kolar u Stranic pri Konjicah. Mo« za ie zasledovalo orožni^tvo v St. Juri ju ob j. £ zaradi vloma v trgovino Vengust An* gele v Frobenfakem pri Celju 7. novembra 1035. Policija ga je sedaj izgledi^ v Četi« nju in ga po&laia v Ljubljane — Zagonetna smrt lepe neznanke v Si-bcniku. Vćcraj amo poroC^ii, cUi so poteg-nild motnuurjj iz morja v blizini Šibenika mlado žensko, ki je ktic&la na pomoć in )* kmalu izdihnjla. Utopljeaka naj bi bila Marija Gorišek iz vaši Artiče pri Brei-tcah. Tako je narareč urpoved«J Joa-ip Vukič«-vi^ pri katerem je stanovala. Po pokliču naj bi bila telefonistica beograjske telefon-sk« centrale, ki p* pravi, da telefonistke pod tem imenom ne pozna. V dubrovni-škem hotelu »Petka« je pa stanovala neka Id* Ucmanovič, ki je nenadoma odpoto-v«U in pustila prtljage v hotelu V njeni sobi 90 našli pismo iz Šibenika, in zato domnevajo. da se je odpelja4a v Šibenik in da bi utegnila biti ista neznanka, ki se je UdajaU za Gori&ovo Vse kaže, da tuđi ime Lactnanovič n« bo pravo. Dntf ob U.3O ta **đ* ■■■i^""""" SAMO TRI DNI! NEČUVENA SENZACUA ! FRANKENSTEINOVA NEVESTA NesUor U človeških trupel a| želi ženske ljubezni! Velefilm strahu In groze! One Din 3^0 do 6.50. ■_^^_—-_■ KINO MOSTE Nov moderen kino v Ljubljani V petek lio otvorjen v preurejeiti In pove^mnl dvorani Filharmonije Elitni kino Matica Ljubljana, 22. septembra. Tuđi v pogledu klnomatogrrafDv se Ljubljana uitro modem žira. Ni še doigo tega, ko nt^mo niti vedeli, Haj je moderen kino, zdaj jlh Imamo pa te več in lanko jih po-kažem^ tuđi raz\'ajeni mtujcem, saj *e nam za nje ni treba sramovati. O preure-ditvi, razSirjeDju in modernizaciji Filliar-menije smo te poročali in tuxli ^menili, da bo debila Ljubljana 2 njo krasno moderno koncertno dvorano. V tej dvorani bo pa tuđi kino, tam ostane Elitni kino Matica, se-veda v preurejeni in povećani dvorani. Le-taki po mestu naon kažejo, da bo otvorit vc na pr-dstav* v prenovijene mElitnem kinu Matici že v petek 25. t. tr. Fil^armoniCna družba in vodstvo kino-pedjetja, ki je zdaj v rok ah g. R. Rozma-na, «ta atoril in žrtvovali v-~e, da je dobila NAJMODEKNEJ9E K1NO-CIXDAL3«:E ELITNI KINO MATICA bo otvorjeno v petek. dne 25. septembra 1936 ob 20. uri. O tem nam Je fiaat obvestiti p. n. obćinstvo ter objaviti, da se bo kot otvorttvenl film predvajala znana in priljubljena, z vsem razkoSjem In • sodelovanjem najznamenlteJlJh umetnikov izdelana opereta mojstra »liUoofcerJa aillMI|||HI|HIIIIHMIIIIHUlMIIHIIIIIIII«HMimiMIMlHinllllllllllllllMIMIMnUIIHtUHIMUIIIin»MlllinHllltNIMIIIIIJIIIIinill)tl'J j * DIJAK PROSJAK * I I miliiiiiiMiiiiiiiiiiiiuuiiiiitimiiiiimiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiii!Miiiitiiiiiiiiiiiii.....tiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHf= ki bo tega dn« đožlvela v Ljubljani svojo jugoslovansko krstno predstavo. V novem kinematografu se bodo pretivajala le najnovejša in naj-izbranejaa fllmaka dela ■ katerimi hoćemo zadovoljiti ljubljansko publiko in ljubitelje dobrih filmov v vsakem oziru. V nadi. da borno s svojim sporedom ugodili okusu in zadovoljili željam cenjenega obCinstva se ie vnaprej zahvaljujemo za naklonjenost in se priporoCiuno. UPRAVA Iz Ljubljane ^lj Boigarski veterinarji v Ljubljani. VJe-r«j popo'dne so si bolgarski veterinarji ogledali Ljubljano in njene zanimivosti. Bili so v bakterioložkem veterinarskein zavodu v mestni klavnici, Narodnc«n muzeju in Nd-rodni galeriji, zvečer jim je pa Ijubljansk« iekciJA Jugoslovenskega veterinarskega udruženja priredila v Unionu slavnostni banket. V Narodni c.-ileriji >ih je sprejel in pozdravil n^en predsednk £». dr. Fran NVindischcr z besedami: »Brat je Bolgari! Narodni galeriji in celokupni likovni umet-no»ti ste napravili veliko radost, da ste nt svojem dolcem potu po naš; zemlji obiskali Narodno galerijo, ki je dom slovenske likovne umetno»ti. Bratj«! Bodite prisrčno pozdravljeni v Narodni fialeriji in n#jlepša Vam hvala za Vašo bratsko pozornost naši i.kovni umetnosti. Med svoje ste prt^i in je naša želja, do. se poeuHte kakor ined «rvo-jimi. Od srca dobrodošli v Narodni galeriji, brat je Bolgari!« — Drevi ob 30. bo p« v hotelu Bellevue bolgarski večer na čast bolgaTskun gostom, ki se vrnejo z B!ed.a in iz Bohinja. To bo druiabni večer, n« kate-rem bodo dobrodošH vsd prijatelji Ju-goslo-vcnsko-bol^rakeg* združenja. Vabljcni »o torej vsi, ki jfim j© pri srcu slovanski vza-jemaiost! — Poroka. V nedeljo sta se noročil« ▼ Ljubljanii sekundarij ženske bolnice g. dr. Vito Lavrič, sin poJcojnega davčnega in-spektorja in gdč. F^Tiči Roj^eva iz St. Vida pri Stićai. Nevesta je iz ugledne Roj-čeve rodbine. «eatra goape Josip ine Slamiče* ve. Mladima poročenceena želimo obilo sreče! —lj Stroge karaj sa kalftlee ao^oega nt'u r«. Policija je v zadnjem easu prejela ite« vilne pritoftbe meacanov, da ponofti ni-majo miru. Se vedno ae namreč najdejo Ijudje. ki mieUjo, da ao nočne ure najpripravnejši čas za preivkušanje grla in prirejanje ne-zaželjenih koncertov. Polifija je proti noćnim razgrajačem poetopala zelo obzirno* kar ae pa prijave mnoie, bo ceđaj naeto-pila z v«o odločnoatio proti kaiflcem nočne-9a miru in bo vmak pre^topek najstrožje kaznovan. —li III. dri. rea'aa gimnazija ▼ Ljubljani. Ravnateljstvo razglaba, da bodo imeli učenci te^a zavoda otvoritveno »lulbo bož* jo v nedeljo, 4. oktobra, ob 10. v cerkvi «v. Cirila in Metoda (pri Sv. K«"ištofu). Po masi naj ufenci odidejo v novo šolsko po-«=lopje za Beiigradoni k nieaa otvoritvi in blagoslovitvi. V ponedoljek. dne 3. okt.. ob 8. naj ^e zberejo drugošolci v avli v [»ritli* č]u. tretje^oLci v avli v I. nadeštropju, če-trtošolci v avli v II. nad^tropju, petošoK'i v avli v IH. nad^tropju, šestošolci v pevski eob;, čedmok>lci v rUalniri, asmoSo'c.i v svoji učilnici. Pno^olci naj pridejo v i>onede* Ijek ob 3. popoldne v av^o v pntličju. __I; Plesni zavod >Jenko* v Kazini — edina strukovna £ola za družabni ples v Ljubljani — otvorf letošnjo sezono 5. okto* bra. Informacije in vpi&ovanje od 1- oktobra dalje. —lj Umetno*tno-zgodovin«ko društvo v Ljubljani priredi v sredo l2^ t. m. ob 2. po-poldne iz!et v Kamnik» Mekinje in Nevlje-Se*tanek na Kon^resnem trgu. Vožnja lS Din. Zglasiti se :e v trgovini PodkrajJpk na Jurčičevem trgu do erede ob 10. dopo'dae. Ljubljana prenmljeno, raz5irje«o in »elo oku no opremljeno koncertno dvorano 10 Kiino. Prijetno borno presenećeni, ko m nam v petek zve^er pnic odpre. Dvorana je mnogo pridobila na prostoru, zdaj trna 800 sedežev In velik balkon, kjer »o tuđi udobne lože. Tuđi v tehnitnem in aJtuatić-nem pogledu bo v polnl meri odgovarjala svojemu namenu. Filharmor.i^na dvorana je b.la že prej znana kat zi-lo aku*tićna, zdaj se bo pa njen sloves še p^većal-Preu-rejena je tuđi vsa veža, modernizirana kur java in ventilacija. Dvoraji«* Ima zdaj centralno kur javo in moderno zračno ventilacijo. Ljubljana dobi torej pov em moderen, tuđi najb lj raz^ajenem ob*iinstvu ttstrezajoe kino. - Za otvoritveno pred.-tavo «»i je izhralo ao-vo vodstvo znano Mi-lonkerjevo operoto >Di. jak prosjak l. Pov*;od po »»vetu je za^lovel ta film nanovejše Merkurjeve produkcije in gotovo bo vzbudil zasluženo zanimame tuđi v Ljul»ljan'., kier bo njegova krv-tna predala* va v Juffoslaviii. V Berlinu, kjer je hila nj^ jjova frvetovna krfitna prtMl^tava. \x)\n\ že dva meseca večer za večerom najele^antnejša kiuoglodaU.^oa zapailnecra dela me^ta. >Di-jaku prosaku^ bod plodila nfljboljsa d«U svetovne fi'.m^ke produkcije. Omenimo atj famo filme > Ave Marijan 5 elovttim tenorem Henjaminoin Gigltjem. filmsko moj^trovmo v e-logu niazurke »Po^lednji akord« z Lil Dajiover in \Villiem Birjjlom, >Solnce pre» leklo«ti< td. —lj Ma glashcnem otroikem 'Tka, ki na otvori letors naša Cilat*bena Matira. &« bo pouoe valo pred va je Za pet je. j^etje fep^oh in ritmične va.ie z in brez i>otja. Pouk je wak dan dopoidne od pol 11. do pol 12. ure. Pri. Xla«e sprejema pi*arna Ulasben© Matice do konca te^a meišeca. __1, Stare mitnice lahko najaniet«. Nedavno je dobil mestni trošariiwki urad no* vt* mitnica na periferiji velike Ljubljane, zato &o ostale stare prazne. Me**tna oblina /daj occ. Za ^tanavanje« te stražnice €4eveda ni*o primerne. pa^ P3 ia manjfce trgoveke lokale, z-laeti trafike. Prosti Pta tuđi en<»ob-ni mestni e-tanovanji v Koleziji in na Vodovodni ce*?i, in dicer po *3600 Din l'mie na* jemnine na leio, drupo pa za 23cV) Din. lj_ N'epreviden »kok z av^oroobila. M#-saraki pom.^6nU Kavalić ALfonz. staJ>ujo^ na Rimski cesti 24, »e je moči peljal % nekim znancem z avtomobilom. Na Trtaftkl cesti se je po'lovil in akočil z avtonioMia med vožnjo, je pa pri tem padel in prtSel pod avto, ki mu je peljal Ce» ob© nogi, to jih skoraj zdrobil. PoAkodba j« pa-ecej te4-ke naravi. •. Postani In ostani član Vodnikove drtttbe ! Umri nam je đanes po dolgi in mučni bolezni, previđen s tolaiili sv. vere, naš ljubljeni soprog, oče, brat, tast in deo, goepod KRAINER V1LJEM 2ELEZNISKI URADNIK V P. v 67. letu bvojc starosti. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek ob 17. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne državne bolnice na pokopališoe k Sv. Kniru. Sv. masa zadušnica se bo brala v patekt 25. t, m., ob 3. uri sjutrmj v cerkvi Marijinega oznanjenja. LJUBLJANA, 22. K, 1936. 2alufo£a soproga in ostalo sorođstvo. Brez posebnega obveatila MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek Z Pin prekliei Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. SREĆKE državne razredne loterije kupis te v menjalniti .R©icher in Turk__________ ^^0 LEP VELIK OLEANDER koiat, rdere rvetoC. uc°dno na prodal Ljub^ana, StreUška ul. 81 ^75 Tužnih src naznanjamo vaem sorodnikom, prijateljem in niaacam, da nas je za vedno zapustila naša ljuba toproga, mama, »tara mama in teta, gospa IVANKA NOVAK, roj. Mole], POSESTN1CA ki je nenadno po kratki, mučni bolezni, previđena s toia&li sv. vere, danes zjutraj ob pol 2. uri v Leoniflču za vedno satlanila 6Si. Pogreb bo v aredo, dne 23. t. m. ob 17. (5.) uri na radovljiako pokopaliiće. Masa zadulnica sa bla*o pokojnjeo a« bo brala v temi carkvi v Radovijici, v ćetrUk 94. t. m. ob 7. uri zjutraj. Badovljlea, Maribor, Gra*. tmm tu >rptww>rm 19M. tahijoće rodbine: NOVAK, BUCHER, BIULEJ, BAJDK ■• 1x113Sf modni salon se je vrnil In zopet redao dela Makulaturni papir proda uprava „Slovenskog* Narodaw iiiuUlaaa, Kaafl]eva nllca itev. 5 Stran 4 >9LUVUnS>&l MAKU U«. t'*4fc, 8. MptOBDrm 1V»3«. Stev. 210 | Direktor Anton Jug | Ljubljana, 22. septembra. Voe.raj proti večeru se je kakor blisk po Ljubljani razvcdelo, da so našli direktorjii cnestne ženske realne gimnazije g. Antona Ju^a mrtve^a v gozdiču na posestvu Franca Dolina rj a v Gorica nah pri Med vodah. Ma-homa je uu.asnilo v srcih njegovih števil-nih prijateljev in znancev plaho upanje, da m-orda direktor Ju£ le šo živi. Dircktorja Jucja ni več med »ivimi. Plemenito in dobro njegovo srce ni moq.lo prenosi! krutih udarcev u^ode. ki so ga zadeli v zadnjih Jctih Ni monlo več klju-Knvat.i /•ivlirniu. kakor je kljnhov«\lo rwv-pumno in vz trajno tako dol ga leti poprej. Rorcc jo bil vse svoje življenje, borec za Tesnicr> pravico in napredek. Kjer je šio za rvaš** narodne interese ali z.-i intorese njegovih »jojenk se je direktor Ju«i vedno i^k-a.^al kot Cl-f>vek izr^dno plcrnonitega in dobre^a srca. RM je elovek. k: rti imcl s^vM/nilcov. tvić pa priiatdie. dopre in zvt»«tr nriiMeli? t>o vse i Sloveniji. Skorai ni pri niis krnin. kicr bi ^a ne poznali kot dohrcT.i druž.iKnika, resncila in odlične*! .i pedui^orfu in d^lavncja. inicijativnoga in odl'kenc^a javnega delavca. DircHior Anton Jug je h'J rojen *X ia-mmrja 1. 1HH1 v Št. Y:du pri C'eliti. Gimrfl-ziio je študrral v Celju in je 1. l*>01. matir Hiral. univerjd-tctnc študiiic ie pa dovrši! na Dun.-MM in v Pram.aijal. Njegova dobrorta je hi\a brc/moJTiđ RH je proveč dober, preve ntiSii listek, na katerem je zapisal svojo zad-njo /eljo gled^ po«reba. Želei je, da bi ga pokopali v Medvodah. kamor je tako rad Kadi! na nddih iz mestned^ trušča ;p kjer \p skušal no/abit' m vsc tegobe. Najbrže bodo njegovi zadnji želii ustregli i"n ga jurtri pokopaL; v Medvodah. Sađjarska in vrtnarska razstava na Viču Posetnikov je bilo že prvi dan po otvoritvi nad 2000 Vič, 22. septembra. Marljiva podružnica Sadjarskega in vrt-narskega društva Ljubljana—Vić je v proslavo svojega 10 letnega obstoja priredila v telovacinici narodne sole na Viču sadjarsko in vrtnarsko razstavo, ki vzbu-ja veliko pozornost in zanimanje med Vi-čani. Razstava je bila otvorjena v nodeljo In jo je že prvi dan posetilo na'1 2000 ljudi. Vsi posetniki se o razstavi izraiajo ze-lo pohvalno in tuđi kritika strokovnjakov je za viške razstavljalce izredno laskava. Razstavo je organiziral marljivi odbor, ki se ni strašil ne zaprek in truda, zato je bil tuđi odziv razstavijalcev zelo velik. Po-leg odbornikov sta pri razstavi pridno pomagala gg. Kosec Lipe, ki je razstavo opromil z dekoracijami in pa g". Viktor Ambroz, ki je napravil napise v telovadni-ci, ki i*azstavo zelo poživijo. Obema izreka podružnica iskreno hvalo. Pogled na razstavo je zelo lep, vse je pravilno raz-vršdeno, kar napravi zelo ugoden vtis. Sredi telovadnice je na 20 mizah razstavljcno sadjo. ki so jra pridelali domaćin: na svojih vrtovih. Tu lahko občudujemo najžlaht-nejse sadje: razne vrste hrušk. mpd ^atc-rimi vzbuja posebno pozornost hruška, vz^ojena na vrtu g. Deisingerja iz fložne dolino, ki tohta 85 dkg1. Dalje vidimo razne vrste jabolk. breskev. nešpelj ter grozdja od izabele do najboljših vrst. ki spominja na sinederevsko. Razstavljeno sadjf na-zorno kaže. s kakšnim veseljem poje naši sadjarji svoje drevje. ki jim donaša stote-ren sad. Da je vzgoja sadja na taki v.išini, je vsekakor zaslugra odbora, ki je med se- zono prireolsgo Kmetijski družba, dalje polica za snranirvanie sadia. literatura sojni za-pisrik; Ud Lrp je tuđi nacrt, izdflava g. Vaupotiča, kako je treba privrzovat' prosto stoječe svidje, da Čim ^ep5r rodi in se razviia. V veži so razstavljene vrtne lestve, krmilne hišice za ptice pevke pozimi, oleandri in drugo grmićevje. V kletki pa je zaprt najvećji škodi jivec sad ja in vrtov vol uhar — ki ima tuđi mnogo občudovalcev posebno mladine. " f Razstava je vredna, da si jo vsakdo i ogleda, saj je vstop prost in se po bi rajo '. le prosto voljni prispevki za kritje stroškov. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12, : in od 14. do 19. zadnji dan v nedeljo 27. i t. m. pa bo odprta ves dan. V okviru sad- ' jarske razstave priredi podružnica tuđi dvoje izredno poučnih in zanlmivih preda- t vanj s skioptičnimi slikami. Drevi ob 19. i bo imel prvo predavanje g. Kafol o sad ju, ' cvetlicah in zelenjadi, v ćetrtek 24. t. m. ob 19. pa bo drugo predavanje g. Lenarda o sajenju in oblikovanju sadnega drevja in o vzgoji spalirjev. Vse gg. razstavljalce in p. n. obćinstvo, ki se zanima za sad-jarstvo in vrtnarstvo, vljudno vabimo k predavanjem. Vićani in Ljubi jančani. posetite našo razstavo, da pokažete svoje priznanje marljivi viski sadjarski podružnici. J. H. Ameriška poslanica Bryan Owenova ođstopila Svoje visoka mesto je morala €Mtložiti, ker se ]e porofila z ritmojstrom danske kraljevske garde Kodanjska poslanica Zedinjenih držav Ruth Brvan Owenova je odložila svoje visoko mesto in dala slovo diplomaciji, ćeš, da spada omožena žena po njenom mnenju k domaćemu ognjisču. Po štiriletnem de-lovanju na ćelu ameriškega poslaništva na Danskem se je Bryan Owenova omožila, njen mož je postal ritmojster danske kraljevske garde Axel Rhode. Njun roman na danskem kraljevskem dvoru je eden najza-nimivejših primepov v diplomaciji. Bryan Bryan Owetiova med malim i Eskimi Owenova, ena najpomembnejših osebnosti ameriške demokratske stranke, si je pridobila velike zasluge za izvoli te v sedanje- ga prezidenta Roosevelta pred stirimi leti in kmalu po volitvah je odšla v Kodanj kot ameriška poslanica. Bila je vdova, mati in celo babica. Zato je vse kazalo, da ji bo teklo življenje mirno in v zadovoljstvu. Poslamške posle je vodila zelo vestno in spretno. Ker je itak bogata, je lahko v polni meri izpolnjevala tuđi vse reprezentacijske dolžnosti, kar jih more zahtevati tako visoko mesto, ne da bi pri tem preveč trpela državna blagajna. Diplomatski zastopniki v Kodanju so jo z veseljem sprejeli v svoj krog in Ameriki je delala na svojem visokem položaju samo Čast. Nihče in najbrž tuđi ona ni pnčako-vala, da se bo njeno življenje tako nepri-čakovano in temeljito zasukalo. Lani pozimi je posegel v njeno življenje Axel Rhode. Poslanica je priredila v palači ameriškega poslaništva reprezentanani ples na katerega so bili povabljeni tuđi častniki danske kraljevske garde. Ples je otvorila poslanica s postavnim ritmoj-strom gardnega polka. Plesu je sledil dalj-ši pogovor in po tem je 35 lKni ritmojster često prihajal v palačo ameriškoga poslaništva. Visoka družba je to kmalu opazila. Toda se predno so bili na delu zlobni jezi-ki, je poslanica resila položaj z obvostilom javnosti, da se je zaroćila z ritmo jstrom. Pred dobrim mpsocem sta. se v^^la. S tf»m so pa prave težave in oviro špIp nastalo. Ka pitan namreč ni odložil svojrga mosta in na kraljevskom dvoru je nafttal tako ob oficijelnih prilikaJh neprijeten položaj glede dvorne etikete. Danska vlada je v \Vashingtonii namig-nila, da ne gre, da bi ostala gardni ritmojster in njegova soproga pri dvoru na tako razlicnem druzabnem položaju. Ameriško zunanje ministrstvo je že razmišljalo o lzpremembi na poslaništvu v Kodanju. Te-daj pa je poslanica sama taktno in čisto žensko uredila to zadevo. Skoraj istočasno je bila odpoklicana z ruskega poslaništva v StockhoLmu zr.ar»a sovjetska diplomatka Kolontajeva. prva in razon Bryan-Oweno-va edina žena na noslaniškem me,stu. Tako so ostali zopet na poslaniških mestih sami moški. Ženske na bojisču \ porniška kolona, ki hiti na pomoć v Oviedu oble^anim ^panskim upomikom, je prodrla v 14 dneh 20 km naprej, toda vsako pe*l zemlje si je morala pribori ti ve-činoma z bajor.eti. V bojih pri Talaveri so uporniki ugotovili, da se bori v vladni vojski mnogo žensk. Polkovnik Yague je odredi!, naj mu privedo prve ujetnice, da jih za-sliši. Priveli so mu dve miličnici. Pripove-dovali sta, da plaeujc vladna vojska ženam deset pezet na dan in da jih rabijo večino-ma za stražarsko službo. So pa tuđi prime-n, ko poseiejo ženske v boj in mnoge so se že odlikovale. Mnogo jih je na bojiščih tuđi padlo. To je isti pojav, kakor v ruski revoluciji, kjer se je boril na bojisču ženski bataljon, ki pa nikoli ni dosegel v vojaškem pogledu posebnih uspehov. Vojaki so se ženskam na bojišču večinoma rogali. dasi morda po krivici. V smrt natnesttt pred oltar Italijanski Hsti so priobčili te dni vest o smrti 23 letne madžarske igralkc S I>avi-dove, ki je postala blizu Livom a žrtev avto mobilske nesreće. Pred dvema mesecema je prispela Davidova v Italijo na počitnice. Ob morju se je seznanila z industrijalcem Bruno Castiglitrnijem iz Livorna, ki se je do ušes zaljubil v njo in jo brz zasnubil. Igrai-ka je njegovo ponudbo sprejela in se od-peljala z vlakom v Budimpešto po dokumente, da bi se mogla porociti. Zaljubljeni tovarnar jo je pa rakoj u-bral z avtomobilom za njo in dohitel brzovlak bliru jugoslovanske meje. Pregovoril je svojo nevesto. da je prekinila vožnjo tri %e odpeljala z njim nazaj. [>ejal je, da bosta lahko dobila dokumente iz Budimpešte tuđi po pošti. Zal iubl iencu se je menda silno mudilo. ka i ti pr>dil ie s hitrostjo 120 km na uro, blizu Liv orna s«? mu je pa aTto prevr-nil v jarek. Davidova je bila takoj mrtva, Oastiglioni je pa ostal skoraj nepo^kodo-van. Mrtva ie bila tuđi neka tretja oseba, ki se je vozila z njima. Vzrok Charcotove tragedije Med viharjem, ki je unićil Chai cotov parni k »Pourquoi pas«, se je potopilo tuđi pet ribiških čolnov, v katerih je bilo na ribolovu 50 islandskih ribičev. Iskanje je bilo brezuspešno, ribiče smatra jo za izgubljene. Zdaj je tuđi pojašnjen vzrok katastrofe pa rum ka ^Pourquoi pas«. Rešeni član po sadite Evgen Gouidec je bil tako prestrašen in zbegan, da se prvi hip ni mogel ničesar spomniti. Sele ko si je malo opomogel od strahu in izčrpanosti, je povedal, kako se je ladja potopila. Parnik je vso noć premetaval strasen vi-Ijar in posadka je morala ostati na krovu. Zaradi viharja je kapitan sklenil vrniti se v Rejkjavik, toda orkan je najbrž pognal parnik s prave poti. Megla in ogromni valovi so zastirali pogled in tako se je zgodilo, da so smatrali morski svetilnik na pe-činah severno od rejkjaviSkega pristani-Šča za svetilnik,, ki kaže vhod v to pristanišne. Ko se je že zdelo, da je nevarnost minila, je dovohi kapitan delu posadke po-čitek. Bilo je že proti jutru in med onimi, ki so smeli končno počivati, je bil tuđi Gouidec. Okrog 5.30 zjutraj, pripov6duj# edini rešeni član pooadke, mm naenkrat nćutti, kako se je parnik moćno streael in vrglo me je s postelje. Plan i 1 sem na krov, kl ga je voda skoraj preplavila. IY>skusili imo spustiti redilne ćolne. To je bik) lilno naporno delo, vendar bi se nam pa bilo morda posrećilo. Kar je nastala at radna eksplozija. Kote i v »trojnem oddelku je raz-neslo in ladjo menda razklalo, ker se je zaćela takoj potapljati kakor kamen. Po-tegnilo me je v globino, toda posrećilo ■« mi je iztrgati se vrtincu. potem »em se pa oprijel koeov razhite ladje. Drugi ćlani posadke si oćividno nišo mogli pomagati, kei so bilf ujeti v pasti. Posadka Je Atela 2* mož in šest ćastnikov. Poleg t^ga je bik na ladji 7 ućenjakov, skupaj torej 40 ljudi, od katerih se je rešil samo eden. Iz Celja —c Nesreća ne pocivdL » \>e\ek je padla dveletna hcerka prncovne^u dflavca 01g^ Zoretova i Brega pn Loki pn Znlanaon QK>*tu s kozoh^a. in »i zJomila dc&no roLo. \" M>b*>to t>e je j»etjal 37 letni jn.f^btnik Frane Stakne u /41. tfoie pri Bra^lovcah z vozom po o**ti. Nenatino k*» mu j* ^plasil konj. ki je bil vjnvžen v voz iii j*3 moćno potvgiui. Makne j£ ['adel z voza in pnletel s tako silo z glavo na zemljo, <1a mu je p<>-čila U>1 tanja. \* Vojniku se je 50-lotjii hJa-pec Anton l>ipicnik pri kutianju ^vinj^ke pi6e pol U 8 kro|Htm 111 s<* hulančeva iz Zagvt'^na pri Sv. Kri >kofu pTi I^ašk^m r»oma^ala pri sti^kajiju s»a4lja. ji jV p.i4il.i ih »ga na roko in ji rirece-kala kazaJer. Pon**rec€nci &e zdravijo v c.elJRki t»olnici. - *c, Žrtev napada. V p^tek 7,ve^w j> ru-darjeva žena A loj zija Kolarjeva iz MegroJTii-oe v Griiah napadia I.Vletne-^A, pri g. V#-hovarju v Celju zaposlenepa irvi7J»r«t*>«ra vajenoa Slavka Kii7aoa vi Grir t^r mu iitr^ala vske na nMh in gra opra#ikaijL po licu. Krif^n je moral i*vkati pomoAi r celjski bolnici. —c V celjski holnid so umrli: v petek 70 letu i njosfovni o>lavec v p, .)^»mi-kova žena Ter>p»ztja TfHtjvTMvva <* Pr^^^viVn^fa pri Planini in 7\4\trt\ miftar]ejem v OIju so pripeJjji* li v fioboto na «J vozeh 212 pflenmn*ikih prasic^-v in prodali več kot pokiviro. One ao bile ftledečo- prašili do 2 ■a«w^T 80 do 100 Din. od 2 do 4 mtv*cm 100 do 200, od 4 do 6 znesoeev 3Q0 do STin D$m+ od 6 do 8 m«4ecev 3TO do 4fio Din. od 8 do 10 ni^erpv 460 do 000 IHn. od U) do 12 mene* rev GftO do 700 JMn komad. Na &*o Mfo M pnodajaH pršrt*rj* po 8 Din kg. Ma Svat nkoni trpu oe )e t flnholi> apasilo +m0mt*> V nedeljo dopoldne ie hola na if^riW*t fiK. Jugo&lavije drugorazredna pr«eDAtvf«ka tak-raa med 3K T^žvtfn in SK Jo^OHlaviio. La« ščani ao ztnagaU teMno^ m naniulipo, V Lah* niki fn elann m» pr«lcaA*li .fo^oplfrvijo. V prv«m peteaern je bik igrai tzefidč^nA, po odmoru pa ja Jnumlavija popu^fln in f> igrala hre)- Z w< liko naj>eto*itj<> pričakovana pod*vav**Hn*i pr-vertstvona tetkma nn^l SK Celj«».m in AUa-tiki ee je kotirala z »rtuiBno umago Celja. Na ijjr^ču pri »iSfka1™ kletic «*e ]o nhrak> okrop TjOO gleda1«^. O%>e moštvi ft ta pre«d» vajali doh»ro tehniooo in -k.oinh-inal.orno igro. Celje pa je bilo prodornejft*4 ter j& i pralo x veČ-io vztrajnoetjo m požrt vovalnoRtjol Ožja obramba Ailetikov je r»i»la na n>ftritTif vratar \c reftil mnoco kočljivih «ituar,ij, napad pa je bil premalo odk>čwi. Olie je icr*W> holj povezano in je imalo tuđi krepke)* nap»ščeno. kakor se bosim, temveč bom povrhu se izročen na milost in nemilost zlobnim jezikom. 0 meni bodo lahko govorili, da sem zagrešil sleparije in častihlepne in/trige, da nimam nobenega sramu, ne vere. Oče Tabaret ni vedel, kat naj si misli. Med Noe-lovo poštenostjo in zločinom v La Jonchere ni vldel nobene možne zveze. Tisočere zbegane in zamotane misli so udarjate ob stene njegovih možganov. — No, dragi moj, — je de»al, ke si je nekofcko opomogel od presenećen ja — kasj bi vas moglo oljrekovanje kdaj zadeti? Pogum. fant moj! Mar nimate prija-teliev? Kaj nisem jaz tu? Zauparte mi vzrok syo;e žalostii in vrag me vzemi, če midva... Advokat je naglo vstal, v rt>em je bil dozor-el nepricakovan sklep. — No, da. — mu je posegel v besedo, — vse vam IX>vem. V splošnem rečeno sem se ie naveličal nositi sam svojo ta.ino, ki me tišči. Vloga. ki sem si 30 naprtil, mi pos^aja neznosna in navdaia me z ogorčenjem. Potrebe« mi je prijatel, ki bi me potolažil. Potreben mi je svetovatec, da bi me njegov jdas navdal s pogumom, kajti človek je slab sodnik v lastni pravdi, a ta zločin me potiska v prepad oklevanja. — Saj veste, — je odgovoril oče Tabaret dobrodušno, da sem vam globoko udan, kakor ^srnemu sinu. Zaupajte mi brez strahu. — Vediite torej, — se začel advokat. — toda ne, ne tu. Nočem. da bi naju kdo slišal. pojdiva v moj kabinet- IV. Ko sta Noel in oče Tabaret sedla vsak na svorje mesto v kabinetu, kjer je advokat delal m ko so bfla vrata skrbno zakleo]ena, je vprđsal Tabanet: — Ka'j pa če bi vaša mati kaj želela? —Če bi gospa Gerdyjeva pozvonila. — :e odgovoril mladi mož. — pakle služkinja pogledat, kaj bi rada. Ta brezbrfžnost, ti hladni odgovori, so navdali z grozo očefa Tabareta. ki je bri va>en toplih, pri-srčnih stikov med materjo in sinom. — Pominke se, Noel, ne prepuščaj-te vajeti raz-draženosti. Vidim, da sta se z materio nekoliko spo-r-ekla. Jutn bo to pozabljeno. Opustite torei ta ledeni ton. s kakršnim srovorite o nii. Zakai jo imenujete prisitjeno gjospa Gerdyieva? — Z^kaj? — je odgovoril advokat z zamolkiim glasom. — Zakaj? Vstal je, napravil nekaj korakov po sobi, se vmil na svoje mesto in odgovoril: Zato, gospod Tabaret. ker gospa Gerdyieva ni moja mati. Te besede so padle Kki udarec palice na glavo starega poheista. BH je omamljen. — On. — je odgovoni z glasom, kakršnega rabi čiovek, če hoče pregnati od sebe kai nemogočega. Oh, ali ste pomisKH. kaj pravite, dragi moj? Je to verjetno. je to mogoče? — Da, to je neven etno, — ie odgovoril Noel s posebnim naglasom. — To ie neverjetno in vendar je res. To pomeni, da igra ta žena že trideseit let od mojega rojstva najčudovitejšo in najgrso komedijo v prid svojega sina. kajti sina ima in sicer v moio škodo. Dala mu je vse, kar pripada meni: moje ime, pošteno ime. moje premožetre, ogromno premoženje. Blizu eilja smo, — je pomisli 1 Tabaret, ki se ie v njem naenkrat prebudil Oevrolov sotrudnik. Na glas je pa dejal: — To, kar nai piipovedujete. ie zelo važno, dragi Noel, to je sifno važno. Pri gospei Gerdyjevi je treba dorrmevati pogum in spre^rio^t, a na ti dve lastnosti skupaj zelo redko naletimo pri ženskah. Najbrž je imela oporo. rrekd«o ji je moral to sveto* vati, morda je celo pritiska! na njo. Krio so bih nieni sokrivci? Sama rW mogla storrti tega. In njen mož?__ — Njen mož! - mu ie posegel advokait brž v besedo in se trpko nasmenniL — Ah. tme' ste tuđi vi verreli, da je vdova. Nobeiiega moža ni bflo F\v ko,wii Gerdv n; nikoH žnvel. Bjl sem rte zakonski otrok. dra^i gospod Tabaret: Noel, sm viačuge Gerdvieve in neznanegra oče^a. — Križ. božji! — je vzkliknil Tabane*. — 7a*o torej se niste moa# pred ^tfinm; leti poročiti z »>-spodično Lavernoisovo? — Da. zato, moj stari prijarterj, in vendar se rnsem takrat jezil na rtjo, ki sem jo moral predstavljati ta svojo mater. Plakala je. se mučila in dolžala, -az s€m jo pa v svoji dobrodu.snosri tolažil. kakor sem vedel in znaJ, odral sem ji solze in jo opravičeval v lastnih očeh. Ne. moža ni imela... Mar imajo ženske kakrsna je ona. zakonske može? Bila je bubica mojega očeta in tistega dne, ko se je je naveličal J1i }a ^^ tris*° tisoč ^ankov kot nagrado za ita: siado, ta mu jo >e nudila, potem jo .te pa zapustfi. Noel bi bil nedvomno dolgo nadaljeval svoto srdito izpoved, toda oče Tabaret ga je prekinil: — Ne hitiva naprej, dragi rt>aj, — je delaJ. — Mog nasvet bi radi imeli. Menda sem edini čiovek, ki vam more dat: dober svet. No tore], bodiva kratka. Kako ste zvedeH to? fnurte dokaze? fQje s»? t^Pi-i. * ■ ' :-*~~ir ,,....'■-.. iJ&ta* cT,;r tijaa-.