Stev, 267
V Trstu, v torek 30. septembra 1919
Letnik Xs.V!
Izhaja vsak dan, udi ob ncdcijan In praznikih, zjtttraf. — Uredr>*$tva: ufica tr Ft»C«ui Astikcga ftcv. 20, L nadstropje. ~ Dopisi naj ss poiijajo ored-fcBtvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajstei] 111 odgovorni urednik Štefan Godina. — Last.iik koncrcij Usta Ediffoatt — Tisk IMimiiii EdtnocL — Naročnina anaža na mesec L 3 —, pol lata l 18-— Itt eelo lete* L 36—, — Telefon aredniitva In »prave ftev. I i-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotin k. — Oglasi se računajo * Brokosti ene kolone (72 m/n). — Oglasi trgovcev in obrtnikov rim po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mn po 80 stot Mali oglasi po 10 stol. beseda, najmanj" pa L I*—. Oglase sprejema inseratoi oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije ae pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. »v. Frančiška As. 20L
Italijanska zbornki rgipuiiena
Zmaga vlad« proU nacijonalcem z večino 60 glase«. — „Zbornica odsekana do srede"
Kraljevi odlok razpisšža zbornico
RIM, 29. (S.) »Gazzetta U&ciale« pri občuje naslednji odlok:
Viktor Emanuel QL itd.
Z o žirom na čl 9. osnovnega dilavuefa
itatuta;
z o žirom na besedilo zakona za državno-zborske volitve, odobrenega s kr. odlokom« izdanim 2. septembra 1919., it. 495;
po zaslišanju ministrskega sveta:
smo na predlog našega ministra-državnega taktika za notranje stvari, predsednika ministrskega sveta odredili in odrejamo:
ČL 1) poslanska zbornica se r a z-pniča.
ČL 2) Volilci se sklicujejo na dan 16. novembra L 1919., da tzrotijo ono število poslancev, ki je določeno za -vsak volilni okraj.
ČL 3) Senat kraljestva m poslanska zbornica zbornica se sklicujeta na dan 1. decembra 1919.
Odrejamo, da se ta odlok, opreoaljea z dr-Javnim pečatom« uvrsti ▼ zakonik in naredbe-nik italijanskega kraljestva ter dopoilje vsakomur, ki ga mora irvršiti in skrbeti za njegovo izvršitev.
Dano v Rimu, 29. septeaihta 1919.
Ni iti 1. r.	Viktor Fiwjryd ELr.
• • •
Ker nam je poročilo o nedeljski seji italijanskega parlamenta dospelo prepozno, da bi je bili mogli prirediti za včerajšnjo številko, naj danes po*»iamemo na kratko glavne
točke.
Kot prvi govornik je nastopil socijalni demokrat Turati, ki je poudarjal, da je dovolj skrivanja m da naij tisti, ki so doslej govorili na zasebnih sestankih, povedo odkrito svoje mnenje v parlamentu. Socijalni demekratje so že od začetka vojne sem predvidevali vsa ta razočaranja, ki so morala priti sedaj. Vojna je pač nasilstvo in njeni sadovi ne morejo biti nič drugega kot zopet nasilstvo. In danes živimo v resnici v državi spložrega nasilja in trajnega upora v notranjosti. Militarizem se je le še okrepil, in sad vojne sta tudi prenasičena in zajedalska birokracija in industrija. In napram vsem tem bistveno anarhičnim silam se kaže država brez moči. Tem razmeram potem odgovarja tudi vsa italijanska politika in njih posledica je tudi reški dogodek. Govornik se izjavlja v imenu svoje stranke za italijansko Reko, toda vprašanje »Reka ali ne Reka« ne smie pomenja-ti ^-militarizem ali ne militarizem, vojna ali ne voina«.
Kar se tiče predlogov za rešitev reškega vprašanja, je prepričan, da bi Reka kot avto-nunna država laže in popolneje mogla doseči SADjc gospodarska smotre in bi potem nekega di e tudi učinkoviteje mogla zahtevati svojo pravico do samoodločbe. Nasilna piilaetitev Reke pa bi pomerjala vojno, ki bi bila za 38 milijonov Italijanov, ki potrebujejo dela, civilizacije. miru, tako velika škoda, da pr^aja ▼ drugi red vsaka druga težnja 50.000 reških prebivalcev. Kako naj se najbolje reši reško vprašanje, naj izreče dežela na volilnih shodih. kakor naj se tudi izjavi o vseh vprašanjih. ki se tičejo mirovnih pogodeb. Sccijalno-demokratska stranka brani kri naroda ki svobodo proletarijata.
Posl. Marcbe^ano je utemeljeval naslednji svoj predlog: »Zbornica ugotavlja, da zasedba Reke v imenu Italije odgovarja nacijonalnemu mišljenju, in prehaja na dnevni red.«
Posl. Soderini poudarja, da mirovna pogodba z Nemčijo uveljavlja sistem nadvlade velikega imperijalizma nad malimi in sosednjimi državami, ter graja tudi mirovno pogodbo z
Avstrijo.	_
Ob splošni pozornosti je nato izoregovonl bivši ministrski predsednik in načelnik italijanskega odposlanstva na mirovni komerenci, Orlaiido, ki je predvsem obžaloval, da ne more povedati vsega, kar bi želel, toda stvar bi bila kvarna državnim koristim. V na' alj-nem je zavračal očitanje prevelike popustljivosti naoram Wikonu. Glede izkrcanja itali-
vzfcodne meje in Reki. V ta namen bi bil pripravljen na znatne žrtve v Dalmaciji, in na tej podlagi je italijansko odposlanstvo na zahtevo Lloyd Georgea sestavilo minimalni pro-tinačrt, ki je vseboval pripojitev Reke proti obsežnim p opustitvam v Dalmaciji. V tem načrtu je bilo določeno ljudsko glasovanje po pasovih. Na ta način bi se bilo rešilo reško vprašanje, če ne že popolnoma v zmislu na-cijonalnih želja, pač pa na način, ki bi ne <bil nezdružljiv žnjimi. Wilson je predložil proti-načrt, po katerem pa ni bilo teritorialnega stika med reško vmesno državo*" in Italijo, in ne ljudskega glasovanja po pasovih, temveč skupno. Glavni strateški važni otoki bi pripadli Italiji, Zader bi bilo svobodno mesto z italijanskim vnanjkn zastopstvom. Po tem načrtu pa bi bil Trst samo 18 kilometrov oddaljen od meje. Zato tn ker je skupno ljudsko glasovanje zanikalo Reki načelo samodoločbe, je govornik smatral ta načrt za nesprejemljiv. Govornik je zaključil, izražajoč prepričanje, da je tudi njegovo delovanje v Parizu navdajala Želja, da bi koristil domovini. (O-dobra v a nje tn hrup.)
Seja se je nato prekinila, a ob zopetni otvoritvi se je hrupno zahtevalo zaključenje, ki se je sprejelo.
K besedi se je oglasil nato ministrski predsednik Nittl« ki je izjavil, da se v polni meri strinja s Tittooijevimi izvajanji. Ni mu Žal, da je pohitela mladina na pomoč Rečanom, obžaluje pa, da so se udeležili te akcije vojaški oddelki, katerim mora bdti disciplina najvišja dolžnost, ki se ne sme kršiti tudi v naj-plemenitejši namen ne. Reklo se je, da je reški dogodek drama. Veseli ga, da se ta drama ni izprevrgla v tragedijo. Morda je kdo pričakoval, da bo ta tragedija ostojala v smrti ministrstva, toda najbrž ne pride tudi do tega. Nihče ne more Želeti niti meščanske niti nove vojne, in zato govornik obžaluje, da je odprava cenzure omogočila razširjanje krivih vesti in nevarna vznemirjevanja. Govoreč o reškem vprašanju, je dejal, da iz njegovih ust ni prišla nikdar beseda odrekanja, m kar se more storiti, se stori. Vlada bo nacijonakte težnje zastopala do skrajnih meja možnosti in z vso požrtvovalnostjo. Če kdo misli, da 6e mora z zakonom ali naredbo proglasiti anaksiia Reke, naj pove to odkrito, in govornik mu nemudoma odstopi svoje mesto. A-neksijo mora skleniti in proglasiti parlament. Toda tega ne predlaga nihče. Govorniku se je očitalo, da je preveč poudarjal gospodarski položaj in reško nevarnost. Če je italijanski narod prepričan, da je treba naložiti deželi najhujšo žrtev in da je za dosego najplemeni-teišega ideala treba vzeti nase največje bridkosti in stiske, bo govornik skušal doseči u-dejstitev tega mnenja, želi pa, da naj se dežela ne podvrgava žrtvam nezavestno. Če je bila izrečena kaka trda beseda, se je moralo zgoditi tako, ker ima vlada dolžnost, da zagotovi druge države o iskrenosti svojih namenov. V tem pogledu bi vsak korak, ki bi ga ne vodila največja previdnost, mogel biti skrajno nevaren. Zahteva od zbornice jasno in odkrito zaupnico i glede vladnega programa i glede oseb ter zatrjuje, da stoji nad vsemi spornostmi soglasno čustvo italijanstva Reke. Končno izjavlja, da sprejema predlog posl. Biaocbsja, ki se glasi:
v Zbornica naglaŠa svečano itaiijanstvo Reke ter, zaupajoč v vladno delovanje, prehaja na dnevni red.*
V vedno se ponavljajočem hrupu, ki so ga uprizarjali nacijonalci in socijalni demokratje, je bilo podanih še več drugih predlogov, ki pa so bili vsi umaknjeni, izvzemši predlog nacionalističnega poslanca Raimonda. Govorilo je še več govornikov med njimi tudi Ti t toni, ki je odgovarjal posl. Raimondu na nekatera vprašanja in odgovoril na vprašanje, ali se more z ozirom na sedanji položaj izključiti spor med Italijani in Jugoslovani: »Ne, ne moreno izTdjučiti!« — Končno je predsednik odredil glasovanje o Bianchijevem predlogu in sicer v dveh delih. Prvi del je bil
lanskih čet v Mali Aziji je dejal, da so se pač ; sprejet z ogromno večino Ko pa ,e predsednik izkrcaVe kakor so se izkrcale čete drugih dr- odredil glasovanje o drugem delu, ,e nastal ?aT Načelo da so sklepi mirovne konference | v zbornici tak hrup m vn.fi, da m bi o mo-veliavni fe edaj. ce so sprejeti enoglasno, pa ; goče razumeti ničesar veoNa^onalci so vel5a za vse mednarodne kongrese in konfe- kriče zahtevali, na, iz,avi Nitti pred glasova-renče Da sele rešitev italijanskih vprašanj njem, ali bo dal razpravljati o mm>vn* polobli' od rešitve vprašanj ostalih držav, je godbah. Vse je kazalo, da hočejo naojonaki Wlo nujno potrebni zaradi rešitve vprašanj, I z nasilno obstrukcijo preprečit* - —
ki so se tikale sklepa miru z Nemčijo. V resnici pa so se italijanska vprašanja razpravljala, ne da bi se bilo italijansko odposlanstvo sploh kako obvezalo v prid drugim rešitvam, toda sklepi niso bili sprejemljivi in italijanskemu odposlanstvu se je zdelo primerno, da •e ne vda, kakor tudi da ne pretrga zavezništva. Ni resnica, da bi mu bil Wilson, ko je bil v Rimu, odsvetoval, da naj v svojem govoru v parlamentu ne omenja njegovih namenov glede italijanskih aspiracij v Jadranu, pač pa je izjavil Wilson govorniku, ki bi bil zelo rad izvedel za njegove namene glede jadranskega vprašanja, da trenutek ni ugoden za to, ker gre za vprašanje, o katerem namerava obsežno razpravljati v Parizu s pomočjo svojih tehnikov, zemljevidov in listin. Wilson je, prišedši v Pariz, takoj zavzel mesto razsodnika in je izjavil govorniku, da pač priznava Italiji upravičenost zemljepisnih, ne pa strateških meja. Med raznimi načrti za rešitev jadranskega vprašanja je govornik dajal prednost tistemu, ki naj bi bil v polni meri zadostil italijanskim težnjam glede severo-
glasovanje
Končno se je posrečilo ministrskemu predsedniku, da je mogel izpregovoriti. Izjavil je, da vlada ne more govoriti v tem trenutku, pač pa zahteva zaupnico in bo potem izjavila, ali odredi razpravo o mirovnih pogodbah ali ne. Zbornici ostane slej ko prej nepri-krajšana pravica, da vrže vlado ali pa ne.
Ta izjava je izzvala na eni strni zbornice odobravanje, na drugi, nacionalistični, pa velikanski hrup, ki je naraščal in končno dove-del do dejanskega spopada med nacijonalci in socijalnima demokrati. V splošnem metežu je predsedništvo zbornice in ministrstvo zapustilo dvorano. Pri hrupu je sodelovala tudi galerija z žvižganjem, ploskanjem in krikom. Ko se je po četrturnim vrišču vrnila vlada v zbornico in naj bi se balo pričelo glasovanje, se je hrup obnovil še huje. Komaj in komaj se je ministrski predsednik preboril do besede, poudarjajoč, kak zgled daje zbornica s tem vedenjem deželi. Izjavil je ponovno, da se vlada nikakor ni obvezala na nobeno stran, da bi ne pripustila razprave o mirovnih pogodbah m da se sklene po glaso-
LONDON, 29. (S.) Uradno poročilo pravi, da je ostalo prometno poslovanje neizpreme-njeno. Obskrbovanje z živili se vrši v redu. Z vseh strani prihajajo ponudbe za delo. Pozivajo se prostovoljci, ki znajo voziti z avtomobili, ki se razumejo v brezžično orzojavlja-nje, in prostovoljci za policijske agente. Vlada je kolčno pozvala voiašVe odpuščence, da vstopijo v službo k železnicam.
Besedilo ententne note nemški vladi.
PARIZ, 23. (S.) Besedilo note, katero so poslale zavezniške in pridružene vlade potom maršala Focha nemški vladi se glasi:
Pariz, 27. septembra 1919. Po določbah čl. 123 premirja, sklenjenega 11. novembra 1918. je Nemčija podpisala naslednjo obvezo: Vse nemške čete, ki se sedaj nahajajo na ozemljih, katera so pred vojno pripadala Avstro-Ogrski, Romuniji in Turčiji, se morajo nemudoma umekniti za nemške meje, kakor so bile 1. avgusta 1914. Istotako se morajo vse nemške čete, ki se nahajajo na ozemljih, ki so pred vojno pripadala Rusiji, umekniti za nemške meie, kakor so zgoraj omenjene, čim .bodo zavezniki smatrali, da je prišel primerni čas, z ozirom na položaj v teli pokrajinah. Dne 27. avgusta je naznanil francoski maršal, glavni poveljnik zavezniških in pridruženih vojsk, da je prišel čas, da izprazni Nemčija omenjena ozemlja, in je pozval nemško vlado, da takoj prične z izpraznitvijo. S svojo noto od 3. sept. se skuša odtegniti nemška vlada goriomenjeni obvezi, navajajoč izgovore, katerih zavezniške in pridružene vlasti ne morejo priznati. Zavezniške in pridružene vlade nočejo med drugim dovoliti, da bi se nemška vlada izgovarjala s tem, Češ da nima toliko moči, da bi prisilila čete v baltiških pokrajinah k pokorščini. Zaradi tega pozivajo omenjene vlade nemško vlado, da izpraznijo brez vsakega odlašanja baltiške pokrajine vse nemške čete, ki se tamkaj nahajajo. Istotako mora nemška vlada ukreniti nemudoma vse potrebne ukrepe, da se povrnejo za nemško mejo vsi nemški vojaki, kateri so po demobilizaciji vstopili v ruske zbore, ki so se ustanovili v baltiških pokrajinah; nemška vlada ne sme dovoliti nikake pooblastitve, pač pa mora odločno prepovedati, da bi se vojaki nabirali.
Izpraznitev se mora nemudoma začeti In nadaljevati brez prestanka. Za-vezniške in pridružene vlade naznanjajo, da ne bodo upoštevale nikaksne prošnje nemške vlade glede prehrane Nemčije z živili in sirovinami, dokler se ne prepričajo, da se je njihova zahteva ^ ^ ^^ ^ w ^	_____________ popolnoma zadovoljila, in da ne bodo vsled
VeSrio^taiTii 'p^r^nej ž^rkl'je'odšd te<a dale nikakih navodil za proučevanje
sličnih prošenj. Razun tega bodo zavezniške in pridružene vlade odklonile vse finančne o-lajšave, katere bi mogla nemška vlada sedaj uživati in katere bi eventualno pozneje laihko prosila pri zavezniških in pridruženih vladah in pri njihovih podanikih. Će bi nemška vlada nadalje ne izpolnjevala svojih obveznosti, bodo zavezniške in pridružene vlade ukrenile vse druge potrebne ukrepe, da se zagotovi izvršitev omenjenih premimih klavzul.
i-
vanju, kaj naj se stori. Šele okoli 23 se je pričelo glasovanje, ki je imelo naslednji izid:
Navzočih 366, glasovalo 356: v prilog vladi je glasovalo 208 poslancev, proti vladi 148, glasovanja se je vzdržalo 10 poslancev.
Proglasitev izida glasovanja je zopet izzvala velikanski hrup.
Nato je izjavil ministrski predsednik, da mora vlada presoditi položaj, in je naprosil zbornico, da se odgodi do srede. — Prihodnja seja v sredo.
ZctezmčoreJta stavka v Angliji.
■LONDON, 28. Vse žele zreške postaje v mestu so zaprte; omnibusi m tramvaji poslujejo nadalje, ker je sklenilo osobje na včerajšnji skupščm, da bo šele jutri določilo svoje stališče. Promet po se-vemoangieških železnicah je ir& včeraj omejen. Zdezntoorski zastopnik Albert Thomas ie izjavil, da se stavka takoj tratavi, če dovoK Lk>yd Ge-onge enako postopanje z vsemi železničarji
»Eveninz New« piše, da je vlada ukrenila ener-•KSčne ukrepe gJede ob skrbe z 2*v8i. Vlada namerava sestaviti avtomotrifelri parit za prevažanje živil in ustanoviti srecftšče za razdeljevanje mleka in živid za London. Nocoj se je začelo rekviriranje avtomobilov. Dvestopotdesottisoč šoferjev se je ponudHo v službo.
Uoyd Oeorce je poslal crote Cornavontu pismo, v katerem izjavlja, da bo imela nepričakovana stavka težke posledice za fcierese saune in za ves narod. Ni še doživel, da bi kaka stavka proglasila tako tadrkounmo, kakor se je ta. Vlada le ponudila velikodušne ponudbe, toda železrnčarska zveza je odfeftcntla vsak sporazum in vsako odgoditev stavke. Promet, od katerega je odvisno življenje celega naroda, je bit ustavi jen brez predobvestrla. Vlada ima Gosti povodov za smatranje, da je bila stavka že v najprej organizirana od maloštevilne, toda delavne skupine, ki namerava izkoriščati la-beristične organizacije v svoje temne svrhe. Prepričan sam, pravi Lloyd Oeorge, da je večina članov »Trače UnioiR* prati tem enarmstičirMn ciljem. Vlsda se mora odločiti v interesu države edino le na eno pot: sprejea mora rokavico, ki je vržena proti s-ptošnosti. Porabljal bom vsa sredstva, <Ja preprečim posločice tega naselja na složnem blasoru, zaldjuču.e LIoyd Geonse; pro-s>m ves narod. na4 sodehije in pomaga pri d&Iu za ohranitev ■soefraineja reda, od katerega je*odvisna sreča države. LONDON, 29. (S.) Položaj se je malo ^preme-
šamo en vidk. Družba »Bn rhbot Soutli Coastc javlja, da promet s kontinentom preko Newhaven-dtepot je prekinjen. Danes zjutraj je odšel en vlak s 300 po+reki. »South Western Rabdway« je nadaljevala premet v Torsmoutti in Southaroton in ga razširita (postopno tudi v predmestja. Med londonskima predmestji in mestom }e bi! tiwii vzpostavljen žetezniški .promet, toda v noči ni c-dšel noben vlak. Iz Edinburga je odšlo nekoliko -po'nih vlakov v Afcver<k>en, Perth in Olasgow, kjer se je položen od sobote izboHšaL
Kriza v Belgr@iy
Pogajanja se nadaljujmo. — Sestava protidomokralskega kabineta 1 — Reško vprašanje.
Potek krize.
EBLGRAĐ, 25. Dr. Draža Pav+ovrč je pričel ponovna posvetovanja z načelniki strank. Pri radi-kalcih ie nase! iste težkoče kakor po^ednjikrs-t. Včeraj popokine so bih rmrno drugega porazgo-vori o zunanji -politiki.
■BELGtRAD, 25. Včeraj ob 16. je bHa v Narodnem predstavništvu seja načelnikov strank. Na tej seji >e dr. Trumbič reieriraJ o Jadranskem vprašapin. 'Načelniki bodo obvestili svoje kiube o zunanjem položaju Stnanke bodo prinesle svoje sklepe o dlenu 51. mirovne pogodbe z Avstrijo, potem se bouo Iznova pričeli porazgovori o rešitvi ministrske krize.
BELGRAD, 25. Tekom prihodnjih dtri odpotuje večja deputacija naših poslanccv v Pariz v svrlio posredovanja na mirovni konferenci glede raznih vprašanj, ki se tičejo naše države.
BELGRAD, 25. »Polrtikas poroča: Tekom da-našCTje^a dne so se začela posvetovanja za rešitev krLze. Zdi se, da' bo predsednik Narodnega predstavništva pozval vse načelnike strank, naj z glasovanjem odločijo, kdo oaj sestavi novo vlado. Uspeh tega glasovanja se bo sporočil prestolonasledniku. V psirlamentarnih krogih se govori, da bodo rsdtkalci. Narodni klub m dr. Korošce v a sJat-p.na zaihtevaii, da.se poveri njim s«stava novega kabineta, ker ima?o po njihovem mnenju- te stranke večino v Srbiji, na Hrvatskem in v Sloveniji. Pričakuje se. da bo akcija dr. Smodiake vplivala po-mirjevakio, ker se trdi, da bo ublažit nesporazum-Kcnja med posameznimi strankami. Dr. Smodtaka je imel včeraj -dolg razgovor s Protićem.
BELGRAfD, 25. Včeraj ob pol 13. so se završili kronski sveti. Dr. Trumbič ki dr. Smodiaka sta podala poročHo o Jadranskem vprašanju.
BELGRAD, 26. Pogajanja radi razrešitve notranjepolitične krize se službeno še niso pričela, ker zainaniepbtatično vprašanje še ni razčiščeno. Stranke se §e vedno niso zedUrile na to, aii se podpiše pogodba z Avstrijo ali ne. Delegati 'so se nai-energičneje izrekli za podipis. Zdi se, da so se njihovemu mnenju, oziroma imšćjenju prklružrle vladne stranke. Takozvana opozicija pa se vodno umika, da bi zavzela katerokoli stališče, marveč skuša razrešitev za vleči in iz tega splošnega državnega vprašanja kovati svoj strankarski politični kapital. Sedaj se vidi, da je vlada prav sto%la. da je stavila s svojo demisijo na opozicijo jasito vprašanje, aH se strinja s podpisom pogodbe-ali ne. Dokler »opozicija« v ton pogledi: ne zavzame končnega jasnega stališča, je tudi rešitev notranjepolitične krize nemoeoča, ker ne more nobena stranka sama za sebe prevzeti odgovornosti za podpis. Medtem se vršijo neslužbena pogajanja glede nove vlade m se povsod kaže želja, da se ustvari koncentracijsko ministrstvo. Poskusi v tem pogjedu se ponavljajo vedno rz nova. Demokratska zajednica to stališče aejeieercKnejše podpira.
Pašič v Narodnem klubu.
BBLORAD. 25. Danes predpoldne je posetM prvi delegat na mirovni konferenci, g. Ni-koia Pašič, 'Narodni klub. V klubu so bili zbrani vsi klubovi Narodni poslanci. G. Pašič se je mudil v Narodnem kh*bu neobičajno dolgo. Govori se, da se je razpravljalo o notranji situaciji.
Volilni zakon.
BELGRAD, 25. V ministrstvu za konstitiranto so ingotov Ur dodatek in motivacijo za vođini zakon.
Volitve v konsUtnanto.
BELGRAD, 26. Nova vlada (še bo kJtfta najprvo tia-stopnega dela: dvanajsti« do konca tega leta in volilnega zakona. Potem se bo Narodno predstav niši v o razpustilo in odred-iie se bodo nove volitve za konstituanto. Pričakuje se z gotovostjo, da se bodo volitve vršile začetkom Jcta 1930. Zanje se delajo velike priprave.
Povratek kral.ia Petra v Eelgrad.
BELGRAD, 25. Kralj Peter je dospel danes opoldne iz Ararag'.'elovca v Bel grad, kjer bo ostal stalno. Nastanil se je v viK Račuiovfčevi na Top-čiderskem brdu. Na posebno željo nd bilo nobenega svečanega sprejema.
Potovanje regenta odgodeno.
BELGRAD, 26. Potovanje Njegovega Visočcn-stva prestolonaslednika regenta AdeksandTa v Zagreb in Ljubija-no le tza nekaj	oegodeno
zaradi nejasnoga -zunanjega in notranjepolitičnega položaja-, ki zahteva prisotnost vladarja v Bdgra-du. Gre za kratko odgodrtev. Novi termin bo ino go6e določiti itakoj, ko se stvori nova vlada. Priprave v vseh prizadetih mestth se bodo nadaljevale v polnem tiru. V političnih krogih se smatra, da bo mogoče izvršiti potovanje še tekom meseca oktobra
Zborovanje jugoslovanskih inženerfev.
BELGRAD, 25. Jutri se prične zborovanje fci-ženerskih društev iz Jugoslavije, na katerem bodo zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci.
Osenturai delavnik.
BELGRAD, 24. »Službene Novinec so objavile naredbo za u v eden je osemurnega dela na vsem ozemlju kraJjestva v vseh industrijekib, rudarskih m trgovskih podjetjih. Delo nad osem ur se mora plačati po 50% više nego normalno osem ur ji o delo. Ta naredba je takoj veljavna
Roško vpraianje.
D*1i—lilo Izdaja prodaš«.
Italijanski listi prrobčujejo D'Awiunz»)eve proglase, ki jih je izdal na Rečane, na ItaJijane in končno na Francoze in Anffeie. V proglasu na francoski narod paadravJJa francoske vojake, s katerimi se fe boril m iraocoskt tati, to tafavija,
da ne zapusti" Reke, četudi bi moral končati pod njenimi razvalinami.
V proglasu na Angleže se sklicuje na simpatije, ki so vedno obstojale med kalijo in Veliko Britanijo, dokazuje itaiijanstvo Reke in naaiaša, da bi to itaiijanstvo morale spoštovati tudi druge za-vezne in pridružene države.
Francoski listi in reško vprašanve.
Pariška »Lanterne« smatra, da se mora reško vprašanje čim prej rešiti. Podobne pustolovščine se ne sm~.ro trpeti, ker bi potemtakem delal vsak narod, ali bolje, vsak individuum, kar bi hotel.
»Home Libre«, Clemenceaujevo glasilo priobčit e kratko poročilo o položaju na Reki in pravi, da se vidi iz beJ-grajskih listov, da se že kaže nekako razburjenje v srbskih vojaških krogih. List proslavlja srbskcnhrvatsko-s<3oven sko vlado.
Revohtcijonarni list »PopuJaire« kritizira ver-saii-iesko pogodbo in tr-di, da bo povzročila vretje in razne neugodne dogodke. D'Anjiiioizijev čin da je začetek.
Ameriški ItsH in reško vprašanje.
Ameriški senat je razpravljal dne 26. t. m. o reških dogodkih. Senator Borat je poskušal dokazati, da so reški dogodki, poizkus vdora italijanskih čet v Daimacik) in izkrcanje ameriških čet, da to preprečijo, ga: o v dokaz, da bodo Zedinjeue države med prvimi Vlasti, ki bodo morate posredovati pri evropskih sporih, ker Zveza uarodov nima zadosti moči.
Senator Hitkoch je dokazoval, da bilo poslovanje Zveze narodov onemogočilo D'AununzIjev pohod.
»>New York Heraid« poroča, da trde jugoslovanski krogi v Parizu, da Jugoslavija nikdar ne pri-na priklopitev Reke k Italiji. Aneksija Reke s strani Italijanov bi privedia gotovo do vojne. Isti kragi dem-entirajo vesti o domnevni mobilizaciji •jugoslovanske vo/ske in trde, da je D'Ađunmzio -zasedel nekatere važne strategične točke, česar ne bodo Jugoslovani nikakor dovoftU.
Reka izolirana.
J?EKA, 26. (Po »Sccol«*.) Včeraj so se vršile po mestu demonstracije, ker se je raznega vest o Nittijevi <k<:msiji, od odstopa kraJja itd. Dcnion-strantje so prepeva« po mestu, dokler irso prišle •brzojavke agencije »Štefani«, ki so povzročile veliko razočaranje. \rs!ed poizkusa prostovoijoev, da bi zasedli Trogir, se je začelo razpravljati o daliiKajruiskein vprašanju.
Vojaki, ki se nehajajo na Reki, so gotovi solidarnosti cede italijanske vojske tn večine italijanskih državljanov, toda če bo to stanje še nadalje ■trajalo, obstoj-i nevarnost, da bi ti »uporniki« poštedi pravi uporniki, ki bi slediti vsakemu, kdor bi mogel vplivati nanje. Ta počasna korupcija -je največje zlo, ki preti, če se vprašanje kmalu ne reši.
2e dva dni ni listov iz Italije. Ne prihajajo niti jugoslovanski listfi, ker je bila včeraj zaprta meja napram Jugoslaviji.
D'Annunzijev tiskovni urad je izdal naslednje poročilo: Francosko poveftništvo se je obrnilo potom dveh častnikov k mestnemu poveljništvu, tia bi doseglo netobodno b.ZAjjavno. zvcjo z Jvgu-' Javijo preko Reke. Zahtevi se ni ugodilo, ker so Jugoslovani zapr-li mejo.
Jugoslovanske priprave.
(A4j pa Italijanske?)
REKA, 27. (»Messaggero«.) Srbika (?) vlada Je zaprla mejo za 14 dni. Vlaki se us'.av4iajo v Bakru PoveK«ništvo samske artna-de v Ogiiiuu je dalo razi-postavi-ti nekoliko očdelkov. katerih šlevilo ue presesra dveh divizij. Ti oddelki se pomikajo v smeri proti Bakru.
Iiz Ljubljane ie prišla ena baterija v neko vas blizu p r emir ne črte. V Bakru se naliaja nekoliko •itotin prostovoljcev pod poveljstvom srbskih častnikov, toda Srbi morajo računati s ietn, pravi »Messaggero«, <ia ima'o pred sebol enotno In siožiK) itaiijansko vojsko.
Včeraj se je sestal vojni svet, kJ je določil raz^ delitev obrambne črie v posamezne cele. Za v-aV del so bih določeni dotičar^ oddedki. Z ozirom m splošen položaj ;e smatral vogiri svet, da je i>o trebna taktična rezerva, kf bi biki pripravtjetiu, d poseže v boj v slučaju potrebe. V to s vrbo s bila poklioana dva l>evsaJjerska bataljona, ki su •se že bila pomidila iD'Annifnzn^u, a sta bila zadržana na D'Anr.uoiijev ukaz na postojank\h a,TTia<hiega zbora. Nccoj sta prišla ta dva bakJ-jo-tia pod poveljstvom nekega podpolkovnika na Reko z vso opremo, strojnicami, metalci mtn itd.
Pogovor med admiralom Millom in amoriškiui admiralom.
ZADAR, 27. Včeraj popoldne te prispe! v Zadar ameriški admiral Ali-zesve, poveljnik ameriške mornarice na Jadranskesn morju, ki je imd dolg pogovor z admiralom MiH-cm. Predmet pogovora je bil bržkone trogirski dogodek.
VVilson v \Vashlngtoim.
VVASHINGTON, 28. (S.) VVilson je prispel na. videzno skoraj neizipremenien s svojega potovanja, toda časnikar, ki ga je spremljal, je izjavil, da bo (predsednik bržkone prisoten, da odide za nekaj ča»=a na deželo in da se nekaj tednov ne peja s svojimi službenimi poali.
WASHINGTON, 29. (S.) Zdravniško poročilo o Wilsonovem zdravju pravi: Stanje predsednika Wilsona je precej dobro. Danes se je vozil nekaj časa v avtomobilu. Predpisan mu je bil absoluten počitek; zato je moral opustiti vsako delo.
Pilsudski, predsednik republike, prispel v Varšavo.
VARŠAVA, 28. (S.) Predsednik republike PS-sudskt se je vrnil v Varšavo iz svojega potovanja v Litvi. V Minsku si je ogledal Pilsudski v spremstvu kra'jevnega poglavarja pravoslavne občine siotno cerkev. Dubovstvo je pelo himne v proslavo poljskih znna«: in posebno himno v čast predsedniku.
IDO milijonov rabljev za boljšeriško propagando na Poljskem.
VARŠAVA, 28. (S.) *Kurjer Perannv« zatrjuje, da je dobil zanesljive vesti, da se je sklenilo na boljševiški skupščini na 'Kremlju v MocJcvi, katere ste se udeležila iLenjin in Trccki, da se pošlje potj-kim komunistom 100 milijonov rubljev za boliše-viško propagando na Poljskem. Prva natoga teh propagatorjev bi bila, da ianesejo agrarno vpra-Š2tre in da proglasijo stavko v času. ko se nabira krompir, ki je igiavna hrana v tej deždi. V drugi vrsti bi morala izbruhniti po ceM Po+jski splošna stavka m bi se morale vložiti vse sile. da se Iztisnejo rz poljske vojske dijaki, ker so leti največja ovira boljševiški propagandi med vojaštvom. Končno bi morah komunisti preprečiti z vsemi;' sredstvi vojno proti sovjetski ftnaifc raseja« apor
JMNOST« šier. M
med Poljsko in entcnto in pripravit* narodno vstajo v Beti Rusiji, tdrom katere b> se odvzele f&sfcrikoni v*se nepremičnine.
Domala vesli.
Cdborova seja političnega društva »Edinosti« se bo vr?:la v sredo, 1- oktobra 1919 ob 20 v Narocnem domu.	Predsednik.
Tržaške slovenske šole. Stariši, ki bi radi poeiliali svoje otroke v slovenske Šole v mestu, naj se takoj priglase v ulici Acqnedotio 20, L nadstropje. Priglasitev je mogoča še danes, od 9 do 12 dopoldne.
Vpisovanje v javne šole. Generalni civiJni kc-misari)at voroča: Po §§ 20—24 sedanjega zakona se naznianja, da se morajo vsi otroci obojega spola od 6.—14. teta vpisati v javne šele v odgovarjajočem Šolskem okolišu, če &c ne privatno poučujejo doma aii v kakšni zasebni šoii. Vpisovala se vrše <k> konca <ekoče.irn meseca; po pc-Leku teca roka se bo proti kršiteljem kazensko postc-p?.?o.
Telefonska služba. Na prošnjo generalnega civilnega komisarja za urečitev krajevne in inter-urbane telefonske službe preide v kratkem v Trst ing. Gaetano M'.rohesi, načelnik tdmiškega oddelka glavnega ravnateljstva za telefone, da sestavi program za vzpostavitev te-Ieionske sbižbe v Ju-ir rs ki Benečiji.
Kje ie organizacija?! Iz Vipavske dorne prejemamo: Cas, ki ga ravnokar preživTamo, je za naše ljudstvo bistvenega pomena. Sparili temelje v konedne Avstrije ni več in 4reba ie ustvariti nove. Iz razvalin mora vendar začeti- kliti novo življenje! Življenje brez harmonike in oekuiočaih plesov! Zgodovina našega malega naroda ne posega fiicer veliko s svojimi vplivi v oboečlcveški razvoj, a >e vere: ar pokazala, kot nobeiia draga, da je namreč organizacl'a — vse! Dokier naš rod ni bi4 crgairiztran, je bH podlaga -tujčevi peti. a ko je preplete' zadnnb 25 let vse svoje ozemlje s podrobno organizacijo, je dosegel usnehe, keterih ni dosegel v primeri ž njim noben drugi narod v Evropi! In sedaj, ko bije zopet »sodna ura?! Du-Jiovniitvo in uei£djstvo! Vš poklicani* vozniki i Da omenimo tw le eno: Začne se zx>cet šo»a. 1« nihče ne ve prav, kako in kaj bo učil! Ali se ni moge-l dvomesečni pcčitnrš-ki čas po-rabiti vsaj za strokovne sestrnke v začrtauje jesnega skupnega pouka? Koliko bi se dalo že doseči z deputacijami in spomenicami! Prepričani smo. da bi iteiijanske oblasti vsaj kolikortoiiko uvaževale dostojno a odločno začrtane zahteve ki potrebe iVudskega potika v naštii šok h. Vsekakor pa ni v re:'u, da v Vipavski colini še ni bilo nobenih — ne učiteljskih ne d-isšnopastirskih sestankov in konferenc. Vsak vrta in krpa po svoje in nik2jror ne prhie. Naše tftytstvo pa čaka in frpi, in nikogar iti -ki bi gc vodH. Vipava, zavedaj se svojega poklica, ki ti Je cdkazan pc svoji kgi in pomenu in tradiciji!
Zopetna nvc<?ba asiroaonu-kega časa. 4. oktobra 1919. o polneči -stopi zepet v veljavo astronomski ča*. Vse oblasti iti vsi iviće'n-ki javnih in .zasebn'h pc-Jjetij morajo poskrbeti, da se ure v gorinave-denem času postavijo od polnoči na 23. uro. — V aktih, kjer se zahteva, da se navede ura, v La-teri se je dogodil kak čin, se mera navesti, da se ie izvršil čin med 23. in 24. uro, ako se }e to faktične zgodilo v času od 23—24 v noči 4. oktobra pred izpremembo česa.
Malo več noblc-se! Iz Vipavske doline nam pišejo: Italijanska vojaška povelja; šiv a so daiaia eadnje v ni posebno naši narodni inteligenci v dar ailednice s sJlkcmi Italijanskih junakov izza zadnje vojne in brošuro »Boj pri Vittoriju Venetu«. Ker smo smatrali to kot neki prijateljski poizkus kulturnega zbližanja, in ker upamo trdno, da bo vendar prišla enkrat tista zlata doba, v kateri bodo iljudje vsi bratje, bratje vsa ljudstva«, te galantnosti nismo zavrnili. A zabolelo nes ie v srcu, ko smo ccprti imenovano brošurico. da, bili smo bridko užaljeni! Brošurica obsega namreč 39 ■strani in ima na vsaki strani povprečno'45 (reči petinštirideset) slovniških napak! .— Italijani gotovo vedo, kako strastno ljubimo mi svoj mili slovenski jezik- in kako nas boi-i, če ga kdo mrcvari ši ostmešuje. Kaj bi rekli Italijani, če bi pedala slovenska J«Kpjska Benečija italijanskemu razu-mništvu v dar kako spomenico v tako grozno spakedrani in zmrcvarj-etii italranščini?! Med cmikanci je veud-ar šega, če se da prijatelju kak dar. da se da vsa' v lepi oWiki, v c-Miki. o kateri se ve, da bo obd-r;enca razveselila. Mi vemo, da moramo priti enkrat Jugoslovani in Italijani do medsebojnega kulturnega sporazumljenja, a to se vendar prične nsprej med obojestranskim .razumnišivom. Brošurica *Boj pri Vittoriju Venetu« se svojimi 45 X 39 = 1755 jezikovnimi spakaini je svoj cilj tcrineljLto zrgrešiia.
Begunsko vprašanje. Ljubljanski dopisni urad ;'e pooblaščen, na podlagi informacij pristojnega mesta objaviti nas:opna izvajanja
v;'!a narcJ in drža\o pred vrsto nalog, ki so največjem pomena -za bodočnost in raizvoj našega ozemlja in njegovega prebivalstva. Med temd je ti:di begunsko vprašane, ki se bo moralo in moglo sčasoma s sodelovanjem vtseh javnih in zasebnih merodajnih faktorjev rešiti povoljno. V to pa je treba ne samo primernih ukrepov in dejanj, nego predvsem je treba spoznavanja in dalekovidne presoje pe-iožaja. Kakor izhaja iz zanesHivih inior-nuicij, nu tjo odnošaji med domaČim prebivalstvom in begunci iz zasedenega ozemlja več žalostnih nego razveseljivih pojavov. Zdi se, kakor da bi bili postali be>?unci po vsej Sloveniji. izvzcmSi nekatere Kraje, prava peza in nadloga domačemu prebivalstvu. Prihajajo cc!o vesti, da se ponekod vrši zelo zoprno odrivanje, zapostavljanje in zmerjanje b-,gvncev, in sicer ravno takih, ki bi bili potrebni največje podpore in tolažbe. Vzroka tc-ttu je iskali predvsem v predolgo trajajoči neurejenosti rezner. ki jih je povzročila verska, in v nez osni draginji. Krivda pa pada tudi na nekatere
P O D LI S T EK
liilcua OPSIDKa.
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
Odvetniku je bilo, kakor da je odreverel. Smrtno Med je spustil glavo na prsd in pogledal mornarja izpod oči z besnim pogledom, kakor da bi ga hotel zastrupiti. Hipoma pa se je zdanil in kakor mačka skočil k oknu, da bi pobegnil, toda ves preplašen je ods-kočil. Pred oknom se je pojavil ženski obraz, bled, razoran, strupen, z drhtečimi modrimi ustnicami, razlaščenimi lasmi, iz blaznih oči pa so Švigali bliski.
— Pozdravljen prijatelj Jelušič! — je zakričala ženska, — glej, Jagica se je vnrila z Dunaja. Našla je stotnika; vrgel jo je iz hiše. Jaga je obolela, je trpela lakoto, ali izbrala je
begunce same, namreč m ddomržneže tal verižni fce, ki s svojim početjem mečejo slabo toč tudi na povsem nedolžne. Pri tej okolnosti ie pa onačilno zdpet dejstvo, da delajo največ hrupa proti beguncem ravno domač? lemAi in domaČi verižniki. Razločevati moramo torej med begitnei, katerih je sedaj po približni cenitvi aaseljenih v Sloveniji (cd teh mnogo le začasno) okroglo 25.000, tri skupine. V prvo skupino spadajo pravi begunci, to so taki nesrečneži, ki so bi!: prisiljeni zbežati od »doma vsled vojne, in taki, katere so prignale sedaj v zmedenem ozemlju vladajoče razrn-ere semka\ a ki čakajo na ugodno priliko, da se vrnejo na svoj dom. NaJalje bcgunci-izseljenci, to so osebe, ki so odvisne -ztolj od svojega duševnega dela oziroma dela svojih rok in ki morcio ostali v Juso-si a vi ji,
Slednjič se najde tudi nekaj četudi bolj nezjtr^no število begunce v-neprki' pravo v, ki so izrabili razmere, da so postali verižn'ki, 'kof:-stolovci in delomržneži afr ki so spleti sumnjivi elementi. Predsedstvo deželne vlade polaga veliko važnost na to, da ne pri-Je v tem pcgl-edu do krivega in nezdiavega razumevanja, ter želi nujno, da ee vsi sloji domačega prebivalstva, ki so bili tako srečni, da so cbvarovali svoje domove i« svoj delokrog, kakor tudi vsi uradn-i organi po-tnriijo, da urede odnošaje do beguncev na podlagi pravičnega poznavanja razmer in dobrohotnega ravnania z begunci. Deželna vlada za Slovenijo zato tCi?io priporoča prebivalstvu in javnim funkcionarjem, ki imajo opraviti z begunci, naj s prvimi d ve mi k?.tegorij.ami beguncev, upoštevajoč njihov težki pedežai, postopajo prijazno, usložljivo, pravično in nepristransko. A prav tako bodo znale pristojne oblasti strogo in neizprosno pos-lcpati proti takim elementom, ki pod pretvezo begunstva izrabljejo dobrohotnost prebivalstva in javnih organov; nadvse pa se bo pazilo na to, da se sumljivi elementi, ako }e sum proti njim upravičen, ća ferabljajo m«sko begunstva v svoje nečedne namene — in taki so večinoma tujerodni ali poturice, ki se sedaj izdajajo -za Jugoslovane — takoj cdiitrene, če treba z izgonom. Izvzernši take bc>; redke slučaje pa je prav gotovo pričakovati, da bo ob dobrosrčnosti m staro^nani gos-toijubnosti slovenslcega prebivalstva in c-b medsebojnem pravem razumevanju ter cb prizadevanju me.ro.ajnih faktorjev, ki se zavedajo važnosti tega vprašanja, begunsko razmerje našlo v doglednem času primemo in povoljno rešitev.
Slovensko gđe^trfišče. Kakor ie bilo že včeraj javljeno, se je nictria Suderinannova drama »Čast« vsled obolelosti ge. Slove odgoditi ter preložiti na nedoločen čas. Nadomestitev druge predstave je bHa tudi nemogeoa -ker so bc,lni še čžani, W bi 'mcrcli biti zaposleni. — Kot prihodnja noviteta se pri previja velezibavna Tho-masova komedija v treh dejanih »Cfcarleyeva tenka o. Ta komedija je žela povsod sijajne uspe-Ire, teko da si ie prć-dobila prvo mesto po vseh svetovnih odrtfi. Obeta sc torej pri tej 'oredstavi obilo zabave in razvedrila. V komediji nastopijo gčne. Kra^'eva. M-ezgečeva, Pregarčeva, Vr«kova ter gg. Bcleslcvski, Oor>up, Kralj, Požar, Šimenc In Terčič. Uprizoritev se naznani pravočasoio. — K nocojšnji vaji je povabljen ves moški ansambel.
Poljedelski dogovori na Goriško-Graćlšćanskem.
Generira civilni kemisarijat je določil z lastmm odlokom, da sc podaljšajo za goriško-gradiščansko deželo tekoči poljedelski dogovori do konca agrarnega le:a po lelu, v katerem se objavi mir. S tem ukrepom « je rešH *<por, ali naj -se smatrajo še za veljavne določbe zakona od 24. mejnika 1914. deželnega zbora ali odloki, katere je izdalo vrhovno poveljstvo ob zasedbi po italijanski vojski, in rešitev rcjamčuje ®nim poljedelcem, ki so za časa vojne trpeli težke škode, da ostanejo za primerno dobo na zemljišču. — Z odlokom so se zopet jistanovile za -vsak -sodni okra: razsodne komisije, v katerih so pod predsedstvom okrajnega sodnika zastopani najemodajalci tn najemniki. Od teh komisij: iahko dobe interesiranci informacije v vsakem-Tporti glede pravjj omenjenega odloka.
»Nftova Plaata della Clttž di Trieste. EtSzlone 1939.« Knjigama O. Pcter-lin, tri. Sv. Lazarja 5t. 1, (Gre'nit^eva palača), je založila in fzdala zemljevid Trsta z novimi uiičffmi imeni, označenimi v zemljevj_'u .samem in tudi še v posebni, zemljevidu priloženi knjižici. ZemJ-jevSd je izdelan zelo lično in ulična imena v njem so jasno čitljiva. Delce torej prav priporočljivo. Dobiva se pri založniku in vseh drugih knjigarnah.
Vinogradniški sladkor. Prosimo naročnike, ki se jim mudi za sladkor, da rečeio razdeljevakera, naj pridejo jutri, v sredo, ob 10 brez vozov, položit inkasircne zneske za sladkor. Tisti, ki so dobili malo, upamo, da bodo dobili kasneje še kaj.
tm. Ko ste priBi v v*2t> Marijme Mit, * postila
M. pevko po stopnicah aaprej. Niste še prišii do prvega n&ostropfe ko nbode M. Aleksandro a vetrni zklarskkn fc*v4jem ▼ titoik. Pevto se obrne in v tem jo M. udari drugič po obrazu. Pevka je zbežala in pritekla vsa krvava na rešilno postajo, kjer ji je zdravnik obvez«! rane. Nato je G. naznanila dogodek karabiirjepem, ki so M. aretirali, a jo zopet izpustili, ker ima štiri nedorastle otroke.
Tragična smrt 31etne deklice. V ulid S. Fran-cesco se je zgodila včeraj grozna nesreča. Ivanka Sancin, stanujoča v uL MoKn grande 32, je peljala okoli poldne'svojo majhno sestrico Ido po triici Carducci Ida je imela v roki krcgl'jo iz kavčuka, ki ji je na vogalu ial. S. Prancesco padla iz rok. Deklica se je iztrgala svoj-l sestri iz roke in tekla za igračo, toda v tem hipu je zavil v ulico S. France sc o težak voz s premogom rn. . preden je kdo zapazil grozečo nesrečo, ie bila deklica pod konjskimi kopiti in kolesi težkega voza. Kolo ji ie šlo čez v-ret in ii skoraj odtrgalo glavico od telesa. Vse vpiije, ves jok je bil zastonj: zdravnik rešilne postaje }c ugotovil s solzami v očeh smrt —
Ljubosumnost. Marin M., natakar star 35 let. stanuje že delj orsa s svojo soprogo na Vrdeli št. 1409. Marinu gotovo ni ugajala soproga in zato je zahajal k neki pevki Alesandri G. na Acoue.ottu, Zena ga je zadnje čase zesledovala na njegovih skrivnih poteh in prišla- do prepričanja, da jo mož vara. Včeraj je šla k pevki, katero je pošteno pri->da. Pevka je ugovarjala, nakar io je M. povabila na svoje stanovanje, češ nai potrdi pred možem svoje besede. Aleksandra je bSc- takoj pripravlje-
vse svoje moči in se privlekla kot beračica v Zagreb, samo da vidi tebe... tebe. Lepo si gospodaril. S trojnim peresom si podpisoval obveznice. Okradla sem svojo hčer, prokleta sem; toda ti... ti si ubil mene in hčer... ti si tr&ral proklet. Ti ljudje so mi povedali, kje si, in prišla sem, da ti izkopljem srce. Pridi, pridi! — je stegnila obupana ženska svoje gole, mršave roke skozi okno.
Odvetnik se je stisnil k zidu ki nohti so se mu zagrebli v steno. Komaj e dihal.
— Primimo gaf — je zaklical kapitan, fin vsi trije so hoteli zgrabiti Jelušiča. Toda ta se je izvil kakor kača, se stisnil v kot sobe, segel v žep, m preden so ga mogle pograbiti maščevalne roke, je počila piStola, m odvet-nikovi možgani so brizgnili ob zid. Sprožil af
je sam pištolo v glavo.
• • •
V Jel ušice vem stanovanju niso naSK nikogar. Lena je pred dogovorjenim časom po-
Stisko gičdaHšft o Trstu.
H. Sudensaim: »Čast«.
Nsše gledališče preživlja tudi letos težko krizo. Najprej sta obolela gdč. Gradišarjeva in g. Bra-•tuž, nato še (ga. Silcva. Same moči, ki se dado težko nadomestiti. Upajmo, da frh ne bomo dolgo
pogrešc li.
S-cbotna predstava socrjaJne drame »Čast« je privabila precejšne število občinstva v Narodni dc-m. Lože bo treba letos najbrž odpraviti!
Motiv, ki ga Sudermann obravnava v tem delu, bo ostal še dolgo aktualen, čeravno je bHa ta dTa-ma prvič uprizorjena pred dobrimi tridesetimi leti. Brez Heineckov in Miihlingkov bo svet težko ke-daj obstojal.
Robert, sin proleterskih staršev, se vrne iz vročih dežel v domovino. Komaj prestepi prag domače hiše, spozna, da je uboštvo izamorilo v star-ši-h in sestrah vsak čut to poštenosti. Njegova sestra Alma je bila v njegovi odsotnosti postala ljubica bogatega lahkožšvca Kurta, ki je sn Robertovega šefa. Ko Kurtov čoe to izve, reši čast svoje h?še s tem, da izplača Robertovim staršem visoko cčkupnino za zopeljano hčer. Čast obeh strank ie rešena rn zadeva bi bHa končana. A Robert se Čuti s tem še bolj ponižanega v svoji časti. Hoteč maščevati se gre k Mtih&ingku. kjer bi skoro prišlo do škandala. V zadnjem fripu se stvar reši Ui'sodno: Trost, Robertov prijate!'; proglasi Roberta ca svojega kompanjona m dediča in rodbina Mithlrngkova si šteje v čast, da 9e proletarskš komi j zaroči z domačo hčerko.
Uprizoritvi se je poznalo, da so bile uloge zamenjane v zadnji uri. Najbolj sta vsled tega trpela drugo in izadnje dejanje. Ce bi bila stala vsa dejanja na isti višini, kot tretje, bi bila predstava pravi umetniški užitek.
G. Sila je stal ves večer v ospredju. Robertova razdvojenost, notranji bej — srca z razumom je našel v njegovem igranju popotnega izraza. V pogovoru z A'mo je stal na višku.
Starega Heinecka, dobričino, ki sta mu pa uboštvo m trpljenje zamorila čut poštenosti, je igral g. Požur. Težko si je rmsJMa boljšega interpreta in mis£m, da fc -to najboljša Požarjeva kreacija. Izrazrt in konsekventen v očetovski nekonsekven-ci, vihrav v ljubezni, kakor v sovraštvu. Uloga je težka, nekoliko negnjena h karikaturi. Požar ni zaSel vanjo, zaradi tega je stala njegova igra stalno visoko.
Ga. Sčocva je umctnica! V njenem igranju ni niti sledu posnemanja, ampak izključno močno izražena individue&nosL V tem tiči njena vrednost. IzveJia je svojo ulogo Hemeckove soproge pre-cčsno in dosledno do najmanjše podrobnosti. Ona ne igra, ampak ustvarja m vee njene ustvaritve so preproste, naravne, ni izumetničene, ampak take, kakor K'h da živijenje. Improvizira tudi stavke v pomoč igralcem, ki se love za spominom; ti stavki so logični in naravni ter fraperajo vsled svoje preprostosti. To zamore le igrcJka, ki se tik o poglobi v svojo nlogo, da pozaba na vse ostalo.
Gdč. Mezgečeva dosledno napreduje. V tretjem dejanju je tuhtam celo prekosila gdč. Kavčičevo, ki smo »o videli v isti uLogi pri Sv. Ivanai. To je mnogo zaraiči tega, ker kaže, da začenja hoditi i:(itno pot. Najboljša je bila v pogovoru z Robertom. Le prehod iz žialoste (kS je vendar pristna !>o Alrrrinem značaju) v trmo ie bil prehiter; vsled tega se je zcela tudi barva 4glasu v kljubovanju, preostra.
Gdč. Kraljeva in g. Oorjup zaključujeta rodbino Heinecke. Obe. sta izpeljala ulogi hvalevredno. GJč. Kraljeva je no\a moč, ki kaže izraart igralski talent.
G. Terčič se dviga nad povprečnost od igre do igre. Trasta je podel izborno. Miren, samozavesten, popoln mož. ki gieda življenje brezstrastno m is višine lastnih principov. V prvem dejanju je bil nekoKko prehirfer v govorici, pozneje se je umiril.
Vratarieva žena, gdč. Bizjakova, je v začetku prem-: lo izražala hinavščmo, da bi bilo zaničevanje na koncu razumljivo.
Muhlingkova hiša ni bila tako dobro zastopana kot Heineckova. Izmed sedmih uog. le tri v resnici dobro igrane!
G. Boiesiavski je star tržaški znanec. Podal nam Je komercijskega svetnika naravno :n dostodno. Z nilm si je naše gledališče veliko pridobilo.
Kurta je igral g. Kralj. Uloge Mazirancev, napol izžotib mladih labkoživcev, so kakor r^lašč za Kralja, tfje-gov nastop in ofonašanje sta kričeče kon-trastirala od drugih, maoj posrečenih oseb njegovega okoliša.
GJč. Voukova napreduje. Poglobila se je resno v ulogo svetnikove soproge, katere obzorje ne sega preko 6aist5 Muhlingkove hiše.
Gdč. Pregarčeva je bila Lenora, ki si jo težko predstavljamo na parketih. Sicer se je resno potrudila, da bi izrazila to, kar hoče Sudermann, a gilas in njene kretnje je niso povsem ubogale. Tu-patam se je bližala aiektiTanosibi, n. pr. ko je gro-z'Ja Kurtu s prstom. Ker $e bila njena govorica šoisko deklamatorična. se je zdela nenaravna in pretirana. Vzklik: mama!, bi moral biti.mebak, kakor prošnja dekleta, ki je žetjna dobre besede. Dobra je bila njena igra v pogovore z BrrjiKfitomj
G. Šimenc nš zadel tona blazirancev. Tudi njegovo salonsko obnašanje ni bilo na&oljše. Vse kaže, da te vrste ulec še niso zanj.
G. Karuza ni vsaj karikiral.
G. Bukovnik bi bfl dober, ko bi tctfko ne cesti-kuliral.	R-
begnila iz Zagreba, in četodi bi bil Jelušič ostal živ ki zdrav, bi ga bila čakala beraška palica. <Lena je, zaptistivfi svojega neljublje-nega ljubimca, odnesla vse.
Nekega jutra je stopil v Marino sobo, mladi kapitan m dejal:
—	Gospodična! Vse so vam vzeli m potrosili, rešiti nismo mogli ničesar več. Zakaj sam prišel prepozno?
Solze so se udrie mladeniču po obraza. Na-daljev^J fm:
Vi ne omete ostati to. Vse aem sporočil očetu, m odgovoril mi je, da naj vas pripeljem s seboj, da vas pohčeri.
—	Vse so mi vzeH, — je odgovorila s solzami Marica, — ostala mi je samo moja poštenost in taJe palica ob kateri je moj oče prišel v Zagreb, ob kateri odhajam jaz iz Zagreba. Sprejemaš ponudbo vaftega očeta— toda ne morem.... moja mati?!
(Konec prih.)
Porotno sodl&e.
Moč, U fe UreI am tnf račun.
Včeraj se je zopet pričela razprava proti dr. Steinerju« ravnatelju poljedelske iole v Vodnjanu. Zaslišale so se zadnje priče.
Občinski blagajnik Deprato je opisal dr. Steintrja kot pravično osebo, ki je na vse načine skrbela za blagostanje vodnjanskih prebivalcev. Povedal je, da je bila vodnjanska občina pred Steinerjevina prihodom v jako slabih gospodarskih in finančnih razmerah in da ye potem Steiner vse znova uredil, plačal dolgove in pustil v blagajni precejšnjo svoto kron. Podpiral da je begunce in nikomur nič zalega storil; če je včasih komu kaj zagrozil, je bil prisiljen storiti, ker so to od njega zahtevala vojaška poveljstva. Vaščani niso prej bili jezni na njega; le v zadnjem času, ko so dobili denar za zaseženo blago, so se nekoliko izpremenili, ker so jkn bile svote premajhne. Temu pa ni obtoženec kriv. Deprato je sploh dokazoval, da je dr. Steiner nedolžen in da se je zelo zanimal za občino.
Neki Robert Cattaneo, bivši poveljnik pomorskega bataljona v Puli, je spoznal Stei-nerja pred 3 leti v Puli. Steiner je bil takrat avstrijski častnik. Drugi avstrijski častniki se niso žnjim dobro razumeli, ker je preveč ščitil Italijane v Vodnjanu. Govorili so vedno slabo o njem in se sploh izogibali njegove družbe. Zatrjuje, da je bil Steiner poštenjak in dobrotnik.
Obtoženčeva soproga je izpovedala, da sta živela v dobri slogi in da jo je soprog le včasih karal, ko je jemala iz šolskega vrta več nego je potrebovala za domačo rabo. Izjavila je, da je bil Franzutti dober prijatelj njenega moža. Gospa trdi, da ni dobila od Vi t turija nikakega denarja.
Danes se razprava nadaljuje.
OVES, otrobi in druse MKriaihi ptstafe po najsioenL J. BarabTrst, si. CM»X
JSB
OLJE. milo, testenino. kupHe usodno vri t Bambič, Trst, ul. Gitiha 6.	33JE
PODRUŽNICA M. BirfIC, ul. Udine Št. 16 ima na
prodai veliko zalogo dalmatinskega žgani* po L —. Toči se sanio od 5 litrov mrprs?. Odprte od 9—10.»	410?
FI20L, krompjr itd. kupan po najvišji ceni pri J. Bambič, Trst, ul. Giulia 6, Trst.	33T5
POROČNA SOBA z vzmeti se proda. Ogledati po 10. Ul. Udine (prej Bdvedere) 29, pritličje. 4138
KOZA z mladičem, dobre švicarske p^sme, je na prodaj. Pendice di Scorcola 356. Gestšilia L^u renčič.	4131
Borzna poročila.
Trst, dne 29. septembra 1919. Tečaji:
Ccsiriich (Austroamericana)	450—	460
Cosulich (Au&troamericana)	455—	465
Dalmatia (Parob. tir.)	300—	310
Oerolimicii	1370—	1400
Lloyd	840—	870
Lussmo	1425—	1475
Martinolich	370—	3S5
N?.'Vi-gazione Ltbera T-rrestina	1400—	1440
Oceania	420—	440
Prem uda	580—	600
Tripco^ich	500—	520
Assicurazioni Genefia	16500—16750	
Riunione Adriatica	3075—	3150
Ampelea	430—	440
Cement Dalmatia	275—	285
Cement Spalato	330—	345
Čistilnica petroleja	1765—	1815
Čistilnica riža (Piiatura liso)	285—	300
Krka	301—	394
Tržaški Tran?way	218—	222
Tržaška tvornica olja	950—	1000
MALI OC3LHSI
HIŠA se odda v najem za L 35'— mesečno. Rojan, Scaia Santa 307.	4142
PRODAM belo lakirano kulrkiio, 4 kompletne postelje, nizke in visoke omare, mize, zavese, 2 originalni japonski vazi, eno vijoiino in drugo pohištvo. U*. Boccaocio 12 IV., vrata 9. 4143
KUPUJEM srebro vn denar. Naslov pove ins. odd. »£dfnosti«.	4144
LEPA veKka soba, m eb! i rana, pri samostojni iSiospe se odda v najem uradnik« ali upokojencu. Ul. Rtiffzero Manna it. 17 I. nadstr., vrat*a 6. 4145
IZVE2BANI uradnici, TJmožni knjigovodstva, korespondence v treh jezikih, strojepisja, steno-srafi'fe, želite nastopiti pri kaJri tvrdki ali banki. Ponudbe pod »nastop takoj« na ins. odd. »Edinosti«.	4146
ANGLEŠKI in francoski tečaj. Vabijo se vsi že vpisani obiskovalci in oni, ki se žele vpisati, da to namudoma store, ker se vpisovanje s pričet-kom 2. oktobra zaključi. Vpisuje se in plačuje se mesečnina vsak dan od 10—12 in 17—19 pri tajništva Ljudskega odra (M. Lovko) ul. Madon-nina 15 H., kjer se dobe oatančna pojasaiila hi izve dan pričetka.	3317
Išče se močan vajenec za trgovino lestvin, ako mogoče »zvežban. UL Udine 19, (prej Belve-dere).	4147
DVE SPALNI sobi z divanom in kuhinjo se prodaste. UJ. Aleardi št. 404, II. r.adsjtr., desno. 4148
UČITELJ poučuje otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove ins. oad. Edinosti.	4040
UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque-dotto 33, IV. nadstr. levo.	P 711
TROST JANKO v Mariboru, Ferd. ulica 3 III., ima na razpolago več hiš, vil, trgovin in se priporoča svojim rojakom za posredovanje. 3316
KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34. III. je edina dobroznana kro-lačnica v Trstu.	3367
VINSKI SODI so na prodaj, vsi v dobrem stanu, po nizki ceni. Ulica Udine 16, od 9-10. 41U9
HISA s 4 prostori, vrtom in vodnjakom pod vrdel-skim kolodvorom se proda. Naslov, pove ins. odd. »Edinosti«.	P 136
ZLfiiMCfl g. prao, TRST
sa nahaja na Kor^u št. 15 (b!v3a j zaSsrnlca G. Z K COVITZ & Fljlla)
Veliki Izbira srebrnih in ila'.ih tu, uhanov, veriilc Itd. i
Dr. mirnimi
ZOB JZDRAVN1K v Trstu, -tlica Genova št 13, I nadstr (prej ulica Campanile) Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmakt. - lidlr^nje zia orez aoleCln. Plombiranja. Umetni zobje
Sff«j za iliBji is v!Z3aj2 pu?i nenižil mmi ^ Seidel & Neumann In —— vSinger( Gast & Gasscr
Tvrd^a us'anovlje.i I. 1873
FRAHCČSC!) BEDilO
Trst, ul. Oamp;itiile 10 j
Bogau zalega vseh potrebščin. Mebanifn* delavnica za vsako poprcvliaoja.
z In brez čeliusi«, zlate krone in tudi obrobkl
VILS£MTU5SHEI1 k/J5SM
TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) U, Ii. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. tati
ZoHoztaiiiK! Hnlinet
ulica Chiozza št 5, I. nadstr.
Sprejema od 9—13 in od 15 - 17. Izvršujajo se umetni zobje v kakrSnemsibodi si«temu z
nebom in brez neba po moderni tehniki. Posebej se do oljuje manj imovltlm slojem olajSava v plačilu — Najugodnejše ceno.
E?r, F. Yssrifr,urini
MA5iiO MOlte, ta =nUnl vsdja.
& fiLOGfl us IH ZLflffltii^:::
m na veliko izbero se vdobi pri
A.	v Trsta
TRG GARIUALD1 (BARRtEHA) 3.
ZOBOZDRAVNIK
d*, mumm trst
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
ErczMstns \ii\m]i zm, tfMtimi in zs^Ia
ZARADI odpatovanja prodam kompletno spalnico, je<ii!nico. salon, kuhinjo. Ogledati v ul. 30. oktobra 17. IL od 8-11.	4100
KUPUJEM in prodajani prazne vreče. Zaio&a J. Marson, ul. Sditario št. 19.	4106
Dalmutlnsltt
DFOlO l l>isa
12 stopinj v trohektolltrskih sodih
po Lir 205B—
rezprijđajfl s prevozom, u honisFju 41
(pomol Sanita) in tkspczl.url na pomolu Benetke ali pa brez carine v zalogi vina
IVANA C¥1TANIS§3
ul. Lazzarelto	19
Tele on SI. 2?-G0
Tehnik] sfi^dol vojnih poškodb.
Geom. E2g© COLETTI
Gorica, Plavža Bcr:cl:ni st. 1.
Plačilo popolnoma odloženo do časa likvidacije. Vsako nede jo v Tolminu, hotel Modrijan.
LEPA nova kočija z novo konisko opremo se proda na Gpčinah 356, kavarna.	4107
GOSTILNIČARJI! Preden knpite brinjev«c, ^ro-pmovec, obiščete skladišče, ul Dcni^tti 5, Žagar & PiesničaT. Trst.	3316
BRINJEVEC, prfsrou, dobite edino le v skludišui v ul Donizetti 5, Žagar & Plesničar, Trst. 3316
TROPINOVEC, prhiten. se dobi v -skladišču v ui. Donizetti S. Žagar <S: Plesničar, Trst. 3316
VERMOUTH Tonno kupice v skladišču » ulfc! DooLzetti 5. Za^ar & Resnićar. Trst. 33!6
ŽGANJ AR JI! Pristen brinjevec in tropinovec iz lastne destiiacije kupite v skladišču ul. Donizetti 5. 2a*ar & Pfesnrčnr, Trst.	3316
'jjiitaEKfi ofl
Deln glav. K 3'),1110)), Rcs:r/3 K i, 3 J J. »J-jO Centrali TafT
riatoi i\Z\mn\) 5 -¥US. M))
P Podružni:e: Dubrovnik, Dunaj,^ Kotjr, Lj.ib" Tj Ijanj, Metković, Opitiji Spttt, bi.ienl.« ZaJ.'/ a	Ekspoziti^a: Kranj.
Obavlja vse v b inču str j to spil tj »i* pj$ia
Sppsjaraa vbja
na hranilne knjižice proti .*> 3 letni n obrstim v oancog'ro-pr»metu proti 3»/9 l2tnin o-brestlm. odpoved navezane znesia spra-Jema po naju^odneji h jKJ^ojih. .si si liuajo pogoditi od Siićaja do slučaja.
Iti« v tej o ventilu ?Tiiiij {&11 iujiih^
Hi aga j na posluje od 9 do l J
\