Inserati se aprejemajo in valji -ristopna vrsta:
i kr., če se tiska lkrat,
» n n n ^ *i 16 n II n n 3 'i
?Ti večkratnem tiskanji ae •ena primernu »manjša.
Rokopisi
se nft vračajo, nefrankovana pisma ie ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedieija na Starem trgu h. Jt. 16.
Politiki list za slovenski narod.
Po poŠti	prejeman	velja:
Za eelo leto	. . 10	gl. —	kr.
za pol leta	, . 6	.. —	,,
la četrt leta	. . 2	„ 60 ,,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. ta pol leta . . 4 „ 20 „ as četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Bregu hišna štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden in ■'eer.^^Tiji. Tfc
v torek, četrtek iu soboto. f
-• 'mM j
v ;
Krvava zarija.
Aleksander Nikolajevič Romanov, car ruski, ki po vsi pravici zasluži priimek miroljubnega vladarja, porabivši vsa mirna sredstva za pravično uravnavo stvari na iztoku, podpisal je s težkim srcem vojni manifest, nade-jaje se, da bo gromenje topov morda Turkom bolj razumljiva govorica, nego je bila ustmena in pisana beseda v dobi dvoletnega diploma-tizirauja Alea jacta est! Vojska je napovedana. Ob Donavi in pod divjim Kavkazom treščile bodo skupaj silne armade dveh mogočnih narodov ; [zemlja ruska moli k Bogu krščanskemu, kruti Turčin pričakuje zmage od svojega boga in preroka Mohameda, navdušenje na eni, in divja, obupna razkačenost na drugi strani je velika, in kaže se nam zarija krvave vojske, kakoršne svet kmalo ni videl. Na tisoče in tisoče jih bo objela bleda smrt v valovih širne Donave, v močvirjih otožne Dobruče, in po skalovji silnega Balkana. Moralo je tako priti, tek zgodovine se ni dal ustaviti, kolikor tudi so se nekteri trudili pri tem nehvaležnem namenu. Postave narave, ktere otroci so tudi ljudje, dosledne so same sebi: in kakor mora pasti drevo, čegar korenine zgnjijo, tako se pogrezajo tudi narodi, ki so si pogoje življenja spodkopali. Na razvalinah Turčije zrastlo bo novo življenje, dolgo tlačeni narodi krščanski dvignili se bodo iz prahu, ter ustvarili si po svojih močeh in zmožnostih nov hram blagostanja in naobraženosti. Da se pravda razpadanja Turčije| in dviganja Jugoslavjaustva po-žuri, pošilja mogočni car svoje muožne čete čez Donavo. Azijaštvo in barbarstvo turško
podobno je bilo drevesu, ki ne donaša sadu, in o kterem pravi sv. pismo, da se mora posekati in v ogenj vreči; to osodo je sveta vladar menda tudi odločil Turčiji, ker ta narod o svojem štiristoletnem bivanji v Evropi ni pokazal nobenega sadu, ni bil zmožen sprejeti v sebe evropske omike in ni vrnil se k pravi veri nazaj. Služil je le kot šiba božja; šiba pa se vrže proč, kedar se ne potrebuje več; tako se je Vsegamogočnemu dopadlo, prikrajšati trpljenje Jugoslovanov, toraj je tudi naloga turškega naroda spolnjena , krvava zarija razsvetljuje njegov prihod , in enako re-pati zvezdi, ki se nepričakovana prikaže na nebu, in zopet zgine, tako ide krvoločni turški rod preko obnebja človeške zgodovine. Razdejal je z ognjem in mečem mesta, opustošil lepe pokrajine, kjer se je najprej razcvitala krščanska vera, kjer so aposteljni in prvi učenci oznanjevali nauk Kristov. Prišel je veliki in osodepolni čas , da se ti kraji zopet vrnejo v naročje cerkve katoliške.
Nepreračunljivi so še nasledki, ki se uteg- f nejo razmotati iz te vzhodne štrene, in bati j se je, da veliki ogenj, ki se je vnel na spodnji Donavi, ne bi raztegnil se čez vso Evropo. Že se govori, da hoče Nemčija to priložnost, ko je Rusija na iztoku vezana, porabiti za to, da vnovič pade po Franciji, potem imamo veliko vojsko tudi ua zapadu. In ne da bi bilo na tem zadosti, sumničijo še Italijo. da se hoče spreti z enim svojih sosedov, in kdo more biti ta sosed, če ne Avstrija? Kamor pogledamo, kopičijo se črni oblaki, ki se bodo z groznim gromom izpraznili nad Evropo. Vojske so bile in bodo, one čistijo zrak, krep-
čajo narode in bistrijo duhove. Molimo, da bi\; pravična stvar zmagala, in da bi vojska za našo sv. vero iu za našo slovansko narodnost boljše, sdravejše razmere naredila, ter tako pomogla k lepši prihodnosti.
Civilni zakon.
Večkrat smo imeli priložnost tudi v Avstriji občudovati prizadevanja naših za vse dobro vnetih državnikov, ki dandanes stoje na krmilu, da bi osrečili*Avstrijo z obligatoričnim civilnim zakonom. Govorili so o ti novi vpe-ljatvi, kakor o največi sreči za narode, o vrhuncu omike, hvalili so jo ko eden najboljih pridobitkov novejih časov. Vidili smo pa tudi, kako so se proti nji branili katoličanje, kako so se ji krepko vstavljali vsi, ki se bojujejo za pravice cerkvene. Gotovo je toraj zanimivo malo več zvedeti o tem važnem vprašanji in ker se ono tudi tiče razmer med cerkvijo iu državo, sprejel sem je med svoje obravnave. Naj toraj govorim nekoliko o zakonu sploh, potem o pravicah cerkve iu države in o vzrokih, zakaj da je civilni zakon tako priljubljen pri sovražnikih cerkvenih, pa o nasledkih njegovih.
Med človeškimi nagoni najmočneji so oni, ki se zadevajo vzdržauja človeškega rodu; kakor pa se mora brzdati umno vsak nagon, da ne zapelje človeka v pogin, tako mora se tudi ta nagon, iu to zgodi se v nerazvezljivem zakonu : to je že narava vtisnila v človeško srce. Zakon je tako postavljen od Boga samega, ker je naraven. In že vsled svoje vstanovitve je nerazvezljiv. Nerazvezljivost namreč je ona
Škorec.
Obraz i/, narave.
(Spisal A. L. M o z i rs ki.)
,,Kjer tičice pojo In rožice cveto" — Slovenski narod ima v svojem mehkem srcu nekaj posebno blagega , da, reči moram, prirojeno nagnenje do narave in do njenih prebivalcev. — Med vsemi temi čisla slovenski narod v prvi vrsti tiče. In to je tudi dokaz, da naš mili narod ni popačen, kajti popačeno srce ne more se veseliti z nježno tičico gledajoč jo, kako vesela od vejice do vejice skaklja in svoje čute z milim žvrgolenjom razodeva. Zato je tudi popolnoma opravičena taka postava , ktera prepoveduje tiče loviti, preganjati jih. Kako je pozimi žalostno, ko ni slišati tičjih pevcev! Kako je najlepši kraj mrtev, ako ga tičice s petjem ne oživljajo! „Kjer tičice pojo — in rožice cveto — je dobro biti."
Ko začne huda žena zima od nas slovo jemati in že vijolice mole svoje nježne glavice v zrak, se prikazujejo tudi naše tiče pevke in nam naznanjajo, da pomlad v svoji čarobni,
praznični obleki je tukaj. Takrat pride kuka-l vica, škrjanec, prijazna lastovka; pridejo drugej tičice. ktere sladko prepevaje izrazujejo svoje t čute, vesele, tužne, zaljubne. Sploh so tičice prijateljice človeku, z njim delijo tugo in veselje. In ko se človeku na srce vsede boginja Morana; ko ga tarejo reve in nadloge, tiči toži bolečine svoje:
Zapoj mi ptica glasno, Zapoj mi pesem žalostno, Ki bo mi v Brce segala, Občutkom se prilegala."
Prevarjeno slovensko dekle, iskajoč si ugasniti srčne bolečine o krasnej cvetoči naravi, zdihuje tičici:
Ko ptičica sem pevala, Sem sladke sanje sanjala!
Tam aa griči pastaričice pasejo čedo po-pevaje:
Pastarička ovce pase, Ter si dela kratke čase.
A tam v logu se jim oglasi kobilar s svojim „siv kobil." Pastaričice pa se mu posme-hujejo in dražijo ga:
Stric motovilo, Si videl mojo kobilo?
Tam na gomili So jo gonili. —
Ko začne pak solnce slovo jemati in se čeda zbira za odhod, se v zelenem grmu oglasi kos z rumenim kjunom. Otroci, to čuteč, za-pojo pesem o kosu:
Pleši, pleši črni kos!
Kak bom plesal, ker sem bos?
Kam pa si črevlje djal ?
Stari babi sem jih dal.
Kaj ti je zli-nje dala?
Debelomastnega prašička.
Senica na visokem kostanji se pa tega petja jezi in začne jezično otrokom in kosu nagajati:
Fuj, fuj, cicifuj!
Kljun si muj!
Ter dobiš
Več ko miš.
Otroci so zbrali svojo čedo ter jo urno, veselega srca mahajo domov ; a iz loga sem jih pozdravlja kukavica s svojim „kukuk, kukuk!" Klobučarjeva Metka se ji pa oglasi:
Ku, ku! kaj si vendar že tukaj ? O kukaj tica, le kukaj Po svoji stari navadi ! Saj ni še prave spomladi, Dokler ni tvojega čuti glasu.
lastnost, ki ga povzdiguje nad skupljenje živali. Da je nerazvezljiv po naravavi, kaže že dolžnost izreje otrok in sicer telesne in duševne; kaže pa tudi človeško nagnjenje zakonske pa otročje ljubezni. Naravne potrebe, nagnjenja, lastnosti kažejo, da je zakon od narave, da je tako božjega nastanka, da je vez med zakonskima neločljiva.
Ljubav zakonska je tako zmes čutne in duševne ljubezni. Ker je po grehu prvih star šev prevladala čutnost, se je zakon grozno popačil, tako, da skorej neverjetne so hudobije, v ktere je človeka zapeljala čutnost. Kristus je prišel na svet, da bi po grehu popačeno naravo zopet popravil, da, celo povišal in oblažil, in zato je zakon povišal mnogo nad prvotno veljavo, on sklenil je ž njim milost, stori) ga je zakrament, 'Jako z zakonom zvezana milost daje človeku moč, da zatira pre-mogočno čutnost, da more spolnovati svoje dolžnosti, da je ljubav res visoka, čeznaravna ljubav. In za zgled te ljubavi postavil je sebe in sveto cerkev. Tako je zakon vredni zgled ljubezni med Kristusom iu cerkvijo. Da pa je to mogoče, mora biti zakon nerazvezljiv. In to je največjega pomena, da jc zakon ravno po svoji zakramentalni vrednosti postal popolnoma nerazvezljiv, kar je bil po naravi le bolj nepopolnoma; ker v starem zakonu vidimo ločitev moža od žene še pripuščeno. A krščanski zakon je čeznaraven, nerazvezljiv kakor njegova podoba, ljubezen Kristusa in cerkve.
Kaj pa sledi iz tega, da je zakon zakrament? Dosledno je, da pripada ko zakrament v delokrog cerkveni, v njeno duhovsko oblast: kajti le ona ima pravico deliti svete zakramente. Ko zakrament je oddelek cerkvenih obredov, je sveta reč. Na podlagi dozdaj razvitih ukov ue bo nam težko prav soditi civilni zakon.
Kaj [ia je civilni zakon? To je oni zakon, kteri je sklenjen v krajih, kjer so bile objavljene zapovedi cerkvenega zbora Triden-tinskega, brez katoliškega fajmoštra pred svetnimi vradniki. Tak zakon toraj pred cerkvijo nima nikakove veljave; kajti ona, v ktere področje spadajo vse odločbe o ti reči, določila je v zboru Triilentinskem, da je le oni zakon veljaven, res zakon, ki se sklene pred lastnim fajmoštrom vpričo dveh prič. Civilni zakon je cerkvi toraj le pregrešna zveza, je konku-
binat. Hudobija vpeljatve tacega zakona spozna se poglavitno iz namenov, ki so vodili one, kteri so ga znajdll. Ideja tega zakona nastala je med nekterimi protestanti severne Amerike, se je tam razširila, v djanji vršila in razširila potem v francoski revoluciji po vsi Franciji iu tudi Napoleonov zakonik jo je pridržal; dandanašnji jo povsod podpira liberalizem. Že ta kratki zgodovinski pregled ni ji ravno vgo-den in ne moremo iz njega sklepati na dobre namene. V resnici je namen odtrganje družine od cerkve in mogočost pogoste ločitve in tako večjega vžitka. To je namen in ž njega razlagamo si lahko, zakaj se zanj toliko poteguje liberalizem.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 7, maja.
Avstrijske dežele.
V državnem v.lioru je minister Lasser 4. t. m. odgovoril na interpelacijo Gi skravo o vzhodnem vprašanju. Vlada si je prizadevala, je rekel, zboljšati stanje kristjanov na Turškem , ob enem pa tudi ohraniti mir, in ko je bilo to nemogoče, vojsko omejiti (lo-kalizirati.) Zdaj ima pa dvojno nalogo: 1. Prizadevati si, da vojska ne bode provzročila evropskih zmešnjav, 2. da se pri vravnevanji izhodnih zadev na vsak način varujejo koristi avstrijske. V ta nameu bode Avstrija, dasi je obljubila ostati nevtralna, varovala prostost svojih določb. Dosedai je brez vojnih priprav sledila dogodkom in si bode tudi v prihodnje prizadevala, da z neopravičenim oboroževanjem vojne svoje ne bode imela nepotrebnih stroškov. Tudi za zdaj nima vzroka za vojskine priprave. Na drugi strani pa nobena država ua izhodu nima varovati toliko koristi, kakor ravno Avstrija, česar se vlada zaveda. Pri vsem tem se z zaupanjem ozira na dogodke ker je v prijateljstvu z vsemi vnanjimi državami, ker je vselej o pravem času razodevala pravo politiko avstrijsko, in ker se cesar smejo zanesti na vdanost svojih narodov in na rodoljubje poslancev, kadar je treba varovati koristi državine. V tem zaupanju in v zaveti moči, ktero daje po previdnosti državnih zborov vspešno vredjena vojna, je vlada tudi zdaj
In ko otroci v vas pridejo, vidijo na visoki stari hruški pred hišo stoječo tropico škorcev, kteri se d eni s svojimi „kikeljkokelj." Vesele se tega čudnega tiča in radi bi kaj pozvedeli o čudnem žlebedrunu. Koj ko drugi dan v šolo zvoni, korakajo fantiči in deklice v šolo in hitro po molitvi prosijo gospoda učitelja, naj jim pove kaj o tem čudnem tiču, Učitelj, vesel radovednosti uježne mladine, jame blizo tako-le pripovedovati.
Škorec (der Staar — Sturnus vulgaris) je okolo 18 centimetrov (t. j. 7 palcev) dolga tica in ima bolj črno perje, ktero se pa na zelenkasto in vijolčasto spreminja. Po trebuhu je belo pikast; po plečih in po perutih isto tako. Kljun ima rumen in raven, pa vendar na koncu plošnat. On je po postavi vrani podoben in je prav umen; nauči se tudi besede izgovarjati. Navadno prepeva v gozdih in logih; pa tudi po vrtih. Na spomlad pride iz Egipta in južnih evropskih pokrajin k nam. Večkrat še ni sneg popolnoma skopnil, a škorec je že pri nas in se za sneg veliko ne briga. Njegovo petje je različno. Kar sliši od drugih tičev, to posnema; a čestokrati se mu mora človek smejati, ker tako zmes skupaj spravi.
Navadno sedi vrh visocega drevesa in svoje drobne kova. Gnjezdo si dela v votlih duplah ali pa v zidovih. Ljudje škorcem navadno na-pravljajo škatlje, ktere pribijajo na drevesa; v te si škorec nanosi mehke in tople trave in dlake, da tako na mehkem prebiva.
.Škorec je jako koristna tica ; kajti ne le kratkočasi nas s petjem, ampak pobira tudi žužke, kobilice, črve in mastne polže. Pri tem je jako priden , in nobeden list, na kterem žužki tiče, mu ne ostane skrit; luknjice vse preišče in mrgolince pozoblje. Še celo živini na paši se škorcc vsede na hrbet in bobira ji nadležne mrčese. Res, da tudi sadju malo škoduje, ker ima rad sladke reči, a to jo malenkost proti veliki koristi, ktero imajo gozdi in vrti od njega. Trti dosta škoduje, ker tudi rad grozdje obira; toda to mu naj vsak umen kmotovalec iz srca privošči, kajti on ga raz-veseluje s petjem, a donaša mu tudi dobiček na vrtu in polji. —
Meseca malega travna znese samica 4 do (J jajic, ktera so bledo višnjeva. Komaj so mladiči godni, že starke druga jajca vale in tako se vedno stari in mladi družijo in pornno-
še vstanu Avstriji brez vojaških priprav varovati potreben vpliv. — Skoraj prav enako je tudi v ogerskem zboru odgovoril ministerski predsednik Tisza. I)a pa vlada sedanjemu miru dosti ne upa, priča najbolje vojni proračun za 1. 1878, ki se je po poročilu „N. fr. Presse" pomnožil za 21,560.691 gld. — Glede nagodbe z Ogersko rekel je pri banketunapredovalnega kluba dr. Sturm: Mi nočemo biti odvisni od Ogerske; ker bi bilo sramotno za nas, če bi bila bolj omikana dežela podložna manj omikani. To so prav junaške besede, pristavlja „Politik", pa se bodo nedvomljivo razkadile brez vspeha. Tudi vstavoverni udje gosposke zbornice so sklenili večkrat se shajati, da bodo pri posvetovanju bolj soglasno ravnali.
(jirol1 Zielij se bode neki 11. t. m. z Dunaja s princem Reussom čez Trst podaf v Carigrad.
Vnanje države.
'ti hojišča se poroča, da so Rusi vzeli trdnjavo Kars; eni pa pravijo, da Rusi trdnjavo še le oblegajo, in da si tudi trdnjave Bajazid še niso osvojili. Na Donavi vtrjujejo Rusi moldavska mesta Reni, Kilio in Ismail, Turki pa se zbirajo v Mačinu in Izakči. Tudi Grki se pripravljajo za vojsko in svoje vojake odpošiljajo na mejo. — Egiptovski kralj je sultanu naznanil, da bode vojno, ki se bojuje na Turškem, od DOOO mož pomnožil na 12000, drugi vojaki pa da ostanejo v obrambo sueškega kanala v Egiptu. „N. W. Tagbl." pa poroča, da pride egiptovskih vojakov 30.000 v Carigrad, in v angleškem parlamentu je Bourke pritrdil Dilketu, da jih je tudi ob Donavi precejšno število. 4. t. m. so turški monitorji bombardili mesto Reni, kamor je padlo 60 bomb. Prebivalci mesta so pobegnili iz mesta, kar so storili tudi prebivalci Bralje in Olte-nice, kamor je prijadral turški monitor, ki je vojni rumunski zaukazal, da naj se umakne. Ko so vojaki odšli, položili so Turki torped v Donavo.
Veliki knez Nikolaj je z Bratianom došel v Galac. Drugi dan se je podal v Barboši, da je ogledal tamošnje vojake.
ISumiiiiMkeiiiii konzulu v Carigradu je vlada turška naznanila, da je poslovanje njegovo zarad pogodbe sklenjene med Rusijo in Rumuuijo suspendirano. Konzul bode vsled
žujejo sc na tisuče. — V jesenu držeč se Orožuove kitice :
Mrzel veter tebe žene Drobna tičica od nas, Ki iz lipice zelene Si mi i>chi kratek čas jemljo slovo od nas. Zbirajo se na tisuče in letijo , kakor črn oblak vriščeč proti jugu na Laško.
Škorec je jako priljudna tica in se človeka privadi. On pride na mizo in pri jedi na skledi sedeč stika s svojim kljunom po jedi; poleg tega začne svojo krožiti. Posnema pa tudi pasje cvilcnje, mačje mijavkanje, izgovarja različne besede, tako, da se mu mora človek res smejati. Škorec živi v izbi 10 do 12 let. Privadi se hiše tako, da leta na sprehod v vrt in bližnjo okolic1?, pa se vendar vrne zopet domov. Rad se v vodi koplje. Ako mu postaviš skledo vode na tla, bo skočil v njo in z repom in perutmi vodo na vse strani prhal.
Te kratke črtice naj dosežejo namen, ne le priporočiti škorca, ampak tudi druge tiče našim zemljakom.
tega Carigrad zapustil. Senat je v neki adresi izrekel, da ne bode nikdar nasvetoval nevarue politike, ali napada na Turčijo, da bodo pa Rumunci branili svoja posestva, če jih bode kedo napadel.
Angleška oborožuje vse manjše ladije in jih pošilja v Malto. Dozdaj je na noge spravila 4 brigrade topničarske iu 51» batali-jonov pešcev. Brodovje na Krfu dobilo je povelje, da odrine proti Kreti. Tudi Srbija oborožuje in je 20.000 mož že spravila na noge, 20,000 jih pa še zbira. Miriditi pa so od Turkov neki premagani.
Nemški državni zbor je bil 3. t. m. sklenjen.
Izvirni dopisi.
1 z IJiihl.june, 5. maja. (Nekaj o časnikih.) Interpeliral sem nekega kavarnarja v Ljubljani, čegar gostje so večinoma Slovenci, kakor to tudi drugače biti ue more, zakaj da ima naročene večidel le turkoljubne dunajske časnike, zakaj nima „Politike" „Agramer Presse" „Obzora" in takih listov? Odgovoril mi je tako, da sem moral molčati, in žalosten zdihniti: „Joj nam, sami sebe tepemo!'' Rekel je: „Slovenci se delijo v tri stranke, v staro-slovence, mladoslovence in „Kranjce", kteri se med sabo ne morejo trpeti. Ko sem imel „Dauico", smejali so se mi, iu rekli, da če je ne opustim, se bo ves svet iz mene norca delal. Zopet drugi me nagovarjajo, naj opustim stare .,Novice"; zopet drugim „Slovenec" ni po volji. Tako Slovenci sami sebe koljejo, čez nemške novine pa nobeden ne zabavlja; toraj je jasno, da mi je imeti nemške časnike".
Tako je mož govoril, in nimam uzroka da bi mu ue verjel. Pri tem pa se mi usiluje sledeče premišljevanje:
Koliko je vredna naša s silo skrpana sloga, če Slovenci domače liste nasprotne barve preganjajo, turkoljubne nemške liste pa pri miru puščajo? Žalosten mora biti narodnjak, če stopi v Ljubljani v kako kavarno, iu dobi v roke take liste, ki vse v blato gazijo, kar je slovanskega. Sedaj ko se bije slovanska vojska na jugu, dobivali bomo same turške laži iz dunajskih časnikov, resnice ne [bomo zvedeli, ker razen slovenskih ljubljanskih, ki pa ne morejo samostojnih poročevalcev na bojišči vzdrževati, nimajo naše kavarne skoraj nobenih Slovanom prijaznih časopisov.
3,r. ijuI)]j>!i^Ut> okolice, 2. maja Pri nas je županstvo dobilo sledeče pisanje: An den Gemeindevorstand in —. Ich fordere den Ilerrn Gemeindevorstand auf, mir binnen acht Tagcn zu berichten, ob sicli aus Anlass der Feier des Bischofjubiliiums seiner Ileilig-keit des Papstes aus der dortigen Gemeinde irgend jemand nach Rom begeben und im Beziehungsfalle \vie gross etvva die Zahl der zu dieser Feier nach Rom vvallfahrcnden Pilger sein diirfte.
K. k. Bezirkshauptmannschaft.
Laibach, am 19. April 1877.
V slovenski prestavi se to glasi tako Županijstvu v —. Od gospoda župana zahtevam, da mi v osmih dneh sporoči, pojde li zavoljo slovesnosti, ki bo radi petdesetletnega škofovanja njih svetosti papeža, kdo v Rim iz ondotne srenje, in če pojde kdo, koliko jih bode k tej slovesnosti romalo v Rim.
C. k. okrajno glavarstvo.
Ljubljana, 19. aprila 1877.
Ta dopis okrajnega glavarstva je toliko jasen, da mu čisto nič ni potreba komentara le toliko bi se upal jaz opomniti, naj bi se
c. k. okrajno glavarstvo v ti zadevi rajši obrnilo na farne urade, in to iz sledečh uzrokov.
1.	Župnikom je zastran romarjev in božje-potnikov veliko bolj iuari, nego županom; so tedaj bolje podučeni, pojde li kdo v Rim ali ne.
2.	Kdor misli v Rim romati, pride sveta vprašat v farovž, ne k županijstvu, toraj tudi župniki prej in bolje vedo o romarjih , kakor župani.
3.	Župniki lože poizvedujejo in popisujejo romarje, kakor župani, ki ne utegnejo po hišah hoditi, in ljudi povpraševati o takih stvareh, marveč morajo od jutra do mraka, in časih še v noč delati v potu svojega obraza, da vzmagujejo davke.
B« (teke. 6. maja. Prazen strah. Nesreča. Nadvojvoda Albrecht,) Zadnje dni minulega meseca je prinesel naš jedini talijanski dnevnik ,,La bilancia" vest, po kterej bi se bila imela naša lepa Reka ob času potresa (ki bi se bil imel pojavit dne prvega maja ob 11 uri 22 minut pred poludne) pogrezniti v morje. Mnoge je ta izračun — ali bolje izum nekega francoskega prirodoslovca osupnil, a večina ni tega htela verovati, kar je tudi pa-metuo. Kajti, vsak umen človek lehko spozna, da zuanost še ui dospela na ono dovršenost, kder bi se dali slučajni pojavi v prirodi določiti. Kakor slabo so prospeli oni, kteri so iz potez roke hteli prorokovati dolgost člove škega življenja, toliko in še gotovejše ostanejo ua cedilu vsi previdni učenjaki, kteri bi želeli določevati čas potresom — pravi prirodoslovci se v takove stvari, kterim niso kos, nikdar ne spuščajo. Prosti človek še marsikaj druzega ne veruje zvezdogledom, kar se je uže dognalo do aksioma, kako ga bodeš zanaprej o čem mogel uveriti, kadar resna trditev ostane ničeva in prazna. —
Na Llovdovein parobrodu ,,Malta", ki gre vsak petek ob devetej uri dopoludne od tukaj v Dalmacijo do Ivotora, dogodila se je pred dvemi dnevi nesreča. Parnik je ravno dobro začel se pomikati proti izhodu naše luke, kar dade (apitan znamenje, da se obustavi. Prvi ma šinist se je namreč po neprevidnosti preveč približal raznim vrtečim se vretenom in kolesom ter se obrnil malo v stran, tu ga zagrabi inašinacija za meča in mu jih odtrga. Na srečo je bilo ravno sedem ruskih zdravnikov, ki so potovali v Črnogoro, na ladji, ti so mu to rej brž odtrgani kos noge prišili, ter uže prej nego je prišla druga pomoč, izvršili svoj posel. Nesrečnika so seveda takoj odnesli v mestno bolnico, kder bode, kakor se v obče kaže, še ozdravil, ako se mu rana ne prisadi.
13. t. m. pride tu-sein slavni naš jubili-rani nadvojevoda Albrecht, po državnej ogrskej železnici iz Karlovca na Reko. Tukaj ostane dva dni, kam pojde potler, se dozdaj še ne ve. Rečani, kakor tudi Karlovčani delajo razne priprave, da ga dostojno sprejmo. Ložiral bode v ,.Hotel de la Ville", kder si je dvanajst sob naročil.
Letošnji maj ni posebno prijazen, začel je z dežjem in burjo ter še vedno nema konca Ako se kaj ne izpremeni v kratkem, deli ga bodemo ob staro slavo, ter si izbrali drug me sec za vzor! Ne — lepi mlaj joče in plače nad zlobo ljudsko — odpustimo mu njega od kritosrčnost!	Reški.
Domače novice.
V Ljubljani, 8. maja (Nadvojvoda Viljelm) dospe jutri v Ljub ljano, da ogleda tukajšnje topničarstvo.
(Deželni odbor) je v seji 28. aprila pritrdil predlogom dotičnih krajnih iu okrajnih
šolskih svetov, da se služba nadučitelja v Št. Vidu pri Zatičini podeli Jožefu Ko r b o n u, sedaujemu učitelju v Vodicah, — služba nadučitelja v Kostanjevici pa Leop. Abramu, sedanjemu učitelju v Nemški Loki. — Deželni odbor jo sklenil vsled zadnjih slabih letin stradajočim v občini Raka nakloniti do 1000 gld. podpore iz deželuega zaklada.
(Porotnim sodnijam) v Ljubljani odločen je za prvoseduika sodnijski predsednik Ger-čar, za namestnika sodnika Čuber in Leit-meier; v Novem mestu pa bosta predsedovala gg. Jevnikar in Vojska.
(Oklic in vabilo.) Ker se je oglasilo toliko udov „Cecilijine družbe", da se more sklicati vstanovni občni zbor, uaznanja začasui odbor, da bode ta zbor 14. junija.
Kakor je že znano, namerava „Cecilijina družba" vstanoviti toliko potrebno orgljarsko šolo. Da se more njena osnova po številu udov, oziroma denarja, narediti ter občnemu zboru v pretres predložiti, prosi začasni odbor one, ki mislijo postati društveniki, pa še niso naznanili svojih imen, to storiti prej ko mogoče. Tudi naj se pismeno oglasijo do 27. t. m. tisti mladenči, kteri želijo vstopiti kot učenci v orgljarsko šolo, in naj ob enem povedo, ali so se že kaj orgljanja učili ali ne.
Kraj zborovanja 14. junija in posamezne točke programa bode čast. udom s povabilom vred pozneje priobčil.
Začasni odbor „Cecilijine družbe." V Ljubljani G. majnika 1877. (Oskrunjena cerkev.) Sorški župnik, g. Vaclav Peharc nam piše, da v Rušah ukradenega vola tatje niso zaklali v jeperški podružnici ; tudi nam je poslal prepis razsodbe, v kteri c. k. deželna sodnija mežnarjevi vdovi Ileleni Starman naznanja, da pri preiskavi, ki se je zarad tatvine doprnešene pri Feliksu Knificu vršila pri tukajšnji deželni sodniji, zoper njo in njeno družino nič sumljivega ni prišlo na dan, in da se je dotična preiskava vsled sklepa od 25. marca t. 1. št. 2897 ustavila. Po želji g. župnika to objavimo, zoper to, da bi bili omenivši tatvine pri Feliksu Knificu v št. 30 „S1." „posredno kolikor toliko" žalili čast cerkvenega predstojništva, ali pa vdovo in njeno družino kaj natolcevali, odločno prote-stujemo, kar se vsakdo lahko prepriča, ki bere omenjeno notico.
(Včerajšnji somenj) bil je jako slab; ljudi je bilo prišlo komaj toliko kakor o navadnih tržnih dnevih. Živine bilo je veliko na prodaj in lepe, pa bila je dober kup , ker kupcev ni bilo.
Razne reči.
—	Matija Ličan, po vsem Slovenskem dobro znani možak pod imenom „stari Slovenec", dober kristijan in iskren domorodec, je 3. t. m. po kratki bolezni v Notranji Bistrici umrl. Priporočamo ga njegovim ninogobrojnim prijateljem in znancem v blagi spomin in v molitev! Star je bil ranjki 92 let in dva meseca, pa vendar do zadnjega trenutka bistrega duha in veselega srca. Še par dni pred smrtjo je slovenske časnike brez naočnikov prebiral. Naj v miru počiva.
—	Kopersko učiteljsko izobraževal išče ostane za trdno v Kopru. Deželni odbor Goriški je namreč prosil, naj bi se preložilo zopet v Gorico, a ministerstvo mu jc odgovorilo, da to ni mogoče.
—	Za svilorejcc. — Praktični in teo-|retični poduk v sviloreji na Goriškem svilo-
rejskem poskuševališču začel se bode letos dne 14. maja. Poduk bode obsegal sledeče pred mete: 1. Anatomija, fisiologija in patalogija sviloprejke; 2. Sredstva proti bolezni svilo-prejke, 3. Kako odgojevati pravilno sviloprejke, 4. Praktična vaja v pravilni odgoji sviloprejk in raba mikroskopa za razdelitev semena po celularski sistemi. Poduk bode vsak dan od 5 do 7 ure popoludne v dveh oddelkih; v enem se bode podučevalo italijansko, v drugem nemško. (Torej za Slovence ni ta zavod). Kedor se hoče vdeležiti, naj se oglasi pri omenjenem zavodu do 10. t. m. Žalostno v resnici, da c. k. vlada povsod prezira Slovence, kakor da bi Slovencem ne bilo treba poduka.
„Soča".
—	Vabilo. P. n. gg. odbornikom, poverjenikom, pevcem iu sploh prijateljem ,.Slavče-vim". Vsled sklepa „Slavčevega" odbora dne 19. aprila t. 1. bode ,,Slavec" pel v četrtek 10. maja t. 1. v Nabrežini pri slovesnej sv. maši ob 10. uri zjutraj in pri koncertu ob 5 uri popoldne: Program koncertu: 1. „Slavčev" spev; uglasbil Avg. Leban; 2. Pri zibelki; uglasbil Kam. Mašek; 3. Bodi zdrava; uglasbil Dr. Ipavec; 4. Strunam; uglasbil Dav. Jenko; 5. Jadransko morje; uglasbil Ant. Ilaj-drih; 6. Putnik; uglasbil V. Lisinski; 7. „Ko zvezda itd."; uglasbil Pr. Schubert: 8. V sladkih sanjah; uglasbil Ant. Hajdrih; 9. Nočni stražarji; uglasbil Iv. pl. Zaje. Med koncertom bode Tombola.
—	Črno — rumeno. Zakaj so avstrijske barve črno — rumene? To vprašanje sem slišal v kmečkih krogih že pred vež leti tako razjasniti: „Črne, ker naš cesar žaluje, da je zgubil svete dežele, in rumene, ker ima upanje , da jih zopet nazaj dobi, ter Turka prežene." To mi pride na misel, ko se vzhodno vprašanje rešuje. Ali ni po tem soditi, da je naš narod že od nekdaj smatral kot poklic Avstrije to, da Turka prežene, ter svete de žele, ki jih je Turek opustošil, nazaj pridobi ter jih daljšemu skrunjenji nevernikov odtegne?
—	(Obligacije kranjske zemljiš čine odveze), ki so bile 30. aprila 1877 1. izžrebane, so: s kuponi po r>0 gld. št. 14 86, 247, 327, s kuponi po 100 gld. št. 488; 649, 1175, 1210, 1233, 1257, 1332, 1397 1485, 1759, 2013, 2086, 2118, 2182, 2191 2374, 2488, 2501, 2581, 2806, 2812, 2825 3036, 3052, 3083. 3122 ; s kuponi po 500 gld št. 20, 69, 83, 429, 530, 603, 620, 655, 672 746, 800, 802; s kuponi po 1000 gld. št 121, 184, 254, 297, 386, 400, 461, 531, 612, 626, 850, 1100, 1160, 1246, 1249, 1294, 1492, 1512, 1603, 1692, 1717, 1763,
1901, 2044, 2160, 2217, 2309, 2338, 2430, 2443, 2592, 2594, 2620, 2653, 2808, 2813, 2822, 2881; gld. št. 248, 315, 644; gld.; št. 1301 za gld.; litt. A št.
želna blagajnica v Ljubljani izsrečkane obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zem-Ijiščne odveze proti 4°/0 natančno po dnevih zračunjenem odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške odveze. Razen omenjenega se še to na znanje daje, da se lastniki sledečih uže poprej izsrečkanih obligacij še uiso oglasili za plačilo: s kuponi št. 74, 443 po 50 gld. Št. 49, 137, 346, 347, 494, 543, 601, 1142, 1254, 1843, 1855, 1930, 1937, 1939, 2041 2051, 2144, 2369, 2576, 2928 po 100 gld.; Št. 211, 218, 310, 480. 553, 569 po 500 gld., Št. 234, 244, 290, 507, 708, 893, 987, 1590 2037, 2254, 2302, 2830, po 2000 gld.; št. 218, 389 po 5000 gld.; litt. A. št. 1567 po 100 gld. Ker po nastopu za izplačanje iz srečkanih obligacij odločenega časa pravica za plačevanje obrestij odpade, torej se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplačanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih priviligirana c. kr. avstrij-sko-narodna banka na kupone iz dobe po nastopu, za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačanju kapitalnega zneska obligacij odtegnili._
Listnica vredništva.
G. J. St. Z životopisom Pogodinovim bodo bralcem Slovcnčevim gotovo prav vstreženo. Prisrčna hvala za dosedanje spise.
Loterijske številke 5. maja.
V	Trstu: 30, 37, 82, 3», 64.
V	Lincu: 3«, 72, 13, «9, 35.
1821, 1831, 1883, 2225, 2282, 2295, 2499, 2552, 2562, 2C94, 2704, 2730, s kuponi po 5000 litt. A št. 3G1 za 10.000 90 gld.; št. 1507 za 100
1578 za 1000 št. 1630 za 5000 gld.; litt. A št. 1736 za 5600 gld.; št. 1738 za 300 gld.; št. 1760 za 50 gld.; litt. A št. 1763 za 4000 gld.; od obligacije litt. A. št. 463 za 22.960 gld. z deležnim zneskom 15.060 gld. Omenjene obligacije se bodo v izsrečkanih kapitalnih zneskih v avst. velj. po šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavljenih pravil v gotovem denarji pri kranjskej deželnej blagajnici v Ljubljani plačevale, ktera bo tudi za neizsrečkani znesek 7900 gld. od obligacije litt. A. št. 463 za 22960 gld. novo obligacijo izročila. Zadnje tri mesece predi zapadnim obrokom zamenjuje (skontira) de-1
Umrli s« :
Od 25, apr. do 5. maja. Marijeta Mlakar, go-stica , 71 1., za oslabljenjem. Elizabeta Klopčar, gostaška vdova, 80 1., za pljučnico. Marija Loč-nikar, dekla, 34 1., za razlivom v pljučih. Ferdinanda Kegul, računskega svetnika žena, 83 1., za oslabljenjem. Ferdinand Blumlein, orglar, 40 1., za pljučnico. Leopold Jeršek, delavec v predilnici otrok, 5. m., za božjastjo. Gregor Bar-toncelj, nadzornik pri vžitnini, za razlivom v pljučih. Marija Uran, fijakarja žena, 45 1., za vnetjem možg. mrene. Anton Kremžar, delavec, 31 1., za pljučno sušico. Jakob Blaž, cunj ar, CO 1., za mrtudom. Marijana Tomšič, gostaČa vdova, 70 1., za oslabljenjem. Jagica Planinčič, 26 1., za pljučnico. Franca Švigelj , branjevca otrok, za davico. Marija Babnik, šivilja, 54 1., za pljučno sušico. Antonija Prebes, del. 19 1. za jetiko. Luka Kopač, gostač 45 1. , za vstriplj. pljuč. Katarina Belejan , kajž. ž. 45 1., za jetiko. Ana Jancžič, maš. ključ. o. 21 m., Anton Poreser, gostač 49 1., za jetiko. Anton Krosnik , berač 56 1., vsled slabosti. Helena Zupanec, pism. ž., 62 1., za mrtudom. Antonija Bizjak, delavka, 24 1., za jetiko.
Orglar.
V orglanji, cerkvenem petji in cerkve-U niški službi izurjen človek, z dobrimi spri-|j< čevali previden, išče službe. Ponudbe naj « se blagovolijo poslati pod naslovom : J. Č. * pošta Cerklje — p. Krainburg. (3)

li
Pisarna glavnega zastopa (2)
tanke „Slavije"
.jo sedaj na Dunajski cesti št. 7 Frelihovej lii.ši) v I. nadstropji.
(v
J
Teleicrniične denarne cene 7. maja. Papirna renta 58.35 — Srebrna renta 63.50 — Zlata renta 60 60. — 18601etno državno posojilo 106 50 Hankine akcije 755 — Kreditne akcije 134.80 —London
130.--Srebro 112.40,— Ces. kr. cekini 6-13 — 20-
fraukov 1042.
DenarNtrene cene. 5.
maja.
Srečke (loži)
celi. , petinke
Državni fondi, 6°, 0 avstrijska papirna renta . .
5 °.'0 renta v srebru.....
4% renta v zlatu (davka prosta)
1854. 1.....
1860. 1 1860. 1 Premijski listi 1864. t.,
Zeirljiščine odveznice.
Štajarske po 5°/0.......
Kranjske, koroške in primorske po 5°
Ogerske po B°/t......
Hrvaške in slavonske po 5°' . . , Sedmograške po 6", .....
Delnice (akcije),
Nacijonalne banke.......
Unionske banke.......
Kreditne akcije.......
NižoavBtr. eskomptne družbe .
Anglo-avstr. banke.......
Srečke (loži).
Kreditne Tržaške
M
Budenske
Salmove
Palfii-jeve
Clary-jeve
St. Genois
VVindiscIigriitz-ove
Waldstein-ove
po 100 gld. a. v.
100
50	„
40	gld.
40	„
40	„
40	„
40	„
20	„
40	„
k. d.
Srebro in zlato. Ces. cekini ..,",.
Napoleonsd'or.....
Srebro	.....
Denar. Blagu 58. HO 58.80 64.20 64.50 70.30 70.60 102.50 103,— 106 90 107.30 115.60 116.60 127.50 128__
97. -	98.—
95,—	96.—
69 —	70.50
85,—	87,—
60.25	67,—
758.— 762.— 42,— 42.60 136.— 136.20 6.10,— 640 — 65.— 65.50
153.50	154.—
119,—	121,—
60.—	61,—
28.—	30.—
36 50	37,—
26 —	27,—
31.—	31.50
22.60	23,—
23.—	24.—
21 —	22.—
6.11 6.18 10.35 1 10.36 112,— 112.25
Žitne cene preteklega tedna.
(Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3ao/I08 mernikov.
Reči
V Ljubljani
g'. I kr:
V Novcm-mestu
T kr.
V Kranji
gl- kr.
V Mariboru
g'-~ kr.
V Ptuju
gl;_kr.
Pšenice
Reži
( hektoliter ( mernik
(hektoliter ( mernik
Ječmena (hektoliter ( mernik
Ajde
Prosa
Taršice
Ovsa
(hektoliter (mernik
(hektoliter (mernik
(hektoliter ( mernik
( hektoliter ( mernik
12
3
7
2
6 1
6 2
5 1
6 2
4 1
50 33
90 42
50
69
90 12
80 78
70 6
10 25
70
45
28
84 79
50
16
50
40 86
10 18
60 72
30 63
10 81
60
69
70 13
86
54
70 75
80 78
80 78
22
V Ormužu
gl. | kr.
V Trstu
g>-
32 25
17 20
70 75
88 50
80 40
80 47
92 90
kr.
V Celovcu
gl.
kr.
44
20
10 60
44
96
34 94
46 37
40 66
58 9
V Zagrebu
gl- j kr.
76
45
80 16
64
80
9
10 67
70 13