NOVI TEDNIK
ST. 23 - LETO 56 - CELJE. 7.6.2001 - CENA 300 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Urednica NT ivliiena Brečico Pokiič
Jto: GAŠPER DOMJAN gvct SG jG obmn m glavo...
STREL ZA SEST
MILIJONOV
Rop V vitanjski banki, stran 23.
Da ali ne za pravico žensic
Kdo nas bo branii pred točo?
Binicoštni
pastirji
»Ferdo ima penzijo, jaz pa denar«
v postelji z najlepše oblečenimi
o KAMENIKOVIH COPATIH
ZDAJ ŠE V FRANCOŠČINI
Vrhovno sodišče razveljavilo sodbi okrožnega In višjega sodišča. Stran 22.
2
liHIGODKI
Manj je
lahko tudi
več
Lani je Novi tednik sla-
vil 55 let izhajanja. Častit-
ljiv jubilej, ki mu na tem
območju ni primerjave.
Mnogo sprememb je doži-
vel v več kot pol stoletja, za-
menjal kar nekaj imen. še
več uredniških politik, ekip
ustvarjalcev in bmkev. Nove
razmere so pred časopis po-
stavile nove zahteve in težje
preizkušnje kot kdajkoli.
Tradicija se bo nadaljeva-
la le, če bo tednik šel v ko-
rak s časom in spremem-
bami.
Pozomejši bralci ste zato
verjetno že opazili, da ča-
sopis dobiva drugačno po-
dobo. Spremenili smo videz
posameznih strani, vse za-
to, da bi bile lepše, pregled-
nejše in lažje berljive. Na-
to smo se lotili naslovnice.
Tudi ta je že nekaj časa spre-
menjena. Kakšnih šokant-
nih sprememb resda ni pri-
nesla nobena od omenje-
nih potez, pa tega tudi ni-
smo nameravali, da naši
zvesti bralci ne bi imeli te-
žav s prepoznavanjem ča-
sopisa.
Številka, ki jo držite v ro-
kah, pa je drugačna še po
nečem: odslej smo manjši.
Resda le za centimeter ali
dva glede na prejšnji for-
mat, kar nekateri verjetno
niti opazili ne bi - če ne bi
bil hkrati časopis samo v
enem kosu. Vas že kar sli-
šim, kako se jezite, ko ho-
čete iz časopisa vzeti štiri
strani TV vodiča, pa ne gre.
Ne želimo vas spravljati y
slabo voljo, vendar druga-
če, zaenkrat ne gre. Spre-
memba je posledica preho-
da na novo tiskamo v ok-
viru Dela, ki je ena najso-
dobnejših pri nas, kar po-
meni hitrejše in lažje delo
in bolj kakovosten izdelek,
ki bo nam v ponos, vam pa
v zadovoljstvo pri prebira-
nju. Pa čeprav bo treba te-
levizijski spored vsakokrat
znova poiskati. Kdo ve, mor-
da boste pri tem našli še kaj,
kar ste prej spregledali...
TATJANA CVIRN
Po nesreči ostali v Celju?
Celjske debate so v pone-
deljek v Celjskem domu po-
stregle z nekaj resnicami,
ki so jih Celjanom v obraz
elegantno povedali Celjani,
ki si kruh uspešno služijo
izven Celja: ministrica za
gospodarstvo dr. Tea Petrin,
akademska slikarka Jana
Vizjak, član uprave Gore-
nja Franjo Bobinac, pred-
sednik sveta za visoko šols-
tvo Dane Melavc in trener
košarkarjev Uniona Olim-
pije Zmago Sagadin.
»Problem Celja so Celja-
ni,« je brez zagrenjenosti po-
vedal ob zaključku spomla-
danskega dela Celjskih debat
košarkarski trener Zmago
Sagadin. »Vedno so občutili
neko zunanjo nevarnost, ki
jim preti iz Ljubljane, name-
sto da bi se obrnili navzno-
ter,« je dodal in povedal, da
je sam Celje zapustil zaradi
trenerskih ambicij, ki so bi-
le za mesto, kjer sta bila edi-
na in zveličavna rokomet in
atletika, prevehke. Čeprav po
srcu Celjan, se vrača le ob-
časno - moti ga cesta med
Ljubljano in Celjem.
Jana Vizjak, akademska
slikarka, ki je uspela tudi na
tujem, je iz Celja odšla, ker
ni imela ustreznih delovnih
pogojev. Tudi Slovenija je
umetniku pretesna, pravi, ker
ni galeristov, mecenov, ki bi
gmotno podpirali umetnike.
da bi se ti lahko posvečali
zgolj ustvarjanju. Zato se zno-
va odpravlja v Nemčijo. Na
Celje jo sicer vežejo lepi spo-
mini, a brez sentimentalno-
sti odlično biva tudi drugod.
Ministrica za gospodarstvo
doktorica Tea Petrin se rada
spomni mladih let v Celju,
celjskega gospodarstva pa ne
vidi v tako črni luči kot ga
pogosto ocenjujejo Celjani.
Meni celo, da je mesto gos-
podarsko stabilno. A hkrati
ocenjuje, da je njegova pri-
hodnost odvisna predvsem od
ljudi, ki živijo v njem, od nji-
hove podjetnosti, znanja in
inovativnosti. Pa tudi od tega,
v kolikšni meri bodo v Celje
prišli investitorji ter strokov-
njaki.
Franjo Bobinac je bil kon-
kreten. »Celje si mora posta-
viti jasne cilje: postati mora
regijsko središče, univerzi-
tetno mesto, ostati mora se-
jemsko mesto, na vseh po-
dročjih pa mora oblikovati
konkretne programe in do-
ločiti nosilce le-teh.« Po nje-
govem mnenju se vse prične
in konča pri znanju. Zato bi
moralo mesto nemudoma
poiskati 20 najuspešnejših
kudentov iz Celja ter jih s po-
močjo gospodarstva štipen-
dirati, jim omogočiti šolanje
v tujini in jih s pogodbami
zavezati, da se nato s svojim
znanjem vrnejo in delajo na
projektih.
Iz zunanje perspektive je
očitno vse jasno. Celju manj-
ka predvsem premik v gla-
vah. Drugačna miselnost, ki
mora preseči zavist, škodo-
željnost, negativističen pri-
stop k vsemu in vsakomur,
ki v Celju stori kaj uspešne-
ga. Ambicije naj bodo vred-
notene pozitivno, manjka pa
tudi samozavesti. Dokler pre-
mika ne bo, bodo možgani
še vedno bežali iz Celja. In
dotlej bo morda na mestu
vprašanje, ki si ga je retorii
no zastavil Franc Panger
direktor Celjskega sejma, d
so tisti, ki so ostali v Celji
tu morebiti ostali po nesri
či.
NATAŠA GERKEŠ LEDNE
Foto: GAŠPER DOMJAl
Nekdanji Celjani na Celjskih debatah.
Javne tribune pred referendumom
V Celju bosta v petek, 8. junija, ob 19.
uri javna tribuna in predreferendumska
okrogla miza, obe o dilemah, povezanih
z oplojevanjem z biomedicinsko pomočjo
in bližnjim referendumom.
Javna tribuna bo v veliki dvorani Celj-
skega doma, nanjo pa vabijo Mestna od-
bora socialdemokratov in Nove Slovenije
Celje ter Klub svetnikov SDS Celje v sode-
lovanju z društvom Civilna družba Celje
in Zelenimi Celje. Na tribuni bodo sode-
lovali poslanec France Cukjati, ginekolo-
ginja Bojana Pinter in poslanka Ana Mari-
ja Tisovic.
Predreferendumska okrogla miza bo v pro-
storih Mladinskega centra Celje, nanjo pa
vabi Odbor ZA svobodno odločanje. Gosta
bosta minister za zdravje Dušan Keber in po-
slanka Danica Simšič. Okroglo mizo bo vo-
dil Slavko Gaber.
Občinski odbor LDS Šentjur pa pripravlja javno
tribuno na isto temo v ponedeljek, IL junija, ob
17. uri v sejni dvorani občine Šentjur. Na njej bo
sodelovala tudi Spomenka Hribar. AB, TV
Prenovljeni prostori zdravstvenega doma
v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice so predali namenu prenovljeni ambulan-
ti, sprejemno avlo, ki je opremljena tudi z avdio in video opremo, ter fizioterapijo.
Direktor konjiškega zdravstvenega doma Marjan Berginc, dr. med., je izrazil veselje
nad pridobitvami, vrednimi več kot deset milijonov tolarjev.	U.K.
Ko praznujejo Šmarčani
Tik pred podpisom dogovora za gradnjo prizidka vrtca - Lani ceste, letos
vodovodi
v Šmarju pri Jelšah se že vrstijo
prve prireditve letošnjega občinske-
ga praznika, ki ga bodo praznovali
23. junija. V soboto, 9. junija, bo praz-
novanje 50-letnice upokojenskega
društva ter deseto gasilsko tekmova-
nje za pokal Mestinja.
V nedeljo bo razstava cvetja domačih
cvetličarjev, v ponedeljek zaključni kon-
cert učencev glasbene šole. Med pomem-
bnejšimi prireditvami, ki se bodo vrsti-
le vse do začetka julija, so tretji sloven-
ski trienale Aritas 2001, praznovanje 50-
letnice gasilcev iz Kristan Vrha, prvo sre-
čanje rejcev in ljubiteljev konj v Babni
Gori ter slovesno odprtje vinske ceste
na Sedovški domačiji, etnološkem spo-
meniku, ki ga celovito prenavljajo.
Velikih, težko pričakovanih otvori-
tev prizidka vrtca, nove bencinske čr-
palke in komunalno urejenega dela
obrtne cone še ne bo. Z izgradnjo pri-
zidka k otroškemu vrtcu v občinskem
središču se vse od začetka resno zaple-
ta, vendar je župan Jože Čakš na tor-
kovi tiskovni konferenci povedal, da so
v teh dneh tik pred rešitvijo nesoglasja
s sosedom avtoprevoznikom. Ta se je
namreč po izdaji gradbenega dovolje-
nja pritožil, v zadnjih dneh pa je prišlo
do dogovora med obema stranema.
V Šmarju so začeli s pripravami na
gradnjo tega prizidka že pred štirimi le-
ti, zdaj pričakujejo, da bi ga dokončali
do poletja leta 2002. Del vrtca namreč
gostuje v utesnjenih učilnicah centralne
osnovne šole, kjer te prostore potrebu-
jejo za devetletko. Septembra namera-
vajo začeti z gradnjo še enega pomem-
bnega prizidka; tako so tik pred izdajo
gradbenega dovoljenja za dodatnih 350
kvadratnih metrov razširjene knjižni-
ce, ki ima prostore v kulturnem domu.
Na področju prostorskega planira-
nja in komunalne dejavnosti dajejo le-
tos pozornost vodooskrbi. Pred vrati
je izbor izvajalca za izgradnjo vodo-
voda Bobovo-Pijovci, obenem priprav-
ljajo celovito rešitev vodooskrbe za
Sladko Goro ter Lemberg.
Za razliko od lani namenjajo letos
za ceste manj denarja, pri čemer je iz-
jema rekonstrukcija odseka ceste med
Šmarjem in Svetim Štefanom pri Vin-
skem Vrhu, vključno s hodnikom za
pešce. Prav tako se pripravljajo na iz-
gradnjo več kot kilometer dolgega zbir-
nega kanala za bodočo čistilno napra-
vo, ki bo v Belem.
BRANE JERANKO
Pred doiconcnim odprtjen
mejnega preiioda
Jesensko neurje na Solčavskem je pustilo precejšn
posledice na cesti proti mednarodnem mejnem preho(
Pavličevo sedlo, na dveh najbolj kritičnih odsekih pa
delavci spopadajo s temeljito sanacijo. Še bolj se izvaj«
cem mudi pri zaključnih delih na zadnjih treh kilom
trih ceste pred prehodom na slovenski strani.
V teh dneh naj bi bila položena zgornja plast asfalta,
vsakem primeru pa naj bi z deli zaključili do konca junij
ko bodo dokončno in uradno odprli meddržavni mejni pr
hod Pavličevo sedlo. Gre za pomembno pridobitev tako:
slovensko kot avstrijsko državo, temu primerno naj bi i
uradnega odprtja udeležili najvišji predstavniki obeh drŽ
ter predstavniki Evropske skupnosti, ki je v sklopu čezm'
nega sodelovanja vložila v izgradnjo prehoda precejšnja sred
tva.	EDI MAVRJ
- Št. 23. - 7. junij 2001
JIOGODKI
3
Boj še ni končan
' Območno združenje ve-
teranov vojne za Sloveni-
jo, ki združuje veterane
občin Slovenske Konjice,
^reče in Vitanje, je ob 10-
letnici samostojne Slove-
nije pripravilo slovesnost
i odkritjem spominske
»lošče.
Slavnostni govornik,
iredsednik Združenja vete-
anov vojne za Slovenijo
rečko Lisjak, je ob obudi-
li spominov na odločilno
ibdobje pred desetletjem, ko
b današnji veterani »vede-
, kaj ne narediti in kaj na-
editi«, opozoril na »bedne
oskuse diskvalifikacij, ko
e nam pripisuje le 10-dnevna
ojna... Boj z orožjem smo
obili, boj za naše prizna-
ije pa še traja,« je izrazil ra-
iočaranje nad ponižanji in
ilatenji, ki so jih veterani
eležni.
Po odkritju plošče (odkri-
k sta jo predsednik konjiš-
ega združenja Anton Kolar
in Srečko Lisjak) na proče-
lju nekdanjega štaba terito-
Halne obrambe, se je slove-
Inost nadaljevala v dvorani
i[onjičanka, kjer so pripra-
ili priložnostno razstavo in
ibudili spomine tudi s po-
močjo filmskega zapisa. Po-
delili so tudi častne nazive
»slovenska družina« vsem ti-
stim družinam, ki so pred
desetimi leti hranile po-
membne dokumente in
orožje in tudi drugače po-
magale. Prejele so jih dru-
žine Arbajter iz Draže vasi,
Beškovnik s Skomarja, Ein-
falt iz Gabrovelj, Fink iz Ko-
njic, Gornjak iz Brezna, Klo-
kočovnik iz Tolstega Vrha,
Keber iz Konjic, Kotnik iz
Kraberka, Kuk in Kuzman iz
Konjic, Marguč iz Dobrave,
Mikek iz Skomarja, Obrul
iz Bezine, Pavlič iz Dobrne-
ža, Petelinek iz Gabrovelj,
Planine iz Zgornje Pristave,
Rančnik iz Konjic, Rebernak
iz Dobrneža, Vidmar z Re-
snika in družina Zidanšek iz
Škednja.
Srebrno plaketo Združenja
veteranov vojne za Sloveni-
jo je prejel Jože Kuzman, se-
danji generalni sekretar, bro-
nasto pa eden izmed ustanov-
nih članov, Božidar Punčuh
(oba iz Slovenskih Konjic).
MBP,
Foto: MATEJ NAREKS
Prejemniki veteranskih priznanj z obema predsednikoma.
Brigadirski muzej
na Planini
V soboto, 9. junija, bo na Planini
ri Sevnici peti zbor brigadirjev, ki
o vodili mladinske delovne brigade
Sloveniji po letu 1972. Ob srečanju
odo predstavili tudi zametek briga-
irskega muzeja.
Prvi zbor so pripravili pred petimi
!ti v Cogetincih pri Lenartu v Sloven-
dh goricah, naslednje pa na Brdu pri
ranju, v okolici Nove Gorice za Po-
Dčje in lani ob Kolpi v Beh krajini. Na
rečanjih se zberejo komandanti mla-
Inskih delovnih brigad, vodje briga-
lirskih naselij, ekonomi, vodje delo-
tišč in drugi. Na Planini pričakujejo
ikoh sto nekdanjih brigadirjev.
Franci Škoberne iz Loke pri Žusmu
10 ob srečanju pripravil razstavo foto-
grafij z nekdanjih delovnih akcij, ki
naj bi pomenila zametek nastanka slo-
venskega brigadirskega muzeja, ki bi
imel svoje prostore v sklopu predvide-
nega krajevnega muzeja na Planini. Mu-
zej bi bil edini te vrste v Sloveniji in bi
predstavil brigadirsko življenje od le-
ta 1945 pa vse do leta 1980. Brigadir-
ski muzej na Planini pri Sevnici bo stro-
kovno pomagala urediti in postaviti Dar-
ja Pirkmajer iz Pokrajinskega muzeja
Celje.
Odbor za pripravo letošnjega 5. sre-
čanja brigadirjev na Planini pri Sevni-
ci z Edijem Peperkom na čelu priča-
kuje, da bodo poleg že povabljenih prišli
tudi vsi drugi, ki so sodelovali v briga-
dah po letu 1972.	TV
Zelena luč za
dom ostarelih
Ministrstvo za delo, družino in so-
cialne zadeve je v nedavnem dopi-
su Novi Ljubljanski banki podprlo
gradnjo zasebnih domov za starej-
še v Sloveniji in še zapisalo, da v
tem smislu načelno tudi nima ni-
kakršnih zadržkov za izgradnjo do-
ma v Vojniku.
Nova Ljubljanska banka naj bi ta-
ko najela kredit za investicijske pro-
jekte pri Razvojni banki Sveta Evro-
pe. V vojniški dom bodo za razliko
od preostalih vložena tudi sredstva last-
nega kapitala, drugačen pa bo tudi pri-
stop pri oblikovanju cene oskrbe.
Slednjo bo določilo ministrstvo, ki
pa s tem doslej še ni imelo izkušenj.
Vojniški dom bo namreč prvi zasebni
dom za starejše v Sloveniji. Bo.J.
Vsak bi imel svoje zajetje
Šeststo milijonov za obnovo vodovoda na Frankolovem - Še vedno
nesporazumi z nekaterimi odjemalci
Sredi aprila je frankolovski vodo-
t)d prešel v upravljanje Javnega pod-
!tja Vodovod - kanalizacija d.o.o. iz
elja, ki tudi sicer upravlja večino
Jdovodnih sistemov v občini Vojnik.
rajevni vodovod je pred tem uprav-
ala krajevna skupnost, vendar pa
bilo problemov zaradi slabega vzdr-
Jvanja iz leta v leto več.
Največ preglavic je bilo s pomanjka-
em pitne vode v poletnih mesecih (lani
> za prevoze vode na primer v občini
imenili kar dva milijona tolarjev) ter
njeno kakovostjo, po drugi strani pa
I upravljavcem kravžljali živce odje-
alci, ki so sami upravljali z manjši-
i vodooskrbnimi sistemi oziroma ve-
tni in niso plačevali prispevkov.
Po naročilu vojniške občine je celj-
0 podjetje za upravljanje voda PUV
ielalo študijo, v kateri so predvideli
najnujnejše sanacijske ukrepe za ure-
ditev razmer na tem vodovodnem si-
stemu. Na osnovi te študije so izdelali
terminski plan sanacije vodovoda Fran-
kolovo. V pogodbi o prenosu upravlja-
nja vodovoda se je občina med drugim
zavezala, da bo za uresničitev načrtov
sanacije zagotovila 50 milijonov tolar-
jev letno (do leta 2003). Del stroškov
naj bi pokrili z zbranimi sredstvi ob-
činske takse na onesnaževanje voda ter
prispevki krajanov, po besedah vojniš-
kega župana Bena Podergajsa pa raz-
mišljajo tudi o kandidaturi za nepovrat-
na sredstva Ministrstva za okolje in pro-
stor.
Vodovod na Frankolovem naj bi po-
vezali s celotnim celjskim sistemom,
ki se je doslej delno napajal tudi iz fran-
kolovskega vodovoda. Vode tod namreč
ne manjka.
Obnovo, ki naj bi predvidoma stala v
celoti okoli 600 milijonov tolarjev, naj bi
zaključili čez pet ali šest let. Trenutno gra-
dijo nov 60-kubični vodohran ter delajo
na zajetju Nad kapelico. Po besedah Mar-
ka Planinška razmišljajo tudi o razisko-
valnih vrtinah nekoliko vzhodneje.
Iz nedavno izdelanega katastra je raz-
vidno, da je od glavne žile speljanih kar
35 kilometrov zasebnih vodov. Te vo-
de, prečrpavališča, dodatne vodohrane
in podobno bodo ukinili in uredili bolj
smotrn razvod. S tem bo približno 450
uporabnikom zagotovljena čistejša vo-
da, poleg tega pa bo, kot meni Valerija
Svetel iz Krajevne skupnosti Frankolo-
vo, odveč tudi bojazen, da bi poleti os-
tali brez nje. Problemov z nekaterimi
odjemalci žal še vedno niso rešili, ven-
dar pa dela zato ne bodo ovirana.
BOJANA JANČIČ
Z OBČINSKIH SVETOV
Preuredili bodo šolo
PREBOLD - Svetniki so potrdili investicijski program za
Osnovno šolo Prebold, ki jo bodo preuredili za program 9-
letke. Povečali bodo nekatere učilnice, uredili dodatne kabi-
nete, garderobe, sanitarije in drugo. Dela morajo biti končana
do začetka novega šolskega leta, prenovo bodo začeli julija.
Telovadnico naj bi začeli graditi prihodnje leto, naložba pa bo
vredna približno 290 milijonov tolarjev. Celoten projekt pre-
nove osnovne šole in izgradnje telovadnice bo stal 500 milijo-
nov tolarjev. (NL)
Nov najemnik za bazen
PREBOLD - Svetniki so potrdili prekinitev pogodbe o uprav-
ljanj u z nepremičninami s Turističnim društvom Prebold,
ki je do zdaj upravljalo z bazenom in parkom v prebold-
skem Gaju. Bazen in park sta namreč v zelo slabem stanju.
Bazen bodo dali v najem najboljšemu ponudniku, park in
objekte v njem pa v upravljanje različnim turističnim druš-
tvom. (NL)
Dražji vrtci
POLZELA - Svetniki so sprejeli sklep, da se s 1. junijem v
prvi starostni skupini zvišajo cene programov v vrtcu Polze-
la za 15, v drugi skupini pa za 10 odstotkov. Tako bo za prvo
skupino nova ekonomske cena 61.807, za drugo pa 53.460
tolarjev. (TT)
Rojstna hiša - spomenik
POLZELA - Zavod za varstvo naravne in kulturne dediš-
čine Celje je občini Polzela predlagal, da prične s postop-
kom za razglasitev kulturnega spomenika - Rojstna hiša
pesnice Neže Maurer. Hiša je ena izmed redkih še ohranje-
nih v bližnji in daljni okohci, ki izpričuje način življenja,
gospodarjenja in bivanja v preteklosti. Hiša naj bi bila na-
menjena vzgojno turistični dejavnosti. Svetniki so predlog
potrdili brez pripomb. (TT)
12 odstotkov dražji vrtec
BRASLOVČE - Svetniki so potrdili predlog za 12-odstot-
no povečanje cen v Vzgojno-izobraževalnem zavodu OŠ Bra-
slovče - Vrtec Braslovče. Nova polna ekonomska cena za
celodnevni program (6-9 ur) je 49.485 tolarjev, za poldnev-
ni program (4-6 ur) 44.092 in za skrajšani program (4-ur-
ni) 31.940 tolarjev. Nove cene bodo začele veljati 1. julija.
(TT)
Koncesija za Cvetko Hanjšek
BRASLOVČE - Cvetki Hanjšek, višji medicinski sestri iz
Pariželj v občini Braslovče, je občinski svet podelil konce-
sijo za opravljanje zasebne dejavnosti na področju patrona-
že. Potrebuje še soglasje ministrstva za zdravstvo, za kate-
rega zaprosi občina. (TT)
Nagrajena delovna uspešnost
CELJE - Zaostajanje plač za primerljivimi poklici, zaradi
katerega so slovenski farmacevti pred kratkim že zagrozili s
stavko, v Celjskih lekarnah rešujejo tako, da si denar za
stimulacijo k plačam prislužijo s prodajo blaga in storitev
na trgu. Mestni svetniki so tako že drugo leto zapored sogla-
šali, da si farmacevti na račun povečane delovne uspešnosti
lahko izplačajo dodatke. 114 zaposlenih bo letos za to pora-
bilo predvidoma 117 milijonov tolarjev, pri čemer direkto-
rica zavoda Lilijana Grosek poudarja, da ne gre za dodatno
povišanje, ampak zgolj za ohranjanje ravni plač, kakršne
imajo zdaj. (IS)
Prva občinska priznanja
DOBRNA - Svetniki so potrdili predloge Komisije za pode-
litve priznanj Občine Dobrna. Posameznike ali skupine bo-
do tako letos prvič nagradili za enkratne dosežke v preteklo-
sti in jih vzpodbudili za nadaljnje delo. Naziv častnega obča-
na Dobrne bodo podelili pokojnemu Ivanu Uranjeku, nek-
danjemu direktorju Zdravilišča Dobrna, zlato plaketo Vik-
torju Rožancu, občinske listine pa Ivanki in Martinu Štra-
vsu, Leopoldu Polutniku in Karlu Žerjavu. (BoJ)
Polovični prispevek staršev
DOBRNA - Zaradi težav pri zagotavljanju osebnega do-
hodka zaposlenim v vrtcih v času poletnih počitnic, so se
dobrnški svetniki odločili, da bodo morali starši za odjav-
Ijene mesece plačati polovico prispevka za program v vrt-
cu. Razliko bo pokrila občina, rezervacija za otroka pa mo-
ra trajati skupaj najmanj mesec dni. (BoJ)
Najvišje priznanje Tirgušku
ŠMARJE PRI JELŠAH - Letošnje najvišje občinsko priz-
nanje Plaketo občine bo prejel Alojz Tirgušek (za dolgo-
letno delo na področju gasilstva, čebelarstva in preventive v
cestnem prometu). Priznanja občine bodo podelili Ani De-
želak iz Šentvida, podjetju Jagros in podjetniku Strašku iz
Mestinja. Denarne nagrade namenjajo Društvu za ohranja-
nje kulturne dediščine sv. Rok ter športnima društvoma Rodd
iz Šentvida in iz Svetega Štefana. (BJ)
- Št. 23. - 7. junij 2001
4
DOGODKI
Nov urbanistični veter v Celju
z arhitekturnim natečajem Ingrad VNG do najboljšega projekta za nov objekt Glazija
»žal mi je, da v Celju ni
na voljo pet ustreznih lo-
kacij, na katerih bi gradili
objekte po idejnih rešitvah
arhitekturnega natečaja, ki
je bil izveden za Stanovanj-
sko poslovni objekt Glazi-
ja,« je ob razstavi v Celj-
skem domu poudaril celj-
ski župan Bojan Šrot ter do-
dal, da bi si prav vsaka od
odličnih rešitev zaslužila
realizacijo. A zmagovalec
je lahko le en.
Za gradnjo prizidka ob za-
hodni strani Garažne hiše Gla-
zija je bil izbran projekt mla-
dih Celjanov, avtorske sku-
pine Apollonio+Krušec ljub-
ljanskega arhitekturnega pod-
jetja Studia 3.
Direktor ZPI mag. Miran
Gajšek je napovedal svež ur-
banistični veter za vse celj-
ske novogradnje. »Z lanski-
ma razpisoma za ureditev Tr-
ga celjskih knezov in grad-
njo SPO Glazija ter pred ča-
som zaključenim razpisom
za najustreznejšo ureditev Sa-
lezijanskega doma ob Mari-
borski smo začrtali novo pot,
s katero zaključujemo tran-
zitno 10-letno obdobje, ko se
v Celju na arhitekturno po-
dobo ni gledalo. Lokacij za
novogradnje imamo dovolj,
prepričan pa sem, da je do-
volj tudi uspešnih arhitektov
ter gradbenih podjetij, ki se
bodo pojavljala v vlogi inve-
stitorjev.«
Kot je pokazal tudi odziv
na interne predstavitve pro-
jekta SPO Glazija, je zani-
manja tako za stanovanja
kot poslovne prostore kar
precej. Novogradnja bo v Ce-
lju začela rasti oktobra, dela
pa bodo predvidoma zaklju-
čena do septembra 2002, ko
bodo kupci prejeli ključe
stanovanj.
Podjetje Ingrad VNG je bilo
lani septembra izbrano na
razpisu za prodajo približno
2.200 kvadratnih metrov
zemljišča ob zahodni strani
Garažne hiše Glazija, grad-
njo stanovanjsko poslovne-
ga objekta pa so v ZPI Mest-
ne občine Celje pogojevali z
razpisom za najboljšo arhi-
tekturno rešitev. Jeseni bo-
do na Glaziji začeli z grad-
njo etažnega objekta s prib-
ližno 4.700 kvadratnimi me-
tri uporabnih površin, v ka-
terem bo približno dve tret-
jini prostora namenjenega
stanovanjem. Cena za kva-
dratni meter se bo, odvisno
od velikosti stanovanja, gi-
bala od 2.300 do 2.100 DEM.
Poslovni prostori, za katere
v Ingrad VNG zagotavljajo,
da ne bodo namenjeni gostin-
ski dejavnosti, bodo v prit-
ličju ter obeh nadstropjih ob-
jekta neposredno ob Ljubljan-
ski cesti. Posebnost prizid-
ka, ki bo na pročelju logič-
no nadaljeval arhitekturno
podobo garažne hiše, pa bo
komunikacijska lamela z lo-
čenim dostopom za stano-
vanjski in poslovni del, ki bo
hkrati tudi protihrupna za-
vesa ter prostor za vse insta-
lacijske vode, saj bo imelo
vsako stanovanje svoj lasten
oskrbni sistem.
IVANA STAMEJČIČ
Poznik v Ameriki
dvakrat zlat
Na največji svetovni raz-
stavi invencij in inovacij In-
pex v Pittsburghu (Pensil-
vanija, ZDA) so se sloven-
ski razstavljavci spet odlič-
no odrezali, med njimi tu-
di znani inovator iz Celja
Vili Poznik s sodelavci.
Razstava je bila od 16. do
20. maja, sodelovalo je 20
držav z vseh koncev sveta ter
še 50 ameriških zveznih dr-
žav, predstavljenih je bilo
okoli šeststo invencij in ino-
vacij, med njimi petnajst slo-
venskih. In kar sedem zlatih
odličij je pripadlo Sloveniji
ter še štiri srebrna in dve bro-
nasti. Od sedmih zlatih odli-
čij slovenskih inovatorjev je
Vili Poznik iz Celja prejel
dve. Prva se imenuje Norad;
gre za napravo, ki človeka šči-
ti pred škodljivimi sevanji pri
uporabi mobilnih telefonov
ter računalniških in televizij-
skih ekranov. Druga inova-
cija je Elmagbrain, ki je kom-
binacija protibolečinske te-
rapije in optično-akustične
stimulacije možganov.
M. AGREŽ
VPRAŠAJTE
itVUlE^A ZUPANA
Trije Slovenci - pevski zbor,
je veljalo včasih. Danes bi
lahko ta rek posodobili: tri-
je Slovenci - občina. Novi
zahtevki se pojavljajo dan za
dnem, pa čeprav kraji nima-
jo za novo občino niti naj-
manjših pogojev. Verjetno se
odločajo v stilu: z našim de-
narjem bomo sami gospoda-
rili. In kako gospodarijo z va-
šim denarjem v vaših obči-
nah? Vprašajte svojega župa-
na! Ta mora vedeti, kaj so že
ali pa še bodo storili v pri-
hodnje, da olajšajo življenje
svojim občanom.
Če vas zanima karkoli v
zvezi z dogajanjem v vašem
kraju in občini, nam pišite.
Vprašanje bomo zastavili va-
šemu županu in v eni od na-
slednjih številk časopisa vam
bo odgovoril. Gotovo imate
kakšen problem, pri katerem
vam lahko pomaga župan.
Saj zato ste ga vendar izvo-
lili!
Vaša vprašanja spreje-
mamo na naslov: Novi ted-
nik, Prešernova 19,3000 Ce-
lje ali na elektronski naslov:
tednik@nt-rc.si. Lahko nas
tudi pokličete: 4225-100.
Mestna odbora SOCIALDEMOKRATOV
in NOVE SLOVENIJE Celje,
KLUB SVETNIKOV SDS Celje v sodelovanju z
Društvom CIVILNA DRUŽBA Celje in ZELENIMI Celje
VABIMO
CEUANKE, CEUANE IN OKOLIČANE
NA
JAVNO TRIBUNO
o dilemah, povezanih z oplojevanjem z biomedidnsko pomočjo,
ki bo v petek, 8. junija 2001, ob 19. url
v veliki dvorani Celjskega doma
(nasproti železniške postaje)
Na javni tribuni bodo sodelovali: dr. France Cukjati, poslanec SDS,
dr. Bojana Pinter, zdravnica-ginekologinja in dr. Marija Ana Tisovic,
poslanka NSi.
Z javno tribuno želimo prispevati k Vaši lažji odločitvi na referendu-
mu, zato Vas vabimo, da se je udeležite v čim večjem številu.
Povabite tudi svoje znance in prijatelje.
borcev in
veteranov
Na Stranicah so pripra-
vili srečanje krajevne or-
ganizacije zveze borcev
z bogatim kulturnim pro-
gramom, ki so ga prispe-
vali učenci tamkajšne OŠ
in ženski pevski zbor
društva upokojencev Slo-
venske Konjice.
Spregovorila sta predsed-
nik krajevne organizacije
zveze borcev Ivan Tinče
in predsednik območne or-
ganizacije Zreč, Konjic, Vi-
tanja in Stranic Franjo Ma-
rošek. V območni organi-
zaciji je vključenih tristo-
šestdeset članov, med nji-
mi tudi šestdeset novih. Pri-
tegnili so jih z dobrim de-
lom, ki vključuje skrb za
številna spominska obelež-
ja, različne oblike pomo-
či članom in delo z mladi-
mi.	M.L.
Denarja in iger!
Letos se je na razpis za sofinanciranje Mestne občine
Celje za prireditve v okviru Poletja v Celju znova prijavi-
lo več kot 20 organizatorjev in zadalo odboru za priredi-
tve kar hude težave.
Okoli 4 milijone tolarjev je moral odbor na podlagi po-
nujenih programov in pričakovanih deležev finančne po-
moči (ti pa so krepko presegali malho) razdeliti med po-
nudnike. V bistvu pa gre za veliko več denarja, skoraj za 20
milijonov, in sicer za ureditev dveh osrednjih prizorišč, v
knežjem dvorcu in Starem gradu, komunalne posege in pro-
mocijo prireditev. Prav to mnogim organizatorjem pomeni
velik prihranek.
Namesto programskega kataloga bo letos, konec junija in
nato še julija in avgusta, izšel obsežnejši mesečnik priredi-
tev, na katerega so se Celjani že navadili.	MP
Matura je tu
Maturanti so v skladu z maturitetnim koledarjem in
pravilnikom o maturi pisali prvo izpitno polo že 5. maja,
drugi del pisnega izpita iz maternega jezika pa so oprav-
ljali 4. junija.
Matura pri drugih predmetih se je začela v soboto, 2. ju-
nija, s pisnimi izpiti iz tujih jezikov. 7. junija bodo oprav-
IjaU izpU iz matematike, 8., 9. in 11. junija pa tuji jezik
oziroma izbirne predmete. Od 22. do 30. junija bodo ustni
maturitetni izpiti iz vseh predmetov. Z uspehom na letošnji
maturi bodo kandidatke in kandidati seznanjeni 16. julija.
Letos maturo prvič opravlja 10.111 kandidatov. S.B.
Lepa nedelja v Petrovčaii
v Petrovčah so letos drugič organizirali
lepo nedeljo - praznik župnije v nekoliko
drugačni obliki.
Po sveti maši v baziliki je bila procesija v
spremstvu narodnih noš, savinjskih rogistov,
hmeljarskih starešin in spremljevalk, članov
gasilskih društev Krajevne skupnosti Petrovče,
kočijažev in konjenikov, cerkvenih pevcev
in godbe iz Liho j. S tako sestavljenim spre-
vodom skušajo obuditi staro tradicijo pove-
zovanja društev in različno mislečih ljudi.
Za družabno srečanje je Župnijski urad Pe-
trovče pripravil savinjski golaž, pijačo in ve-
selo druženje ob spremljavi ansambla Do-
minik iz Žalca in glasbene skupine Veritas
iz Petrovč.
Na lepo nedeljo so blagoslovili župnijsko
knjižnico, ki želi odpreti vrata in ponuditi
versko literaturo za branje vsem krajanom
Petrovč.
T. TAVČAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
POSVETU
Kronska
tragedija
KATMANDU, L juni-
ja - Nepalski prestolona-
slednik Dipendra naj bi v
družinski tragediji zaradi
spora z očetom, nepalskim
kraljem Birendro, ustre-
lil in ubil svoje starše, se-
stro in brata ter še štiri so-
rodnike. Prestolonasled-
nik naj bi po pokolu us-
trelil še sebe. Novi nepal-
ski kralj je postal njegov
stric Gjanendre, ki ga v ča-
su petkove tragedije ni bilo
v kraljevi palači.
Denis Polcora
je sirota
LOS ANGELES, 2. ju-
nija - V 8L letu starosti je
v Kaliforniji za posledica-
mi možganske kapi umrl
ameriški humorist in av-
tor stripov o Denisu Po-
kori Hank Ketcham, ki je
nedavno proslavljal 50. ob-
letnico prve objave svojih
stripov v časnikih. Strip De-
nis Pokora izhaja v na sto-
tine časnikov v ZDA in po
vsem svetu.
Groza pred
disicoteico
TEL AVIV, 2. junija -
V samomorilskem napa-
du, najhujšem po letu
1996, je pred diskoteko na
eni od plaž v Tel Avivu
umrlo 21 ljudi, več kot sto
pa jih je bilo ranjenih. Od-
govornost za atentat je
prevzela skrajna palestin-
ska organizacija Islamski
džihad, ki je le nekaj ur
pred tem napad napove-
dala.
Razstavili
papeža
VATIKAN, 3. junija -
38 let po smrti so balza-
mirano truplo papeža Ja-
neza XXIII. prenesU v ba-
ziliko svetega Petra v Va-
tikanu. Ko so papeževe po-
smrtne ostanke prenesli na
stopnice pred cerkev, je
papež Janez Pavel IL vo-
dil binkoštno mašo, pos-
večeno »reformnemu ško-
fu«, ki je umrl na ta dan
leta 1963. Septembra la-
ni je priljubljenega pape-
ža sedanji papež progla-
sil za blaženega.
Umrl Grk
Zorba
BOSTON, 3. junija - V
bolnišnici v Bostonu je v
starosti 86 let umrl ame-
riški igralec, dvakratni do-
bitnik Oskarja Anthony
Quinn. Tiskovna predstav-
nica bolnišnice v Bostonu,
ki je sporočila smrt igral-j J
ca, ni želela razkriti vzro-
ka smrti. Quinn, rojen v^'
Mehiki leta 1915, je dobil, ^^
Oskarja za vlogi v filmih
Viva Zapata (1952) in Sla^
po življenju (1956). Za
mnoge kritike je njegova
najboljša vloga v filmu Grk
Zorba iz leta 1964.
- Št. 23. - 7. junij 2001
TEMA TEDNA
5
Kdo nas bo branil
pred točo?
Nebeški ledeni pozdrav je, jasno, pogrel staro dilemo, kako se ga ubraniti
Predzadnji majski dan se
je nad Julijce pripodil ob-
lak, tako mogočen in gro-
zeč, da je vremenarjem ob
pogledu na radarske slike
zastajal dih. »Treskalo bo
kot hudič,« je završalo med
njimi. Potem so lahko sa-
mo še spremljali njegovo dr-
venje čez deželico, ko si je
kot Janko in Metka zazna-
moval svojo pot. Le da je na-
mesto kamenčkov sipal to-
čo, ponekod debelo kot jaj-
ca.
Narava se je 30. maja naj-
siloviteje znesla na ljubljan-
skem koncu, saj so prestol-
nico bombardirali kot jajca
veliki kosi ledu. Ledeno zr-
nje je zasulo tudi celjsko ob-
močje, vendar na srečo ni bilo
več tako pogubno. Neurja s
točo so se na Celjskem po-
novila tudi na prvi junijski
dan, na srečo pa je bilo na-
šim krajem prihranjeno div-
janje, ki je v nedeljo povsem
opustošilo dele Dolenjske.
Prva poročila so govorila,
da razen poškodovanih avto-
mobilov ledeno zrnje ni pov-
zročilo večje škode. V celj-
jski podružnici Zavarovalni-
ce Triglav je dežurni cenilec
dejal, da so po prvem neurju
5 točo v dveh dneh pregleda-
li več kot petdeset avtomo-
bilov, povprečna škoda pa je
pašala okoli tristo tisočakov
la vozilo. Obiski prizadetih
krajev in natančnejši ogledi
pa so pokazali, da neurja le
niso bila tako nedolžna.
Tako je v Slovenskih Ko-
ijicah občinska komisija za
:enitev škod, nastalih zara-
li elementarnih nesreč v kme
ijstvu, ugotovila, da je ško-
la precej večja, kot so kaza-
e prve ocene. Čeprav niso us-
)eli obiskati vseh prizadetih
'asi, je po njihovih ocenah
amo v njihovi občini okoli
•50 hektarjev prizadetih po-
Tšin, skupna škoda pa kar
ikoli 120 milijonov tolarjev,
ato so v Slovenskih Konji-
ah že predlagali sofinanci-
inje sanacijskih ukrepov, na
Timer nakupa koruze in
ravno detelj ne mešanice za
onovno setev, gnojil in zaš-
itnih sredstev za prizadete
ovršine.
Ukinjena
obramba
Vremenske napovedi tudi
1 naprej niso ravno tolažil-
Brane Gregorčič, vodja
"emenske progneze pri
genciji RS za okolje, na-
leč ne izključuje možno-
i, da se toča letos ne bo še
laj ponovila. »V tem času
sonce najmočnejše, zato
na voljo veliko energije za
»jrazličnejše atmosferske
)jave, posledica česar so
irna vremenska dogajanja.
Ta niso nič nenavadnega za
ta letni čas, saj smo jim bili
priče tudi v preteklosti. Res
je, da se ozračje tudi global-
no segreva, kar načeloma do-
datno prispeva k možnosti po-
java neurij. Občasne vremen-
ske izbruhe je mogoče pri-
čakovati še vse poletje, na-
tančne lokacije, kje bo naj-
huje, pa žal ni mogoče na-
povedati,« pravi Gregorčič.
Seveda se takoj pojavi vpra-
šanj e, kako je z obrambo
proti toči. Pred stoletjem so
ob hudi uri nabijali s cerk-
venimi zvonovi in streljali z
možnarji, kar naj bi po ta-
kratni »vremenarski znano-
sti« raztrgalo grozeče obla-
ke. V modernih časih smo tu-
di v Sloveniji imeli razvit pro-
gram protitočne obrambe, ki
je v goste oblake streljala ra-
kete s srebrovim jodidom ali
pa so jih posipali kar iz le-
tal. Pred štirimi leti pa so ra-
ketni program ukinih, saj so
bile rakete, izdelane v Ma-
kedoniji, nezanesljive in so
velikokrat pristale na strehah,
balkonih ali pa celo prebile
avtomobilsko pločevino. Po-
leg tega je naše nebo prepre-
deno s številnimi letalskimi
koridorji, piloti pa niso rav-
no navdušeni nad treskanjem
raket okoli svojih letal.
Stroka dvomi tudi v učin-
kovitost takšne obrambe.
Brane Gregorčič pravi, da »no-
bena nacionalna meteorološ-
ka služba oziroma svetovna
meteorološka organizacije ne
priporoča operativne obram-
be pred točo, ker ni dokazov,
da bi ta res pomagala.« Po nje-
govih besedah takšno obram-
bo v Evropi izvajajo na manj-
ših območjih, ponavadi za-
sebna podjetja ali pa kmet-
je, združeni v zadruge, me-
teorološka služba pa jim nu-
di podporo z radarskimi sli-
kami oblakov, brez česar
obramba ni možna.
Sosedska
obramba
Zagovorniki obrambe se s
takšnimi razlagami ne stri-
njajo. Po njihovih trditvah na
primer v Avstriji takšno
obrambo vodi hidrometeo-
rološki zavod, iz svojega pro-
računa pa jo plačuje dežela.
Podobno je tudi v južni Nem-
čiji. Na Hrvaškem si stroške
po tretjinah razdelijo drža-
va, lokalne skupnosti in za-
varovalnice, vendar pa je le-
tos vlada v Zagrebu le stežka
pristala na takšno financira-
nje. Hrvaška obramba je
močno razvita, saj pred točo
branijo okrog 23 tisoč kva-
dratnih kilometrov ozemlja
med Savo in Dravo. Imajo
petsto obrambnih mest za tal-
ne generatorje in 250 za ra-
ketno obrambo, uporablja-
jo pa rakete, narejene po ma-
kedonski licenci. Tiste, ki so
jih naši strokovnjaki razgla-
sili za neučinkovite in nevar-
ne. Zato pri nas nimajo upo-
rabnega dovoljenja, tako da
Hrvatje ne smejo streljati čez
mejo in najprej v oblake us-
merijo talne generatorje.
Hrvatje seveda trdijo, da so
njihove rakete izpopolnjene
in zanesljive, zato si želijo
streljati tudi na našo stran,
po njihovih besedah pa bi tako
obvarovali tudi naše obmej-
ne kraje. Po njihovih trditvah
bi bilo škode zaradi toče vsaj
za 30 odstotkov več, če se pred
njo ne bi branili.
Letalska
obramba
če Hrvatje še razmišljajo
o letalskem posipanju, so ga
v Mariboru znova uvedli že
lani. Letalska obramba ni
stoodstotna, pravi Danilo
Kralj, vodja obrambe pred
točo v Letalskem centru Ma-
ribor. Prepričan pa je, da bi
bilo škode vsaj za 20 do 30
odstotkov manj, če bi se pred
njo branili. V Mariboru mi-
nuli teden ni bilo toče, a ne
po zaslugi obrambe, saj je le-
talo letos še vedno na tleh. Z
ministrstvom za kmetijstvo
so namreč šele v petek pod-
pisah pogodbo o sodelova-
nju, srebrov jodid pa bodo
prvič posipali šele dvanajst
dni po tistem, ko bodo to po-
godbo podpisali na ministrs-
tvu.
Ob tem so še vedno brez
radarske shke z Lisce, tako
da tudi letos uporabljajo ra-
darsko sliko naših sosedov,
ki jim jo prijazno posredu-
jejo. Brane Gregorčič pojas-
njuje, da je lani strela povsem
uničila star vremenski radar
na Lisci. »Precej dolgo je tra-
jalo, da smo z vitalnimi deli
novega radarja, ki smo ga ime-
li v skladišču, obnovili radar-
ski center in trenutno deluje
testno, pričakujemo pa, da
bo v zelo kratkem času začel
delovati operativno. Potem
bodo radarske slike na voljo
vsem uporabnikom pod ena-
kimi pogoji,« je obljubil Gre-
gorčič.
Nerešeno je tudi vprašanje
financiranja. Letos bo mini-
strstvo za protitočno obram-
bo namenilo samo 16,4 mi-
lijona tolarjev (lani 17 mili-
jonov), kar je bistveno pre-
malo za širjenje obrambe
pred ledeno nesrečo. Kralj
ocenjuje, da bi samo za iz-
vajanje obrambe potrebova-
li najmanj 50 milijonov to-
larjev. Čeprav je kar 47 ob-
čin severovzhodne Sloveni-
je skupaj z Zavarovalnico Ma-
ribor podpisalo pogodbo o
združevanju denarja za ta na-
men, bo njihovih dobrih se-
dem milijonov tolarjev na-
menjenih le za vzdrževanje
in obnavljanje opreme.
Zavarovalniška
obramba
Tako najboljša zaščita še
vedno ostaja zavarovanje. Za
avtomobile je to osnovni ka-
sko. Če je poškodbo zaradi
toče mogoče popraviti, zava-
rovalnica prizna popravilo,
če je poškodba hujša, pa za-
menjavo poškodovanega de-
la. Letošnje praznjenje zava-
rovalniških blagajn, ki ga je
povzročila ledena nevšeč-
nost, pa bo prav lahko pre-
pričalo zavarovalnice, da bo
nevarnost toče potrebno do-
plačati.
Posebno opozorilo velja tu-
di vsem, ki te dni kupujejo
nove avtomobile, saj jih ima-
jo prodajalci večino kar na
prostem. Prodajalci morajo
kupcem povedati, da kupu-
jejo vozilo, ki je bilo poprav-
ljeno po toči. Takšen avto
morajo seveda prodati po
znižani ceni. Na uradu za
varstvo potrošnikov trdijo, da
ima kupec pravico do brez-
hibnega izdelka, kar po ti-
stem, ko ga enkrat popravi-
jo, ni več. »Če izdelek ni brez-
hiben, lahko kupec zahteva
novega, vračilo plačanega
zneska, ali pa odpravo napa-
ke in povračilo dela kupni-
ne. Potrošnik se sam odloči
za eno od treh možnosti, pod-
jetje pa mu je dolžno ugodi-
ti, sicer se lahko kupec obr-
ne na tržno inšpekcijo,« pra-
vijo na uradu.
Prav tako je moč zavaro-
vati nepremičnine, zaneslji-
va možnost je tudi zavarova-
nje posevkov, sadnega drev-
ja in vinogradov. Na celjski
Zavarovalnici Triglav so po-
vedali, da je to je potrebno
opraviti do 28. februarja, do
15. junija pa se je moč zava-
rovati s 5-odstotno odbitno
franšizo. Zavarovalna premi-
ja je odvisna od ogroženosti
območja, na katerem leži
zemljišče, faktor ogroženo-
sti pa zavarovalnice določi-
jo glede na statistične podat-
ke o vremenu v preteklosti.
Tako na primer za območje
Šmartnega ob Paki, Savinj-
ske doline in Dobrne osnov-
na premija znaša 7,68 odstot-
ka od vrednosti pričakovanega
pridelka. To zavarovalniški
agenti ocenijo ob ogledu po-
sevkov oziroma vinogradov
ali sadovnjakov. Na zavaro-
valnici trdijo, da se za tak-
šno »obrambo proti toči« od-
loča kar dosti pridelovalcev.
Če že ni ravno poceni, je vsaj
stoodstotno zanesljiva.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
PO DRŽAVI
Mučenje v
Sloveniji
UUBUANA, 30. maja -
V rednem letnem poročilu
Amnesty International (Al)
o kršitvah človekovih pra-
vic v svetu v lanskem letu,
ki sicer zajema 149 držav,
je prvič omenjena tudi Slo-
venija. Lani so namreč v naši
državi zabeležili porast po-
licijskega nasilja, kar je tu-
di eden od razlogov, da se
je Slovenija znašla v ome-
njenem poročilu.
Šentjurski
vojak
NEW YORK, 2. junija -
Vojko Sotlar iz Šentjurja pri
Celju je v soboto skupaj z
drugimi člani generacije
2001 kot prvi slovenski čast-
nik prejel diplomo slovite
ameriške vojaške akademi-
je West Point. Sotlar se vra-
ča v domovino s činom pod-
poročnika in bogatimi i^uš-
njami, ki jih bo prenašal na
svoje podrejene v nastajajo-
čem 10. bataljonu 1. poklic-
ne brigade slovenske vojske,
kjer bo po krajšem usposab-
ljanju v Ljubljani letos no-
vembra prevzel mesto po-
veljnika voda.
Trezna
zabava
NOVA GORICA, 2. juni-
ja - V Biljah pri Novi Gorici
je tamkajšnje društvo Ma-
vrični most mladih že tretje
leto zapored pripravilo pri-
reditev Rola se mi tudi brez
alkohola. Ekipe slovenskih
mladinskih organizacij so se
med seboj pomerile v ko-
šarki, prireditev, na kateri
niso točili alkoholnih pijač,
pa so popestrili tudi z glas-
benimi nastopi popularnih
slovenskih skupin, nagrad-
nimi tekmovanji, modno re-
vijo, oblikovanjem nevsak-
danjih pričesk...
Za lepše
moije
KOPER, 4. junija - Mi-
nuli konec tedna so se slo-
venski potapljači že sedmič
po vrsti udeležili ekološ-
ke akcije Biser pod soncem,
pod morjem biser in iz mor-
ja pobrah približno pet ton
smeti. V preteklih šestih le-
tih so se potapljači v okvi-
ru te akcije potopili že več
kot dvatisočkrat, pri tem
pa iz morja prinesli dobrih
110 ton smeti. Tokrat je ak-
cija potekala v Kopru na po-
dročju mestnega mandra-
ča in pomolov.
Večje
davščine
UUBUANA, 5. junija -
Po sestanku s člani strateš-
kega sveta za gospodarstvo
je finančni minister Anton
Rop napovedal, da bodo po
polletju poskušali povečati
davščine. Poleg dviga tro-
šarin za cigarete naj bi ob
padanju cen dvignili tudi
trošarine na naftne deriva-
te, vendar tako, da cene za-
to ne bi bile višie.
- Št. 23. - 7. junij 2001
6
GOSPODARSTVO
Zabava podnevi in ponoči
Na leto 100 tisoč obiskovalcev vodnega parka Aqualuna - Družba Atomske toplice išče boljše lastnike
Vodni zabaviščni park Aqualuna, ki ga
je konec minulega tedna odprl predsed-
nik državnega zbora Borut Pahor, bo go-
tovo popestril ponudbo Term Olimia in ce-
lotnega območja ob tem delu Sotle. Nalož-
ba je velika, saj je ureditev 17.600 kva-
dratnih metrov vodnih in drugih površin
stala preko 750 milijonov tolarjev. Toda,
v družbi Atomske toplice računajo, da bo
park na leto obiskalo najmanj 100 tisoč
kopalcev in tudi tistih, ki jih bo v Podčetr-
tek privabil bogat večerni program.
Direktor Zdravko Počivalšek že v prihod-
njih letih napoveduje širitev vodnega parka,
o pričakovanjih, ki so podjetje vodila pri
»revolucionarni« uvedbi nove storitvene
znamke in pri gradnji novih bazenov, pa pravi:
»Po uspešnih devetdesetih smo se našli na
razpotju, kako dopolniti ponudbo, da bi bi-
li še naprej konkurenčni domačim in tujim
tekmecem. Odločili smo se, da osnovno de-
javnost obogatimo s še več narave, zdravja
in tradicije, kar vse pooseblja naša nova sto-
ritvena znamka Terme Olimia, in da na pro-
storu starih odprtih bazenov, ki so od hote-
lov oddaljeni osemsto metrov, zgradimo vod-
ni park, namenjen zlasti tistim, ki si želijo
več živžava. S tem smo slabost dveh lokacij
spremenih v prednost, saj dejavnosti, ki se
bodo odvijale v vodnem parku, ne sodijo v
kompleks zdravilišča. Vsebina parka je na
nek način povzetek tistega, kar smo videli v
bližnji in daljni soseščini. Ker želimo pri-
dobiti čim več mlajših obiskovalcev, smo ga
razdelili v tri dele. S prvim, ki ima veliko
igral, bi radi ugoditi otrokom, saj so otroci
tisti, ki odločajo, kam bo družina šla na ko-
panje. Drugi del je namenjen kopalcem, tretji,
z devetimi vodnimi drčami, pa tistim, ki si
želijo nekoliko več adrenalina. Naše novo
kopališče sicer ni največje, je pa trenutno
edino v Sloveniji, ki na enem mestu združu-
je tako bogato ponudbo adrenalinskih izzi-
vov.«
Kakšen razvoj se zdravilišču obeta v pri-
hodnjih letih?
Razvijali se bomo v večih smereh. Pri tem
bomo najbolj skrbni do naše osnovne dejav-
nosti, kjer načrtujemo pokritje zunanjih ba-
zenov v obstoječih termah. Vsako leto bo-
mo z novimi vsebinami dopolnjevali tudi
ponudbo termalnega parka, v kakšnem ob-
segu se bomo širili, pa bo odvisno predvsem
od rezultatov poslovanja. Tretja smer, o ka-
teri razmišljamo, pa je nekoliko širša, saj
želimo, da bi še dodatno obogatili ponudbo
celotnega turističnega območja. Skratka, vse
kar delamo, ima en sam cilj - postati turi-
stična destinacija tretje generacije, ki bo po-
nujala različne možnosti za prijetno biva-
nje ter za zabavo in užitke.
Z izgradnjo termalnega parka je druž-
ba Atomske toplice gotovo postala še bolj
zanimiva za morebitne povezave ali za
kapitalske vstope domačih in tujih vlaga-
teljev.
Najprej moram povedati, da v povezave
ne verjamem. Obstajajo samo takšni ali
drugačni prevzemi in nakupi. Res je, da si
glede na lastniško strukturo podjetja, ki je
preko Slovenskih železnic ter kapitalske in
odškodninske družbe povezana z državo, pri-
zadevamo dobiti domačega aU tujega stra-
teškega partnerja, ki nam bo omogočil še
hitrejši razvoj. Za razhko od drugih dejav-
nosti, na primer predelovalne, se ne bojimi
sovražnega prevzema. Nihče ne bi prevze
zdravilišča samo zato, da bi ga ukinil. Zati
na vsak prihod tujega vlagatelja gledamo ko
na zagotovilo, da bomo pridobili nova zna
nja in še več gostov.
JANJA INTIHA]
Del vodnega parka v Podčetrtku je namenjen tudi kopalcem, ki si želijo nekoliko več adrenalinskih izzivov
Mik osvaja
nove trge
v celjskem podjetju Mik,
kjer so včeraj za tri dni od-
prli svoja vrata poslovnim
partnerjem in drugim obi-
skovalcem, bodo danes
uradno pognali novo raču-
nalniško vodeno linijo za
izdelavo stavbnega pohiš-
tva iz umetnih mas. Gre za
zelo pomembno naložbo, ki
bo še povečala njihovo pred-
nost pred konkurenco.
Vrhunska strojna oprema,
ki so jo namestih na 1.700
kvadratnih metrih proizvod-
nih površin, omogoča izdel-
ke visoke kakovosti, veUka
naročila in kratke dobavne
roke. Povečal se bo tudi ob-
seg proizvodnje, saj je na novi
liniji mogoče v osmih urah
izdelati 180 okvirov za okna
in vrata, kar je štirikrat več
kot so zmogli doslej. »Za tak-
šne količine, kot jih sedaj iz-
delujemo pri nas, potrebu-
jejo drugi proizvajalci sto lju-
di, mi jih imamo le osem-
najst, pri tem pa imamo rok
dobave trikrat do štirikrat
krajši,« pojasnjuje pomen no-
ve naložbe direktor in last-
nik podjetja Franci Pliber-
šek.
Mik, ki danes zaposluje 35
ljudi, od tega so jih lani na no-
vo zaposlili osemnajst, je na-
stal leta 1990. Takrat se je peš-
čica zaposlenih ukvarjala le z
uvozom in veleprodajo mate-
riala za uokvirjanje slik in stro-
jev za predelavo lesa. Pred šti-
rimi leti so dejavnost razširili
še na proizvodnjo oken in vrat
iz umetnih mas, njihovi izdelki
pa se po kakovosti lahko ko-
sajo z zahodnoevropskimi.
Prav zato v podjetju, ki je v
zadnjih letih doseglo izjemno
rast vseh kazalcev poslovanja,
ne skrivajo izvoznih teženj. Do-
slej so na tujih trgih, predvsem
v Avstriji, na Hrvaškem in v
Nemčiji, kjer je tudi njihov
največji partner za dobavo pro-
filov za stavbno pohištvo, pro-
dali 15 odstotkov izdelkov.
Franci Pliberšek pravi, da že-
lijo izvoz povečati na tretjino
vse proizvodnje, pri tem pa zla-
sti računajo na Merkurjevo pro-
dajno mrežo na trgih bivše Ju-
goslavije.
JI
Si delavci Toia žagajo vejo?
stavka do konca tedna - Nemški partner Elefanten preklical naročila
Ker vodstvo podjetja ni
moglo ugoditi njihovim
zahtevam, je v torek zjutraj
170 delavcev šentjurskega
Tola začelo stavkati. Stav-
ka, ki so jo napovedovali
že nekaj časa, naj bi traja-
la do konca tedna, kaj bo
prinesla podjetju in zapo-
slenim, pa je težko napo-
vedati. Mnogi so prepriča-
ni, da nič dobrega.
Direktorica Miša Račič, ki
je vodenje Tola prevzela pred
tremi tedni, je dan pred stavko
delavcem poskušala še en-
krat pojasniti, da podjetje ni-
ma denarja niti za aprilske
plače in potne stroške, še
manj za izplačilo lanskega re-
gresa, vendar zaposleni od
stavke in svojih zahtev niso
hoteli odstopiti. Račičeva je
konec prejšnjega tedna na
celjskem sodišču vložila
predlog za prisilno poravna-
vo, saj meni, da je to trenut-
no edina pot, po kateri bi pod-
jetje lahko rešili pred steča-
jem. Koliko znašajo dolgovi
Tola, noče nihče povedati, so
pa krepko višji od tistih 140
milijonov tolarjev, o katerih
se je zadnje tedne veliko go-
vorilo. Največji upniki so de-
lavci, takoj za njimi so ban-
ke.
Zaradi stavke se je zaplet-
lo tudi z nemškim podjetjem
Elefanten, ki je Tolov najpo-
membnejši tuji partner pri do-
delavnih poslih. Nemci bo-
do namreč do konca tedna
odpeljali iz Šentjurja ves ma-
terial, ki je podjetju zagotav-
ljal delo vsaj še dva nasled-
nja meseca. Elefanten in av-
strijski Gallus sta Tolu ponu-
dila tudi pomoč pri izplači-
lu aprilskih plač, vendar je
Račičeva ni mogla sprejeti,
saj sta podjetji zahtevali ga-
rancijo, da bo dolg povrnjen.
»Delavce sem poskušala pre-
pričati, da bi, čeprav z izgu-
bo, v celoti izpolnih naroči-
lo za podjetje Elefanten, ki
je v tovarno pripeljalo za
600.000 mark materiala, ven-
dar mi ni uspelo. Bojim se
kako bo z novimi naročili
skoraj zagotovo pa je, da si
bo obseg dela zmanjšal in bo
mo zaradi tega morali odpuš
čati delavce,« je povedala di
rektorica Miša Račič, ki je ž(
začela pripravljati prograii
prestrukturiranje podjetja!
brez katerega ne morejo ra
čunati na morebitno finani
no pomoč države.
JANJA INTIHA
Lastniici zamenjali
nadzorni svet
Atena ima v Cometu dva predstavnika - Do leta 2005 za
skoraj 4 milijarde tolarjev naložb
Skupščina delničarjev
zreškega Cometa je z veli-
ko večino glasov zamenja-
la v nadzornem svetu vse
predstavnike kapitala.
Franc Gliha je odstopil sam,
na predlog lastnikov pa so
odpoklicali še Štefana Ne-
meša, Štefana Ivanka in
Franca Knaflca.
Na njihovo mesto so za na-
slednja štiri leta izvolili pred-
sednika uprave Atene Aleša
Okorna, Matejo Režun iz
kapitalske družbe, Dušana
Drofenika iz Banke Celje,
Ateno, ki ima v Cometu že
37-odstotni lastniški delež,
pa v nadzornem svetu zasto-
pa še Samo Stonič. Predstav-
nika delavcev sta še naprej
Metka Hren in Borut Ma-
tavž. V Cometu sicer pravi-
jo, da so se s tako oblikova-
nim nadzornim svetom nami-
govanja, da želi eden od del-
ničarjev prevzeti nadzor nad
podjetjem, izkazala kot neu-
temeljena, vendar je neurad-
no slišati, da bo jesen prine-
sla marsikatero spremembo.
Delničarji so na skupščini
tudi sklenili, da lanski čisti
dobiček v višini 340 milijo-
nov tolarjev ostane nerazpo-
rejen. Uprava je predlog za
takšno odločitev utemeljila
z obsežnimi vlaganji v poso-
dobitev proizvodnje umetnih
brusov, ki jim je prejšnji nad-
zorni svet nasprotoval. Na-
ložba, ki naj bi jo v skladu s
strateškim načrtom izpelja-
li do leta 2005, je vredna 33,6
milijona mark. V prvi fazi bo-
do za izgradnjo avtomatizi-
rane mešalnice, nakup avto-
matiziranih stiskalnic in pe-
či ter za avtomatizacijo \
kiranja namenili 20 mili
nov mark. Proizvodne zm(
Ijivosti naj bi se s tem po^
čale za 68 odstotkov, pri (
mer se število zaposlenih
bi spremenilo, produktivn(
na zaposlenega pa naj bi
povečala za 54 odstotkov
V Cometu načrtujejo,
bo do leta 2005 prodaja p
segla 11 milijard tolarjev, c
nosnost sredstev naj bi b
6-odstotna, donosnost ka
tala 9-odstotna, bruto doc
na vrednost na zaposlene
naj bi znašala okrog 60 m
jonov tolarjev, v podjetju
rraj bi bilo zaposlenih do 8
ljudi. Vodstvo podjetja pr«
videva letos 11-odstotno h
prodaje in 360 milijonov
larjev čistega dobička.
JANJA INTIHi
Častna listina Cinicarni
Cinkarna Celje in Forschungszentrum
Karlsruhe iz Nemčije sta minuli teden
dobila priznanje Častna listina Inštitu-
ta Jožef Štefan, namenjeno tistim gos-
podarskim družbam in institucijam, ki
so se v preteklih letih posebej odlikovale
pri prenosu znanstvenih in tehnoloških
dosežkov ter znanj, ustvarjenih na in-
štitutu, v družbeno in gospodarsko za-
ledje doma in v tujini.
Tehnični direktor Cinkarne Celje ing. Vili
Raznožnik je ob podelitvi priznanja pove-
dal: »Naše podjetje sodeluje z Institutom Jo-
žef Štefan že več kot 25 let. Pričeli smo na
področju varovanja okolja, nato smo sodelo-
vanje razširili z razvojem nekaterih tehnološ-
kih postopkov, trenutno pa je najpomembnejši
projekt računalniška avtomatizacija proizvod-
nje. Takšno sodelovanje med akademsko in
industrijsko sfero je v razvitem svetu samou-
mevno, pri nas pa je še potrebno posebnih
vzpodbud. V tem smislu je izzvenelo tudi spo-
ročilo prireditve ob podelitvi listine.«
SIMONA BRGLEZ
- Št. 23. - 7. junij 2001
GOSPODARSTVO
7
Vodenje s čustveno
inteligenco
Ženske imajo talente, ki bodo v prihodnje odločilni pri vodenju podjetij,
poudarja Karmen Gorišek, nova predsednica sekcije celjskih podjetnic
Sekcija podjetnic celjske regije, ki
p skoraj poldrugo leto deluje pod
lu-iljem Območne gospodarske zbor-
jlce Celje, ima od minulega tedna no-
D predsednico. Ana Špat, ki je imela
po najpomembnejših vlog pri na-
janku in uveljavljanju sekcije, je na
iStno željo odstopila, njeno mesto
a je zasedla Karmen Gorišek, direk-
jrica podjetja Racio.
»Bilo je veliko zanosa in želje, da se
pnske organizirano vključimo v izbolj-
jnje svojega položaja v podjetništvu,
ilo pa je tudi veliko izkušenj, na pod-
igi katerih danes bolje vemo, kako de-
ije sistem izvajanja gospodarske po-
tike,« je dosedanje delovanje sekcije
i letni konferenci ocenila Ana Špat.
)udarila je, da pravzaprav niso nare-
, ili kaj posebno velikega, vendar so
poznanja, do katerih so podjetnice v
]iin času prišle, zelo pomembna. Sek-
1 ji kljub številnim poskusom ni uspe-
li, da bi zares postala regijska, saj so v
I jej še vedno le podjetnice iz Celja, zbra-
ipa je podatke med nezaposlenimi žen-
ami, na podlagi katerih bo lahko pri-
Iravila program konkretne pomoči.
Karmen Gorišek vidi priložnost in
idi izziv za uveljavljanje ženskega pod-
tništva na Celjskem predvsem v ok-
viru nedavno dokončane strategije raz-
voja Savinjske regije do leta 2006. »Če
nam bo uspelo povezati znanje, ki ga
imamo, lahko dosežemo izjemne pre-
mike,« pravi Goriškova. »V izvršilnem
odboru smo pripravili štiri usmeritve.
ki niso nove, so pa ključne za delova-
nje sekcije. Sodelovati želimo pri ob-
likovanju strategije podjetništva na ravni
države. Naš glas se mora bolje slišati
pri pripravi zakonodaje in vsega osta-
lega, kar je nujno potrebno za razvoj
podjetništva. Naša druga naloga bo pro-
moviranje vloge podjetnice. Pri tem ne
gre za kakšno posebno delitev med spo-
loma. Ženska podjetnica pač potrebu-
je nekoliko drugačno podporo, s talenti,
ki jih nosi v sebi, in s čustveno inteli-
genco, ki postaja vse bolj pomemben
dejavnik pri vodenju podjetij, pa lah-
ko prispeva k izjemnim rezultatom. Sek-
cija bo v regiji spremljala tudi konkretne
primere, ki so povezani z razvojem žen-
skega podjetništva. Ne mislim samo na
ustanavljanje podjetij, ampak predvsem
na težave žensk pri karieri, šolanju ali
zaposlovanju. Na vse probleme se bo-
mo odzvali ter nudili strokovno ali dru-
gačno podporo. Sekcija se želi vključi-
ti tudi v vse aktivnosti pri povezovanju
gospodarstva doma in v tujini. Gospo-
darska zbornica v Celju nam bo pri tem
dragoceno zaledje, preko katerega bo-
mo te interese nekoliko lažje uveljav-
ljale.«
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Karmen Gorišek
STC odhaja z borze
Koprska družba ponuja za eno delnico celjskega Skladiščno-
transportnega centra 1,27 delnice Intereurope
Intereuropa iz Kopra že-
odkupiti še preostali de-
ž celjskega podjetja STC,
ji ga ni uspelo pridobiti
I lanskem prevzemu. Gre
I samo štiri odstotke del-
ic, ki so še v lasti zaposle-
Ih in nekaterih zunanjih
Istnikov.
V skladu s pogodbo o pri-
Jjitvi družbe STC k Intereu-
ipi, ki sta jo nadzorna sve-
obeh družb že sprejela in
kateri bodo dokončno be-
do rekli na skupščini del-
farjev celjskega podjetja v
četku julija, bo Intereuro-
za eno delnico družbe STC
•nudila 1,27 navadne del-
:e Intereurope. Glede na
?dnost delnice Intereuro-
bodo torej lastniki delnic
C dobili več kot tisti, ki
so delnice prodali že lani. V
Celju in v Kopru računajo,
da bodo vsi postopki, pove-
zani s prevzemom, torej tu-
di vpis v sodni register, za-
ključeni do konca septem-
bra. Takrat bo tudi dokonč-
no znano, kakšna bo nova or-
ganizacijska oblika STC zno-
traj sistema Intereuropa, ki
že ima v Celju zelo močno
filialo. Podjetje STC namreč
kljub lanskemu prevzemu še
vedno deluje kot samostoj-
na pravna oseba in je še ved-
no uvrščeno na prosti trg ljub-
ljanske borze. Kot je pove-
dal član uprave Intereurope
Radovan Vrabec, so jih pri
odločitvi, da postanejo edi-
ni lastniki celjskega podjet-
ja, vodili prav visoki stroški
poslovanja dveh podjetij na
isti lokaciji ter draga borzna
kotacija. »Zaradi obveznosti,
ki jih nalaga borza, imamo
na leto preko 10 milijonov
tolarjev stroškov, prometa z
delnicami STC pa že dolgo
ni bilo,« pojasnjuje Vrabec.
V Intereuropi še vedno ni-
majo jasnih načrtov o tem,
kaj bodo naredih z 49-odstot-
nim deležem, ki ga ima STC
v mešani družbi STC-Inter-
fruct. Podjetje je bilo usta-
novljeno leta 1999 skupaj z
nemško multinacionalko
Tangelmann, januarja lani pa
je v Celju odprlo svoj prvi
cash&carry center. Radovan
Vrabec pravi, da se bodo že
v kratkem sestali s predstav-
niki večinskega lastnika in se
dogovorili, kako naprej. Naj-
prej morajo ugotoviti, ali je
glede na veliko konkurenco
gradnja cash&carry centrov
v Sloveniji sploh še zanimi-
va in ekonomsko upraviče-
na. Če je, se bo Intereuropa
vključila v širitev prodajne
mreže, vendar pri tem oce-
njujejo, da bi biU smiselni
največ štirje centri in ne de-
set, kot so sprva načrtovali.
Lahko pa se zgodi, še dodaja
Vrabec, da Intereuropa pri
gradnji novih centrov ne bo
sodelovala, bo pa obdržala
lastniški delež v podjetju.
JANJA INTIHAR
Celjsko podjetje STC tu-
di letos posluje dobro. Di-
rektor Marko Brezigar je po-
vedal, da so v prvih kirih
mesecih ustvarili 224 mili-
jonov tolarjev prihodkov,
kar je za deset odstotkov več
kot v enakem lanskem ob-
dobju, čisti dobiček, ki je
znašal 15 milijonov tolar-
jev, pa je nekoliko manjši
kot lani.
Era razširila
Agrino
Trgovsko podjetje Era Velenje je svoji
igi živilskih trgovin dodala še en
n. K blagovnici Agrina v Žalcu je
gradila še supermarket z okrog štiri
)č kvadratnimi metri prodajnih po-
ln. Nastal je nov nakupovalni cen-
ki zaposluje devejdeset ljudi in.je
lutno največji v Savinjski dolini, v
m pa ponujajo preko dvajset tisoč
elkov. Ob otvoritvi je predsednik
ave Ere Gvido Omladič (na sliki
o) Medobčinskemu društvu za po-
t duševno prizadetim Sožitje izro-
Ček za milijon tolarjev za izgrad-
Varstveno delovnega centra Žalec.
JI, Foto: GD
Št. 23. - 7. junij 2001
8
MNKETA
Da ali ne za
pravico žensk
Referendum o umetni oploditvi bo 17. junija - Napovedana slaba udeležba
v soboto je bil v sloven-
skem dnevnem časopisju
objavljen akt o razpisu re-
ferenduma ter besedilo ve-
ljavnega zakona, o kate-
rem bodo volivci glasovali
na referendumu, ki bo v ne-
deljo, 17. junija.
»Ali ste za to, da se uve-
ljavi zakon o spremembah
in dopolnitvah zakona o
zdravljenju neplodnosti in
postopkih oploditve z bio-
medicinsko pomočjo, spre-
jet v Državnem zboru dne
19. aprila 2001?« je vpraša-
nje, na katerega bodo odgo-
varjali slovenski volivci in
volivke. Če bo večina odgo-
vorila, da se z zakonom stri-
nja, bo sprejeta liberalna in
sedaj veljavna verzija zako-
na, ki bo oploditev dovolje-
vala tudi plodnim samskim
ženskam, v primeru, da bo
večina odgovorila negativno,
bodo v Sloveniji z biomedi-
cinsko pomočjo oplodili sa-
mo ženske, ki imajo part-
nerja, eden od njiju pa je iz
zdravstvenih razlogov neplo-
den.
Predčasno
glasovanje
Od 28. maja so razgrnjeni
volilni imeniki, v katerih lah-
ko volivci preverijo podatke
in zahtevajo ustrezne poprav-
ke. Obvestila o referendumu
bomo prejeli teden dni pred
referendumom, glasovanje
na vohščih pa bo v nedeljo,
17 junija.
Okrajne volilne komisije
so že določile volišča, ki jih
bo okoli 3300, kar je prib-
ližno toliko, kot na zadnjih
volitvah v državni zbor. Ljub-
ljančani bodo lahko predča-
sno glasovali samo na sede-
žu upravne enote na Mačko-
vi, drugje po Sloveniji pa bo
predčasno glasovanje omo-
gočeno na sedežih okrajnih
volilnih komisij, in sicer 12.,
13. in 14. junija. Volivci, ki
bodo na dan glasovanja v za-
poru, priporu, bolnišnici, v
domu za ostarele ali na slu-
ženju vojaškega roka, imajo
možnost glasovanja po pošti,
vendar morajo to sporočiti
okrajni volilni komisiji do
10. junija.
Celjani, ki se ne morejo
udeležiti referenduma (za-
radi bolezni, bivanja v za-
poru, domu upokojencev ali
bolnišnici), lahko do 14. ju-
nija pošljejo pisni zahtevek
na naslov: Upravna enota
Celje, Trg celjskih knezov
9, Celje, s pripisom: Za vo-
lilno komisijo. Komisija jih
bo obiskala na domu ali pa
bodo glasovnice prejeli po
pošti.
Prcvtislovne
napovedi
Po raziskavi, ki so jo opra-
vili v ljubljanskem Cati cen-
tru bi, če bi bil referendum v
minulem tednu, pravico sam-
ske ženske do umetne oplo-
ditve podprlo 44 odstotkov
vprašanih, 42 odstotkov pa
bi ji nasprotovalo.
Na območju Upravne eno-
te Celje bo na dan referen-
duma odprtih 96 volišč.
Predčasno glasovanje bo
12., 13. in 14. junija, volil-
ni upravičenci iz Upravne
enote Celje pa lahko pred-
časno glasujejo na sedežu
enote.
Kot kažejo rezultati anket-
nih raziskav, omenjeno pra-
vico pogosteje podpirajo an-
ketirani, stari do 35 let, s
srednješolsko izobrazbo, šo-
lajoči se in samskega stanu.
V raziskavi, opravljeni 3. ma-
ja, je na vprašanje »Ali ste za
to, da zdravniki lahko opra-
vijo umetno oploditev zdra-
ve samske ženske na njeno
željo?« pritrdilno odgovori-
lo 51 odstotkov anketiranih,
44 odstotkov jih je bilo pro-
ti, 5 odstotkov pa neodloče-
nih. Od tistih, ki bi na refe-
rendumski glasovnici obkro-
žili »za«, jih 90 odstotkov
podpira pravico samskih
žensk do umetne oploditve,
med tistimi, ki bi glasovali
proti veljavnemu zakonu, pa
jih je le 74 odstotkov dejalo,
da te pravice ne podpirajo.
Posebej zanimivih je 15 od-
stotkov anketiranih, ki bi
pred tednom dni glasovali
proti veljavnemu zakonu,
pravico samskih žensk do
OBMP pa kljub temu podpi-
rajo.
Analize Cati centra kaže-
jo, da je približno polovica
anketiranih »proti« predlaga-
nim spremembam zakona,
od ene tretjine do dveh petin
pa »za«. V Sloveniji se je že
večkrat izkazalo, da se veli-
ko volivcev odloča in infor-
mira šele v zadnjih dneh pred
referendumom. Tako je bilo
v primeru TET 3, ko se je v
zadnjih petih dneh delež do-
bro seznanjenih povečal z 20
na 40 odstotkov. Še boljši pri-
mer so jesenske voUtve: gle-
de na rezultate ankete se je
izkazalo, da je delež tistih,
ki so se odločili v zadnjih
dneh, 20 odstotkov, na dan
volitev se je odločilo 10 od-
stotkov, ob samem lističu pa
4 odstotke vprašanih. Kakor-
koli, vse raziskave kažejo, da
bo udeležba na referendumu
zelo nizka; udeležilo naj bi
se ga manj kot polovica vo-
lilnih upravičencev. Samo
upamo lahko, da se bodo vo-
livke iri volivci v zadnjem tre-
nutku zavedli pomembnosti
tega referenduma za demo-
kratičnost slovenske države
v prihodnosti.
ALMA M. SEDLAR
Siti referenduma
številne raziskave javne-
ga mnenja, ankete ter od-
zivi v medijih dajejo vede-
ti, da večine Slovencev do-
gajanje v zvezi z bližajo-
čim se referendumom ne za-
nima. Kaj pa si o njem mi-
slijo Celjani, ali in kako bo-
do glasovali?
Tomaž Jerovšek iz Celja:
»Nisem najbolj za predlog,
da bi bila umetna oploditev
dovoljena tudi plodnim sam-
skim ženskam. Tudi psiho-
logi poudarjajo, kako po-
membno je, da ima otrok
očeta in mater, zato se mi to
ne zdi najboljše. Drugače je
v primeru, če je ženska bol-
na in ne more zanositi po na-
ravni poti. Da pri tem poma-
ga medicina, se strinjam, si-
cer pa ne. Referenduma se ne
nameravam udeležiti.«
Marjan Leskovšek iz Sev-
nice: »Sem za to, da bi bila
oploditev dovoljena tudi sam-
skim ženskam, saj imajo tu-
di one pravico do materins-
tva. Referenduma se bom ude-
ležil in glasoval bom za no-
velo zakona, saj mislim, da
bi bila v kakršnem koli dru-
gem primeru pravica žensk kr-
šena. Dogajanje spremljam
preko medijev, upam pa, da
bo referendum uspel in da bo
zakon ostal takšen kot je.«
Vesna Pilko iz Celja:
»Dogajanja, povezanega z za-
konom o umetni oploditv
ne spremljam, saj mi ni vše
nič, kar je umetno. Razi
mem, da se za to odloči žei
ska, ki ne more do otrok
po naravni poti, sama pa m
slim, da se za takšen nači
spočetja ne bi odločila v n{
benem primeru. Referendi
ma se ne nameravam udeli
žiti.«
N. N. iz Celja: »Hrupi
ki se dviga okoli bližajoč«
ga se referenduma, sem ž
sita. Ves čas spremljam dc
gajanje, ampak vedno bo
mi je zoprno, saj govorij
samo o tem. Zavzemam s
za umetno oploditev v pr
meru, da se za to odločit
partnerja, s tem, da bi n
takšen način do otrok pr
hajale samske ženske, pa s
ne strinjam. Ali se bom re
ferenduma udeležila, še n
vem. Če rečeš >da< ni pra
po tvoji vesti, če rečeš >ni
ali ne greš, pa spet ni pra'
saj lahko zelo hitro koga pri
krajšaš. Mislim, da je dc
gajanje okoli referendum
preveč spolitizirano in d
o tem govorijo samo zato
da se Slovenci v tem časi
ne ukvarjamo z drugin
stvarmi.«
Tone Kveder iz Cel;
»Dogajanje spremljam, ve
dar je okoli tega preveč f!
lemik. Menim, da bi mora
biti odločitev svobodno pi
puščena ženskam. Kako la
ko gremo v Evropo, hkrati i
pripravljamo referendum
zvezi z nečem, kar bi moi
lo biti samo po sebi ume
no? To je zaostalo, glede i
to, da se imamo za napre
no družbo. Referenduma
ne bom udeležil, saj se i
zdi preveč nesmiseln. Iski
no pa upam, da bo izid po;
tiven in da se bo ohranil s
daj veljaven zakon, ki orfl
goča, da z biomedicinsko p
močjo zanosi vsaka ženski
A^
Foto: GAŠPER DOMJi^
- Št. 23. - 7. junij 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
9
Vandalizem v
mestnem parku
Okrogla miza ni rešila težav, nastali pa so vsaj prvi
predlogi rešitev
Celjski park je menda
tako imeniten, da so-
|v kulturno dediščino, ki
I je treba čuvati kot pun-
co očesa. A se celjski že-
pi dragulj ob petkovih in
potnih večerih spremeni
orgiastični popek mlade
t)kulture. In sobotna ter
[deljska jutra dočaka pre-
sto utrujen in demoliran.
|ko to preprečiti, ne da bi
ledli policijsko uro in vo-
iki nadzor, je bila tema
tkove okrogle mize, ki jo
pripravil podmladek mest-
na turističnega društva.
»Pripravljamo študijo raz-
ja mestnega parka, v kate-
bomo natančno opredelili
egove prihodnje vsebine in
jgovo funkcijo v mestu. Ta-
I med drugim načrtujemo
idnjo kapucinskega mostu,
nove namembnosti za pre-
ilo izkoriščeno ledeno
orano, postavitev paviljo-
, v katerem bodo različne
ireditve in koncerti... Mo-
n poudariti, da nikogar ne
}ti mladina v parku, še več,
limo da je tam. Ne moti
s, če sedijo na travi, če se
ljubljajo, ljubijo, tudi če
i popijejo ne. Sramota in
litev za vse druge obisko-
Ice pa je umazanija in uni-
ije, ki ga puščajo za sabo,«
lože Smodila z mestne Ko-
munalne direkcije užaljen
opisal poglavitni razlog za po-
govor v Mladinskem centru
Celje (MCC).
Po besedah komandirja
celjske policijske postaje
Marka Lamovška dobiva po-
licija številne prijave, od raz-
nih prekrškov do kaznivih de-
janj ropa, ki jih zakrivijo
mladi v parku. »Zbiranje ni
kaznivo in dokler mladi ne
bodo kršili zakonov, jih iz
parka ne bomo preganjali. Če-
prav bi to naredili brez več-
jih težav. Vendar to ni reši-
tev, menimo, da je potrebno
stvari reševati s pogovori, zato
je dobro, da se je mestna ob-
čina obrnila na starše in or-
ganizacije civilne družbe,« je
prepričan Lamovšek.
»Pojdimo v park, med mla-
de in imejmo okroglo mizo
kar tam, sredi njih, da bomo
vsaj provokativni,« je želel v
pogovor vnesti malo pusto-
lovske dinamike Želj ko Ci-
gler z mestnega oddelka za
družbene dejavnosti, ki je po-
vedal, da občina vsak mesec
porabi do pol milijona tolar-
jev za popravila škode. Do-
dal je, da nikogar ne želijo
preganjati, vendar bodo mo-
rali mladi sami spoznati, da
tako ne gre več naprej.
Podžupanja Janja Romih
je razložila, da želi Mestna
občina dogajanja preseliti na
bližnji Griček, vendar ji je
večina mladih, ki so sodelo-
vali v pogovoru pojasnila, da
je ta preveč oddaljen od me-
sta in ne bi pritegnil mladih.
Na bolj plodna tla je nalete-
la zamisel gostitelja, direk-
torja MCC Toneta Kregarja,
da bi mlade v parku priteg-
nili z vsakodnevnimi prire-
ditvami, ki bi jih pripravlja-
le celjske srednje šole, in na
ta način zabavam skušali od-
vzeti vandalski naboj.
Marsikdo je izrazil dvom v
učinkovitost tovrstnih prire-
ditev, saj naj bi »v vsaki druž-
bi obstajala skupina mladih,
ki jih ni moč krotiti, takšne
prireditve pa se jim zdijo sme-
šne in jih ignorirajo,« kar je
globlji družbeni problem, ki
ga je treba reševati že na rav-
ni družinske vzgoje. Kljub te-
mu so se predstavniki obči-
ne, MCC in dijaških ter štu-
dentskih klubov strinjali, da
bi veljalo poskusiti tudi s tak-
šnim načinom dela, ter se do-
govorili, da bodo pod pokro-
viteljstvom MCC stekli dogo-
vori za njihovo izvedbo.
Vsi skupaj pa so se strinja-
li, da je največji delež odgo-
vornosti predvsem na mla-
dih, ki bodo morah sami po-
skrbeti, da bodo še vedno do-
brodošli v mestnem parku.
Čeprav se je komu zdel pred-
log o razrednih urah v parku
in čistilnih akcijah srednjih
šol naiven, pa gotovo niko-
mur ne bo škodoval, morda
pa se bo med dijaki popravi-
la zavest o vrednosti parka.
Vsaj dokler bodo trezni.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Napnite ušesa!
^ipravite trezorje!
Prvi patetični
rečer za Pilcaia
celjski Krčmi Pri zamor-
io sklenili nočno življe-
zabeliti z etno večeri. Z
0	glasbo, ki je menda že
la po sebi nekaj neobi-
lega in univerzalnega
svoji naravi, bodo pod-
večere, na katerih se bo-
►zavzemali za plemeni-
leje, spregledane v vses-
Sni letargiji, ki prevze-
naš prostor«,
^erjetno se to zdi komu
omodno in patetično,
1	pač zelo v redu,«'je de-
'amorec Mohor Hudej.
jegovih besedah etno ve-
ne bodo stalnica, ampak
•odo pripravih, ko bodo
i dovolj zanimivo temo.
no dogajanje bo odprl
až Pikalo, znameniti slo-
iki ustvarjalec, ki so ga
časom obsodili, ker je
v svoji knjigi Modri E dom-
nevno žahl nekega državne-
ga uradnika, po domače po-
licaja. Tako bodo danes, v če-
trtek, 7. junija, od 20. ure na-
prej zbirali prispevke za od-
plačilo Pikalove finančne kaz-
ni in se javno izrekali proti
nesmislu, da lahko »knjižna
psevdorealnost« postane
predmet sodne obravnave.
SKO
Moško pevsko društvo Pod gradom.
Praznik Pod gradom
Krajevna skupnost Pod gradom je bi-
la minuli teden v znamenju dveh jubile-
jev: 70-letnice kulturnega delovanja in
25-letnice moškega pevskega društva, ki
je jubilej proslavil pred polno dvorano s
prazničnim koncertom v Narodnem do-
mu.
Dirigentka Jasmina Maček je s stro-
kovnim znanjem in mladostno zagnanost-
jo zboru dala nov polet. Prav tako oživ-
ljena gledališka dejavnost z dramsko sku-
pino, ki si je »upala« poseči po sodobni
komediji Toneta Partljiča Štajerc v Ljub-
ljani in navdušila domačine. Konec ted-
na je bilo le slabo vreme krivo, da praz-
novanje na prostem in v kulturnem do-
mu ni trajalo dlje časa. Sicer pa je dol-
goletni član in dramitelj kulturnega de-
lovanja Pod gradom, Vinko Bobnič, ki
ob svojem 70-letnem življenjskem jubi-
leju počasi predaja žezlo mlajšim, z od-
zivom občinstva na prireditvah zadovo-
ljen.
MATEJA PODJED
Cesta do praznika
V Gornjem Gradu v teh dneh delavci celjskega podjetja
Ceste - mostovi pospešeno nadaljujejo z obnovo okoli
sedemsto metrov cestišča skozi Spodnji trg. Ibdi od Škarpe
do križišča gradijo pločnik in javno razsvetljavo.
Vrednost projekta je ocenjena na 120 milijonov tolarjev,
od tega bo občina zagotovila tretjino, ostalo pa ministrstvo
za promet. Vzporedno z obnovo ceste bodo v Spodnjem
trgu poskrbeh za prestavitev komunalnih vodov in primar-
nega elektro omrežja, po zagotovilih tajnika občine Jožeta
Pozniča pa naj bi obnovili tudi občinsko cesto od Firberja s
priključkom na regionalno cesto.	E. MAVRIČ
Gineicoiošici nadstandard
Na Ljubnem ob Savinji so v nadstandardno ureditev
ginekološke ambulante vložili dva milijona tolarjev, am-
bulanta pa je že v celoti urejena in pripravljena.
Ginekologinji Editi Arh je občina podeKla koncesijo, ven-
dar so vrata čakalnice še vedno zaprta. Težava je v tem, da
ministrstvo za zdravje še ni razpisalo pogojev za opravljanje te
in tudi ostalih dejavnosti v tekočem letu. Po dvakratni presta-
vitvi datuma, naj bi se s 1. julijem to vendarle zgodilo. EM
Zadnji predvojni maturanti
v Hotelu Štorman je pred kratkim praznovala zadnja generacija maturantov pred
drugo svetovno vojno s takratne Celjske gimnazije.
61-letnice se je udeležilo enajst od 25 še živečih nekdanjih gimnazijcev. Za zanimivost
naj zapišemo, da imajo vsi univerzitetno izobrazbo z različnih področij: zdravstva, tehni-
ke, kemije ah prosvete. Na fotografiji so: Tatjana Drofenik, Silva Dolničar, Zlatka Dolinar,
Cirila Spindler, Ludvik Cencelj, Mirko Confidenti, Boris Gams, Anton Jager, Aleksander
Majdič in Edo Božnik (manjka prof. dr. Janko Lešničar).	Bo.J., Foto: G.K.
Šola vpije
po obnovi
Podružnična šola v Sol-
čavi je v vse prej kot pri-
merni zgradbi, v kateri je
imela do nedavnegajproi-
zvodne prostore tudi iskra.
V Solčavi so s precejšnjim
optimizmom pričakovali
gradnjo centra za obšolske
dejavnosti, vendar je za
kaj takega vse manj mož-
nosti, čeprav je bila grad-
nja obljubljena in nikoli pi-
sno preklicana.
Tako je vsaj na seji občin-
skega sveta trdil župan Voj-
ko Klemenšek, ki je prepri-
čan, da bo s šolo potrebno
nekaj narediti. Pouk je v hi-
giensko in tehnično nepri-
mernih prostorih, na kar jih
že nekaj časa opozarja tudi
zdravstveni inšpektor. Pred
investiranjem bo potrebno re-
šiti tudi solastništvo, v koli-
kor se ne bo zapletlo, naj bi
lastnik postala občina. V Sol-
čavi seveda ni nikogar, ki bi
pristal na ukinitev podruž-
nične šole,.zato bodo najnuj-
nejše stvari postorili med po-
čitnicami. Del sredstev bo-
do poskušali dobiti od pri-
stojnega ministrstva, vse bolj
pa razmišljajo tudi o grad-
nji montažne šole, vrtca in
večnamenskega prostora.
EDI MAVRIČ
Gaberje na
novi
lolcaciji
Sedež celjske Mestne četr-
ti Gaberje se je v teh dneh pre-
selil s sedanje Stare Dečkove
ceste v stavbo nekdanje teh-
niške šole na Kidričevi ulici
3. Čas uradnih ur za občane
je nespremenjen, prav tako te-
lefonska številka. M. A.
- Št. 23. - 7. junij 2001
10
KULTURA
Igre vsakogar
proti vsem
Po premieri Goldmanovega Leva pozimi v SLG
Za zaključek sezone so v celjskem
gledališču predstavili slovensko prai-
zvedbo igre sodobnega ameriškega
dramatika in scenarista Jamesa Gold-
mana (1927-1988) Lev pozimi. Delo
je bilo krstno uprizorjeno leta 1966
na Broadwayu, tri leta pozneje pa je
njegova filmska različica dobila Os-
karja za scenarij, Katherine Hepburn
pa za glavno žensko vlogo. Za gibko
poslovenitev duhovitega in intelek-
tualističnega besedila je poskrbel Mi-
lan Jesih, za njegovo interpretacijsko
svobodno ter v naš čas odprto upri-
zoritev pa režiser Jernej Lorenci z dra-
maturgom Krištofom Dovjakom in so-
delavci.
Čeravno je dogajanje kraljevske igre
postavljeno v daljne 12. stoletje in na
angleški dvor kralja Henrya II„ ne av-
torja besedila in ne uprizoriteljev ne
mika ob tem uprizarjanje kostumske
odrske histerije. Strasten in ledeno ra-
zumarski spopad protagonistov za
(pre)moč in (nad) oblast je prikazan obe-
nem kot univerzalna vojna med spolo-
ma (med nezvestim kraljem Henryjem
in kraljico Eleonor), kot igra premno-
gih intrig za družinsko nasledstvo (treh
sinov, potencialnih prestolonasledni-
kov) in kot brezčutna ter neetična poli-
tična in diplomatska tekma za (raz) de-
litev vpliva, imetja, ozemlja, sveta. Gre
za spopad vsakogar proti vsem, v kate-
rem ni mogoče opaziti pozitivnih ču-
stev, idej, vrednot, smisla, zaradi česar
se dogajanje razkriva kot poigravanje
in goljuknje z lažnimi videzi, za kate-
rimi je skrit en sam vseobsežen prazen
ništrc.
Tej Goldmanovi cinični podobi iz-
praznjenosti in izprijenosti sodobnega
posameznika, zakona, družine in države
so sledili celjski uprizoritelji, ki so be-
sedilo uporabili kot iztočnico za koli-
kor mogoče lahkotno poigravanje z igral-
skimi veščinami, odrskimi žanri in sti-
li, za karnevalsko razposajeno in živo-
pisno vizualizacijo teh iger brez meja,
na katere so v svojem vsakdanjem ve-
getiranju obsojeni protagonisti. Doga-
janju so dodali tudi nekaj modnih do-
kazov obremenjenosti protagonistov s
spolnostjo (samozadovoljevanje, ho-
moerotika, incest). Zelo opazna ter za
doživljanje uprizoritve ključna je vi-
zualna plat uprizoritve, za katero so
učinkovito in med seboj usklajeno po-
skrbeli scenograf Branko Hojnik (z od-
prtostjo in slikovitostjo wilsonovskih
aranžmajev), kostumografka Ksenija
Čerče (z domišljijskimi kostumi, ki spo-
minjajo na živalski svet, in stilizirani-
mi oblačili iz aktualnega človeškega sve-
ta), kipar in oblikovalec mask Gregor
Lorenci ter oblikovalec luči Andrej
Hajdnijak.
Notranje dinamično in protislovno
vlogo moškega, moža, očeta in kralja
Henryja, ki vse do konca ne najde odre-
šilne poti iz (samo) prevar v pomiritev,
je z mestoma komaj še obvladanimi
izbruhi odigral Radko Polič. Njegovo
razsodnejšo ženo Eleonor, ki zmore ce-
lo v stanju ljubezenske zavrženosti in
ujetništva ohranjati dostojanstvo in vse-
lej najti tudi nevarno orožje za proti-
napad, je z elementarno prepričljivostjo
napolnila Milada Kalezič. Njeno po
življenjskem realizmu sorodno mlado
ljubezensko tekmico Alais je ustvarila
Manca Ogorevc. Tri različice kralje-
vih sinov, nesojenih prestolonasledni-
kov, so odigrali: intrigantskega diplo-
mata Geoffreya Primož Pirnat, vojaš-
ko premočrtnega Richarda Miha Ne-
mec in otroško naivnega in nezrelega
Johna David Čeh. Francoskega plemi-
ča Philipa je prispeval Damjan Trbovc.
SLAVKO PEZDIR
Biseri iz vokalne
zakladnice
v ponedeljek, 4. junija,
sta v celjskem Narodnem
domu nastopila sopranist-
ka Ana Pusar Jerič in pia-
nist Hinko Haas. Večer je
bil v znamenju samospe-
vov romantičnih sklada-
teljev Felixa Mendelssoh-
na - Bartholdya, Huga
Wolfa, Josipa Pavčiča in
Richarda Straussa. Zadnji
koncert v sezoni 2000/
2001 pod okriljem celjske-
ga Zavoda za kulturne pri-
reditve je bil namenjen ko-
morni glasbi.
Če bi morali izpostaviti
skladatelja oziroma sklad-
bo, katerih izvedba je v in-
terpretaciji obeh glasbenikov
posebej izstopala, bi se tež-
ko odločili. Izbira samospe-
vov je bila izjemno pestra in
je ponudila širok razpon ta-
ko po vsebinskem kot tudi
glasbenem izrazu. Vsak sa-
mospev zase je v interpreta-
ciji obeh poustvarjalcev iz-
pričal umetniški izraz posa-
meznega skladatelja, ki se je
izpostavil kot biser iz za-
kladnice vokalne literature
ter istočasno oblikoval vse-
binsko zasnovo celotnega ve-
čera. Sopranistka jih je sku-
paj z pianistom nizala v ču-
dovit celovečerni nastop.
Subtilna poustvarjalna eks-
presivnost je skupaj z dovr-
šeno vokalno tehniko, izraz-
nostjo, tenočutnim niansira-
njem, liričnostjo, dramatič-
nostjo, zrelostjo in izkuše-
nostjo odlikovala nastop so-
pranistke v interpretacijah
posameznih pesmi ter ob
profesionalni spremljavi pia-
nista dosegla popolnost v
glasbenem izrazu z izvedbo
dveh dodatkov Benjamina
Ipavca.
Ponedeljkov koncert y Na-
rodnem domu je bil vseka-
kor izredno dober in prije-
ten zaključek abonmajske se-
zone, ki je bila vseskozi ta-
ko vsebinsko kakor tudi iz-
vajalsko na visoki kakovost-
ni ravni, zato lahko z zani-
manjem in radovednostjo pri-
čakujemo novo sezono 2001/
2002.
K.K.
Jutri bo nov dan
Po desetih letih se je vojna za Slovenijo že znašla v mu-
zeju. V Muzeju novejše zgodovine Celje bo namreč jutri,
8. junija, ob 12. uri razstavo Osamosvojitvena vojna v za-
hodnoštajerski pokrajini 1991," odprl namestnik načelni-
ka Generalštaba Slovenske vojske brigadir Anton Turk.
Obiskovalcem bo razstava bo pobliže predstavila priprave
Teritorialne obrambe in Milice-na zahodnoštajerskem ob-
močju za ustanovitev samostojne države. Prikazani bodo
pomembni dogodki: postavitev kontrolne točke v Dobov-
cu na meji s Hrvaško, blokada vojašnic in skladišč, obramba
RTV oddajnikov, boji na mejnem prehodu in zajetje zvez-
nih policistov v Dravogradu. Razstava bo na ogled do 29.
julija.	MP
Več za vino kot za slike
že sedma Likovna prijateljevanja v Slo-
venskih Konjicah so v soboto zaključili z
odprtjem razstave likovnih del, dražbo na-
stalih slik in dražbo posebne polnitve vr-
hunskih vin, katere izkupiček gre v šti-
pendijski sklad za nadarjene študente. Za
deset prodanih slik je bilo ponujenih ne-
kaj manj kot 1,7 milijona tolarjev, za vi-
na pa nekaj več.
Najdražja prodana slika je bilo delo Boja-
na Klančarja Temno nebo in je dosegla ceno
280 tisoč tolarjev, kupil pa jo je podjetnik s
Stranic Vladimir Wravor. Najdražja proda-
na steklenica posebne polnitve vina Zlatega
griča je dosegla vrednost 240 tisoč tolarjev,
njen lastnik pa je postal podjetnik iz Slo-
venskih Konjic Franc Riemer. Dražbo je od-
lično vodil odgovorni urednik Dela Mitja Mer-
šol, ki je na dražbo ponudil tudi zaboj vina,
ki so mu ga podarili organizatorji. 220 tisoč
tolarjev, kolikor je zanj dal Franc Riemer,
se je pridružilo štipendijskemu skladu, ki
se je tako odebelil na skoraj 2 milijona to-
larjev.	UK
Letos je v Slovenskih Konjicah in okolici ustvarjalo deset slikarjev: Mira Uršič, Apolonija Simon, Tone
Seifert, Marjan Skumavc, Milan Lorenčak, Bojan Klančar, Viktor Šest, Peter Vernik, Janez Knez in Edi
Kandut. Obiskali so tudi Žičko kartuzljo.
ZAPISOVANJA
Kulturni tolai
Ja, res je. Vsak ima pra-
vico do jadikovanja, jamra-
nja, pridušanja. In tudi do
kritiziranja. Pa do zavisti
tudi. Hja, zakaj pa ne? Mar
ni to neke vrste psihotera-
pija? Ja, po dr. Freudu. In
tudi po Oscarju Wildu, kije
vse tiste, ki pretirano kriti-
zirajo, poimenoval za za-
vistneže. Ne vem. Morda pa
je imel celo prav. Vsekakor
pa drži, da je kritiziranje
psihoterapevtski vložek v
vsakdanjem življenju. Če
hočete - zelo samokritično!
- tudi pisanje literarnih in
gledaliških kritik. Ja, vseh
kritik, navsezadnje. Psiho-
terapevtski postopek, s ka-
terim se glava, duh, lepše
povedano, čisti vseh tistih
zavor, ki zavirajo najprej
vsakdanje življenje, nato pa
še ustvarjalne postopke. Bo
že držalo, če tako pravita
tako dr. Freud kot tudi pe-
snik Oscar VJilde. Pri čemer
je imel slednji, ko je govo-
ril o umetnostni kritiki, v
mislih predvsem in samo go-
lo kritiziranje. Razlog, za-
radi katerega tako mislim,
je preprost; preden seje VJil-
de odločil svojo umetnost jav-
no izpostaviti, je nekaj na-
ključnim in nekaj strokov-
nim bralcem, prebral svo-
je stvaritve. Ergo; strokov-
na kritika je tudi za ustvar-
jalce hudo pomembna. Živ-
ljenjskega pomena. Pri če-
mer je Wilde pozabil kaj-
pak tudi nase. V mislih je
imel tiste kritike, ki so - do-
mače in enostavno poveda-
no - razsuli njegovo umet-
niško delo. Pa smo spet pri
jadikovanju, jamranju in
pridušanju. In tudi pri kri-
tiziranju. Pa, hmm, pri za-
visti. O tem bi pa vedel že
spet več povedati sam dr.
Freud. Oziroma drugače; ne
kritizirajo le kritiki, mar-
več tudi ustvarjalci. Ja, tu-
di ti se zatekajo k psihote-
rapiji, s katero sproščajo ali
boljše povedano, nadomeš-
čajo odsotnost lastnega stro-
kovnega in teoretskega
manjka.
Ampak želel sem pove-
dati nekaj povsem druge-
ga. No ja, navidez povsem
drugega, v resnici pa gre za
eno in isto stvar. Enkrat
pretekli teden sem po dol-
gem času spremljal oddajo
o kulturi. Mislim, da se
imenuje preprosto Kultura.
Saj veste, tisti petminutni
blok neposredno po Odme-
vih na slovenski nacional-
ni televiziji. Vse lepo in
prav. Precej zanimivo. To-
da le do tistega trenutka,
ko me je nekaj zmotilo.
Hmm, koga pa kdaj pa kdaj
ne zmoti kakšna nepo-
membnost, ki jo izusti no-
vinar? No ja, novinarka je
poročala o nekem kultur-
nem dogodku nekje v Slo-
veniji, ki je bojda zelo po-
memben, dober, umetniš-
ki, kulturni, mega, ultra...
In sploh. Pomemben za ko-
ga? Hmm, ni pomembno.
Pri čemer pa ni pozabila
povedati, daje bil dogodek
spočet, ustvarjen, rojen...
brez pomoči Minisu
kulturo. Brez države
ka. Brez denarne ^
matere države. Jasn
ca je bila ali na ti
konferenci pred od
dogodka ali na san
ritvi, kjer so se ji ori
torji pridušali, da j
va malce zaprla pip
tega imajo kajpak v
vico. Kot tudi do jai
nja in jamranja. Pa
tiziranja države, k
guje subvencije. Ja,
zavisti tudi, češ, sm
jo države so pa doh
sosedje. In to zna b
kočljivo. Smo pač na.
skem. Z drugimi be<
povedano, organiza
stega dogodka nekj{
veniji, so preprosti
piarovci. Ne da bi I
plačali, še več, ne di
vinarko silili, so u
slovenske javnosti l^
vest, da so dogodeh
li takorekoč iz las,
nančnih sredstev. R
morda neke vrste p
težo. Ja, dogodek ii
goče večjo vrednost,
spet ni pomembno,
za tistega, ki mu je
godek namenjen. -
dalca. Za televizijsk
dalca, če hočete. Tei
nič ne briga, ali je
v	Cannesu podprt s
države ali zgolj spo\
Kot bralcev dnevnih
sov tudi ne zanima,
bivajo časopisi kal
nančno injekcijo ali
hov dohodek le stvai
je in udeležbe pri ma
kem kolaču. To je i
ca, gledalca, za vse
lo nepomembno. Pi
Ijajte si poročilo o gli
predstavi, kjer vam t
mesto novice o predi
mi, o njeni vsebini
rali finančno poroči
veze. In zelo dolgoči
utrujajoče. In motel
bil moteč tisti uvod
vinarke, ki je nased
nostim organizator
Ampak spet - p
sem želel nasledn
nekako se ne morei
jazniti, da je kultu
turni dogodek pač si
godek. Kot vsak dn
dek. In strinjam 5i
va je določene sva
na sofinancirati al
cirati, nismo pa do
torej »potrošniki«,
ni potrošniki« ob ■
poti dogodka razmi
di o finančni plati,
vi	grših stvareh tegt
ka. Toda kaj hočei
pač še vedno navd
je kultura nekaj, k^
nujno nekdo plačai I
organizatorji ne. ^
Piše: TADEJ ČAl
- Št. 23. - 7. junij 2001
KULTURA
11
IVIreža za metulje časa
plesni Forum Celje, pod vodstvom
P^ntorice in koreografke Goge Stefa-
Erjavec, je v soboto, 1. junija,
faznoval 25 let ustvarjalnosti na slo-
,iiski sodobni plesni sceni. Ob tej pri-
dnosti sta predstavnici Javnega skla-
,za kulturo RS Marjana Kolenko in
jja Kos poleg spodbudnih besed po-
jili tudi priznanja zaslužnim čla-
in in plesalcem Sanji Milenkovič,
iŠi Cepuš, Poloni Dolžan in Boštja-
Antončiču. V imenu Mestne Obči-
Celje se je čestitkam pridružila tu-
podžupanja Janja Romih.
Jubilej je Plesni Forum Celje prosla-
z novim plesnim večerom v svoji naj-
Čji lanski pridobitvi, v dvorani Forum,
prostorsko razgibani, nekonvencio-
Ino, z osebno toplino opremljeni ob-
i živahnih barv, se zdi ves kot gleda-
li oder s kulisami, rekviziti, stoli in
žicami v skritih kotičkih »za odrom«,
dokončno zaživi, ko ga napolnijo gle-
Ici in gostje. V dobrem letu so se v
rumu zvrstili že mnogi glasbeni, gle-
liški in plesni dogodki znanih ustvar-
cev. Zamisel zakoncev Erjavec - Go-
in Dušana, da združita vadbeno dvo-
10, oder za nastope, pestro kulturno
^nudbo in družabnost v duhovito in
;ikcionalno oblikovanem večnamen-
' ;in prostoru, se je izkazala za pravo:
Celje je dobilo izvirno kulturno-umet-
niško-družabno točko, kakršne v Slo-
veniji doslej še ni bilo.
Slavnostni plesni večer Mreža za me-
tulje časa je bil posvečen »času, ki je
minil, ki je in ki bo«. Tako so - vtkani v
novo scensko celoto - ponovno zažive-
li utrinki nekaterih koreografij iz prejš-
njih let: Odsev v razbitem zrcalu(1985),
Veronika (1991), Misterij muzinih pi-
sem (1993) in Maša za sedem dejanj
(1987). Posebnost in čar teh utrinkov
je bil nastop nekdanjih plesalk, danes
študentk, mamic, poslovnih žensk in
tudi plesnih mentoric.
Sedanji trenutki v koreografiji Goge
Stefanovič na sonete pesnice Bine Štam-
pe Žmavec Pesek v pesem - uglasbila
jih je Cvetka Bevc, v živo pa izvajala
violončelist Pavle Rakar in Polona Dol-
žan - so scensko zarisani in ujeti v ple-
sni dinamiki notranje bolečine kot po-
sledice tavajoče in ugrezajoče se eksi-
stence. Dramatična glasbena in tekstov-
na spremljava nosi v sebi težo današ-
njega časa, vendar s tenko, a opazno
svetlo nitko optimizma, ki se poraja iz
notranjih ustvarjalnih moči. Globini
sporočila in teži tematike so mladi iz-
vajalci dodali lastno melanhohčno in
ironično noto. Članica Plesnega Foru-
ma Celje, plesalka in pevka Polona Dol-
žan, ki je pred kratkim pričela študi-
rati solo petje, je pokazala velik na-
predek v glasovni in igralski interpre-
taciji in se nedvomno razvija v obe-
tavno performerko.
»Obdobje, ki bo« - sklepni del veče-
ra - sloni seveda na mladih, ki so ta
del kreirali z izrednim plesnim nav-
dihom in šarmom. Valček za šest. Po-
polnost v senci in Navdih so že izrazi-
to oblikovane koreografije, ki doka-
zujejo, da je mentorica znala, tako kot
v vseh doslej, tudi v tej generaciji zbu-
diti in razviti njen kreativni potencial.
Goga je predstavila še tri svoje koreo-
grafije: Alma (odlomek iz nastajajo-
čega projekta, v plesno poglobljeni iz-
vedbi Špele Vodeb), Pričakovanje, kjer
sta se zrelost plesne izvedbe Save Ma-
lenšek in pevska interpretacija Polo-
ne Dolžan zlili v lepo celoto in Ausen-
cia z novim plesnim izrazom Boštja-
na Antončiča, ki trenutno študira so-
dobni ples v Salzburgu.
V 25 letih ustvarjanja si je Plesni
Forum pridobil številno občinstvo, ki
zvesto spremlja njegovo pot. Tudi ob
tem pomembnem jubileju so gledalci
dvorano povsem napolnili in z obil-
nim aplavzom nagradili ta nadvse pri-
jetni, slavnostni plesni dogodek.
DALIBORKA PODBOJ
.ahkotno
n ubrano
Mešani pevski zbor Ce-
že dobri dve desetletji
pešno nastopa pred svojo
ibliko, ki vsakokrat
laležno napolni dvorano
^skega Narodnega doma.
ko je bilo tudi v četrtek,
so pripravili lep pevski
ter in z njim potrdili us-
h celoletnega dela.
p je eden izmed zborov,
so nastali iz »kulturniš-
^politične« evforije se-
pdesetih let, zbor, ki se
pbdržal in pod vsestran-
|m mentorstvom podjet-
»Cetis« ostal dejaven in
tvarjalen.
h:ogram ni izhajal iz ne-
i strogih koncertnih kri-
ijev, bil je lahkoten in
ran tako, da je zadovoljil
ikega poslušalca, ne gle-
na njegovo osebno glas-
no naravnanost in umet-
ko zahtevnost. Izvajalsko
bo razgiban, intonančno
t, interpretativno dovolj
pričljiv, zvokovno urav-
sežen in zgoščen. Prepe-
i so sproščeno, toda dis-
linirano in doživeto. Po
gramu in izvajanju sodeč
)evci in dirigentka dobro
'edajo izvajalskih zmog-
3sti in koliko poustvarjal-
energije imajo na razpo-
); te pa je kar precej!
mladi Vlasti Plavčak
i zbor dirigentko, ki ji ni
goče odrekati strokovnih
metniških stremljenj, za-
e vtis njenega nastopa
patičen in nad amater-
n povprečjem. Z dode-
lil interpretacijskim pri-
>om je tudi njeno dirigi-
e smiselno in jasno, brez
otrebne »telovadba«, ki
larsikdaj pevskemu iz-
nju bolj v škodo, kot
itno in po njeni zaslugi
tudi po zaslugi njenih
Ihodnikov) gre pevcem
sa lepo mesto v družbi
1h celjskih zborov.
MARJAN LEBIČ
Knjižnica na obisicu
V Osrednji knjižnici Ce-
lje se želijo čimbolj pribli-
žati bralcem in ljubiteljem
knjig. Še posebej tistim, ki
iz tega ali onega razloga ne
morejo priti v knjižnico. Za-
to so se odločili za obratno
pot. Namreč: če bralec po-
kliče v knjižnico in pove,
katero knjigo si želi, mu jo
knjižničarji prinesejo na
dom...
Storitev je brezplačna,
pravi ravnatelj Osrednje
knjižnice Janko Germad-
nik, ko predstavlja to no-
vost. Poimenovali so jo:
Knjižnica na obisku. Ta ko-
rak utemeljujejo z dejs-
tvom, da se povprečna živ-
ljenjska doba ljudi daljša in
da se s tem veča število sta-
rejših ljudi. Celje ima po sta-
tističnih podatkih nad 7000
ali 14 odstotkov ljudi, sta-
rejših od 65 let.
Pred uvedbo te novosti so
napravili raziskavo in prido-
bili prve uporabnike. Enkrat
mesečno ali enkrat na 14 dni,
v dogovoru z njimi, jih obiš-
čejo, jim dostavijo želeno gra-
divo in se z njimi o njihovih
željah tudi pogovorijo. To so-
delovanje želijo v prihodnje
nadgraditi še s krajšanjem ča-
sa ostarelim ali bolnim lju-
dem z branjem knjig, poslu-
šanjem glasbe ali gledanjem
filmov.
Brez dvoma; poteza Osred-
nje knjižnice Celje je vredna
pohvale in posnemanja. Se-
veda pa upajo, da je tisti, ki
bi zdravih nog lahko prišli
sami naokrog, ne bodo izko-
riščali.
MATEJA PODJED
Društvo celjskih pesnikov
Ob številnih društvih, ki delujejo pod streho Javnega
sklada za kulturne ljubiteljske dejavnosti Celje se je mi-
nuli teden rodilo še eno - Celjsko literarno društvo.
Nastalo je na pobudo literarne ustvarjalke Ane Marije
Justin, ki je na ustanovnem občnem zboru prevzela funk-
cijo podpredsednice društva, za prvega predsednika pa so
izvolili znanega celjskega literata Zorana Pevca. Že na pr-
vem srečanju je v društvo pristopilo 41 pesnikov in pisate-
ljev iz Celja in okohce.	MATEJA PODJED
Koncerta Savinjskega trobiinega icvinteta
V avli dvorca Novo Celje in v cerkvi sv. Neže v Libojah je Savinjski trobilni kvintet,
ki ga vodi Albert Završnik, pripravil pomladanska koncerta.
Poleg kvinteta so na koncertu nastopili še duet Dada&Marko, Tomaž Guček, Matevž
Zaveršnik in kvartet flavt Flaute a la bonne, ki ga vodi Mojca Fideršek. T. TAVČAR
Maiena
v filmu Kino Paradiž so
italijanskemu fantiču, kije
odraščal v kinodvorani, s
tem, ko so scenzurirali fil-
me, ki jih je gledal, scenzu-
rirali tudi življenje. Kasneje
je seveda postal režiser Ki
je v svojih filmih nadokna-
dil izgubljeno; ki je na se-
be gledal kot na film.
V Maleni je glavni junak
podoben italijanski fantič,
ki pa ga nobena cenzura ne
more ustaviti, da ne bi - tu-
di v skladu s filmi, ki jih
gleda - sanjal erotičnih sanj
o najlepši vdovi v mestu. Po-
zor: v tem stavku je ključna
beseda »mesto«. Če je bil Pa-
radiž film o izgubljanju in
najdenju osebne zgodbe ozi-
roma otroštva, je Maiena
film o razumevanju skup-
nosti in vklapljanju vanjo;
o njeni množični brezimno-
sti in o upornosti posamez-
nika. Kaj je torej tukaj skup-
nost? Mesto, v katerem vsak-
do vse vidi in vsakdo vse ve,
kjer se vsaka informacija
prerešeta med obešenim pe-
rilom na dveh skoraj stika-
jočih se balkonih, kjer je uli-
ca vrt govoric, včasih resnič-
nih, včasih pa tudi podtak-
njenih, lažnivih ali privošč-
Ijivih; mesto, v katerem
vsak dialog izpade kakor
žuborenje tisočih glasov -
mesto, ki je v tem primeru
pravzaprav nekaj živega,
morda Hidra s tisočimi gla-
vami, obrazi in glasovi. Ne-
kaj razcepljenega, pa ven-
dar enotnega. Hidra, ki se
z nekakšno skupno podza-
vestjo, skupnim umom, rav-
na po le sebi lastnih zako-
nih - in ki ima, glede na te
zakone, le sebi lastne kaz-
ni.
In kaj naj v takšnem me-
stu, v trebuhu te Hidre, na-
redi po lepoti preveč iz
množice štrleča Maiena, ki
bi jo vsakdo rad poseksal,
nihče pa javno plačal za to;
nihče vedel kaj več o njej,
kot to, daje pač lepa; ki ni-
kakor nikomur ne more po-
meniti več kot prekrasno te-
lo; kaj naj naredi drugega.
kot da svojim someščanom
nekako zaračuna čimveč,
tam, kjer zmore, kakor pač
zmore? In ali jo bo pred kaz-
nijo uspel zaščititi tisti fan-
tič, ki svoje viteško sanja-
nje pripelje do umetnosti?
Guiseppe Tornatore je
avtor obeh filmov. Kina Pa-
radiž in Malene; in oba pre-
cej podobno drhtita od tiste
tople, italijanske, senti-
mentalne, neustrašne pr-
vinskosti. Tornatore ni v
svojem prikazu medvojne
Italije nikoli kritičen, na-
mesto tega je vestno igriv in
valujoč. Kot se fantič nikoli
ne dotakne svoje muze, svoje
sicilijanske lepotice - razen
tedaj, ko topla fotografija kot
poorodjeno poželenje zabri-
še meje med fantazmo in re-
sničnostjo - se tudi film ni-
koli zares ne dotakne voj-
ne; njene posledice, razen
v redkih primerih, prihajajo
le od daleč, posredno. Kar
ne pomeni, da se film voj-
ne boji - pomeni le to, da je
junakom, ki niso ravno na
fronti, vojna kakor nekak-
šno oddaljeno grmenje, in
je zato takšna tudi prika-
zana. Bližnje napetosti, če-
prav globalno manj po-
membne, vedno pritegnejo
več pozornosti kot tiste od-
daljene. O ja.
Z izdatno pomočjo igral-
cev kot sta Menica Belluci
ter Guiseppe Sulfaro, ob
blagohotno strastni glasbi
legendarnega Ennia Mor-
riconeja, je tole klasični
italijanski sladkorček, kije
letos v Ameriki zmogel no-
minacijo za Oskarja, vendar
nazadnje glavne nagrade
ni dobil. Zato ni nič manj
vreden pozornosti.
PETER ZUPANC
Gremo v icino!
Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: za film
Brodolom je Tom Hanks moral shujšati za 20 kg. Nagrajen-
ci so: Boštjan Brečko, Spodnja Rečica 139, Laško; Nada
Topovšek, Grajska vas 15g, Gomilsko in Doris Šarlah, Pod
gabri 31, Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celj-
skih kinematografov.
Nagradno vprašanje: brata Joel in Ethan Coen sta ustva-
rila že kar nekaj skupnih filmov, tokrat lahko gledate ko-
medijo Kdo je tu nor? Poznate še kakšen njun film?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka,ll. junija. Izžrebali bomo tri dobit-
nike vstopnice za ogled filma.
- Št. 23. - 7. junij 2001
12
MASI KRAJI IN LJUDJE
Nesreča pod Reško
planino
Skupna vaja celjskih gorskih reševalcev in vojaškega letalstva pod Reško
planino
Množica pod Reško pla-
nino si je v soboto lomila
vratove, ko je strmela v vrh
tamkajšnje skalne stene.
Pod njim so na vrveh vise-
li reševalci celjske postaje
Gorske reševalne službe in
vadili reševanje v gorskih
stenah. Nato je iz ljubljan-
ske smeri privršal še vojaš-
ki helikopter, v katerega so
dvignili reševalna nosila,
in radovednost publike je
bila potešena.
PlezaUšče pod Reško pla-
nino sodi po besedah Gabri-
jela Možine, načelnika letal-
skega odseka v generalštabu
Slovenske vojske in enega od
soorganizatorjev reševalne
vaje, med najpomembnejše
na tem območju. »Stena, v
kateri so smeri do 7+ težav-
nostne stopnje, je pomembno
vadbišče za trening plezalcev
in alpinistov, tudi v medna-
rodnem merilu. Reševalci te-
ga območja doslej nismo poz-
nali, zato je bila vaja odlič-
na priložnost, da smo preve-
rili možnosti za hitro posre-
dovanje ter si pripravili us-
trezna izhodišča za učinko-
vito reševanje,« je povedal
Možina.
Na vaji je sodelovalo moš-
tvo Postaje Gorske reševal-
ne službe (GRS) Celje in po-
sadka 15. brigade vojaške-
ga letalstva. Reševalci GRS
so najprej s pomočjo klasič-
ne stenske reševalne tehni-
ke poskrbeli za ponesrečen-
ca, ki je visel v steni. Z vrha
stene so se po vrveh spustili
do njega, ga oskrbeli in eva-
kuirali v posebna gorska no-
sila, med reševalci imeno-
vana mariner, v katerih sta
bili helikopterska vreča in
znotraj nje vakuumska vre-
ča. Slednjo napihnejo in ta-
ko imobilizirajo telo. Gor-
ska nosila so nato dvignili
do vrha stene ter počakali na
prihod helikopterja. Iz nje-
ga se je po jeklenici spustil
reševalec letalec in pristal pri
ponesrečencu, kjer je na je-
klenico pripel helikopetrsko
vrečo. Nato so ju skupaj
dvignili v helikopter, ki je
ves čas lebdel nizko nad vr-
hom. Občinstvo ob vznožju
se je zadovoljno nad pred-
stavo razšlo, reševalci in po-
sadka helikopterja pa so
opravili še dve vkrcanji v he-
likopter, pri čemer je pilot
vsakič priletel malo nižje.
»Vaja je bila zelo uspešna,
opravili smo klasično in he-
likotersko reševanje iz ste-
ne. Pogoji za delo so bili nor-
malni, koordinacija med na-
mi in civilnim delom pa je
bila na visoki ravni,« je
opravljeno delo ocenil Mo-
žina. Po njegovih besedah vo-
jaško letalstvo in GRS red-
no preverjata reševalne po-
stopke, saj »morajo biti po-
vsem utečeni, hkrati pa ne
smejo postati rutina, ko se
lahko zgodijo usodne napa-
ke,« opozarja Možina. Nad
tovrstnim reševanjem na-
mreč še vedno visi senca tra-
gične nesreče v Turškem žle-
bu, ko je na vaji umrlo pet
reševalcev GRS.
Vse večjo aktivnost vojaš-
kega letalstva v civilni sferi
pomeni tudi preizkusni pro-
jekt, ki ga na obrambnem
ministrstvu pripravljajo v
sodelovanju z zdravstvom,
ministrstvom za promet in
notranjim ministrstvom. Vo-
jaške helikopterje želijo na-
mreč uporabiti za primar-
ni in sekundarni medicin-
ski prevoz. To pomeni, da
bodo olivnozelene ptice
prevažale nujne zdravstve-
ne primere med bolnišnica-
mi ali pa pristale v bhžini
prizorišč hujših nesreč, ko
se bodo zdravniki s časom
borili za življenja.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Reševalca letalca so skupaj s ponesrečenim v transprotni vreči
dvignili v helikopter, ki je lebdel nad steno.
Klasično stensko reševanje je opravilo moštvo celjske postaje Goni
reševalne službe.
mKIDRI TELEFON
Skrb za
pešp<»ti
Bralka Marija je opozo-
rila na nevarno žično ogra-
jo ob pešpoti od Čopove ulice
do Plave lagune, nekdo od
bralcev pa na neurejeno
pešpot ob protipoplavnem
zidu v Liscah. Pešpot je po-
suta z grobim peskom, ki
sprehajalce ob hoji resno
ovira.
Pomočnik direktorja Ko-
munalne direkcije Mestne ob-
čine Celje Jože Smodila od-
govarja: »Odstranitev poško-
dovane ograje, ki ne služi več
svojemu namenu, je bila pred
časom že naročena. Odstra-
nitev bo opravljena še v tem
tednu.
Pri vodstvu PUV Celje, ki
je bil izvajalec izgradnje pro-
tipoplavnega zidu in pešpoti
smo urgirali, zagotovljeno je,
da bo pešpot popeskana in
povaljana s primernejšim pe-
skom še v tem tednu.« (BJ)
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Ivana Stamejčič.
Na telefonsko številko 031/569-
581 jo lahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro, svoja vpraša-
nja za Modri telefon pa lahko med
ponedeljkom in petkom do 17. ure
zastavite tudi po telefonu 42-25-
000.
Socka praznovala z gasiloi
Sobotno popoldne je v Socki minilo v znamenju praz-
novanja in zabave ob 70-letnici delovanja tamkajšnjega
prostovoljnega gasilskega društva, ki združuje kar 145
članov, med njimi tudi precej mladincev in pionirjev.
Zadnja tri leta je njegov predsednik Egidij Čretnik, druš-
tvo pa predstavlja pomemben dejavnik v življenju kraja in
ljudi.
Okroglo obletnico so gasilci počastili s slavnostno sejo,
podelitvijo priznanj in plaket, parado in prevzemom nove
avtocisterne, ki je zanje še kako pomembna pridobitev. Od-
likovanja Gasilske zveze Slovenije so si prislužili HerU
Kotnik, Friderik Škoflek, Vili Božnik in Stanislav
preostalih osem najzaslužnejših članov, botrov, donatoi
in drugih društev pa je prejelo priznanja Gasilske zveze ^
nik - Dobrna. V paradi, ki je sledila, se je predstavilo
dvesto gasilcev in gasilk, folkloristi, godba na pihala in
tah.
Ob svoji obletnici je PGD Socka izdalo tudi brošur«
naslovom 70 let PGD Socka 1931 - 2001.
B. JAN'
- Št. 23. - 7. junij 2001
REPORTAŽA
13
Copatki za srečo,
spomini za dušo
Zakonca Terezija in Ferdo Gajšek sta šest desetletij skupne sreče okronala z
biserno poroko - Trije nepopisani listi v dnevniku življenja
Misel svetega Pavla, da ljubezen ni-
koli ne mine, za Ferda in Terezijo Gaj-
šek iz Nove vasi v Celju še kako drži.
Njuna ljubezen je neomajna že pol-
nih šestdeset let, iz nje so ves čas na-
stajale nove in nove ljubezni, na tiso-
če se jih je spletlo in nikoli minilo.
Bile pa so težke preizkušnje, ki jih je
zmogla premagati edinole ljubezen v
paru, v dvoje, v dveh enakih delih.
Te dni sta ponovno stopila pred oltar
in pred matičarja. Biserni poroki bo čez
pet let sledila železna, v Terezijinem dnev-
niku, ki ga piše od leta 1952, pa so ostali
prazni le še trije listi. Ni kaj, treba bo
odpreti novega, ki bo beležil življenje Gajš-
kovih po bisernem obredu. Morda bo Te-
rezija vanj zapisala tudi misel, ki jo je
Ferdo izrekel v času našega obiska: »To
je zlata deklica«.
Res je zlata. Iz nje odseva ena sama lju-
bezen, ki jo daje vsakomur, ki ji stopi bli-
že. V znak ljubezni podarja majhne plete-
ne copatke, več kot tisoč jih je že spletla.
Mi pa prtičke z njenim vezenjem, tudi
teh je podarila tisoč in še več. Najbolj pa
osrečuje s svojim nasmehom in milino
ter z besedami, ki jih spleta v mehke mi-
sli. Nam je pripovedovala o svojem živ-
ljenju, o življenju s svojim možem, z nju-
nimi otroki in ljudmi, ki jih je srečevala
na svoji poti, ki je bila vse prej kot lahka.
A kljub temu bo o svojem življenju vedno
rekla: »Jaz sem srečen človek.« In pri tem
imela v mislih svojega soproga in vse os-
talo, kar je povezano z njim in kar se jima
je zgodilo po tistem majskem poljubu...
Usodnost 25. maja
Petindvajseti maj je v njenem in nju-
nem življenju zapisan z debelimi znaki.
Tega dne v letu 1940 je Ferdo Gajšek svo-
jo izbranko Terezijo prvič poljubil, to se
je zgodilo na njegov rojstni dan. Petind-
vajsetega maja naslednjega leta sta se po-
ročila, na ta dan v letu 1991 sta v cerkvi
svetega Danijela praznovala zlato poro-
ko, čez natanko deset let je bila njuna bi-
serna, v cerkvi svetega Duha. Biserni obred
je opravil župnik gospod Drago Svetko,
posvetnega v občinski poročni dvorani pa
Damjan Vrečko, načelnik Upravne enote
Celje, ker je bil celjski mestni župan Bo-
jan Šrot takrat na službeni poti.
Župnik Svetko jima je podaril grčo stare
vinske trte v obliki križa in z upognje-
nim Kristusom iz gline na njej, rekoč:
»Vidva sta vinska trta, grozdje pa so vaji-
ni otroci, vnuki in pravnuki.« Biseropo-
ročenca Gajšek sta vzgojila tri otroke, da-
nes imata še šest vnukov in šest pravnu-
kov. Najstarejši vnuk je star petintride-
set let, najmlajši pravnuk leto dni in dva
nieseca. To je njunih petnajst zakladov
in petnajst velikih razlogov za srečo in
ponos.
Življenje v verzih
Prava knjiga življenja in modrosti je
debel dnevnik, ki ga Terezija Gajšek piše
že oseminštirideset let. V njem obuja tu-
di spomine na svoja otroška in mladost-
niška leta, bolj grenka kot sladka. Ta leta
je Terezija, nezakonski otrok ubogega de-
kleta brez staršev, preživljala kot rejen-
ka na veliki kmetiji v vasi Bohovo v Šmarju
pri Jelšah ter nato kot zrela mladenka v
Šmarju, Štorah in Celju, kjer si je služila
kruh z znanjem, pridobljenim na kuhar-
skem tečaju pri Habjanovih v Šmarju pri
Jelšah. Posebnost dnevnika je, da so vsi
dogodki zabeleženi v verzih, mnogi pa
tudi opremljeni s fotografijami.
»Ko mene več ne bo, naj za spomin
ostane to« pa so besede, ki jih je Terezi-
ja Gajšek napisala na koncu življenjepi-
sa z naslovom Moje življenje od mlado-
sti do starosti. Strnila ga je v tipkopisu
na sedmih straneh, spisala pa februarja
letos ter ga namenila svojim najdražjim.
Tri mesece pred biserno poroko je na
zadnji list napisala: »Zdaj z mojim naj-
dražjim samo še čakava na >bisere<. Kljub
visokim letom sva še na nogah in skrbi-
va sama zase - drug za drugega... Naj-
bolj me skrbi, če ne bom mogla več pi-
sati, ne pisem, ne pesmi in tudi ne svo-
jega posebnega dnevnika, v katerem že
48 let v verzih in fotografiji beležim vse
pomembne dogodke in ljudi svojega živ-
ljenja. Siva mrena mi namreč vedno bolj
slabi vid... Rada imam družino, ki je
največje bogastvo in vem, da mi moji
dragi vračajo ljubezen!« Iz Njenega živ-
ljenja smo odbrali nekaj »poglavij« in
jih vrinili med te vrstice.
Najprej politilca
Njuno življenje je danes spokojno, a
še vedno na gosto prepredeno z nitkami
dajanja, sprejemanja in hvaležnosti. A
tu je še vedno tudi čas za branje, vezenje,
pisanje. »Še vedno rada berem, največ
časnike. Na Nedeljca sva naročena že več
kot trideset let, na Večer od leta 1953,
Novi tednik pa bereva odkar izhaja. Si-
cer pa sem jaz še vedno gospodinja, ki
tudi varuje hišo, zraven pa še blagajnik,
tajnik in medicinska sestra svojemu naj-
dražjemu. Moj Ferdo ima penzijo, jaz
pa denar,« se je mama Gajšek pošalila in
dodala, da ju osrečujejo tudi dobri so-
sedje in številni prijatelji. Za vsakega si
je vzela čas in mu spletla copatek, izvez-
la prtiček ali mu na kak drug način izka-
zala pozornost in ljubezen, ki prav zares
nikoli ne mine.
MARJELA AGREŽ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Dnevnik njenega in njunega življenja.
Biseroporočenca Terezija in Ferdo Gajšek.
Moja mama je izgubila starše pri devetih letih in mora-
la k tujim ljudem po svetu. Ko je v Šentjurju služila pri
bogatem kmetu Gajšku, si jo je sposodil gospodarjev sin in
tako sem 1917. leta nastala jaz... In zanimivo naključje:
moj nesojeni oče seje pisal Gajšek in zdaj sem se poročila
z možem, ki se piše Gajšek.
In še en dogodek. Stara sem bila petnajst let, ko nam je
ušel bik. Ate (rejnik, op. pis.) ga je hotel uloviti za rinko
na nosu, pa ga je bik »porolal« po tleh in mu polomil
polovico reber. Tako me je bilo strah! Spustila sem kravo,
zamotila bika, ata pa potegnila izpod njega. Takrat mi je
rekel: »Rešila si mi življenje, dal ti bom telico, da boš
imela svoj denar« - pa iz tega ni bilo nič... Naš ate Karlej
je bil zelo priden človek, pošten, usmiljen, dobrosrčen.
Poleg mene je vzel še več revežev. Pri nas je vsak dobil
kruh in zavetišče...
Ko sem se izučila, sem šla za kuharico v Štore na pošto.
Tam sem trdo delala, saj je bilo treba opravljati tudi vse
druge stvari. Zato sem šla v Celje k Stanetu Potokarju, ki je
bil policijski poveljnik. Njegova žena je bila Kirbiševa Vil-
ma, Kirbiševi pa so imeli pekarno - pri današnji Hirški
mački, na katero je kasneje med vojno padla prva bomba.
Stane Potokar je bil kasneje igralec. Pri njih sem samo
kuhala in pazila na malo Mojco Potokar, ki sedaj živi v
Ljubljani...V Celju meje našel in spoznal Ferdo Gajšek in
me odpeljal za kuharico na Kolodvorsko restavracijo, kjer
so me pri delu resnično izkoriščali. Nikoli nisem bila pro-
sta, delala sem od štirih zjutraj, ko je pripeljal prvi vlak,
do enajste ure zvečer, ko je odpeljal zadnji, vsak dan, vse
sobote in nedelje.
1944. leta sem prejela obvestilo, daje Ferdo padel v Franciji,
ob izkrcanju zaveznikov v Normandiji... Sredi zime 1945/
46 se je na veliko presenečenje in veselje vrnil moj dragi.
Med invazijo se je skril in nato pobegnil k francoskim
partizanom, zato so ga Nemci progkisili za mrtvega. Sa-
ma sem ga kot mrtvega obžalovala več kot leto dni. Po
vrnitvi sem ga morala večkrat potipati, predno sem verje-
la, da je res živ. Ker smo bili revni in brez hrane, se je
Ferdo že naslednje jutro po vrnitvi odpravil v Celje za de-
lom...
Za svoj osemdeseti rojstni dan sem si želela leteti nad
Celjem. Želja se mi je uresničila: malo letalo Aero kluba
meje z Alekso in Jemejo popeljalo v nebo. Za enainosem-
deseti rojstni dan pa sva se z Alekso popeljali nad Celjem
s helikopterjem. Ostal mi je le še balon, morda - če bom še
živa in sposobna zlesti v košaro - za prihodnji, štiriino-
semdeseti rojstni dan...
- Št. 23. - 7. junij 2001
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
V Baško brez
potnega lista
Dom v Baški tudi letos odpira svoja vrata - Čigav
bo v prihodnje?
v sredo, 13. junija, se uradno za-
čenja sezona v Celjskem domu v Baš-
ki. Gostili bodo šolo v naravi Osnov-
ne šole Frana Roša Celje, za njimi pa
se bodo v domu zvrstili otroci iz raz-
ličnih krajev Slovenije. Z domom
upravlja direktor Centra interesnih de-
javnosti Celje Stane Klančnik.
Lani je v Celjskem domu v Baški
letovalo rekordno število otrok in dru-
žin...
Številu okoli 800 otrok se bomo prib-
ližali tudi letos. Poleg letovanj odpira-
mo prostor za šole v naravi, gostili bo-
mo tudi vrtce iz celjske in drugih ob-
čin. Veliko otrok bo letovalo tudi v ok-
viru zdravstvenega letovanja. Z Zdravs-
tvenim domom Celje imamo zelo do-
bre odnose. Gostili bomo 254 otrok iz
občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna in
24 iz občine Radeče. Nekaj prostih mest
imamo tudi še za letovanje samoplač-
nikov. V našem domu letujejo tudi dru-
žine. Te moramo sprejemati tudi zara-
di poslovnih razlogov.
Kakšen pa je trenutno status doma
v Baški?
Hrvaška zahteva, da se status sindi-
kalnih domov uredi do 15. junija. Do-
move morajo upravljati pravne osebe
ali pa se morajo preoblikovati v pod-
jetje. Kar zadeva počitniške domove,
mislim, da bo ta problem rešen s po-
sebnim sporazumom o turističnem so-
delovanju med državama. Na Hrvaškem
doslej nismo imeli težav v zvezi s tem.
Ste v vlogi upravnika Celjskega do-
ma v Baški, čeprav je upravljavec po
novem Zavod za upravljanje z občin-
skimi objekti.
S sklepom sveta Mestne občine Celje
je upravljavec doma ZPO. Od 1. januarja
letos naj bi za dom plačevali najemni-
no, ZPO pa naj bi ga vzdrževal. Zaen-
krat smo še vedno javni zavod, ki se
trenutno ukvarja samo z mladinskim
turizmom. Z direktorjem ZPO Ivanom
Pfeiferjem smo se dogovorili, da najem-
ne pogodbe ne bi sklenili, ker v ta dom
vlagamo veliko več, kot bi znašala me-
sečna najemnina 250.000 tolarjev.
Kakšno pa je sodelovanje z Mest-
no občino Celje?
Obljube so bile velike, moja pričako-
vanja prav tako, zgodilo pa se je zelo
malo. Sodelovanje z občino je trenutno
na kritični točki. Kot javni zavod in po
sklepu sveta Mestne občine Celje bi mo-
rali mesečno dobivati sredstva za plače
delavcev. Še prej, ko smo upravljali s
tem domom, smo dobivali tudi sredstva
za davek na objekt, za komunalni pris-
pevek, skratka za vse funkcionalne stroš-
ke. Od 1. julija lani ne dobivamo sred-
stev za plače in smo žrtev dopisovanj na
ravni občine in pravzaprav nismo vred-
ni niti odgovora s strani oddelka druž-
benih dejavnosti, zakaj plač ni.
Na občnem zboru Medobčinske zve-
ze prijateljev mladine Celje so razmiš-
ljali, da bi Celjski dom prenesli v svoje
upravljanje...
Ideja se mi zdi nezrela. Mislim celo,
da so bili zmanipulirani in da ideja pri-
haja od drugod. Vsako leto smo na Me-
dobčinsko zvezo prijateljev mladine Ce-
lje pošiljali ponudbo za letovanje, pa
nikoli niso pokazali interesa, da bi nji-
hovi otroci letovali v Celjskem domu.
Moram pa pri tem poudariti, da bi le-
tovali ceneje kot kjerkoli drugje.
Že nekaj časa razmišljate o baze-
nu pri Celjskem domu v Baški. Kak-
šne so možnosti?
Najprej želimo dokončati plinsko kot-
larno. Večino opreme imamo že kup-
ljene, za plinsko kotlarno pa smo se
odločili tudi zaradi bazena. Njegova
izgradnja visi v zraku že nekaj časa,
imamo že tudi nekoga, ki bi soinvesti-
ral v ta bazen in tudi občina išče te mož-
nosti. Prodati želijo štiri počitniške
apartmaje, kupnino pa naj bi vložili v
širitev Celjskega doma. Stvari pa pote-
kajo prepočasi.
Dogovorili ste se, da otroci za leto-
vanje v Baški ne bodo potrebovali pot-
nega lista.
Na obmejnem prehodu Rupa so imeli
izreden posluh za socialno problema-
tiko. Razumeli so, da je cena za potni
list za marsikoga previsoka in se mora
odreči letovanju v Baški. Smo eni red-
kih, ki omogočamo otrokom, da pre-
hajajo mejo brez potnih listov.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GD
Celjski dom trenutno obnavljajo, de-
la pa bodo končana do prihoda prvih
otrok. Že marca so začeli menjavati
okna v jedilnici in obnavljati prekla-
do nad jedilnico. Ugotovili so, da de-
la niso bila dobro opravljena in sedaj
rešujejo ta problem. Uredili bodo tu-
di nadstrešek in na ta način pridobili
okoli 100 m^ pokrite terase.
Za Novi tednik je vodja oddelka za
družbene dejavnosti Mestne občine
Celje Željko Cigler povedal: »V skla-
du s politiko MOC smo vse obvezno-
sti do Centra interesnih dejavnosti
Baška poravnali. Ob prenosu CID-a
Baška v upravljanje novo nastalega
zavoda, ZPO, pa se zadeve urejajo.
Nosilec obveznosti do CID Baška v
smislu gospodarjenja in upravljanja
je ZPO, sredstva za poravnavanje vseh
obveznosti pa so zagotovljena v ok-
viru proračuna«".
Stane Klančnik
Kozarec da vinu dušo
Ob deseti obletnici Slovenskega vin-
skega kozarca je Steklarska šola Ro-
gaška Slatina v sodelovanju z Poslov-
no skupnostjo za vinogradništvo in
vinarstvo Slovenije v Kristalni dvo-
rani Zdraviliškega doma pripravila
okroglo mizo na temo Vino in koza-
rec. Na njej so vinarji predstavili svoj
pogled na kulturo pitja vina v Slove-
niji in vlogo, ki jo pri tem igra koza-
rec.
Priznani slovenski vinarji in obliko-
valci stekla so se strinjali, da se je z
rastjo kakovosti slovenskih vin razvi-
jala tudi zavest, ter da ni vseeno, v kak-
šni obliki in na kakšen način vino pri-
haja na mizo. To je vodilo k pravemu
razmahu izdelave vseh mogočih stekle-
nic in umetniških etiket. »Lepa stekle-
nica in še lepši kozarec ob odličnem
vinu dvigujeta raven kulture bivanja in
kulturo nasploh,« je poudaril Branimir
Gasparini iz podjetja Vinakoper in do-
dal, da vino postaja pijača poznaval-
cev, ugodja in prefinjenosti bivanja.
»Penina je primerna za mnoge pri-
ložnosti, njeno pravo mesto pa je ob
slovesnostih. Če želimo pri pitju peni-
ne odkrivati vse njene odlike, zlasti v
aromi in okusu, potem uporabimo kla-
sični kozarec za konjak ali kelih za sta-
ro rdeče vino, drugače so za penino pri-
merni visoki in ozki kozarci s tankimi
stenami,« je na posvetu povedal Lojze
Filipič, glavni enolog iz Radgonskih go-
ric.
Dr. Julij Nemanič iz Kmetijskega in-
štituta Slovenije se je tematike lotil bolj
strokovno, saj je s senzorično analizo
pojasnil pravila točenja vina v ustrezne
kozarce. Po njegovem naj bi kozarec
ustrezne oblike sprostil do 80 odstot-
kov arom, ki so bistvene pri okušanju.
Najnovejše ugotovitve tudi kažejo, da
z višanjem čaše kozarca in z oženjem
odprtine raste zaznavanje arome pri be-
lih in rdečih vinih, z razvojem novih
oblik kozarcev pa bomo v prihodnosti
odkrivali vedno nove odtenke vonjev
in okusov. »Pravi kozarec je tisti, ki pri-
kliče iz vina tisto, kar bi sicer ostalo
skrito, bodisi v pozitivni ali negativni
kakovosti,« je še dodal.
Priznani slovenski oblikovalci, med
katerimi so spregovorili Oskar Kogoj,
Tanja Pak in Marjana Bastašič, so po-
darili, da pri oblikovanju upoštevajo
barvo, vonj, fluidnost in težo vina, ka-
teremu je kozarec namenjen. Ker pri
svojem delu spoštujejo tradicijo pitja
vina, si večjo oblikovno drznost pri-
voščijo le pri promocijskih kozarcih
dekorativne narave.
Steklarska šola Rogaška Slatina, je
bila prva v Sloveniji, ki se je sistema-
tično lotila oblikovanja in izdelave vin-
skih kozarcev. Pred desetimi leti so iz-
delali prvi slovenski vinski kozarec, ki
so mu sledile številne vinske serije, v
katerih lahko prepoznamo kelihe za be-
la, rdeča, rose vina, penine in še mno-
ge druge. Njihovi vinski kelihi se po-
našajo z ročnim delom in kakovostnim
kristalinskim steklom.
Udeleženci okrogle mize so delili
mnenje o višanju kulture pitja vina na
Slovenskem, vinski kozarec pa posta-
ja eden najpomembnejših elementov,
ki vinu dodaja vrednost in dviguje ce-
no. Ob tem je direktor Poslovne skup-
nosti za vinogradništvo in vinarstvo Ja-
nez Vrečer med drugim izpostavil an-
keto Ninamedie, po kateri kar 57 od-
stotkov vprašanih pri nakupu vina na
prvo mesto postavlja kakovost; če bi
cena ne imela vpliva, bi jih tretjina vi-
na izbrala na podlagi kakovosti in geo-
grafskega porekla, četrtina pa po sorti.
RP
Obrazi mesta
Kadar beseda nanese na
promocijo Slovenije ali slo-
venskih mest, se v zadnjem
času rad spomnim na
Streetstudio (www.street-
studio.com), čudovito
stran, na kateri je obsežna
galerija fotografij, posnetih
v New Yorku. Toda na njej
ne boste našli slik lokalnih
zanimivosti, temveč portre-
te ljudi, ki tam živijo. Bi lah-
ko o kakšnem mestu pove-
dali več, kot prav z obrazi
domačinov?
Kot pravita avtorja fotogra-
fij, cray Enos in Stephan
Ghukfvin, je ideja pravzapev
enostavna. Ujeti mesto sko-
zi obraze. Ne vem, če bosta
v tem neskončnem projektu
uspela ujeti podobo prav vsa-
kega Newyorčana, toda dejs-
tvo, da sta naredila že preko
20.000 posnetkov, pove do-
volj. Veliko od teh se nahaja
v spletni galeriji. Ne vsi, ja-
sno. Daleč od tega. Toda že
sam izbor je dovolj, da obi-
skovalec začuti New York ta-
ko, kot so ga nemara videli
kakšni Velvet Underground
ali Andy Warhol. Ali pa Nick
Cave, ko je še živel tam.
Galerija je enostavna. Izbe-
rite opcijo Photos in se spre-
hodite skozi njo. Odprlo se
vam bo življenje New Yorka,
kot ga sicer ne vidite na raz-
glednicah. Če želite izvedeti
kaj več o avtorjih ali projek-
tu, izberite eno izmed teh dveh
opcij. In če vas zanima, kaj o
tem podvigu pravijo mediji,
lahko preberete nekaj recen-
zij. Vse po vrsti ne skrivajo
superlativov, kar bodo znali
razumeti tako naključni obi-
skovalci, kot tudi tisti, ki jim
portretna fotografija ni tuja.
Na spletni strani se znajd
precej neobičajnih ljudi, ka
zelo živopisno izraža nara
vo Velikega jabolka. Neka
tere fotografije utegnejo de
lovati rahlo bizarno, toda ti
je ena izmed lastnosti tega ve
lemesta. Končno že v našlo
vu spletne strani najprej opa
zimo besedo ulica in ulio
utegnejo celo v majhnih kra
jih biti izvir nenavadnih po
dob. Ko govorimo o mestu
v katerega mnogi turisti za
hajajo zgolj zaradi tega, di
bi začutili njegov frenetičn
utrip, postane stvar še tolik(
bolj zanimiva.
Vsekakor gre za zelo za
nimiv in smel projekt, ki s
v vsakem trenutku zasluž
pridevnik umetniški. Kake
bi bilo, če bi si pri nas zada
li nalogo, da bomo posneli
vse ljudi v Sloveniji. Nemo
goče? Najbrž. Toda že § ko-
ličnikom sto bi se količin-
sko izenačili s tem, kar st;
posnela avtorja. Vsekakor p;
ne bi manjkalo zanimivih fo
tografij. Če bi k temu pri
tegnili še kakšnega mojstra
v rangu našega Vinka Skale
ta, še toliko bolj. No, to s(
zgolj pobožne želje. Če b
se osredotočili samo na eni
izmed naših mest pa bi bi
cilj najbrž videti bližje. Go
tovo pa gre za idejo, ki b(
morda kdaj dobila posnemo
valce tudi drugod. Ni nuj
no, da prav na tem delu sv^
ta, a vendar.	|
Vasja Ocvil
vasja@slowwwenia.co|
Srca vedo več...
Pred kratkim so se v Laškem srečale članice Lions klut
Celje »Mozaik«, edinega ženskega lions klub v Sloveni]
in proslavile drugo obletnico ustanovitvenega »Charter Nighl
V Kulturnem domu v Laškem so si ogledale predsta^
Marjetka, str. 89, zabavo pa so nadaljevale v Zdravilišč
Laško, kjer je bil tudi uradno ustanovljen Leo klub Mavi
ca, katerega članice so študentke, ki pomagajo predvse
mladim, predsednica pa je Ana Praprotnik. Dosedanja pre
sednica celjskih liones Lorena Hus je funkcijo predala Ir
ni Ferlež, ki bo klub pričela voditi 1. julija, funkcijo pa t
opravljala leto dni. Na srečanju je ob ansamblu Sloveni
Party nastopila tudi kantavorica Alenka Lesjak, lionese I
bodo z vstopnino in prispevki donatorjev zbrani denar tU'
tokrat podelile v dobrodelne namene.	AM
Št. 23. - 7. junij 2001
INTERVJU
15
Kratkočasi se z mačko
»Telesa imamo kompaktnejša,« pravi Lynette A. Odhiambo, Kenijka, ki je drugi dom našla v Celju
Njeno ime je Lynette A. Odhiam-
bo. Že nekaj časa jo srečujete,
kako se z očitno samozavestjo
sprehaja skozi mestno jedro, obi-
čajno po Stanetovi, kjer tudi sta-
nuje, in živ bog se je ne bi »vzel
am«, če bi ne bila črna.
Prihaja iz Kenije, iz plemena
Lou, ki je razkropljeno po Keniji,
Ugandi in Sudanu, živijo pa veči-
noma ob Viktorijinem jezeru. Ima-
jo svoj jezik, govore pa seveda tu-
di svahiljščino in svojerodno an-
gleščino. Rojena je adventističnim
staršem, sama pa je obiskovala ka-
toliško osnovno in srednjo šolo,
ki so jo upravljali Angleži in Ni-
zozemci, kar bi se komu utegnilo
zazdeti precej sumljivo, a bo že
tako.
Lynette sem dostikrat srečal v
celjski knjižnici, kjer sem jo tudi
povabil na kratek čvek, a preden
sva se dogovorila za kitajsko re-
stavracijo, kjer se baje počuti do-
bro, je trajalo kar nekaj časa. Po-
dobno je tudi bilo, ko sva se sreča-
la v restavraciji, preden se je raz-
živela in spregovorila, čeprav ne
pozna preveč mašil. Je kratka, pre-
mišljena, sugestibilna, jasna in je-
drnata. Prava redkost! Slovenec,
vajen dvomljive analitičnosti in pri-
staš neusmiljene kvazi-psihoana-
litične kriminalistične dikcije, bi
posumil, da je za njenimi beseda-
'mi še kaj več ah pa premalo, re-
snici na ljubo pa bo ravno prav vse-
ga. Takole sva čvekala:
Kaj in kdaj te je pravzaprav pri-
neslo v Celje?
Prvič sem prišla januarja 1999
za nekaj dni, od junija ah julija
1999 pa tu živim.
Kakor mi je znano si poroče-
na?
Ja, moža, Celjana, sem srečala v
Mombasi, kjer sem takrat delala
in kamor je večkrat prihajal. Po
I dveh letih sva se poročila.
^ V Keniji?
V Keniji.
Kako je to v Keniji, je O.K., če
se poroči Kenijka z belcem, je to
dobro ali ljudje to sprejemajo z
zadržkom? Starši?
Nikakršnega problema, to je po-
vsem običajno. Ne vem kaj misliš
s starši, če so nasprotovali? (priki-
mam) Ne, takrat sem živela po-
vsem zase, zakaj bi imeU kaj pro-
ti? Kaj naj bi sploh imeli proti (ze-
lo je začudena) ?
Ja, da si vzela belca, ne! Kaj
meniš, da je rasizem že mimo?
(premišljuje, nasploh mnogo pre-
mišljuje) O, ga je še kar nekaj, pa
ne le belskega, tudi črnskega.
Kaj si recimo mislite o Angle-
žih, kaj si pravzaprav običajen
Afričan misli o Angležih?
(premišljuje) Jezen je na Angle-
že. Jezen je, ker nihče na svetu si
po mojem mnenju ne želi biti tla-
čen, nadzorovan...
Pa danes, ko je kolonializem
mimo, vsaj politično, če že dru-
gače ne, kakšen je odnos do bel-
cev, je dobro, da so še zmeraj tam?
(premišljuje) Veš kaj, ko premiš-
ljujem o tem, se mi zdi, da je to,
podobno kakšni gozdni basni. V
vsaki nastopa kakšna zver. Mislim,
da bi morali živeti koeksistenčno.
Ttidi v Celju je zdaj že nekaj
črncev, se kaj družite, se pozna-
te?
Sem opazila, da so, ampak obi-
čajno se izogibamo drug drugemu.
Zakaj?
Ne vem, tako pač je. Vemo drug
za drugega, a se ne družimo.
V zadnjem času je precej hrup-
na debata okoli emigrantov, kaj
meniš o tem problemu, kako bi
ga recimo morali Slovenci reše-
vati?
Oh, kaj naj rečem, še sama imam
le začasno vizo. Ne vem, če je pa-
metno, da o tem govorim, lahko bi
»off the record«...
Ti kar izvoli, ni problema!
Ne vem, mogoče bi jih morah
začasno sprejeti, jim pomagati, re-
snično ne vem kaj bi rekla...
Kako smo tebe sprejeli? Lepo -
grdo? Nestrpno? Navdušeno?
(se smeji) Zakaj me sprašuješ tak-
šne?
Kakšne?
Veš, da o tem ne bom govorila.
Potemtakem sklepam, da nismo
bili ravno velikodušni do tebe. Kaj
je narobe? Prveč buljimo vate, ali
kaj?
O tem nima smisla govoriti.
Kako da ne, ravno o tem bova.
So te kdaj žalili?
(premišljuje, vmes se nekajkrat
nasmehne) Tu in tam. Običajno
otroci ali pa starejši, ki so mi ne-
kako dali vedeti, da ne spadam sem.
Tu in tam ti rečejo »niger«. Ampak,
sama jim tega ne zamerim. Ti ljudje
so pač tako vzgojeni, gledajo ves
čas ene in iste filme, poslušajo ena
in ista poročila, ne gledajo kaj pre-
več Discoveryja ali pa National Geo-
graphica, CNN ali kaj drugega, ži-
vijo ves čas v enem samem mestu,
včasih gredo do Avstrije...
Kaj pa Avstrijci, si že bila tam?
(prikima, se nasmeji) Ohhhh...
(vidi, da sem zapisal na list
»ohhhh«) Zakaj si napisal »ohhhh«?
Kaj pa naj, saj to marsikaj po-
ve, ne?
(prikima) Ampak tega ne piši.
Ne bom. Povej mi raje, kaj pa
Slovenija na sploh?
Všeč so mi gore. V Ljubljani sem
srečala zelo prijazne ljudi.
Veš kdo je predsednik, si ga že
videla, kaj misliš o njem?
Vem, Kučan, ampak ne vem kaj
govori in misli.
Kaj pa Janša, veš kdo je?
Ne vem; mogoče vem, pa si ga
zdaj ne morem priklicati v spomin.
Verjetno je politik (prikimam). Po-
litika me bolj malo zanima.
Za Clintona in Monico si pa že
slišala, če smo že pri politiki, to
ne boš tajila; kaj praviš, je Clin-
ton »pravi moški« ali ne?
(izmenično se smeji in premiš-
ljuje in nenavadno tiho reče) O ja,
je!
Povej, se ti zdi, da ljudje zijajo
vate, ko se srečate?
Sem se že navadila.
Zakaj misliš, da buljijo, ker si
črna, ker si drugačna? Zakaj?
Kaj pa vem? Mogoče, ker imam
lepo polt, ker se jim zdim zanimi-
va.
Misliš, da si te celo kdo želi, v
stilu, črnke še pa nisem?
(premišljuje, premišljuje...) Ne
verjamem.
Se kaj razlikujemo - belci in črn-
ci?
Mi imamo bolj kompaktno okost-
je, mogoče je to belcem všeč?! Te-
lesa imamo kompaktnejša.
Kakšne kosti imamo znotraj
belcev Slovenci, kompaktne?
Hm, mi imamo kompaktnejše.
Kaj počneš čez dan?
Berem knjige, sprehajam se, iš-
čem starine, moj mož se namreč s
tem ukvarja. Berem predvsem to-
vrstne knjige, čeprav sem, ko sem
bila mlada brala ogromno, vse vr-
ste knjig...
Mlada? Kaj zdaj si pa že stara?
Izdaj mi, koliko si stara?
Dvaindvajset.
Praviš, da prebiraš o starinah,
pa ločiš stile in obdobja evropske-
ga pohištva ali česar-si-že-bodi.
Jasno, predvsem mi je všeč ba-
ročno in rokokojsko pohištvo.
Pa bidermajer?
Imeh smo nek kos bidermajer-
skega pohištva, ampak mi ni pre-
več všeč. Tudi modernističen inte-
rier me odbija, preveč se mi zdi
futurističen.
Kaj pa recimo hrana, sloven-
ska glasba, pogrešaš kaj afriško?
Hrana je tu v bistvu dobra, tudi
okus mi tekne, čeprav recimo po-
grešam nekatere za Kenijo tipične
jedi: pohane banane, pripravo go-
vedine, jagnjetine, piščanca... Glas-
ba? Slovenska narodno-zabavna glas-
ba se mi zdi prehrupna, drugače pa
tako ali tako že od prej poslušam
ročk glasbo, pop vseh vrst, nekaj
afriške ljudske ^asbe, ki pa bi Slo-
vencem prav tako ne bila preveč
všeč, kar je seveda razumljivo...
Kaj pa zvečer, gresta kdaj z mo-
žem na žur?
Bila sem že v Džungli in Casab-
lanci, ampak mi je bilo vse skupaj
blazno dolgočasno. Na
sploh... (utihne).
Ti je dolgčas, ne?
Ja, včasih res, čeprav imava do-
ma mačko in zajca iz Kenije in se
občasno tudi z njima zamotim. Moj
mož obožuje živali. Ponori, če jih
kdo muči. Ne vem, če veš, da so
pred časom neki fantje, tu v Slove-
niji, mučili mačke? (prikimam)
Mož je znorel.
Opažam, da zelo nerada govo-
riš o odnosu z nami, domačini,
kar se mi zdi malenkost zaskrb-
ljujoče, zato me še posebej zani-
ma, kaj recimo tujec, povrhu vse-
ga še druge rase, najprej opazi,
kaj najbolj bode v oči?
(premišljuje, premišljuje...) Vča-
sih pridem v kakšno družbo in se
pač pogovarjamo, naslednji dan pa
se ta človek pretvarja, da me ne pozna
in me na cesti ne pozdravi. Nasled-
nji dan me ponovno pozdravi, po-
tem pa nikoh več... Dela se, da me
ne pozna, kakor da je tako težko
pozdraviti. Mislim, da ni drago, če
pozdraviš. Pri nas v Keniji kaj tak-
šnega ne boš doživel. Poznam pri-
mer nekega Angleža, ki se je pre-
selil v Nairobi. Ze večkrat se je že-
lel vrniti nazaj v London, pa ni zmo-
gel. Nairobi je zdaj njegov dom.
Ko sem ga vprašala zakaj, je rekel,
da smo bolj toph. V Nairobiju ljudje
prisedejo k tebi, ves čas bi se nekaj
pogovarjali. Res je, da včasih želi-
jo, da bi jim plačal kakšno pivo, a
ni nujno. Včasih si le žele družbe.
Nihče ne dviguje nosu, če kdo pri-
sede. Manj smo nervozni. To mi
sploh ni jasno, da so ljudje tukaj
zelo nervozni. Kot da je kaj naro-
be, če nisi, se mi občasno zazdi.
Zakaj misliš, da je tako v Slo-
veniji?
Mogoče zaradi nekakšnega pre-
stiža. Čeprav ne vem kakšnega. Kaj
pa ti, kaj praviš?
. Pravzaprav mi je tozadevno mar-
sikaj jasno, a njen odgovor je bil
dejansko popoln zadetek, menda za-
radi nekakšnega prestiža. Nenazad-
nje (po Orwellu) tudi prašiči stra-
šansko krulijo preden se prerinejo
do korita. Odgovoril sem ji, da bo
že držalo, kar je rekla, in se ji zah-
valil. Moram le še dodati, da človek
le redko sreča tako modrega (sploh
za njena leta), elegantnega in bistrega
sogovornika kot je Lynette. Pa brez
mish na seks, moji dragi!!!
MOHOR HUDEJ
Št. 23. - 7. junij 2001
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Petdeset let
Drametovih
v Dobrini, prijetnem kra-
ju pod Žusmom, sta v cve-
točem maju praznovala 50
let skupnega življenja Ru-
di in Terezija Drame. Prvič
sta se poročila 12. maja 1951,
drugič na isti dan, vendar
50 let pozneje.
Rudi se je rodil v Dobri-
ni, njegova življenjska sopot-
nica Terezija pa na bližnji
Babni Gori. V Rudijevi dru-
žini so bili štirje, v Tereziji-
ni pa sedem otrok, ki so sta-
novali v s slamo kriti hiši.
Tereziji in Rudiju se je ro-
dilo pet otrok, štiri hčerke
in sin. Danes imata petnajst
vnukov in že tri pravnuke.
Vsi otroci so si v bližini rojst-
nega doma ustvarili svoje do-
move in vsem sta pomagala pri
gradnji. Na njuni kmetiji pa
je bilo treba tudi trdo delati.
Ker ni bilo dovolj dohodka, je
Rudi pomagal na drugih kme-
tijah. Spoznal se je takorekoč
na vse. Terezija je za svoje otro-
ke in domače potrebe vse sa-
ma sešila, da so bili otroci ved-
no lepo oblečeni.
Rudi in Terezija sta aktiv-
na v domači župniji Žusem,
sta ustanovna člana domačega
prostovoljnega gasilskega
društva, aktivna člana RK,
borcev, kmečkih žena in upo-
kojencev. Rada se udeležu-
jeta izletov in še vedno po-
magata sokrajanom.
Zlato poroko sta Drame-
tova začela v Ipavčevi hiši v
Šentjurju ter jo sklenila s sveto
mašo v cerkvi sv. Urbana v
Gorici pri Slivnici. Otroci,
vnuki in pravniki so Rudiju
in Tereziji pripravili lepo zla-
toporočensko slavje.
TV
Terezija in Rudi Drame.
V trpljenju in ljubezni
Franc in Fanika Oset iz
Šibenika pri Šentjurju sta
skupaj preživela 50 let za-
konskega življenja. Prvič
sta se poročila 21. aprila le-
ta 1951 v cerkvici sv. Ru-
perta v Šentrupertu, po 50
letih pa sta zakonsko zve-
stobo potrdila v domači hi-
ši med petimi otroki, sed-
mimi vnuki in mnogimi pri-
jatelji ter dekanom Mirkom
Zemljičem iz Šentjurja.
Franc je do svojega 46. le-
ta delal pri plavžu v Železar-
ni Štore: Doma je zidal hišo,
delal na kmetiji in tako kot
žena Fanika hodil pomagat
tudi drugim. Fanika je vse živ-
ljenje gospodinjila, skrbela
za otroke in kasneje za bol-
nega moža. S trdim delom
sta uspela do kruha spraviti
vse otroke: Franca, ki je za-
poslen v Fordovi tovarni v
Nemčiji, Jožeta, ki je gostin-
ski tehnik. Sla vico, ki stanu-
je v Pišecah, Zinko, ki je tu-
di gostinski tehnik in najm-
lajšo Anico, ki je v zavodu v
Črni na Koroškem.
Očeta in mamo vsi otroci
pogosto obiskujejo, pridejo
pa tudi vnuki Andrej, Mar-
ko, Nataša, Peter, Darja, Ma-
tej in Adrijana, ki je v imenu
najmlajših slavijencema na
zlati poroki tudi posebej če-
stitala. Zlatoporočenca živi-
ta s sinom Jožetom in njego-
vo družino.	T V
Zlatoporočenca Fanika in Franc Oset.
Živahna pri devetdesetih
Jožefo Stranič iz Velike Pirešice, ki je dopolnila 90 let, so obiskali predstavniki
krajevne skupnosti.
Slavijenka je kljub visokim letom še čila, živahna in prijetna za razgovor. Že dolga leta je
invalidsko upokojena, 25 let pa tudi že vdova. Ima tri hčerke, jesen življenja pa preživlja
pri hčerki Bronislavi. Povedala je, da je bilo njeno življenje skromno in delavno, da pa je
sedaj prav zadovoljna, saj ji je v krogu hčerkine družine lepo.	T. TAVČAR
Med obredom zlate poroke v spominski Savinovi sobi v Žalcu.
Družabna zlatoporočenca
četici zlatoporočencev sta
se pridružila tudi 83-letni
Alojz in njegova deset let
mlajša žena Ivanka Čater s
Polzele. Civilni obred zlate
poroke je v Savinovi spomin-
ski sobi v Žalcu opravil pol-
zelski župan Ljubo Žnidar,
v cerkvi sv. Marjete na Pol-
zeli pa župnik Jože Kovačec.
Alojz se je rodil na Polzeli
kot zadnji otrok Tereziji in
Francu Čatru. Po končani os-
novni šoli se je izučil za ple-
tarja in v tem poklicu delal
pri pletarstvu Grenko v Orli
vasi. Leta 1942 je bil mobili-
ziran v nemško vojsko in se
kmalu znašel v ujetništvu, ki
ga je preživel v bolgarskem
in ruskem taborišču. Po vrni-
tvi domov se je zaposlil kot
mentor pletarstva v polzelski
invalidski tovarni, sedanjem
Garantu, potem pa še v To-
varni nogavic Polzela. Upo-
kojitev je dočakal v Nemčiji,
kjer je delal vrsto let.
Ivana se je rodila v Brestav-
cu pri Rogaški Slatini. Otroš-
tvo je preživela pri starih star-
ših. Po končani osnovni šoli
se je zaposhla v Steklarni Ro-
gaška Slatina, potem pa v Orli
vasi pri Grenkotovih, kjer je
spoznala bodočega moža. De-
lala je tudi v Metki Celje in v
Tovarni nogavic Polzela, do-
kler se skupaj z otrokoma Mi-
helco in Milanom ni pridru-
žila možu v Nemčiji.
Po upokojitvi sta se vrnila
na Polzelo, kjer sta si pred tem
zgradila novo domovanje. Ju-
bilanta poznajo Polzelani kot
izredno družabna, dobrovolj-
na, na vseh področjih aktiv-
na človeka. T TAVČAR
Zlatoporočenca Kapus
Z mašo in novo zaoblju-
bo v vranski župnijski cerk-
vi sta Marija in Rado Ka-
pus z Vranskega sklenila
zlato poroko.
Zlatoporočenca Marija, po
domače Micka in Rado sta v
skupnih 50 letih vzgojila šti-
ri otroke, ki po najboljših mo-
čeh nadaljujejo njuno življenj-
sko pot. Še močneje kot otroci
so glasbi predani njuni vnu-
ki, kar so podedovali po sta-
rem očetu Radu. Ta si še ved-
no nasmejan prepeva, sklada
nove pesmi, igra na citre, har-
moniko, vodi zbore, mežnar
je že več kot 50 let. Poleg te-
ga spremlja pokojne na zad-
nji poti, gospodinji, vrtnari,
še vedno kroji in šiva... Pri
vsem tem mu žena Micka še
vedno vdano in zadovoljno
stoji ob strani, z ootimiz-
mom, dobro voljo in smislom
za humor nagovarja svoje
otroke, da pomirjeni s svoji-
mi družinami odhajajo na do-'
movanja v Washington, Chi'"
cago in Kranj. T. TAVČAR =
Zlatoporočenca Marija in Rado Kapus.
Napnite ušesa!
Pripravite trezorje!
- Št. 23. - 7. junij 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Z namišljenim
podjetjem do
poklica
Na Poslovno komercial-
ni šoli Celje že poldrugo le-
to deluje učno podjetje Her-
mes d.o.o.. Gre za praktič-
no delo v okviru namišlje-
nega podjetja, ki omogoča
dijakom usposabljanje za
temeljne naloge poslovanja
kasneje v pravem podjetju.
V projekt Slovenske centra-
le učnih podjetij iz Rač v so-
delovanju z ministrstvom za
delo, družino in socialne za-
deve, ministrstvom za šolstvo
in šport ter Zavodom RS za
zaposlovanje, je vključeno
skupno trideset učnih podje-
tij iz dvanajstih srednjih eko-
nomskih in trgovskih šol po
Sloveniji. Učno podjetje pred-
stavlja najsodobnejši model
učenja po načelu »Leaming by
doing«, ki je v Evropi zelo raz-
širjen. Na srednjih šolah po
različnih državah stare celi-
ne namreč deluje že več kot
tisoč tovrstnih podjetij.
Hermes d.o.o., kot se ime-
nuje učno podjetje na Poslov-
no komercialni šoli Celje, je
trenutno edino takšno v celot-
ni celjski regiji. Vanj so vklju-
čeni dijaki 4. letnika progra-
ma podjetniško poslovanje, v
okviru poslovna tehnika. De-
lo mladih, ki ga vodita men-
torici Marjana Leva Bukov-
nik in Zdenka Grlica, je raz-
deljeno na številna področja:
trženje, kadrovanje, finance in
računovodstvo. Njihova dejav-
nost je prodaja komunikacij-
skih in mehanizacijskih na-
prav ter pisarniškega materia-
la na drobno in debelo. Fan-
tom in dekletom gre delo očit-
no dobro od rok, saj so deni-
mo samo na Festivalu vzgoje
in izobraževanja v Celju imeli
za 19 milijonov tolarjev pro-
meta. Preko Slovenske centra-
e učnih podjetij so povezani
i simuliranimi bankami in
lavčnimi službami, carinami,
servisi za zaposlovanje in za-
varovanje in podobno.
V tem šolskem letu so se
l^eljani med drugim predsta-
lli vsem delujočim učnim
»odjetjem v Sloveniji, s kate-
imi so večinoma tudi že so-
lelovali, oblikovali spletno
tran in izdelali nov prodajni
atalog. V tem času so našli
udi svojega sponzorja, Tele-
om Slovenije, ki je dijake
sposobil za prodajo teleko-
lunikacijskih naprav in jim
udil vso potrebno pomoč na
menjenem festivalu. Za
ioštljiv in prijazen odnos, ki
je mnogim podjetjem, na ka-
tere so se obrniU dijaki, še ved-
no precej tuj, so jim slednji
nadvse hvaležni. Konec me-
seca bodo pripravili tudi in-
terni dan odprtih vrat, ko si
bodo lahko drugi profesorji
in dijaki ogledali potek dela.
Dragocene
izkušnje iz
praicse
Benjamin Olenšek, 4.f:
»Delam v tržnem komunici-
ranju, kjer se ukvarjamo z re-
klamiranjem podjetja, skrbi-
mo za stike z javnostjo, dela-
mo medijske oglase in podob-
no. Naredili smo tudi splet-
no stran podjetja, ki si jo bo
mogoče kmalu ogledati na in-
temetu. S tovrstnim delom po-
stajam bolj komunikativen,
kar mi bo kasneje gotovo v
pomoč. Po končani srednji šo-
li se nameravam vpisati na fa-
kulteto, kjer bi najraje študi-
ral računalništvo ali kaj v po-
vezavi s turizmom. Nekoč že-
Um postati samostojni pod-
jetnik, moje podjetje pa bi se
ukvarjalo z reklamiranjem.«
Sanja Arsovič, 4.f: »Zapo-
slena sem v prodaji, moja na-
loga pa je izdelava ponudbe v
slovenskem in tujem jeziku -
angleščini in nemščini. Skle-
pamo prodajne pogodbe, iz-
delujemo dobavnice, najavlja-
mo dobave, raziskujemo pro-
dajni trg in ga analiziramo, prav
tako kupce in njihove želje...
To zame pomeni novo izkuš-
njo, ki je zelo pomembna za
moje življenje. V tej stroki na-
mreč nameravam ostati. Če bo
šlo vse po sreči, se bom vpisa-
la v študij managementa.«
Maja Kumer, 4.f: »Delam
kot tajnica. S sošolko eviden-
tirava prejeto in oddano po-
što in jo vpiševa v knjigo. Za
to imava sedaj tudi računal-
niški program, kar nama pre-
cej olajša delo. V naši službi
pišemo zapisnike, vodimo in
pripravljamo sestanke. Na fa-
kulteto se bom nedvomno
vpisala, verjetno za poslov-
nega sekretarja v Mariboru -
seveda če bom sprejeta.«
Danijela Komšo, 4.f: »Za-
poslena sem na oddelku na-
bave, kjer sestavljamo doku-
mente, izdelujemo ponudbe.
sklepamo pogodbe z doba-
vitelji in podobno. Največ de-
la smo imeli z iskanjem po-
tencialnih dobaviteljev, za ka-
tere smo izdelali tudi prodaj-
ni katalog. Poslujemo z os-
talimi učnimi podjetji po Slo-
veniji, s tem pa se v praksi
učimo veščin, ki jih bomo po-
trebovaU kasneje. Po vsej ver-
jetnosti bom šolanje nadalje-
vala, kam se bom vpisala, pa
še ne vem. Imam še leto dni
časa za razmislek.«
Andrej Petek, 4.f: »V učnem
podjetju Hermes d.o.o. sem za-
poslen na področju računo-
vodstva in financ. V računo-
vodstvu, kot si lahko mislite,
imamo ogromno dela. Vodi-
mo vse glavne knjige, salda
konti, se pogovarjamo s kup-
ci in tako dalje. Moje delo je
med drugim tudi obračun plač.
Mislim, da je to za vse nas, ki
v projektu sodelujemo, veli-
ka prednost. Moja želja je, da
bi študiral računovodstvo. Ne-
koč bi namreč rad postal revi-
zor. Malo visoki cilji, a upam,
da uresničljivi.«
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Čez dve leti naj bi posta-
la učna podjetja sestavni del
izobraževalnih vsebin na
ekonomskih in trgovskih
šolah po Sloveniji, kar bo
prav gotovo koristilo tudi
delodajalcem, ki bodo s tem
pridobili preverjene, kako-
vostne in bolj samozavest-
ne (so) delavce.
Nika Strnišnik, Amadej Kumer in Matej Rovšnik iz OŠ Braslovče, ki so prejeli nagrade za literarno delo
Veveriček posebne sorte.
Nagradili in poiivalili
mlade literate
Javni Sklad Republike
Slovenije za kulturne dejav-
nosti, območna izpostava
Žalec in OŠ Griže sta pri-
pravila srečanje mladih li-
teratov Spodnje Savinjske
doline, na katerem so po-
delili nagrade in pohvale za
literarne prispevke.
Nagrade so prejeli iz OŠ
Braslovče Patricija Turnšek,
Anja Bizjak, Nika Strnišnik,
Amadej Kumer, Matej Rov-
šnik, Urška Kolenc, Luka Ko-
vačič in razredna skupnost 3.
a razred, iz OŠ Griže Mateja
Drevenšek, Simona Gobec,
Anja Ivakič, Kim Seles, Pri-
mož Reja in Pika Koštomaj,
iz OŠ Polzela Ana Matjaž, Ma-
tic Tomšič, Ajda Ježovnik,
Ana Kotnik, Tjaša Ribič, Moj-
ca Čižič in Mateja Razbornik,
iz OŠ Prebold Anja Kobal, Mi-
haela Pavlovič in Tina Basle,
iz OŠ Šempeter v Sav. dolini
Neja Dvornik, iz OŠ Vransko
Julija Pul, Maja Lebeničnik,
Karmen Sedeljšak, Mitja Pa-
pinutti in Miha Goropevšek,
iz POŠ Galicija Jani Grobel-
nik, iz POŠ Gomilsko Janja
Rančigaj in iz POŠ Trnava
Špela Povše. Pohvaljenih pris-
pevkov pa je bilo 39.
T. TAVČAR
Odlični v tujih jezikih
Ob slovesni podelitvi na-
grad in priznanj tekmoval-
cem v znanju tujih jezikov
v Ljubljani je bilo ime Ce-
lja in celjskih srednjih šol
tudi tokrat velikokrat ome-
njeno, saj so celjski dijaki
dobili vrsto nagrad in priz-
nanj, poleg tega pa so se
predstavili tudi v kultur-
nem programu.
Jera Petriček in njena men-
torica Irena Krajnc iz 1. os-
novne šole Žalec sta dobili
nagrado za drugo mesto v zna-
nju angleščine med osmošol-
ci.
Zlato priznanje za drugo
mesto na državnem tekmo-
vanju iz francoščine je dobi-
la Alefeandra Franc, brona-
sto priznanje pa Jerneja Pe-
tek in Goran Kurnik, vsi 1.
gimnazija v Celju, poučuje
jih Carmen Deržek. Srebrno
priznanje za tekmovanje v
znanju španskega jezika sta
prejeli dijakinji Poslovno-ko-
mercialne šole Celje Jasna Ke-
kič in Katja Antonič, njuna
mentorica je Lučka Rednak.
Zlata priznanja v znanju an-
gleškega jezika kot prvega tu-
jega jezika so prejele Eva Vr-
tačič, mentorica je Barbara
Kokot, Neža Lebič in Mojca
Verdnik, mentorica Alenka
Jeromel, vse tri pa so dijaki-
nje 1. gimnazije v Celju ter
Matej Drev iz Gimnazije Ce-
Ije-Center, mentorica Mate-
ja Glušič Lenarčič. Srebrno
priznanje je prejela Barbara
Rupnik, bronasto pa Klemen-
tina Goličnik, obe iz Gimna-
zije Celje-Center.
Srebrno priznanje za uspeh
na tekmovanju iz angleške-
ga jezika kot drugega tujega
jezika sta prejeli Tina Baloh
in Matej Bovha, oba iz Gim-
nazije Celje-Center, mento-
rica Aleksandra Komadina,
bronasto pa Gregor Povše, 1.
gimnazija v Celju, mentori-
ca Metka Gradišnik.
S.B.
Novo otroško igrišče
V občini Vransko so praznovanje tretjega občinskega praznika zaključili z odprt-
jem prenovljenega otroškega igrišča v Športnem parku Videm.
Igrišče je pomembna pridobitev za 78 malčkov, ki obiskujejo vrtec. Površina novega
otroškega igrišča na preurejenem starem rokometnem igrišču je 1300 kvadratnih me-
trov. Opremljeno je z novimi in starimi (obnovljenimi) igrali, vrtno hišico in peskovni-
kom.	T. TAVČAR
Št. 23. - 7. junij 2001
18

Pucko ostaja
v Šentjurju
Prestopni rok je v košarkarskih klubih zelo živahen
Po končanem košarkar-
skem prvenstvu so bile in-
formacije iz Šentjurskega pr-
voligaša sila skope, saj je
bila večina igralcev na do-
pustu. Veliko je bilo ugibanj
ali se bo uprava uspela do-
govoriti za podaljšanje so-
delovanja s trenerjem Igor-
jem Pučkom in v ponede-
ljek se je to tudi zgodilo.
Pučko bo še eno sezono os-
tal v Šentjurju, s katerimi
igralci bo začel priprave pa
še ni znano.
Največ težav je ponovno na
mestu centra, saj je Živko Mi-
sirača klub že zapustil, neja-
sna pa je usoda preostalih
dveh centrov, Jadranka Čo-
viča in Mateja Črešnika,
medtem ko so pogodbe po-
tekle tudi Damjanu Novako-
viču, Huseinu Kahvedžiču in
Vinku Rovšniku, a po dogo-
voru s Pučkom, naj bi veči-
na igralcev vsaj še sezono igra-
la v Šentjurju.
Še vedno so aktivni v Zre-
čah, kjer bodo do konca me-
seca še naprej trenirali, med-
tem pa bo Gorazd Bokšan
lahko preizkusil tudi nekaj
igralcev. Pretekli teden je s
košarkarji Rogle vadil make-
donski center Ivan Blagoje-
vič (205 cm) in videli bomo
ali je zadovoljil stroko. Eno-
letno pogodbo je že podpi-
sal 21-letni krilni igralec Go-
ran Ikonič iz Zvornika, bivši
igralec tamkajšnje Drine. S
tem delo uprave v prestop-
nem roku še ni končano. Mi-
loš Šporar je igralec Olimpi-
je, tako da bodo o njegovi
usodi odločali v Ljubljani, po-
godbe pa so potekle Beniču,
Starovasniku, Zinrajhu, Pe-
tranoviču in Hermanu. Pogo-
vori z njimi naj bi stekli v
prihodnjih dneh.
Tudi na Polzeli številnim
igralcem potekajo pogodbe,
še najtežje pa bodo v klubu
odbržali Primoža Kobaleta in
Gregorja Belino, ki sta izvrst-
no odigrala zaključek prvens-
tva in imata kar nekaj ponudb.
Kot vse kaže bo Boštjan Ku-
har Hopse vodil tudi v pri-
hodnji sezoni in že sedaj je
znano, da bo lahko računal
na Matjaža Gizeja, Blaža Ru-
čigaja in Brandona Hughesa,
ki še imajo pogodbe s klu-
bom, več o dogajanju na Pol-
zeli pa bo znano prihodnji
teden, ko naj bi uprava do-
končno poravnala zaostale fi-
nančne obveznosti do igral-
cev.
V Laškem se bo ekipa po-
novno sestala jutri, ko se bo
na večerji igralcem predsta-
vil tudi novi trener. Pivovar-
no Laško sta že zapustila El-
vir Ovčina in Ivo Nakič, med-
tem ko se Ervin Dragšič ki
mu je prav tako potekla po-
godba, o svoji nadaljnji uso-
di odloča v Kraljevu, kjer je
bil nekaj dni na oddihu. Še
vedno je zanj najbolj aktua-
len odhod čez mejo, v pri-
meru ugodne ponudbe pa po-
dobno razmišlja tudi Slavko
Duščak.
DEJAN OBREZ
Zmago Sagadin, trener KK Union Olimpija na Celjski
debati v Celjskem domu: »Moje trenerske ambicije so tjile
večje kot je to dopuščalo okolje v Celju, zato sem šel dru-
gam. Sicer pa je Slovenija tako majhna, da je v primerjavi z
Evropo manjše mesto. Lokalizmi me nikoli niso zanimali.
Vedno me je zanimala samo primerjava z Evropo. Vrhunski
šport se začne, ko pomeniš kaj v Evropi, ko se da šport
tržiti. V košarki je zelo težko držati stik z Evropo, čeprav
Union Olimpiji to uspeva že desetletje. Če bi hotelo imeti
Celje vrhunski košarkarski klub, bi moralo biti za to naj-
prej občinsko vodstvo, ki bi podpiralo košarko. To pa je bil
problem Celja že v mojih časih. Podpiralo se je rokomet in
atletiko, košarka je bila na stranskem tiru. Ker sem to kma-
lu začutil, sem odšel. Danes bi morali v Celje rekrutirati
tudi košarkarje iz Laškega, Polzele, Zreč, Slovenskih Ko-
njic, če bi se hoteli iti resno košarko. Problem je tudi v tem,
da se je podpora vrhunskemu športu danes skoncentrirala
na lokalni ravni. Union Olimpijo danes podpira le ljubljan-
sko gospodarstvo, ostala podjetja pa lokalne klube. Zato
ima Ljubljana danes košarko, Maribor nogomet, Celje pa
rokomet.«	NGL
Smučarji radi letijo
Smučarski klub Unior Celje je na zaključku sezone zbral klube vzhodne regije na
letališču v Levcu, obiskal pa jih je tudi Tone Vogrinec.
^ Najuspešnejšim tekmovalcem je priznanja podelil predsednik celjskega kluba Janko
Šopar, najbolj pa so se razveselili dodatnih nagrad organizatorja, poletov z letali in baloni.
Med klubi je drugo mesto zasedel SK Velenje, pri Celjanih pa so se posamično najbolj
izkazali Bernard Vajdič (na sliki prvi z leve), dvakratni študentski prvak in 3. na DP v
slalomu, ter Ana-Michelle Stipič, Nejc Lovec in Denis Srebot, ki so bili drugi v svojih
kategorijah v vzhodni regiji.
Olimpijski tek 2001
Na devet kilometrov dolgo progo proti Šmartinskem jezeru in na pol krajšo razdalji
se je z Dečkove ceste zapodilo 179 tekačev.
Na daljši razdalji so bili najhitrejši Celjani Zdravko Grahut (29 minut in 41 sekund)
Zlatko Lah in Damjan Zupane, pri ženskah pa njuni someščanki Mojca Beltram (37,08) ii
Darja Selak, med njiju pa se je vrinila na 2. mesto Petra Pungaršek iz Šentjurja. Društvc
maratoncev in pohodnikov Celje je pripravilo še Binkoštni pohod, nekateri člani se bode
udeležili ultramaratona v Bielu, zahteven organizacijski zalogaj pa bo Maraton državnost
25.junija v Celju.	Foto: G. DOMJAN
Druge v državi
v Zagorju se je končalo letošnje državno prvenstvo starejših deklic v rokometu.
Rokometašice Žalca pod vodstvom trenerja Danila Kovačiča so v polfinalu z odlično
igro premagale Zagorje z 11:8. V drugem polčasu tekme finala proti Izoli pa jim ni uspelo
zadržati neodločenega rezultata iz prvega polčasa, tako da so morale zmago prepustiti
Primorkam in se zadovoljiti z 10:13. Žalčanke so tako v končni uvrstitvi končale na dru
gem mestu pred Zagorjem in ekipo PUV Nivo Celje. Za najboljšo vratarko turnirja je bila
proglašena igralka Žalca, Natja Pavlič.	ZB
Zmaga v Vinsko Goro
četrtega memorialnega nogometnega turnirja Milana Matjašiča (bivšega delavca Policij
ske postaje Celje) se je v Trnavi udeležilo šest ekip, Juršinci, Trnava, Leteči Celje, Ka(
Koper in Vinska Gora (na sliki), ki je bila tudi najboljša na travnatem igrišču manjši
dimenzij.
Št. 23. - 7. junij 2001
ŠPORT
19
Šmartno za prvo ligo
Nogometaši Esotecha pred neslutenim podvigom - Z Dravinjo brez naj
strelca Arliča
Varovanci trenerja Voji-
jlava Simeunoviča povsem
iiami odločajo o svoji uso-
di. Na drugem mestu dru-
^oligaške razpredelnice
imajo dve točki prednosti
pred Aluminijem, z zmago
i zadnjem krogu pa bi se
začelo veliko slavje. Šmar-
(iani še niso bili v najviš-
jem rangu domače konku-
rence.
Leto 1981
Bojan Prašnikar, golgeter
iz Šmartnega ob Paki, je leta
1981 igral in obenem vodil
moštvo, ki je osvojilo vrh v
prvi slovenski ligi. Zaradi de-
narne stiske se je klub odpo-
vedal nastopu v takratni drugi
zvezni ligi. Rana je ostala.
Prašnikar je z Olimpijo le-
tos ostal brez obeh lovorik,
kot članu predsedstva NK
Esotech Šmartno pa se mu
vendarle obeta uspešen ko-
jec sezone. »V nedeljo je treba
zmagati. Za te dni je napo-
vedana seja vodilnih v klu-
bu. Igralci so namreč z re-
zultati postavili klub pred
dejstvo,« je sporočil iz Ljub-
ljane.
Leto 1995
s pokroviteljem Ero so
imarčani 1995. vstopili v
[valifikacije za 1. SNL, a je
lila Izola uspešnejša. »Zdaj
zole ni pravzaprav nikjer več.
Bi pa smo bili zaradi takrat-
dh pravil prikrajšani za vstop
Qed ehto,« se dogodkov spo-
iiinja Alojz Polak, tehnič-
d vodja ekipe, ki je v klubu
od leta 1975. »Tokratne pri-
ložnosti ne smemo izpustiti
iz rok. Če nam uspe, bo pre-
hod naprej odvisen od financ,
torej od predsedstva kluba in
sponzorjev!«
Za dobre živce
Zadnji teden je bil pretres-
ljiv. Odprla se je izjemna pri-
ložnost in štele so le zmage.
V sredo je v Šmartnem go-
stoval Viator&Vektor, ki ga
vodi Miloš Šoškič. Ob pol-
času je bilo še 0:0, sledil je
močan naliv in vprašljivo je
bilo celo nadaljevanje tekme.
Po strelu Ramiza Smajlovi-
ča z glavo je žoga le končala
v ljubljanski mreži. Gosto-
vanje v Vipolžah pri Brdih je
prav tako zgodba zase. Dru-
gi proti predzadnjemu. A Br-
da so 20 minut pred koncem
vodila s 3:1. »Dobih smo dva
butasta gola skoraj s sredine
igrišča, tretjega pa, priznam,
po lepi akciji domačih. Igriš-
če sta zapustila naša bočna
igralca, trener Vojislav Si-
meunovič je dodal še dve >špi-
ci< in stisnili smo jih v šest-
najstmetrski prostor,« pripo-
veduje z 21 goli najboljši stre-
lec lige Borut Arlič, ki je za
zmago s 4:3 zadel v sodni-
kovem podaljšku. V nedeljo
bo na tribunah - nespamet-
no si je prislužil četrti rume-
ni karton.
10. junij
Občinski praznik imajo v
Šmartnem proti koncu leta,
morda se bodo v nedeljo pre-
mislili. Za vstopnico boste
dobili golaž, domačim bo
teknil, če pade regijski tek-
mec Dravinja. Nekaj indicev
je govorilo o denarnih oblju-
bah iz Kidričevega večim tek-
mecem Šmarčanov, tudi Ko-
njičanom. A tudi Aluminiju
lahko teoretično spodrsne, saj
bo gostoval v Ivančni Gori-
ci. Direktor Esotecha Šmar-
nega Alojz Podgoršek je op-
timist: »Priložnosti ne name-
ravamo zamuditi, čeprav bo
poleg Arliča manjkal še Purg.
Res je, da tako kot domala
vsi prvo in drugoligaši nismo
imuni na denarne težave, ven-
dar smo jih znali prebroditi.
Ekipo krasi zagrizenost, je
kvalitetno vodena in ni raz-
logov, da ne postavi pike na
i!«
D.Š.
Ekipa Šmartnega julija leta 1981, desno stoji Bojan Prašnikar.
Revija nadobudniii žogobrcarjev
Tisoč gledalcev, 350 mladih igral-
'€v, 24 ekip, 55 organizatorjev - to so
ievilke, ki najbolje ponazarjajo raz-
ežnosti mednarodnega nogometne-
ga turnirja mlajših kategorij, ki je bil
Celju že petič, a prvič dvodnevni.
»Z obiskom smo seveda zadovoljni,
ačrte nam je pokvarilo le deževno vre-
le v nedeljo,« pravi Jani Žilnik, usta-
ovitelj nogometne šole Mali šampion,
i sedaj deluje pod okriljem Šolskega
ogometnega centra pri CMC Publi-
umu. »Izidi so bili v ozadju, vseka-
or pa veseli dejstvo, da so se naše ekipe
(lakovredno kosale s Crveno zvezdo.
Hajdukom, reprezentanco Slovenije,
kar kaže na našo pravilno usmeritev.
V Šolskem nogometnem centru delu-
je 10 trenerjev, ki imajo pod nadzo-
rom 240 otrok. K našemu delovanju
pripomorejo s svojimi prispevki tudi
Slada, Agencija S, Felix, Birobit, Celj-
ski grof, Selmar in drugi,« je še pove-
dal Žilnik.
Ekipi Malega šampiona sta v konkurenci
do 8 let osvojili 4. in 5. mesto, med leto
starejšimi dečki je bil Mali šampion 6.,
prav tako pa Publikum v kategoriji U-14,
kjer je prvo mesto osvojila reprezentanca
Slovenije. Sicer pa sta največ pozornosti
tako med mladimi kot starimi pritegnili
vodstvi Crvene zvezde in Hajduka, spo-
minkov pa kar ni bilo dovolj. D.Š.
V revialni tekmi so celjski športni novinarji premagali ekipo pokroviteljev
in trenerjev Malega šampiona s 3:2. Pokrbvitelji-trenerji: Podkoritnik, Pol-
šak, Žvegler, Čretnik, V. Obrez, Perme, Jager, Žilnik, Vidmar 2 gola. Novinar-
ji: Pfeifer, Kusič, Milovac, Lukač, D. Obrez 2, Pantelič, Tešnjak, Šuster 1.
Selekcija Publikuma do 14 let
PANORAMA
NOGOMET
II. SNL
28. krog: Esotech Šmart-
no - Viator&Vektor 1:0 (0:0).
Smajlovič (73). Livar Ivanč-
na Gorica - Dravinja 0:1
(0:0). Sire (78). 29. krog: Br-
da - Esotech Šmartno 3:4
(0:1). Kraljevič (19), Korun
(72),Repovž(75),Arlič (90).
Dravinja - Viator&Vektor 1:2
(0:0). Krajnc (55). Vrstni red:
Živila Triglav 70, Esotech
Šmartno 59, Aluminij 57, Ja-
dran Šepič 53, Elan Granit
Commerce 51, Dravinja 41,
Viator&Vektor 39, Zagorje 37,
Livar Ivančna Gorica, Želez-
ničar Ligro 36, Nafta 34, Fe-
roterm Lenterm 28, Beltinci
24, Brda 14, Renkovci 12.
lil. SNL sever
25. krog: Asfalti Ptuj - Vran-
sko 4:0, Zreče - Paloma 3:0,
Kozjak - Mons Claudius 1:2,
Usnjar-Fužinar 3:1. Vrstnired:
Asfalti Ruj 65, Usnjar 52, Koz-
jak 42, Paloma 41, Krško 39,
Mons Claudius 38, Zreče 32,
Gerečja vas, Vransko 28, Stojn-
'ci, Hajdina 26, Rogoza, Kovi-
nar Mascom 25, Fužinar 17.
MAUNOGOMET
L celjska liga: Robokom -
Veflon 0:3, Cosmos - Klateži
2:2, Šmartno - Maček tisk 1:2,
Skavti Policija - Koma 6:3, Celj-
ski grof - Romida 3:2, Pelikan
- Prijatelji 4:0. Vrstnfred: Vef-
lon 24, Cosmos 23, Pelikan 21,
Šmartno 13, Celjski grof 12,
Robokom 11, Klateži, Maček
tisk 9, Prijatelji 8, Skavti Poli-
cija 7, Romida 5, Koma 4.
Občinska liga Štore: Ko-
vinar - Pečovje 1:8, Lipa - So-
koh 1:1, Gamsi - Mladi kna-
pi 4:0, Gadi - Laška vas 1:15,
Pečovje - Kanarčki 7:4, Ko-
vinar - Voc 6:1, Inexa - Sv.
Lovrenc 1:4. Vrstni red: Li-
pa, Pečovje 26, Sokoli 23,
Laška vas 21, Inexa, Sv. Lo-
vrenc 18, Kovinar 13, Gamsi
12, Voc 8, Gadi 7, Kanarčki
2, Mladi knapi 0.
pPORTNI
kOLEDAR
S0B0TA9.6.
ATLETIKA
Finale atletskega pokala
Slovenije - Celje: 15.30
ROKOMET
Mednarodni turnir
mladink- Celje: Celeia Celje
- Podravka (17), Podravka -
Dunaferr (18), Celeia Celje -
Dunaferr (19).
NEDELJA 10.6.
ATLETIKA
Finale atletskega pokala
Slovenije - Celje: 15.30
NOGOMET
2. SNL, 30. krog- Šmart-
no ob Paki: Esotech Šmart-
no - Dravinja (17)
NA KRATKO:
Celje: Na državnem prvens-
tvu za kadetinje v kegljanju
je bila 2. Sabina Koljič (865
podrtih kegljev), 3. Barbara
Fidel (865), 5. Dobrila Vu-
čenovič (811), 7. Rada Savič,
8. Zorica Gluvič in 10. Nada
Savič, vse iz celjskega Miro-
teksa.
Rečica pri Laškem: Četr-
tega kroga državne lige v stre-
ljanj u s pištolo in revolver-
jem se je udeležilo 26 ekip s
84 tekmovalci. Domači klub
je bil ekipno 2. in 5., strel-
sko društvo Celje pa v obeh
disciplinah mesto za njim.
Posamično se je najboj izka-
zal Celjan Slavko Frece s 1.
mestom z revolverjem.
(VL.)
Celje: 4. šahovskega spo-
minskega turnirja Staneta
Pertinača in Janija Bervarja
se je udeležilo 22 šahistov.
Zmagal je Dušan Brinovec,
šest točk pa je zbral tudi Bo-
žo Štucl. (J.K.)
Salzburg: Za enajsto zma-
go na turnirju so kegljavke
Miroteksa zrušile rekord keg-
ljišča, nova najboljša znam-
ka je 2638 podrtih kegljev.
Najboljše so bile Mira Gro-
belnik (463), Andreja Raz-
lag (449) in Biserka Petak
(446). (J.K.)
Novo Celje: Pred dvorcem
bo od petka do nedelje med-
narodni konjeniški turnir v
preskakovanju zaprek. Orga-
nizator, konjeniško društvo Pe-
gaz, pričakuje poleg domačih
tudi jezdece iz Hrvaške, Itali-
je, Avstrije in Nemčije. Jutri
bo tudi tekmovanje v spremost-
ni vožnji kočij - dvovpreg.
Celje: Športno društvo Ga-
berje vabi mlade na huma-
nitarno-športno akcijo Veter
v laseh - s športom proti dro-
gi. V soboto bo med 9. in 12.
uro zelo živo pred Giga špor-
tom na Dečkovi cesti, kjer se
bodo pomerili rolarji v pa-
ralelnem slalomu, ter plesne
skupine in košarkarji. V po-
nedeljek in sredo se bo do-
gajanje preselilo na igrišča v
Gaberju, kjer bodo tekmo-
vanja v odbojki in v malem
nogometu.
Slovenj Gradec: Na konje-
niškem turnirju v preskakova-
nju zaprek je v mladinski kon-
kurenci na višini 110 cm zma-
gala 13-letna Tajda Bosio, Sa-
ra Belak pa je bila 7, obe sta
članici KK Celje. Kljub neure-
jenim razmeram v Wubu, pod
vodstvom trenerjev Matjaža Či-
ka, Darje Pangeri in Aleša Pevca
raste nova generacija obetav-
nih tekmovalk.
Plavalni klub Marines Neptun Celje
organizira v času od 9. do 13. 7. (julija)
tečaj z nazivom
»VADITELJ PLAVANJA«.
Tečaj bo na letnem kopališču (teoretični in praktični del).
Prijave sprejemamo do 1. 7. 2001 po tel.: 03/ 5471 160,
vsak dan od 9. do 12. ure.
- Št. 23. - 7. junij 2001
20
KRONIKA S CELJSKEGA
Kako podirajo novinarji?
Predstavniki sedme sile so se vso soboto kopali v lastnem potu -Najboljši kegljač je Korošec Ivo Mlakar - Patentiral
smo »Violetin met«
v vrstah sedme sile se
marsikaj dogaja. Tudi na
Celjskem, kjer pod okriljem
Društva novinarjev Slove-
nije samostojno deluje ak-
tiv tega društva. Na družab-
nih srečanjih je ponavadi
zelo zabavno. Tiidi v sobo-
to je bilo, ko so člani celj-
skega aktiva DNS v Sloven-
skih Konjicah ponovno pri-
pravili tekmovanje novi-
narjev severovzhodne Slo-
venije v kegljanju.
Celjanom so se tudi letos
pridružili predvsem kolegi s
Štajerske, Koroške in iz Ša-
leške doline. Ko so okoli de-
vetih (kar je za predstavnike
tega poklica zelo zgodnja ura)
pričeli prihajati v dvorano Ko-
njičanke, je bila pred igro po-
trebna kakšna ura ogrevanja.
Med prvimi sta kegljala Fran-
ček Kramer, dolgoletni no-
vinar, vodja dopisništva Ve-
čera in urednik novinarske-
ga humorističnega časopisa
Pipec (kolegom iz drugih ak-
tivov so Pipca predstavili prav
na tem srečanju) ter Miran
Korošec, od lani predsednik
celjskega aktiva DNS, sicer
pa celjski dopisnik Radia Slo-
venija in nekdanji urednik Ra-
dia Celje, ki ga je bodril sin
Luka.
Zasluga za to, da se je eki-
pa, imenovana Victory, v za-
sedbi predstavnic medijske
hiše NT&RC sploh lahko pri-
javila k tekmovanju, gre pri-
pisati urednici Radia Celje
Nataši Gerkeš Lednik. So-
proga dopisnika Večera Ale-
ša (ki se je izkazal kot vodja
tekmovanja), sicer ni keglja-
la, se je pa na stisko odzvala
prav po radijsko. Takoj je po-
klicala kolegico Matejo Pod-
jed in ji povedala, da bo tre-
ba rešiti položaj. Slednja si-
cer ni nameravala kegljati,
vendar tudi med novinarji ve-
lja, da se kolegov ne pušča
na cedilu. Tako se je sopro-
ga igralca SLG Celje Mira
Podjeda ter mati absolventa
etnologije, sociologije kultu-
re in madžarščine Dana in
nekaj let mlajše Nine, od čla-
nic ekipe Victory na stezo po-
dala prva. Sledila ji je Vesna
Lejič, prej radijska novinar-
ka, od februarja pa vodja mar-
ketinga medijske hiše
NT&RC, ki je prišla na sre-
čanje z življenjskim sopot-
nikom, računalniškim stro-
kovnjakom Matejem Mla-
karjem ih sinovoma Tibor-
jem in Aljažem. Kmalu so
prišli tudi Stamejčiči - Bran-
ko in Ivana s hčerami Nušo
in Ano. Branko se je pome-
ril v ekipi z direktorjem hiše
NT&RC Srečkom Šrotom (ki
je zaradi svojega službenega
položaja tekmoval izven kon-
kurence) ter velenjskim »pa-
parazzom« Hinkom Jerči-
čem. Na stezi je bil tudi upo-
kojeni novinar Janez Sever
(Nova doba. Delavska enot-
nost), ki so ga bodrili sopro-
ga, novinarka Večera Marlen
Premšak, hči Nina in sin Lu-
ka, fotograf, ki je na tekmo-
vanju sodeloval kot član ene
od kegljaških ekip.
Srečko Šrot je na tekmo-
vanje prišel s hčerko Nata-
šo, njenim izvoljencem To-
mažem ter s sinovoma Žigo
(ki je navdušen ribič) in Ja-
šo. Kegljanja se udeležujejo
že vrsto let, tokrat pa je manj-
kala nežnejša predstavnica
družine Nada Kumer, dopi-
snica TV Slovenija, ki je si-
cer redna gostja kegljaških in
tudi smučarskih srečanj.
Za pravo atrakcijo je po-
skrbela novinarka Večera
Violeta Vatovec Einspieler,
ki je izumila poseben način
metanja. Ta se od sobote
imenuje »Violetin met«. Vsa-
ko od petdesetih krogel je vr-
gla tako, da se je sprehodila
po stezi, si kroglo dala med
noge in jo na stezo izpustila
iz čepečega položaja. Da je
takšen način lahko uspešen,
je dokazalo 133 podrtih keg-
ljev in drugo mesto v kate-
goriji posameznic. Kot čla-
nica ekipe Večernic je sku-
paj z Betko Zorman in ured-
nico tednika 7D Glorijo Ma-
rinovič dosegla prvo mesto
med ženskimi eldpami. Vio-
leta je vse medalje obesila
okoli vratu mlajše hčerke
Evelin, ki se je nagrade zelo
razveselila.
Sploh pa je družina Eins-
pieler vešča dobrih metov.
Violetin soprog, celjski do-
pisnik Dela (vrsto let dopi-
snik iz Sarajeva) Vili je mi-
nuli torek s člankom razbe-
snel celjskega župana, nje-
gov brat Edo pa je fotore-
porter, ki se pod fotografije
že vrsto let podpisuje kot
Sherpa. Vili in Edo sta si
bratovsko ljubezen dokazo-
vala še potem, ko so se osta-
li izčrpani tekmovalci in na-
vijači že odpravili na kosilo
v Lovski dom Loče. Hrabro
sta namreč ostala na kegljiš-
ču in zaigrala še enkrat, za
večerjo. Kdo jo bo plačal, je
ostala skrivnost.
Zmago je med novinarji sla-
vil Večerovec Zmago Gom-
zi, čeprav je imel šele tretji
rezultat absolutno. Premaga-
la sta ga namreč Korošec Ivo
Mlakar, ki je imel absolut-
no najboljši rezultat, in di-
rektor NT&RC Srečko Šrot.
Da lahko družina dobro de-
luje tudi, če je v njej novi-
nar, so spet dokazali tudi
družinski člani Milene Breč-
ko Pokiič. Mož Janko, rav-
natelj Srednje ekonomske
šole Celje, je po koncu so-
botne mature ravno še ujel
kosilo, podelitev priznanj in
srečolov, starejši sin Primož,
študent 3. letnika prava, si
je odtrgal urico študija in v
Loče prišel iz Maribora,
najmlajši Lenart pa je bil za-
poslen z mislijo, zakaj na
srečolovu nikoli ne zadene
nič od tistega, kar bi si že-
lel. Najbolj srečno roko pri
omenjeni dejavnosti je imel
novinar NT Sebastjan Ko-
pušar, ki je postal dobitnik
glavne nagrade - hladilnika,
domov pa je odnesel tudi dve
darili znanega zlatarstva in
varilni aparat, ki mu bo gle-
de na posebnosti njegovega
avtomobila zagotovo prišel
še zelo prav...
Skratka, bilo je lepo. Priš-
lo nas je veliko, iz različnih*
koncev in vetrov, mladih, sta-
rih, zaposlenih, svobodnih.
honorarnih, športnih in man
športnih. Nekaj kolegov sme
pogrešali. Razlog, da jih ni bi
lo, je bila vsaj pri nekateril
najbrž bojazen, da bi jim sklo
njena drža zaradi bolečih no{
kakšen dan po tekmovanju za
majala vero v lastno pokonč
nost. Novinarji, ki se tega ne
bojimo, pa smo se vso sobo-
to zares odlično zabavali.
ALMA M. SEDLAR,
Foto: SHERPA
Skupaj na stezi (z desne): Branko Stamejčič, Janez Sever in Srečko Šrot.
Večerovec Zmago Gomzi je »pometel« z uradno konkurenco.
Večernice (Violeta V. Einspieler, Betka Zorman in Glorija Marinkovič),
zmagovalke ekipno, Betka pa absolutno četrta.
- Št. 23. - 7. junij 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
21
Lepša podoba
hriba nad Celjem
Zanimiva obnova cerkvene fasade - V jeseni bo predaval
bivši podkancler
Jožefov hrib dobiva konč-
fi podobo. Po zaključeni ob-
lovi velikega poslopja du-
(ovno prosvetnega centra
loma sv. Jožefa, obnavlja-
0 še fasado cerkve sv. Jože-
Obnova pročelja je v glav-
lem končana, primernejšo
odobo dobiva še zunanjost
irezbiterija, oltarnega dela.
'erniki majhne župnije so v
ireteklih letih veliko prispe-
ali za obnovo cerkvene stre-
le, notranjo električno nape-
^vo, notranje pleskanje ter
ireureditev oltarnega dela.
okrat je drugače, saj je na-
)go v zvezi s sanacijo in bar-
anjem pročelja prevzela ob-
ina. Uspela je namreč najti
ponzorje, ki pomagajo z de-
i jm ali s sredstvi. Tako Grad-
beništvo Božičnik prispeva
odre. Cinkarna Celje zagotav-
lja barvo, invalidsko podjet-
je Zaupanje pa opravlja delo.
Vrednost obnove fasade zna-
ša vsaj 6 milijonov tolarjev.
Obnova fasade je bila po-
sebno potrebna po končani ob-
novi Doma sv. Jožefa, ki je
dobil novo fasado, cerkev pa
je zato bila videti zanikrna. V
župniji želijo nato nadaljevati
z obnovo cerkvenih orgel, ki
bi jih obnovili za 150-letnico
prihoda lazaristov na Jožefov
hrib, v Domu sv. Jožefa pa je
potrebno še dvigalo.
Sicer pa je zanimivo, da je
postal Jožefov hrib zelo obi-
skana točka. Tako so lani na-
šteli v domu nad 7 tisoč noči-
tev ter še 5 tisoč udeležencev
različnih enodnevnih priredi-
tev (lani je bilo v njem vsega
skupaj 220 prireditev). Pri-
hajajo obiskovalci iz vse Slo-
venije in drugih držav. Med
odmevnejšimi jesenskimi do-
godki bo evropski izobraže-
valni dan, na katerem bo glav-
ni predavatelj bivši avstrijski
podkancler dr. Erhard Busek
(sedaj direktor inštituta za de-
žele, ki se približujejo EU).
Med najbolj obiskanimi jesen-
skimi dogodki bo slovenski
redovniški dan, leta 2002 pa
evropska poletna univerza o
združeni Evropi, v organiza-
ciji evropske škofovske kon-
ference.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Šolski čebelnjak
Na Vrtnarski šoli Celje so v torek odprli prenovljen šolski čebelnjak z osmimi novimi
čebeljimi družinami, ki so jim jih podarili slovenski čebelarji.
Po mnenju predsednika Čebelarske zveze Slovenije Lojzeta Peterleta čebelnjak pomeni,
da se bo razvijal odnos mladih ljudi do čebelarstva in do narave s pomočjo starejših, ki
imajo izkušnje. »Naša >kranjska sivka<, kot ji rečemo, ni le pridna živalca, ampak je tudi
izraz naše skrbi do okolja. Tam, kjer čebele padajo zaradi neodgovorne rabe kemije, tam
je jasno, da se življenje končuje,« je dejal Peterle.	S.B., Foto: GAŠPER DOMJAN
Celjski
čebelarski jubilej
Marčevska številka Slo-
enskega gospodarja, ki je
il konec sedemdesetih let
evetnajstega stoletja
ljudstvu v poduk«, je med
rugim prinesla tudi zapis
leta 1876 v Celju ustanov-
enem Čebelarskem druš-
u v fantovski šoli, ki je v
ratkem času v svoje vrste
ritegnilo kar 120 članov in
Qo med šestimi takratni-
li čebelarskimi društvi na
lajerskem številčno naj-
ločnejše.
Prav brskanje po arhivih je
Bljske čebelarje, preko 80
lanov Čebelarskega društva
lenrik Peternel, ki ga zad-
ja tri leta vodi predsednik
eter Gradišnik, pripeljalo
D tega, da na hitro pripravi-
I praznovanje častidjivega
ibileja, 125-letnice delova-
a društva, ki ga nista pre-
nili niti obe svetovni voj-
. »Čebelarji iz Laškega so
un povedali, da se priprav-
ijo na praznovanje 100-let-
ce svojega dela, Id ga bodo
leležili prihodnje leto, pa
10 še mi malce pobrskali
I svoji zgodovini,« je v so-
boto ob praznovanju pripo-
vedoval Gradišnik in dodal,
da je k največjemu razmahu
čebelarstva v Celju prispeval
prav Henrik Peternel.
Duhovnik po rodu iz Go-
rice, ki je svoje življenje v
veliki meri posvetil čebelars-
tvu ter vse do svoje smrti v
letu 1952 deloval tudi kot če-
belarski učitelj po Sloveniji
in v tujini, je eno svojih hiš
zapustil tudi celjskim čebe-
larjem. Lani so poslopje v Za-
gradu preuredili v čebelarski
dom, kjer se srečujejo, v oko-
lici pa seveda skrbijo za svo-
je čebele. »Veliko pozorno-
sti posvečamo strokovnemu
delu, zato smo tudi sobotno
slovesnost ob naši 125-letmci
izkoristili za promocijo kon-
trolirane pridelave medu v
Sloveniji, slovenskega medu
z zaščiteno blagovno znam-
ko,« poudarja Gradišnik. Ob
praznovanju so dan odprtih
vrat čebelarskega doma zdru-
žili še z razstavo opreme, ki
jo potrebujejo čebelarji, ter
seveda različnih izdelkov iz
slovenskega medu.
I. STAMEJČIČ
Sobotni dan odprtih vrat čebelarskega doma.
- Št. 23. - 7. junij 2001
22
KRONIKA
O Kamenikovih copatih
zdaj še v francoščini
Zadeva Kamenik se je v slovenski javnosti že polegla, ko je udarila novica, da se bo sojenje
vrnilo na začetek
Po odločitvi vrhovnega so-
dišča bo Kristijan Kamenik,
še vedno domnevni štiri-
kratni morilec v Tekače-
vem, spet sedel na klop dvo-
rane celjskega okrožnega
sodišča. Eden najodmev-
nejših in najdaljših sodnih
procesov v zgodovini slo-
venskega sodstva se bo ta-
ko pričel znova. Kameniku
bo sodil isti senat, glavna
obravnava pa naj bi se pri-
čela predvidoma septembra.
Od januarja leta 1998 do
marca 2000 je trajal sodni
proces zoper Kristijana Ka-
menika (29) iz Slovenskih
Konjic, ki ga je Okrožno so-
dišče v Celju 13. decembra
leta 1999 obsodilo na dvaj-
set let zapora zaradi brutal-
nega zločina, ki naj bi ga (z
doslej še neznanim) sostoril-
cem izvršil 4. marca leta 1997
v Tekačevem bUzu Rogaške
Slatine. Kamenik se je na pr-
vostopenjsko sodbo pritožil.
Višje sodišče v Celju pa nje-
govi pritožbi ni ugodilo. Sle-
dila je obtoženčeva prhožba
oziroma zahtevek za varstvo
zakonitosti na Vrhovno so-
dišče R Slovenije, senat tega
sodišča pa je na seji marca
letos odločitev obeh celjskih
sodišč razveljavil in zadevo
vrnil v ponovno sojenje.
Zmaiičena
trupla
Ko so, dan po zločinu, celj-
ski policisti vstopili v notra-
njost stanovanjske hiše v Te-
kačevem in njeno neposred-
no bližino, so zagledali mla-
ke krvi, v posameznih pro-
storih pa štiri zmahčena tru-
pla. Očitno je bilo, da je nek-
do mučil in s strelnim orož-
jem umoril Štefana Poharca
(73) in njegovo ženo Fran-
čiško (75) ter njuni sostano-
valki Heleno Krošlin (36) in
njeno hčerko, srednješolko
Viktorijo (17). Domnevnega
storilca Kristijana Kamenika
so policisti aretirali 27. apri-
la na bencinskem servisu v
Slovenskih Konjicah.
Med hišno preiskavo pri Ka-
meniku so policisti našli in
zasegU športne copate in jih
dali v analizo strokovnjakom
v kriminalističnem laborato-
riju notranjega ministrstva,
dva izvedenca za sledi (Mar-
jan Stanislav Puc in mag.
Ervin Drašler) pa sta potem
na sodnem procesu podala
svoji mnenji. Po njunih trdi-
tvah se sledi, najdene na kraju
zločina, ujemajo z odtisi
športnih copat Kristijana Ka-
menika. V dokazovalnem po-
stopku je sodišče izvedlo še
vrsto drugih dokazov, zasli-
šalo množico prič, prav od-
tisi športnih copat pa pred-
stavljajo glavni materialni in
obremenilni dokaz, da je Ka-
menik usodnega dne bil na
kraju zločina, kar je sam ves
čas sojenja kategorično za-
nikal.
Na vztrajno zahtevo Kame-
nikovih zagovornikov (sprva
sta bila to mag. Drago Dem-
šar in Danijel Planinšec, na-
to pa deloma Planinšec in vse
do konca odvetnica Marjeti-
ca Nosan iz Celja) je senat,
ki mu je predsedovala sod-
nica Ingrid Lešnik, pristal
na ti. »nepristransko« izveden-
sko institucijo, torej na še eno
analizo, ki so jo izvedli stro-
kovnjaki v inštitutu v okviru
pravne fakultete v mestu Lau-
sanne v francoskem švicar-
skem kantonu. Švicarska
analiza se resda v večini ele-
mentov ujema z izsledki slo-
venskih izvedencev, v enem
pa se v podrobnostih razliku-
je, to pa je bil poglavitni raz-
log za dvom, ki ga je senat
vrhovnega sodišča razrešil ta-
ko, da je razveljavil tako sod-
bo okrožnega kot višjega so-
dišča v Celju in zadevo vrnil
v ponovno sojenje. To bi se
moralo začeti v razumnem ro-
ku, saj bi se v nasprotnem pri-
meru znalo zgoditi, da se bo
Kristijan Kamenik, ki je tre-
nutno v preiskovalnem pripo-
ru zaradi domnevne vplete-
nosti v neko drugo kaznivo
dejanje, na vnovičnem soje-
nju branil s prostosti.
Šificarsld
stroicovnjalci
Okrožni državni tožilec Mi-
lan Birsa je na torkovi novi-
narski konferenci dejal, da
bo na ponovnem sojenju treba
odpraviti pomanjkljivosti, na
katere je v sodbi opozorilo
vrhovno sodišče. Bistvo te na-
loge pa je v tem, da bo sodiš-
če moralo neposredno, torej
na sami glavni obravnavi, za-
slišati švicarske strokovnja-
ke, avtorje izvedenskega
mnenja, njihovo mnenje pa
soočiti z mnenji slovenskih
izvedencev. »Računal sem si-
cer na potrdilno sodbo vrhov-
nega sodišča, ni pa me pre-
senetilo, da je prišlo do za-
vrnitve in vrnitve v novo so-
jenje. Zdaj je moja naloga ta,
da se na novo glavno obrav-
navo pripravim, obtožnica pa
bo ostala takšna, kot je bila
do zdaj,« je povedal tožilec
Birsa in še pripomnil, da bo
v slovenski sodni praksi tre-
ba čimprej doreči tudi to, ali
sme tuja izvedenska institu-
cija nastopiti pred sloven-
skim sodnim senatom. Zdajš-
nja zakonodaja namreč tak-
šno možnost izključuje.
Na kasnejšem pogovoru z
novinarji je Kamenikova za-
govornica odvetnica Marje-
tica Nosan, prepričana, da
je njen varovanec nedolžen,
izrazila zadovoljstvo nad od-
ločitvijo vrhovnega sodišča,
ki je s tem posredno prisluh-
nilo tudi njeni zahtevi, je pa
ocenila, da je okrožna sod-
nica Lešnikova ves čas ko-
rektno vodila sodni postopek.
Kako bo potekal nov dokaz-
ni postopek in na kaj se bo-
do osredotočala vprašanja iz-
vedencem, pa bo izključno
v presoji sodišča, je odgovo-
rila na novinarsko vprašanje,
ter pristavila, da bo na po-
novnem sojenju najbrž kar
nekaj težav zaradi jezikovnih
pregrad, četudi bo med za-
sliševanjem švicarskih izve-
dencev zagotovljeno tolma-
čenje (najverjetneje) v fran-
coskem jeziku. »Vsekakor bo
treba na novi glavni obrav-
navi razrešiti temeljno vpra-
šanje, ki se ves čas postopka
pojavlja, to pa je - copat,« je
bila Nosanova tudi malce
prijetno hudomušna.
MARJELA AGREŽ
Kristijan Kamenik je bil marca lani obsojen na 20 let zapora.
Odvetnica Marjetica Nosan: »Sodišče bo v celoti izvedlo nov postopek,
zaslišalo vse izvedence in soočilo njihova mnenja ter se potem odločilo
o tem, katera in koliko so posamezne mnenja za senat sprejemljiva.
Sodbe vrhovnega sodišča pa jaz ne morem komentirati.«
Prizorišče zločina - Tekačevo 9 - kjer so v mukah umrli štirje ljudje.
Kje so
pušice?
Iz generalštaba slovei
ske vojske so sporoči
da so doslej še neznai
storilci iz celjske voj,
šnice ukradli štiri avt<
matske puške vrste k
lašnikov AK.
Puške naj bi bile ukr
dene iz bivalnih prostore
kjer so jih imeli shranj
ne za potrebe urjenja vi
jakov. Vojaška policija i
obveščevalno-varnosti
služba dogodek, ki so ^
odkrili ob pregledu oro:
ja, še preiskujeta.
A
PROMETNI
NEZGODE
Zapeljal s
ceste
Hudo telesno poškodbe
terjala prometna nesreča,
se je zgodila v soboto, 2.
nija, izven Podčetrtka. \
terialna škoda znaša okr
milijona in pol tolarjev.
Voznik osebnega avton
bila, P.J. (22), je v levem p
glednem ovinku nenadoi
izgubil oblast nad vozilom
zapeljal s cestišča na travi
ter kasneje trčil v avtobusi
postajališče. Hudo poškod
vanega so odpeljali v celjsl
bolnišnico.
Ranjeni
rolkar
štirinajstletni N.C. sej
hudo ranil v nezgodi na M
riborski cesti v soboto,
junija.
Omenjeni se je pripel
po pločniku z rolko z D(
kove v.smeri Mariborske (
ste. V križišču s Kidričevo i
sto je zapeljal na prehod
pešce, kjer je vanj trčil v(
nik osebnega avtomobila^
letni D.Dž. iz Celja, ki kij
zaviranju trčenja ni moj
preprečiti.
Zaneslo jo je
Na regionalni cesti izv
naselja Krtince pri Rog
ki Slatini je v nedeljo,
junija, prišlo do nesreče
kateri so bile ena oseba I
do in tri lažje ranjene. W
terialna škoda znaša oki
700 tisoč tolarjev.
Tridesetletna K.B. iz I
klavža na Dravskem polju
z avtomobilom vozila pf
Poljčanam, ko jo je začj
zanašati po cestišču. Z aV
mobilom je zapeljala na ri
protni vozni pas, kjer je ti
la v 20-letnega voznika os
nega vozila A.J. iz Raski
ca. K.B. je bila huje poš!
dovana in prepeljana v d
sko bolnišnico, A.J. in ii
gova dva sopotnika pa so'
peli lažje telesne poškod
S.Š
- Št. 23. - 7. junij 2001
KRONIKA
23
NOČNE
CVETKE
Minuli torek je neki tič vlo-
lil v gostinski lokal Petrus
Velenju. Fantje v modrem
, se takoj aktivirali in v bli-
ni kraja kaznivega dejanja
fijeli tiča v roke. To je bil
}-letni P.J. iz Velenja, ki je
lokala ukradel dve »gelt ta-
li«. Ugotovili so tudi, da ta
lali le ni tako nedolžen, saj
osumljen še več kaznivih
ejanj, zato je bil zadnjega
[le v maju s kazensko ovad-
0	priveden k preiskovalne-
iu sodniku.
1	Pogumen fantič (še pose-
ej, če je že oženj en) si je
retekli teden privoščil do-
atno posteljno zabavo. Po-
kal je na vratih, izza kate-
h je kasneje dobil sex do-
j; za plačilo (deset tisoča-
ov), da se razumemo. A ker
enski ni bilo dovolj, si je iz
jegovega žepa na črno »iz-
osodila« dodaten bonus, še
} prešernov. Za poslastico
a je ubogega potrebneža še
osprejala s solzivcem. Se-
eda so za to, da so se stvari
redile, poskrbeli možje po-
lave.
Danijel in Milanko sta si
5. maja popestrila sončen
an z zalivanjem mimoido-
h. Ker je Karlu menda kap-
ila v glavo večja količina vo-
e, se je odločil, da bo mul-
pina že pokazal. Poklical je
stavbo modrih, ki so nama-
inje odšli tudi preveriti.
Čudna peripetija se je zgo-
la prejšnji teden v eni od
rtotrgovin na Celjskem,
m sta si v lase skočila pro-
ijalec in kupec. Ali sta ta-
j vneto barantala za ceno
klenih lepotcev, da so ju
orali miriti policisti, pa ni
sno.
I Pred tatinskimi prsti niso
irni niti župani, priča na-
tdnja dogodivščina. Ene-
lu, ki sedi na županskem
olčku na Celjskem, so na-
reč v vikend hiško na obisk
išli tatiči. A kot je bilo sli-
li, so bili potrebni le spa-
a, saj si pri dobrosrčnemu
ipanu niso izposodili niče-
r, kar ne bi smeli.
S.Šol.
Strel za šest milijonov
Pri ropu v vitanjski banki v ponedeljek tudi strel - Roparja odnesla šest milijonov tolarjev
»Nekaj minut pred dese-
to sem s štiriinpolletnim si-
nom vstopila v banko. Čud-
no se mi je zdelo, ker za
bančnim okencem ni bilo
nobene uslužbenke. Ob
strani je sedela znanka z
vnukinjo in me pogledala.
Takrat sem vedela, da je ne-
kaj narobe...,« nam je v po-
nedeljek, 4. junija, na dan
ropa, povedala ženska, ki
je v prostore banke vstopi-
la le nekaj trenutkov za ro-
parjema. Za javnost želi os-
tati neimenovana.
»Naenkrat je iz zadnje so-
be izza okenca prihitel moš-
ki z masko na obrazu in s pi-
štolo v roki. S hrvaškim na-
glasom mi je dejal, da mo-
ram >dol sesti z njima< in po-
kazal na znanko in otroka.
Zatem je šel nazaj... menda
tja, kjer sta imeli delavki de-
nar,« dodaja naša sogovorni-
ca.
Takrat je slišala ropot ozi-
roma prepiranje. Roparja naj
bi bila namreč tudi nasilna,
prišlo naj bi do prerivanja z
uslužbenkama banke. Verjet-
no je do lažjih poškodb priš-
lo, saj so v sporočilu za jav-
nost v Banki Celje zapisali,
da nobena od delavk ni bila
»težje ranjena ali poškodo-
vana«.
»Vse se je dogajalo hitro.
Zatem sta z nekima torbama,
podobnima nahrbtniku, ste-
kla ven,« nadaljuje ženska,
sicer v zadnjem mesecu no-
sečnosti. »Ravno zato je bil
to zame velik šok, kasneje
sem se zjokala.«
Ko smo jo vprašali, aH bi
lahko presodila, koliko sta
bila stara roparja, je hitro od-
govorila. »V tistem trenutku
na to še pomishla nisem. Za-
me je bilo takrat pomembno
le, kako bo dogajanje vpli-
valo na mojega sinčka... pa
na tisto deklico... Še dobro,
da s sinom nisva bila v ban-
ki, ko je neznanec ustrelil...«
PoUcisti so v vitanjsko ban-
ko prispeli že devet minut po
alarmu, ki so ga sprožili za-
posleni v enoti banke. Vsee-
no so bili prepozni.
»Roparja sta se odpeljala
proti Celju oziroma proti
Breznu na belem... ne..., mi-
slim da na belo-rdečem mo-
torju, takšnemu za kros,«
nam je povedala Renata
Adamič, zaposlena v loka-
lu, od koder so prav tako po-
klicali policijo. Mimoidoča
sta namreč opazila zamaski-
rana moška, ko sta vstopala
v banko.
»Rekla sta mi, naj pokli-
čem policiste, a ker nismo
bili prepričani, da gre res za
rop, smo odšH proti banki
(lokal je v njeni neposredni
bližini). Takrat je odjeknil
strel. Ker sem bila preveč
pretresena, je številko poli-
cije moral zavrteti eden iz-
med njiju,« govori Adami-
čeva.
Policijski trak je še nekaj
ur za dogodkom varoval oko-
lico banke, kriminalisti so o
podrobnostih spraševali tu-
di zaposlene v vrtcu Vitanje,
a tam kaj oprijemljivega ni-
so slišali. Čeprav je vrtec od
banke oddaljen le nekaj me-
trov, strela niso slišali, niti
niso videli roparjev, ki sta v
neznano odnesla kar šest mi-
lijonov tolarjev.
Roparja naj bi bila visoka
okrog 180 centimetrov in at-
letske postave, v času ropa
pa sta bila oblečana v sivi de-
lovni obleki. Jima bo polici-
ja prišla na sled? Ali pa bo
tako, kot v dveh primerih s
Celjskega, pri ropu banke v
Vojniku, od koder je ropar
odnesel nekaj milijonov
manj denarja ali pri posku-
su ropa menjalnice Enka v Ce-
lju. Storici so namreč še vedno
neznani. PoUcisti morajo se-
daj iskati še dva nova milijo-
narja...
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Policisti so takoj po prejetem obvestilu o ropu na cesti Celje-Vitanje postavili zaporo in pregledovali vsa
vozila - brez uspeha.
Oropana agencija Banke Celje v Vitanju.
GORELO JE...
Udari strele
'leurje je minuli teden pov-
•Čilo kar nekaj udarov stre-
' gospodarska poslopja na
jskem in za seboj pustilo
ie škode.
'rvič je udarilo v Rogaški
tini, kjer je t.i. vodna stre-
ho škodovala sleme in kri-
) stanovanjske hiše. Last-
, V.M. je oškodovan za
og 100 tisoč tolarjev,
repko višjo materialno
do pa je strela okrog 20.
v sredo, 30. maja, pov-
Jila nad Janškovim se-
pri Žalcu, kjer je ogenj
HI ves zgornji del gospo-
skega poslopja. Nastalo
amreč kar za okrog tri
jone tolarjev škode.
Ogenj so pogasili okoliški ga-
silci.
Le dobro uro kasneje je
udarilo tudi v kraju Sv. Lo-
vrenc, kjer je zaradi strele za-
gorelo opuščeno gospodarsko
poslopje, last T.D. Poleg ško-
de, ki jo je ogenj pustil na
objektu, okrog milijon tolar-
jev, je zgorelo tudi pol na-
kladalke sena.
Tudi v petek, 1. junija, je
strela povzročila požar, to-
krat na gospodarskem objek-
tu v Breznu pri Slovenskih
Konjicah. Zgorel je zgornji
del poslopja in 10 nakladalk
sena. Lastniku 1.1, je ogenj
povzročil okrog 700 tisoč to-
larjev škode.	S.Šol.
Celjani so že bili prvaici
Sedmo državno prvenstvo
policije v spretnostni vožnji
s službenimi motornimi ko-
lesi bo v soboto v Celju. To-
vrstno tekmovanje na celj-
skem sejmišču organizira
Policijska uprava Celje v so-
delovanju z Upravo unifor-
mirane policije Generalne po-
licijske uprave Slovenije.
Udeležilo se ga bo okrog 50
policistov iz vse Slovenije.
»Gre za preizkus spretno-
sti in sposobnosti obvladova-
nja motornih koles in prema-
govanja ovir,« pravi načelnik
uniformirane policije PU Ce-
lje Bojan Vrečič. »V ospred-
ju je t^o pravilna tehnika vož-
nje in sposobnost voznika, da
ob majhni hitrosti premagu-
je ovire in da v sorazmerno
kratkem času pride do cilja,«
še dodaja Vrečič.
Pred začetkom tekmova-
nja, okrog osme ure, bo tudi
promocijska vožnja polici-
stov motoristov po celjskih
ulicah (Mariborska cesta, Aš-
kerčeva, Levstikova, Gregor-
čičeva uUca, Ljubljanska ce-
sta, Gosposka uhca. Ulica 14.
divizije, Cankarjeva, Vodni-
kova, Gregorčičeva, Kersni-
kov ulica in Dečkova cesta).
Uradna otvoritev prvenstva bo
ob 10.15 uri, popoldne pa bo-
do v Šentjurju razglasili re-
zultate.
»Policisti celjske policijske
uprave so že bili na najvišjih
mestih,« pravi Vrečič. »Trikrat
so osvojili drugo mesto ekip-
no, dvakrat drugo mesto po-
samično in enkrat je prva na-
grada v posamični kategoriji
pripadla Vojku Safranu.«
V tekmovanju bo sodelova-
lo tudi nekaj policistov iz Hr-
vaške in Avstrije in sicer iz-
ven konkurence.
S.Šol.
Prijeli tatove
Celjski policisti in krimi-
nalisti so se znova izkazali,
saj so prijeli 19-letnega LJ. in
18-letnega S.B„ oba iz Celja.
Osumljena sta več okrog 49
različnih vlomov, s katerimi
sta povzročila približno mi-
lijon tolarjev škode.
Njune tarče so bile kleti sta-
novanjskih blokov (v noči na
15. maja sta vlomila v kar 15),
avtomobili in gostinski lokali.
Specializirala pa sta se tudi za
vlamljanje v kapelice in za ta-
tvine nabožnih znamenj. Ta-
ko sta osumljena, da sta od
januarja do maja letos storila
kar 11 tovrstnih kaznivih de-
janj v Celju in okolici. Vred-
nost posameznih nabožnih
znamenj je od 50 do 100 tiso-
čakov. Pri tem sta imela tudi
»rednega odjemalca«, 46-let-
nega I.R. iz okoUce Šentjurja
pri Celju, ki jima je plačeval
za posamezni primerek mini-
malne vsote in večino teh
predmetov zatem prodajal na
bolšjem sejmu v Mariboru. Del
plena so policisti I.R. že zase-
gli, nekaj ukradenih predme-
tov so našli tudi pri devetnajst-
in osemnajstletniku ter jih vr-
nili oškodovancem. Trije muš-
ketirji se bodo morah za svoje
nečedne posle družno zago-
varjati na sodišču.
S.Šol.
Radarske
kontrole
bodOaa«
i v petek, 8. junija, do-
poldne na območju
Laškega, popoldne pa
na območju Slovensldh
Konjic;
i v nedeljo, 10. junija,
dopoldne na območju
celotne regije, popold-
ne pa na območju Mo-
zirja;
i v ponedeljek, 11. juni-
ja, dopoldne na območ-
ju Slovenskih Konjic,
popoldne pa na ob-
močju Šentjurja;
i v torek, 12. junija, do-
poldne na območju Ve-
lenja, popoldne pa na
območju Žalca;
9 v sredo, 13. junija, do-
poldne in popoldne na
območju celotne celj-
ske regije;
9 v četrtek, 14. junija, do-
poldne na območju Ro-
gaške Slatine, popold-
ne pa na območju Slo-
venskih Konjic.
- Št. 23. - 7. junij 2001
24
REPORTAŽA
Najmlajši pastirček je bil tokrat 7- letni Matej Jazbinšek iz Ješovca
pri Kozjem, ki se je prvič pojavil v vlogi pastirčka.
Martin Čepin iz Drenskega Rebra je na jubilejno praznovanje prignal kravo Zvezdo z najlepšim vencem iz spomladanskega travniškega cvetji
Martin je manjkal samo na prvem binkoštovanju, njegova sestra Alenka pa je pred leti celo postala »pastirski kralj«.
Binkoštni pastirji
Na Pilštanju so uspešno izpeljali tradicionalni pastirski praznik
Vremenoslovci so za bin-
koštno nedeljo kar nekaj
dni napovedovali slabo vre-
me. Zato so bili zaskrblje-
ni in slabe volje organiza-
torji, ki na Pilštanju priprav-
ljajo pastirski praznik, pa
tudi pohodniki so nihali z
odločitvijo ali se v tenmi no-
či podati na dolgo peš pot
ali ostati doma pod streho
suh in na toplem.
Noč pa je bila suha, še več,
prijetno topla, prava spom-
ladanska, z vonjem po bliž-
njem poletju. Pilštanj je kma-
lu po polnoči oživel. Doma-
čini so začeli postavljati stoj-
nice, na ogenj pristavljati lon-
ce za pripravo golaža, mar-
sikaj je bilo treba postoriti
na prireditvenem prostoru.
Trg je napolnil smeh, ki ga
sicer tako pogrešajo!
Jubilejno, deseto binkošto-
vanje, pastirski praznik, je
kljub slabim napovedim pri-
vabilo precej ljudi. Ob štirih
zjutraj so pastirji pripeljali ži-
vino, tako kot pred sto in več
leti. Letos so nad prizoriščem
privezali štiri krave, konja, ne-
kaj koz in ovco, spremljal jih
je pes brez gospodarja.
Prvi je letos prišel na pašo
Andrej Kocman iz Lesične-
ga s kozo Mico in postal pa-
stirski kralj ali kenik, zadnji
pa je bil Mirko Jazbinšek s
kravo Šeko, ki je za kazen po-
stal binoštna luknca... Andre-
ja so okitili z lepim vencem
iz pisanega poljskega cvetja,
Mirku pa so na glavo povez-
nili venec iz svežih kopriv. Po
priložnostnih pesmih in pri-
trkavanju zvonov, kar so le-
tos prvič v živo izvedli člani
skupine pritrkovalcev iz Ro-
gatca, so si tri dekleta umila
obraz v mokri travi v upanju,
da jim bodo obrazi dolgo os-
tah sveži in brez peg...
Pastirji so se nato pomerili
v kečkanju (nekakšen hokej
na travi), v cerkvi sv. Mihaela
pa je bila binkoštna maša. Stoj-
nice so se šibile pod domači-
mi dobrotami, kjer sta pred-
njačila zdaj že dobro znani
drnulovec (čaj in žganjica) in
cvrki iz jajc (720 so jih za to
priložnost spekli), napolnje-
ni s slanino, bezgom ali aka-
cijo. Na ogled so bile tri raz-
stave ter krajevne kulturno
zgodovinske zanimivosti od
prangerja do Ajdovske žene.
Prireditev je za zbrano ob-
činstvo z mnogimi zanimivi-
mi podatki spretno komenti-
ral Miha Zakošek: »Želimo,
da bi bil naš Pilštanj večkrat
v letu tako živahen, kot na
binkoštno nedeljo. Več obi-
skovalcev pričakujemo iz
bližnjih zdravilišč, prireditev
bomo reklamirali tudi na tu-
rističnih sejmih. Smo edini v
Sloveniji, M imamo priredi-
tev v zgodnjih jutranjih urah,
kar ji ob vsebini daje tudi po-
seben šarm. Že danes vabimo
vse na Miholov sejem, ki bo
L septembra in s katerim bo-
mo praznovali 750 let prvega
sejma v našem kraju.«
Ob jubilejnem binkoštova-
nju je najbolj razveseljivo to,
da še nikoli nismo ob starej-
ših videh toliko otrok, mla-
dih pastirjev, kar je porok,
da več kot stoletna tradicija
tudi v prihodnje ne bo izu-
mrla.
TONE VRABL
S kobilo Suzo sta prišla na Binkoštovanje brata Miha in Klemen Užmah iz Krivice, ki ju je sprejel kasnejŠ
kenik, Andrej Kocman (desno) iz Lesičnega. Pred desetletji so konje imele le premožnejše družine.
Splet priložnostnih pesmi so zapeli domači pevci, med katerimi sta bila tudi letošnji pastirski kenik Andi
Kocman (levo) in Miha Zakošek (desni), ki je celotno prireditev za zbrano običinstvo spretno komentira
Napnite ušesa!
Pripravite trezorje!
Št. 23. - 7. junij 2001
mKCIJA
25
- Št. 23. - 7. junij 2001
26
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Akcija
Naročniici
2001
Z veseljem sem brala čla-
nek v NT o zmagi osmošol-
cev v pridobivanju bralcev -
naročnikov Novega tednika.
Zaradi tega vam tudi pišem.
Kot edinemu zavodu v Ob-
čini Dobje se prav gotovo tu-
di vam dogaja enako kot vsem
ostalim, da je potreb mnogo
več kot pa finančnih sredstev.
Zato verjamem, da je dob-
ljena nagrada še kako prav
prišla šoh in otrokom v 8.
razredu. Čudijo pa me odlo-
čitve, za kaj se bo porabil de-
nar.
Res je, da so otroci rado-
vedni in željni potovanj. Ne
razumem pa, da ste se odlo-
čili za potovanje v San Mari-
no. Ah ne bi bilo bolje, da bi
otroci potovali po naši pre-
lepi domovini? Prepričana
sem, da je v celoti ne pozna-
jo in da bi imeli kaj videti.
Kot drugo pa me je prese-
netila odločitev, da se bo de-
nar porabil za valeto, na ka-
tero bodo povabili starše in
učitelje. Vsepovsod se govo-
ri in piše, koliko je alkoho-
lizma, da mladina zahaja pre-
več v lokale ter da pijančuje-
jo. Vem, da iz te valete ne bo
nastalo pijančevanje, pa ven-
darle.
Zato predlagam vam, gos-
pod ravnatelj, in vašemu uči-
teljskemu zboru, da navrže-
te idejo otrokom, naj s tem
denarjem naredijo kakšno
plemenito gesto.
Zakaj se ne bi tudi v šoli
Dobje spomnili na revne in
lačne otroke v Afriki, zakaj
ne bi osnovnošolci namenili
denar za nabavo gasilske ci-
sterne, za katero vemo, da s
težavo nabirajo denar, zakaj
se ne bi tudi otroci enkrat na
nek način spomnih Občine,
zakaj ne učite otrok, da je v
slogi moč, da si je treba med
sabo pomagati? Zakaj?
Veliko je načinov, kako se
da porabiti denar, da pa se
ga tudi vzgojno unovčiti. Naj
ti otroci čutijo, da so s svojo
nagrado nekomu pomagali,
da so nekomu potrebni ter
da nekomu pripadajo. Verje-
mite mi, da bodo tudi starši
za to.
Živimo v novem obdobju,
v obdobju, ko naj bi pozabi-
li na vse stare parole socia-
lizma. Toda, to kar so nas uči-
li, da moramo najprej spoz-
nati svojo domovino, da jo
bomo znali ceniti in primer-
jati z drugimi ter da je v slo-
gi moč, še vedno drži.
Upam, da sem vam s tem
pismom navrgla kakšno korist-
no idejo, naj bodoče srednje-
šolce spremlja čut solidarno-
sti in pripadnosti naši družbi.
MARIJA GRAČNER,
Dobje
PREJELI
SMO
Soiaristiica
po Ceijsico
Spoštovani g. Janez Peter-
man, direktor Energetike Ce-
lje, upam, da vam ni potreb-
no razlagati pomena naslo-
va mojega današnjega pris-
pevka - ali pač? No, pa naj
bo.
Pred časom je v kinu igral
znameniti film A. Tarkow-
skega »Solaris«. Vsebine fil-
ma vam ne bom razlagal, ker
bi porabil najmanj sto strani
v celjskem NT. Povem vam
le to, da je bila na koncu od-
javne špice (ki si jo vedno do
konca ogledam) zahvala ljub-
ljanske Kinoteke slovenske-
mu podjetju Geoplin d.d. za
nakup tega filma. Film je last
ruske filmske produkcije,
Geoplin d.d. pa tudi nabav-
lja zemeljski plin iz Rusije
in še iz Alžirije, pa morda iz
Libije in celo iz Iraka....Bo-
di dovolj »filmske geografi-
je« in pojdimo k zadevi in k
mojemu osnovnemu vpraša-
nju: Zakaj Celjani še vedno
plačujemo tako visoke polož-
nice za ogrevanje?
Zakaj v Energetiki še ved-
no zaračunavate ogrevanje in
ne samo priključne moči, ko
pa je zunaj že bila presežena
dnevna temperatura 28 sto-
pinj (april je bil resda malce
»zimsko« hladnejši okoh ve-
like noči - povprečna tem-
peratura je bila okoli O sto-
pinj zjutraj, vendar se je čez
dan ogrelo na zadovoljivih
10-15 stopinj C)?
Vprašanj glede letošnje zi-
me (november, december, ja-
nuar, februar, marec) na tem
mestu ne bom ponavljal, ker
nočem še dodatno razburja-
ti someščanov. Zapišem naj
le to, da so bila vsa opraviče-
vanja s strani vas in ostalih
iz Energetike tipična komu-
nikacijska »finta« (češ, kaj
nam pa morete, saj smo mo-
nopoUsti!), medtem pa ste
vsak dan »nabijali« tlak in nas
dejansko sistematično »sola-
rizirali« iz vseh por celjske-
ga ogrevalnega sistema. V svo-
jem stanovanju sem imel ra-
diatorje vedno zaprte (razen
v kopalnici) in vedno sem
imel v prostorih optimalno
temperaturo, od 18 do 20 Cel-
zij evih stopinj.
Ali ne bi bilo na koncu ku-
rilne s strani Energetike Ce-
lje »fair«, da bi vsaj delno (če
že ne v celoti) omogočila na-
kup kalorimetrov tistim, ki
to želimo? Upam, da v mo-
rebitnem odgovoru ne bo »že
videnega« in »že slišanega« po-
jasnjevanja, kako za to Ener-
getika ni pristojna, da to ni
potrebno in podobnih nebu-
loznosti.
Tudi o cenah in vsakome-
sečnih podražitvah plina s
strani Geophna d.d. ne mi-
slim postavljati vprašanj in
o vaših distribucijskih stroš-
kih tudi ne, ker sem že uvo-
doma v diskurzu »filmske
geografije« nakazal, za kaj
pravzaprav gre, vas pa želim
vprašati, kaj boste storili s svo-
jimi tehničnimi strokovnja-
ki, če se bodo v Celju pojavi-
li posamezniki, ki bodo z av-
togenim varjenjem odstranili
radiatorje in cevi ter name-
stili znane japonske petrolej-
ske pečice ipd.?
V bloku, kjer živim, vsak
mesec poslušam ljudi, ki
izražajo svoj gnev nad polož-
nicami, ki jih prejemajo od
Energetike.
Lep pozdrav, čakam na us-
trezen odgovor.
GREGOR URANIČ,
Celje
Usode
laboratorij-
skih živali
Nekdaj so živali bolj da-
rovali v religiozne namene,
v moderni dobi pa se živali
vse bolj uporablja za izva-
janje težkih znanstvenih, in-
dustrijskih in vojnih poiz-
kusov. Že antični učenjaki:
Erazistrat, Aristotel, Hipo-
krat in Galen, so izvajali oz.
secirali živali pri živem te-
lesu. Strahote vivisekcije iz-
vajajo na milijonih psov,
mačk, opic, svinj, buder,
kuncev, žab, podgan, miši
itd. V svojih študijah »Urgi-
cal Schock« N. Y 1899 je dr.
G. Crilea opisoval, kako je
na 148 psih preučeval trav-
matski šok. »...oblival sem
jih z oljem in zažigal, tačke
sem jim držal nad acetilen-
skim plamenom, lomil ko-
sti na nogah in streljal vanje
s pištolo kalibra 30 in 32«...
pravi znanstvenik. Znani so
poizkusi na psih pasme bea-
gle, ki so znani po svoji než-
nosti, vendar jih znanstve-
niki skušajo spremeniti v
agresivne (te pasme psov pri
nas goji tudi tovarna zdra-
vil »Krka«, na njih sama iz-
vaja poizkuse in z njimi os-
krbuje laboratorije širom
Slovenije za izvajanje poiz-
kusov. Ko sem si ogledala far-
mo, je bilo v ogradah 150
psov!).
Vsak teden dobimo na tr-
žišče nov proizvod: od zdra-
vil do detergentov, deodoran-
tov, parfumov, make-upov,
krem za sončenje, PVC po-
sod za hrano, gnojil, barvil
za hrano, insekticidov, ciga-
ret - vse, kar pride v dotik s
človekom - je prej preizku-
šeno na živalih. Ne zgolj za-
radi toksičnosti, temveč za-
radi drugih možnih stranskih
učinkov. Poizkusi na živalih
se celo podvajajo, kajti proi-
zvajalci enakih proizvodov
(zdravil, tudi pri nas) med-
sebojno ne sodelujejo (kon-
kurenca) in ne objavljajo re-
zultatov poizkusov.
Največji potrošnik živali
so: ZDA s 100 mio živali na
leto; od tega samo za higien-
ska sredstva in kozmetiko 14
mio. Dalje: Francija 8 mio,
Anglija 3 mio, Nemčija 2,4
mio, Italija 2 mio itd. Znano
je, da v nekem laboratoriju
blizu Ljubljane podvajajo
poizkuse na živalih zgolj za-
to, da zaposleni obdržijo svo-
ja delovna mesta...
Absurd je v tem, da so poiz-
kusi na živalih često nezanes-
ljivi, ker se fiziologija živali
ne da vzporejati s človekovo
(intestinalna flora, telesna
temperatura, kronobiološki
ciklusi itd.). Spomnimo se
grozljivih afer (pohabljeni do-
jenčki) s talidomidom, opre-
mo, practolom itd. Francija
je med 1981-1989 potegnila
iz tržišča 25 vrst zdravil kot
škodljivih za bolnike, seveda
so bila ta zdravila pred tem
podvržena preizkusom na ži-
vih živalih. Šele na pritiske
varstvenikov živali so v prejš-
njem stoletju sprejeli zakon-
skepredpise o laboratorijskih
živalih, vendar ne o izvajanju
poizkusov kot takih, temveč
le bivalnih razmerah labora-
torijskih živali, njih prehra-
ni, negi, zmanjšanju števila ži-
vali, nadzorom pri izvajanju
poizkusa, vodenjem zapisni-
ka itd. Nikakor pa ni predpi-
sov o popolni prepovedi upo-
rabe živali za eksperimenti-
ranje. Zato se ne čudimo agre-
sivnim izpadom animalistov
in njih vdorom v znanstvene
laboratorije, da bi živali rešili
peklenskih muk.
S tega stališča moram kri-
tizirati tudi 21. člen prvega
slovenskega zakona o zašči-
ti živah, ki še vedno dopuš-
ča masakriranje poskusnih ži-
vah. Sprememba je le v tem,
da smejo (uradno zakonsko
dovoljeno) poizkuse na živa-
lih izvajati le organizacije, ki
so registrirane za izvajanje
poizkusov na živalih in ima-
jo dovoljenje upravnega or-
gana, pristojnega za veteri-
narstvo. Hvala za tak zakon;
vsekakor bo treba takoj pri-
stopiti k izdelavi novega, bolj
strogega zakona proti muče-
nju živali.
LEA EVA MULLER,
svetovalna direktorica v
svetovni zvezi za varstvo
živali, Ljubljana
Pomagajmo
živalim^
prihajajo
vroči
meseci
Sleherni človek bi moral
vedeti, da tisti, ki seje smrt
in trpljenje med živalmi, ne
more žeti razumevanja med
ljudmi. Neodgovorno ravna-
nje z nemočnimi bitji nam
dokazuje, da nam primanj-
kuje kulture in humanosti.
Na žalost se člani Društva pro-
ti mučenju živali srečujemo
z mnogimi lastniki, ki živa-
lim ne nudijo najosnovnej-
ših pogojev za njihovo živ-
ljenje. Živali so v teh časih
vedno bolj ogrožene in trpin-
čene. Odločno bomo ukre-
pah proti vsem takim posa-
meznikom, ki pozabljajo, da
ima tudi žival svoje pravice.
Naš cilj je preprečevati vsa-
kršno slabo ravnanje z žival-
mi: mučenje, izkoriščanje,
zlorabo, zanemarjanje in trp-
ljenje.
Prihajajo poletni vroči me-
seci. Vemo, kako v poletni
vročini živali trpijo. Prosimo,
pomagajte in poskrbite zanje,
kajti same si ne morejo in ne
znajo pomagati, odvisne so
od ljudi. Tu mislimo na ži-
vali v takšnih ali drugačnih
hlevih. Rejne in vse druge do-
mače živali morajo imeti do-
volj velik, vedno čist in va-
ren prostor, zadostno količi-
no hrane in vedno dovolj sve-
že in čiste vode. Če so živali
privezane, ne smejo biti na
tak način, da bi bil zanje mo-
teč ali boleč ali pa tako, da
bi jim bilo onemogočeno po-
čivanje v ležečem položaju.
Hlevi in vsi drugi prostori,
kjer se nahajajo živali, naj bo-
do zračni in svetli. Nameni-
te jim posebno skrb v tej vro-
čini.
Že od nekdaj velja izrek:
Kakršen gospodar, takšen
pes. Srce te zaboli, ko zagle-
daš psa, zanemarjenega, sla-
botnega in osamljenega. Ne
puščajte psa v tej vročini na
sončni pripeki! Naj ima ved-
no svežo pitno vodo in vsa-
kodnevni obrok izdatne zdra-
ve hrane. Mladi psički do 1
leta starosti se hranijo več-
krat na dan. Pasja uta naj bo
psu primerno velika in do-
bro izolirana. Če je pes pri-
vezan, mora biti veriga lah-
ka in dovolj dolga (4 m), z
usnjeno ovratnico, ki ga ne
sme stiskati ali drgniti. Če je
pes v pesjaku, ta ne sme biti
premajhen (najmanj 4x4
m). Pes je po naravi družab-
no, svobodno bitje in če je
slabo privezan ali v pesjaku,
se počuti zavrženega, ujete-
ga. Zato ga je potrebno dnev-
no spuščati, da se sprosti. V
primeru bolezni mu nudite
veterinarsko pomoč. Prosi-
mo in opozarjamo vse tiste
ljudi, ki imate živali, pse, mu-
ce, ptiče in druge male živalce
in ki živijo v stanovanjskih
naseljih - blokih: ne zane-
marjajte jih, nudite jim do-
volj dobrega počutja, nege in
pravilne oskrbe. Pse in mač-
ke lahko daste sterilizirati,
tako se boste izognili nadpov-
prečnemu prirastku, odveč-
ni jezi ali celo nehumanemu
pobijanju živali, kar je člo-
veka nevredno dejanje.
Na koncu tega pisanja naj
povem še to, da člani druš-
tva opravljamo redne ali ob-
časne preglede pri lastnikih
živali ter ukrepamo v skladu
s pravilnikom, občinskimi
predpisi in republiškimi za-
koni o varstvu živali. Kazni
niso majhne.
ŠTEFKA KURENT,
članica Društva proti
mučenju živah, Celje
Zelena
prihodnost
Zadnje čase nas vreme vse
bolj preseneča s svojimi po-
javi, kot so tople zime, vro-
ča poletja S-sušami, neurja
itd. A beseda preseneča ni us-
trezna, ker bi se moral prav
vsak posameznik, živeč v ča-
su novih tehnologij, zaveda-
ti tako pomembne stvari, kot
je njegovo vplivanje na bioe-
kosistem. Moral bi se tudi že
zavedati, da z nevarnim rav-
nanjem z energenti (plin,
elektrika, les...) škoduje ta-
ko sebi kot drugim, prav ta-
ko pa uničuje svojo prihod-
nost in svet svojih potomcev.
Bistvo ekološke ozavešče-
nosti je, da človek pozna na-
čine bivanja, ki bodo zago-
tovili čistejši danes in lepši
jutri. Kot vemo, se vse suče
okrog ekonomskega profita
in prav zato lahko industri-
je, ki proizvajajo neeksisten-
cialne dobrine, tudi preživi-
jo, pa čeprav škodujejo zdrav-
ju in imajo precejšen vpliv
na onesnaževanje okolja (ci-
garete, alkohol,...) ter krči-
jo biotsko raznovrstnost (po-
bijanje živali zaradi njihove-
ga krzna ipd.). Navsezadnje
se mi zdi prav, da obsodim
tudi ljudsko prehranjevanje
z živalskimi trupli, saj je
vzreja živali za prehransko
industrijo okolju zelo škodlji-
va, še bolj bistveno pa je, da
lahko na enaki površini, če
vzgajamo zgolj rastline, pre-
hranimo bistveno več ljudi,
kot pa z živinorejo. Tudi sam
sem se odločil za popolno
rastlinsko hrano, ker vem, da
je ena izmed tistih perspek-
tiv, ki zagotavljajo zeleno pri-
hodnost, prav vegetarijans-
tvo, ki ga zagovarja čedalje
več ekološko osveščenih lju-
di.
Na koncu bi vsakomur pri-
poročal, da si za dvig eko-
loške zavesti prebere vsaj eno
od knjig dr. Antona Komata:
Nespametni bodo žejni; Pe-
sticidi, ubijalci življenja;
Prometejev odhod, saj avtor
v njih zelo preprosto in ra-
zumljivo predstavlja sedanji
položaj človeštva, pa še za-
nimivo branje je to.
DEJAN ŽLAVS,
Frankolovo
Pismo
odraslim
Groza me je, dragi odra-
sli, ko v raznih časopisih in
revijah prebiram vaša pisma,
v katerih podpirate trgovi-
no s semenčicami. Sprašu-
jem se, kdaj je otrok postal
stvar, ki si jo lahko priskr-
biš kadar koli se ti zahoče.
Sicer je res, da sem stara ko-
maj 18 let, toda če stopim
na prste, že lahko vidim skozi
okno v svet in tako vem, da
referendumsko vprašanje ni
vprašanje vernih in nevernih,
levih in desnih..., je le vpra-
šanje etičnosti posameznika.
Dragi odrasli, žal mi je, da
je med vami veliko takih, ki
tega niste sposobni dojeti.
Vem, da je vaše otroštvo že
zelo daleč, toda poskušajte
si predstavljati, kako bi se
počutili, če bi o svojem očetu
vedeli le to, da je za veliko
plačilo »nesebično« daroval
svoje semenčice v epruveto,
s pomočjo katere so kasne-
je naredih vas! Vsi ljudje že-
limo biti srečni... O, blaže-
na sreča, otroka, ki živi s sam-
sko žensko, verjetno ima
vsak konec tedna drugega
očeta ali morda celo še eno
mamo! Jaz mu ne bi zavida-
la, ko bi z žalostjo v očeh
gledal sosedovo družino, ki
se v nedeljo popoldne od-
pravlja na piknik: mama je
že pripravila hrano, oče pa
je skupaj z otroki pripravil
žar in poskrbel, da so vzeli
s seboj vse igrače, ki bi jih
po kosilu utegnile kratkoča-
siti. Bi bila srečna njegova
mati, ko bi ga gledala žalost-
nega? Komu, dragi odrasli,
bi vse to prineslo srečo? Ver-
jetno le tistim, ki bi veselo
opazovali, kako se jim na ra-
čun nespametnih ljudi pol-
ni denarnica.
Št. 23. - 7. junij 2001
PISMA BRALCEV
27
Zamislite se, dragi odrasli,
kakšna bo prihodnost otrok,
ki jih želite ustvariti!
BARBARA TOME,
Celje
Kdor reši
eno
življenje,
reši cel
Dejstvo je, da smo že kar
nekaj časa v t.i. novi eri člo-
veštva - tretjem tisočletju.
Vendar pa, ko se (slovenski)
človek ozre malce ven iz svo-
jega »plota oz. vrtička« (be-
ri: bivanjskega - egoistične-
ga sebstva), uvidi (ali pa te-
ga noče) strahoten razkroj
najrazličnejših moralnih
vrednot, norm entitet idr., ki
vodijo v nastajanje vsakod-
nevno - novih zapletenih mi-
kro-socialnih situacij, ki re-
zultirajo v katastrofalnih iz-
hodih kot so: samomor, tr-
pinčenje žensk s strani moš-
kih, finančno maltretiranje
moških s strani žensk, ki je
celo ustavno opredeljeno v
podzakonskih aktih, zane-
marjanje otrok, izkoriščanje
socialno šibkih za določene
politične manevre, vseobse-
gajoča zasvojenost mladih,
tradicionalni »šentflorjanski
sindrom« alkoholizma (po
cenjenem dr. J. Ruglju) in ta-
ko naprej.
Sociologi, psihologi, psi-
hiatri, socialni delavci, po-
litologi, politiki, občinski po-
litikami in celo poslanci bo-
do to slovensko stanje ozna-
čevah kot nujno posledico
tranzicije slovenske družbe,
ki je nastala po evolucioni-
stičnem principu sesutja
»idealnega socialističnega si-
stema«. Po njihovem gre na-
mreč za proces prerazpore-
ditve oz. transformacije »sta-
rega v novo« in to stanje opra-
vičujejo kot nujno posledič-
no dejstvo »takozvanega« pre-
hoda iz socializma nazaj v ka-
pitahzem.
Nekje (pa ne v gostilni »An
Beethoven strasse«) sem sli-
šal znamenite teoretične po-
stulate iz ust mojega drage-
ga kolega, ki je utemeljeval
načelo najnovejše kibernetič-
ne teorije po holandskem
cyberteoretiku de Vriesu »Tu-
kaj in zdaj!«In še nekje drugje
sem slišal celo citiranje C.
Darwina v smislu »Močnejši
zmaga!« ali celo »naravni iz-
bor je temelj selekcije!« To
bi naj pomenilo, da so social-
no šibkejši pač posledica tran-
zicije, ker so bili prešibki na
določenem mestu v določe-
nem času. In ker sem zmeraj
imel rad »matematiko«, lah-
ko socioparafriziram ta dejs-
tva v naslednji cybersocial-
ni formulaciji: (de Vries + Dar-
win = sedanja mikrosocial-
na situacija v Sloveniji). Kaj
bodo porekli eminentni teo-
retiki na Visoki šoli za social-
no delo v Ljubljani, me prak-
tično in teoretično čisto nič
ne zanima, dejstva so znana
in statistično ter celo trendov-
sko jasna kot beU dan. Ra-
! zen, če hoče kdo to zanikati
v smislu »border - line« kon-
cepta. Vendar pa je to potem
debata, ki se lahko razvija na
nekem drugem teoretičnem
polju, ki ima medicinsko
podstat. Vzrok za mojo teo-
retično vneseno jezo je znan
samo tistim, ki me osebno
poznajo in tudi vedo na kaj
ciljam: na problem financi-
ranja prostovoljcev »(sveto-
valcev)«.
Da ne zaidem preveč v »so-
Ijenje pameti«. Vračam se to-
rej k bistvu: pomoči »pomo-
či potrebnim«. V Celju že več
kot desetletje deluje skupi-
na svetovalk in svetovalcev
obsojencem oz. gojencem v
t. i. po kazenski obravnavi.
Skupina deluje pod okriljem
celjskega Centra za socialno
delo, ki ji tako finančno, kot
organizacijsko nudi tiste te-
meljne pogoje. V tej skupini
sem tudi sam deloval od za-
četkov 1-. 1989, pa do L 1995
(ko sem jo zapustil kot ak-
tivni član zaradi zaposlitve v
eni izmed slovenskih penal-
nih institucij). V skupino sem
se potem še občasno vračal
kot ne-aktivni udeleženec in
se rad spominjam vseh skup-
nih veselih doživljajev. Sku-
pino so sestavljale različne
generacije svetovalk in sve-
tovalcev, vseh strokovnih in
poklicnih nivojev. Menim pa,
da je vse družil tudi moto
osebnega življenjskega stila
oz. osebne opredelitve do po-
gleda na ljudi onstran zako-
na, socialno šibke, zapostav-
ljene idr., ki sem ga izposta-
vil kot gornji naslov mojega
tokratnega pisnega prispev-
ka in se torej glasi: »Kdor re-
ši eno življenje, reši cel svet!«
(Talmud).
GREGOR URANIČ,
Celje
Prihodnost
je naša
stvar
Učenec streljal v sošolce.
Najstniki pretepali mimoido-
če. Mladostnika ubila in oro-
pala taksista. Mladoletniki se
»zabavali« potiskajoč invali-
de na vozičku po stopnicah.
Učitelji zahtevajo varnostni-
ke.
Pred desetletjem težko za-
mislive tovrstne informaci-
je niso več črnokroniške red-
kosti. Nasilništvo med mla-
dostniki je vse pogostejše in
vse okrutnejše. Obnašanje ti-
pičnega najstnika, tudi tiste-
ga, ki ni zakorakal na polje
kaznivih dejanj, je neverjet-
no brezčutno in grobo. Na
ta (samo)destruirajoča po-
četja - infantilno kričanje
med ljudmi, degutantne »do-
mislice«, sočne kletve, plju-
vanje po tleh, puščanje od-
padkov kjerkoli - smo se na-
vadili in jih doživljamo kot
nekaj običajnega. Z neodzi-
vanjem jih, seveda, podpi-
ramo.
V društvu Jasa menimo, da
so odzivanja na razčloveču-
joča dejanja elementarna člo-
vekova dolžnost. S tem, da
spotoma izražamo nestrinja-
nje z destruktivnimi dejanji
(dobro je, da to počnemo na
nekonflikten način), dajemo
neko možnost nosilcem le-
teh, da prevrednotijo lastni
življenjski nazor. Istočasno
sebe potrjujemo kot stano-
valce tega planeta - biti sta-
novalec pomeni (po Heideg-
gru) reševati Zemljo - in se
bližamo življenjskemu smi-
slu. Prepričani smo, da stro-
ka ne more veliko pomaga-
ti, če se do nezaželenih po-
četij mladostnikov spotoma
ne opredeljujejo ozaveščeni
posamezniki (delovanje »od
znotraj«).
Menimo tudi, da v anali-
zah nasilništva med mladost-
niki stroka (pedagogi, socio-
logi, psihologi, psihopatolo-
gi) zanemarja neki pomem-
ben dejavnik: vpliv obleke na
obnašanje. Namreč, obleka
je - psihološko - podaljšek
kože. Torej del nas. In ne ka-
teri koli del, temveč tisti naj-
bolj očividen. In mi sledimo
temu »reprezentativnemu de-
lu nas« (»Komaj sem oblekel
neko oblačilo, sem si moral
priznati, da sem njegova last;
predpisuje mi kretnje, izraz
na obrazu, še več, celo mi-
sli« - Reiner Maria Rilke: Die
Aufzeichnungen des Malte
Laurds Brigge).
Kako nas »reprezentirajo«
robate jakne, trde hlače in
grobi športni copati? Tako,
kot so ob nastanku vgrajeni
v spomin množic. Usnjeno
jakno (predhodnico današ-
njih številnih oblik grobe jak-
ne) je svet spoznal v petde-
setih letih kot oblačilni sim-
bol junakov patetičnih film-
skih štorij o »uporništvu«, ki
so v imenu »napredka« pre-
tepali »zabite konservativce«.
Tesne hlače iz trdega platna
so proslavili junaki kavboj-
skih filmov, ki z nogami od-
pirajo vrata bara, »eksajo« ste-
klenico viskija in streljajo
vsepovprek. Grde športne co-
pate so v vse domove na pla-
netu s posredovanjem tele-
vizije prinesU športni juna-
ki, ki tako ekspresivno plju-
vajo po tleh. Seveda, indu-
strija se je odzvala z množično
proizvodnjo številnih varia-
cij na »isto temo«. Rezultat
je neznosno ogrobljanje sve-
ta.
Kaj storiti? Denis de Rou-
gemont je opozoril: »Prihod-
nost je naša stvar«.
ANEJ SAM,
Ekološko-kulturološko
društvo Jasa
Druže Tito,
mi ti se
kunemo
Spet je tu naš dragi maršal
Tito, oče »bratstva i jedins-
tva«, boter »nesvrstanih ze-
malja«, pravi moški, ki je znal
udariti po mizi in ustaviti Sta-
lina 1. 1948, ljubitelj dobrih
cigar in poznavalec konjakov,
navdušen Jagermaister, šar-
mer ženskih src, poveljnik
nekdaj druge najmočnejše
evropske armade, v mlado-
sti ključavničar in prvovrst-
ni komunist (tisti, ki je že 1.
1928 spoznal metafizično re-
lativnost sodišč, ko je na zna-
menitem zagrebškem proce-
su izjavil: »Ne priznajem tog
suda«), »moder« svetovni in
lokalni politik, vrhunski vo-
jaški strateg in taktik (z nje-
govimi partizani se je ulDa-
dalo skoraj 30 odstotkov na-
jelitnejših enot Wehrmach-
ta in SS divizij na zasedenem
ozemlju takratnega Tretjega
Reicha), izkušen diplomat in
kreditojemalec, spreten ma-
nipulator balkanskih »poslo-
va«, specialni agent Komin-
terne, »dober« poznavalec us-
ta vno-pravnih vprašanj, poli-
tični inovator, Rankovičev
grobar, skratka, Tito - Josip
Broz iz Kumrovca.
In obiskal je naše drago
knežje mesto Celje v prele-
pem sobotnem majskem po-
poldnevu in se v spremstvu
motoristov ter v blindiranem
mercedesu vozil po zname-
nitih celjskih ulicah. Priča-
kali so ga pionirji in pionir-
ke, mu brali pesmice in izro-
čili štafeto, poklonil se je pad-
lim borcem na Šlandrovem
trgu in plesalo se je srbsko
kolo ter pila rakija. Z njim
je bila tudi vedno očarljiva
gospa Jovanka v prikupnem
rdečem stylingu, on pa v
snežno beli maršalski unifor-
mi in vse je bilo kot nekoč...,
v davni preteklosti pred 1.
1980.
Tito je naše knežje mesto
proglasil z »gradom heroj« in
prav je tako. To si meščani
in meščanke Celja tudi zaslu-
žimo ob sedanji aktualni po-
litični garnituri, ki nas vodi,
zastopa ter proračunsko ože-
ma za najrazličnejše mestne
»projekte« in »zadeve«. Tito
je meščanom in meščankam
Celja »obečao po još koji no-
vac iz Argentine ili iz Vati-
kana, jer sam upravo nami-
jenjen tamo, da sredim neke
poslove sa rimskom kurijom
in generalima u Argentini".
Po zaključku slovesnosti je
imel maršal Tito tudi pravo
»tiskovko« v C. C. Klubu, kjer
pa kot ponavadi spet ni bilo
vrlih predstavnikov celjske
sedme sile (baje so se kar dre-
njali na kongresu SDS v Ce-
Ijanki in pisali o Janši, ki se
je zopet »ustoličil« za pred-
sednika stranke in bo še bolj
trdno izvajal načela demokra-
tičnega centralizma ter v bis-
tvu postal še bolj »titovski«,
kot je bil sam Tito).
So it goes, drage bralke in
bralci, zgodovina se pač po-
navlja, je pač proces Sui Ge-
neris (pa čeprav po celjsko
in po slovensko)... "da sa tvo-
ga puta ne skrenemo!«
GREGOR URANIČ,
Celje
Razlike, da
te kap, o
regresu pa
nič!
Kar veliko sem prebral o
tem nesrečnem DeSUS-u, ki
^e v vladni koaliciji le skupi-
na lutk, ki po načinu - ti me-
ni, jaz tebi - dviguje roke v
čast koaliciji.
To mi spoštovani g. Lešnik
ne boste oporekali, čeprav vas
spoštujem in čeprav ste čla-
nek v Delu (18. 5.) odlično
napisali, a z malo napako.
Nič ne omenjate nas invali-
dov, ki smo tudi člani in pod-
porniki t. i. DeSUS-a. Lahko
vam zagotovim, da smo tudi
mi delovni in ostali invalidi
v Sloveniji potrebni pozor-
nosti in enakopravnosti. A
nas zapostavlja tako država,
kot tudi DeSUS.
Kar poglejmo prejemke in-
validov, ki so med mizerni-
mi, seveda razen g. Šuštar-
šiča in njegove srenje, ki je
dobesedno pri koritu inva-
lidske državne organizacije.
Le-ti zase poberejo smeta-
no, nam pa ne ostane kaj do-
sti ali pa nič, gospod Lešnik.
Bili ste poslanec, hvale vred-
ni zame, a žal se niste niti
enkrat postavili v položaj in-
valida ter se potegnili za nas.
A vam tega ne zamerim, ker
ste strokovnjak za kmetijs-
tvo in tukaj ste resnično mar-
sikaj prav zagovarjali in tu-
di uspeli. Ne morem pa mi-
mo tega, da g. Kebrič nima
niti malo čuta za sotrpine
upokojence in invalide, da
bi dobili enkratno izplačan
regres in razliko v pokojni-
ni, ki nam pripada.
Sramotno je za državo, da
se na ramenih upokojencev,
invahdov lomijo kopja lobi-
jev, navsezadnje pa smo vsi
enakih potreb po denarju,
mar ne? Mar tudi državni us-
lužbenci dobijo v dveh delih
izplačan regres? Zato priča-
kujem, da se enkrat za vselej
konča ta ping pong z upoko-
jenci in invalidi ter da se do-
končno odloči in izplača vse,
kar nam pripada.
DUŠAN GORKIČ,
Vojnik
Šentjurski
planinci so
zborovali
v torek, 24. aprila je bil v
hotelu Žonta redni letni občni
zbor Planinskega društva
Šentjur. Prisotnih je bilo več
kot 50 članov in gostov ter
30 nastopajočih iz osnovne
šole Pranja Malgaja ter vrtca
iz Hmševca. Od gostov so priš-
li: Adi Vidmajer, podpred-
sednik PZS, Božo Jordan,
član predsedstva PZS, Mar-
tin Aubreht, predsednik
SMDO in predsedniki sosed-
njih društev: PD Šmarje, PD
Rogaška Slatina, PD Železar
Štore, PD Celje in PD Zabu-
kovica. Prisotni so bili tudi
predstavniki Občine in Kra-
jevne skupnosti Šentjur.
Predsednik društva Ivan
Straže je predstavil delo druš-
tva v zadnjem dveletnem ob-
dobju in dejal, da so uspeli
uresničiti načrtovane investi-
cije na planinskem domu. S
finančno pomočjo občine so
prenovih in dodelali sanita-
rije, postavili novo kmečko
peč, kombinirano s central-
no kurjavo, prebarvali velik
del notranjosti doma, lani pa
tudi vsa okna in vrata ter vse
zunanje dele iz lesa. Povedal
je tudi, da so stroški te inve-
sticije presegli njihove zmož-
nosti za pol milijona tolar-
jev, zato prosijo za pomoč na
žiro račun PD Šentjur 50770-
■ 678-55258. Dolg prenašajo
v to leto zaradi slabega izku-
pička na domu v zadnjih ne-
kaj letih in uvedbe DDV Pa
tudi vlomilci in nepridipra-
vi jim zmanjšujejo zaloge ali
delajo družbeno škodo.
Društvo je v tem obdobju
organiziralo več pohodov in
izletov, najbolj množični so
bili izleti na Golico, Veliko
Kozje, Blegoš, Storžič.
Spomladanski pohodi na Re-
sevno, Goro Oljko, Dramlje
- Žiče in na Donačko goro
so bili prav tako množično
obiskani. Lani 26. avgusta je
bil uspešno realiziran prvi
dan planincev SMDO na Re-
sevni. Društvo ima usposob-
ljene štiri planinske vodni-
ke, enega varstvenika nara-
ve in štiri markaciste za vzdr-
ževanje in markiranje pre-
ko 40 km planinskih poti,
za katere je zadolženo PD
Šentjur.
Društvo je v minulem letu
štelo 118 članov, letos pa že-
lijo to število povečati ter ure-
sničiti preostale naloge pri
vzdrževanju in prenavljanju
planinskega doma. Večina na-
log naj bi bila opravljenega
do slovesnega praznovanja
50. obletnice delovanja druš-
tva, ki bo 29. 9. 2001 v sklo-
pu praznovanj praznika ob-
čine Šentjur. Takrat želi druš-
tvo razviti svoj prapor in iz-
dati brošuro.
Vse planince in ljubitelje
narave vabijo, da se udele-
žujejo izletov, ki jih objav-
ljajo v oglasni omarici v kri-
žišču v Šentjurju. Vse infor-
macije dobite tudi v pisarni
društva (Ljubljanska 1), vsak
četrtek od 14. do 15. ure.
Vabljeni ste tudi v dom na Re-
sevni, ki bo tudi v bodoče od-
prt od aprila do novembra,
in to ob sobotah, nedeljah in
praznikih, preko zime pa le
ob nedeljah in praznikih od
08. do 20. ure. Dom so pri-
pravljeni odpreti tudi v dru-
gih terminih, po dogovoru s
predsednikom društva Iva-
nom Stražetom, telefon 03
574-09-45 ali GSM 031 883-
319.
IVAN STRAŽE
ZAHVALE^
POHVALE
Razveljav-
ljeni celjski
odlok
Solastniki stavbe Muzej-
ski trg 8 v Celju smo že ne-
kaj let živeli pod stalnim pri-
tiskom, da bo del prithčja
preurejen v kavarno. Konč-
no nas je te more rešilo Us-
tavno sodišče, ki je na našo
pobudo z odločbo razvelja-
vilo Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o zazi-
dalnem načrtu Staro mest-
no jedro Celje - kare 1, ki
ga je sprejel Mestni svet Mest-
ne občine Celje jeseni 1999.
leta. Ustavno sodišče je od-
ločbo sprejelo v sestavi
Franc Testen, predsednik ter
sodniki dr. Janez Čebulj, dr.
Zvonko Fišer, Lojze Janko,
Milojka Modrijan, dr. Ciril
Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr.
Lojze Ude in dr. Dragica We-
dam - Lukič.
Ob tej priložnosti se naj-
lepše zahvaljujemo Janezu
Lampretu, predsedniku celj-
skega mestnega odbora No-
ve Slovenije, ki nam je nese-
bično pomagal z nasveti,
spodbudnimi besedami, nam
pisal vloge, vključno s pobu-
do Ustavnemu sodišču. Pri
vsem tem je odklonil kakr-
šno koH plačilo, mi pa bo-
mo v prihodnje mirno uži-
vali svojo posest.
BOJAN AKERMAN,
MARJAN ROGEU,
ŠTEFAN LUGARIČ,
vsi Muzejski trg 8, Celje
- Št. 23. - 7. junij 2001
Obisk zasneženega ocaica
Zahteven majski vzpon na vrh Triglava, ki je še pod snegom
Pred leti sem gore opazo-
val samo iz doline. Z dru-
žino smo se povzpeli na
Okrešelj in od tam sem opa-
zoval Kamniško - Savinj-
ske Alpe. Prišlo je novo ti-
sočletje, ko sem se odločil,
da bi se povzpel na Triglav,
naš najvišji vrh.
Avgusta lani sem se pri-
ključil skupini iz Zasavja in
se povzpel na našega oča-
ka. To mi je dalo novih moči
in želja, da bi se povzpel na
Triglav takrat, ko sneg po-
krije vrh. Imel sem veliko
srečo, ker sem po naključ-
ju spoznal novega prijate-
lja Draga, izkušenega po-
hodnika, ki mi je obljubil,
da mi bo pomagal pri vzpo-
nu na Triglav pozimi. Dra-
go je imel za sabo že veliko
zimskih izkušenj, ki jih je
moral prenesti name, če
sem hotel videti naš najviš-
ji vrh v snegu. Januarja le-
tos sva začela s pripravami
in prvi pohod je bil na Bo-
skovec. Drago mi je bil uči-
telj, svetovalec, prijatelj,
skratka naučiti me je mo-
ral vsega, kar mi bo pozimi
prav prišlo: od uporabe ce-
pina, derez, do opreme, pre-
hrane in še marsičesa, kar
mi bo pomagalo v gorah
Spretno in načrtovano je
izbiral pohode, da me pripra-
vi na zahteven zimski vzpon.
Pohode, ki jih je izbiral pri-
jatelj, sva obiskala v snegu
in so potekali v naslednjem
vrstnem redu, za Boskovcem
(1587 m) sva obiskala: Mrz-
hco (1122 m), Lepenatko
(1425 m), Rogatec (1557 m),
Okrešelj (1399 m), Raduho
(2062 m), Peco - Kordeševo
glavo (2125), Škarje (2141
m). Turški žleb (2114 m). Ilir-
sko goro (2251 m), Kredari-
co (2504 m). Mali Triglav
(2725 m) in Ojstrico (2350
m). Zima je bila letos še po-
sebno radodarna s snegom,
vendar le v višjih predelih, v
dolini ne, saj je padlo na vi-
šini 2000 m in več rekord-
nih 7 metrov snega, ki je os-
tal vse do takrat, ko sem se
odločil, da zaprosiva našega
očaka, da naju spusti na svo-
jo krono.
Bilo je zvečer, 11. maja, ko
sva se odpravila iz Velenja
proti Gorenjski. V trdi temi
sva prispela v Krmo, kjer sva
pustila avto in se pripravila
za hojo, ki bo trajala vse do
jutra in še ves dopoldan. Ka-
zalci na uri so kazah 23.40,
ko sva začela s hojo proti Kre-
darici.
Z vremenom nisva imela
sreče, ker so zvezde in luno
zakrivali oblaki. Med hojo po
gozdu so nama družbo dela-
le gozdne živali, ki sva jih
vznemirila z svojo prisotnost-
jo. Proti jutru sva prišla na
Kredarico. Vreme ni vlivalo
veliko upanja za vzpon. Po-
leg temnih oblakov je pihal
še močan veter,, pa tudi tem-
peratura se je spustila pod
ničlo.
Vseeno sva se začela pri-
pravljati za vzpon. Najprej
sva zaužila nekaj sadja, čo-
kolado in se dolDro oblekla
(vetrovka, rokavice, ka-
pa...). Pohodniške palice sva
zamenjala s cepinom, name-
stiti sva si morala tudi dere-
ze.
Veter je neusmiljeno pi-
hal, tako da sem si name-
stil na obraz še dodatno
zaščito pred mrazom. Ob
5.10 sva začela zimski
vzpon na Triglav. Snega ni
primanjkovalo, kar sva vi-
dela že na Kredarici, kjer
sem stal na strehi cerkve,
samo vrh zvonika je gledal
iz snega. Sedaj je šlo zares
in že kar na začetku je bilo
potrebno premagati težak
previs pred vzponom na Ma-
li Triglav. Po kakšni uri vpe-
njanja sva stopila na vrh
Malega Triglava. Veter je na
nekaterih mestih, posebno
na grebenih, kazal vso svojo
moč. Kljub nenehnemu
udarjanju z cepinom me je
zazeblo v roke. Ob 7.30 sva
po napornem in nevarnem
vzponu stopila na vrh. Al-
jažev stolp je počival glo-
boko v snegu, tako, da ga
nisem videl. Očakovo kro-
no pa je nadomestila lepa
snežna belina.
Le redkim je dano, da vi-
dijo lepote gora pozimi, eni
ne morejo, drugi nočejo, tret-
ji pa ne vedo, da te lepote
sploh obstajajo. Še sam sem
nedolgo tega spadal v tretjo
skupino in vesel sem, ker se
mi je želja, da sem obiskal
Triglav globoko v snegu, iz-
polnila.
IVO PLAZAR
Uspelo je! V snegu na vrhu Triglava.
Vzpon v temi, snegu in vetru.
30 let Hortikulturnega
društva Polzela
Hortikulturno društvo Polzela, ki deluje že 30 let, je v
zadnjem času svojo dejavnost močno okrepilo. Da bi Pol-
zelane in druge naključne obiskovalce opozorili na svoj
jubilej, so v središču Polzele pri cerkvi uredili vehko cvet-
lično gredo, na kateri je njihov znak in napis: 30 let HD
Polzela.	T. TAVČAR
Št. 23. - 7. junij 2001
Izbran par za ohcet
Odbor za etno dejavnost
\iožnar, ki deluje pod
okriljem Zveze kulturnih
društev občine Laško, je
tudi letos med prijavljeni-
mi pari za Ohcet po stari
Jegi izbral bodoča mlado-
poročenca, ki si bosta v ne-
deljo v okviru prireditve Pi-
vo in cvetje izrekla usod-
ni »da«. To bosta Brigita
privšek iz Marija Gradca
in Drago Lončar iz Debra.
Ohcet po stari šegi je ne-
pogrešljiv del tradicional-
ne prireditve, s katero je
Laško poneslo svoje ime po
vsej Sloveniji. Prireditve se
namreč vsako leto udeleži
tudi veliko število obisko-
valcev iz precej oddaljenih
krajev širom po Sloveniji.
Letošnja veselica bo trajala
od 11. do 15. julija, na njej
pa si bo moč ogledati raz-
lične razstave, otroške de-
lavnice, koncerte in šport-
na tekmovanja, za zaklju-
ček pa, kot že rečeno, Oh-
cet po stari šegi, parado po
ulicah Laškega in festival pi-
halnih godb.
Ena od novosti je tako
imenovani Dan Laščanov z
nosilnim sloganom Lašča-
ni Laščanom, prireditev, ki
je namenjena domačinom -
pa seveda tudi ostalim. Or-
ganizatorji se s tem želijo
zahvaliti krajanom, ki in-
dustrijsko, obrtno ah ljubi-
teljsko ustvarjajo izdelke,
dobrote ali ponujajo stori-
tve na vsakoletni zabavi v
čast pivu in cvetju. Seveda
pa tudi letos ne Ido šlo brez
veličastnega ognjemeta z
gradu Tabor in Krištofa, ki
predstavlja vrhunec prire-
ditve.
B. JANČIČ
Do praznika flosarski muzej
Flosarsko društvo na
Ljubnem ob Savinji so us-
tanovili lani, da bi skrbelo
za tradicionalni Flosarski
bal. Program želijo ohraniti,
dogajanje pa naj bi razširi-
li na ves teden.
»Letos bomo gostili šest-
deset splavarjev iz Francije,«
napoveduje predsednik Fra-
njo Naraločnik, »zato mo-
ra biti etnološki program raz-
nolik in bogat.« Ljubenci za-
sedajo v mednarodni spla-
varski zvezi pomembno me-
sto, ne zanemarjajo nitiso-
delovanja z mariborskimi in
radeškimi splavarji. Po za-
slugi neutrudnega Martina
Juvana imajo zbranega do-
volj orodja in flosarske
opreme in ko bo zagotovljena
primerna lokacija, si bo mo-
goče vse to ogledati kot mu-
zejsko zbirko. To bi se naj
zgodilo že za letošnji praz-
nik, napoveduje Naraločnik
in dodaja, da bodo v zbirko
hvaležno uvrstili sleherni
eksponat, ki bi ga bih pri-
pravljeni ljudje odstopiti. S
pomočjo dr. Marije Maka-
rovič zbirajo enotno nošo.
»V tujini nas poznajo bolje
kot doma. Zaradi tega smo
se odločili, da bomo sode-
lovali na vseh etnoloških pri-
reditvah v Sloveniji,« zago-
tavlja Naraločnik in doda-
ja, da se bodo udeležih tudi
junijskega mednarodnega
kongresa flosarjev v Pragi.
EDI MAVRIČ
Planinski praznik na
Paškem Kozjaku
Na Paškem Kozjaku je bilo že dvajseto srečanje pla-
nincev, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Vitanje.
Pred dvajsetimi leti so se na Paškem Kozjaku planinci
prvič zbrali na pobudo Otona Samca, pri pripravi srečanj
pa so sodelovali vsi člani odbora planinskega društva, na
telu s predsedniki. Za zaslužno in uspešno delo so letos
najbolj prizadevni člani društva prejeli priznanja Planinske
zveze Slovenije.
Poleg župana občine Vitanje sta se srečanja udeležila tudi
župana občin Vojnik in Dobrna. Starejši planinci so bili
posebej veseli množice mladih udeležencev. Srečanje so
popestrih s kulturnim programom, športnimi in družabni-
mi igrami.	O. T.
Utrip
Laškega v
srednjem
veku
Osnovna šola Primoža
Trubarja Laško in Turistič-
no društvo Laško prireja-
ta 8. junija srednjeveški dan
z naslovom Utrip Laškega
v srednjem veku. Z inova-
tivnim projektom želijo so-
delujoči na svojstven na-
čin prikazati kulturno in
lokalno zgodovino Laške-
ga.
Laško, imenovano Tuffer,
je bilo v srednjem veku že
utrjen trg s trškimi pravica-
mi, ki je imel svoj grb in trš-
kega sodnika. Fevdalna ob-
last se je menjavala, največji
pečat kraju pa so dali Span-
heimi, Bamberžani in Habs-
buržani. Delček utripa takrat-
nega življenja bodo sodelu-
joči prikazali na sejemski
dan s predstavitvijo jedi, ob-
lačil in iger tistega časa. Tr-
govali bodo s cehovskimi iz-
delki, se ukvarjali z alkimi-
jo, zeliščarstvom in pobirali
dajatve. To in še mnogo za-
nimivih stvari si bo moč og-
ledati od 12. ure dalje na pe-
tih prizoriščih v Laškem: na
tržnici oziroma graščinskem
dvorišču, Valvasorjevem tr-
gu, Weichselberškem dvorcu,
gradu Tabor in na Aškerče-
vem trgu. B. JANČIČ
- Št. 23. - 7. junij 2001
30
TV VODIC
Metuljček - žur za otroke
Metuljček Radia Celje pri-
pravlja v soboto, 16. juni-
ja, prireditev v dvorani v
celjskem mestnem parku.
Od 10. do 15. ure se bodo
v pesmi in plesu predstavili
otroci iz celjskih vrtcev.
Ob tej priložnosti se bo-
mo spomnili tudi na to, da
vrtec Zarja letos praznuje 40
let, vrtec Anice černejeve 45
in vrtec Tončke Čečeve 55
let. V Celje bosta prišla tudi
Mojca in Kaličopko. Kali-
čopko je zdaj že malce zra-
sel in njegov glas je postal
malo bolj globok. Romana
Kranjčan bo otrokom pred-
stavila veliko strašno fletnih
pesmic in jih naučila plesa-
ti Nobi ples. Za dobro vzduš-
je bodo poskrbeli tudi Dam-
jana Golavšek in »Muzikalč-
ki«. Pojoči kuhar Dani Kar-
ba, vedno in povsod dobro-
došla Spidi in Gogi, Full
Cool Demo Topovci Radia
Celje, ogledali pa si boste
lahko tudi plesno točko Tu-
ševe otroške šole prostega ča-
sa. Otroke bo obiskal tudi
čarodej Roman Frelih, ki
pripravlja za otroke predsta-
vo, naučil pa jih bo izdelati
metuljčka iz balona. Pove-
zovalec in animator prire-
ditve bo Sten Vilar, ki ga
otroci celjskih vrtcev že poz-
najo. Predstavil se bo v več
različnih vlogah. Otroke po-
navadi najbolj navduši v vlo-
gi Gusarja Berta. Pridejo tu-
di telebajski, ki bodo z otroki
peh in plešah, pa tudi us-
tvarjali v različnih delavni-
cah. Le-te bodo pripravili
Mravljica, Medobčinska zve-
za prijateljev mladine Celje,
Tuševa otroška šola proste-
ga časa, Didacta Internatio-
nal in podjetje RRT. Otroci
bodo lahko slikah in ustvar-
jali z različnimi materiali in
se igrali v računalniški de-
lavnici v programu Logo.
Za igrala bo poskrbela Coca
Gola, ki obljublja številna
presenečenja in tekmovanja
za otroke, podjetje Pozinek
iz Celja bo postavilo avtople-
zalo, veliko igral pa prispe-
va tudi Wesco.
Za hrano in pijačo bo po-
skrbljeno. Priporočamo, da
se starši odločijo za parkira-
nje v okolici dvorane in ne
neposredno pred dvorano.
Vstopnine na Metuljčka ne bo!
SB
|IZ PROGRAMA RADIA CELJE
Zeleni val
Za vsako bolezen raste rožca, pravi Mate-
ja Podjed v oddajah Zeleni val na Radiu Ce-
lje. Vsak torek po 12. uri s pomočjo poslu-
šalcev oblikuje odlično oddajo, namenjeno
vsem, ki vam zelišča in njihova zdravilna
moč niso tuja.
Ponedeljkovo
športno dopoldne
šport ima na Radiu Celje pomembno vlo-
go. Vsak dan ob 15.00 vam Dean Šuster po-
nuja v poslušanje rubriko Šport danes. Ob
ponedeljkih dopoldne pa še Ponedeljkovo
športno dopoldne. Odslej vsak ponedeljek
že uro prej! Ob 9.10!
Poučno-zabavni kviz
Razvedrilo se tudi na radijskih valovih pri-
leže. Poučno-zabavni kviz vsak ponedeljek
ob 16.15 z Natašo Leskovšek je oddaja, v
kateri radi sodelujejo poslušalci vseh staro-
sti. Vsak teden so vprašanja ubrana na dolo-
čeno temo, tisti z največ znanja pa prejmejo
tudi nagrade.
Radijsid vrtiljak
Vsak torek popoldne ob 18.uri z Natašo
Gerkeš poslušalci vrtijo radijski vrtiljak. De-
set sedežev je na njem. Na petih se skriva
glasba, na petih nagrade, sedeže pa si lahko
izberejo tisti, ki sodelujejo v oddaji. Vsaka
je ubrana na aktualno temo, poslušalci pa v
njej izražajo svoja mnenja v zvezi z njo.
TEDENSKI SPORED
90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 7. iunii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 6.30 Domača melmlijo tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. ju-
tranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo,
OKC, 8.45 Jock pot, 9.00 Agencijske novice, 9.10 Pet minut za
knjigo, 10.00 Regijske novice, lO.IOPopčvek, 11.00 Agencijske
novice, 12.00 Regijske novice, 12.30 Sfyling, 13.00 Danes do
13.h (RaSlo), 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Greš v kino, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Glasbeni ex
press, 17.00 Kronib, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 20.00 etno-
Brake, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram nekomercialnih radijskih postoj Slovenije
PETEK, 8. iunii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 6.30 Domača melodija tedno, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.20 Halo,
Atomske Toplice, 10.00 Regijske novice, 10.10 Halo, Terme Zre-
če, 10.45 Halo, LTO Celje, 11.00 Regijske novice, 12.00 Regijske
novice, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 13.40 Hoio, Terme Laš-
ko, 14.00 UtripsCeljskego, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RoSjo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20
vročih, 19.30 Študentski servis, 20.00 Minute za di(v)jake,
21.00 Vesela urica s Simonom in Simono, 24.00 SNOP - skup-
ni nočni progrom nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 9. iunii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 7.30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 10.00 Regij-
ske novice, 10.30 V vrtec no obisk, 11.00 Agencijske novice,
12.00 Regijske novice, 12.10 Čestitke in pozdrovi, 13.00 Da-
nes do 13.h (RaSlo), 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Izbiramo
melodijo popoldneva^ 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 16.00 Športno glasbeno popoldne vmes 17.00
Kronika, 17.45 Jack pot, 24.00 SNOP - skupni nočni program
nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA,10. iunii
5.50'Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domačo melodija ted-
na, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice.
9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Regijske novice, 10.10 NedeljskH
zmenek, 11.10 Domodh 5,12.00 Agencijske novice, 12.30 Iz
domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdrovi 15.30 Dogodki in
odmevi, 16.00 Nadaljevanje čestitk in pozdravov, 24.00 SNOP
- skupni nočni program nekomercialnih radijskih postaj Slo-
venije
PONEPEUEK, 11. iunii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domačo melodija tei
na, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RaSlo), 7.40 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.30 Z Gordano in Do-
lores gledamo v zvezde, 8.45 Jock pot, 9.00 Agencijske novi-
ce, 9.10 Ponedeljkovo športno dopoldne, 10.00 Regijske novi- {
ce, 10.30. Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 12.20 Bingo
jock, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 13.25 Bingo jack, 14.00
Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odme-
vi (RaSlo), 16.20 Poučno zabavni kviz, 17.00 Kronika, 19.00
Novice, 19.10 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni
nočni program nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 12. iunii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo OKC, 6.30 Domača melodija tei
na, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RoSlo), 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročilo, 8.25 Holo, OKC, 8.45 Jock pot, 9.00
Agencijske novice, 9.10 Zdravju prijazne minute, 10.00 Regij-
ske novice, 10.30 Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 12.20
Zeleni val, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 13.30 Moli O - pošta,
14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radijski
vrtiljak, 19.00 Radi ste jih poslušali, 20.00 Zlatorock, 24.00
SNOP - skupni nočni program nekomercialnih radijskih
stoj Slovenije	1
SREDA, 13. iunii	|
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domačo melodija teij
na, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RoSlo), 7.40 Tfr
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Hoio, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00^^
Agencijske novice, 10.00 Regijske novice, 10.30 Zlati bobeiT
ček, 12.00 Regijske novice, 12.15 Rdifarm, 13.00 Danes do
13.h (RoSlo), 13.30 Mali 0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.15 Pop čvek,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice,'
20.00 Ročk mondalo, 21.00 Musicafe, 22.00 DJ tirne, 24.00
SNOP - skupni nočni program nekomercialnih radijskih p<^
stoj Slovenije	J
- Št. 23. - 7. junij 2001
TV VODIČ
31
- Št. 23. - 7. junij 2001
32
T V VODIC
- Št. 23. - 7. junij 2001
TV VODIC
33
- Št. 23. - 7. junij 2001
34
InSVETI
Gremo po gobe
Gobe so najlepši okras
gozda. In zdaj prihaja nji-
hov čas in čas gobarjev.
Spomnil bom na nekaj pra-
vil, ki bi se jih bilo treba dr-
žati tako zaradi sebe, kot
zaradi narave, ki je rado-
darna vse dotlej, dokler je
preveč ne izropamo.
Gobarjeva
oprema
Zakonska določa, da se
morajo gobe nabirati v ko-
šaro. Gobe se morajo po za-
konu očistiti na rastišču. Če
boste očistili gobana, pa os-
tanke le pokrijte, da ne bo-
ste izdali dragocenega naj-
dišča. Poleg košare je pri go-
barjenju obvezen nož. V
gozd ne hodimo v oblačilih
s kratkimi rokavi, imejmo
dolga in svetla oblačila ter
kapo. Tako bo manj možno-
sti, da se nas prime klop. K
opremi sodi tudi palica, s ka-
tero lahko bolj brezskrbno
brskamo po grmovju, lahko
se znebimo nepredvidljivih
gozdnih vsiljivcev, pa še kot
»tretja« noga nam lahko slu-
ži.
Dnevno lahko nabiralec na-
bere le dva kilograma gob,
mladih, še nerazvitih gob ni
dovoljeno pobirati. Obstaja
pa tudi seznam zaščitenih
gob, ki jih sploh ne smemo
trgati, ker je njihov obstoj že
ogrožen. Ena najbolj znanih
zaščitenih gob je knežja mu-
šnica ali po domače karželj.
Kazni za kršitve so dokaj vi-
soke.
V naravi ne smemo vsev-
prek kričati. Zakon o gozdo-
vih tudi določa, da lahko par-
kiramo le pet metrov od stran-
ske poti. Ne odmetavajmo
raznih odpadkov in pustimo
kmetom kar je njihovega.
Določanje gob
Pobiramo le gobe, ki jih
zanesljivo poznamo. Učenje
iz knjig je nezanesljivo, ra-
zen takrat, ko smo gobarsko
abecedo že dodobra spozna-
li. Še najbolje je, da o tej ali
oni gobi povprašamo dobre-
ga poznavalca, ta pa je lahko
zanesljivo le iz vrst enega iz-
med dvajsetih društev v Slo-
veniji.
Gobe lahko določimo po
več lastnostih oziroma raz-
poznavnih znakih. Poleg ob-
like so pomembni barva, ob-
lika, lastnosti beta, klobu-
ka, mesa, vonja, pri golobi-
cah celo okusa, koprene,
obročka, lističev kraja rastiš-
ča... Sicer pa gobe delimo
na: užitne, pogojno užitne.
neužitne, nepomembne, le-
sne, strupene in smrtno stru-
pene. Včasih se kdo vpraša,
kaj pomeni, da je goba po-
gojno užitna (ena najbolj zna-
nih je štorovka). Pomeni le,
da je potrebno izpolniti nek
pogoj, torej gobo skuhati ali
ocvreti. Nobena bojazen ni
potrebna. Tudi krompir je
pogojno užiten. Če bi uži-
vali surovega, bi dobili vro-
čino.
Sicer se gobarska abeceda
prične s črko M, ki pomeni
mušnice. Kar nekaj je smrt-
no nevarnih, še posebej ze-
lena mušnica. Pri zastrupi-
tvah prihaja zaradi površno-
sti največkrat do zamenjav.
Zajčke nepoznavalci zame-
njajo s strupenimi rdečelist-
kami, pegasto mušnico s čo-
kato mušnico ah bisernico,
rdečo mušnico s karžljem, ze-
leno mušnico z zeleno ah ze-
lenkasto golobico. Včasih
prihaja do neverjetnih zame-
njav, celo dežnik »gobarji« za-
menjajo za mušnico. Do manj
nevarnih pa vendar še vedno
neprijetnih zamenjav priha-
ja tudi med mlečnicami, li-
sičkami, glivami in še bi se
našlo kaj.
Gobarjenjeje
bobi
Gobarjenje je eden najlep-
ših hobijev, ki pa dobi večji
smisel, če se včlanite v eno
izmed društev. Druženje z
ljudmi istih nagnjenj, učenje
pravilnega gobarjenja, pred-
vsem pa zanesljivo spozna-
vanje gob, vse to so predno-
sti članstva. Ni več daleč čas,
ko bodo lahko gobarili le or-
ganizirani gobarji.
AMADEO DOLENC
Foto: A. IVANOVIČ
23. junija bodo gobarji
društva Bisernica iz Celja
gobarili okrog jame Pekel
pri Šempetru v Savinjski do-
lini. Dobimo se ob osmi uri,
nato bomo gobarili, posta-
vili razstavo, poslušali pre-
davanje in se poveselili.
Na gobarskih srečanjih se lahko največ naučimo. Prvi na desni je
Anton Poler, vrhunski poznavalec iz Maribora.
Koristna vegetacija
Najbolj učinkovito in preprosto sreds-
tvo proti škodljivim substancam v delov-
nem in bivalnem okolju (mikroklimi), ki
se jim v današnjem času običajno ne mo-
remo izogniti, so rastline, ki kot biološki
regulatorji in katalizatorji uravnavajo mi-
kroklimo v delovnem in bivalnem okolju.
Top lestvica desetih najbolj učinkovitih
čistilk mikroklime (zanimivo je, da zraku
najbolj koristijo bakterije, ki živijo na ko-
reninah rastlin - te v največji meri požirajo
strupe in škodljive substance ter jih nevtra-
lizirajo) izgleda takole:
-	dracena (zmajevka) je po mnenju ame-
riških znanstvenikov kraljica med ekološ-
kimi sobnimi rastlinami, saj razgradi kar 80
odstotkov benzola, 70 odstotkov formalde-
hida in 20 odstotkov trikloretilena v ozrač-
ju.
-	zelena lilija (lilium), rastlina iz rodu
visokih čebulnic, trajnih zelik enokališnic
iz družine lilijevk. Priljubljena okrasna rast-
lina, ki je praktično neuničljiva in postaja
vse bolj popularna. Odličen filter za škodljive
substance, kot sta formaldehid (85 odstot-
kov) in benzol (80 odstotkov).
-	sobni bršljan (bršlin) sodi med priljub-
ljene sobne rastline zaradi svoje vzpenjajo-
če in plazeče rasti. Velja za najboljšo uniče-
valko benzola (nevtralizira 90 odstotkov ome-
njene strupene snovi v atmosferi), razgraju-
je pa tudi trikloretilen (11 odstotkov) in skr-
bi za potrebno vlažnost zraka v zaprtih pro-
storih.
-	krizantema (mraznica), lepotna rastli-
na, ki cvete predvsem jeseni, razvila pa se je
iz azijskih - indijske in murvolistne inačice.
Pri nas je priljubljena kot rezano cvetje na
grobovih, pri Britancih velja za priljubljeno
sobno rastlino, pa tudi v Nemčiji prodajo
vsako leto okrog 30 milijonov krizantem v
lončkih. Prijata ji hlad in zmerna svetloba,
najbolj učinkovita je proti formaldehidu (60
odstotkov), benzolu (50 odstotkov) in tri-
kloretilenu (40 odstotkov).
-	gerbera, žlahtna rastlina, cvetlica, ki pri-
haja iz južnoafriških predelov. Lončnica, ki
zahteva veliko svetlobe, obenem pa nevtrali-
zira trikloretilen (35 odstotkov), formalde-
hid (50 odstotkov) in benzol (65 odstotkov).
-	filodendron, rod lepotnih posodovk z
majhnimi ali velikimi, ceUmi ali deljenimi
listi. Pričujoča lepotna vzpenjavka močne ze.
lene barve (tropski pragozd), ljubi vlago, za-
to jo je priporočljivo redno škropiti z vodo,
Uspešna predvsem v boju s formaldehidon]
(nevtralizira ga do 85 odstotkov). Regulira
tudi vlažnost prostora.
-	monstera, trajna lepotna vzpenjavka,
lončnica z zračnimi koreninami in velikimi
zelenimi listi, ki so sprva celi, starejši pj
preluknjani ali pernato deljeni. Zeleni veli.
kan (kot pogosto imenujejo to okrasno po.
sodovko, katere listi zrastejo do velikosti 80
cm), slovi kot dober vlažilec zraka, saj po-
trebuje obilo vlage, ki jo potem oddaja v
okolico.
-	klivija, južnoafriški rod družine nar
cisovk z rumeno rdečimi cvetovi. Elegant-
na lepotna posodovka, okrasna lončnica,
ki slovi po svoji divji lepoti in eleganci,
Rastlina, sorodna amarilisu, ljubi toplote
in uspešno nevtralizira škodljivi formal
dehid.
-	sabljika (sansevierija), lepotna listna
ta posodovka iz tropske Azije in Afrike
Ljubi sušo in toploto (idealna temperatu
ra 20 stopinj C). Čisti ozračje s tem, d;
razgrajuje benzol in trikloretilen. V začetki
je brez cvetov, kasneje pa kot starejša rast
lina razvije dišeče tropske cvetove.
-	amarilis (vitezova zvezda), lepotna če
bulica, priljubljena sobna rastlina, ki cve
te v prvih mesecih leta, od januarja od aprila
ko okolico razveseljuje s svojimi temnor
dečimi, rožnatimi ali belimi cvetovi. Oc
avgusta do novembra amarilis potem poči
va (tedaj njegova ekološka učinkovitost obi
čajno zbledi), v ostalih mesecih pa jo poz
navalci uvrščajo med srednje uspešne va
ruhe mikroklime.
V številnih razvitih državah se ljudje, pre
den se vselijo v nove bivalne ali delovni
prostore, posvetujejo s strokovnjaki (zdraij
niki, ekologi, psihologi), izmerijo vseti
nost škodljivih snovi v mikroklimi in te
mu primerno uredijo razporeditev in na
membnost prostorov, zračenje, razsvetlja
vo, notranjo opremo, aparate in stroje ipd
Po nasvetu izkušenih poznavalcev izbere
jo ionizatorje, vlažilce zraka, ustrezne rast
line (t. i. zaščitni rasthnski filter) in si pri
zadevajo za čimbolj ugodno, organizmi
prijazno mikroklimo.
Virtualna lekarna
S pomočjo intemeta lah-
ko dobite tudi informacije o
zdravilih oz. nasvete farma-
cevta ob najrazličnejših
zdravstvenih težavah. Na
celjskem področju ima svo-
jo spletno stran Lekarna Ža-
lec. Na www.lekarna-za-
lec.si vas obveščajo o zani-
mivostih, ki se dogajajo v far-
macevtski stroki.
Seznanjajo vas o svojih ak-
tivnostih, o pomenu skrbi za
zdravje in vam posredujejo pra-
vilne in strokovno podkreplje-
ne informacije o uporabi zdra-
vil, njihovem delovanju, stran-
skih učinkih. Farmacevt je za-
radi svojega znanja o zdravilih
nepogrešljiv člen v trikotniku
bolnik-zdravnik-farmacevt in
hkrati že od nekdaj tvori pove
zavo med bolnikom in zdravi-
lom. Predstavlja učinkovito sito
pri pridobivanju pravilnih in-
formacij o zdravilih. Informa-
cije prek intemeta so hitrejše,
pre^ednejše. Predvsem pa so
ves čas dostopne. Osebni zdrav-
nik je dosegljiv le v določenem
času, vsaka lekarna ima svoj de-
lovni čas, dostopnost do infor-
macij prek intemeta pa je stal-
na.
Ljudje terjajo čim več infor-
macij o vami uporabi zdravil,
zaco jim s »svetovanjem na da-
ljavo« dajejo možnost, da vpra-
šajo o zdravilih vse, kar jih za-
nima, brez neprijetnega občut-
ka, da bodo naleteli na gluha
ušesa. Predstavijo jim lahko vse-
bine, za katere v lekarni pogo-
sto ni časa ali pa se sploh ne za-
vedajo, da jih zanimajo oz., da
jim lahko o njih svetujejo. Na
njihovi spletni strani lahko pre-
berete tudi nekaj osnovnih in-
formacij o homeopatiji, čeprav
v Sloveniji promet s homeopat-
skimi pripravki še ni registri-
ran. Ti pripravki pa so pomem-
bno zastopani pri naših bližnjih
sosedih (Avstrija, Italija), zato
so toliko bolj zanimivi tudi za
naše državljane. Prek elektron-
ske pošte lekama.zalec@siol.net
lahko neposredno komunicirate
s farmacevtom.
Vključevanje Lekarne Žalec
v virtualni prostor je bilo pred-
stavljeno tudi na letošnjem Sim-
poziju Slovenskega farmacevt-
ske dmštva v Portorožu, kjer
je bilo v okviru teme »Vpliv in-
formacijskih tehnologij na raz-
voj farmacije« poudarjeno, da
intemet pomeni dodaten vir in-
formacij, tudi o boleznih in de-
lovanju zdravil. Prav tako daje
možnost učinkovite medseboj-
ne komunikacije. Za izvajanje
celovite lekarniške storitve pre
ko intemeta (tudi posredova-
nje zdravil) pa v Sloveniji še ni
zakonske podlage.
LIDIJA PAVLOVIČ,
mag.farm..
Sejfe, presojajte, sadite, zolivajte,
negujte rastline; rahljajte in
prezročiijte tla, pobirajte in
pridelbv<!osy, ki je najugodnejšill
posamezne tipe rasriin in ki je mžiif
iz koledarja.
KOZMETIČARKA SVETUJE
Poletne obleke odkrivajo hrbet
ženskam ni tako lahko
odkriti hrbtra, saj vemo, da
lahko to razkrije veliko ne-
pravilnosti.
Med njimi so lene mišice,
ki ne drže hrbtenice - zato je
naša drža zgrbljena. Ker ima
ta predel veliko lojnic, je veli-
ka tudi možnost, da se bodo
videli vneti mozolji. Pokaže-
jo se morebitne bele lise, kož-
ne glivice, ki se pod vplivom
sonca nikoli ne obarvajo (ne
smemo jih zamenjati z beli-
mi prirojenimi conami, ki se
pojavijo kmalu po rojstvu, ker
je to kožna bolezen vitiligo).
Za pomoč poprosite pri-
jatelja ali prijateljico, naj
vam dodobra oščetka kožo
z grobo rokavico iz narav-
nih vlaken. Nato nanesite še
peeling, ki ga nato z roko vti-
rajte v hrbet in ves čas do-
dajajte malce vode, da bo ma-
sa mazljiva za krožno ma-
sažo. Nato peeling sperite s
kože.
Nanesite glino ali masko
iz alg, ki deluje dezinfekcij-
sko. Lahko pa si belo glino
kupite v lekarni, jo pomeša-
te z mlačno vodo in takoj na-
nesete na hrbet. Po 20 minu-
tah jo izperite z mlačno vo-
do. Nato vmasirajte hidra-
tantno mleko za telo ali olivno
olje. Nikakor pa naj ne bo
premastno in ga mora koža
takoj vpiti vase.
In še nasveti dermatologov:
nosite le bombažno perilo,
ki kože ne iritira. Če imate
veliko ogreev, naj vam jih
strokovno očisti kozmetičar-
ka, če pa imate akne, se vse-
kakor obrnite le na derma-
tologa, ki vam bo predpisal
tretma (vitamin A, antibio-
tike, antiseptične kreme)
Kozmetičarka VESNA
- Št. 23. - 7. junij 2001
NASVETI
35
Pl iCAJ BI DANES KUHALI
Pečemo in se sladkamo
Krhko testo je hitro pri-
pravljeno in se nam vedno
posreči, še posebej, če se
ravnamo po receptu. Iz krh-
Icega testa pečemo različ-
ne sladice: na primer ja-
bolčno bombo, čokoladno
torto ali skutni kolač. Krh-
lio testo je sočna in oku-
sna osnova, ki jo po želji
obložimo z najrazličnejši-
mi nadevi.
Osnovni
recept za
icriilco testo
Za 750 g testa potrebuje-
mo: 350 g moke, 200 g hlad-
nega masla ali margarine, 50
g mletih mandljev, 100 g
sladkorja, vanilin sladkor,
Ščepec soli, 1 žličko nastrga-
ne limonine lupine, moko za
potresanje delovne površine.
Priprava: moko stresemo
na delovno površino. V sre-
dini naredimo jamico. V ja-
mico damo sladkor, vanilin
sladkor, sol, jajce in limoni-
no lupinico, okrog jamice pa
porazdelimo na koščke na-
rezano maslo ali margarino.
Z velikim nožem sekljamo
sestavine, moko potiskamo
proti sredini kupčka. Ko so
sestavine premešane in sese-
kljane, pregnetemo testo z ro-
kami, oblikujemo ga v kepo
in potresemo z moko. Zavi-
jemo ga v plastično vrečko
ali v aluminijevo folijo, da-
mo za nekaj ur v hladilnik.
Kasneje ga znova pregnete-
mo in razvaljamo, nato pa
uporabimo po različnih re-
ceptih.
Čoicoiadna
torta
Potrebujemo: krhko testo,
moko za razvaljanje, 3 rume-
njake, 300 g mandljev, 600
g čokoladnega in lešnikove-
ga namaza (kupimo že pri-
pravljen namaz), 300 g ku-
hinjske čokolade
Priprava: krhko testo raz-
delimo na 6 delov. Pekač ob-
ložimo s pergamentnim pa-
pirjem. Na pomokani delovni
površini razvaljamo vsak del
krhkega testa na debelino 3
mm. Z obodom tortnega mo-
dela s premerom 26 cm izre-
žemo iz razvaljanega testa
krog. Krog položimo na pe-
kač, beljak razžvrkljamo z
žUco vode. Z zmesjo prema-
žemo testo, nato ga potrese-
mo z listnato narezanimi
mandlji. Mandlje rahlo pri-
tisnemo v testo. Testo peče-
mo v pečici pri 200 stopinjah
8 do 10 minut, da zlato por-
javi. Šele ko se ohladi, ga vza-
memo iz pekača. Tako spe-
čemo vseh šest krogov iz te-
sta.
Pečene kroge iz testa na-
mažemo s po 3 žlicami slad-
kega čokoladnega namaza.
Kroge zložimo v torto.Tudi
z zunanje strani premažemo
torto s kremnim namazom.
Postavimo za 1 uro v hladil-
nik. Grobo nasekljamo čo-
kolado in jo damo v kožico.
To kožico postavimo v večjo
posodo v kateri je vroča vo-
da. Segrevamo, da se čoko-
lada raztopi. Z obhvom pre-
lijemo torto in jo spet posta-
vimo za 1 uro v hladilnik. Na-
to jo razrežemo in ponudi-
mo s sladko stepeno smeta-
no.
Piše: MAJDA KLANŠEK
ZDRAVNIK SVETUJE
Težave s iirbtenico
v pismu ste opisali teža-
ve z lumbalno hrbtenico, ki
vas pestijo že dalj časa. Pred
meseci so vas diagnostično
podrobno pregledali pri or-
topedu, ki je na podlagi kli-
ničnega pregleda in rtg slik
ugotovil, da gre za osteo-
hondrozo na vseh medvre-
tenčnih ploščicah lumbal-
ne hrbtenice ter zapisal
diagnozo: Levostranska
lumboishialgia.
Na medvretenčnih plošči-
cah vaše hrbtenice je prišlo
do degenerativnih spre-
memb, ki so posledica preo-
bremenitve ter staranja orga-
nizma. Prišlo je do poruše-
nja statike hrbtenice oz. ak-
sialnega skeleta in do zože-
nja izstopišč korenin živcev,
ki izstopajo na teh nivojih led-
venega dela hrbtenice in se-
stavljajo ishialgični živec, ki
oživčuje mišičje na spodnjih
ekstremitetah in kožne areale
na njih. Zaradi tega je pri-
sotna stalna bolečina, ki se
verjetno pojača pri večji ak-
tivnosti. Stanje je žal kronič-
no, napredujoče in ga je mož-
no le zazdraviti z metodami
fizikalnega zdravljenja. Na-
činov, kako olajšati vaše te-
žave, je več.
Za natančno določitev ku-
re fizikalnega zdravljenja pri-
poročam pregled pri spec. fi-
ziatru, ki se specifično ukvar-
ja s konzervativnim zdravlje-
njem oz. predpisovanjem,
glede na razvoj kliničnega sta-
nja, in bo predpisal ustrezne
kure fizikalnega zdravljenja.
Predpisovanje fizioterapije je
namreč vedno le individual-
no. Naprosite izbranega
zdravnika, da vas napoti še
na takšen pregled.
Na splošno pa priporočam
redno telovadbo, predvsem
izvajanje vaj za krepitev mi-
šic hrbtenice v celoti, pravil-
no držo telesa in telesno te-
žo, izogibanje prekomernih
obremenitev hrbtenice, zla-
sti neugodne pripognjene dr-
že hrbtenice. Odsvetujem
dolgotrajno pripogibanje, se-
denje ali stanje na mestu in
dvigovanje težkih bremen.
Priporočam pa dosti hoje v
naravi in hrbtno plavanje oz.
hidrogimnasdko v celoti. Ko-
ristno je tudi lokalno pregre-
vanje ter masaža.
V izjemnih primerih se
težave ne dajo odpraviti s
konzervativnimi metodami
fizikalnega zdravljenja in
je potrebna operacija na
hrbtenici, ki stabilizira
oboleli segment ter tako
omili oz. odpravi bolečino,
ki je posledica kroničnega
draženja n. ishiadikusa, ki
je glavni generator boleči-
ne.
Rad bi poudaril, da je naj-
pomembnejše izbrati zdrav
način življenja, skrbeti za te-
lesno aktivnost, ki naj bo pri-
merna vašim letom, kajti le
tako se lahko na daljši čas od-
pravi bolečina oz. težave in
doseže ter ohranja primerna
psihofizična kondicija.
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik svetu-
je.
MIRAN ŠKORJANC,
dr. med., spec. fiziater
Kaj moramo vedeti pri
pripravi icriiicega testa
Zamesimo ga iz maščobe, sladkorja, mo-
ke, jajca in nekaterih dišav. Ni vseeno, ka-
ko uporabimo sestavine. Upoštevajmo na-
slednje:
-	maslo ali margarina morata biti hladna.
Testo, ki ga zamesimo se nam ne lepi na
prste;
-	pekača ah tortnega modela, v katerem
pečemo krhko testo, nam ni potrebno po-
sebej namastiti, saj je že samo testo do-
volj mastno;
-	testo ne smemo predolgo gnesti, ker se
sicer začne drobiti in ga ne moremo lepo
razvaljati;
-	ko zamesimo testo, ga oblikujemo v ke-
po in postavimo na hladno. Prej pa ga
zavijemo v plastično vrečko, da se ne
, izsuši. Testo naj bo v hladilniku najmanj
J pol ure, če pa je dobro zavito, ga lahko
hranimo v predalu za zelenjavo nekaj
dni;
ko vzamemo testo iz hladilnika, ga spet
na hitro pregnetemo, da se zmehča;
• če uporabimo večjo količino testa, ga raz-
delimo na več delov. En del vzamemo iz
hladilnika, ga pregnetemo, razvaljamo in
uporabimo, drugo testo naj medtem po-
čaka v hladilniku, da se ne zmehča;
tudi kadar moramo razvaljati testo na večjo
površino, pazimo, da se nam ne lepi na
podlago: med valjanjem testo večkrat ovi-
jemo okrog valjarja, dvignemo ga z de-
lovne površine, delovno površino pa po-
novno potresemo z moko;
sveže pečeno krhko testo je zares krhko
in se rado lomi. Zato postavimo model s
pecivom na rešetko in ga pustimo stati
nekaj minut, da se ohladi. Šele potem vza-
memo pecivo iz modela ali pa s pekača.
S sproščanjem proti stresu
Kolikokrat ste si popold-
ne, ko ste prišli utrujeni iz
lužbe, zaželeli, da bi se
ihko očistili vseh napeto-
tt, skrbi in utrujenosti, ki
io se nabrale med dnevom?
Z vsakodnevnim stresom
e ljudje borimo na različne
lačine. Nekateri gredo v hri-
drugi sedejo pred televi-
Or, tretji gredo na popoldan-
b nakupovanje, četrti pa na
'bisk k prijateljem. Vsem pa
^ skupno eno: želijo poza-
•iti na vsakdanje skrbi in se
•a tak in drugačen način spro-
žiti ter tako pripraviti za ak-
iviiost naslednjega dne.
Znanstveniki so že pred 30
^ti ugotovili, da vadba pre-
proste in enostavne mental-
ne tehnike transcendentalne
meditacije (ali TM kot jo kraj-
še imenujemo) zelo učinko-
vito odpravlja stres, ki izvi-
ra iz pritiskov ter napetosti
vsakdanjega življenja. In še
več kot to - redna vsakodnev-
na vadba TM hkrati tudi bis-
tveno razvije naše sposobno-
sti na vseh področjih življe-
nja. Prva raziskava o psiho-
fizioloških učinkih TM,
opravljena leta 1970, je ugo-
tovila, da v zgolj nekaj mi-
nutah TM povzroči stanje
izredno globokega počitka,
mnogo globljega kot pa ga'si-
cer dosežemo po nekaj urah
najglobljega nočnega spanca.
Vendar med TM ostanemo no-
tranje popolnoma budni,
hkrati pa izkusimo stanje glo-
boke telesne in duševne spro-
> _ MOJA POKOJNINA
Odgovori o upoicojevanju
Dopolnila sem 55 let sta-
rosti in že imam 35 let de-
lovne dobe, če štejem še le-
ta, ki so mi bila priznana
in leta, ki sem jih dokupi-
la. Želela bi se upokojiti,
vendar so mi na socialni
povedali, da se glede na
moj status ne morem upo-
kojiti. Sprašujem vas, ali
nimamo vsi, ki izpolnimo
pogoje, enake pravice do
upokojitve?
Brez dvoma se lahko vsi,
ki izpolnjujejo vse pogoje
za upokojitev, upokojijo, to
opredeljuje določba veljav-
nega zakona o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju, ki pravi, da zava-
rovanec pridobi pravico iz
obveznega zavarovanja z
dnem, ko so izpolnjeni po-
goji za pridobitev pravice
do pokojnine.
Največkrat v tej rubriki
pišemo samo o dveh nujnih
pogojih za upokojitev, to je
starosti in pokojninski do-
bi, ki jo mora zavarovanec
izkazovati, če se želi upo-
kojiti, zelo malo ali skoraj
nič se ne omenja še dodat-
nega pogoja, ki tudi mora
biti izpolnjen, čeprav je za
večino ljudi razumljiv, to je
pogoj prenehanja obvezne-
ga zavarovanja.
Prenehanje zavarovanja je
treba v postopku za uveljav-
ljanje pravic dokazati. Za
delavce v delovnem razmer-
ju se kot dokazilo upošteva
akt delodajalca o preneha-
nju pogodbe o zaposlitvi
(sklep o prenehanju delov-
nega razmerja). Pri samo-
zaposlenih je prenehanje za-
varovanja pogojeno s pred-
hodno odjavo iz zavarova-
nja (z dnem izpisa v regi-
ster ali razvid oz. z dnem
prenehanja opravljanja de-
javnosti).
Če pogoj prenehanja za-
varovanja ni izpolnjen,
upravičenec ne more prido-
biti pravice do pokojnine,
ne glede na to ali je nasto-
pil zavarovalni primer in iz-
polnjuje tudi druge pogoje,
ki so predpisani za prido-
bitev pravice do pokojnine.
Odjava iz zavarovanja je
praviloma pogoj za prido-
bitev pravice do pokojnine
tudi za tiste, ki so se pro-
stovoljno vključili v zava-
rovanje. Izjema velja le za
posamezne kategorije zava-
rovancev, ki želijo pridobiti
pravico do družinske pokoj-
nine.
V pismu ne opredeljuje-
te točno, s kakšno dejavnost-
jo se ukvarjate, zato vam ni
mogoče odgovoriti, kaj je
razlog oz kateri je pogoj, ki
ga boste morah izpolniti, da
boste lahko pridobili pra-
vico do starostne pokojni-
ne. Po vaših navedbah so-
deč, ko pišete o priznanju
in dokupu dobe, je slutiti,
da se ukvarjate s kmetijsko
dejavnostjo.
Veljavni zakon o pokoj-
ninskem in invalidskem za-
varovanju določa, da pri-
dobi kmet pravico do po-
kojnine (poleg odjave iz za-
varovanja) potem, ko pre-
da kmetijo prevzemniku, jo
proda ali odda v dolgoroč-
ni najem. Oddaja kmetije
prevzemniku, prodaja ali
dolgoročni najem velja le
za lastnike kmetije, ne pa
za člana kmečkega gospo-
darstva, zavarovanega na
podlagi opravljanja kmetij-
ske dejavnosti. Navedeni
pogoji tudi ne veljajo za za-
varovanca, ki je bil vklju-
čen v obvezno zavarovanje
na kakšni drugi podlagi in
ki uveljavlja pravice do po-
kojnine na tej podlagi, če-
prav je sicer lastnik kme-
tije.
Zavarovanec - kmet, ki se
želi upokojiti dokazuje:
•	predajo kmetije prevzem-
niku z zemljiškoknjižnim
izpiskom ali predlogom za
vpis v zemljiško knjigo;
•	prodajo kmetije enako z
zemljiškoknjižnim izpi-
skom ali predlogom za vpis
v zemljiško knjigo;
•	oddajo kmetje v zakup s
pri notarju overjeno zakup-
no pogodbo oz. s predlogom
za vpis zakupnega razmer-
ja v zemljiško knjigo.
Če niste kmečko zavaro-
vani, napišite, kakšno de-
javnost opravljate, kajti ta-
ko bo lažje odgovoriti, ka-
teri pogoji morajo biti iz-
polnjeni, da vas pripeljejo
do upokojitve.
- Št. 23. - 7. junij 2001
V Celju bo sklop preda-
vanj o tehniki TM v četrtek
in petek, 7. in 8. junija ob
19. uri v Prvi osnovni šoli,
Vrunčeva 13 (vhod z dvo-
rišča). Vstop je prost. Več
informacij lahko dobite na
www.tm-drustvo.si.
stitve. Ta izjemno globok po-
čitek nas osveži, očisti duha
vsakodnevne navlake in nas
pripravi za uspešno aktiv-
nost.
ANDREJ RUS
36
MODA
V postelji z najlepše
oblečenimi
Utrinki z modne revije ob podelitvi nagrad najbolje oblečenim Slovencem
1\idi letos so se zgodili naj-
bolje oblečeni Slovenci, tudi
tokrat pod taktirko revije
Modna Jana. Pa vendarle
precej drugače. Ne le da se je
vse dogajalo v postelji ozi-
roma ob njej (scena z veliko
rdečo posteljo), letos so bile
nagrade podeljene v štirih
segmentih: za najboljši glas-
beni, televizijski, poslovni in
osebnostni stil.
In prejeli so jih? Nagrado
za najboljši glasbeni stil je za
celostno podobo v video spo-
tu Ko te ni prejela skupina
Sound Attack. Nagrado za TV
stil je prejela Miša Molk, naj-
lepše oblečeni poslovnež le-
ta je Jurij Giacomelli, zma-
govalne nagrade za osebnost-
ni stil pa sta se razveselila film-
ski igralec Demeter Bitenc in
voditeljica oddaje Cik-cak
Katja Škoberne.
Slovenska
kreatorka leta
Poleg nagrad za stil je letos
prvič TV oddaja Trend oziro-
ma voditeljica Jožica Broda-
rič podelila tudi priznanja za
dosežke na področju mode in
vizualne kulture. Najopaznej-
ša med njimi je bila nagrada
za najboljšo slovensko krea-
torko, ki jo je prejela Nataša
Čagalj, sicer doma iz Štor.
Nataša, katere uspešno ka-
riero spremlja Novi tednik že
vse od njenih začetkov, že štiri
leta živi in ustvarja v Parizu.
Zaposlena je namreč pri eni iz-
med najbolj prestižnih svetov-
nih modnih hiš Cemiti, kjer
kreira visokomodno žensko ko-
lekcijo pri liniji Cemiti Arte.
Osrednja tema prireditve
je bila tradicionalna mod-
na revija najboljših sloven-
skih oblikovalcev, med ka-
terimi so blesteli "tudi celj-
ska hiša Thaler, Pletilni stu-
dio Draž iz Velenja, Plete-
nine Ros, pa Lisca in Nancy
Aljančič z atraktivnimi ko-
palkami, ki postajajo ta hip
najbolj vroča modna tema.
Tema, o kateri bomo v pri-
hodnjih tednih še marsikak-
šno rekli...
Fashion globe
byte
še en modni dogodek je
bil pretekli teden vreden po-
zornosti - tradicionalni per-
formans Fashion Globe
Byte, ki je v Ambasadi Ga-
violi že tretjič zapored
predstavil najnovejšo klub-
sko modo, vkomponirano
v ambientalno in glasbeno
celoto - za mlade, ki ljubi-
jo klubski in streetstyle
imidž.
Navdušili so športni mo-
deli s pridihom elegance,
atraktivni modni dodatki in
predvsem trendovska polet-
na modna vzdušja z najbolj
vročimi počitniškimi cunji-
cami - kopalkami.
Pripravila:
VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Zlata kopalna modna vzdušja 2001 -Nancy
Aljančič.
Pletilni studio Draž iz Velenja
Thaller iz Celja
NAMIG ZA NAKUP
Jeans je večen
Skpraj za vsakim voga-
lom najdemo jeans. Svetel
ali temen, bel ali črn, kakr-
šenkoli kos garderobe je že,
mora biti predvsem udoben.
Gotovo ste se tudi vi kdaj
čisto udobno počutili prav
v kavbojkah.
Mi smo tokrat zavih in po-
kukali v trgovino EK na vo-
galu Gosposke uhce. Pogle-
dali in preverili smo, kako
so kaj založeni in odkrili mar-
sikaj zanimivega.
Prodajajo zelo simpatične
bluzice, ki so na pogled kot
bi bile vezenina in zato lep
dodatek h kostimu v isti ali
kakšni kontrastni barvi (li-
la, črni, oranžni, rumeni in
modri barvi). So iz 100 od-
stotnega poliamida, cena pa
zelo ugodna - 2.790 tolarjev.
Imajo tudi ženske majice
v beh, temno modri, lila barvi
iz mešanice poliestra in ela-
stana s tričetrtinskimi roka-
vi, ki stanejo 3.490 tolarjev.
Lepa je izbira majic raz-
nih italijanskih proizvajalcev,
najugodnejše majice znam-
ke rinsolito stanejo že od
2.110 tolarjev in so nekaj po-
sebnega, saj so prešite z raz-
nimi okrasnimi rožicami,
majice znamke Interval pa sta-
nejo od 4.000 tolarjev naprej.
Pri njih boste poleg majic
našli veliko izbiro mohave
jeansa, tako dolga kot krat-
ka krila, ki stanejo od 8.990
tolarjev naprej, pa hlače (sve-
tel in temni jeans) od 7.900
tolarjev naprej, pa streetch
jeans krilo, ki stane 9.690 to-
larjev. Tudi capri hlače
streetch po 5.990 tolarjev
imajo in to v vseh želenih bar-
vah.
Fantovske majice so od
2.990 tolarjev naprej, moš-
ke srajce - kratek rokav, v vseh
barvah in velikostih po 5.990
tolarjev. Tričetrtinske hlače
stanejo od 8.000 tolarjev na-
prej.
Veliko imajo tudi brezro-
kavnih majic, stanejo pa od
2.990 tolarjev.
Poleg naštetega si lahk(
omislite še rutico za okrq
vratu iz poliestra za 990 to
larjev, ali zelo »kul« bombaž
no, vzorčasto rutico, z
okrog vratu ali glave, za 891
tolarjev.
Ne prezrite pa denarnic'
vseh nežnih in manj nežnil
barvah po samo L690 tolai
jev, praktični etui za telefoi
vas bo stal 1.550 tolarjev, us
njene pasove ponujajo že z
2.790 tolarjev, imajo pa t^
di razne kape in klobučkf
pa torbice, ure, kovinske ob(
ske za ključe...
Skratka, na vogalu bost
zagotovo našh kaj zase, če
tudi ste stari že malo nad 3i
let.
MOJCA MARC
Pravilni odgovor na maj-
sko vprašanje je: prvih moš-
kih čevljev z visoko peto se
je domislil francoski kralj
Ludvik XIV. (ker je imel
komplekse zaradi svoje niz-
ke rasti).
Nagrajenka je Mateja Le-
skovar, Završe lic, Grobel-
no, ki si bo za nagrado lah-
ko izbrala hlače v Scali Zarji
Petrovče.
Nagradno vprašanje junija:
Kateri kroj kopalk je leta 1947 sprožil pravo »mo(^
bombo«?
a)	Tanga
b)	Bikinke
c)	Topless	j
- Št. 23. - 7. junij 2001
GLASBA
37
Stara harmonika
osvaja poslušalce
Ansambel Gregorja Ob-
laka iz Sevnice že štiri le-
ta igra v domačem in oko-
liških krajih. Pred kratkim
je izdal prvo kaseto in CD
z naslovom Stara harmo-
nika, na kateri je dvanajst
pretežno avtorskih skladb.
Posnetki so nastali v stu-
diu A.N.D. Music v Sloven-
ski Bistrici s snemalcem De-
janom Nipičem in v glas-
beni produkciji Mika Ore-
šarja.
Glasbeni izdelek je ansam-
bel izdal pri založbi Sraka v
Novem mestu. Osem skladb
in eno priredbo je napisal
vodja ansambla Gregor Ob-
lak, ki igra harmoniko, dve
skladbi je dodal član ansamb-
la Roman Hadjijali, eno pa
Brane Klavžar. Tekste so na-
pisali Vera Soline, Ivan Sivec,
Franc Čemelč in Roman Had-
jijali.
Ansambel Gregorja Obla-
ka je že nastopil na festiva-
lih na Vurberku in Cerkve-
njaku, letos pa se zaradi iz-
daje kasete in CD drugih fe-
stivalov ne bodo udeležili. V
ansamblu igrajo Gregor Ob-
lak (harmonika, vokal, kon-
takt: 031-559-720, naslov
Podgorje 16, 8290 Sevnica),
Metka Grilc (vokal). Roman
Hadjijali (kitara, vokal), Gre-
gor Rakovnik (klaviature, vo-
kal) in Boštjan Žveghč, sin
izdelovalca harmonik Žvegli-
ča iz Sevnice (kontrabas, bas
kitara in bariton).
TV
Jazz festival Vtfiesen
Jazz festival VViesen
praznuje letos 25. obletni-
co obstoja. Leta 1976 je za-
čelo iz malega rasti veli-
ko. Peščici zanesenjakov,
lastnikov vaškega puba v
VViesnu, je uspelo v teh le-
tih takorekoč iz nič nare-
diti enega večjih in bolj
priznanih jazz festivalov
v tem delu Evrope.
Kdor je v Wiesnu že bil,
ve, kako dobro poteka or-
ganizacija koncertov, kakor
tudi vsega obrobnega doga-
janja. Poskrbljeno je za hra-
no, spominke, sedišča, stre-
ho, prenočitve (tako v so-
bah, kakor v kampu poleg
koncertnega šotora)... Na li-
sti nastopajočih se ne po-
javljajo izključno jazz izva-
jalci, kar pa sploh ni slabo,
saj to osveži popoldneve,
polne dobre glasbe.
Poglejmo si, kaj nas čaka
letos (obletnici v čast bo tra-
jal festival celih deset dni):
13. do 14. julij Manu Chao,
George Clinton & The Par-
liament Funkadelic All-
stars, Turntablerocker, So-
fa surfers, Orishas, Vienna
scientists. 15. in 17. julij:
Abdullah Ibrahim trio&Da-
ve Brubeck Quartet, 19. do
22. julij - Celebration wee-
kend: 19. julij: Neil
Young&Crazy horse z go-
stom Willy DeVilleom, 20.
julij: George Benson, Gil
Scott Heron, Buena vista so-
cial club, Afro cuban ali
stars. 21. julij: Ali Jarreau,
Jestofunk, Guru's Jazzma-
tazz, David Ornette Cherry.
22. julij: B.B. King, Jeff
Beck band, Keb Mo, Mardi
gras BB, Bili Wyman-
&Rhythm Kings z gosti Geor-
ge Fame, Albert Lee. Za zah-
tevnejše poslušalce prava
poslastica.
Dnevna karta stane 490
in 590 šilingov, seveda pa
so možne dnevne kombina-
cije, šotor 50 šilingov, ose-
ba 20 in avto 30 šilingov
na noč v kampu. Iz Celja
potrebujemo z avtom do
Wiesna približno 2 uri in
pol vožnje po predpisih -
brez mejnih zadržkov, se-
veda.
Tistim torej, ki bi želeli
preživeti vikend kako dru-
gače in imajo radi dobro
glasbo, festival zelo pripo-
ročam. Domov boste odšli
z okusom flower - power-
ja. Več informacij zveste na
njihovi strani www.wie-
sen.at.
TČ
- Št. 23. - 7. junij 2001
38
GLASBA
Oliver in Oto v Celju
V dvorani Golovec bo jutri ob 20.30 uri koncert Oliver-
ja Dragojeviča in Ota Pestnerja. Glede na to, da, kot pra-
vi Oto, sodelujeta že 100 let, ni presenečenje, da je Oliver
povabil Ota kot gosta.
Pred dvema letoma sta redno sodelovanje kronala z due-
tom Verjemi v ljubezen - Vjeruj^ u ljubav, ki je tudi na
albumu Ota Pestnerja Premmilennium: Reši nas. Gos-
pod. Skladba je zmagala na Splitskem festivalu leta 1979,
odpel pa jo je Oliver Dragojevič s spremljevalno skupino
Pepel in kri, v kateri je sodeloval tudi Oto Pestner. Pred
dvema letoma se je Otu in Oliverju na Unicefovi priredi-
tvi v Ljubljani porodila ideja, da bi skupaj posnela to
pesem.	S.B.
EKSPRESEKSPRES
•	Najvišje mesto angleške
lestvice najbolje prodajanih
albumov je takoj po izidu za-
sedel nov LP »Reveal« ame-
riške skupine R.E.M. S četr-
tega na drugo mesto je sko-
čil Shaggy s ploščo »Hot
Shot«, na tretjem mestu pa
še vedno vztraja Dido s svo-
jim »No Angel«. V ZDA so ta
teden na vrhu metalci Tool,
ki so v preteklih sedmih dneh
prodali več kot pol milijona
kopij LP »Letaralus«, v Nem-
čiji pa se tudi ta teden najbo-
lje prodaja novi album tria
Depeche Mode »Exciter«, tik
za petami pa so jim že ome-
njeni R.E.M. in Tool.
•	Na 46. podelitvi prestižnih
in med britanskimi glasbe-
niki najbolj cenjenih nagrad
Ivor Novello Awards je spet
blestel Craig David. Še ne
dvajsetletni pevec je zmagal
v kar treh kategorijah, med
nagrajenci pa velja omeniti
še Sonique, Iron Maiden, Ali
Saints, Steviea Wonderja in
legendarne The Clash, ki so
se prvič po dvajsetih letih spet
pojavili skupaj in prevzeli na-
grado za svoj prispevek bri-
tanski glasbeni sceni.
•	Prejšnji ponedeljek je iz-
šel nov album tudi pri nas ze-
lo priljubljenega in cenjene-
ga brazilskega glasbenika Gil-
berta Gila. Gre za soundtrack
filma »Es, Tu, Eles«, gospod
Gilberto pa tudi tokrat ne od-
stopa od že preizkušene for-
mule - mešanice latina, jaz-
za in popa, narejene z veliko
mero okusa in glasbenega
znanja.
•	Istega dne je v Evropi in s
tem seveda tudi v Sloveniji
izšel v ZDA že lani objavlje-
ni drugi album vse popular-
nejše pevke, ki se skriva za
imenom Vitamin C. LP »Mo-
re« poleg že znane uspešnice
»Smile«, ki jo poznamo iz na-
daljevanke Beverly Hills
90210, prinaša še slab ducat
novih skladb, med njimi tu-
di dva ameriška hita »The Itch«
in »As Long As You Love Me«.
•	Z lanske zbirke največjih
uspešnic 41-letnega kanad-
skega rockerja Bryana
Adamsa je v začetku maja
izšel nov single »lo vivo in
te«. Gre za italijansko razU-
čico njegove pri nas že zna-
ne uspešnice »rm Ready«, ki
jo je v italijanski jezik pre-
vedel njegov prijatelj in eden
izmed najuspešnejših itali-
janskih glasbenikov vseh ča-
sov Zucchero. Bryan Adams
sicer v Londonu pripravlja
skladbe za nov album sku-
paj s producentom-Philom
Thornalleyem iz skupine The
Cure, ki mu je pomagal tudi
pri njegovem zadnjem studij-
skem albumu »On A Day Li-
ke This«.
•	S soundtracka, ki je sprem-
ljal filmsko uspešnico »Pearl
Harbour«, je te dni izšel prvi
single. Gre za pesem »There
You'll Be«, ki jo je zapela tre-
nutno najpopularnejša pred-
stavnica country pop godbe
Faith Hill. Pesem je za lepo
Faith napisala hit-mejkerca
Dianne Warren, video pa je
režiral kar režiser filma Mic-
hael Bay.
•	Pri založbi Warner, ki jo
pri nas zastopa Nika, je izšla
zbirka pesmi z ljubezensko
tematiko legendarne pevke
Dionne Warwick. Sestrična
pri nas bolj znane Whitney
Houston je svoje največje us-
pešnice nanizala v poznih
šestdesetih in zgodnjih se-
demdesetih.
•	Čeprav so najuspešnejši
pop metalci preteklih dvaj-
set let Bon Jovi na turneji,
kjer promovirajo še vedno ze-
lo aktualni lanski LP »Crush«
in pred kratkim objavljeni
koncertni album »One Wild
Night Live 1985-2001«, pa že
pripravljajo skladbe za no-
vo ploščo. Ta naj bi izšla v
začetku prihodnjega leta, ne-
kaj kasneje (leta 2004) pa bo
četverica iz New Yerseyja svo-
jo dvajseto obletnico prisot-
nosti na svetovni glasbeni sce-
ni obeležila s t.i. box-setom
- izborom svojih najvidnej-
ših del.
•	Štiri leta po izidu zelo do-
bro sprejetega LP prvenca ka-
nadske naveze Bran Van
3000 je te dni izšel med lju-
bitelji zabavne fuzije vseh mo-
gočih glasbenih zvrsti njihov
dolgo in težko pričakovan
drugi album. Prvi single »As-
tounded« se že prebija proti
vrhu ameriške in angleške les-
tvice, uspeha njihove največ-
je uspešnice »Drinking In
L.A.« pa, kot kaže, le ne bo
ponovil.
•	Založba Sire je objavila po-
natise prvih treh Madonni-
nih albumov - leta 1983 ob-
javljeni prvenec »Madonna«,
leto dni kasneje izdani »Like
a Virgin« in leta 1986 posne-
ti »True Blue«. Vse ponovne
izdaje bodo obogatene s po
dvema remixoma.
•	Ustvarjalci popularne an-
gleške otroške animirane na-
nizanke »Bob the Builder«
se po uspehu, ki so ga zabe-
ležili konec lanskega leta z
No. 1 uspešnico »Can We Fix
It«, že pripravljajo za naskok
na vrh letošnje »božične« les-
tvice. Tokrat naj bi jim to us-
pelo s priredbo ene izmed us-
pešnic Eltona Johna, ki bo
ob Noddyu Holderju iz sku-
pine Slade in DJ-ju Chrisu
Evansu tudi gost božične od-
daje.
•	Na oni strani velike luže
že pred skoraj pol leta ob-
javljeni tretji single »Angel«
z najbolje prodajanega albu-
ma »Hot Shot« jamajškega
ragga zvezdnika Shaggya, je
pred nedavnim končno izšel
tudi na tej strani Atlantika.
V ZDA je »Angel« na vrhu
vztrajal kar tri tedne, glede
na prodajne rezultate že ome-
njenega albuma in prejšnje-
ga singla »It Wasn't Me« pa
niso varni niti vrhovi evrop-
skih lestvic.
•	Poletno klubsko sezono v
največjem slovenskem klu-
bu Ambasada Gavioli v Izoli
bo v soboto začel nihče drug
kot veliki Sven Vaeth. To bo
že peti celonočni nastop te-
ga vodilnega nemškega tech-
no DJ-ja in producenta v meki
slovenske klubske glasbe.
•	Irena Vrčkovnik je posne-
la enajst skladb, ki se bodo
kmalu znašle na njenem sed-
mem samostojnem albumu
»Takšna sem«. Z njim bo Ire-
na obeležila deseto obletni-
co samostojne glasbene ka-
riere, plošča pa bo v večini
zapolnjena z optimističnimi
country popevčicami v sti-
lu novodobnih country pop
zvezdnic (Shanie Twain,
Faith Hill, Dixie Chicken...).
STANE ŠPEGEL
Ročk žur brez Miš maša
Na letošnjem Ročk žuru v Grižah so za zabavni del
večera poskrbeli Tinkara Kovač, Zoran Predin (na sli-
ki), Rock'n' band. Tabu, Apolonija band, Black Summer
in Fonem.
Miš maš," namenjen najmlajšim, bi moral biti v nedeljo,
pa so ga zaradi slabega vremena prestavili za teden dni.
Otroke bodo v letnem gledališču v nedeljo zabavali: Seba-
stian, Spidi in Gogi, Make Up2, Dadi Daz, Remi band,
Rock'n'band, Sendi, Tabu, Nude, Flirt, Društvo mrtvih pe-
snikov in Anja Rupel. Otroci bodo lahko sodelovali na odru
sramežljivih, v kiparski in slikarski delavnici ter na igrišču
ringa raja, ogledali si bodo lahko lutkovne, plesne in druge
predstave.	Foto: GD
- Št. 23. - 7. junij 2001
ZAAVTOMOBILISTE
39
Prenovljeni audi A6
Leta 1997 je nemški Au-
di povsem prenovil audija
A6, svoj avtomobil višjega
srednjega razreda in kon-
kurenta mercedesu E in
BMW serije 5.
V tem času se je zanj odlo-
čilo kakšnih 600 tisoč kup-
cev, kar dokazuje njegovo trž-
no priljubljenost. V svojem
razredu si je priboril 17-od-
stotni tržni delež, kar je ugo-
den rezultat, pri čemer se ve,
da je šel avto najbolje v pro-
met v Nemčiji. Na poletje je
tovarna avto prenovila. Zelo
previdno, skromno, manj
opazno, kar je razumljivo,
saj vozila, ki je uspešno, ne
spreminjaš za vsako ceno.
Prenovljeni A6 bo sloven-
skim kupcem na voljo v dru-
gi polovici julija, navzven pa
so spremembe res komaj
opazne. Pod prednjim odbi-
jačem je avto dobil nove re-
že za zajemanje in dovajanje
zraka k motorju, malenkost
drugačne so luči, ki pa se ob
tem dokazujejo s 37-odstot-
kov boljšo svetilnostjo. Ne-
koliko drugačne so tudi zad-
nje luči, ki imajo dodatke iz
t.i. kristalnega stekla, neka-
teri utegnejo opaziti tudi, da
ima sedaj enako veliko zu-
nanje desno stransko ogleda-
lo. V notranjosti posebnih raz-
lik ni, le volanski obroči so
malo drugačni, na njih pa v
posameznih izvedenkah sti-
kala za upravljanje z radij-
skim sprejemnikom ipd.
Več novega je pri motor-
jih. Teh je kar devet, šest ben-
cinskih in trije turbodizli.
Med prvimi je na novo nare-
jen 2,0-litrski motor s 130
KM, kar je nekaj manj kot
ponuja sicer osnovni agregat
z gibno prostornino 1,8-litra
in s 150 KM. V vrhu je prav
tako novi 3,0-litrski agregat,
ki zmore ponuditi 220 KM,
najmočnejši motor pa je 4,2-
litrski osemvaljnik s 300 KM.
TDl motorji so trije, prvi s
130 KM, druga dva pa ob ena-
ki gibni prostornini 2,5-litra
ponudita bodisi 150 bodisi
180 KM. Pogon je načeloma
speljan k prednjemu kolesne-
mu paru, na voljo je tudi slo-
viti quattro (4x4), menjalniki
različni, tudi pri nas malo
znani multitronic. Prenovlje-
ni audi A6 ima svojo klien-
telo in seveda tudi svoje ce-
ne in težko je pričakovati, da
bo zaradi obnove, čeprav
skromne, kaj cenejši.
Audi A6 je dočakal majhne in previdne spremembe.
Najprej limuzina,
sedaj breaic
Novi citroen C5 je komaj
dobro zapeljal na slovenski
trg (njegova prodaja je ste-
kla pred mesecem), že to-
varna predstavlja break ali
kombijevsko varianto.
Break je za 14 centimetrov
daljši od limuzinske varian-
te C5 (dolžina je tako 475 cen-
timetrov), kar ob dokaj og-
lati obliki zadka pomeni, da
je v njem razkošje prtljažne-
ga prostora (od najmanj 563
do največ 1658 litrov). Break
C5 je, tako tovarna, kombi-
nacija notranje prostornosti
in tudi uporabnosti, pri če-
mer je pomembno, da ima
avto dovolj znano hydraktiv-
no vzmetenje, kar olajša na-
laganje in tudi razkladanje
prtljage. Višino avtomobila,
tudi v zadnjem delu, je mo-
goče s posebnim stikalom
dvigniti ali spustiti (za reci-
mo 70 milimetrov), poleg te-
ga so zadnja vrata dvodelna,
tako da se po potrebi odpira
samo steklo. Motorjev je pet,
skoraj vse poznamo iz limu-
zine. Začnejo z 2,0-litrskim
(136 KM), sledi motorHPIz
enako gibno prostornino, pa
s 143 KM, na vrhu bencinske
ponudbe je V6 3,0-litrski
agregat, ki razvije 210 KM.
Zanimiva sta seveda turbo-
dizla HPl z gibno prostorni-
no 2,0-htra in s 110 KM ter
nekohko posodobljeni 2,2-
litrski HDI s 135KM. Na vo-
ljo bo ročni, pa dva samo-
dejna menjalnika. Kot kaže
sedaj, se bo C5 break pri nas
pojavil septembra, verjetna
pa je napoved, da bo v pri-
merjavi z limuzino dražji za
kakšnih 200 tisoč tolarjev.
Garancija
simbio za
mercedese
Ker je že precej časa ja-
sno, da bodo v prihodnje
avtomobile bolje prodajali
tisti, ki bodo ponudili več,
se je zganil tudi AC Inter-
car, sicer uradni predstav-
nik Mercedes Benza v Slo-
veniji. Uvedel je tako ime-
novano simbio garancijo
za vse mercedese od začet-
ka leta.
Ta garancija vključuje brez-
plačne servisne preglede pr-
vih deset let oziroma do pre-
voženih 100 tisoč kilome-
trov. Obstaja seveda nekaj po-
gojev. Te garancije bodo de-
ležni vsi mercedesi, ki so jih
prodah oziroma so bili kup-
ljeni pri uradnem predstav-
niku omenjene avtomobilske
hiše in registrirani v Slove-
niji. Garancija simbio vklju-
čuje vse mercedese.
Policija z novimi opli
če boste v prihodnjih dneh na slovenskih cestah
srečevali več opel astre karavan v policijskih barvah,
naj bo jasno, da si je slovenska policija omislila 150
novih oplov.
Vse poganja enak motor, in sicer 1,8-htrski bencinski šti-
rivaljnik s 125 KM. Avto zmore največ 200 km/h in do 100
km/h pospeši v točno desetih sekundah. Policija bo astre
uporabljala za nadzorovanje prometa.
Mazdin MX bo poslej precej cenejši.
MX-5 bo cenejši
Japonska Mazda je s svo-
jim roadsterjem MX-5 na-
redila izjemen posel. Ta ma-
li avtomobil s platneno stre-
ho so predstavili leta 1989,
doslej so naredili nič manj
kot 600 tisoč vozil.
V kratkem se bo na trgu po-
javila nova mazda MX-5.
Spremembe navzven ne bo-
do velike, vendar tolikšne, da
bo treba govoriti o novem av-
tomobilu. Prav zaradi tega bo
sedanja izvedenka MX-5 pre-
cej cenejša. Tako si bo mo-
goče varianto z 1,6-litrskim
bencinskim motorjem (110
KM) omisliti za dobrih 3,1
milijona tolarjev, medtem ko
je izvedenka s trdo streho na
Voljo za 3,3 milijona tolar-
jev. Znižanje cene je opazno
in je torej verjetno, da se bo
tržni načrt posrečil. Kaže tu-
di omeniti, da je mazda MX-
5 serijsko opremljena s pro-
tiblokirnim zavornim siste-
mom ABS in klimatsko na-
pravo.
Nekaj novega je tudi pri
enoprostorskem premacyju.
Ta sedaj dobiva nekoliko po-
sodobljeni dizelski DITD mo-
tor. Ta ima po novem 120 na-
mesto prejšnjih 110 KM in 230
Nm navora, kar zadostuje za
najvišjo hitrost 175 km/h in
pospešek 11,8 sekunde do
100 km/h. Kaj so spremeni-
li pri motorju? Novi ali dru-
gačni so bati, izboljšan je se-
salni sistem, motorna elek-
tronika je zmogljivejša, vbriz-
govalni sistem ima sedaj šest,
prej pa pet luknjic. Mazda
premacy s prenovljenim in
nekaj močnejšim DITD mo-
torjem je naprodaj za 3,9 mi-
lijona tolarjev (osnovna iz-
vedenka).
Novi M paket za serijo 3
BMW je v teh dneh predstavil novi t.i. športni paket M
za serijo 3.
Ta bo po novem na voljo ne le za limuzino kot doslej, pač
pa tudi za kupe, kabriolet in tudi touring. Avto v tem paketu
serijsko dobi 17-palčna platišča z gumami 225/45, v notra-
njosti je v usnje preoblečen volan, športni sedeži ipd. Za ta
paket je treba odšteti nekako 8000 mark.
Bavarci pritisicajo na plin
Pri nemškem BMW, ki
žanje veliko uspeha reci-
mo s svojo serijo 3 v vseh
variantah (tudi kot M3,
kar pomeni, da je v mi-
slih najzmogljivejša va-
rianta tega vozila), bodo
v prihodnjih letih pred-
stavili kar nekaj novih
ali obnovljenih avtomo-
bilov.
O novem compactu, med
limuzinami še vedno naj-
manjšem avtomobilu, smo
že veliko pisali. Jeseni naj
bi postavili na ogled že ne-
koliko prenovljeni avtomo-
bil te serije. Konec leta naj
bi tovarna predstavila po-
vsem novo serijo 7, največji
oziroma najprestižnejši av-
to pri hiši. To bo avto, ki
naj bi združil vso tehnološ-
ko in tehnično sposobnost
bavarske avtomobilske hi-
še. Vsekakor bo to nujno,
kajti v visokem razredu
BMW zaradi zaostajanja pri
razvoju sedmice ni povsem
konkurenčen. Leto 2003 bo
leto serije 5, saj bodo po-
stavili na svetlo povsem no-
vo izvedenko tega vozila.
Kmalu zatem se bo na trgu
pojavil tudi kupe, ki ga bo-
do označevali s serijo 6.
Menda razmišljajo tudi o
kabrioletski izvedenki. Leta
2003 ali morda nekaj ka-
sneje pa naj bi predstavili
dolgo napovedovani mali
BMW z oznako serija 2. S
tem vozilom bi radi kon-
kurirali predvsem merce-
desu A in audiju A2.
BMW compact bo zdaj zdaj pripeljal tudi k nam.
- Št. 23. - 7. junij 2001
40
killlVTOMOBILISTE
Novo iz Avtocentra Celeia
inAvtohiše Jakopec
Avtocenter Celeia d.o.o. je uradni
uvoznik in pooblaščeni serviser vozil
Opel, v katerem vam poleg novih in
rabljenih vozil nudijo tudi rezervne
dele, dodatno opremo in razne strešne
prtljažnike (THULE). Poleg servisa vo-
zil vseh ostalih znamk, poskrbijo tu-
di za kleparska in ličarska opravila.
Ker je nakup avtomobila precejšna
investicija, so v Avtocentru Celeia vsem
svojim kupcem pripravili ugodne lea-
sing in kreditne pogoje.
Od začetka leta 2001 je v Slove-
niji možen OPEL KREDIT!
V tokratni ponudbi meseca lahko
zasledite brezplačne klimatske naprave
pri nakupih vseh modelov vectre in
pri določenih modelih astre G. Ob obi-
sku njihovega salona boste prav go-
tovo opazili tudi izjemno ugodno ce-
no astre »classic«, ki znaša od 1.731.000
SIT. ZAPIRA - POPUSTI 334.000 SIT!
S corso GSi preko 200 km na uro.
Avtocenter Celeia lahko najdete v Celju na Mariborski c. 107, tel: 03/42-54-
600,42-54-611, v Rogatcu na Mersijevi 11, tel: 03/81-07-100, AH Jakopec v Velenju
na Kosovelovi 16, tel.: 03/586-43-80,89-71-460 in AH Jakopec & Pandel v Slovenj
Gradcu na Pohorski 12, tel: 02/88-38-100.
Opel v ofenzivi
Nemški Opel bo v prihod-
njih tednih tudi na sloven-
skem trgu ponudil kar ne-
kaj novosti, s katerimi naj
bi izboljšal svoj položaj.
Po novem bodo posojila ce-
nejša oziroma z ničelno
obrestno mero, z določeni-
mi popusti si je že mogoče
omisliti vectre in astre ipd.
Po drugi strani bo hkrati ste-
kla prodaja nekaterih novih
avtomobilov oziroma izve-
denk že znanih. Za določe-
no vrsto publike bo tako v
ospredju speedster, dvose-
dežni rpadster. Zaradi upo-
rabe lahkih materialov tehta
vsega 945 kilogramov, zasno-
va pa je dirkaška: motor je
postavljen sredinsko in s pre-
nosom na zadnji kolesni par.
2,2-litrski bencinski štirivalj-
nik iztisne iz sebe 147 KM,
kar po tovarniških podatkih
zadostuje za največjo hitrost
217 km/h, medtem ko je pos-
pešek do 100 km/h 5,9 se-
kunde. Pri uradnih prodajal-
cih oplov si je mogoče speed-
sterja omisliti za malenkost
manj kot osem milijonov to-
larjev in kot pravijo, bodo ze-
lo zadovoljni, če jih bodo
prodali kakšnih deset.
Druga letošnja novost, ki
pa pripelje k nam malenkost
kasneje, je corsa GSi. Kot
napoveduje že oznaka, je v
mislih najmočnejša različi-
ca tega najmanjšega opla. Za
pogon so mu namenili 1,8-
litrski ecotec motor s 125
KM pri 6000 vrtljajih v mi-
nuti, kar zadošča za največ
202 km/h in devet sekund
do 100 km/h. Navzven se ta
avto od drugih izvedenk cor-
se razlikuje po 15-palčnih
platiščih, zatemnjenih lečah
zadnjih žarometov, meglen- j
kah ipd. Cena za sedaj še ni j
znana.	i
V največji in seveda kar
precej priletni omegi, največ-.j
jem oplu, ponujajo V6 ben-
cinski motor z gibno prostor-J
nino 3,2-litra in z 218 KM.
Opremi sta dve (šport in exe-
cutive), povsem jasno pa je,
da omege z V8 bencinskim
motorjem ne bo. Za tiste, ki
skrbijo za porabo in posred-
no čisto okolje, bo astra eco^
4. To vozilo poganja 1,7-litr-;
ski turbodizelski agregat s po^
štirimi ventili na valj, nepo-]
srednim vbrizgom goriva in I
s 75 KM. Po tovarniških po-
datkih naj bi bila poraba manj
kot 4,5-litra dizelskega go-
riva, pri čemer pa je ta mo-
tor na voljo v kombilimuzin- ^
ski astri s tremi ali petimi vra-
ti.
- Št. 23. - 7. junij 2001
ZA AVTOMOBILISTE
41
Fiat punto ima težave z volanskim drogom.
Fiat punto na pregled
Italijanski Fiat sicer odlično prodaja svojega punta, vsekakor najuspešnejše vozilo
sedanjih časov.
Kljub temu ima z njim nekaj težav, saj vozila, izdelana v času od 13. februarja do 21.
maja letos, kliče na izredni pregled. V pooblaščenih servisih bodo pregledali, kako je z
volanskim drogom. Ta bi lahko v določenih primerih izgubil stik z volanskim ležajem, kar
bi lahko povzročilo težave pri vožnji oziroma upravljanju z vozilom. V Sloveniji je po
podatkih Avto Triglava, uradnega predstavnika Fiata pri nas, nekako 20 takšnih puntov. Vsi
lastniki teh vozil bodo kmalu dobili priporočeno pošto z vabilom oziroma navodili, kdaj
in kje naj obiščejo najbližjega pooblaščenega serviserja Fiatovih vozil.
Cenovno ugodna - Lada desetka 12.
Golf icot
censico
merilo
Razprave, zakaj so ce-
ne enakih avtomobilov
znotraj Evropske unije ta-
ko različne, so znane. Zdi
se tudi, da bo vsaj prib-
ližno poenotenje cen av-
tomobilov eden trših ore-
hov EU.
Komisija, ki skrbi za kon-
kurenčnost v tej grupaciji,
je že pred časom ostro kaz-
novala nekatere tovarne, ki
so recimo preprečevale, da
bi njihovi trgovci recimo v
Italiji avtomobile prodajali
tujim (se pravi neitalijan-
skim) kupcem. Pred nedav-
nim pa je bila opravljena
primerjava cen za VW golf
z osnovno opremo. Po tej
analizi je golf najcenejši na
Finskem, kjer je stal 8965
evrov (ali še enkrat toliko
mark). Pri tem so upošte-
vali cene brez davkov ozi-
roma carin ter drugih da-
jatev. Dokaj poceni je še na
Danskem (9076 evrov) in
v Grčiji (9344 evrov), med-
tem ko so cene v Avstriji,
Luksemburgu, Italiji in
Franciji že občutno višje.
Najdražji pa je bil avto v
Nemčiji (11.899 evorov),
na Švedskem (12.106) in v
Veliki Britaniji, kjer je bi-
lo treba zanj odšteti kar
12.653 evrov.
Lada desetka 12
Ruska tovarna Lada na
slovenskem trgu nima ve-
iko uspeha. Avtomobili so
1 primerjavi s konkuren-
co precej zastareli, marsi-
kaj bi se dalo reči tudi o
ivaliteti izdelave, cena, če-
)rav ugodna, pa kljub vse-
iiu ni nekaj, kar bi vedno
fleklo.
Tako so pač poslovni re-
zultati takšni, kot so. Uteg-
lejo pa biti v prihodnje ne-
faj ugodnejši, kajti Lada Av-
lo, ki je uradni predstavnik
Lade pri nas, je začel ponu-
ati znano desetko v kom-
liilimuzinski varianti z oz-
nako desetka 12. Avta je v
dolžino za 417 centimetrov,
\ zadku je 400-litrski prt-
lažnik ali 16 litrov manj
(ot v limuzini. Zanimivo je,
la naj bi šel avto v serijsko
zdelavo že pred desetimi le-
i. vendar se to ni zgodilo,
^to je tudi zunanja podo-
'a takšna, kakršna pač je.
|ogon zagotavljata dva 1,5-
'trska bencinsKa štirivalj-
'ika, pri čemer šibkejši po-
(Uja 77 KM pri 5400 vrtlja-
'h v minuti, zmogljivejši pa
91 KM pri 5600 vrtljajih v
minuti (najvišja hitrost je
167 oziroma 185 km/h).
Škoda je, da avto ni oprem-
ljen niti z eno zračno var-
nostno blazino, volan nima
servo ojačevalnika, tudi ni
protiblokirnega zavornega
sistem ABS. Je pa cena raz-
meroma ugodna, kajti de-
setka 12 s šibkejšim motor-
jem je na voljo za 1,40, z
zmogljivejšim pa za 1,49
milijona tolarjev.
Dizli so »inff
Avtomobili z dizelskimi
motorji postajajo vse bolj
popularni. To velja tudi za
slovenski trg in slovenske
kupce, kajti v zadnjem ča-
su je razlika v ceni med
bencini in dizelskim gori-
vom dokaj velika.
Podobno je seveda tudi
drugje v Evropi, še posebej
v zahodnem delu, kjer so
dizelski motorji v avtomo-
bilih pravi hit. Največji iz-
delovalec tovrstnih agrega-
tov je nemški Volksvvagen.
Lani se mu je posrečilo pro-
dati več kot 1,2 milijona av-
tomobilov z dizelskimi mo-
torji TDI, v vsej Evropi pa
je bilo teh vozil kar 4,7 mi-
lijona ali tretjina vseh.
Volksvvagen svojo premoč
na tem področju počasi iz-
gublja, vsaj zdi se tako, kajti
tudi nekatere druge tovar-
ne so se začele resno uk-
varjati z dizelskimi motor-
ji. To predvsem velja za
francoski Peugeot, ki po-
staja vse uspešnejši z mo-
torji HDI. Ti motorji upo-
rabljajo sistem skupnega
voda (common rail) pri ne-
posrednem vbrizgu goriva
(Volksvvagen prisega na vi-
sokotlačne črpalke), Peu-
geot oziroma skupina PSA,
v kateri je še Citroen, pa je
lani za te motorje na evrop-
skih tleh našla 720 tisoč
kupcev. Tudi pri Renaultu
počasi postajajo navduše-
ni nad dizelskimi motorji
(pri njih jih označujejo s
cDi), saj je bilo lani zanje
kar 400 tisoč kupcev. Očit-
no je tudi, da se povečuje
povpraševanje po manj
zmogljivih in prostornin-
sko ne pretirano razkošnih
dizelskih motorjih, čeprav
drži, da so prav ti najprej
utrli pot množične upora-
be. To velja predvsem za
nemške tovarne, torej
BMW, Audi in Mercedes
Benz. Vse tri imajo v svo-
jem programu tudi visokoz-
mogljive dizelske motorje
oziroma osemvaljnike, ki
zmorejo nekako 240 ali ce-
lo 250 KM, kot recimo
Mercedesov CDI. Volkswa-
gen pa razvija in naj bi na
cesto kmalu postavil avto, v
katerem se bo vrtel petlitr-
ski desetvaljnik TDI, ki bo
zmogel nič manj kot 316 KM!
Podatki o deležu avtomo-
bilov z dizelskim motorjem
v Sloveniji so zastareli in le
delno točni. Ve se predvsem
to, da so leta 1998 prodali
vsega 5500 avtomobilov s
temi agregati, kar je bilo te-
daj dobrih osem odstotkov.
Lani je bilo pri nas ob 884
tisoč registriranih vozihh tu-
di 77 tisoč takšnih z dizel-
skimi motorji, koliko teh
vozil pa so prodali lani, se
natančno ne ve.
Volksvvagnov TDI V10 motor.
- Št. 23. - 7. junij 2001
42
ZA RAZVEDRILO
- Št. 23. - 7. junij 2001
imiLI OGLASI - INFORMACIJE
43
- Št. 23. - 7. junij 2001
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
- Št. 23. - 7. junij 2001
45
MALI OGLASI - INFORMACIJE
- Št. 23. - 7. junij 2001
46
INFORMACIJE
- Št. 23. - 7. junij 2001
INFORMACIJE
47
- Št. 23. - 7. junij 2001
48
ZANIMIVOSTI
Gobji par
Miha Kuzman s Frankolovega je tale velikanski par na-
šel na domačem terenu. Posebej okusna zaradi starosti ver-
jetno nista, sta pa zanimiva, ker sta v tem zgodnjem času za
gobe že tako velika.	Foto: GD
Od mene ne
dobite več
jajc!
Marija Klezin, gospodinja
iz Gabernega nad Laškim, je
pred časom, kot ponavadi, šla
iskat jajca v kurja gnezdiš-
ča. Presenečena je v enem za-
gledala majceno rjavkasto jaj-
ce, ne večje kot golobje in
ob njem nekaj prav čudne-
ga, kot da bi bil velik črv, z
debelim oglavjem in zaviha-
nim zakrneUm repkom. A je
bilo jajce, le da neobičajne
oblike. Kokoš je s tem čud-
nim spačkom menda sporo-
čila, da je to njeno zadnje jaj-
ce. JURE KRAŠOVEC
Turici pred svojim časom
Približno kilogram so težki turki, ki jih je Albin Pavlič
s Proseniškega minuli teden nabral v okolici domače
hiše.
Kot je povedal, je bil zelo presenečen, da je te odlične
gobe našel tako zgodaj, še pred poletjem. Sicer pa je za
družino Pavlič gobarjenje pravi konjiček, saj se v jeseni po
gobe vedno odpravi vsa družina. Zgodnji turki pa so, seve-
da, končali v družinskem loncu Pavličevih.	AMS
Tatovi, bežite!
Hja, če bi naši ta pravi policisti imeli tako dolge noge, ^
bi imela roparja vitanjske banke nobenih šans, da ne gov(
rimo o vseh drugih lopovih...	Foto: SHERPj
Maturanti 4. b razreda Gimnazije Celje - Center so svoj maturantski ples odplesali 17. marca. Ob tej priloi
sti je nastala fotografija, na kateri so z razredničarko Leo Turnšek: Aleš Anželak, Petra Baje, Tina Blat
Katja Brečko, Anja Debelak, Neda Dolžan, Polonca Fijavž, Hana Habjan, Tina Karče, Polona Krunv
Sabina Kuzman, Aleš Leskovar, Katja Sivka, Miloš Skakič, Teja Šibanc, Aneta Šiljar, Urška Špeh, MU
ŠtrucI, Helena Tajnikar, Alja Tible, Mojca Marija Venek, Janja Vuga, Nataša Žagar.
Maturanti, na plan!
Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda ii
priložite imena vseh sošolcev na fotografiji. Objavili jo bomo in postala bo lep spomini
današnje in prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujah spomine na za(fl
srednješolske dni in na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na mai
rantskem plesu, izletu... Če fotografije rlimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Pišite nam'
naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Št. 23. - 7. junij 2001