ZZO. flefllRn. V Ljouiloni, o torta 28. septembra 19ZZ. Uto LU. Iihal« vuk dan popoldn«, Imtmil ■•dol]« ta prazalk«. tnscratf i do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrit i 1 D 50 p, večjt Inaerati petit vrsta 2 D; notlcc, poslano, Izjave, reklnme, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; Ženitae ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. VpraSanjem glede inseratov na] se priloži znamka za odgovor. Vptmwnlštwo „Slor. Maroda" in „Narodna ttakaraa* Kaaltova oUoa ftt 5, prltUćno. — Teltfon «. 304. UraaaUlva „Slov. Marađa" SnaUovi otloa it 9, I. nadstropl« Talalon stav. 34. Dopis« aprajaaia la podiisaa* i a salostao fraakovana- >&r Rokeplaov »• nm vrata. W mr Posameina Staviifee: II v Jugoslavlfi navada d,ii 75 par, itedelte 1 O v inozemstvu navadne d«ii IO, nedelje 1-25 O Poftnina platana v gotovini* „Slovenski Narod" valja v Ljubljani ln po poitl: V Jugoslaviji: V inozemstvu i ccloletuo uaprcj plaćan . D 12O— ce'oletno . • R « • • D 216*— polletn j........ 60*— polletno .,.».. • 103"— 3 mesečno.......30'— 3 mesečno . • • • . • 54"— 1.......10-— 1........ 18-- Pri morebltnem povišanju se ima daljša naročnina doplačatl. Novi naročniki na po5!;cio v prvič naro*nino vcdno XiCBF" P° nakaznici Na amo nismcna narobila bre/ poslatve denarji se ne moretno ozirati. Italija ln ml. Zanimivo b[ bilo, Če bi kdo vzel naše trud in bi skušal dognati, koli-Jtokrat je bila že poslana v svet vest, da je sporazum med našo državo in Italijo dosežen in da bo zdajpazdaj podpisan. Skoro redno vsak teden po enkrat udari ob Tiberi tambur na boben in naznanja urbi et orbi, da je stvar perfektna in da treba samo še pero pomoČiti v crnilo in vekoveČno prijateljstvo med obema državama je sklenjeno. Neštetokrat je že itali-jansko vojaštvo, ki ima zasedeno takozvano tretjo cono, pospravilo svoje reci ter se pripravilo na odhod. In vendar se stvar ne gane, in vendar smo še vedno tam, kjer smo bili! Od kod to in koliko časa naj še tra-jajo te neznosne razmere? Tik pred poroko našega kralja, smo Čitali Članke z naslovom »Poročni dar Italije«, čujte in strmite! Italija hoče pokloniti našemu kralju kot poročni dar spravo obeH narodov, Italija gre s samozatajevanjem do skrajnih meja, ona se odreka, ona. mocnejša, se ponižuje in nam nudi roko v trajno prijateljstvo — kako velikodušno in občudovanja vrednof In v istini? V istini je bila to le malo okusna komedija, eden iz-rned onih grđih činov, ki jih je Italija že toliko zagrešila proti nam, zakaj iskazalo se je kaj kmalu, da je hotela naša prijateljica samo zlorabiti slovesen moment v svoje egoistične namene in nič drugega. Računala je s tem, da se bomo dali po lepo do-neči frazi premotiti in da se zaradi spretno izbrane prilike ne bomo upali odkloniti njene ponudbe. Ko pa je videla, da smo si vendar le še ohra-nili nekoliko preudarka in hladnega razuma, ko je videla, da ne mislimo šesti na limanice, ki nam jih je tako premeteno nastavila, je obljubljeni poročni dar — padel v vodo! Zares, kavalirji ti Italijani! In tako smo še danes tam, kjer smo bili! Stvar se ne gane in se ne gane in otopeli smo vsled večnih prevar že tako, da nas pusčajo vse tište vesti o sporazumu že skoro popolnoma mirne in hladne in da skoraj že več ne mislimo na to, da bi se rapallska pogodba sploh kdaj izvedla. Od kod to, kje je iskati vzroka temu, da ne pridemo do zaključka? Spominjani se, da je naš zunanji minister dr. Ninčić pri neki priliki iz-javil, da bi Italijani radi zvršili ra-pallsko pogodbo, pa da ne vedo kako. Po pravici povedano, te besede so me osupnile. Ne vedo kako? Ali se pri sklepanju pogodbe ni ne od italijanske ne od naše strani prav nič mislilo na to, na kak način naj se iz-vedejo pogodbene točke? Kako brez-glavo postopanje bi bilo to! Toda jaz mislim, da so italijanski diplo-matje že vso stvar prav dobro pre-vdarili in da so prav namenoma pustili pri sklepanju pogodbe toliko stvari nepojasnjenih, ker so pač hoteli — v kalnem ribariti! Tišti pa, ki so premalo mislili, premalo pre-vdarili vso stvar, to so bili nemara naši diplomat je! — Sploh se zdi, da dr. NinČić, kl je vobče gotovo razborit mož, italijanski diplomaciji ni prav kos. Vsaj meni se vidi njej nasproti čudno ši-bek in nesiguren. Previdnost in vljudnost sta vsekakor čednosti, ki se jih pri diplomatih ne more in ne srne pogrešati. Toda previdnost ne srne iti tako daleč, da jo zamenjaš lahko s strahopetnostjo. In tuđi vljudnost ima svoje meje! Vsaka stvar se lahko vljudno pove, napak pa je, ako se iz gole vljudnosti resnica zataji. Pred delj časom je bilo čitati po časopisih, da je neka ugledna ju-goslovenska oseba — ime je bilo za-molčano in to je karakteristično — izjavila napram italijanskemu novinar ju Giovanniju Borelliju: »Megla, ki nas obdaja, ne dovoljuje, da bi se videli!« Te poetične besede so dale Borelliju povod, da je odgovoril z mnogimi lepimi frazami o vzrokih. ki so krivi, da med nami in Italijani ne priđe do prijateljstva, a resnice se pri tem ni dotaknil. Zakrivil pa je to oni jugoslovenski veljak, ki ni imel toliko poguma, da bi bil sam prvi izrekel resnico. Megla? Ne! Mož bi bil moral govoriti drugače, on bi bil moral vljudno sicer, a vendar s primernim pondarkom vzklik-niti: »Dim, ki vstaja iz požganih kulturnih zatočišČ našega naroda, dim, ki vstaja iz požganih domov naših ljudi, ta je kriv, da se ne vidimo, ta je kriv, da si ne pridemo bliže! Krivice in muke, ki jim je izpostavljen naš živelj v Italiji, te so vzrok, da se ne morejo razgreti naša srca v prijateljstvu do vas, ki to trpite in do-puščate! Tako bi bil moral govoriti oni naš veljak, kajti s puhlicami se ne priđe niti za korak naprej. Čemu cediti se prijaznosti, če ni povoda za to, čemu hliniti nekaj, kar ne obstoji in kar obstajati ne more, ker nišo dani pogoji za to. Z argumenti treba na dan, a argumentov brez resnice ni! Torej z resnico na dan! Ne me-gla, dim je, ki nas loči! Kako pa hoćeš, da bi te vzljubil, ko pa se raz-odeva v vsem tvojem početju so-vraštvo do mene! Italija naj z dejanji dokaže, da ji je res kaj na našem prijateljstvu, mi se prijateljstva gotovo ne bomo branili! A prijateljstvo se ne pridobiva na ta način, da naš narod terorizirate in brutalizira-te, da ga tepete in šibate, potem pa še zahtevate od njega, da naj poljubi palico, s katero je bil po krivici te-pen! Vse se ^a preje izsiliti nego ljubezen! Na tat način, kot ste delali doslej, naših src ne morete pridobiti. Sicer pa končno tuđi brez medseboj-ne ljubezni lahko izhajamo drug po-leg drugega. Treba samo, da smo korektni drug proti drugemu. Ne za-vzemamo se za ljubezen, ne zavze-mamo se za prijateljstvo, toda svoje pravice hočemo imeti! Briskiranja je dovolj, dovolj omalovaževanja! Tuđi narod pastirjev, kakor nas je blagovolil nasloviti slavni d' Annun-zio, ima svoj ponos! Potrpežljivost naše diplomacije napram Italiji je že občudovanja vredna. Vsa stvar postaja v istini že smešna. Ali ni bilo nam že sto-krat dokazano, da Italijanom sploh nikdar na misel ni hodilo, da bi rade volje izpolnili določbe rapallske pogodbe? Spravili so nas s to pogodbo takorekoč ob vse, uričili so vse, kar je kdaj kot ideal Mestelo pred rtaši-mi očmi, poteptali so na£e v člove-ških in naravnih zakonih utemeljene pravice, a zdaj se skuša jo na zvija-Čen in dostoinega Člnveka nevreden način izneHti še tistih mnlih dolžno-sti, ki so jib morali vzeti naše, ker bi se bilo sicer preveč jasno videlo, da ni vsa takozvana rapallska pogodba nič drugega nego diktat zma-govalca napram premagancu. Da, nečuveno je, kako postopa »plemenita« Italija napram nam — svojim »zaveznikom«! Nečuveno in nesramno! Drugega primernega izraza ne najdem za tako poČetje. Ni dovolj, da naj vzdržujemo za pešči-co Italijanov, ki se jih nahaja med nami, razne sole, dočim Italija do-sledno ignorira vse kulturne zahteve našega polmilijonskega naroda onkraj mej, ne, ona zahteva, da naj bodo učitelji na teh šolah italijanski podaniki! No, in naš zunanji minister bi bil pod gotovimi pogoji že skoro pristal na to! Na srečo se je po najnovejših poročilih ta stvar za-sukala vendar le drugače. A zato pa stavi Italija seveda zopet nove pred- loge! Iz teh predlogov ne pridemo in ne pridemo ven! Stvar se vleOe v brezkončnost! To pa samo zaradi tega, ker se premalo zavedamo, da smo suverena država in ker nimamo poguma, jasno povedati, da nam je dovolj — inzultov. Ni dvoma, da greši Italija na tisto že na brezčut-nost neke dolgouhe živali snominja-jočo potrpežljivost naše diplomacije. Toda Italija naj pomisli, da je v Jugoslaviji ražen diplomatov še nekdo drugi tu — narod! Nam navadnim državljanom je vsega tega že preveč. Tuđi mi smo potrpefljivi, toda naša kri naposled ni — kisla juha! Da tako ne more in ne srne iti dalje, to mora biti jasno vsakomur. Vsak dan se primerijo lahko kaki mednarodni zapletljaji, naša zemlja, naša last pa je še vedno v tu jih ro-kah! To ne gre in ne gre! Take razmere morajo vplivati tuđi skrajno demoralizujoče na one naše brate, ki čakajo in čakajo na odrešitev, pa je ne dočakajo. Kako sodbo morajd imeti le-ti od nas. Ali bi bilo čudno, lc bi se jih lotilo končno popolno ravnodusje, če bi se vdali nnposled popolni letargiji? Morda na^i na-sprotniki ćelo računijo s tem! Morda je bas to poglavitni namen vsega za-vlačevanja! \sekakor dobrih posle-dic za nas to ne more imeti. Mislim, da je zadnji čas, da pridemo že do kakega zaključka. Kdo se bo vedno pogajal, kdo se bo vedno prerckal! Spravite vso stvar pred kompetentni forum! Žal, da se ni to ze davno zgodilo. Ni se bati, da bi rvsodna ne bila ugodna za nas. Preveč jasno je, da je pravica na naši strani, preveč jasno, da postnpanje naših na-sprotnikov ni korektno. Izreče naj se razsodba! A ko bo pravorek tn, potem pa naj se zakliče gospodi, ki se neupraviceno ščeperi na našem ozemlju krepak in odlučen: Avanti! —nik. V ponedeljek smo povedali, da hočejo fašisti uničiti »Edinost«. Njihovo glasilo »II popolo di Trieste« zahteva od »Edinosti«. da se razoro-ži ali pa preneha eksistirati. Faši-stovsko glasilo se obrača do vseh fašistov v Julijski Krajini, rekoč, da je ura odločitve odbila in kar bi se moralo zgoditi lani ali že predlan-skim. se mora zgoditi sedaj. »Ako to ne bo danes, bo jutri, kajti dolžnost nam je, storiti to, da preneha na teh italijanskih tleh živeti najnevarnej-ši sovražnik Italije«. »Edinost« je tako proglašena za najnevarnejšega sovražnika Italije, katerega treba nN'ti. »Sramota« mora izginiti za vedno! Do takega sklepa je pripravila fašiste maska beseda ^Edinosti« k slovesni inauguraciji dveh fašistov-skih sekcij nied briskimi Slovenci v ?teverjanu in Kojskcm. »Edinost« je izvajala: »Kakor smo znali kljubo-vati njihovemu pobijanju in požiga-nju, tako bomo znali zavrniti s svojim vztrajnim odporom tuđi njihov novi nacrt za zahrbtno demoralizacijo naših vrst. Naše ljudstvo ima v sebi dovolj moralne moči, da se ne bo dalo omajati. Zdravo jedro našega naroda se bo prej popolnoma izoliralo, nego da bi v kakršnem koli imenu žrtvovalo svoje slovansko bistvo. Pljuske, ki nam jih daje po-slanec Giunta s tem, da se hodi bahat v na$e vaši, da je on tišti, ki je sežgal Narodni dom v Trstu, moramo sicer požreti, toda bodočnost bo pokazala tuđi njemu, da se našo ljudstvo zaveda, da ima opraviti le z volkovi v ovčji kozi, ki samo čakajo povoljno priliko, da nas tem lažje razmesarijo. Naše ljudstvo ima dovolj izkusenj. da bo znak) pouk zadnjih fašistovskih slavnosii izkoristiti v svojo obrambo proti vsem pastem, naj se mu nastavijo v kakršni koli obliki.« Radi teh izvajanj bi morara »Edinost« umre ti pod fasistovsko roko. da preneha njeno »pogubono-sno delovanje v slepem sovraštvu do italijanskega naroda«. Kar se tiče sovraštva, treba reci, da je sovraštvo doma na strani fašistov. Odkar žive, kažejo Jugo-slovenom v Julijski Krajini samo sovraštvo. >^Edinost^< pa ves čas uči, da sovraštvo ne prinese Julijski Krajini zboljšanja. marveč da jo peha v nesrečo. »Edinost« priporoc.1 spravljivost in umerjenost, za pravice svojega ljudstva se pošteno bori in išče poti za mirno sožitje med Jugosloveni in Italijani. Ako bi italijanske oblasti in fašisti poslušati ^Edinost«, bi vladala danes mir in sprava v Julijski Krajini. Sovraštvo sejejo fašisti in oni so odgovorni za sedanje neznosne razmere v pokrajini. Zakaj ne puste Slovencev na miru? Zakaj hodijo strahovat slovenske vaši, da trepeta jo ubogi lju- Kazimir Przenva Tetmajer: Sfaulfenec. (Iz poljščine prevel V. Mazi.) Vrnil se je z jubilejne gostije. Petdeset let je pisal — pol stoletja; lirične pesmi, drame, novele, romani, veliki epos — to je bil sad njegove-ga polstoletnega dela. Delal je sebi v slavo in v hvalo narodu, kojega je znal ceniti. Narod mu je dal, kar mu je mogel dati: čast, premoženje in odlikovanja. Že davno uveli in svezi lovorjevi venci so viseli po ste-nah, spominske knjige so ležale po mizah; naposled so mu pripravili še sijajno gostijo. Ves narod se je bil zbral po svojih predstavnikih k mizi, da bi mu povedal: zasluge imaš, velik si. Utrujen od ovacij toda zadovoljen je sedel skoro sedemdeset-letni starec na udobnem fotelu v svojem salonu; razgledoval se je po ognju v staromodnem kaminu in je misli: življenja nisem zafrečkal... Bilo je že pozno v noči in vla-(i:*la je globoka tišina. Mahoma pa je st^rec vztrepetal. zakaj v ušesa mu je prihajalo kakor stokanje... Toda kmalu se je ponovilo in oglasll se je strašen krik In vik. Spodaj v hiši se je nekaj primerilo. Pozvonil je — ali nikogar ni bilo. Očitno je stekla od hrušča prebu-jena služinčad tja doli. Starec je začel vznemirjeno pre-hajati po sobi. Stokanje in vikanje je poleglo, čul pa se je šunder raz-draženih moških in ženskih glasov. Ni mogel razpoznati, kaj se je godilo. Lotevala se ga je nestrpnost in razburjenost. Naposled je stopil iz stanovanja. Na stopnicah je srečal svojega slugo, ki je obstal ves upe-han in do kraja prevzet ter zaklical: •Gospod, gospod! Kaj se je tam primerilo!...« >Kaj? Povej! Pa saj grem ...« Sluga je razmahnll roke, kakor bi ga hotel vstaviti in vikal: »Nikar ne hodite, gospod! Strašna reč je tam! Mrlič!« »Mrlič!?« »Da. Tišti mizar, kl je stanoval v pritličjn, je Imel hčer. Dekletu Je bilo koma! petnajst let, pa Je bila strasna pijanka. Kar na debelo Je kradla očetu denar. To je Mio v«em rnnno in on jo je ?fsto pretepal. Tuđi d?nes jo je zače! bunkati, a ker ie mlatil prehudo, io je hotela mizarka braniti. Ko pa Je v silni togoti za-mahnil s sekiro, je zadel ženo na teme in jo ubil. Odgnali so ga že. Gospod, nikar ne hodite blizu, tam je masa druhali in policajev in truplo mizarke. Ni bila še stara, morda še štirideset ne. ln baš danes je bilo tega treba, za vaš jubilej...« Stari poet se je vrnil v stanovanje. »Ali naj vas slečem«? »Ne, kar pojdi. Ostati hočem sam.« Sluga je odšel. • • • Ko je sedel na fotelu kakor po-prej, se Je zopet zagledal v ogenj. Pol stoletja dela ... premoženje ... časti... odlikovanja ... Domlslil se je besed nekega firovomika, kl ga je W1 počastli: ... častitijivf Jubllant in slavijenec je delal pol veka v naj-višjem posvečenju za narodov bla-zot . . . Pred đvema urama so nemara te besede priierno šče^etale starčevo nlčemtirnost in slavnblenno^t. a ko *<■ ith ie 7<*af ^norr,nf| \e ^Voro rn-^•nil: ni resf 1*»* ie? ^mn ^»^^ tem r^^Hl v «vnfn Vori^t in T^Urk tišti peščlci, ki se ji pravi privilegirane!. Zaljubljeni študentje so se učili napamet liricnih verzov, histerične ženske so plakale ob romanih in medlele po ložah ob dramah. stari profesorji in nekaj boljših diletan-tov se je nastajalo ob epopeji, vse to mu je bilo znano — zato so mu priredili jubilej, prišli so se mu poklonit in so ga nazvali diko domovine, %njen steber in čelo, njen okit in temelj. A*.njega ni bilo nikoli tja k temelju/ tja doli v pritličje. Njegova arisffjkratska Čud je sijala po budo-arjih in salonih in se ni menila za drugo, nego za slavo in .udobnost življenja, ln to naj se nazivlje pol-stoletno delo v najvišjem posvečenju in požrtvovalnosti za narodov blagor? To pa, to! ... Res je, narava mu je dala ne-navaden talent, morda ćelo genija. Bog zna, kaj bi bil vse lahko storil — in kaj je storil? Razfgral je morda živce nekaj tisočem ljudi. A milijom, ti ogromni milijom? Njim ni oć.đzl n?če«ar od svojeea deln, to se pravi od da rov, ki ea je ž njimi ob-^Ir»p1a n^r?vfl. Nikdar ni stnni! tja doli, v pri ti'č je, 7. lučjo svojih mo-žgan, s svojo mislijo in besedo. Nazvali so ga »apostola duha« — to pa, to! Tja med množico bi bil moral iti oznanjat Kristusa, če bi bil res apostol duha. Pod njegovimi nogaml, tam spodaj. se je nekaj godilo, česar ni hotel videti. Ostajal je zvišen nad ta-kimi stvarmi. da bi si ne omazal ž njimi časti in ugleda. Da, da, ustvar-jal je za tište, ki so ga nalivali s sampancem in ga posajali na prva mesta. Pisal je predvsem za visoko gospodo in bogate povzdignjence ... Da, da, pogosto je odgnal misli, ki so mu silile v glavo in vrgel v kos papir, ki se mu je bil skoro sam od sebe popisal, samo da bi se ne ra-meril krogom, v kojih je živel. Bil je apostol, res, toda za svojo lastno korist . . . Takrat, ko je tam spodaj raz-sajala beda, ko sta prepir In njegovo verno dete hudodelstvo tiganjala đivje orgije, je on mirno koval v elegantnem kabinetu svoje aleksan-drince, palll dobre cigare v gospo-skem salonu, ali čakal v svoji loži na ploskanje publike. Taka je zgo-đovina njegovega apostclstva in njegove pravice do tega naslova. Stran 2 •SI.OVKN^RI N/N !<<»!>. anc ~8. st^ tembra 1^2 S;cv. *20. dje v strahu, da jim zažgo domov-je, katero so si s tolikim trudom po vojni z nova postavili? Slovenci so miroljubni in računajo z novimi raz-rnerami v svoji deželi, miru hočcjo in gospodarskega razvoja pa, umev-no, svoje pravice zahtcvajo. Fašisti pa so se sedaj zagnali med Slovence In jih hočejo popolnoma spraviti pod se. »Edinostc je storila svojo dol* inost, ko se Je postavila po robu no-vemu nacrtu za demoralizacijo sio-venskega ljudstva. Giunta je rjul v Brdih, da morajo biti Slovenci prijatelji Italijanov in da morajo pokazati željo za sodelovanje v srečo Italije. Ako bi tega ne hoteli, je zagjozil Giunta besnečih oči, naj vedo, da je on tišti, ki je zažgal Narodni dom v Trstu. Ali mir ali pa vojna! Radi odpora proti Giuntovt surovosti bi morala sedaj »Edinost« prenehati izhajati! Fašisti svoj sklep jahko izvrše, kadar hočejo. Slovenci t Julljski Krajini so brezpravnl — oblasti ne store proti fašistom nika-kega koraka in jim ne zabranijo po-žiga in uničevanja »EdinostU, ker stoji fašistovska sila nad njimi. Vse lahko store fašisti, kar hočejo, ker rastejo na moči v državi in se pri-pravljajo, da zasedejo vlado. Potem bodo na VThuncu. Z vrhunca pa se gre nizdol in sicer navadno hitreje, kakor se priđe gor. Ura odločitve bije danes jednemu, drugi dan pa dru-gemu! Društvo narodov zboru je v Že-nevi fn tam govore tuđi o varstvu manjšin. Zadnji čas, da se s kompe-Jentne strani pred tem forumom jspregovori resnična beseda o straš-nem trpljenju jugosiovenskih manj-Šin v oni Italiji, ki se ponaša pred narodi z lažnjivim zatrjevanjem, da vlada v njenih mejah najpopolnejša pravica. Ž zasedanfJi DrnSfua narodoo. Kazčiščenjs meje med Madžarsko in Ju- zeslavijo. — Varstvo manjšln. — Mala antanta zahteva sedež v svetu Društva narodov. — Esperanto. 2 c n e v a, 24. sept. V nejavnl seji 20. t. in. ie bil pročitan ckspoze* o razčiščenia nseje med Madžarsko in Jugosla^ijo, na kar se je s^lenilo, da se v eri bodočih scj o tem predmetu zaslišijo zas top riki obeh inte-/esiranih dežel. V seji 21. t. m. je poročal društveni svetnik M o 11 a o varstvu manjšin. Pre-dlogi prof Gilberta Murraya so služili za razprave komisiji kot podlaga. Poročilo naglaša, da je varstvo manjšin neobhod-uo potrebno, da se tako vzdrži svetovni mir. Predlagane resolucije naglašajo: Pri resnem kršenju dogovora o varstvu manjšin ima Društvo narodov pravico, da razpravlja direktno. Za navadne slu-čaje pa zadošča, da ima Društvo narodov z raznimi vladami dobre odnošaje. V slučaju različnega mnenja glede razlaganja manjšinsk. dogovora med eno vlado in drugo, kl sta zastopani v svetu Dr. narodov, se ima poiskati kolikor mogoče naglo svet mednarodnega sodišča. Manišine imalo pravico do tega, da dobe svoje varstvo proti vsakemu zatiranju pri Društvu narodov. Nič manj pa imajo tt manjšine plemena, vere in jezika dolž-nost. da sodelujejo kot voljni in lojalni državljani v oni državi, kateri sedaj pri-padajo. SkupŠčina izreka upanje, da se bodo one države, ki napram DruStvu narodov nišo vezane z nikakimi postav-nirni obveznostmi k manjšinjskemu vpra_ ?anju, vendarle v svojem nastopanju napram manjšinam držale v isti meri pravičnost! in tolerance, kl sta predpisani v pogodbi. Hanotaux (Francija) lzjavlja, da je manjšinsko vpraŠanje zelo delikatno ta težko. Prosi, naj se sprejmejo predlo-stf, ki predstavljate ugodno rešitev. Društvo narodov se Je postavilo na sredo med obe stranki in je redno na razpola-XO s svojim dobrim posredovanjem. Govornik misli, da bodo manjšine s sodelo-vanjem in toleranco v svojih deželah de-lovale v svoj prid. Resolucije so bile nato sprejete. Izmed zastopnikov balkanskih dežel je govoril edino zastopnik Albanije. Oglasil pa se je tuđi madžarski gro! Banffy, ki je prvič govoril in Izja-vil grdo neresnico, da izpolnjuje madžarska vlada zahteve, ki jih stavljajo pogodbe glede manjšn, v poini meri, izre-kajoč zaedno svoj strah o situaciji madžarskih manjšin v sosednih deželah. V skupščini se je zelo komentiralo to, da se izmed zastopnikov držav, kl so posebno interesirane na manjšiniskem vprašaniu, nihče več ni oglasil k besedl. Mala antanta zahteva nujno, da se jej odstopi pri bodoči volitvi v svet Društva narodov en sedež. Ker nastopa mala antarta v Zenevi kot zaključena skupina držav, se jo lahko smatra kot velesilo, kateri pripada v svetu en sedež, zla^ti ker je toliko vprašanj v raz* pravi, ki interesiralo v posebni meri malo antanto. Proti zahtevi male antan-te se je oglasil prvi delegat Nizozemske prof. Struvckent ce$ da vsako pomnože- vanje Stevila članov ▼ svetu Društva narodov slabi pozicijo skupščine Društva narodov. Nekoliko je podplral za-htevo pomnožitve števlla članov samo svetnik Motta, ki je pa km a! u nato iz-razll bojazen, da bi se s povećanjem števlla vpliv velesll v svetu zmtnjšal. Ako hoče Društvo narodov vršiti svojo naiogo, mora biti vrhovni organ v vseh mednarodnih vprašanjih. Motta je še dodal, da se razume samo po sebi, da dobe permanenten sedež v svetu države Nemčija, Rusija in Amerika, kadar vsto-pijo v Društvo narodov. O pomnoženju Članov sveta se v komisijah ne bo več razpravljalo, pač pa priđe v pretres vo-lilni modus. V seji 22. t. m. se te razpravljalo tuđi o svetovnem pomožnem jeziku esperanto. Zastopnik Francije je med drugim povedal, da ie odločitev pariške trgovske zbornice v prilog esperanta na Francoskem že dala dobre sadove. Toplo so zagovarjali esperanto Japonci. Kitajci, Perzijci, Bolgari in Finci. Vlade teh dežel so izjavile, da so pripravljene takoj uvesti jezik esperanto v svoje sole. Poročevalec Japonec dr. Nitobe pri-baja do zaključka, da se more edino esperanto vzeti v poštev kot svetovni pomožni jezik. Do tega sklepa je prišel tuđi poročevalec komisije dr. Murray, znani profesor na vseučilišču v Oxfor-du, ki je izjavil, da kot filolog občuduje zgradbo esperanta. Komisija je sprejela poročilo z nekaterimi spremembami odobrujoč na znanje. Vprašanja, ki se tlčejo splošne uvedbe esperanta v Sole, se izroče pristojni komisiji. Jtaninistena o Miiei n!wiB IBift. 17. t m. je bil v rojstnem kraju po-kojnega vojvode Mišića v Ritmici, eni najlepših vaši v dolini Kolubare (okr. Valjevo), ob reki istega imena, svečano odkrit skromen spomenik vojvodi Mišiću. Je to v cerkveni zid vzidana mar-morna plošča, na kateri je vtisnjena fotografija vojvode in z velikimi črkami vpisano njegovo ime ter imena 375 bor-cev iz občine Gornja Toplica, ki so ju-naško poginili v borbah za svobodo. Ražen cerkvene slavnosti se je vršila tuđi narodna zabava, na kateri so sode-lovali vojaki djačkega bataljona, ki so s spremljevanjem vojaške godbe izva-jali sokolske vežbe »Jugoslavija«. Med temi so bili tuđi Slovenci in Hrvati. Vsa slavnost je napravila na navzoče nai-globlji vtis. Tako pravijo listi. Ko čitam ta poročila, se spominjani iz časa emigracije dobro Činjenic, ki dokazuje-jo, da je bil pokojni vojvoda genijalen srbski vojskovodja in navdušen Jugo-sloven. Leta 1918., spomladi, je londonska politična revija »New Europe«, ki jo je izdajal naš prijatelj Seton Watson, v nekem članku izvajala, da bi povelj-stvo nad zavezniškimi četami na solunski fronti po zmožnostih moralo pripadati vojvodi Mišiću, Česar pa seveda velevlasti nišo hotele storiti z ozirom na vpraŠanje prestiža. Javna tajnost pa je bila, da je strategični nacrt za predor na solunski fronti bil v glavnem delo pokojnega vojvode Mišića. O Jugoslovenstvu, ki je z enako lju-beznijo obsegalo vsa tri plemena, in o trdni veri pokojnega vojvode v končno dosego osvobojenja danes še zasužnje-nih primorskih trpinov pa naj služi tale reminiscenca. Bilo je v začetku leta 1919., za časa pariške konference, ko je posetil Pariz tedanjl regent in današnji naš kralj Aleksander, da intervenira za pravično rešitev naših teritorijalnih zahtev. Tedaj tuđi pokojni poslanik v Parizu dr. Milenko Vesnlć je regentu na čast priredil rout, na katerem sem imel čast biti predstavljen pokojnemu vojvodi kot član »Jugoslovenskega odbora«. Na njegovo vpraŠanje: »Odkuda ste vi?«, sem odgovoril: »Iz nespašenog slovenačkog Primorja.« — »Spasit ćemo 1 vas«, je bil njegov kratek odgovor — »Milo mi je to čuti Iz vaših istlju. vojvodo, samo žalim, da ja toga neću više da doživim,« sem odvrnil na to. Vojvoda me je premeril z očmi od glave do peta ter me vprašal: »A koliko vam je godina?« — »Petdeset In devet vojvodo,« se je glasil moj odgovor. — iValjda ćete živjet još pet godina,« je rato pripomnil vojvoda Na mpjo na-đaljno pripombo: »1 ovo mi je milo čuti iz vaših ustiju, vojvodo, samo, se bojim, da smo ml preslabi, da bi mogli sami pobediti Italiju« — je vojvoda za-mahnil z roko v stran na način, kl je izključeval vsak dvom v tem oziru od njegove strani. S tem je končal najln razgovor o tem predmetu. Smatral sem za potrebno, da to vero pokojnega Mišića podam javnosti v večen spomin po-znejšemu rodu, ki bo učakal osvobojenje našega zasužnjenega Primorja. To vero nosi v srcu, o tem sem Imel večkrat priliko se osvedoČiti, zadnji Šumadinec. Vojvoda Mišić tega dne ni učakal. Težko, da ga ueakam jaz: a ta dan pri Je in mora priti. Po Kosovem je srbski narod čakal rešitve 500 let in ni nikdar izgubil vere v svoje csvobojenje. Našemu narodu ne bo treba čak a ti tako dol-go — o tem sem uverjen. — Dr. Gustav 1 Oregorin. 0 naši zunanji politiku Naše stalitte glede Turčlje se bliža anglešltemu. — Madžarska bi rada revizijo mej v Prektnurjit.. — Bol- garska prosi za naio podporo. — Beograd, 27. septembra. (Izv.) Zunanja politična situacija še ni popolnoma razjašnjena. Nastajajo novi zapletljaji posebno glede ureditve vprašanja bližnjega Orienta. V političnih in parlamentarnih krogih se je povećalo vznemirjenje. Včerajšnji ministrskl svet ni mogel glede Orienta storiti definitivnih sklepov, če-prav je zunanji minister dr. Ninčić podal zelo obširno in izčrpno poročilo o vseh doKodkih. Vlada priča-kuje prihoda ministrskega predsed-nika PaŠića. Videti pa je, da se naše stališče v orientskem vpra^aniu sklada bistveno s stalisčem Anglije. Na včerajšnji seji ministrskesra sveta je zunanji minister dr. Ninčič zelo obširno poročal o svojem poto-vanju v Zenovo, Pariz in London. Ministrskemu svetu je dr. Ninčić po-jasnil vse podrobnosti razgovorov, ki jih je imel z Llovd Oeorgeom, Chamberlainom» Churchillom, Cur-zonom, Stambolijskim, Poincarćjcm, Tostijem in druinmi državniki zavez-ni?kih vlad. Zunanji minister je podal le objektivno poročilo o teh raz-govorih. Kakor je Izvedel vaš dopisnik, je zunanji minister dr. Ninčić na seji rninistrskesra sveta tuđi omenih da je Anslija izrazila željo, naj posije naša država vsaj majhen voja^ki od-delek 150 do 200 mož na polotok Oa-lipoli, da tako manifestira solidarnost z zavezniškimi vladami napram Turčijl. Na ta način bi se jasno dokumentiralo stališče, ki ga zavzema naša država glede mej s Turčijo. Splošno se približufemo v orientskem vpra^anju stališču Anglije. Zunanji minister je dalje tndl poročal o sestankn, ki ga je imel v Zenevi z madžarskim zunanjim ministrom grofom Banffvjem. Razgovori so se predvsem tikali razmejit-venega vprašanja. Grof Banffy je prosil za revizijo mej v Prekmtirju in ▼ okolici Subotice. Zunanji minister je madžarskemu ministru pojas-nil naše stališče, temelječe na tem, da se točno izvede trianonska pogodba, ki jasno in precizno določa meje napram Madžarski. Dalje je zunanji minister poročal tuđi o razgovorih, ki jih je imel v 2enevi z bolgarskim ministrskim predsednikom Stamboiijskim. Stam-bolijski je zaprosil podporo naše vlade glede akcije, da se zapadna Tra-klja proglasi za avtonomno. Stam-bolijskl je zunanjemu ministru dr. Ninčiču obljubil, da se Bolgarska ne bo več zavzemala za komitaške organizacije in za organizacije »make-donstvojučih«. Splošno pa je bil Stambolijski zelo rezerviran. Dr. Ninčić je naglašal, da ne more biti govora o kaki podpori glede avtono-mije Trakije. Ministrskl svet je vzel poročilo zunanjega ministra na znanje, definitivnih sklepov ni storil, ker so čia-ni vlade bili po večini mnenja, da je treba z odločitvijo počakati toliko časa, da se povrne ministrskl pred-sednik Pašić. — Beograd, 27. septembra. (Tzv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Ninčić podal tuđi zelo informativno poročilo o stanju Kemalove vojske. Zunanji minister je poročal o organizaciji, opremi in številu kemalističnih čet. ZUNANJI MIN1STCR DR. NINClC O POLO2AJU. ~ JEDRENJE — Timćljl. — Beograd, 27 septembra. (Izv.) V razgovoru z novinarji se je zunanji minister dr. Ninčić izrazil, da je bilo vpraŠanje turško-holgarske meje stvarno že urejeno na zavezniški konferenci v marcu. Tedaj so zahte-vali Turki še večje koncesije. Danes je pa zopet Bolgarska nezadovoljna s sklepi pariške konference. Končna odločitev t orientskem vprašanlu pade na bodoči mirovni konferenci, Icatere se udeležl tuđi kraljevina Sr-bov, Hrvatov in Slovencev. Malo je upanja, da bi bila TraMJa rešena za Grško. Verietno Je, da pripade Jedrenje Turčiji. Boćarska na enl strani zahteva avtonomijo Jedrenja z delom Trakije, da li bila na ta način ustvaritev skupne boltrarsko-turške meje enemosročena. Minister je knnćno i/jnvil, ihi te strJiš^e vlade | kraljevine ŠHS cnako s stališčem zaveznikov. KONKORDAT Z VATIKANOM. BOŽJA SLUŽBA V STAROSLO-VENSKEM JEZIKU. Po poročilih iz Beograda so po-gajanja v strokovni komisiji, ki iina naiogo pripraviti konkordat s sveto stolico, že v toliko dozorela, da je pričakovati, da se konkordat sklcne in podpiše najkasneje tekom prihod-njega meseca. Glavni pogoj naše vlade, da sklene z Vatikanom kon- j kordat je. da papež enkrat za vse!ej i doveli, da se uvede v vse katollške , cerkve v kraljevini bo?la služba v ; staroslove-"kem jeziku in da se pri- ! zna vlndl in^erenca pri Imenovanju katoličkih škofov. Po privatnih po- | roCilili, ki dohajajo iz Rima, je papež pripravljen sprejeti te pojTnje. Čim bo strokovna komisija končalu svoje delo, bo svoj operat i^ročila plenumu konkon'ntne kon^isije, ki bo znova temeljito prerešetala ves nacrt nocrodl^e z Vatikanom. Posebna delegacija se na to napoti v Rim, da stepi v direktna pogajanja s sv. stolico. = Pred vladno krizo? V političnih krogih se vzdržuie prepričanje. da ho v kratkem prišlo do vladne krize. Kako se bo ta kriza resila, ni nikomur znano. Politiki, ki neradi vidijo Pašiča na vo-dilnem mestu, zatrjujejo. da je Pašičevo stališče zelo oma'ano, praviio ćelo, da Pašič sploh ne prihaja več v poštev pri sestavi eventualne nove vlade. Na drugi strani pa se širi vest, da bo PaŠič se-stavil tuđi ono vlado, ki bo eventuelno dobila naiogo izvesti nove volitve v narodno skupščino. SploŠno pozornost je vzbudila v političnih krogih vest nekega lista, da je za bodočega ministrskega predsednika določen sedanji minister zunanjih del dr. Momčilo Ninčič. Radikalni listi označujejo to vest kot golo izmišljutino, ki ima samo namen napraviti zmedo v radikalnih vrstah. = Javen žeiezničarskl shod! Zveza jngoslovenskih železničarjev sklicuie za četrtek dne 23. t. m. ob 19.30 uri javen železničarski shod v veliki dvorani Me-stnega doma s sledečim dnevnim redom: Poročilo o stanju železničarske pragmatike in o draginjsklh dokladah. Osrednji odbor ZJ2. = Kralj Milan je hotel prodati Srbijo. V reviji »Historische Blatter« piše zsodovinar Pribram o bivšem srbskem kralju Milanu Obrenoviču in priobčuje to-le zanimivost: Kralj Milan Obrcno-viČ je leta 1SS7. sklenil, da se odpove prestolu v svrho, da bi svobodno lahko uži val življenje v inozemstvu. Začetkom meseca januarja IS87 je prišel na Dunaj in ponudil avstrijski vladi, da bi od njega kupila Srbijo. Minister zunanjih del je bil takrat Kalnoky. Minister je bil ves presenećen in je izjavil kralju, da se moti, ako misli, da stremi Avstro-Agrska za tem, da bi anektirala Srbijo; nasprot-no: Avstrija Želi, da bi bila Srbija neodvisna in gojila prijateljske odnošaje z Avstrijo. Kalnokv je nadalje izjavil, da ne more razumeti kralja, ki hoče iz osebnih motivov zapustiti in žrtvovati svojo državo. Končno ga je vprašal, ako se zaveda, kakšna bo potem usoda Srbije? Nato je kralj Milan ravnodušno in lahkomišljeno odgovoril: »To mi ie popolnoma vse eno!« Ako je res, kar na-vaja zgodovinar Pribram. potem lahko razumerno, zakaj so morali Srbi odstraniti dinastijo Obrenovičev, ako so hoteli, da si očuva Srbija svojo državno nc-odvisnost. = CeŠka kolonija v Smirnl rešena. Po poročilih iz Carigrada se je posrečilo češkoslovaškemu konzulu Vrbki v Smirni resiti sebe, vso svojo rodbino in vso češkoslovaško kolonijo. Ceško-slovaška kolonija Je na krovu neke franeoske ladje odpotovala iz Smirne. Poslopje češkoslovaškega konzulata je zgorelo. Kaj je z naSim konzulom v Smirni? Doslej Se nismo dobili nobene-ga obvestila, da bi se bil rešil. = Razđelltev fmet]a madžarske poštne hranilnlce. Meseca novembra se bo vršila v Budimpešti konferenca dele-gatov nasledstvenih držav, na kateri se bo razpravljalo o razdelitvi imetja bivše madžarske poštne hranilnice. Na to konferenco posije tuđi naša država svoje delegate. = Bolgarsko narodno sobranjc. Narodno sobranje je skllcano na zasedanje dne 2. oktobra. Med prvlmi zakonskimi nacrti, ki se predlože v končno rešitev narodnemu sobranju, Je zakonski nacrt o plebiscitu glede krivde onih ministrov, kl so bili na krmilu leta 1913., ko je iz-bruhnila druga balkanska vojna, in leta 1918., ko je Bolgarija sklonila premirie v svetovni vojni. Zakonski nacrt o tem plebiscitu je izdelal pravosodni minister Janev. AGRARNA REFORMA NA POLJSKEM — VarSava, 25. sept. (Izv.) Danes je se;m sprcjel novelo k za-onu o agrarni reformi. Novela določa razlastitcv ncmšlvih posc^tev v Poznanju in drugih obmejnih kra]U\ JuliisBia kT^iuiiz. P^vVl SLOVLNSK1 FAolSTl V ITALIJI. Z Goriškega. 24. sept. 1922 V ^..vvenskin braiii ua t-riiiiorsKein oz. v n.i p*ci>LOiiLi v Kojsketn kitr ni biK pred vujno niti enctja Laiia in kjer ga tuđi danes menda ni, Kjcr ie icziKuvna meju precej Kiiomctrov oddaliLna, torej v po-polnomu slovenski vaši, se je pripctllo, da je mogel ustanoviti italLar.ski fašizem svojo prvo postojan^o. Ako ^rn^mo verjeti la-šuim listom — in brez d\oma jim laliku veriamerno ker je puročab o dogodkih tuđi »Goriš^a ^iraia« — se je vpisalo tamošnje godbeno druSivo fašistom In baje tuđi nevaj drucih vaSčanov. To bi bili torej prvi slovenski fašisti! N-š slr.venski narod na Primorskem si je nade! s um ve'.i^ pečat sramote. Popolnoma opraviwcno se Lahi sami delajo uor-ca iz takihle mož. Glasilo republikancev v Gorici »La Liberta« pravi: »l'rav getovo si nismo za-siu;:iii priJcvka narodovih izdnlic. ki so nam ga pripeli takrat, ko smo \zc\\ v za-š^ito Slovence proti nasilnostim skrajnih na:iionaMstov. Nr.ši ohrekovaki bi se morali danes prcrristitu Ka]tl ako ]e res, kar r>bavla'o neJ-ateri lis;I, so se ustanovili v Kojskem In Stevcrianu nnravnost faSistov-ske sekjie. Tn <,c pred enim letom so nas imenovali nar dove sovraSnike, ker smo odprll vrata v vrste naše s'r.rke tuđi elementom neltaTanskih nnrodnih man;šin! Zamorilo bi se nam samo, ako bi jutri vldell v prvi vrsti, In bilo to tuđi pro:i nam, nav-du?cne mladeniće. k! s! jih je rekrntiral fašizem med briskimi iSlovenci. Itali anstvo de'.a gigantske korake v :tj pezablieni de-Želi; Italija se nima več bati onih, ki bi morali biti njen! nespravljivi sovražniki; vse Erožn;e se izgubljajo. To nas veseli tuđi Iz drugeca razloga. Po odstranltvi teh sitnosti slovenskih sovražrlkov se borno mogli jutri mirno posvetiti socUalnim bojem, ne da bi se morali brlgatl za strnitev vrst v enotne narodne fronte. Tn ako na-daljUjemo s tem korakom naprej, smemo upati da bodo tekom par let Slovsnl Izbrisani z italijanske Ke^srafične karte. Svojim bratrancem z desnice bi samo priporočall, da si tu pa tam prečitajo zeodbo kaJe na prsih. In naj pazljo debro, da se orožje In kazenske ekspedicl;e v fatalni dvoumnostl kedn) ne rbrne'n po p^m^i nrrvti TtiH'^-nom. Seveda: mladeničl Izgubilo zavest za vsak prazen ni^. in k>j se !■> najmanje pri-ćakule, ker slovenski fašisti, to bi bil V resnlcl grd poiav.c V resnic? se lahko sramujemo tepa pojava med našiml primorskimi rojakt. Nl^mo se čudiM, ko smo ugotovili. da se množilo komunlstlčne vrste s slovenskimi delavct. nismo se čudili, ako se je v eni ali drugi vaši prebegal kak Slovenec 12 esebnesa koristolovstva v italtjanski tabor, čuditi pa se moramo sedaj. Ona stranka, kl ie prt-zadejala primorskim Slovencem toliko ne-popisnesa gorja, ona stranka, ki bi morala biti vsled tega med n!lml obsovražena do skrajnostl, si pridobiva popolnoma po ne-potrebnem posto:nnke v vaši z Izključno slovenskim prebivalstvom. Codba, kl je dosedaj slvi?lla samo narodnim prtredit-vam, Je pri§!a do Števerjana faSIstom na-sproti in jih spremila med sviranjem njihovih himen na veselični prostor v svojo vas ter se vpisala v fašiste. Ne zdi se nam drugače mogoče, kakor da so bili tu zrpet na delu posebni koristolovci. V.\ se proda-jalo za vsako ceno. Morda tudl, da so kaki temnl elementi z gro?Ttiam! dosesrH, d-\ ^rrio s! nadeli ta sramotni pečat — po nepo-trebnem. Na§e ljudstvo na Primorskem bo gotovo znalo prevoditi slučil. Ako je krivda na strani kakih narodnih IzdaJIc, bo z nj{-ml obračunnlo In naj si bodo tudl v god-benem krožku samem. OBSODBA NAV1JALCA CEN. — Zagreb, 27. sept. (Izv.) Trgovec * drvami Herman Arnold je bil obsojen na en mesec zapora in 10.000 dinarjev globe, ker je skušal dvigniti cene dr-vam. Obenem mu ie bilo zaplcnjenih 200 vagonov drv v vrednosti nad 3 mi-lijone kron. Drva so bila izročena me-stni aprovizacijl. GIBANJE DALMA1INSK1H KMETOV Za AGRARNO REFORMO. — Beograd, 27. sept. (Izv.) Pri na-mestniku ministrskega predsednika ministru Marku Trifkoviću sta včeraj do-poldne intervenirala zemlioradniška po-slanca Moskovljević in Stanković glede agrarne reforme v Dalmaciji. Med dalmatinskimi kmeti so nastali resni izgredi radi agrarne reforme. Oba poslan-ca sta opozorila ministra na resnost položaja in na nezadovoljstvo dalmatinskih kmetov. DRUŠTVO NARODOV, BEGUNCI IZ MA-LE AZIJE. TRGOVINA Z 2ENAML — Zeneva, 25. septembra. (S. D. A.) Na danaSnji plenarni seji Društva narodov ie bila sprejeta s 35 glasovi za In 1 (Ho-landija) proti resoluclja glede zvišanja članov sveta DruStva narodov od štir! na Šest. Lord Balfour Je nato izjavil. da An-Kliia z velikim zanimanjem znsleduje usodo beguncev Iz Male A?ie. Ce brdo zavezrt-ki pomakli, je An^'cSka pripravljena d^ • 50.0C0 funtov Sterlingov za p^možno ak .; jo. Nansen je apclirnl na ostle vlade, <' '. slede primeru Ans'cš'ce. kajti pomožna r čija ''riVtova nrrrrTo f'er»r»rTn. Gospa Coombe Tennnnt (An^leSkn) 1 poročla o trjitivlni z žcm*»i Jn dek1 niskusf'e so se iiđeV*i!i zasto^niAi Tndi AvstrnTe, Pri ske in ?p?ni"e. nrknr ie bi! spre'eto poročilo, Vak< r trdi rrsri" iTn gle de rmc"i:ve rr«~sti:ucj e pri vzdr/nn.u za-stopniva Spanijc. Prihodn.'a plen rr « 5c*;i ki ho raz- i pravljala o razorožitvi, bo jutri dopoldoe. štev. 220 .S! OVFNSKI NAROD« cin? 28. septembra 1922. Stran 3 flospotostvo. Dr. Š. 2IBERT: GOSPODARSKA BODOCNOST SLOVENIJE. •Kdor Vam pravi, da postanete bogati lahko drugače kakor z delom in slede nj em, ta Vas vara, ta Je slepar.« f Beniamin Franklin, Vsakoraur je jasno, da se ne da graditi novega poslopja brez popreje izdelanega nacrta. Razsoden kmetova-lec bo vedno najprvo prevdaril in putem sele zače! delo. Ako pa velja to načelo za posamno stavbo in poedinega gospodarja, ali ni veliko bolj potreben obSiren nacrt za preosnovo in zboljša-nje celokupnega narodnega gospodarstva? Brezdvomno! Zato si moramo priti na Čisto, kaj hočemo in koliko mo-rerao v danih okoliščinah doseČL Danes igra Še pri Slovencih izmed vseh gospodarskih panog kmetijstvo daleko najvažnejšo ulogo. Po svoji zem-ljepisni legi in zgodovinskem razvoju so slične slovenske kmetijske razmere predvsem onim v alpskih deželah Av-strije in deloma južne NemČije. V vseh teh pokrajinah prevladujejo male in srednje kmetije. Poljedelstvo teh kra-jev je z ozirom na hribovsko lego in dokaj hladno podnebje otežkočeno ter ne donaša vedno zadostnega sadu. Velik del posesrnikov ne pridela kljub obi-lemu trudu niti potrebnega Žita za last-no družino, kaj sele za prodajo. Ugroa-nejše uspevajo okopanine in travniSka zelišČa, kar omogoČa po večini uspešno žlvlnorejo. V prejšnjih časih, ko so bile delavne moči še poceni ter tuđi v seda-nU dobi se posevi žit z ozirom na visoke tržne cene in pomanjkanje večjih zalog še vedno splaČajo. To pa se lahko prednjači, čim si opomorejo po vojni opustošene vzhodno-evropske države, predvsem Rusija. Znano je, da bi mogla rodovitna ruska ravnina, obdelana s stroji kof v Ameriki, v slučaju samo srednje dobre Ietine prežlveti glede žita skoro vso Evropo. Ako pomislfmo, da prihaja sedaj v veČino evropskih dežel žito te Amerike, Avstralije in Indije, po primeroma nizkih cenah. po-tem računamo lahko s tem, da bodo padle cene pod pritiskom nađproduk-cije (nadpridelka) In da bo kupoval naš kmet moko ceneje na trgu kof ga stane lasten pridelek. Ta nevarnosf slcer za-časno še ni očitna, dobro pa je, ako se računa s to možnostjo. Boljše Jcot žita uspeva* v našift Jčrajih krompir in fižol, ki sta se pred vojno Izvažala v precej?nji množini v Trst in drugam. Ker prihaja krompfr v poštev ražen za ljudsko prehrano tuđi kot Izborna krma za svinje, govedo In perurnino, so 'danes pridelane množine tega dragocenega živite vse premajhne. Tozadevno si je treba vzeti za vzgled NemČijo, kjer se posadi primeromo velika več kromplrfa kot pri nas, dasi ni fam zanj tfolj ugodne zemlje. S poljedelstvom je nepošrećfnG zvezana živinoreja. Kljub* ?emu, da je vojna precej razredčila Stevilno stanje predvsem goveda, tvori poleg lesa Še vedno živina glavno Izvozno blago; znamenje, da je Slovenija fzrecno ži-vinorejska pokrajina. In vender ne mo-remo biti zadovoljni z dosedanjimi uspeh! v gospodarsko tako važni pano-gl. Za primer, kaj se da doseči s temeljitim delom, nam služi lahko Danski. Ta državica je komaj dvainpolkrat tako velika kot sedaaja Slovenija ln šteje približno tud! dvainpolkrat toliko prebi-vaJcev. Vsled obilnih padavin Je zemlja v splošnem relo rodovitna, vendar ne povsod brez izjeme. Povprečni letni izvoz kmetijskih pridelkov znaša: 90 do 100 milijonov Idlogramov masla, nad 100 milijonov kilogramov svinjskega mesa, čez 100 tisoč živih goved ter vrhu tega 25 milijonov kilogramov go-vejega mesa, okoli 25 tisoč konj ln končno skoro 400 milijonov jaje. Ogromne količine se seveda povžijejo (konsumirajo) doma, ker Danci so znani kot narod z imenitnim tekom. Kako bore so v primeri s te« Izvozne Stevil-ke Slovenije! Oglejmo sf najprvo našo Eonjerejo. Koliko naših dobrih kmetskih kobil se ne pHpuŠča k žrebcu, četudl so dani pogoji za odrejo žrebet. Lahko se pomisli, da bi si pridobil marsikateri po-sestnik s prodajo šestmesečnih žrebet marsikakšen tisočak s primeroma majh-nimi stroškl hi trudom, posebno v se-danjih časih, ko je cena žrebetovemu mesu v velikih mestih večja kot go-vejemu. Odjemalcev za nadStevilna Žrebeta ne bo težko najtL Daleko večjega pomena za naSe gospodarstvo je seveda govedoreja. Kljub precejšnjemn napredku v zadnjih desetletjih imamo še dolgo pot do one popolnostl v tej panogi kot so jo že dosegle zapadnejše in sevemejše de-žele. Osnovna napaka naših govedo-rejcev je ta, da polagajo vse premalo važnost na prolzvajanje mleka In mleč-nih pridelkov ter da niti z dobljenim mJekom ne ravnajo dobičkanosna Zna- čilno za naše razmere v tem oziru je vendar dejstvo, da se prodaja pri nas po večini Se tuji sir in surovo maslo. To ceio v kraj ih, ki so po svoji naravni legi kot ustvarjeni za produkcijo mleč-nih izdelkov kot na pr. Savinjska dolina in Oorcnjska. Uvoz teh produktov bi se imel prepovedati ali saj otežkočiti za vso državo. ZboljSanje molznih krav bi z malo večjo pazljivostjo pri odbiri plemenske živine ter s pripuščanjem v mlečne svrhe dobrih bikov ne bilo tako težko doseči; po potrebi bo treba nabaviti nekaj takih bikov v inozemstvu, ker si moramo biti na jasnem, da v tem oziru z izključno domaČimi ne borno prišli v dogiednem času do cilja. Neka-tere pasme bo treba omejiti ali jim pri-mešati boljše krvi. Mislim pred vsem na pomursko, muricdolsko in marija-dvorsko pasmo, da o manjvrednih kri-žancih podcželske pasme niti ne govorim. Iz lasrnega opazovanja vem, da je mlečnost teh pasem manjša kot se splošno misli; za primer lahko služi gornja Savinska dolina, kjer bi se pro-izvajafo lahko najmanj toliko masla in sira kot v Bohinju, odkoder se pa sedaj ničesar ne izvaža. Samo dobra mesna kakovost, ki se mora marijadvorcem brezdvomno priznati, ne donaša živi-norejcu nikdar preveČ sijajnih dohod-kov. Pređpogoj uspešni govedoreji je pa vsekakor skorajšnje zboljSanje in povečanje pašnikov in travnikov. Kaj se da tem potom doseči, vidimo v na-prednejših državah. Skrajni čas je že, da se vsled vojne zaspale mlekarske in živinorejske zadruge zbude k novemu življenju ter ustanove nove. Zavarovanje proti ne-zgodam pri živini je provedeno Že v večih državah, verjetno pa dozori to vprašanje tuđi skoro za naše razmere. Veliko škodo trpi uspešna govedoreja vsled visokega odstotka jalovih krav in telic. Potom strokovnjaškegra zdravljenja in preiskave se jlh da 60 od sto zopet oplemeniti. Nesmiselno je torej oddatl jalove telice in mlajše krave mesarju pred žhinozdravnlško preiskavo, ko se jih da več kot polovico obraniti nadaljnemu plojenju. Istotako bi svinjereja donašafa našim kmetovalcem vse drugačnih dohod-kov. ako bi se odpravile nekatere hu-de napake ori vz?ajanju in še bolj pri krmljenju. Koliko krme se zavrže vsled nespamernega načina pokladanja in koliko nepotrebnega dela si napravljajo naš^ zospodinje. In uspeh je, da mora Slovenija uvažati ceio svinjsko mast in meso, ko bi se obratno !zvaža!o lahko precejsnje količine vsaj mesa in mesnih izdelkov. Proti svinjski rdečici in kugi imamo v cepljenju učinkovito sredstvo, treba je boljše organizacije veterinar-jev, še več pa v to rotrebnega Ijudske-ga pouka. Ovčfereja ?n kozjereja forati v naših krajih manjšo vlogo, kar je v oči-%\t& rastoče grovedoreje umevno. Kljub tf»mu je precej hribovitih pašnikov, kjer se bi ovčjereja spTačala. V.sekakor se da število ovac podvo- ln potrojiti, ne da bi pri tem trpele druge panoge kmetljstva. Veliko veCjega pomena je pa brezdvomno že sedaj dokaj razviro perut-ninarstvo. Vendar z dosedanjim stanjem ne smemo biti zadovoljni, ampak mnramo poskusiti zboljšati število in kakovost naše perutnine. Uspeh, ki se da doseči v drugih kmetijskih panosrah sele v desetletju, je mojroč v perutni-narstvu že v par Ietih. Ravno male in srednje kmetlje so zato najpripravnej-še. NaSe sedarje kurje pasme so glede proizvajanja jaje v splošnem dobre, treba bi Jih bilo zboljšati le glede mesa. Glavno pa je povečanje njih števlla In s tem povečan izvoz jaje in pitanih pl-ščancev. §e eno vrsto domačih Živalt b! tudl pri nas lahko redili v večjem slojru, to so InincI (domačf znjci). Res, da je za enkrat tržno povpraševanje po njih ze-lo neznatno, a temu bi se dalo s pouče-vanjem o načinu njih uporabe bistveno odpomoči. V Belgiji in Franciji igra kunčjereja precejšnjo vlogo v Ijuiskem prehranjevanju in to ne samo revnih, ampak tudl premožnejših slojev. Mar-sikateremu gojitelju donaša lzkupiček za kunčevo meso in kože lepe vsote v primeri z izdatki in trudom. _^___ Kranjska čebeforeja je bila za časa Marije Terezije znana daleč preko svojih meja, danes pa so jo druge dežele prehitele. Večjega pomena za narodno ekonomijo verjetno ne bo . zadobila, vendar prinese posameznemti gospo-darju čeden postranskt zaslužek. Svflereia v naš! zemlji ni mogla pridobiti tal, ter se v tem oziru tuđi najbrže v bod oče ne bo predrugačlio. Več ali manj se zanemarja v Slo-vejriji sadjarstvo, dasi so klimatične razmere tej kmettjsld panogi ugodne. Ne samo, da se goji pri nas vse premalo žlahtnega sadja, tud! način Izkorišča-nja Je v veliki meri pogreSen. Koliko razmeroma dohrega sadja se stolce za malovrednl mošt te Škodljivo šganje, mesto da bi se prodalo marmeladnim tovarnam, oziroma pokuhalo doma kot kompot ali izvažalo. Par tovarn za pre-delavo sadja ima pri nas nedvojbeno bodočnost Bilo bi hvalevredno, da se že enkrat začne s sajenjem sladkorne repe na ljubljanskem barju in polju, kakor tuđi na krškem in ptujskem polju. Vendar si od te vrste poljcdelMva ne smemo preveč obetati, ker bodo padle sladkorne cene kakor hitro si opomore ukrajinska sladkorna industrija. Hmeljarstvo spodnje Savinske doline ima še nekaj let lepe izglede, za daljšo dobo je pa težko reci. Za tobačne nasade dvumim, da bi se mogli razviti na našem teritoriju v pomembno činjenico. Tega menda v splošnem tuđi ni posebno obžalovati. tUt'i.ie j>i*ihi>i■ ji;ič). * * — g Sveže ali sofjcne glave, noge zaklane živine, ki se dajo uporabiti za člo-veško prehrano, se moraju cariniti Kot meso po tr. li. 8/2 a izvozne tarife z dne 17. ju lija 1922, če se na njih nahajujo mehkl deli (meso, koža, žile) Itl — g Priseljevanje v Ameriko pada. Newyork (Jugoslovenskj oddelck V. I I S.) Prlseljevanje od začetka fiskalnega leta, t. j. od 1. julija se vrši v jako večjem miru in redu brez onega strašnega navala, kl je lani ob istem času povzrnčal toliko sitnosti prbeljenSkim oblastlm in trpljenja prfseljencem, ki so prihajali čez kvoto. Ju-goslovanska mesečna kvota je bila v za-četnih mesecih lanske fhkalne godine vedno izčrpana mnogo pred koncem meseca, dostikrat ceio v prvem tednu. Vsakdor, ki je potoval v Združene države, Je bil v bojazni, da bo morda mesečna kvota izpolnje-na, predno niegov parnik priplove v new-yorško luko. Letos je v tem pogledu vse bolje, In to radi tega, ker toliko amerfgklh konzuli, kolikor jugoslovenska vlada sama omejuje izdavanje vlzumov oziroma potnlh Ustov na kvoto, kl je določena za priseljevanje Iz Jugoslavije v Združene Države. Ista stroga kontrola se vrši tudl v Italiji. Mesečna kvota za Jugoslavijo zna§a 1285 toliko priseljencev srne kvečjemu prltl vsak mesec iz Jugoslavije, dokler se ne Izpolnl letna kvota 6426. V mesecu juIIju pa Je prl-51o le 860 priseljencev iz Jugoslavije, torej precej manj kot jih kvota pripuSča. Od I. avgusta pa do 28. avgusra je bil dovoljen vstop 1100 priseljencem iz Jugoslavije. Italija, kl ima mesečno kvoto od 8411, je v mesecu Juliju poslala sem le 7911 In od 1. do 26. avgusta 751S priseljencev, torej tudl pod kvoto. g O hipotekaml banki, o katere občncm zboru smo pretekli teden priob-čili obširno poročilo, nam dohajajo vesti, ki nam slikajo to podjetje v docela dru-gačni luči, kakor smo si jo prvotno predstavljali. Ore baje za to, da se spravi ta zavod v roke skupini, ki je preveč pronosirana, da bi ji mogli za-upati. Stvari borno posvetili največjo pozornost. — Preplara Ne ročile z bankorcL Te dnl izdajo v Nemčiji nove takozvane po-možne bankovce po 100 mark. S temi ban-kovcl se namerava odstraniti baje občutno pomanjkanje drobiža. Tt bankovci se tlska-jo ne samo v Berlinu, marveč tudl po dru-jrlh provincijalnih mestlh. Časopisi nagla-Saio, da bo že v prlhodnlih mesecih mogo-goče spraviti v promet vsak dan 8 miltjarđ v gotovini. Marka bo torej še padala. 1 Zadnji dnevi potovanja srbskih kmetovalcev. Na svojem potovanju po Sloveniji so dospeli srbski kmetovalci Iz Ljutomera preko Jeruzalema in ormoških vinskih goric ter Ormoža v spremstvu domačih strokov-njakov kmetijstva v petek dne 15. sept. zve^cr ob pol 11. uri v Ptuj. Vkljub pozne-rnu času je izletnike prfčakovala na kolodvoru v Ptuju mnogoStevilna množica ljudstva, ki je doSlece burno pozdravljala, čim so gostje izstoplll iz vozov. Izletnike jo v imenu pripravljalnega odbora v prlsrčnem nagovoru pozdravil predsednik odbora vodja okrajnega glavarstva g. dr. Otmar Pirkmaier. Po iskrenem odzdravu g. Vica Radovanovića je zapeJ ptujski pevski zbor v pozdrav nekaj pesml »Slovenac, Srb Hr-vat€. Nato so se gostje zaradi pozne ure takoj odpremili v določena jim prenočišča. V soboto dne 16. sept. so bili izletniki ob 8. uri zjutraj na vrtu »Novega sveta* od »Vinarije« pogoščenl na skupnem zajutrku. Po zajutrku je bil ogled vinskih kleti d. d. »Vinarije«, kjer je bila vprlzorjena posku-šnja raznih izvrstnih vin te tvrdke. Nato so se izletniki podali v spremstvu lokalne-ga odbora ptujskega In drugega občlnstva na ptujskf grad. od koder se nudi krasen razgled po mestu. bližnji okolici, ptujskem polju ter na krasne Slovenske Gorice na eni in na slikovite vinorodne Ha-loze na drugi strani. Vreme Je bilo ugodno in Izletnik! so se krasnemu razgledu kar div!!!. Nato so «i srbskl kmetovalci ogledali ob vznožju ptujskega gradu ležečo p ris tavo Herberstelnovo in tamošnje prostorne žlvlnske hleve z mnogobrojno čredo. Ob prlllkl na to se vrSečega obhoda In ogleda po mestu so bili srbskl gostje povsod živahno pozdravljeni. Izletniki so s! potem s velikim zanimanjem ogledali »Petovllo« tvornico za Izđelke usnla; v vseh delavnl-cah so s pozornostfo zasledovall Izdelova-nje raznih usniarsklh predmetov. Mnogi so si kupili ta alt oni predmet, da ga pone-sejo za spomln v domovino. Ob pol 1 ari je bfl v »Narodnem domu« v Ptuta slavno-stnl obeđ. kl ga le gostom prlređti Iz vseh slojev mestnega In okoltškega prebivalstva sestavlienl lokalni odbor. Prt obedu le vladalo prav živahno razpololenje ln Je Mo videti. da so se srbskl gostje med naSlmi kmetovalci dobro in prav domaće pocrnili. Uprava štaj. hranilnice v Podlehniku je za obed pripravila izborno vinsko kapljico \L svojih kleti. Iz znanih sadnih vrtov pose-stva »Karolinški dvor« v Orešju pri iJtuju g. Hii^erja je bilo na razpolago najlepše sadje izbornih vrst. Med obedom Je svirala mestna godba. Pri slavnostncm obedu je prvi nazdravil gostom predsednik lokalne-ga odbora vodja okrajnega glavarstva. U-razil je spominjajoč se septembrskih do-godkov leta 1908 svoje veselje in zaJof:<_--nje, da vidom vluka v kratkem nagovoru poslovil od j:o-stov g. dr. Pirkmacr ter priporočal seljakom, naj nastopajo v ožji domovini kot propovednikl nicdscbojne Ijubezni in sloge n.i temelju koje ga bo živela in rastla in se razcvitala naša lepa domovina. Zbor je zape! «Lepa naša domovina« fn vlak je od« De!]al ljube so^te proti Pragerskemti. sd koder so se nnravnost vrnili preko Zidanoga mosta in Zagreba v svojo domovino. Knkor je preišr.je dni napajalo vreme, je vendar ves čas posebno v Ptuju bf'o krasno soln-Ćno. tako, da so izletniki na svo.:I zadnji Staciji v Sloveniji tucli v tem pogledu od-nes'i lepe utise seboi. Z zadovoljstvom konstatiramo, da se je prireJitev v Ptuju izvrgla ^f najbol-^i harmoniji. Za dobro uspelo prireditev gre znhvala vsem Članom lokalne^a odbora In sp'oh vsem, ki so vsak po svojih močeh In v okvirju svoiega delokrocra radi prispevali k tej Iepi prireditvi slog:e in vzaiemnosti. trtersje v iftjenkili piinili đroitvib. V števllki 201. .S!ov. Naroda« se je nekdo spomnil nasilnih dni^tev na ozemliu bivše Štajerske, ki ima>o še danes nemški povelievalnl iezik In katerih notranii ustroj je Se popolnoma nemški. Ta društva so tud! sigurno zbiraliSče nemSkih in nem-Skutarsklh elementov, kl ravno v nbmej-nem marlborskem glavarstvu kaj radi §kl-lljo tla preko meje v »obljubljeno deželo« Avstrijo. Ker se v tem članku kliče ga-silski »Saveze — v resnlcl Jugoslovenska gasilska zveza (JGZ) Ljubljana na pomoč, ml dovolite, da se o tei zadev! oglasim kot prvi podstarosta JGZ in kot svojčas določeni vodja reorganizacije nemških Štajerskih gasilnlh druStev. Ob prevratu, v jeseni 1918, je za slovenski SpodnjI štajer 5e obstojala. »Zveza spodnjeStajerskih slovenskih požarnih bramb«, katera je situacijo takoj fn pravilno spoznala in se takoj obrnlla na vse narodne svete, osobito pa v mestlh Celje, Ptuj in Maribor, s ponudbo, da je rada na razpolago In da odpoš'je. ako ie potreba, svoje organe, da po možnosti vsaj deloma izvežbajo novo članstvo mestnega gasil-stva. Na to ponudbo so debila nekai prav laskavih odgovorov, a to je bilo tuđi vse. V teh mestih se narodni sveti za to vpra-Šanje nišo dosti brisali in kpi čas! prvega navduSenja na naši in prvesa strahu na nasprotni strani so minili ln nemški »Gut HelU in »Habt acht« sta danes v teh zagrizenih mestih šc vedno v rabi. ManjSa mesta kakor Brezice, Slovenjgradec Slovenska Bistrica, šoStanj Itd. so takoj za-Cetkoma spoznala važnost gasilnih dru-itev tuđi v narodnem oziru in poskrbela, da se je tako} napravil red rudi v gasilnlh društvih. Preobrat se je izvršil z narav-nost neverjetno naglico. Delalo se Je tako temeljito, da danes okrajna glavarstva — po teh so danes urejene naše gasllske župe Brezice, Slovenjgradec in Ljutomer sploh nlmajo nemških društev več, v celj-skem glavarstvu ima le ie Celje, v ptujskem Ie še Ptuj in druga glavarstva le še par neznatnih društev, ki se Še ne marajo prilagoditi novim razmeram. Nekaj druge-ga Je v mariborskem okraju. Tam je poleg mesta še marsikatero drugo društvo v nemških rokah in bo brezdvomno še ostalo; zakaj prevrat v gasilnlh društvih za-htcva danes mnogo predpriprav. V prvi vrsti se moramo zavedati, da so gasllna društva dobrodelna društva, katera imajo v slučaju nesreče priskočiti vsakemu na pomoč. Bolj varno je pustiti stara društva pri miru In čakatl na normalni razvoj tega politlčnega vprašanja. kakor pa z nasiljem razdretl stari aparat a na njegovo mesto pa postaviti nelzvežbane gasllce, kateri v slučaju potrebe ne znajo delovatl z najnavadnejšlm orodjem. Koliko nesreče in gorja b! se na ta način lahko prigodilo! TukaJ ne preostaja drugega, kakor sistematično delo od strani Slovencev. Žal, da ravno med Slovenci ne najdemo Iste po-žrtvovalnostl. Iste ljubezni do svojega bližnjega, kakor pri Nemcih In da manjka nam Slovencem Še velik del one demokracije, katero so poznali že davnaj prele n. pr. mariborski Nemci. Poglejte malo naše gasilske vrste in poglejte one! V m.iri-borskem društvu je Še danes aktivno de-laven prejšnii Župan, kl je kot gasilec pri zadnjem velikem požaru, kateri Je vpepe-III Francov mlin, zadobil telesne poškodbe. Poglejte, kako se zbira tam Inteligenca, meščanstvo In obrtništvo, poglejte, kaka vez Je med njlml, kako so Izvežbanl, kako se pa tudl zavedajo svoje gasilske moči! Le redkokdaj Jim zleze v društvo, katero Šteje preko 70 mož, kak Slovenec, mesto da bi Slovenci z vstopanjem sami pripravljali tla za končno reorganizacijo te obmejne nemSke trdnjave. Danes šteje marlborsko gasllno društvo, reci In beri. tri Slovence. Da pa ta peščica ni dovoli močno voditi slovensko društvo In Je nadomestltl. Je Jasno. Ravno mariborski Slovenci kaj radi zabavljalo na nem-Iko društvo! Gospodje! PobrigaJte se ma-lo za VaSe mesto tam oK Dravi, katero se ttcer tako krasno razvija, da bo rudi to mesto enkrat dobilo svoje tako dolgo Ža-željeno slovensko poveljevanje pri gasil-stvu. Verujte, zabavljanje samo ne zado-stuje, treba Je dela In takega dela Je za vsakogar, kl hoče delatl. Intelegent, kl ni vajen težkega dela, bo naiel dosti posla pri organiziranju, kniisovodsTvu, blav;aj-niškem delu in ako hoće stvari posebno koristiti, se bo lzvežbal v vsem, tudl v orodiu, da bo zmo/en vodja s 1 o v e n -s k e z a gasilneca društva mariborskoga. Za ljudi večie Izobrazbe so na razpolaso razlićni stroji, ki jih mora vsak posamez-nlk dobro poznati, ako hoče t njlmi v slučaju potrebe uspešno nastopati. rabljo pa se pri društvih tuđi krepke roke roko-delca in delavca, omotice proste kleparje ln krilce, kl moraio čestokrat v vrtoplavo visine. V sasllnem društvu je torej prostora za vsakogar, samo volio mora imetl, kajti rudi marlborsko slovensko gasilno duštvo bo rabilo samo može dela, ne pa mož parade. Strnite se, JGZ ln njeno vodstvo vam bo v vsaki prilikl na razpolago. Tako stoji s »čiščenjem« v Atariboru, slično je v Ptuju, a drugače v Celju. V Ptuju tudl Še ni najt! pravega zanimanja za to Institucijo, v Celju pa je že od pre-obrata sem vedno zadosti zanimanja, a gospoda v gasilnem društvu se zvlia in zvija, da jim človek ne more do živesa. V Celju so Že vsi merodajni činitelji posku-sili napraviti red In dosegli bi ga bili Ž6 davna!, ako bi nam ne bila svoj čas dr. Brejčeva vlada prekrižala računov. Da na kratko razložim. V prvih mesecih let£ 1920., ko je bilo že celjsko društvo s svojim nemškim poveljevanjem popolnoma osamljeno, je gasilska župa žalska skllca-* la sestanek celjskih Slovencev, da se pogovore o nastopu glede nemškega mestnega gasilstva. Navzočih je bilo razmeroma dosti Slovencev in od teh se jih Je takoi javilo za vstop 28, kar bi za prvo silo za-dostovalo, osobito ker je v društvu kak včlanjenih 12 Slovencev. NavzoČI zastop-nikl vlado so obljubili vso pomoč ln tako se je sklenilo, da s« vladi predlaca tako}* Šnja sekvestracija društva. Dr. Brejčeva vlada je po večkratnl urgencl odgovorila, da ne da tega dovoljenja, ker bi ta koratc utegnil neugodno vplivatl, čujte ln strmltel — na koroškf plebiscit! Da Jo pangermanom, rudi Izvenceljskim, zrastel na to greben, je umevno, na tem uspehu glodajo še dalje in se skušajo držati. Celja-ni so se pospeli v zadnjem času — kakor je slišati — tako daleč, da vežbajo v hr-vaščlnl, kajti svojčas so že Izjavili, da slovenskega poveljevanja ne bodo pre-vzell nlkJar, ker bi se s tem podali Ljubljani In Žalcu, tega pa ne marajo, raJŠe hrvaščino ln lastno hrvatsko organizacijo, kakor pa Ljubljana In Zalec. Naj vam še nekoliko razsvetllm uso-depolen ukrep dr. BrejČeve vlade. Kakih šest tednov po Izldu neverjetneca fermana so si nemška gasllna društva sestavlla petčiansko deputacijo, obstoječo Iz zastop-nikov društev v Mariboru, Ptuju, Celju in dveh društev v okolici Maribora, katera j« šla k deželni vladi, a od tam je bila poslana k predsedstvu JGZ. Možje so nastopall prav po germansko samolastno ln predložili svoje zahteve, obstoieče Iz desetih točk, med temi te-\e: Pripusti se jim nem-Ški poveljevalnl jezik, dovoli se j!m usta-novltev nemške gasllne župe, JGZ sprejme to župo in njene članice v Zvezo In jih ščltl proti eventualnlml vladnlmi ukrepl (razpusti) In sedaj vrhunec! JQZ se zaveže občevatl Ž njlml v nemškem Jeziku, Ako človek vse to sllŠI, se mu vslljuje vpraSanie: vlada, kje si? Vsesra tega pa bi ne bilo treba, ako bi se Slovenci poprljell tega važnega dela. Pozno, prav pozno je že, a prepozno še ni, zato Slovenci vseh stanov v Mariboru, Ptuju ln Celju, na noge in na delo! SolSDlStDD. — Sela priredltvenega odseka za I. Ju-gosiovenskl vsesokoiskl zlet v Ljubljani se vrši v petek dne 29. t. m. ob 6. uri zve-Cer v Saveznih prostorih v Narodnem domu. Clanl odseka In pododsekov se pozi-vajo, da se te seje zanesljivo udeleže. Tnrlstiha ln Sport. — Prvenstvena nogometna tekma med mrljo In Primorjem se vrši v nedeljo 1. t m. Radi tega odpade tekma s »Sportverel-nonu iz Celovca. — Spodnla koča na Golld se le 26. t m. zaprta. Gornja (Kadilnikova) ostane Še neka) časa odprta, na kar se planinci opQ-zarjaja Stran 4. S| M \ »- \ < i; \ n \ j,;- r , , ,, K\,tr- ?3. septembia !«1(J2. Telefonska in brzojavna poročila. KONFERENCA NACELMKOV. — Beograd, 26. sept. (Izv.) V ministrskem predsedstvu je bila včeraj pod predsedstvom ministra Marka Trifkoviča konferenca naeel-hikov parlamentarnih klubov. Kon-ference so se udele/ili Ljuba D a-V i d o v i ć, Košta T i m o t i j ev i č, Gjuričić, Kuma nud i, D u I i-b I ć, Vojislav Lazfć in Drofe-n i k. Minister financ Košta K u m a-n u di je pojasnit finančni položaj države ter izrazil nado, da se tečaj dinarja v najkrajšem času zelo popravi. Na konferenci je bila tuđi raz-prava o zunanjipolitičnem položaju. MINISTER MARKOVIC V PARIZU. *- Pariz, 26. sept. (Havas) Jugo-fctoVenski minist'er justicijc Markovič je prispel sem, da razpravlia s franeosko vlado in reparaciiskim odborom o raznih vprašanjih, ki se tičejo predvsem Jugoslavije. SPORNA ZADEVA KRALJEVICA GJORGJA. — Beograd, 27. septembra. (Izv.) Na včerajšnji, od 11.—13. trajajoči sej! ministrskem sveta je prišla za-Cetkoma v razpravo tuđi sporna za-deva s kraljevićem Gjorsrjem. Mini-strski svet je sklenil, da se zadeva feši na kroskem svetu. Od rseh mi-tiistrov pndpisano pismo je Mio od-poslano kralju, da skliče čimpreie kronski svet v svrho definitivne od-locitve slede spora s kraljevićem Ojorgjem. Mfnistrski svet nredla^a fzprernembo nekaterih določil dvor-nesra štatnta. Ootovo Je, da se izreke nad kraljevićem Oirejeni di^cf^M-narna preiskava. ker se "nče pokoriti odredM, da rdide v NR VEMZELOS RKlTELJ DOMOVINE. — Atene, 25. sept. (Izv.) Karilaos, bivši minister v Zimisovem kabietu je dobil nalog, da odpotuje v Pariz in zaprosi Venizelosa za povratek v domovino, da resi sveto edmstvo naroda. — Pariz, 26. sept. (Izv.) »Chicaso Tribune« javlja iz Aten, da je srška Vlada sklenila apelirati na patrlotizem Venizelosa in ga zaprositi, da prevza-me vodstvo narodne stvari. — Atene, 26. sept. (Havas) Zadn.ie «e|e ministrskega sveta so bile precej fcivahne* Končtio so prišli ministri do sporazuma vprašati po članu nje sove družine Venizelosa, fe-li pripravljen prevzetl zastopstvo Gr?ke pri diploma-tISnm pogajanih glede orlentskega vpra-latija. Vendar pa dvomifo, da bi Venize-los sprejel to misijo. MINISTRSKT PEDSEDNIK DR. BENES IN DRUŠTVO NARODOV. — Ženeva, 26. sept. (T. C. K.) ^La Suisse« prinaša v današnji številki vest. da je ministrski predsednik dr. BeneS, kl bi bil gotovo iz voljen v svet Društva flarodov, včeraj kandidaturo odklonil. VPOKLICANJE VOJAKOV? — Praga, 26. sept. (Izv.) »Narodni Listv« javljajo iz Beograda, da je vojni jninister po zatrdilu političnih krogov vpoklical 30.000 vojakov, ki odtdeio v Makedonijo, da se država zavamje proti vsakim eventualnostim. RAZOROŽITVENO VPRASANJE. — Ženeva, 26. sept. (K. B.) Današnja plenarna skupščina Društva narođov je razpravljala o razorožit-vL Lord Robert Cecil je povdarjal kot porocevalec tretje komisije, koliko človeskih moči in denarja se uporabi za oborožitev, ki ne prinaša člcveštvii noben.e koristi, in kl jte pa ne'zoglbnn, dokier bo obstojs!o med-seholno n2Z3i»panja. \Vashingtonsko pogodbo o razorožitvi na morju mo-rajo izvršiti tuđi one države, ki nišo bile zastopane v \Vashingtonu. Zato pređlaga mednarodno konfereneo, ki naj se je udeleže tuđi one države, ki nišo znstopane v Društvu narodov. Oovoreč nato o razorožitvi na su-hem, je razlagal Cecil razloge, kl zahtevajo, da se sklene mirovna rn-rancijska pogodba, b kateri labko pristopijo brez pritiska vse države. Materijelna in moralična rarorozi-tev morata biti v zvezi. Cecil je za-kljnčil: »Narodi se moralo mzorn-žltl a« pa bodo vs! po skupni krivdi počinili.« Scialoja (Italija) je natrlašal, đn politika Italije že od nekdaj temelji na zahtevi, doseči čimprej pravo re-šitev reparacijskeea vprašania v vezi z vprašaniern o medzavezni*kih ćr^U govib. Italije je najod)o*neje podnl-rala po Cecilu fn Juvenelu predloženo tozadevno resolucijo, ki pome-ni začetek morallčne razorožitve. Juvenel se je zahvalil italijan-skemu zastopniku za izraženo simpatijo. Nato je nagte*a1 potrebo, da se priključi razorožitvi j?aranci1skl dogovor. Olede vprašanja o garanciji obstoje tri naziranja, med njiir.i je najbolj zeljevredno Cecilovo, gamreč splošni garancijski dogovor in splošna razorožitev. Glavno pa je, da zagotovi mirovni garancijski do-Kovor \seni narodom, ki imajo dobro voljo — mir. Francija dokazuje dobro voljo s tem, da predlaga zni-žati oborožitev do stanja 1913. leta in stremi za tem, da čimprej uredi reparacijsko vprasanje v zvezi z medzavezniškimi dolgovi in doseže tako potrebne prcdpogoje, da narodi otresejo s svojih pleč težo oboro-žitve. Francija bo z velikim veseljem pozdravila mirovno garaneijsko po-j2:od^o in bo storila svoj^ dolžnost. AMERIKA IN ORTFNTSKO VPRAŠA-NJE. — Carigrad, 26. sept. (Izv.) Komandant Bristol je dobil od vlade ame-riških držav nalog, da se udeleži orl-entske mirovne konference le kot opa-zovalec. DEMISIJA TURŠKEOA KABINETA V CARIGRADU. — Carigrad, 26. sept. (Izv.) Veliki vezir, notranji minister in zunanji minister so podali demisijo ter pozvali Kemal pašo, da imenuje novo vladn. V prvi vrsti gre za odstranitev sultana. Za sul-tanovega r.arnestnika hočejo postaviti prestolonaslednika. RUSIJA IN ORIFVTSKO VPRAŠA-NJE. — Berlin, 26. sept. (!/v.) Iz Moskve javljajo, da je zastopnik Cičerina iz-ročil v imenu sovjetske vlade zavezni-kom noto slede ureditve orientskega vprašania. V tej noti opezarja sovjetska vlada na možnost novih vojnih komplt-Kacij na jugozapadu Evrope. Nota za-liteva, da se priznalo suverene pravice TurCije nad vsem turskim ozerrtljem osobito nad Carigradom. Rusija zahteva, da se na konferenco pozovejo vse so-sedne na vprašanju Orienta intereslra-nc države. BOLGARSKA IN VPRASANJE TRAKIJE. — Sofija, 25. septembra. (Izv.) V političnih krosih je nastalo veliko vznemirjenje radi vprašanja zapadne Trakije. Zavezniška nota, ki ob-ljublja, kakor znano* zapadno Tra-kijo Turčiji. je v vseh političnih kro-Kih povzročila konsterniranost — Splošno na^lašajo. da je treba zapadno Trakijo proglasiti za avto-nomno pod protektoratom Društva narodov in da je Bo!j?nrski ntijno potreben izhr>d na F^eisko rnorje. Tz zapadne Trakn'e ?e na Bolcrarsko pri-bežnlo okoli 20.000 becr^ncev. GRBANJE KFV, \\ TSTIČMH C'T. — Car?-7«-nd, 2f>. sept. (Reutcr) Vrhovni zavezniš^i kon^^an*! so ?e n-^ve-tovali o zasedcrtiu Frcnk'Via. General Pellć je poslal Kemal paši brzojavno zahtevo odrediti izpraznitev Erenkoia. VPRASANJE TP\^!JE. — Pariz, 2fS. sept. (\Vnl;f) »Qh'^?zo Tribune« poroča iz Carigrada, da je Mustafa Kemal pa§a odklonil predlog, naj prevzame upravo v Trakiti do kon-čne odločitve Drli^tvo narodov alt Prnn-cija. On vztraja na zahtevi, da nacionalisti prevzamejo Trakijo. TURSKA SUVERENOST NAD MORSKIMI OŽINAMI. — Carigrad, 26. sept. (Reuter.) Zastopnik Kemal pase je izjavil, da je vabilo zaveznikov lahko temelj razpravam, priporrnil pa jef da so dostavki o demilitarizaciji morskih ožin, Marmarskega morja in jfotove-ga dela Trakije nera/drr^ljivi s stive-renrkimi nravicami Tnrčije. Zastopnik je zshteval, da se na mirovno konferenco pozovejo v?e države, kl meje na Čmo morjje. Palje je pa tuđi zahteval, da zavezniki prenebajo s premikanjem čet, sele potem more Tnrčija ustaviti nadaljno prodiranje. VOJAŠKI POLOŽAJ V MALI AZIJI — London, 26. senf. (Renter.) Britanska vlada Še ^•ct1no ojačuje pozicije okoli Carigrada. — Carigrad, 26. sept f^e^ter.) Tnrski poveljnik je zaprosil 48nrni rok za izpraznitev Krenkoja z vte-meljitvijo, da mora popreje popra-sati vrhovno komando. — C?irlTTrad. 2f>. s^pt. (Havas.) Tttrška kavalerija, ki je včeraj zapustila Rrenkoj v nevtraln! cnni pod var.stvom betc zastave, je danes zJutra j mesto znnet zasedla s posadko 2Oon »rio?. Britanska kolona je zapustila Čanak, da zavzame pozicije na-snroti r^enknjn. Britanske čete so pripravljene na vsako eventualnost. KREDIT AVSTRIJ1. — Duna], 26. septembra« Posebni porocevalec telegrafske zveze poroča ias 2eneve: Dobro Informirani krogi so \t* vedeli. da prevzamejo poslednHh 20 od-stotkov »raranci^ke kvote odobrenega Avstriii 52(»mi1iiortskej?a kredita Span-ska. Holandiia \r\ Norveška. Upajo, da se bodo tem trem državam priključili §e ostali dve severni državi i &vico in prevzeli del garancije. Dalje se poroča, da mora biti priključen odobrenju kredita pogoj, da izda avstrijski parlament zakon, ki prepušea vladi v slučaju potrebe notranjili reform svobodno po-stopanje. Kot poroča posebni porocevalec »Achtuhrblatta«, priđe na jutrišnji popoldanski seji do odločitve. Francija, Italija in Češkoslovaška so principijelno pripravljene sprejeti garancije. Vse zavisi od sodelovanja Anglije. V to svrho je odpotoval Blakett v London. Vrne se 7 odgovorom jutri. TRGOVINSKA POGODBA MED AV-STRIJO IN ITALIJO. — Trst, 26. septembra. Uradna »Agencia Italiana* dementiia poročila nekaterih listov o sklenjeni trgovinski pogodbi med ItnJijo in Avstrijo in pravi, da bo pogodba brez dvoma sklenjena, toda sele pozneje. Pri pogajanjih dr. Sci iillera s kompetentnimi krogi se je točno pre^oiala potreba obeli držav slcleniti trgovinslio pogodbo, USTANOV1TEV NOVE AVSTRUSKE EM!S!JSKE BANKE. — Duna.i, 26. sept. (Izv.) »Staats-korrespondenz« priobčuje vsebino poročila finančnega odbora Društva narodov o nacrtu glede ustanovitve nove av-strij^ke emisijsk© banke. Odbor je mnenja. da je u^tanovitev nove emisij-ra. zelo koristna, ćelo neobhodno potre!>na za obnovo Avstrije. Odbor pa je mnenja. da je določeni kapital 100 milijonov zlatih frankov previsok, zadošćalo bi samo .^0 milijnnov. Garancija bančnega kapitala od strani države, ki je prpravljena obrerneniti dohodke carine, naj bi se ne upoštevala. Bančni kapital naj se pridobi s podpi-sovanjem zasebnega kapitala. Odbor dalje za lite va. da se določilo bančnega statuta crta, ki veli. da je volitev upravnih svetnikov in namestnikov potrebna z odobrenjem vlade. Odbor Društva narodov naglaša. dn bi bila mogoča gospodarska in finaivjna obnova Avstrije z ustanovitvijo te cmisijske banke. — 2eneva. 26. sept. (Havas) Finančni odbor je vzel nn. znanje odobrenje vlad v zadevi garancij finančne obnove Avstrije. Prva je odobrila nacrt obnove Francija in druga ČeškoslovaSUa. Odobrenje angleske vlade se ni dospelo. KRIZA V AVSTRIJSKI INDUSTRIJI. — Dnnaji, 26. septembra. Včeraj je bilo odpusčenih dva tisoč delavcev ga-lanterijske in čevliarske obrti in dva tisoč delavcev melianične č vliarske obrti. Dancs zvečer bo odločal sbod vseh čcvljarskih nomočniknv o splosni stavki. MADJAHSKO - LASKA RACA. — Budimpešta, 27. septembra. Uzv.) -A Nap« poroča iz Barija (v Italiji!) vest, da je bil krn.iievič G.'^rge od hrvatskih federalMičnPi strank proglašen tn kral;a. List p^ročn. da se kraljević (jioR'e ni hotel pokoriti odredbi, da od-ide v Niš. Kraljević se v sporu z dvorom na«i]an'a na hrvatske stranke. NOVI AV5TRIJST najjačii nacio-i.alni zavesti, društvo »Jadranska Straža*, katere namen je zainteresirati ce-lotni naš troimeni narod za našo 600 km dolgo jadransko obal in pa za va-ruha te obale — za našo mornarico. V svrho boliše propagande je ustanovilo društvo list »Jadransko Stražo«, katerega nainen je, da propagira obrambo jadranske obali, potrebo močne vojne mornarice, katera edina more braniti našo obal. zasigurati našim pomorsko plovitvo in trgovino. :>Jadranska Straža« bo posveeala svojo pažnjo vsem ostalim pomorsko obrambnirn potre-bam, pospesevala bo pomorsko ekonomske zadeve kakor: brodarstvo, gradnja ladij, ribarstvo ter končno tuđi pomorski šport. Polep tega bo list tuđi glasilo druševa in prinašal vse društvene in organizacijske vesti. Našo javnost, posebno pa Še različna naša društva, čitalni-ce, kakor tuđi kavarne in druga slična podietja opozarjamo na ta list ter prosimo, da list naroče. Prva številka tega lista iziđe začetkom oktobra ter bo nato redno izhajala vsakega 1. in 15. v mese-cu. Narcčila za Ja'Jransko Stražo spre-jema založba »Jug* v LjubViani. Pred škofijo 21 I„ ki rade vol je posije tuđi prvo številko na ogled. — O ot, samo da jim ta noče slediti. Na-vedba 10 milronov kron je smešno pretf-rana; saj je vendar znano, da je stal pla-vajoč bazen v Bohinjskem jezeru poleg lesa le 25.000 K. Samo za pnpravo Jezu pa ie hotel m*rgistr3f vreči proč 4S.000 K. Kako brezmiselno je trošenje naimanjšega dc-narja za to »oku2eno€ kopali5če, kaže tudl izjava zastopnika Glavnega odbora za osti-Sovanje Ijubljanskega barja, ki povdarja, da je ie v nsuSevalnem projektu Podhai-skega (regulacija Liubljanice ln Gruberle-vega kanala) predviđeno, da se jez v Ko-lezili odstrani, ker z dvigom vodnoga stanja pretvnrja ves svet nad Jezom v moč-vlrje. Oltdc kanalizacije Vii!;c obCine pri-znava uradno pojasnilo samo, da na napravo zblralnih kanalov nit! mislit! ni. Sicer bi pa moral avtor pojasnila vedetl, da sa* mo zbiralni kanal] že davno nišo več naj- ?!ev 22o »SI uVr.NSKI NA KOD« dne 2j septembra 192*2 5. stian. modernejJa kanalizacija, ako nlso v rve-zi s čišćenjem odpadnih voda potom biolo-š.e^'a procesa. Vsekakor stoji in tega men-da tuđi mcstni inžcnirji ne bodo tajili, da •e rm goča osušitev vsega terena na Vicu, (illncah !n v Rožn! dolini le pod pogo-_n, ako pade jez v Koleziil. In za to gre i.i za nič drugega. — Skrčenje prometa potniških vla-kov s 1. oktobrom t L Na progi Jese-niee — Bistrica — Boh. jezero izustaneta od 1. oktobra dalje vlaka št. 4216 in 4213, odhod z Jesenic ob 17.32, prihod v Bistrico — Boh. jezero ob 18.20 ter odhod iz Bistrice — Boh jezero ob 8.52 in prihod na Jesenice ob 9.46. Vlak. ki priha-ja v Ljubljano ob 12.03, in vlak, ki od-haja iz Ljubljane ob 15.10, nima zveze z Bohinjern. Nadalje izostanejo s tem dnem tuđi vsi nedcljski izletniški vlaki. — Zakaj primanjkuje učiteljev? Pišejo nam: Kakor izvemo. je od letošnjih absolv. učiteljskih kandidatov (okoli 40 po Stevllu) nastopilo slulbo samo 25%. vsi drugi pa so vstopill v drujie službe: K bankam, k že-leznid, pošti in drugim uradom. Kje tičl vzrok temu de'stvu? Predvsem okolnost. da danes ne dobi učitelj-novinec na kmetih ne hrane ne stanovanja, će ni prist.iš klerikalne stranke Tak je nnjnovejši klerikalni teror na kmetih. Izvzctl so seveda le tr-gi in mesta kjer nlmajo klerikalci v rokah krajnih š-1. svet^v in ročinskih odb^rov. — Usposobljenostne prelzkušnjte za obče ljudske in za meščanske sole se prično na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani dne 3. novembra 1922 ob 8. ijutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pra-vočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo naipozneje do dne 25. oktobra v rokah izprašcvalne komisije. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala; Vdor bi ne bil pripuŠčen, se bo pravo-čano ovestil. Izpraševalna komisija za obče ljudske in za meščanske sole v Ljubljani. — Usposobljenostni fzpft za pouk telo-vadbe na srednjih šolah In učitelj iščih se vrši dne 30. oktobra t. 1. v Zagrebu. To-zadevni predpisi se dobijjo v Zagrebu, Naklada šolskih knjiga, Vodnikova ulica za 1 dinar. — Zdravstveno stanje Ljubljane. Te-denski zdravstveni izkaz za dobo od 17. do 23. t. m. izkazuje to-le statistiko o zdravstvenem stanju mesta Ljubljane: no vorojeni 28. mrtvorojen 1, umrli 15; smrtni vzroki: ietika 1, pljučnica 2, srčna hiba l, nk 1, drugi naravni smrtni vzroki 9, smrtne poškodbe 1, naznanjene nalezljive bolez-ni: skrlatica 1, trebušni legar 1, griza 1. — Sprememba posesti. Hišo g. Mihel-čiča, elektromonterja v Hrenovi ulici, ie kupil ?r. Ivan Kernc, dimnikarski mojster v Ljubljani in se tuđi že preselil \z HilSer-jeve ulice. — Razpisano je mesto upravnika v činu poduradnika na drž. kmetiiski Soli na Grmu pri Novem mestu. Podrobnosti so razvidne Iz razpisa v Uradnem listu. — Cene na Bledu. Z Bleda nam ptšejo: Z ozirom na dopis »Cene na Bledu« v šl 216 »Slov. Naroda« UKotavljamo, da v tem dopisu navedene Stevilke nišo točne. Dotični gost je imel o s e m in ne 4 krvavice, šest kruhov in ne tri, veliko steklenico vina CbutelJko) in poštene domače klo-base, ki so mu gotovo usajale, ker bi Uh sicer ne kupil na dragem Bledu in nesel v ceno LJubljano, kar Je Iz prevldnostl poza-bil navesti. — Odpeliana Je bila z Vrhnike Št. 50. dre 18. t. m. zvečer riava, 8 let stara lov-ska psića. Kdnr ]o Izsledl, prosim naj spo-roči na gorenji naslov. — Upravi na§ega lista Je oddal %. N N. iz Trsta za Jugoslovensko Matico Lit. 10.— in Ciril Met družbo Lit. 10.—. Srčna hvala! — Darllo. Za mestne reveže poklonila i« rodbina Floriančlč, Šelenburgova ulica 6, K 2UOU.— mesto venca na krsto blago-pokojnemu dvornemu svetniku dr. Francu Zupancu. — Tuđi Marlborčanke prostestlr.ijo proti draglnjl. Vzgledu Ljubljane je s.cdil tuđi Maribor. Za večer 25. sept. so skijale odlične žene državnih namesčencev protestni shod proti draglnjl in ura ini*: i-mu vprašunju. Na ta shod so povabile kot k av-no Kuvorlco gospa Bartol-NadUSkova Iz Ljubljane, ki se je vabilu tuđi odz\ala in ki je za svoje stvarno in kratko poroćil^ zda vsesploSno priznanje. Shod je ili -van:e ie Istlsnil lansko leto od občlnskega sveta 250.000 K za dela pri nabre?nth zi-dovih, o kakih prispevkih države ali o ka-kih korakih pokrajinske uprave za potrebnih par mllljonov v ta namen pa ni sledu. Kako je to, da država v Lhiblianl ne ztda nlS, in jl ne pomaga nlč? Liublianična struga Je za vse »mesto« Skandal, kl bi se la-hko odpravil z bigatelo 10 milijonov! — Kanalizacija In nanePava vodoT«wl-nlh cevlj na Mirju, za ondotne nove hlSe fn vile se Je đeloma že prlčela. 5 Casoma se upel?e tuđi električna rarsvetljava, pa pred vsem Te potrebna uređitev čest, ki bo pomrla radi močvlrnatega sveta precej trdega materijala. — Statut bolnice za ženske bolcrnl t Ljubljani priobčire »Uradnl list« št. 100. — Kongres đobrovoltcev. Te dni Je končal kongres dobrovoPcev na^e drž?ve v Novem Sadu. Navroči so bi1! defekti Bačke, Banata, Baranje, Srema, Hrvatske In Sloveni'e Kongres ie rn7pravljal med drugim tud! o orjraHzacH posebne stranke dobrovoi'cev. Predio« n! bM sr>re:et. pač pa ie kongres sklertil stopiti v kooper^cf'o s strankam! opozlcl'e. V ta nsmen ?e bi1 izbran posebni odbor, sedmorica, večiroma onih. ki so zastopall mT51'en*e. dT mora 40 tisoč dobrovol-cev, po več!n! kmetov, sodelovatl % zemiioradniČVo stranko. K>n-jrres je oštro Icrltfrlr^l polfMVo vlada'o^lh kromov v pogledu dobrovoileev In spre'ei resolucPo, kl znMeva. da se sedan't zakon o dobrovoH'-lh irprerrenf fko. di ^e bo strin'al popoTnoma r sve^^no rhiT"b^ kralfa ln odredbo n*w«-trske?:a sveta 5t 200 od 1017. leta na Krfu — Dtv?ačine |e letrs v fcor?n'«;kpi 1«-vlSčfh v prlmerl z bns1 iii let^m dikai mani, osobito srn. Z^icev in Jerrbic Te pre-cej. Prf danaSniih visokih lovsklh na'emni-nah so kmetske občine pač na dobrem ne pa tudl — najernnikl *n lovske družbe sploh. Tem delaio veliko škodo rlasti dlvji iovcL — Pokojninskl zavod za namešcence. Pri pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani se vrše volltve dele^dt(tv ra občiii zbor začetkom novembra. Način vo-litev je rarviden iz statuta, ki Izfde te dni v Uradnem listu. Slcer P* bo dobii voiilec z glasovnco tudl potreben poduk. — Nedel jkl Izcredl v Rožni dolini. Včeral smo poročall, da so se zidarjl pre-tepuli v gostilnl pri »Neretu«, kar pa ne od-govarja resnicl Zidani so namreJ imeli li-kof zunai gostil'ie in se t-vej nišo r^dc'n-vali s stoll tem hujSe pa so zato frcali kamni. Bilo je res kot na turski fronti. — Aretacila nevarnega potepuha. Danes ziutrai ob 7. je stražnik ustavil nekega sumljivega moSke^a. ki je nescl velik zavoj perila. Aretirani je na policiji priznah da je danes punoči vlomil v plonibirani vagon na kolodvoru v Zalogu ter odnesel iz njega veliko množino rbleke in perila v vrednosti 2O.(M»O K. Piše se Ivan Kociper, rojen leta I9O(). Kociper je prava povojna »cvetka*. Po-tepal se je od prevrata dalje po tirvat-skem in živel večinoma od tatvine. Za-j.lcdovan je bil tud! zaradi vojaškega begunstva. Izročili so ga sndišču. — Senzacijonalen beg. Iz jetnišnice deželncga sodišča v Ljubljani je pobeg-nil zaradi umora na 12 let itče obsojeni Filip Ilič iz Splita. Ilič je star 2.1 let. Iz zapora je pobegnil 23. t m. — Telepati^ni večer s* Svengallja. Pri včerajSnji produkci i g. Svengali;a je nastal pri blagajni velikanskl naval za vstopnice in veliko število ljudi ie moralo otliti do-mov. V dvorani sami ie bila vellkanska gnječa. zlasti na sto iščlh, ker se je na sle-dnjC zjnazalo precej ljudi »z.istojnkarjev«. Q. Svcngall je moral pustiti dvorano po sredisču izpraznitl, ker mu je bila onemo-gocena vsakršna produkcija. Radi tega se vrsi danes še ena predstava in da bo bolj-51 red ie angažiranih šest stražnikov. — NasUnež. V gostllno Antona Pečiča v Satahovclh ie priSel 20 letni Stefan Vo-gler Iz Mursklh črnov in zahteval pijace. Ker Je bil zelo vlnjen mu ni hotel dati vina je Vogler nenadoma potegnll nož in sunil je 161etneKa Josipa Pečiča Stirikrat v vrat. Nato pa je pobeenfl. Pečiča so prepeliall težko poSkodovanega v Mursko Soboto. — Strah Bačke — končan, V okolici Novega Sada In po cell Bački je izvrševala tolpa bandltov napade na mirne ljudi in jih ropnla. Dasiravno so tolpo zrsledovall z avtomobill. vojaki In ćelo aeroplani, predr-znežev ni bilo Izsleditl. Po srečnem nakiju-čiu je pollci'a bandite izsledlla, vednar ni bila ćela tolpa, temveč samo dva, ki sta strahovala ćelo Bačko. Manevrirala sta zelo spretno in se pojavila sedaj tu, sedaj tam In tako vedno u5!a znsledovaniu. Lopova sta 271etni Svctomlr MlhaMovIĆ In 301etnI Lazar Mirkov. Oba sta težka vlo-mllca In sta b'^a pred pol let^m Sele Izpu-S^ena Iz zapora. Mihajlović je sku^al Izvr-šiM «nmomor, vendar so to stražniki pre-prečili. — VtSira bitka. Preteklo nedeljo se Je zbrala v srs ilnl Warkota Oodlna v Srcdnif Bistriri na PreVmurskem večia družba moj! fn fantov Iz Doln'e Bistrice. Ko so se tnko nič hude^a shiteč mirno pomenkovali. je ncnadomi pridrlo v costfiniško soho 15 s koli, nožmi In drugim bo'nlm orožjem ob-or<"»7erih mrSkih. ki so rtapad!i t »nuf b-Vs« kli:i mirno sedeče goste. Nnp-daicI so bili fz ^rednJe Bistrice. Prf splošnem tepež.u kl fe nas^al, Je bTo 20 oseb več ali m?.ni p^S'-^dovanih. Posesfnfk Mnt'až JnV^fČ je 'e bil pri pretep!! srnrtnorevnrno po^kodo-vnn fn so ga preper M v VH*l~o. Po e:bvi pn ;c ba'e udrrll nrkl C?.b"»r Iz Srrdnie Pfstrice. Ro'cvitf f^nt'e Iz Qredn'e Pistrl-ce so dobili povabllo nn sodilče glede na-zrade za sl'a'no »zmaeo«. Mariborska porota. — Strašna rodbinska tragediji iz Slovenskih goric Mariborska porota se zaključuje v tem zasedanju s strašnim umorom posesmika rortmiiller.a. Obtuženili je šest oseb, prič je pa 58. Razprava je biia določtnu na dva dni, 25. in 2o. septembra. Na veliki Cetrtek L 1921 so našli v Sč, vni-ci poscsiniiva Antona Fortmullerja pred njegovim hlevom umorjenc^a; hlev v ka-terem je uinorjenl spal, je bil odprt, po-steljnina in t bleka pa razmeiana. L.iudje so takoj osuinili v prvi vrsti Fortmullcrjevo ženo, 2t» let staro Marijo, rojeno Grafoncr. njeneiia ljubimca Petra Zeml ića ter njena brata 2t)letncua Antona in 19letnesa Kana Graf-.neria. Poznele se je sum razširi! Se na Cirlla Miheliča, posestnika v Sčavni-in Pr;nceta Zemljica, posestnika v Ro^cn-tjrundu. Sum se je (tplral na sledeče momente: Uinorjcni Atcn Fortmuller se je 1. 192 * kot 53 letnl vdovec pt)r)čil s tedaj ki>-maj 25letno Marijo Graf^ner, kl je imela ljubavno razmerje s Petrom Zemljičern iz katerega ra/merja se je rodil tud! otrok Mlada žena ni prav nlč pri'.rivala nnmenn zakaj se Je poroCIla s starelSIm možem. 2c v poročnih ćneh je R'>l;ufa!a svojega m^ža; odpravila ga je z doma, da ]c bre/«;krbrejc vživala poročno veselje s svo;ini Ijubčkom, kl fe pri^l v lii^o nienep:a možn. Ta l;i:b-ček 'e pr.v^i tako predrzen, da se je kar naselM v !:ISI, mož pa Je moral v hlev, kjer ie tudl ostal do svo'efca tra^ičnega konca. Med tem je n'eEova ?crn Ime!1, z lirbim-cem žc druKega otroka Ce bi bile pristojne ob'astl tnkoj po^esle ener^idno v te raz-mere, nnd katerlmi se 'e z^ražal ves nkraj, bi najbrže ne bito prišlo tako dnieJ. Kakor ie iz števila ohdolžencev razvidno, se je proti r^rtmlillcriu zasnnval cei knmp!nt. rortmfillcr Je znnj zvcdcl in se Je zavnro-val kolikor se ;e mo^el. Vrata v hlevu, v katerem ie blval. je preko noči trdno za-plral in zapnhnil. Vlomil ie tudl to?bo za ločitev zakoni. In baJ ločltev zakona bi bite sprienl ?enl pokopala v^e nacrte, ka^ti ponolna krivda na njeni strani je bila jssno doknzana. To je pa hotela ns vsak način preprečiti. Ker je obljubila veliko denarja onemu, ki bi ji spravll »Črnega psa« (moža) s sveta, se ie za to peklensko delo baje ponudi! Ciril Mlhellč ki 'e napravil ves nacrt za umor v noči od 23. na 24. marca. Glavna izvrSItelia umora sta bila brata Orafoner, kl sta Fortmflller'a udrihala s se-klro po plavi. Sekiro 30 pozne;e na?Ii v neki mlaki. Po Mfheliču izdelani nacrt je vodll Pet?r Zernl:ič, ki se 'e v to svrho na večer umora nahaial pri bratu rrancetu. Zbo^ poman'kanja direktnih dokazov se ;e prNarodnesra df^ma^ velik kabaretni vrčer iz naJbolJSih tečk gl;dali«ča »Deveta Jezcla . Na spore-du je n.i5top znanes:a zb->ra b-atov Zajcev, poj^če slike 7. novirr.i aktuclnimi kupleti, cnidcianke, ro-nance in rinojio dr'ic;cKa, P' biCck bo v korist bednili ruskih t' -nkov, kateri so zelo potrebni pomuči. Prosimo, dn jim ohčinstvn kak'^r vedno s posetom pokaže svojo naklonjenost. — Iz društva hiSn'h po?c«tn!kov. Mesto odstr piv^osa po^pred^ednika z. Prag. Mribir'a je bil zn dru^tvenecra podpredsed-nlka izvr»l?en Ro?;p. Tran K^av. S t a r 6. — L'Čni teča'a Društva zasebnih na-meščencev se pricr.cjo prih-^dnji teden. Ra*-vrstitev tečajev, nziroma dan, uro in lrkal borno Se naznanili v Časnpi«]u. Omcnjamo pri tem, da se vršijo tečaji zvečer. Udcle-ženci bodo mlcli prispevati samo za učila in režijske strike (za učitelja, razsvetlia-vo Itd.). Visina prispevka se ravna po Sto-vilu udeležencev. Prijave snrejema Pru-5tvo zasebnih nsme^Čencev. Crsta nn ^nr. ?el?zr.lco 6. Uradne ure od 9.—13. in 17* do 19. — Društvo davčnlh uradnlkov za SIo-▼enljo Ima Ieto5n;l redni občni zbor v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. v i u s 11 Č n 1 pa-'ači in ne, kakor je bilo javljeno v »Našem Glasu« na Mestnem magistratu. Opo-zarjamo vse člane, da se bodo moralo t smislu štatutov centralnima udruženja vršiti tuđi nove volitve upravne^a ln nadzor-nega odbora. — Predse'dstvo. — PrnstovoTIno nasilno druStvo v Mo-stah priredi v nedeljo 1. oktobra vinsko tr-ntcv v <;n'lonu jr. Novaka pod »Lipo« v Mostah. Ker Je čisti dobiček namenlen za n bivo orodja^ se predplacila hvnl'.'žno sprejemajo. Odbor, — Jugoslovensko akademsko potporno dru§tvo u Prnu s^opf::|e onim studentima, koji žele doći na ovdašnje visoke Škole ovo: Na temelju sadašnjih cijens, koje općenito padaju sastavljen le za pokriće redovnih mjesečnih izdataka oval egzistenčnl minimum: a) stan (svjetlo, zajutrak, posluga 1 ogrijev) 300 Kč; b) ručak i večera 300 KČ; c) osobne potrebe (pranje rublja, popravak odjeće i obuće, školske potrepštine itd.) 200 Kč; ad a) akademičari mogu stanovati u studentskim barakama i plaćaju u tom slučaju samo 16 Kč m'esečno za stanovanje Potrebno ]e da donesu sa sobom pokrivače, ad b) u menzi »J. A. P. D.« kola se nalazi u Praškoj ul. 16, plaća se 10 Kč dnevno za račT.k 1 večeru, ad c) takse 1 školarina (za tehniku 150 Kčt za veterinu 160 Kč semestralno) nisu uračunate. Upisnina ovdašnjim visokim Školama traje do 7. oktobra ov. g. Društvo preduzelo je neke akcije za olakšan'e ekonomskog poiožnia svoilh članova I očekuje da će barem djelomično uspjeti Glavni urednik: RASTO PUSTOSr.F.MŠEK, Odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Dobro ohronieno spalnica skoraj novu. Iz trdega lesa, se proda* Naslov pove uprava Slov. Nar. 8011 Dub nemeblovani sobi t porabo kuhinje se proti majhni pri-pomoči oddasta samo ženskam, takisto se meblowana sob« odda solidni gospodični s poHicem. Ravnotam se tuđi odda pohl&tvo, pr ep roge in n?te. Naslov pove uprava Slovensk. r »roda. 8089 ittn knjigo¥odja s posojilnisko večletno prakso želi službe v Ljubljani ali neposredni blizini Liubljane v kakem večjem podjetju. E\entualne ponudbe na upravnlštvo SIuv. Naroda pod .Večletna praksa 8074' Pozor! Kupujem stare obleke, 6©v ljo, pobislvo Itd«, gram tnđl na dom. 8073 Frame Martin, Llublfana Sv. Jokoba nabreije 29- MM služtie oUčirskesa talniko. Obcinn D^! pri Hfastnr-n razpisuie s Um službo občin»:^n tvo Dol pri Hra^tniku, 22. sep 1922. Župan; Jakob Drakalar, Mesečna soba na periferiji mesta se odda boliSemu solidnemu gospodu. Naslov pove upr. <>1ov. Naroda. R0T Dva goipodl6nl ali gospod se spreimeta na stanovanje ln hrano * 1. oktobrom. Naslov pove uprava S'ov Naroda. ^042 Iščc se spretna gospodlnja k trgovcu- samcu Naslov pove upr. Slov Naroda. F091 KnjlgovodkiB|a z večletno trgovsko prakso, ve^ča slo-venskega, nemSkega, Itallfanskega fe zika, stroierisja, I§?e službe. Ponudbe rod .TržaČanka 8068" na upravo Slov. Naroda. 808H Proda se veCje Stevllo pletenih kolar ter velikih blagovn-h kovčegov (Warenkolfe<). — Istoram se prodajo 4 omare. VpraSat<: Mestni trg 19-1. 8092 Javna dražba pohištva n 400.000*—. Ponudbe pod »Industrija S04^* na uprav. Slov Naioda. Imam 40 1 pr!a?aaga domoteso mtilinovco Ceaa k§ E IM- -. Maslo« pov« taprmwm Sloven. Naroda. 808 U trgovino 3 meionim blatom na zelo prometni cesti vzan>em v k<»-Ttiiljo Izgntovl'ene obfeke In modno M*go. Ponudbe pod .B ez konkurenta 8010* na upr.ivo Sov Naroda. ^010 Modni salon. Prlporočam se si. obč ns- vu za izf'elo-vanje vsakovrstnih modnih in s-> rtnih oblck, k^kor »udi ragUn v po na;nove M m«»di. Prlznano yo tdna In točnn po-t cžba. Na ie'jo od lemah ev rn^po I «er*m z i ajmodeme 5imi vzoret. J-I Karaula, Kesljeva cetU l/L desnu. 'rođam vcČ vaponov snhe^a, lepega, sladkega, pre^nre^a :: sena :: franka vagon Llubljana K 10*20 za 1 kjr. VVorpc se po«!je. ^O^ Ođdam tako! meb'ovano oobo a poseHnlm vhodom lit 2 posteljama. Ni- so p e upr. SI v. Narodi. 8083 Visokošolka iSče za takoi ali s 15. oktobrom sobo v blizini univerze. Ponudbe pod »VI-sokošolka poStno ležeče Lltija. 8085 Ropssfinndentinia velča rcmške steuo&rrafijeT strojeplsja. nem'kega, dHoma tlovenskega jezika, išče službe. Ponudbe pod „Korrsron-dentinia 8087* na upr. Slov. Naroda. Lapa staubna parcela pod Tlvolijem ie ugodno proda. Vpra-ša»l pri lastnlku lv. Frelihu. Vrhovčeva ulica 9/1. 8075 Proda se vcl'ka dvonadstropna hl5a s trg. lokali, ve'ik'mi skladiSči stanovanjem, velikim dvoriščrm fn vrtom. V h'§i je izdelo-vtnje ;itne kave z električn m obr^t m, dal te vodovod, elktr. razsvet Java. Hi^a bi b la tuđi za primerno industrijo p«>-rarna ;tdt vse je v na bolj5em stanju. I to am se kupi s'avbeni prostor oz. hita v bl-žlni sklad §Ča južne železnlce. ObrnlH se pismeno ali ustmeno od 7i/j do 9 n\ Rjjc Selo 45^ Ljubljana. Telefon 25a 8066| Proda se perzijski ovratnik (Persiflnerkrapen) In muf. Naslov pove uprava Slovenske*:.-* Narodi 8078 Proda se rimski d.iTtiskl pla^C Tn dva kostTma. Naslov pove uprava Slovenskega Na oda 80S0 Sladak bel vinski mošt se toči v hotelu „Ju2nl kolodvor" pri Makllču. S046 Spretno prvovrstnn modistlnlo želi premen'ti mesto in sicer takoj. Pismene ponudbe pod .Spretna 8079" na upravo Slov. Naroda. 8079 isče se stavbenl rlsar, imo2en tudl strojemisja za gradnjo železnice Knin—-Pribudić, s Stdežem v Kninu. Ponudbe s sprićeva i in zahtevo plače poslati na Primorsko Gradievno Društvo gradnja pruge Knin "ribudić, Knin, Dalmacija. 8081 Enplm parcelo /.a manj?o vilo, cc 500—1000 m* na zračnem suhem prostoru v najbltžji bli-2iiii mesta ali v mestu samem. Ponud he z navedbo prostora, velikosti in cene pod .Parcela 8039" na upravo Sloven. Naroda. 8039 Eđor potrebu]© stanovanje in ima nekaj denarja na razpnlago za* zidanje stanovanja v podstrešju, naj vpraša za naslov pri upravi Slovensk. \aroda. £8063 Hiša nova, enodrnžinska, z vrtom, se ugodno proda. Stanovanje takoi na rflfpolago, vodovod v hi§i. REBOLJ, Novi Vodmat, R bni-ka ulfca 2 \, Ljubljana. 8051 Oddam sobo z dvema velikima posteljama, Štlrlm preprostim gospodom. Istotam se proda velika kopni na banja. Naslov pove upr. Stov. Naroda. 8050 Nudim po najniZj' cenl: pros. kašo, Još- pronj In druge deželne pridclke. Llndevlt Širo, KranJ. 8063 U iariev posolila proti dobrim! obrestim in vrnitvl v 5ti-rih mest cih iščeta dva podjetna gospo-da-btrokovnjaka. v sviho ustanovitve eleuspešnega obrata. Samo resne ponudbe sprejema uprava Slov. Naroda pod »Jaro 8069*. 8069 Kniljo'JOđja rvovrstna mnč, i/.urjen bi.ancist in d> ber organizator, i§če pumernc službe kot vodja večje trgovske .ili pa industrijske pisnrne Prevzame tud ureditev oz roma reorganizacijo trtjovskih pod-jetij. Ponudee pod „Biuncst 8044" na upravo Slov. Naroda. £044 Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 28. septembra 1^22 2:0. Odda se čedna soba 4Tema amnodoma. TržaSka cesta 43-11 «Je*no. 8047 Državni uratnlK fR* 4*1« t oopoldanskih urah proti zrtivni nagradi. Ponudbe pod »Uradnik SOM* na upravo Slov. Naroda. 8065 Kleti, soba skladtftča ori poctafl Velika Loka se odđaio v fcimbljani, Sv. Pclra etsta 70. 8067 Stanovanje *-^ sob 8 pfiHklinami ? novi zfrađbi ali kjerkoli Uče mirna stranka brez oirok. Ponuđbe pod »Mir 8072" na upr, Slov. Naroda. 8072 Strojnih In prafttikant v knjigovodstvu fcČeta službe, najraje pri kaki parni Žagi. Ponudbe pod .Praktikant v knjigovodstvu 8070« na upr. Slov, Naroda. 8070 SIša z 9. — AlojzIJ Čeh, Rožna dol na 222 pri Ljubljani Sprejme se perfeVtna kontorlstlnja, zmoŽHa samo-^toine fcoremondence In knjigovodstva. Ozira se samo na prvovrstno moČ. Oferte poslati ra uprav. Slov. Naroda pod „Perfektna 7800". Otrošks postelja železna, «Io moČna in skora< nova, se z modrocem vred takoj proda. Ogleda se med 1. in 3. uro v Sp. SiSki, Celovika cesta 91, II. nadstr. (.Zorma-nova hi$a') na desno (Tomažič). 8004 BataJi 3 v^gorf. prima suho, 2 krat vilano. po K 3'85 franko varon, takoj dobavno Poštni predal 43. Ljubljana. 79n8 Sprefemam stare klobuke velourje i dr. v prcoblikanje. Tuđi vsa modistovska dela, svilene klobuke, čepiće i. t. d. Nova naročila točno, okusno in ceno. J. Stetnberfjflr, Dunajska c. 9. 3šče se izvrsten strokovnjak ki bi lahko samustojno vodti izdelova-ti" verig s stroii, n. pr. strojem ra vpo-g-banje in stroji za električno varjenje verijj. Mora biti izučen Izdelovalec orodja ?\\ izdelovaltc stane. Mes^o Je za pa ran-t;nno, »ko bo mož odgovarjsl sposobnosti. Ponudbe s prepisi sprlčeval na 3. Mnrk;čević i dr, kom dr.t Sarajevo 6. babica 9. 7(J7tf Jolnicarji! ISČeta se dva bolničar ja za molkt umobolni ođdelek. Samo taki, ki so It na umobolnem oddelku služtlL Starost 35 do 40 let. Nadale bolničar za moiki kimr-cri§ki oddelek In nadbolnlčarka zt ženski venerlčni oddelek. Starost 35 do 45 let. Proirre s sptičevall, dokazi in sa-htcvo plače na Imtitlistfi kr. zn. Miia i Mm Po reSenju proinje te priloge vr-ntlo. 8022 Zaloga klavirjev in pianinov najboIJSih tovarm Ba«endorf*rr Csapka, Ehrbar, HAlzl, Schw»ighofer, Original Stlngl Itd. Tuđi aa obroke. Tuđi na obroke. Jerka Uii mi Mm, Wm. Vm H 5. Ob]aua. 5P!i (SSfflOvil rttcnja Gospođina Ministra Saobraćaja od 8. Septembra o. g. M. S„ Br., 29.958/22., a u vezi Odredbe Cl. 94. Ziiona o Državnome Računovodstvu, Ekonomno Odelenje Ministra Saobraćaja, Zrinskova ulica 62. na dan 5. Oktobra o. g. u 11 ČasoTa pre podae o^riaće JAVNU OFIBTAlIfU LICITACIJU la nabavku hra*tove •Urotničke grad]ev i to: 4 Za Direbclfn Beograd 657.353 m3 b) Za Direkciju Zagreb 524.160 m UsldVl i spiskovi ove nabavke mogu se videti svakoga dana za vreme kancelarijskih časova u Ekonomnom Odelenju Ministarstva i pomenutih Direkcija za čiji se račun nabavka vrši. Oferti moraju biti u zapečaćenome zavoju sa taksom od 20 Dinara, a na spolnoj strani ime ponudjača. Ponude se primaju na ćelu količinu, a i na manju, no najmanja količina ne može biti ispod dvadeset kompletnih garnitura, 117.060 m\ U smislu Cl. 88. Zakona o Državnome Računovodstvu dužan je svaki liferant položiti kauciju od 5%» a ako je strani podanik 10% od vrednosti ponudjene količine gradje. Kaucija se polaže najkasnije do 10 časova pre podne na Blagajnici Beogradske Direkcije Željeznica. 7981 Ic Eanetlarlls Mlnlataraftra Saobraćaja, (ntramate OioUnJo) 15- Septembra 1922« godine H S*f Broj 29.993 22. godine- lim'ifillUmn 1---»r ii-ia 1 „i 1 -.i- mnr t.rnnm - ■■umi------- ___ Zimska sezija! Velike množine zlmskega Ma ga ravnokar došle. Trstje za strope zdeluje \n predaja na debelo in drobno po namtfjlh eenan Prt vefjih mno^iiah znaten popuit. — ANTON STC1NSB Ljubljana, Jeianova ulica 13, Trnovo. 2128 Glavno zaslopstvo: ijubHana, Sodna id.11 TcL inrer.40i i F. mi ^1iJm!et ilisofirjn ▼ Lfablanl Wo!!owa 12. luinjdn u^lasevanja ter popravila rla-»o»tr|ev ia harmoatjCT apccl elao 5tr*kov-aa, t»ćao ta eena PAPIRNE SPONKE Trgovci, Industrijalci, ,T1GER# pisaru© uhtcvajte v piplrolh hpovinah samo izdelke domače tvrdke TIGER d. z o. z. UUBUANA ~ioianka n p1eskars*č se poi^vepri Aloma Kompar.v, Ljubljana. Kongresni trg. 8001 Anton Steiner mcstnl tesarslii mojster w LJubl^nl prevzame Tsakovrstna tosairska d«la, ka kor stresne stole,kupole, stolpf, mostove, vrtne utiče itd. Parna žag« 2 vserni »troK zn obdelovanje le?/». 479P P: E RILO sa daai«f ffospođe ia đeoo, 9frmmm sa novor^jesdka 99 liiii cenab w: A. &INE0VIC aasl. K. Soas Mabllana. Usstai trn 19. Staro Uto ielezo v ?^al^ o^sžlnali Strojne tovarao lm UvBv^i č, đ. v 7y lzi^ul. PRODA SE velika hlša z. vrtom In atavbno p.iro ;; > obworfl tik k^lod^c-ra( pripravno za vsako većjo o^rt. PonutShe rod nS:j":^a bodočnost" po^tia leaaća Rnjhen'a.irj. "; *'> 2 1 «Vf • hsst toom \n trgovina z rrešanim blagom, dobro vpcljnna, ic . Dobro vp^ija^a terg^flfiž* « šperertjskim h'.igum, nAli'atrri^o in ma-Mifnkturo na G^ren sk'in 5^ prot^. VpraŠa se pod .Trgovina" na An. zavod Dr*j;o B~sc!ja^, Ljubljana, Sodm ul 5 W aW *Jj ada :££ L navadnih delavcev išče več mladih Duua (nmv v Ju^s'avij . MeJ n'imi ah^M- venti trgoviklh kurziv, morr.ar stroj e 5"le ;td. Ponudbe od ,S!u;-ba" na An. zavod Dr.i^o Beseljak, LjurSjsna, Sodna u! ca 5. Solidna etasrertaa 'n in crfna tvrđu v Ii'u^l]:ni ižv9 prinier^e lopata ^a • ■ I n nw isarno in SiC^OaCi £e mogo6e) bliza kolodvora- Pocndbs fsođ ,,Skladišuo 806411 ca upravo Elov- Nareda. v bliiini Maribora, krasna lega ob glavni cesti, pribi^ii 50 oralov, arondiraoo, leii vinogradi, n''ver ^ozđ, udobno opremljena velika st^novan ska kiša, gcsp^darsUa poslopla a fundasom, motor S PH, se ta":oi x vsem le-toinilm prideikom proda- Naslov v cpr. 51. Nar. 8G5^ oziroma pripravna hiia za yež*o obrt se kupi* Se mogoia z vrtom. Res^e i?a zmerne ponudbe je nasl^vUi n& u&rpy> niitvo Slov- Naroda pod „Stav&išce v Kamniku 793544. MAEASHmO M@EFU1§CI Čašica tega delikatnega likerja je nepopiien užSSekl ! Rriporotamo: COGNAC OALMATIA MEDICIKAL In druge izbrane l'kerje, žganja9 ekstrakte in slrape. PRVA OOLIKOVANA D3LM^TINS!CA PUPMA DESTILACIJA V, MORPUEGO, SPMT Zastopnik: Adolf Kordin, Lfubljanr, Geethcvnova 9. __ \j y_ ali Sokal v sredini mesia se išče za tafaof« Eventualo renoviranja bi se izvrš'Io na las'ne sfroške. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „SM*d šče — Liubllana S023". Prodala n@lirof9i9rsa u najprometnijoj ulici Zagreba sastojoće se: Jedna velika prizemna kuća na ulicu (43 mtr. fronte\ u dvorištu 2 novogradnje sa stanovima, dva velika dvorišta, velika ba>ća, elektrik.i uvtdena, tram\vay pred kućom. Cijela površini zajedno ca. 42:0 č. mtr. Vrlo prikladan objekt f na najboljoj poziciji za veletrgovinu gradjcvnog.i materijala, drva, žitarica, s:jcma itd. N.-»-t Din 1 "5.000 — godišnje najamnine. Cijelome objektu Din 875.000*—. Pobliže u poslovrvcf kod vlasnica: JOSIP PRESU, Z5";E3, Nikolićcva ul. 10. Prometni znvod zd Drcnuft d t i 1i1iWir! prodala Iz sloveask^ p?on3o^T»TMko7 velenjski, šentianski in frhsi?e!!$ki prsmog vseh knkovosti v ce!ih va^onih no oritfiiia'nih cen-sli premo-govnikov za doinaio vporalto, knkor sudi /a iud u strijsk» podjetja in ra/.pečava la čehoslovaški in angleski koks za Hvarna in do^i: vporabo, kovaški premog, crni preniog m minz brikcit HasUv: FHOIBTIII ZAVOD XA PBEMOO d. d. Llabljaaa, MihloHfcova C 15 IL