k 20. Vtorek, četrtek in «o-l.oto izliajn in velja v Mariboru )>rez pošiljanja na dom za vse leto H fr. — k, „ pol leta 4 „ — „ „ iVtrt „ I ri W |'o |ioš|l: za vse leto 10 p. — k pol leta ft „ — 3, marca. III. tečaj. 1S?*^' teti t i „ (50 SLOVENSKI MM Oznanila: Za navadno triatopno vrsto s« plačuje: 0 kr. ee se tiska Ikrat, Ti „ „ „ „ 2krat, 4 „ „ „ „ Mkrnt. večo [ti it»- 11K - * so plačujejo po prostoru. Za vsak tisek ju pla-) «*ati kolek (»tempelj) za 30 kr. VredniitTo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. si. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Šolska postava. č'em težo nam jo dobiti si lastnih zanesljivih poročil o našem šolstvu, tem raji priobčujemo sestavek, kterega je o tem pred uetu podučen dopisnik iz dolenje Stirsko priobčil v „ Vaterlandu" : „Liberalna Avstrija jo v novi eri marsiktero staro postavo odpravila, po svojo prikrožila, ali pa novo sestavila. Kna najvažnejih te biro jo gotovo postava o šolskem nadzoru 8. lebr. 1869. V njej je mnogo starega odstranjeno, mnogo je po novem zasukano, mnogo tudi na novo pristavljeno. Naj« slabeje v tej postavi jo to, kar jo novo — podobno je razcelrani tarči, na kteri so luknje najmanj oškodovane. Avstrija ima v novejših časih nesrečo, da postave tako dela, da jih sicer ni težko umuti, a težko izvrševati, in da so dadu na vso strani raztezati kakor irankobrodska klobasica s hrenom. Pa negledo na drugo — samo pogledimo, kako se ta postava pri Slovencih izvršuje. Kakor znano, je šolski nadzor sestavljen iz deželnega, okrajnega in krajnega šolskega svetovalstva. Največ v pij iva na poduk in odgojo ima okrajno šolsko svetovalstvo, če je tako liboralno sestavljeno, kakor postava predpisuje. Večina šolskih svetovalcev voli okrajni zastop, to razvajeno dete Šmerlingove slave. Okrajni zastopi so pa pri nas tako sestavljeni, da so Slovenci v njih redno v manjšini, in če so sem pa tje tudi kje v večini, se v viših krogih na njih želje s kratka ne jemlje nič obzira. Okrajno šolsko svetovalstvo je po §. 25. dotične postave jako prebrisano sostavljeno. V njem sedi: 1. predstojnik politično okrajno gosposke, 2. verski učitelj, kterega imenuje deželni predstojnik, 3. okrajni šolski nadzornik, 4. strokovnjak, kterega vo lijo učitelji, 5. pet udov, ktero voli okrajni zastop. Iz tega jo razvidno, da so v okrajnem šolskem svetovnl-stvu niorodajni oni udje, ktere voli okrajni zastop. Ako jo okrajni zastop naroden in pravicoljuben, je to tudi okrajno šolsko svetovalstvo, in le na narodni podlagi sestavljenemu šolskemu svetovalstvu jo kaj do tega, da šola Idagod^ejno napreduje. Ako pa je svetovalstvo nem-škutarsko. t, j. sestavljono iz udov, kterim jo samo do tega, da nosijo ime šolskogu svetovalca, kterim pa ni nič mar za pravično tirjatve Slovencev, t. j. za njih duševno in narodno omiko, potem od tacega šolskega svetovalstvu nima šola nič dobrega, ampak le vso slabo pričakovati, popolnoma jo ho demoraliziralo. Žalibog so pri nas Slovencih šolska svetovalstva tako sestavljena, da moramo o njih izrekati to žalostno sodbo. Lo površno pogledimo, kako se sestavlja okrajno šolsko svetovalstvo. Po §. 26, b) so v svetovalstvo i in o nuje verski učitelj, in po oddelku d) istega paragrafa si volijo učitelji svojega učiteljskega strokovnjaka. Mi no zavidamo učiteljem, tla lo oni sami smejo parlamentarno voliti; pa tudi no obžalujemo verskih učiteljev, ker so komandirani v okrajno šolsko svetovalstvo. Ali dovolili bi si vendar skromno vprašanje, zakaj si pač smejo učitelji iz svojo srede voliti svojega zastopnika, zakaj pa nc tudi duhovniki, o« mora že sploh duhovnik sedeti v šolskem svetovalstvu V Menda so duhovniki glede verskega podučevanja toliko strokovnjaki, kakor učitelji v svojem poslu. Razlog je razviden. Dobro vcd/>, da bi duhovniki volili energičnega moža, ki bi imel mnogo vpljiva do kmetov sedečih v svetovalstvu in da bi tako višini oblastim delal marsikaj zadreg ; torej rajo nekoga imenujejo — in sicer postrežnega, prav rablju oga..... Da od splošnega prestopimo v posameznosti, naj začnemo za zdaj pri Vranskem šolskem svetovalstvu ; kasneje pridemo na druge, • kar bo pa jako težavno, ker okrajni šolski svetniki svojo sklepe in svoj opra-vilnik zavijajo v tajnost, ki je jako podobna freimav-rerski. To je posebna zgodovina, kako se je sestavilo Vransko šolsko svetovalstvo. O volitvi in dotični seji se pripovedujejo skoraj neverjetne stvari. V svetoval stvu tiči mož, ki si domišljuje, da ima mnogo vpljiva do bližnjega prebivalstva: on jo c. in kr. davkar na Vranskem — iz tega so vidi, od kod njegov vpljiv Temu možu je pripisavati zasluga, da jo Vransko šolsko svetovalstvo sestavljono iz odločnih sovražnikov proti Slovencem in iz neizvedoneov v šolstvu. Ko so se namreč imeli v okrajnem zastopa voliti šolski svetovalci in so hoteli narodnjaki svojo ljudi kandidirati, izvlekla je večina okrajnih zastopnikov košček papirja iz žepa zaničljivo opominjajo: „.lih žo imamo!" namreč šolsko svetovalce, ktero so tudi z večino volili, dasi-ravno so bili ravno ti zastopniki malo poprej zastavili svojo častno besedo, da bodo volili od narodnjakov priporočane poštenjake. Od kod pa so možje dobili one koščko papirja, kdo jih jo popisal? Neposredno pred sejo so so možje poklicali v davkarijo, kjer jim jo prvi davkar omenjeno papirčko izročil s pristavkoni, naj volijo zaznamovane može in lo te, sicer si davkarijo na glavo nakopljejo, in bodo morali plačati večo davke, ki se bodo brez vseh obzirov iztirjavali. To jo pomagalo ! Imenujmo tega glasovitoga davkarja! Zove so Schauor" , pišo pak „Schaiir." Ta Schaur jo v šolskem svetovalstvu namestnik političnega predstojnika — torej velik mož in te velikosti si je več ko preveč svest in jo rabi po svoje več ko preveč. Marsikaj počenja, zarad česar bi drug človek v dotiko prišel s yj§. kazensko postave. Tako odpira pisma šolskim vodstvom poslana, morebiti bo tudi še črni kabinet odprl za privatna pisma „svojih" učiteljev, in učitelji bodo svoja pisma lo prejemali, ako jim je on načočkal svoj „vidi". Ta grozoviti mož, predstojnik c. kr. urada, ki bi moral kot tak vendar več znati kakor Ironkc pobirati, bi vendar smel vedeti, da je odpiranja tujih pisem brez dovoljenja adresata hudodelstvo, ktero jako spominja na Kallaba. Vsak gimnazijalce II. razreda — in tako daleč naj bi jo bil c. kr. davkar vendar pritiral — ve, da pisma z napisom : „Šolskemu vodstvu v I." ne 80-dijo v davkarijo. Iz tega se poleg vsega tudi vidi, kaka stroga naročila jo morala sprejeti V ninska pošta, da pisma s takimi napisi pošilja v davkarijo. Poleg drugih nepostavnosti v omenjenem šolskem Listek. • » » ■ tmg - *- "V r a *5 m azad. [Hesnićna prigouba-J Nekega dne so mati zapazili, da so je moji mlajši sestrici kakor proseno zrno velika bunčica na čelu nad desnim očesom naredila. Bunčica je bila tako neznatna, da o njej dalje šo govorili niso. Za oko ni bila vidljiva, le če se je s prstom potipaln, ošlatalo se jo trdo zrnce pod kožo. Čez mesec dni je bila bunčica pa žo tako narasla, da jo bila tudi žo za oko vidljiva. Mati niso bili ravno v skrbeh, kajti mislili so, da so bo iz bunčico naredil mali čirec, ki se bo ognojil, iztekel in potem posušil; to da bunčica so le ni hotela gnojiti. Mater jo začelo čem dalje bolj skrbeti. Drugi mesec jo bila bunčica žo kakor konopno zrno. Zdaj ni bilo več odlašati. Mati denejo robec na glavo, vzamejo sestrico za roko, pa hajd na ravnost k ranocelniku. lta-nocelnik je bunčico potipal pa dejal, da zdaj še ne more nobenega vraštva dati, ker se šo no da razsoditi, kakšne narave je bunčica, naj mati čez nekoliko časa z detetom zopet k njemu pridejo. Na to preide še en mesec. Bunčica je dan na dan vso veča prihajala, tako da jo že bila velika kakor grah. Mati gredo s sestrico zopet k ranocelniku. Ta zopet pogleda pa reče, da tu ne pomaga nič, nego bunčico dokler je šo mala odrezati, sicer bo še narasla do veličino gosjega jajca, in potem bo rez za dete celo nevaren. Mati so niso mogli odvažiti, da bi bili dali takoj tačas že ranocelniku dete pod nož. Šli so šo drugo diplomirane doktorje v bližnje mesto za svčt prašat, mislč da jim bo ne mara vendar eden ali drugi kakšno drugo vraštvo za dete zapisal, ali — vsaki jo dejal kakor ranocolnik, da jo za to bunčico edino vraštvo, edino sredstvo lo nož. Mati so bili vsa zdvojena, eno zato ker se jim je dete smililo, drugo pa zato, ker so so bali, da ne bi vsled spodrezanja bunčico brazda na čelu ostala, kar jo za deklico vsikako neprilična stvar. Niso vedeli tedaj, ne kaj bi, ne kako bil — Babe v trgu, kjer smo stanovali, so jim vsaka kaj drugega svetovale. Vse so poslušali, pa no eno srodstvo ni pomagalo. Bunčica je med tem vedno le bolj in bolj naraščala, in nazadnje bila že kakor dober Ješnjik velika, trda in svitla. Sestrica ni več mogla hoditi ne v šolo no v cerkev, kajti vsi ljudje so jo čudno pogledavali, in ona se jo tega sramovala. Nekteri so jo celo izprašovali, kako jej je bunčica zrastla in enake stvari. Slučaj je hotel, da so mati tudi neko ženo iz ene bližnjih vasi za svet poprafialt. Žena jim sicer ni nič gotovega svetovati vedela, pa obljubila jim je, da jim bo nekega moža poslala, ki večkrat v vas prihaja in bolno ljudi vrači. Vaščanka tega moža ni mogla dosta prehvaliti, kako jo učen in razumen. Več slučajev jo naštela, kako jo tega in onega, ki jo bil tako rekoč žo z eno nogo v grobu, in kteremu so /c vsi drugi zdravniki življenje odrekli, v malem času zopet ozdravil in trdno na nogo postavil. Drugi zdravniki, jo skrivnostim pridodala, so temu možu zelo zavidni, ter zato povsod na-nj prežijo, da bi ga kje zasačili in zaprli, češ ka jim škodo dela. Pripovedavala je, da jo žo enkrat celega pol leta zaprt bil, in kako so ravno ob tistem času ljudjo po vseh bližnjih vaseh hudo umirali. — Vse to se je sicer materi čudno in nekako sumljivo videlo, vendar pa so žono prosili, naj jim le moža ob prvi priložnosti pošljo, saj človek, kader je v sili ni /birčen v sredstvih. Bilo jo kakih četirnajst dni potem Že ob trdem mraku pride nek kakor žrd dolg, suh in v gorenjem koncu malko sključen mož žo bolj kot srednje starosti k nam v hišo. Na hrbtu mu jo visel star raztrgan koš. Med vpletjem so iz koša lukalo vsakovrstno cunjo in drugo prnje. Klobuk jo imel na obrvi potisnen, mrklo je gledal izpod čela, ter vsakega v hiši nazočih noza-upno in skušajo nekoliko trenotij motril. Vsa njegova prikazen jo bila podobna beraču postopaču, kterega bolj lenoba nego siromaštvo od kljuke do kljuk« goni, in kteri no prosi samo, nego čo se mu priložnost poda 8822 limanice vsedali . to smo si takoj mislili in učinek nas je v tem osvedočil. Svet sodi, da je ta korak mini-sterstva ali iz silo ali celo iz miroljubja bil storjeu. Tega ni mogoče verjeti , kdor se prejšnjih govorov in memorandov spominja. Namera je bila najbrž tn, da bi ministerstvo dobilo opravičeno priložnost predlog zustran ncposrrdnjih ali naravnih voiitcv pred zbor spraviti, in Čehom z novic /obe pokazat i. Ali po mojem trdem prepričanji se je ministerstvo nove pregreho krivo storilo, kar jo v politiki huje nego vsakoršno hudodel stvo. Nejasnost končnih ciljev in vedno omahovanje v izbiranji sredstev kaže v politiki — nezrelost in popolno nezmožnost. In kaj šo k temu manjka , da so nekega dne to ministerstvo s svojega slabo podprtega odra ne prekopicne V Ako bi opozicija bila Avstriji sovražna, morala bi so to ministerako nezmožnosti veseliti; žalibogj da pri tej slabosti, najhujšej, kar jih je v politiki znano, tudi država in vsi trpimo. Lastna motnja je najgotovojše poroštvo propada. — Pust je minul in postu so umaknil. Treba bodo nokterhn Slovencem resnega premišljevanja: ali hočejo šo naprej predpustno zmešnjavo podpirati ali pa za slovensko čast in narodno korist vsaj ob cnajstej uri skrbeti. Vsakako jo skrajni čas, da predpustno krinko proč vržejo ter so narodu v pravej obleki pokažejo. Iz Vranskega 27. febr. flzv. dop.] Tukajšni skrbni dopisnik skrbno „Tagespošte" — ki ga po domačo imenujemo naravnost „Doktor Uibelstaend" — si je že celo kopo zaslug nakopičil, ki ga bodo in njegove nemškutarske tovariše in njih dejanja v Vranski kroniki v ncizbrisljivem spominu slavile. Ta slavni literat jo n. pr. narodnega Vranskega župana, ki ga je iz službo odstavljenega več časa redil, zdaj ko jo zopet v službo prišel, javno grdil in ga med družim celo zarad nekih malih neredov, ki so se pri cerkvi na Cretu dogodili, z blatom ometoval, če ravno no spada cerkev v srenjo Vransko ampak Hiromško. Ta velikanski ženij je spoznal in javno v Tagespošti pisal o veliki nesrečni škodi, ki so godi logom s tem, da so iz njih sekajo veje in drevesca za kinč ob telovem. Nc ve pa, da vsak gospodar poseka to, kar jo koristno za iztrebljenje, pa ni videl in ni grajal in ni s svojim modri-janskim svetom pomagal gospodarju, ki je ves log za mnoga leta celo uničil. — Ta „objektivni" familias je našega učitelja nekdaj z. 1*8f/a vrstami „subjektivno" oinazal in neke neumne otročje laži skovane po nem-škutarskih stariših v svet zatrobil, od kterih besedi vsi g. B . . . za učitelja na Vransko prišel in ne drug snubež, ki jo sicer tudi naroden, samo da je imel nekega c. k. uradnika, družnika našega nemškutarskoga journnlista, za svojega priporočovalca, in kteremu je neki sto for., kakor drugi pravijo, pre celo 200 fl. od žlahto obljubljenih bilo, če mu do Vranske službe pripomore. — Se ve, potreboval bi jih bil protektor tako kakor vtopljevalec čolna; pa ker jim je spodletelo, zatorej strup in ogenj po izvoljenem; če bi bil nem-škutar, gotovo bi ga črnili kot taeega — kajti 100— 2<)0 fl, ni mala reč! — itd. itd. — Pa pustimo te Uebelstandove modrije in vprašajmo le, zakaj on vidi to kar nič v sobi nima, tega pa ne omenja, kar je res slabo in zlo! Prvič zato, ker noče omenjati, kar bi nemškutarje zadelo inče bi lOOkrat bilo zlo za srenjo; in drugič zato, da kaže, ka nemškutarji nimajo sočutja do blagra ljudskega, ampak le za svojo mavho. — Silijo okolščine tukaj eno povedati, ki bi jo lehko imenovali pred-pustnico, ako ne bi bila prežnlostna za ubogo ljudstvo, ki dačo plačuje. Kaže nam kako sebični so nemškatarji sploh, kako slepi so kmočki nemškutarji in kako lahkoverni so kmetje, ki si od nemškutarjev dajo pesek v oči sijati in kako abotni so tisti, ki verjamejo nem-škutarjem in njih pomagačem, ki se jim hlinijo in prilizujejo, — ki morebiti za kupico vina ali košček mesa prodajo samostalnost in značaj. — Vsak ve, kako pogosto ljudstvo tožujo o velikih davkih, in prav ima, ako tirja, da bi se kjer le mogočo stroški pomanjšali, da se olahkoti dačno hromo za kmeta. Teško jo sicer tej točki ustreči, ali kjer se da, se vendar ne smo zamujati. — Če se pa že mora za kako reč kaj plačati, naj so plača za dobro reč. V področje srenjsko sliii tudi kakor znano saniteta — in mora srenja skrbeti, da je oseba postavljena, ki pri mesarjih in oštirjih ogleduje živino, ki se kolje in meso, da se kaka bolna živina ali mrhovina ne kolje in ne prodaja. Se ve, da je potrebno, da se k temu vzame oseba, ki več razume, nego zajec na boben. Na Vranskem je bil za ta posel nekdaj postavljen krajni zdravnik, ki je imel za to „50 fl." Ker bi bila srenja rada ta znesek znižala, g. zdravnik pa o nižji ceni ni slišati hotel, je takratni začasni župan g. Hrašan prevzel službo z lakoničnimi besedami: — „saj grem vsak dan k mesarju pivo pit" — za 20 fl. in pri tem je ostalo do denes. — Srenjski odbor je vsako leto dovolil 20 fl. in g. HraŠan je „šel vsaki dan k mesarju pivo pit!" — Ker je tedaj ta reč samo bila za to osnovana, da obstoji, se niso oštirji tudi ni brigali za oglednika. — Kakor se govori, se je pri nekem oštirju zaklala na pol cerknena žival; to sporočivši ogledu — on ni nič učinil, — da je le „on hodil k mesarju vsak dan pivo pit* in prijel za to drugi šolarji nič no vedo, in to vse za to, ker jo ravno 20 fl., drugo ga ne briga. Kaj bi se tudi zamerjal ljudem, posebno ako so lo ž njim enih misli: nemšku-tarskih. — Poleg te letargije in tako neučenega ogleda se tudi oštir čitalnice, ki jo ravno toliko če ne več učen, kakor g. ogleda, ravno tudi usnjar kakor g. % s»q£oJalstvu to stvar objavljamo in poživljamo gg. uči-Toljo", naj proti taki svojevolji in predrznosti slovesno protestujejo in naj si prizadevajo, da dobodo svojo pratite. Naposled Vam. g. ltonkar Schaur, kot šolskemu svetniku dobrohotno svetujemo • Bolje študirajte delokrog okr. šolskega svetovalstva, ali pa se dajto podučiti, da o ne hote zopet blamirali; ali pa kar bi še bolje bilo : odstopite prostovoljno iz šolskega svetovalstva, kamor itak ne sodite. Sploh bi bilo bolj pametno, ako bi svojo dolžnosti kot c. kr. uradnik vestno in dopično apolfiO vat i — saj Vas gotovo tudi dopično in natanko plačujejo - . ako bi sami bili v uradnih urah v svoji pisarnici in bi tudi skrbeli, da bi Vaši uradniki svoje dolžnosti vestno in pravilno spolnovali. Sutor im ultra crepidatn (pri kopitu ostani kopitar)!" I) o p i s i. Iz Maribora, 2. marca sds |Izv. dop.| (Zunanja politika na Nemšk em. — Med Dunajem i n P r a g o. — Postne misli) Bavarska korona si jo ostri urok ^lekcijo) v državnoj zbornici ipak premislila; kakor se sliši, misli kralj nepriljubljenega ministra-predsednika Hohonlohe-ja odstaviti. Upor proti vladi ako so lo dosledni v svojem govorjenji in dejanji, uspešuje vselej. Isto prikazen vidimo v Parizu, kjer ima svobodomiselno ministerstvo (Ollivier-ovo) celo večino v zbornici. Važna in nova prikazen na Francoskem, ako se pomisli, da je še nedavno ista večina bila bolj cesarska (v Napoleonovem smislu) nego cesar sam. V tem vidimo nov dokaz, kako se p o 1 i t i š k c (nikakor pa no versko in narodno) stranke črez noč zvržojo. V pruskem državnem zboruje Las ker svoj predlog, naj so badenskej vladi za prusko-nemško vodenje (vsaj to jo smisel Laskorjevega predloga) očita hvala izreče. Značajno je, da jo sam Bisinark, ki je vstvarnik narodno-nemško (prav za prav pa malo-nemško ali pruske) stranke, proti temu predlogu govoril, brž ko ne, ker so mu Badensko premalo važno vidi. Tako jo Bisinark /. enim mahom narodnoliheralcem, ki hočejo nemško politiko črez noč na glavo postaviti, in poleg toga tudi badeuskim liberalcem hudi udarec zadel. Prav so jo zgodilo Badoncem, ki svojo samostalnost ponujajo za prusko pikelbaube! Da se je Bismark zopet treznega politika skazal, ki noče nemške ali celo ovropejske vojske za lasi privleči, to mu morajo vsi pametni politiki pritrditi. — Med Dunajem in Prago srno zanimivi manever opazovnli, kako jo Jiskra & comp. Cehe na pogovoro vabil. Da Čehi takemu mini-sterstvu, ktero od vsega početka podirajo, no bodo na tudi kaj zmekne, časih celo šiloma vzame. Mati so že po žepu iskali, da bi mu kaj v boga ime dali, ter se tako nepriljudnega moža pred ko preje iz hišo znebili; pa ker mož ni v boga ime prosil, tudi mali niso hoteli dara iz žepa potegniti. Ali je rekel v hišo stopivši: dober večer! ali nc, tega pozneje, ko smo se o njem pogovarjali, ni nobeden vedel za gotovo reči. Eni so trdili, da je pozdravil v hišo stopivši, kakor so spodobi, drugi zopet, da ne. Potem ko jo svoj koš na klop poleg peči odložil, in tudi svojo dolgo s železnim klinom okovano palico, kakoršne navadno hribovci imajo, po dolgem na klop položil, se tudi on poleg koša in gorjače vsede pogledavši šo enkrat pazno po hiši okrog. Klobuka ni snel z glave. Kamižola mu jo bila na obeh lakteh predrta ; iz predorov jo vmazana srajca molela. Prtnene črne hlače so bilo od kolen gori dobro oguljene, tako da je bilo platno mesto črno, rujavo kakor tačas ko jo od tkalca prišlo. Škorni so bili v stopalih strašansko veliki, pa je imel zares tudi prave Krištoiovc nogo ! Klop okoli peči je bila precej visoka, ali njegovi koleni sto bili Se viši, na nju je lakti oprl, glavo med roki vzel, pa molčo v tla zrl. Nas domačo z materjo vred jo za-rolo strah biti moža, ki ni ne ene besedice čmrknil. Molče je sedel na lakti vprt kakor nem. Čakal je, naj ga kdo domačih prvi ogovori. Nazadnje se vendarle mati osrčijo, ter ga resko vprašajo: „kaj bi radi V — Mož na to vprašanje ni takoj odgovoril, in že smo mislili, da ni samo nem, ampak tudi gluh, kajti njegov molk po stavljenem materinem vprašanji je bil precej dolgotrajen. Mati so ga kanili žo v drugo se ve da glasneje in odločneje vprašati, kar mož naenkrat glavo zakopano v svojih širokih dlanih privzdigne in proti materi obrnen reče: „Cul sem, da imate bolno deklico !" — Zdaj še lo so mati vedeli, kdo jo ta mož! — „Imam" — odgovore mati z glasom, iz kterega smo mi domači povzeli, da bi bili morebiti rajo rekli: nimam. — „Ali sto vi tisti mož" — dodati so šc hteli : kterega jo ta in ta žena iz vasi sem poslala, — ali mož jim je naglo v besedo segel rekši: „jaz sem, jaz! Pokažite mi deklico." S.strica se jo bila materi vsa v krilo zamotala in strašen jok zagnala v strahu pred možem. Mati so jo tolažili, naj so nič nc boji, saj jej mož ne bo nič zlega storil. „Ta loje, „rečejo mati pokazuje na deklico," vidite, kaj se jej jo za pet ran božjih tukaj-le na čelu naredilo!" — Mož sc vzdigne, pride bliže, potipa s svojim velikim prstom bunčico, videti se ni več dalo, ker jo bila že skoro trda noč, pa bolj sam za se, kakor za nas drugo de : hm, hm ! — Na to gre nazaj k svojemu košu, pa reče materi, naj luč narode. Mati gredo v kuhinjo luč pihat. Ko z lučjo nazaj V hišo pridejo, vzame mož sestrico, ki se jo bila malo vtolažila, med svoji dolgi nogi, jej nagne glavico vnak k sebi, mater prose nuj bliže posvetijo. Zdaj mož natanko pretiplje in pregleda bunčico. Mati so čakali, kaj bo rekel, kako se mu zdi ta izrastek, kaj o njem sodi, ali jo nevaren, ali se bo dal brez noža odpraviti, ali bo deklici ne mara kaka brazda na čeli ostala! — Mož pa o vsem tem ni besedice zinil. Pregledavši bunčico sc vzdigne, začno molče roči svojega koša čez rami vleči in nazadnje tudi še za palico prime. Mati so mislili, da sc brž ko no nečo postopiti dete v vraštvo vzeti, ter so možev molk kot zelo slabo znamenje imeli. So le ko je mož svoj koš na hrbtu, in svoj popoten les v rokah imel, jo spregovoril in dejal: „Mamka, to-Iojimbom rekel, namakajte žemljo v mleko, pa jo pokladajto na bunčico dokler zopet pridem." To jo bilo vse, kar je rekel. Mati so mu nudili naj pri večerji ostane, šo celo posteljo so mu hoteli prirediti, kor je že noč bila, toda mož je z roko odmajeval. Vprašali so ga, kdaj se imajo nadejati, da zopet pride, to da on jim ni rekel dana, morebiti ga šo sam ni vedel. Mati so mu hoteli na dvorišče svetiti, pa on jih jo z lučjo samo do vrat pustil. Odšel je kakor je prišel, nobeden ni vedel kam. Samo toliko smo zapazili, da jo iz trga okrcnil. Ko mati nazaj v hišo pridejo, jo njih prva bila, da so deklo po zemljo poslali, jo v mloko namočili, ter jo še tisti večer sestrici okolo čela povezali. (Konec prih.) HraŠan — ni oglasil, da bo klal sicer za domačo rabo, — in zdaj je iz svojega mesarsko-usnjarskega takta izšel g. ogleda, ter tožil posestnika čitalnice in to iz zgolj ljubezni (?h do čitalnice! — Vse drugo vstran: ali je prav, da se nesposobna osoba postavi za ta posel, in ali jo prav, da je srenja skoz 6 let plačala po 20 fl.. kar znaša že 120 fl. za samo to, da je „hodil g. ogleda vsak dan k mesarju pivo pit* ! — Kmetje! to je strošek, to je dača, ki jo mečeto v blato posebno še, ker tudi vi malo mesa pojeste mesarskega i__Ali so ima postaviti že sposobna oseba, ali pa ta strošek celo odpraviti, ker tako ogledovalstvo je ravno toliko, kot nič; tedaj je boljše, da si srenja 20 ti. prihrani, saj jih nima preobilo. Bi djal kdo, da ni hotel g. zdravnik za tako nizko cono prevzeti. Se ve da! dobro delo se mora tudi dobro plačati. Neumnež je pa vsak, ki plača zastonj tudi le en groš — in tukaj plačuje srenja 20 fl. zastonj. — So ve da je lahko g. Hrnšan prevzel za 20 fl. ogledovanje mesa — ker ga učenost nikdar kaj veljala ni in ker „tako gro vsaki dan pivo pit k mesarju" - Če je tedaj temu tako, da lahko službo prevzeme kdor je, da le cenejši vzame, tedaj pa je dobro, pa dobimo lahko za fajmoštra precej kterega, ki bo zadovoljen s 500 fl., ali za okrajnega sodnika, za kontrolorja, za davkarskega predstojnika tudi človeka ki bi za 4—500 fl. rad služil, razumel pa v uradu tudi toliko kakor g. Ilrašan o trihinah itd. _ Kamo sreče za kmečko ljudstvo, ko se bi po takem dsča lahko za 3 dele znižala ! — G. Hrašan neki hre peni tudi po tem, da bi bil za Vranskega župana iz voljen; res nadepolni župan!! Da ga bolj priporočamo, povemo to še nekaj njegovih velikih zaslug in sposobnosti. G. Hrašan jo bil tudi dosedaj šolski ogleda in tako marljiv, da nam deca nikdar ni vedela pove dati, da bi bil kedaj v šoli, še pri skušnji ne — in vender je slišal nemškutarje čez šolo grajati. — Edino kar mu zamoremo prišteti kot šolskemu ogledu, je to da je lani, ko je zidal hišo, v šolo hoddeče, otroke ustavljal da so mu nosili opeko za zidarje, in vendar ga je njegov nemškutarski drug v okrajnem šolskem odboru spet za ogleda priporočal. Daljo je ta gospod tudi naše farne corkvo cekmešter, in tako energičen da služi župnik za to, ka pobira denar za sveče, ka neso culico denarjev pri ofru iz cerkve v farovš — in da prejme ob škofovem obiskovanju na nekoliko časa ključ v roke. Naše velike orgle že toliko let kličejo popravila — ker imajo že več sršenom podoben glas nego orglam; cekmešter bi moral glas ljudstva pri faj moštru v veljavo spraviti, — ali g. Hrašan tu le molči — Pred se je zmiraj izgovarjalo, da so organisti malo vredni — in zdaj--? če bo tako še dalje bodo morali Vrančani ali cekmeštre prekositi, — ali pa nekaj orgel prodati, ker že tako polovica ni za rabo — Suma sumarum: g. Hrašan je povsod voljno orodje Takih mož nam je res treba !! — X. Y., posestnik. Is Slovenj ega Gradca 28. svečana. [Izv. dop TukajŠni mestni šolski sovet so jo ustanovil in za prvo mestnika izvolil g. J. Tom seka , koncipienta pri biljež niku. V prvi seji 19. svečana sc jo obravnavalo, kter naj bi bil učni jezik v mestni glavni šoli. Opomniti moram, da so k tej šoli deloma pripisano i slovenske okolice tri občiue starotržko fare, kter so po postavi svoje tri zastopnike za ta odbor izvolile. Po prizadevanji mestnega župnika g. Bosi nata, in vrlega verhovskoga župana J. Ovčjaka bil j sprejet predlog g. učitelja in okrajnega šolskega nad zornika g. Kr. Hufnerja, ka se naj podučuje v slovenskem in uemškem jeziku, in se jo tako priznala enakoprav nost obeh jezikov. Nadjamo se, da so bode ta sklep tudi praktično izvrševal. Prihodnjo nedeljo, 6. sušca bodo imelo kat. polit društvo v Šmartnu zopet občni zbor. Ker so mislimo takrat pogovarjati o volitvah za okrajui zastop, je že leti da bi se društvoniki prav obilno udeležili tega zbora, in pa, da bi se nam še pri tej priliki mnogo novih društvenikov pridružilo. Politični razgled. Vladna „\Vien. Abend." proklicuje novico, bi bil Beust „N. fr. Pr.B kupil, in da bi bil z mini-sterstvom needinih misli. V Gradcu so pri volitvah v občinski mestni bor v 3. razredu zmagali liberalci. Izmed liberalnih kandidatov je imel največ glasov (780) prejšnji župan rank; izmed kandidatov katoliško - konservativnega društva Grabušnik (368 glasovi. Poslednja stranka misli proti veljavnosti volitev protestirati. V Pragi je voljen za župana Franc Dittricb. Ker ni deklarant bodo najbrž potrjen Ta volitev župana jo šesta v nekoliko mesecih. Iz raznih krajev na Hrvaškem še vedno do-iajajo karlovškemu mestnemu zastopstvu zaupnice, ker se je pred cesarjem pritožilo zavoljo nenarodnega Rauchovega gospodarstva. Ogerski Srbi nameravajo, kakor se „Zatočniku" telegrafuje, v osmih dneb sklicati tabor v No-i sad zarad tiskovne pravde barona Haucba proti poslancu dr. MiletiČu. Srbski ministorski list „Jedinstvvo" pravi v članku „jugoslovanska propaganda". „Boj kterega bodo Turki začeli proti Jugoslovanom je res zoper eno nevarnost obrnen, ker se Jugoslovani mislijo osvoboditi. Joj pa, kterega je avstrijska vlada začela proti svojim Slovanom, je obrnen le proti namišljeni nevarnosti, ker ti Slovanje so dokazali, da hočejo korist Avstrije." Poljski in za njimi nemški časniki so veliko vpili, da je Rusija Poljstvu zasekala novo rano s tem, da je več mest na Rusko-Poljskem premenila v vasi Ruski listi pak so dokazali, da je bil ta čin edino proti poljskim plemenitašem obrnen in vseskozi demokratičen. V bivši Poljski so meščanje mnogo več davka plačevali nego kmetje. In res so ti meščanje, ki so zdaj vaščani postali jako zadovoljni, da jim je breme odvzeto, kterega jim je naložila nekdanja aristokracija Iz Bero lina se imenitna novost poroča, da je državni zbor sprejel s 118 glasovi proti 81 postavo, po eteri se odpravi smrtna kazen. Bisinark je brezuspešno govoril proti. Na Angležkem je ravnokar končana neka pravda, ktera ima politično važnost v tem obziru, ker nam kaže, kako zadaj smo šo po drugod v uresničenji enakosti vseh pred postavo. Angležki princ naslednik prihodnji kralj angležki, je bil dolžen, da je v pre-šestni zvezi živel z ženo lorda Mordaunt-a. Prišel pričal in prisegel je pred navadno sodnijo ravno tako kakor mora vsak drug državljan, in šo le potem jo bil nekrivega spoznan. — Po drugod bi se bila enaka reč drugače vršila. Pri nekteri najnovejših volitvah na Irskom je prišlo do krvavih tepežev med strankami. Vojaštvo je moralo pri pomilovanji rabiti orožje. Kazne stvari. * (Iz ljutomersko okolico) so nam pišo Zadnji četrtek na Matijevo smo imeli lopo zabavo igro in plesom v Rackaniži v lepih prostorijah gosp so se sešli gostje iz Stajerja, Medju- da Beleča in sicer raurja in Prekmurja , ktero naš učeni Raič rad obiskuje Godbo jo vodil g. Murkovič učitelj iz Relotinec , ktera obstaja večidel iz njegovih učencev in je tukaj jako na glasu. Res čuda ! kaj marljivost vse no stori. Više gori na nemški meji v Gamlici je g. duhoven Muršec tudi lopo godbeno društvo sestavil , in večidel sam podučil. Slava takim možem! koji so ponos Slove nije, in torej zavolj svoje godbeno umetnosti in pridnosti zaslužijo , da so njih imena poznajo. — Društvo na Rackaniži je bilo odlično, govorilo sejo sicer tudi nemški magjarski in latinski, vcudar duša družbo in zabave j bila slovenska, kar tudi ni brez pomena na ogorsk zemlji! — Ali komaj smo hišo dobrovoljni zapustili in so podali proti Sčavnici na dom , kar zagledamo okoli sedmo uro zjutraj v petek v Lokavci velik plamen, kjer je do OBom streh čelom pogorelo. Požar jo štiri kmete jako oškodoval. — Bila jo pa tudi cela velika vesnica v nevarnosti pogoreti, ako bi se bil veter zdignil. Na ulicah in kričih je bilo pohištva vso polno nakopičenega, ktero so veščani skup nanosili, naj bi konci to re- šili, če bi že hiše pogorole. — Ogenj so menda van-drači zatrosli, kterih je zmiraj polna cesta, česar se ubogi kmet mora navoljiti. — Tukaj naj opomnim nekega rajnega gospoda Nagija, kteri je služil za misara (mešobralca) u Gaberstortu blizu Strasa; ta duhoven je pač bil unicum za vandrače, in ko je bil njegov pogreb, bo gosp. dekan pri slovojemanji očitno rekli, da rajni je vse svoje premoženje , kterega ravno ni obilno imel, med ubogo razdajal. Koje bolen ležal, jo šo celo svoje hlače rekel ubožčeku dati, ker jih on tako ne bode več potreboval. * (Č a s t n i udje.) Politično društvo „Soča" Gorici je imenovalo v svoji seji 24. februarja gg. dr Vošnjaka, Hermana, dr. Zarnika in vrednika „Slov. Nar." A. Tomšiča soglasno za svoje častne ude. Pri tej priliki nam piše odličon gorišk rodoljub: „Goriški in štirski Slovenci smo enakih misli in veliki 'prijatelji, ali kranjskih prvakov no razumemo in našis državnih poslancev tudi ne. Kar se jim piše, kar se jih prosi, vse je zastonj. Pa kaj je vse to, v Beču nam škodujejo naši poslanci. Čo nam ne bodo pomagali Čehi, uboga „Slovenija t" * (Nesreča na železnici.) Včeraj niso že-ezniški vozovi in hlapori med Ponikvo in Spielfeldom povozili več kakor tri železniško služabnike. Nepazljivost dotičnih delavcev je edinino kriva nesreč. * (Konec.) Ono preizkavanje, ktero so jo bilo proti vredniku „Slov. Nar." in proti nekterim drugim mariborskim rodoljubom vsled ovaje svetotrojiškega župana VVolfa—Vuka začelo, češ da so ti Slovenci ljudstvo puntali, ko so hoteli osnovati tabor pri sveti Trojici , se je po sklepu c. kr. okrožne sodnije v Celji to dni vstavilo, ker je preiskavanju pomanjkovalo dejanskih podlag. Pol leta jo torej na lasu visel kazenski meč nad taboriti zdaj, se je nit pretrgala in zasekala — ovaduhom blamažo. Prosit, ihr deutschen briider! * (Soča.) Odbornike „Soče" so vse obsodili na na globo od 10—12 gold., čes da so ravnali proti družabni postavi. Te groše bodo že še zmogli v dokaz, da smo na Slovenskem še bolj svobodni kakor v En-gliji. Kaznovani so se pritožili. * (V ljubljanski škofiji) je po lotošnjera imeniku 194 fara, 81 lokalij, 3 vikarii, 11 starih kapla-nij, 19 ekspozitur, 230 kooperatur, 6 manemisarij, 42 beneficijev, 308 duhovnijskih cerkev, 1008 podružnic, 7 samostanskih cerkev, 161 kapel, 498 duhovnih pastirjev, 27 pri druzih opravilih, 52 v pokoju, 21 v družili škofijah, 17 duhovnov iz druzih škofij, 55 redovnikov, 68 redovnic uršul. družbe, in 28 usmilj. sester, ter 526.876 duš. Avgustancev in Helvecijanov 304, nezedinje-nih Grkov 235, 1 Izraelec. Prazni kanonikati so 4, fare 4, kaplanij 20, stara kapi. 1, ekspoziture 3, kooperatur 52, manemis. 4, beneficijev 12. —p (Zakladi jugoslovanske akademijo in jugoslovanskega vseučilišča). Koncem pretečenega leta jo iznašal celokupni imetek zaklade jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu 282.405 f. 44'/„ kr. Akademija razpolaga polog svojih pravil s četi rim i petinami čistega iz te glavnico izvirajočega prihoda, kar na leto nekaj nad 10.000 gld. znaša, peta petina čistega prihoda so pa vsako leto k matici glavnici prišteva. — Zakladni imetek za vtemeljeojo jugoslovanskega vseučlišča v Zagrebu je iznašal koncem pretečenega leta 141.632 f. 51'/^ kr. Vsi prihodi izvirajoči iz te glavnice so zopet plodonosno vglavničujejo. Lotos se bo ta zaklada posebno po Debelakovem legatu znatno pomnožila, kteri je tudi že v rokah s to zaklado upravljajočega odbora. Obe-dvo zakladi akadomijska in vseučiliščna zelo naglo rastete, tako da bodeto v potih lotili obedvo zakladi skupaj gotovo en miljou gotovega denarja imeli. Dunajska borsa 2. marca Enotni drž. dolg v bankovcih ... «1 fl, 05 5% metaliko z obresti v maji in nov. — „ — Enotni drž. dolg v srebru .... 71 55 18(30 drž. posojilo....... 97 " _. Akcija narod, banke...... 728 " _ Kreditno akcije........ ^70 „ 50 London........... (34 20 Srebro........... i2l " 75 Cekini.........., "fi H3 kr. v vse ilniiiaii in lil j c čaHilikc žarelo: PošUno <» po ctnA pošsVe&il 4 {'nsfitim |»ri'l»i val«*«'m * mariborskim in tlrngili mest, posebno pa kupčeval- ►I cem in obrtnikom ■ temuljudno pod garancijo 'in diskrecijo priporočamo, da jitn lumio oskrbi (1) bovali njili dotično 4 I« B 11 a a s o n s I e i n il Vofflcr 4 ° na Durmji, Neuei Marki 11. ►I II ain lin rf: , Neinr Nflll L.tpiigi Marki 17, K6- 1 niKBl»;ms. 1'riiiikf'ii rt :i.M., <.n»ssi-Onliis-tr:<"-<.- I. Bit-piliti, Lcipstiffer,tias-.i. -lil. I! r u s 1 n u. Uintf -". 1. Ha.cl, TI8touMnberg -J'.'. Zfirioh., MuictgMM 11. Si. (in I len, MOblM GrtMnitnM«ld. G.nf, FIkee«n Molard 9, Slutijo k urt, Kronprinzeimtmss 1 It. K•"■ 1 n :«.!(.. Lolistn1:.. ► 4 4 > ► 4 4 > ,4 4 ► Dva praklieno izurjena pomoeiiika zlatarskega in srebrninnrskega dela dobita za dobro plačilo stalno slu/bo. ? ? ? Kje ? ? ? P r i August T h i e Mi lastniku prve in največo proilajalnicu juvel. zlatarskega, srobrninarskega in blaga iz kineske srebrnine v gosposkih ulicah (Ilerrngasse), Paicr-jova hiša v MariUoru. Tisti, ki znajo gravirati in so zmožni slovenskoga jezika, imajo prednost. (2) Lucernarska detelja, nemška in francoska, pahovka (ltay-gras), iiialinski hren, Pri&ne polenovke fStook fi.sch), slanike (arenke) itd. priporoča M. Berdajs (D v Maribora na graščinskem trgu (Burgplatz.) ^ J. Lacher-jeva velika zaloga poliišne oprave K priporoča bogato razvrsteitć zalogo omar, ' j | postelj, miz, stolov, madracov na peresih, zimnastih matiram?', zrcal, od naj" & izvrstnejegd blaga do imjpriprostejrga. (5 Cena je čudovito nitka* j Ravno tam (u 100 j j m pisanih, rebrastih . . . ., — 5"» ., 1()0 »i n znotraj ostokljenih . . „ — 00 ,, lno_ ti ,, za Četvorko, rebr. mof:. pap ,, — 05 5W(F*" Ove lepi erki s krono v običnom barvotisku veljati na 10ii listih 80 kr., za 100 zavitkov «0 kr. 100 obiskalnic na dvojno lakiranem papirji, najfineji kamnotisk, najnovejše pismenke 1 J., ravno take, fineje, s črnini tiskom" 50 kr. Jeklena peresa Regalator-pereia za vsako roko in papir J 3 peres 24 kr. 1*2 angleških, najboljših 1'2 vrat......10 „ 12 duoentOV (l karton) omenjenih vrst. ... 80 „ » Aluminium-peres, jiroti rjizavarovani 80 „ i „ kaveukastih peres, po svoje izvrstnih 10 „ i „ svinčnikov, dobrih, 10, 16, 25, iir», 45 „ 1 peresnih ročajev . 10, 15, 25, $10, kr. Jako sprotni so novi malin tki svinčniki: ni jih treba ostriti, tudi so ne lomijo, 1 sv. v les udelan 10 kr. v kost 15 kr., 1 sv. s peresnim ročajem in nožem 90 kr., 1 kapsula s tekočino za 8 mesocc 10 krM lk. union-radir-Kiimi za svinee in tinto 5 kr. Najlepše izrezani pečati s krasno pisavo. 1 pecat z 2 črkama b flnim držalom 50 kr., krona velja ."0 kr., cela imena po ceni. £W" Trese za visoko iztisneni tisk z imenom lepo delane f. 2. 80, 8. 50. S tam pil i je s kositnrjevo »katljo , mastjo in »četom 4 i. 50. ™_ Najnovejše s ta m p ili je s a m o o m a k a 1 n i o e napravijo 1000 iztisov, ako se mašina samo enkrat namoči, najprikladncje sa pisarno in »rade, 1 šk. z najfinijem izrezom 0 f. 50. * Nopokončljive elastične tablice za računanje po 5, 10. 15, 20 kr. * Najlepšo karto za god in gratulacije, krasno izdelano po 5, 10, 15 kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico po 20, ao, 40, 50 kr. Pisne mape majhno, osmerne, brez opravo s zaporico f. 1.20, 1.50, 1.80. Take z vso opravo po f. 2., 2.50. Zunaj in znotraj umetno izdelano po f, a.:»0, 4, 4.50. V veliki četvorki brez oprave po i". 1.80, 2.50, z vso pisno opravo po f. 8, 8.50, 4. Umetno izdelane po f. 4.50, 5, 5.50. Pečatne marke .za pisma. ktero so zarad svoje piiročnosti, cene in varnega zapiranja bolje nego oblati in vosek, najlepše delo z vsakojako firmo, grbom, imenom, monogramom , 500 mark no f. 1.20. J 000 murk. f. 1.80. ' P a p e t e r i j t. Lepo oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi krasuimi papirji in zavitki po 25, 3.", 50, 00, 80 kr., f. 1, ^ Praktično dober kup darilo jo nova pisna garnitura iz vlitega bronsa, sestavljena iz 10 kosov: 1 tint-nik, 1 peresni roćnik, 1 peza, 2 pisna svečnika, 1 termometer, t ročen Bvečnik, 1 škatlica za netilo, l obrisalo, 1 obešalo za kinč ali uro. Yho prav krasno izdelano in velja sumo Q 1*. Najbolje črtavno orodje, 1 škatlica HO kr., f. 1, 1.20, 1.50, 1 Škatlica popolna f'.l. 80 2.50, 3. 1 črtavnik 80 kr., 1 cirkelj, majhen 80 kr velik 40 kr, Globuti po 50, 80 kr., f. 1, 1.50, 2, 8. Škatlico s t u som, napolnjene z najlepšimi medenimi barvami po kr. 30, 50, 80, f. I, J.50, 2." Listnice lopo po kr. 10, 15, 20, v usnji kr. 25, 35. 50. Najjinoji pečatni vosek z vonjavo, rudeč po kr. 8, 10, izvrsten v rasnih barhnh po 10 kr. NOVO iznajden tintni prati, k t orem u jo treba samo vode primešati, da se dobi najbolja leskeča tinta; skatljiea po 20 kr. Q^T* I z g 1 o d i za n a v u d n o in k a 1 i g r a f i č n e vaje v p i s a n j i dobri za učitelje in učence. 1 sešit malo oblike z 12 pis. kartami velja 10 kr., 1 sešit velike oblike s 30 krasnimi pisavami C5 kr. — Izgledi hitro naučiti se risanja, najnovejša metoda, za začelnike in diletante v različni izbirki 1 sešit 10, 15, 25 kr. l>ol»iva ne tako dobro blitvo edino na Dunaji pri (4) A. IVioilmaiiii-n. 1'ralcrstrassc Nr. 26. lzdatolj in vrednik Autou ToiuhIč. Lastniki: Dr. Jože VohiijaL Iii ilru«!. Tiskar lidunnl Jantić. 521250 3R D$+C 3269