PRIMORSKI DNEVNIK i« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. Septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni tSlovenijaa pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Sgrs^r^r1"1 Cena 700 lir Leto XLII. št. 181 (12.506) Trst, sobota, 2. avgusta 1 I TRST I Ul. Montecchi 6 - PP 559 | Tel. man« ---- linije) r-5. 5 S predstavitvijo seznama ministrov konec dolge krize Nova Craxijeva vlada z apr is. o o o ?v3 O O Danes ali v ponedeljek imenovanje podtajnikov - V torek v senatu začetek razprave o zaupnici novi vladi RIM — Druga Craxijeva vlada je zaprisegla. »To je dobra vlada«, je rekel ministrski predsednik takoj po zaprisegi in je pojasnil, da »sklepni del krize ni bil posebno težak«. V torek se bo vlada predstavila senatu za razpravo o zaupnici in v četrtek bo razprava v poslanski zbornici. Še pred tem, morda danes ali v ponedeljek bo morala vlada imenovati nove podtajnike. Začelo se je že »bedenje« kandidatov, ki se od včeraj sprehajajo po dolgem hodniku poslanske zbornice, takozvanem »hodniku izgubljenih korakov« ali »transatlanti-ku«, izložbi političnih skomin in pogosto neizpolnjenih želja. Spremembe napovedujejo predvsem demokristjani in socialisti, medtem ko bi moralo pri liberalcih, socialdemokratih in republikancih ostati vse po starem. Kriza je torej formalno končana, vendar kaže, da polemik še ni povsem konec. Vodstvo krščanske demokracije, ki se je sestalo včeraj, da potrdi odločitve za rešitev krize, je kritiziralo delo delegacije, ki je vodila pogajanja. Simptomatičen je NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sestava nove vlade PREDSEDNIK VLADE: Bettino Craxi (PSI) PODPREDSEDNIK VLADE: Arnaldo Ferlani (KD) ZUNANJE ZADEVE: Giulio Andreotti (KD) NOTRANJE ZADEVE: Oscar Luigi Scalfaro (KD) PRAVOSODJE: Virginio Rognoni (KD) PRORAČUN: Pierluigi Romita (PSDI) FINANCE: Bruno Visentini (PRI) ZAKLAD: Giovanni Goria (KD) OBRAMBA: Giovanni Spadolini (PRI) ŠOLSTVO: Franca Falcucci (KD) JAVNA DELA: Franco Nicolazzi (PSDI) KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO: Filippo Maria Pandolfi (KD) POŠTA IN TELEKOMUNIKACIJE: Antonio Gava (KD) INDUSTRIJA, TRGOVINA IN OBRTNIŠTVO: Valerio Zanone (PLI) DELO IN SOCIALNO SKRBSTVO: Gianni De Michelis (PSI) PREVOZI: Claudio Signorile (PSI) TRGOVINA S TUJINO: Salvatore Formica (PSI) TRGOVSKA MORNARICA: Costante Degan (KD) DRŽAVNE SOUDELEŽBE: Clelio Darida (KD) ZDRAVSTVO: Carlo Donat Cattin (KD) TURIZEM IN PRIREDITVE: Nicola Capria (PSI) KULTURNE IN AMBIENTALNE DOBRINE: Antonio Gullotti (KD) OKOLJE: Francesco De Lorenza (PLI) MINISTRI BREZ LISTNICE DEŽELE: Carlo Vizzini (PSDI) JAVNE UPRAVE: Remo Gaspari (KD) ODNOSI S PARLAMENTOM: Oscar Mammi (PRI) CIVILNA ZAŠČITA: Giuseppe Zamberletti (KD) POLITIKA EGS: Fabio Fabbri (PSI) ZNANSTVENE RAZISKAVE: Luigi Granelli (KD) BLAGAJNA ZA JUG: Salverino De Vito (KD) Naša problematika končno v delovnem programu vlade ZMEREN OPTIMIZEN OB OBVEZI KOALICIJE KD zahteva odstop Agnellija V' V' 0 ZAKONSKI ZAŠČITI SLOVENCEV V ITALIJI SANDOR TENCE RIM — Obnovljena petstrankarska večina se je °^ej obvezala, da bo pred naravnim iztekom te Zakonodajne dobe (to se pravi pred junijem 1988) Pozitivno prispevala k odobritvi zakonske zaščite Za našo narodnostno skupnost. Po neštetih (neizpolnjenih) obljubah in obve-ah ministrskega predsednika ter tega ali onega ministra je naša zaščita, po tolikih letih, končno osla mesto v delovnem programu vlade, kar mo-aWo seveda z zadovoljstvom pozdraviti, čeprav /mo morali politično voljo novega kabineta v na-a\jevanju oceniti izključno na podlagi stvarnih /Janj. Kot smo lahko izvedeli, se je za kratek 0cktavek o manjšinski problematiki in o Sloven-r Italiji odločil poverjeni predsednik Craxi, oje na pritisk socialistične stranke in tudi mi-rSvTa za (težele Vizzinija, zeleno luč pa so v to-l dokončno prižgali tajniki petih koalicijskih rank. O naši zaščiti in o zakonskem postopku v senatu pa je tekla beseda tudi na nekaterih neformalnih sestankih načelnikov parlamentarnih skupin vladne večine, ki so se jih udeležili tudi predsedniki nekaterih pomembnih parlamentarnih komisij. Na teh srečanjih so govorili predvsem o tako imenovani »preferenčni progi« določenih zakonskih predlogov, ki naj bi imeli zaradi važnosti in aktualnosti prednost pred drugimi. Demokristjani tudi tukaj v Rimu precej odločno vztrajajo, da mora vlada izdelati in nato predložiti parlamentu svoj predlog, ki naj potem služi kot vsebinsko in politično izhodišče novemu zakonu. KD očitno hoče, da si vlada prevzame kolektivno odgovornost za zakon in se tako ze vnaprej izogne političnim posledicam in reakcijam na krajevni ravni. To zahtevo, podpirajo tudi liberalci, republikanci in socialdemokrati, medtem ko so socialisti že nekajkrat podčrtali, da je treba ob pomanjkanju vladnega- osnutka po možnosti zediniti predloge, ki že tri leta stojijo v senatu. Za tako rešitev se je med nedavnim srečanjem s slovensko enotno delegacijo zavzel tudi predsednik senatorjev PSI Fabbri ter s tem dejansko podprl stališče KP1, ki od vedno vztraja, da je treba, ne glede na vladne obljube, nadaljevati z razpravo v senatni komisiji za ustavna vprašanja. »Dejstvo, da je vladna večina uvrstila v svoj delovni program obvezo za zaščito slovenske manj-šine' je treba sprejeti z zmernim optimizmom«, nam je dejal pordenonski poslanec PSI De Carli, ki je tudi član strankine vsedržavne direkcije. De Carli, ki je prepričan, da se bo zadeva sedaj premaknila z mrtve točke, je mnenja, da zaslugo za ta korak naprej nosi v prvi osebi predsednik vlade, ki je moral pri tem premagati nezaupanje in nasprotovanje nekaterih večinskih sil, posebno republikancev in liberalcev. Tudi slovenska senatorka Jelka Gerbec je pozitivno ocenila ta premik, je pa istočasno mnenja, da bo treba morebitno novo politično voljo vlade konkretno preveriti septembra v senatu, ko bo treba odločati, kako pravzaprav nadaljevati zakonski postopek. »Formulacija vladne obveze je še preveč splošna in politično gledano precej šibka, NADALJEVANJE NA 2. STRANI TRST — Demokristjani zahtevajo takojšen odstop tržaškega socialističnega župana Arduina Agnellija. To so poudarili v zelo ostrem tiskovnem poročilu, v katerem uvodoma poudarjajo, da bi vztrajanje pri dvoumnem stanju, ki je nastalo po torkovem glasovanju v občinskem svetu, pomenilo odklanjanje vsakršne hipoteze trajne rešitve krize na Občini in na Pokrajini. KD ocenjuje za »paradoksen« poskus PSI, da vključuje dogodek v logiko petstrankarkega zavezništva, češ da vsako politično dogovarjanje sloni na verodostojnosti in na spoštovanju dogovorov, »kar je pravo nasprotje dogodkov v občinskem svetu«. Zato po mnenju KD »se ne more PSI delati, da ne ve, da so že 4 stranke deželnega zavezništva izrazile negativno mnenje o zadevi« in so »zahtevale Agnellijev odstop kot pogoj za ponovno odprtje pogajanj«. Vodstvo KD torej zahteva od socialistov, da izvedejo »ustrezne zaključke«, ker bi bila vsaka drugačna izbira »a-vanturistična« in v škodo Trsta. NA 5. STRANI Gemayel pozval muslimane in Sirijo k sodelovanju Še en bombni atentat y Bejrutu Na milanskem procesu o črnih stavah Zahteve po ostrih kaznih v EJRIJT — v mestni četrti Dawra zahodnerm krščanskem delu Bejruta kijnv^era.i eksplozija avtomobila s 5 ni] kotila ubila vojajca in ra- ri'.a ,7 civilistov. Malo prej so v bliž-15 Mfcales demontirah naboj s kilogrami razstreliva. To je tretji v /eri atentat v zadnjih dveh tednih: »^eljek je v muslimanskem delu linri- ubitih 32 in* ranjenih 120 j;./’ Prejšnji torek pa je spet v kr-ra/sl®m predelu bilo ob življenje 25, plenih pa kar 180 oseb. aradi stopnjevanja nasilja je liba- Ponski Predsednik Amin Gemayel po- Sipj. krajevne muslimanske veljake in rei nai skupaj s kristjani pripomo-ra , , pomiritvi. Predlagal je tudi po-Pe med različne duhov- b2mV(Xutelje in odpravo konfesiona- MILAN — S tožilčevimi zahtevami, ki jih je prebral načelnik preiskovalnega urada italijanske nogometne zveze, dr. Corrado De Biase, so včeraj v Milanu sklenili prvi del športnega procesa v zvezi s takozvanimi črnimi stavami, ki burijo duhove v nogometnih in izvenšportnih krogih. Za vse osumljence je De Biase zahteval hude kazni. Med najbolj prizadetimi sta vsekakor bivši predsednik Udineseja Lamberto Mazza in bivši manager videmskega kluba Tito Corsi, ki sodita v tisto skupino posameznikov, za katere je preiskovalni urad predlagal petletno izključitev in prepoved opravljanja katerihkoli funkcij v okviru nogometne zveze in včlanjenih klubov ter ob tem vložil zahtevo po njihovi dosmrt- ni izključitvi iz itabjanske nogometne zveze. V to skupino obtožencev spada tudi nogometaš Triestine Bra-ghin. Za videmskega prvoligaša je De Biase zahteval nazadovanje v B ligo, Triestino pa naj bi penalizirali z odvzemom petih točk v minulem prvenstvu. Predlogi in zahteve preiskovalnega urada niso presenetljivi za nikogar razen za same obtožence, ki so enoglasno izjavili, da so predlagane kazni prehude in pretirane. Javnost in novinarji pa te zahteve razlagajo kot znak dobre volje, da se v italijanskem nogometu spet vodijo čisti in pošteni računi. Na procesu so sedaj na vrsti go-vori branilcev, razsodbo pa lahko pričakujemo že takoj ob koncu prihodnjega tedna. • Nova Craxijeva vlada zaprisegla NADALJEVANJE S 1. STRANI bil zagrenjeni poseg bivšega strankinega predsednika Piccolija, ki je samega sebe označil za človeka izven vodstva stranke. Piccoli je v bistvu kritiziral celoten potek pogajanj s strani delegacije in predvsem s strani tajnika stranke: od »izzivanja« v zvezi s takojšnjimi predčasnimi volitvami do zamenjave Marti-nazzobja z Rognonijem v ministrstvu za pravosodje. Piccoli je zaključil z ugotovitvijo, da danes tudi KPI soglaša s stališči KD, ki jih je do včeraj označila kot reakcionarna. Obstaja torej velik politični prostor, vendar samo pod pogojem, da bo stranka vodena nepristransko, uravnovešeno in brez diskriminacij. Kritična je bila tudi levica in tako je Guido Bodrato, ki je eden najvidnejših predstavnikov levega krila KD ocenil, da je taka rešitev krize »korak alj dva nazaj«, vendar pa vtis, da se polemike med protagonisti te krize niso končale, izhaja tudi iz samega tajnika KD De Mite, ki izrecno poudarja, da potem ko je bil mandat ponovno poverjen Craxiju, na srečanju s slednjim »presenetljivo ugotovil novo in popolno razpoložljivost poverjenega predsednika, da pristane na sklepe preverjanja za vlado, ki bi trajala do odobritve finančega zakona in za zamenjavo v predsedstvu vlade po odobritvi tega zakona vse do konca zakonodajne dobe.« Z drugimi besedami, tajnik krščanske demokracije je hotel podčrtati, da je bil on zmagovalec, čeprav je nato dodal: »Verjetno je malo izgubil vsakdo izmed nas.« Vendar je šlo za povsem rutinski stavek. Seveda, po tej kr zi odnosi med zavezniki niso več isti kot prej. To je ugotovil tudi podtajnik socialdemokratske stranke Ciocia, ki je prepričan, da se sedaj začenja »obdobje resnične konfliktualnosti znotraj pet- strankarske koalicije«. Ciocia, ki v svoji stranki predstavlja levo krilo, izraža upanje, da bi bila ta konfhk-tualnost usmerjena v drugačen strateški okvir, ki bi upošteval »novo zadržanje komunistične partije, ki ni popuščala kompromisarskim težnjam, čeprav so bile slednje v tej krizi zelo občutne«. Popolnoma drugačno je Stališče republikancev, ki so prepričani, da bo petstrankarsko zavezništvo obveljalo tudi v vsej prihodnji zakonodajni dobi in se že pripravljajo, da bodo postavili svojo kandidaturo za vodenje te koalicije. Spadolini namreč piše v glasilu PRI Voce Repub-blicana, da je zamenjava v vodstvu neločljiva od logike petstrankarske koalicije. (G.R.) • Zaščita Slovencev NADALJEVANJE S 1. STRANI tudi zato, ker ni jasno povedano, ali misli vlada sploh predložiti svoj osnutek, ki sta ga Craxi in minister Vizzini tolikokrat obljubila. To nam mora vsekakor biti v spodbudo, da nadaljujemo in da po možnosti še o-krepimo naš boj, predvsem z učinkovitim delom enotne delegacije, a tudi s široko mobilizacijsko akcijo pri tistih italijanskih demokratičnih krogih, ki so nam naklonjeni«, nam je dejala senatorka KPI, ki je pred kratkim na zasedanju medparlamentarne komisije za deželna vprašanja poročala o položaju naše narodnostne skupnosti. Beseda pripada sedaj spet vladi in tudi senatni komisiji za ustavna vprašanja, ki se bo baje septembra znašla brez predsednika ožje delovne skupine za slovenska vprašanja. Socialistični senator Garibaldi hoče namreč odstopiti in je to že napovedal predsedniku komisije demokristjanu Bonijaciu, ki sedaj v okviru vladne večine išče njegovega naslednika. Najbrž bo to spet predstavnik Cra-xijeve stranke, verjetno izven naše dežele Furlanije - Julijske krajine, kot Garibaldi, ki je doma iz Pavie. Nova vlada po zaprisegi Po zaprisegi pri državnem poglavarju Cossigi so se ministri nastavili z njim za tradicionalno spominsko sliko (Telefoto AP) 45 povojnih vlad predsedniki vlad vladne stranke datum sestave datum odstopa trajanje (dni) trajanje krize Parri KD-KPI-PSI-PLI-PDL-PD’A 20. 6.45 24.11.45 157 16 De Gasperi I. KD-KPI-PSI-PLI-PDL-PD ’ A 10.12.45 1. 7.46 203 12 De Gasperi II. KD-KPI PSI-PRI 13. 7.46 20. 1.47 191 13 De Gasperi III. KD-KPI-PSI 2. 2.47 13. 5.47 100 18 De Gasperi IV. KD-PLI-PSLI-PRI 31. 5.47 12. 5.48 347 11 De Gasperi V. KD-PLI-PSLI-PRI 23. 5.48 12. 1.50 599 15 De Gasperi VI. KD-PSLI-PRI 27. 1.50 16. 7.51 535 10 De Gasperi VII. KD-PRI 26. 7.51 29. 6.53 704 17 De Gasperi VIII. KD 16. 7.53 28. 7.53 12 20 Pella KD 17. 8.53 5. 1.54 141 10 Fanfani I. KD 18. 1.54 30. 1.54 12 11 Scelba KD-PSDI-PLI 10. 2.54 22. 6.55 437 14 Segni I. KD PSDI-PLI 6. 7.55 6. 5.57 670 13 Zob KD 19. 5.57 19. 6.58 396 12 Fanfani II. KD-PSDI 1. 7.58 26. 1.59 209 20 Segni II. KD 15. 2.59 24. 2.60 374 30 Tambroni KD 25. 3.60 19. 7.60 116 7 Fanfani III. KD 26. 7.60 2. 2.62 556 19 Fanfani IV. KD-PSDI-PRI 21. 2.62 16. 5.63 449 36 Leone I. KD 21. 6.63 5.11.63 137 20 Moro I. KD-PSI PSDI-PRI 4.12.63 26. 6.64 205 26 Moro II. KD P3I-PSDI PRI 22. 7.64 21. 1.66 548 33 Moro III. KD-PSI-PSDI-PRI 23. 2.66 5. 6.68 833 19 Leone II. KI). 24. 6.68 19.11.68 148 23 Rumor I. KD-PSU-PRI 12.12.68 5. 7.69 205 31 Rumor II. KD 5. 6.69 7. 2.70 186 48 Rumor III. KD PSI-PSDI PRI 27. 3.70 6. 7.70 101 31 Colombo KD-PSI-PSDI-PRI 6. 8.70 15. 1.72 527 33 Andreotti I. KD 17. 2.72 26. 2.72 9 121 Andreotti II. KD-PSDI-PLI 26. 6.72 12. 6.73 351 30 Rumor IV. KD-PSI-PSDI-PRI 7. 7.73 2. 3.74 238 12 Rumor V. KD PSI-PSDI 14. 3.74 3.10.74 203 51 Moro IV. KD-PRI 23.11.74 7. 1.76 418 36 Moro V. KD 12. 2.76 30. 4.76 72 90 Andreotti III. KD 29. 7.76 16. 1.78 536 55 Andreotti IV. KD 11. 3.78 31. 1.79 326 48 Andreotti V. KD-PRI 20. 3.79 31. 3.79 11 126 Cossiga I. KD-PSDI-PLI 4. 8.79 19. 3.80 228 16 Cossiga II. KD-PSDI-PLI 4. 4.80 27. 9.80 179 20 Forlani KD-PSI-PRI 18.10.80 6. 5.81 220 33 Spadobni I. KD-PSI-PSDI-PRI-PLI 26. 6.81 7. 8.82 405 16 Spadobni II. KD-PSI-PSDI-PRI-PLI 23. 8.82 11.11.82 80 20 Fanfani V. KD-PSI PSDI-PLI 1.12.82 29. 4.83 150 97 Craxi I. Craxi II. KD-PSI-PSDI PRI-PLI KD-PSI-PSDI-PRI-PLI 4. 8.83 1. 8.86 27. 6.86 1058 34 Predsedniki republike in obeh domov parlamenta izrazili mestu solidarnost Bologna: danes svečanost ob šestletnici pokola Proces proti 20 obtožencem se prične januarja BOLOGNA — Na današnji dan pred šestimi leti je peklenski stroj, ki so ga namestili desničarski prevratniki, razdejal bolonjsko železniško postajo in povzročil strahovit pokol. Krajevni upravitelji se bodo tragičnega jubileja spomnili z javno svečanostjo, ki bo izzvenela v obtužujočo zahtevo, naj se vendarle razkrije ozadje enega najhujših napadov na demokratično ureditev. Udeležbo je iz Neaplja napovedalo tudi združenje svojcev žrtev atentata na brzec »904« dne 23. decembra 1984, ki jih bodo prav tako jutri počastili v San Benedettu Val di Sambro; združenje poziva politike, vlado, sodstvo in policijo, naj »do zadnjega storijo svojo dolžnost v iskanju resnice«. Bolonjskemu županu Renzu Imbeniju so včeraj izrazili solidarnost državni poglavar Cossi-ga, predsednik senata Fanfani, predsednica poslanske zbornice Jottijeva, Natta za KPI, Spadolini za PRI, Nicolazzi za PSDI, De Mita za KD [n drugi. Vsi priznavajo, da je v preiskavah bil storjen korak naprej, da pa bo pot do razkrinkanja storilcev, režiserjev in navdi-hovalcev bolonjskega in drugih pokolov še dolga. Treba je pomesti z vsako zakulisno potuho in prečistiti ves državni aparat, potrebno pa je tudi, kot je dejal Natta, odpraviti državno tajnost, kar zadeva preiskave o pokolih, in ustanoviti parlamentarno preiskovalno komisijo. Korak naprej je morda v tem, da se proces zaradi bolonjskega pokola začne 19. januarja 1987 na tukajšnjem porotnem sodišču. Pred sodnike bo sedlo 20 obtožencev, ki sta jih 14. junija letos predala sodišču preiskovalca Zincani in Castaldo. Gre za šest neo-fašistov (obtoženih naročitve oziroma izvršitve atentata), med katerimi so Valerio Fioravanti in žena Francesca Mambro ter Paolo Signo-relii in Massimilianoi Fachini (slednjega so skupaj s Stefanom Delle Chiaie v sredo prijavili sodstvu tudi zaradi pokola na Trgu Fontana v Milanu leta 1969), dalje za vodjo tajne framasonske Lože 2 Licia Gellija in častnika vojaške tajne službe Pietra Musumecija ter Pietra Belmonteja, pa še za skupino skrajnih desničarjev. Kaj pa Francesco Pazienza, ki je rekel, da ima o pokolu v Bologni veliko povedati? To se bo zvedelo šele septembra, če bo ameriška sodna oblast ugodila italijanski prošnji za njegovo izročitev tudi v tej zvezi, (dg) Na sliki: prizorišče pokola takoj po bolonjskem atentatu. Senat ZDA za sankcije proti Pretorii WASHINGTON, LONDON — Z jasnim izzivom predsedniku Reaganu je včeraj zunanjepolitična komisija senata ZDA odobrila načrt za sankcije proti Južni Afriki. Načrt, ki ga je predložil republikanski predsednik komisije Lugar, je milejši od sankcij, ki jih je že odobrila poslanska zbornica (skoraj popoln gospodarski embargo) > in predvideva prepoved novih ameriških investicij, uvoza proizvodov južnoafriške državne industrije ter zaprtje kreditov ameriških bank Pretorii. V Londonu pa je Thatcherjeva (ki s® jo včeraj na športnih igrah Common-wealtha obmetali z jajci) v veliki zadregi. Sama nasprotuje sankcijan* proti Pretorii, medtem ko so nasprotnega mnenja zunanji minister Howe> celo mnogi konservativni ministri i® baje sama kraljica Elizabeta. Železna dama bo morala jutri, na sestanku na vrhu voditeljev Commomvealtha, zagovarjati svojo nesprejemljivo poli' tiko pred odločnimi zahtevami po sank' cijah proti Južni Afriki, kar grozi razdreti organizacijo bivših angleških kolonij. Mikulič končal obisk v Indiji BOMBAV — »Naš obisk je zelo uspešen, priredili so nam izjemno topel in prijateljski sprejem, kar govori o že tradicionalnem prijateljstvu med državama,« je izjavil predsednik ZIS Branko Mikulič ob koncu 5 dnevnega uradnega in prijateljskega obiska v Indiji pred odhodom iz Bombaya v Kuvait. Kot je dejal Mikulič, so bili pogovori s premierom Gandhijem zelo vsebinski. Zajeli pa so dvostranska vprašanja, vključno z vsemi vidiki poglabljanja znanstveno tehnološkega sodelovanja med državama. Predsednik ZIS je povedal, da so posebej preučili delovanje tristranskega sporazuma med Indijo, Egiptom in Jugoslavijo. Dodal je, da Jugoslavija in Indija soglašata, da bi morali spodbuditi tudi tiste oblike sodelovanja, ki bi omogočile, da tudi ta sporazum ohrani svoj pomen, še po preteku njegove veljave leta 1988. Branko Mikulič je dodal, da je ponovil povabilo indijskemu premieru naj obišče Jugoslavijo in da je Radživ Gandhi potrdil, da pride na obisk, (dd) Pogovori Dizdarevič-Chissano BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič in mo-zambiški zunanji minister Joaquim Alberto Chissano sta včeraj dopoldne začela uradne pogovore, ki so pretežno zajeli dvostransko sodelovanje. Oba sta ocenila, da so dvostranski politični odnosi in sodelovanje zelo dobri, in da imajo dolgo tradicijo. Izmenjava mnenj je bila posvečena tudi možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja, ki zaostaja za političnim. Gosta iz Mozambika je včeraj sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani., (dd) Ulemeljilev zavrnitve priziva Artukovič zaslužil samo smrtno kazen ZAGREB — V primeru Andrije Artukovlča bi bila ne glede na njegovo starost v času sojenja vsaka drugačna kazen kot izrečena smrtna, krivica do njegovih žrtev. Ko mu je izreklo kazen, je sodišče upravičeno upoštevalo celotne razmere, v katerih je obtoženi izvedel inkriminirana dejanja, še zlasti dejstvo, da je ukazal fizično un čenje velikega števila oseb, čeprav ni obstajal nikakršen smotrn razlog za usmrtitev teh ljudi, razen uresničevanja mračne ustaske ideologije. Ta stališča vsebuje obrazložitev sodbe vrhovnega sodišča Hrvaške, ki so jo objavili včeraj. Omenjeno drugostopenjsko sodišče je 23. in 24. julija razpravljalo o pritožbah obtoženca in njegovih odvetnikov. Vrhovno sodišče meni, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo tudi osebnost obtoženega, ne le glede na to, kar je storil v »kritičnem času«, temveč tudi glede na to, kar obtoženec zagovarja tudi danes, ko za ves pretekli in prihodnji čas opravičuje zločinsko ustaško politiko, (dd) Ameriški veto resoluciji neuvrščenih o Nikaragvi NEW YORK — Američani so z vetom preprečili, debi varnostni svet OZN sprejel resolucijo neuvrščenih dr; žav, ki vvashingtoesko vlado posredno kritizira zaradi njene podpore protisandinistični gverili. Mednarodn0 razsodišče v Haagu je nedavno označilo pomoč kontra-som kot nezakonito, Reaganova uprava pa se je na razsodbo požvižgala, saj haaškemu sodišču ne priznava nj' kakršne pristojnosti za ocenjevanje politike ZDA do Nikaragve. To je neuvrščenim narekovalo predložitev ii' stine, ki Američanom nalaga spoštovanje omenjene razsodbe in ki je med 15 članicami VS prejela kar 11 gi®' sov — Francija, Tajska in Velika Britanija so se vzdržale. Ameriški veleposlanik pri OZN Vemon Walters je iz' javil, da sprejetje resolucije ne bi koristilo prizadevanjem za mir v Srednji Ameriki in tudi ne bi »zajezil® notranje represije v Nikaragvi, niti ne prevratniškega delovanja Manague v sosednih državah«. Nikaragovska ambasadorka pri OZN Nora Astorga pa je ameriški vet® označila kot »glas za vojno«, saj ne bo samo odprl vrat vojaškim posegom proti njeni domovini in morebiti širšemu srednjeameriškemu konfliktu, ampak bo tudi osla; bil celoviti mednarodni sodni sistem. Sam nikaragovski predsednik Daniel Ortega je v intervjuju za newyorsk’ »Newsday« izrazil prepričanje, da bo Reagan prej al1 slej in pod kakršnokoli pretvezo napadel Nikaragvo. Kljub poletnim nevihtam v nekaterih krajih Včeraj množično preseljevanje turistov VIDEM, TRST — Včerajšnji dan je potekal v znamenju množičnega preseljevanja letoviščarjev in seveda gostega prometa tako na avtocestah in mejnih prehodih kot na alternativnih prometnih žilah. Bržčas pa je bilo še predsinočnjim vreme prava uganka, saj je ponekod močno deževalo, v Gradežu je razsajala pravcata poletna nevihta, ki je povzročila tudi veliko škodo, drugod pa je kazalo, da se bo vendarle ulila osvežujoča ploha, vse pa se je končalo z nekaj kapljami dežja, ki niso kdove kaj zalegle. Če naj zaupamo vremenoslovcem in njihovim napovedim, se nam tudi za ta konec tedna obeta kislo vreme, soparno in oblačno, v gorskih predelih pa obstaja nevarnost neviht, ki bodo povzročile tudi padec temperature. Mejni prehodi so še vedno tisti, ki počitnikarjem povzročajo slabo kri. Čeprav ni čakalna doba tako dolga kot prejšnje dni, se bo treba tudi tokrat oborožiti z dobršno mero potrpežljivosti in čakati v vrsti. Kdor se tega pravila ne bo držal, tvega »kazen«, kakršno sta si zaslužili dve tržaški voznici na avtocesti Alpe-Jadran. Ker sta se hoteli z avtom pomakniti nekaj metrov naprej, seveda pa bi s tem prehiteli neko drugo ustavljeno vozilo, sta sprožili pravo vojno. V ustavljenem vozilu je sedelo troje naveličanih turistk, ki so Tržačanki grobo napadli, tako da je morala duhove pomiriti prometna policijska enota. Deželna komanda cestne policije je bila v tem Pogledu najbrž pravilno daljnovidna, saj je za te dni gostega prometa povečala nadzorstvo na celotnem deželnem cestnem omrežju. Tod je namreč 24 ur na 24 kar 40 dodatnih enot, ki urejajo promet. Zlasti se posvečajo voznikom tovornjakov, ki ne spoštujejo predpisov o prepovedi vožnje od petka do nedelje. Kar 15 odstotkov tovornjakov namreč potuje brez tne pošasti največkrat povzročajo zmedo in nesreče. Naj omenimo še, da je ministrstvo za notranje zadeve poverilo prefektom nalogo, da odločijo takojšen odvzem vozniškega dovoljenja vsem tistim voznikom, ki bodo povzročili večje prometne prekrške ali primernega dovoljenja, znano pa je, da prav te ces- otežkočali promet._ Reševanje neopreznih potapljačev GRADEŽ — Kaže, da vsi pozivi k previdnosti pri raznih oblikah poletne rekreacije, ne zaležejo. Gradeška luška kapitanija je v teh dneh večkrat posegla s svojimi plovili in prenesla na suha in trdna tla nekaj prestrašenih in prezeblih priložnostnih mornarjev. Petčlanska nemška družina, ki je v četrtek zjutraj s svojo desetmetrsko ladjo odplula iz No-vigrada, se je sredi dneva znašla na odprtem morju, tik pred nevihto. Baje so se na krovu pokvarile nekatere naprave, kar je poveljniku plovila onemogočalo vsakršno orientacijo. S posebnimi signali je obvestil kapitanijo v Gradežu, ki je takoj organizirala reševalno akcijo. Na srečo se je vse dobro izteklo. Očeta, mater in tri otroke so, to pot poklicni pomorščaki rešili. Nekoliko slabše jo je skupil mladi amaterski potapljač Eros Ramuscello, ki se je skupaj s prijateljem podal na morje. Sklenil je, da se potopi pod morsko gladino, tamkaj pa naj bi ostal približno 40 minut. Stvari so se nepričakovano zapletle, mladeniča namreč predolgo ni bilo na površje. Prijatelj je takoj obvestil pristojne oblasti, ki so začele z iskanjem ponesrečenca. Na srečo pa ga je zasledila sovjetska tovorna ladja Sale-kard, ki je bila namenjena v tržiško pristanišče. Mladeniča je rešila le nekaj kilometrov od Sa-vudrijskega rtiča. O miljski elektrarni TRST — Predsedniški odbor četrte stalne komisije pri deželnem svetu, ki kot znano odgovarja za vprašanja v zvezi z industrijo, obrtništvom in trgovino, se je sestal včeraj zjutraj. Prisotni so bili predsednik komisije Angelo Spagnol, podpredsednik Enzo Scam-polo in tajnik Armando Agnelli. Na seji so obravnavali predvsem nedavno sprejeti zakon o pomoči v znesku 45 milijard lir nekaterim industrijskim sektorjem z državno soudeležbo v tržaški in goriški pokrajini. Zahtevali so tudi srečanje z deželnim odbornikom Turellom, da bi obravnavali odprta vprašanja v zvezi s predvideno deželno konferenco o obrtništvu. Komisija nadalje meni, da zahteva vprašanje možnosti gradnje termoelektrarne v Miljah širšo in poglobljeno razpravo. Komisija bo predvidoma oktobra odpotovala na Švedsko, kjer si bo ogledala nekatere industrijske in raziskovalne objekte družbe Elektrolux, ki je, kot znano, lastnica družbe Za-nussi iz Pordenona. Darujte v sklad Mitje Čuka Na zadnjih zasedanjih deželnega odbora Sprejeti številni ukrepi in podpore TRST - Pod predsedstvom Renzullija je včeraj zasedal deželni odbor, ki bo z delom nadaljeval tudi v počitniškem obdobju. Odbor je odobril vrsto ukrepov, ki jih je predlagal odbornik Dominici v zvezi z obnovitvenimi deli na potresnem območju, predvsem so, glede tega, odobrili načrte iz mta 1985, ki zadevajo javna dela v nekaterih furlanskih občinah. Na pobudo odbornika za kmetijstvo Antoninija pa so za to področje odobrili milijardo lir za dograditev skladišč ter ureditev zemljišč, ki naj bi jih opremili z namakalnimi napravami. Na predlog odbornika Bertolija pa so dodelili 761 milijonov za nakup potrebnega instrumentarija, ki bo služil za pogasitev požarov v gozdovih. Dokaj pomemben je tudi ukrep, ki ga je predlagal odbornik Turello v prid kulturnim prireditvam na tujem za izseljence. V njem je zaobjet še prispevek za potovanja starejših emigrantov. Izdelali bodo tudi študijo o delovanju emigrantov iz Furlanije-Julijske krajine. Deželni odbor je nadalje dodelil Krajevnim zdravstvenim enotam potrebna sredstva za podpore obolelim za jetiko, ki niso vpisani v INPS. Odbornik Dario Barnaba pa je predstavil osnutek, ki so ga odobrili, za dodelitev prispevkov občinam na šolskem področju, predvsem glede na zakon o pravici do študija. Znesek celotnega fonda je skoraj štiri milijarde. Ob koncu je deželni odbor sklenil dodeliti subvencije še Centru za dodatno raziskovanje (CRAD) iz Vidma in Centru za teritorialne študije (ISTE). Raziskava o tržišču dela in produktivnih strukturah spodnje Furlanije pa je bila dodeljena Komiteju za razvoj in uporabo statistik Furlanije- Julijske krajine. Gradbišče 1796 m visoko ILIRSKA BISTRICA Ne le ob morju, tudi na najvišjih vrhovih je poletne mesece živahno. To je najbolj ugoden čas za planinarjenje in zato so odprti vsi planinski domovi in gorske postojanke. Sezona se je pričela tudi na vrhu Snežnika - od včeraj dalje je zavetišče redno oskrbovano vsak dan. Člani PD Snežnik iz Ilirske Bistrice so se odločili, da tople dneve izkoristijo tudi za nujna obnovitvena dela v planinski postojanki. Zaključiti nameravajo že lani začeto preurejevanje podstrešja, kamor bodo postavili deset kompletnih ležišč z vso posteljnino. Za to akcijo poteka že nekaj časa med člani društva zbiranje potrebnih sredstev, 50 milijonov pa je prispeval tudi turistično-rekreacijski center Snežnik, saj nova ležišča na vrhu Snežnika pomenijo povečanje nočitvenih zmogljivosti v občini. Obnovili bodo tudi oskrbnikovo sobo in preuredili kuhinjo — vstavili bodo zidan štedilnik. Sredstva zanj so med člani zbrali že lani. Dokončali bodo dela na zunaji fasadi, posebno kar se tiče kovinskih polken, ki so jih delno montirali že lani. V prenavljanje se bodo vključili tudi radioamaterji, ki imajo v zavetišču svoje stalne prostore. Postojanka na vrhu je seveda odprta za vse utrujene planince, ki iščejo počitka 1796 m visoko. Oskrbnik Vojko Žnidaršič bo zanje skrbel ves avgust, nato pa do 15. oktobra vsako soboto in nedeljo, (meč) Konzul Mirošič končal z obiski Vroče poletje vabi v sprostitev v Venetu VERONA Z dvodnevnim obiskom v pokrajinah Verone in Roviga j® jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič zaključil krog Uradnih obiskov v Venetu. V tej deželi že obiskal Belluno, Treviso, Benetke, Padovo in Vicenzo. Na svojem zadnjem obisku se je konzul Mirošič sestal s predstavniki Pokrajinskih in deželnih oblasti. Pou-uarili so interes za okrepitev gospodarskih odnosov z republiko Sloveni-J0, kar bi bilo v korist, so poudarili, ^udi razširitvi vsestranskega sodelova- Med pogovori je prišlo tudi do Predložitve vrste novih predlogov, ki Ph bosta obe dežele še preučili, v in-cresu medsebojnega sodelovanja. Murska SOBOTA — V sredo je v Popoldanskih urah neurje s točo posrečilo veliko gmotno škodo na ob-I °čju Murske Sobote. Kot oreh debe-® toča je padala v naseljih Lemerje, /e2ovci, Bodonci in Šalaminci ter ^koraj v celoti uničila poljske pridel-re' Toča je oklestila predvsem vinog-ue, sadovnjake in njivo s koruzo ter uokorno peso. Zaradi močnega nali-Je narasla tudi Ledava ter poplavila V uvodnem članku na tej strani pišemo o včerajšnjih gnečah in kolonah na cestah in plažah in sploh so kak dan bolj turistično nastrojene, saj je skorajda na vseh ostalih področjih zatišje. Tokrat objavljamo nekaj posnetkov s Primorske, in sicer iz Portoroža, kjer se ljudje predajajo sončnim žarkom ali pa čakajo na tipično morsko jed - ribe. Pogledali pa smo tudi v notranjost, in sicer blizu Postojne, na Pivko, kjer stoji nov kamp. Kamping "Pivka jama" je 1. kategorije, postavljen je na površino 25 tisoč kv. metrov in je samo 4 km oddaljen od Postojnske jame. Je sredi starega smrekovega gozda, v popolni tišini, ob vhodu v Pivko jamo. V kampingu so tudi bungalovi s 96 posteljami, je pa tudi restavracija z vrtom in odlič- no domačo kuhinjo. Možnosti za sprostitev je tudi dovolj, saj izposojajo kolesa, na razpolago so še prostori za namizni tenis in balinanje, v bližini je še plavalni bazen. Če pa pogledamo malce še v not-ranjsot Slovenije bomo ugotovili, da je ta konec tedna in v naslednjih dneh precej možnosti za sprostitev. Na Celjskem je te dni Flosarski bal in sicer v Ljubnu ob Savinji. Na sporedu so športna tekmovanja, folklorni nastopi, jutri bo osrednja povorka skozi Ljubno do prireditvenega prostora v Vrbju, kjer bo ob 16. uri kulturni program s flosarskim krstom, vezanjem in vdiranjem flosa, zvečer pa še družabna prireditev s plesom. V Lučah (na poti za Logarsko dolino) pa bodo od danes do 12. t. m. prireditve v okviru Lučkega dne. Danes bodo na primer odprli razstavo azijskega slikarstva batik, jutri pa bo koncertiral organist Hubert Bergant. Ob številnih drugih manifestacijah bo, recimo, 10. avgusta poskrbljeno še za goste, saj bo od 9. do 16. ure prikaz starih kmečkih del in običajev, zjutraj pa bodo sami gostje kraja tekmovali v ribolovu. Skratka, že iz teh skopih orisov je moč opaziti, da bo tudi letošnja glavna turistična sezona v Sloveniji kar pestra, poudariti velja tudi, da si za dober počitniški videz prizadevajo predvsem manjši in manj znani kraji. Philipp Vandenberg Hetera Dafne in Megara sta vzeli v sredo očitno plahega te-ača in iskali tolažilne besede za Atenca. Zaradi svoje 1‘odosti bo lahko sodeloval še na mnogih igrah. Efialtes '? oasprotnem koncu mize, ki je prišel predzadnji skozi se je izogibal pogledu na oboževanega zmagovalca redi gostije. Sodniki so na njegov protest samo skomigni-1 z rameni, nihče ni nič videl, nihče ni verjel, je pač padel. Olimpijska prisega ni dopuščala, da bi kdo iz protesta bpustil igre. To bi prineslo sramoto vsemu tračanskemu iddstvu. Tako je Efialtes pač negibno strmel predse in se '°skušal sprijazniti s tragičnim porazom, popolnoma 'rozupno dejanje spričo posledic tega dodka. Tega Filesa " s°vražil kot kugo, sovražil je njega in vse Spartance. Megara se je neopazno izmuznila in odšla. Zdelo se ji da mladi Tračan zdaj bolj potrebuje tolažbo kot mladi 'enec. Tedaj je Dafne nenadoma začutila, da stoji nekdo a njo. Obrnila se je in pred njo je zrasel iz tal Temistok- les, močan kot tesaltski bik. Vojskovodja ni rekel ničesar. Ni pozdravil, še z glavo ni pokimal. Ni bil videti presene-čen, zdelo se je celo, da je iskal to srečanje; toda Dafne je* zaman iskala sled nasmeha na njegovem obrazu. Nič. Tedaj se je Dafne opogumila in rekla: »Kaj zijaš v model, katerega podoba se ti je zdela tako zoprna? Se moram mar bati, da me boš vrgel celo s tega ležišča?« »Kip je bil posvetilno darilo za delfskega Apolona, ki sem ga jaz naročil, jaz sem ga plačal, jaz sem ga lahko tudi uničil,« je odgovoril Temistokles. »Apolon bo jezen nate, če boš tako ravnal z njegovimi posvetilnimi darovi!« »Daroval mu bom drugega. Kaj pa to tebe briga?« »Prav nič, upam le, da mu bo novi posvetilni kip bolj všeč.« »Zakaj pa naj bi mu bil bolj všeč?« »No, samo tako bi lahko opravičil svoje sramotno dejanje pred ubijalcem zmaja!« »Sramotno dejanje? Nimam nobenega občutka krivde. Razen če morda ne bom položil roko nate in utišal tvoja preglasna usta!« Tedaj je Dafne jezno vstala, izzivalno nastavila vojskovodji lice in besno, skoraj obupano rekla: »Na, udari me vendar, ti domišljavi silat, saj česa drugega tako nisi sposoben!« Komaj so ji besede ušle iz ust, je že jasno začutila, da je šla predaleč. Njen izzivalni, ravnokar še tako samoza- vestni pogled je postal negotov, skoraj preplašen, ko je opazila, da se je orjaško zgornje telo tega velikana čisto počasi približevalo, se sklonilo nad njo in se z nenadnim jeznim gibom vrglo nanjo. V tem trenutku je Dafne izgubila sleherni občutek. Občutila je samo neskončno dolgo praznino, dokler ni končno opazila, da se temu napadu sploh ni upirala. Zato se ji je, kakor da prav uživa v kazni, morda celo ob svojem koncu, kakor da bi resnično hotela to, to, kar ji bo zdal storil Atenec. Z jeklenim stiskom so jo njegove roke prijele za ramena in jo potegnile kvišku, da ji je glava omahnila nazaj; toda pričakovanje, da jo bo zdaj, v naslednjem trenutku s strašnim besom vrgel nazaj, se ni uresničilo. Prijem njegovih rok ni popustil.Temistokles je stisnil Dafne k sebi. Svoje drhteče prsi je začutila na njegovem zgornjem telesu začutila je toploto, ki je izhajala iz njega, silno moč, ki je spremljala vsak njegov gib. In nenadoma so bila njegova usta na njenih, njegove močne ustnice so se odprle, njegov jezik je iskal njenega. In Dafne je začutila, da pada da se pogreza v drug svet. Roke so ji nemočno visele ob telesu, njene dlani so bile prazne. Dafne se je nagonsko poskušala česa oprijeti, vendar je tipala v prazno. Tedaj je zgrabila za močni hrbet moža, mu zabodla nohte v meso, da ga je moralo boleti, in se izgubila v občutku brezvoljnosti. Dela v starih jedrih Trsta in Milj Za preureditev 141 stanovanj bodo porabili 13 milijard lir w V obratu v Zavij ah ostalo na delu le 115 zaposlenih Čistilnica Aquila: od včeraj 375 uslužbencev vpisanih (do oktobra) v dopolnilno blagajno Večina uslužbencev žaveljske čistilnice Aquila je od včeraj na nenadejanih in nezaželjenih "počitnicah". Družba Total je namreč od 1. avgusta dalje vpisala v dopolnilno blagajno 375 od skupnih 490 zaposlenih. V poletnih mesecih bo ostalo v čistilnici le 115 uslužbencev; v veliki večini so to uradniki in knjigovodje, ki bodo skrbeli za izpopolnitev knjigovodstva in drugih tekočih uradniških poslov. Preostali bodo v dopolnilni blagajni db 31. oktobra. O vpisu 375 delavcev v dopolnilno blagajno so uslužbenci čistilnice razpravljali predvčerajšnjim s predstavniki pokrajinske sindikalne federacije. Ukrep je bil sicer v zraku, delavce pa je nemalo presenetilo dejstvo, da pri vpisu v dopolnilno blagajno ni bila upoštevana rotacija posameznih zaposlenih. Ob rotaciji bi bilo breme dopolnilne blagajne enakopravno razdeljeno med vse uslužbence, tako pa bo dopolnilna blagajna prizadela le nekatere, druge pa ne. Pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu je včeraj kljub temu podčrtal, da je sedanja rešitev boljša od tiste, ki jo je predlagala družba Total. Ravnateljstvo podjetja je sprva hotelo, da bi ostalo v žaveljski čistilnici v teh treh mesecih na delu le 80 zaposlenih, pre- ostale pa naj bi vpisali v dopolnilno blagajno. Na pritisk sindikalnih predstavnikov je nato'podjetje zvišalo število "delujočih" na 115. Treu je nato tudi omenil nekatera pomembna vprašanja, ki bi jih morali v teh treh mesecih rešiti. Kot prvo je načel problem varnosti v žaveljskem obratu. Ministrstvo za civilno zaščito je izdelalo lani posebno mapo najbolj "nevarnih" industrijskih obratov v Italiji. Čistilnica Aguila je bila skupno z drugimi štirimi tržaškimi podjetji na tem "črnem seznamu". O "varnosti" žaveljskega objekta so se lahko pred nekaj dnevi prepričali tudi delavci, ki so kar sami pogasili požar v enem od oddelkov čistilnice. Delavstvo in sindikati polagajo zato veliko pozornost na vprašanje varnosti v obratu. Prav zato bodo s prefektom in gasilci preverili, kakšno je dejansko stanje objektov in kakšno nadzorstvo nad njimi. V tem pogledu bi se moralo še kakih deset delavcev vrniti kmalu na delo, da bi opravili nekatera redna in izredna vzdrževalna dela. Drugo še vedno odprto vprašanje je prodaja čistilnice. Za obrat v Žavljah naj bi se zanimalo kakih pet podjetij, od katerih naj bi imeli dve prav konkretne namene. Konec avgusta ali v prvih dneh septembra bi morali o tem razpravljati na srečanju s podtajnikom za industrijo predstavniki dežele, družbe Total, sindikatov in potencialne "nove" družbe. Težko je sedaj ugibati, kaj se bo lahko iz srečanja izcimilo: za prizadete delavce bi bila seveda najbolj ugodna rešitev prodaja rafinerije resnemu podjetju, ki naj bi jim zagotovilo sedanja delovna mesta. Dotlej se bo moralo delavstvo spo-prijazniti s sedanjim neugodnim položajem: delavci, ki so od včeraj vpisani v dopolnilno blagajno, bodo do konca oktobra prejeli le 60 do 70 odstotkov povprečne plače (milijon 200 tisoč lir), to je od 835 do 900 tisoč lir. V tržaški in v miljski občini bodo v kratkem uredili skupno 141 stanovanj. Pobuda spada v okvir splošnega načrta za ljudske gradnje, finansirali pa jo bodo na podlagi državnega zakona št. 457. Za dela bodo potrošili skupno 13 milijard lir. Obe občini bosta poskrbeli za 47 stanovanj, za preostalih 94 stanovanj pa Zavod za ljudske hiše IACP. Z novimi finančnimi sredstvi bodo nadaljevali s prenavljanjem zgodovinskih jeder v Trstu in v Miljah. V miljski občini bodo preuredili stanovanja v Ul. Parini in v Ul. Oberdan. V Trstu bodo potekala dela na Starem trgu, v Ul. Ombrelle, v Ul. Beccherie, v Ul. Meucci, v Ul. Manuzio, v Ul. Biasolet-to, v Ul. Artisti, na Rebri Scoglietto, v Ul. Crosada in ,v Ul. Punta del Fomo. Poleg- tega posega gre omeniti še sklad za nadaljnjih 12 milijard lir za posebna dela na stanovanjskem področju (na podlagi državnega zakona št. 118) in sklad za dodatnih 10 milijard lir (predvideva jih zakon št. 457) za izpolnitev že odobrenih načrtov. Ob tem je še na vrsti deželni prispevek tržaški občini za ureditev tistih področij, ki so potrebna posegov. Le-ta bo morala občina še določiti. Zatem bo lahko sklenila dogovor z deželo, ki bo omogočil ustrezen poseg. Ti načrti so vsekakor hvalevredni, saj so stari predeli mesta nadvse potrebni popravil in preureditve. Vprašanje pa je, kdaj bodo dela izpeljana. Že sedaj je namreč stanovanjsko vprašanje v Trstu zelo pereče. Nova stanovanja bi bila zato kot nalašč za ublažitev problema, ki že mesece tare sto in več tržaških drflžin, največ iz nižjih slojev. Zadnje tedne smo bili priča že večjemu številu izgonov iz stanovanj. V tem času so tudi dodelili številnim družinam nova stanovanja, "ponudba" stanovanj pa je kljub temu še-vedno preskromna, da bi zadostila vsemu "povpraševanju". Prispevajte za »Dijaško matico« Suplence v miljskih jaslih in vrtcih Občina Milje obvešča, da bo za suplence v občinskih jaslih in v občinskem otroškem vrtcu za šolsko leto 1986/87 vzela v poštev imena oseb, ki jih bo posredoval Urad za delo v Miljah do vključno 15. 8. 1986. Poverjena komisija bo imela razgovor z zainteresiranimi, da izbere najbolj sposobne med njimi. Vzgojitelji v jaslih morajo imeti naslednjo šolsko izobrazbo: Diplomo otroške negovalke ali otroške asistentke, diplomo vzgojiteljske šole, diplomo učiteljišča, diplomo pedagoške fakultete, ali diplomo filozofske fakultete pedagoške ali psihološke smeri. Učitelji v otroškem vrtcu morajo imeti naslednjo šolsko izobrazbo: Diplomo vzgojiteljske šole, diplomo učiteljišča, diplomo pedagoške fakultete, ali diplomo filozofske fakultete pedagoške ali psihološke smeri. V večjih industrijskih obratih se začenjajo množični dopusti Številne tržaške ulice so razkopane Vse večje težave za promet in pešce Z avgustom se odpira tudi obdobje dopustov in počitnic, ne le za posameznike, temveč tudi za večje industrijske obrate v naši pokrajini. Predvsem v tistih, kjer je zaposlenih več stotin delavcev, načrtujejo dopust kolektivno, tako da se za določeno obdobje delo omeji le na najnujnejša in neodložljiva opravila. Med temi bo najdlje zaprta tovarna Isotta Fraschini, kjer se je množični dopust začel že prejšnji ponedeljek in bo trajal cele štiri tedne. V tovarni Te-lettra bo od 4. do 23. avgusta od 440 zaposlenih ostalo na delovnem mestu le 60 za redni pregled strojev in za morebitna nujna naročila. Tovarna Iret bo skoraj v celoti zaprta od 4. avgusta do ponedeljka po velikem šmarnu, štirinajst dni torej, ko bo v laboratorijih opravljalo najnujnejša dela le približno dvajset oseb. V tržaškem arzenalu San Marco bo šla velika večina delavcev na dopust le v velikošmar-nem tednu, vseeno pa bo v tem času skoraj četrtina delavcev opravljala potrebno vzdrževalno delo in pa neodložljive delovne obveznosti. Najkrajši dopust bodo to poletje imeli delavci tovarne Velikih motorjev (GMT), ki bodo množično zapustili svoja delovna mesta v bistvu le za štiri dni, od 11. do 15. avgusta. Med tem časom pa bo tovarna neprekinjeno obratovala, čeprav bo število prisotnih omejeno le na pičlo četrtino. Med velika industrijska podjetja spadata še rafinerija Aguila in ške-denjska železarna Terni, bivši Italsi-der. Prva je tri četrtine svojih usluž- bencev postavila v dopolnilno blagajno, ostala četrtina skrbi le za vzdrževanje obstoječih aparatur. Tovarna Terni pa ima normalne rotacijske dopuste in ne bo zaprta za običajni avgustovski množični dopust. Danes in jutri v Bazovici športni praznik Sloge V prijetni in nadvse dobrodošli senci prostorov Gospodarske zadruge v Bazovici bo danes in jutri športni praznik, ki ga prireja SŽ Sloga. Gre za tadicionalno prireditev, pri kateri poprimejo za delo odborniki in atleti društva, saj je izkupiček praznika namenjen prav športni aktivnosti. Poleg najrazličnejših specialitet na žaru, ki bodo zadovoljile poznavalce tovrstne kuhinje, je kajpak poskrbljeno tudi za ljubitelje plesa. Slogaši so najeli za soboto mladi in kvalitetni openski ansambel Zvezde, v nedeljo pa bo za prijetno razpoloženje poskrbel priznani ansambel Taims. Upajmo, da bo tudi vreme sloginim športnim delavcem naklonjeno in da bo praznik navrgel solidno podporo ob skorajšnjem vstopu v novo športno sezono. Darujte v sklad Mitje Čuka Pomlad je vsa v cvetju — poleti pa ponavadi »cvetejo« tržaške ulice. Ne vemo, zakaj in kako — a vedno je tako, da se odgovorni lotijo raznih popravljanj mestne kanalizacije in drugih del prav v tem letnem času. Že res, da je mogoče opravljati razna gradbena dela le v suhem in lepem vremenu. Vendar ne razumemo, zakaj je za to potrebno izbrati prav poletne mesece, ko je sicer v mestu manj domačega prebivalstva, skozi mestno središče pa potujejo množice turistov, ki odhajajo na letovanje preko meje. Luknje sredi ulic ovirajo promet in spravljajo že tako utrujene in prepotene šoferje ob živce. Najbolj nerazumljivo pa je dejstvo, da so večino ulic, ki so sedaj razkopane, že popravljali to pomlad. Potem so jih prevlekli s asfaltom, ki so ga sedaj zopet razbili ter bodo ostale ulice, polne lukenj, prav gotovo v tem stanju še dolgo časa. V našem časopisu smo pred dnevi objavili dve pismi uredništvu, ki so ju poslali prebivalci kratke Ulice Salem, vzporednice z Drevoredom D'Annun-zio, ki teče tik pod hribom, po kate- rem vodi Ul. Molino a Vento. V tej ulici je promet za pešce zelo otežko-čen, za avtomobile pa že nekaj mesecev zaprt. Tu so začeli kopati hrib, na katerem je bilo več dreves in grmov, ki so zadrževali zemljo, da ni prišlo do usadov. Čim so začeli s kopanjem, je začela zemlja drseti, da so jo morali delavci zaenkrat ustaviti z močnimi železnimi drogovi. Na tem delu nameravajo, kot smo izvedeli, zgraditi nekakšno kabino za razpošiljanje metana. Na drugem delu istega hriba, ki so ga .tudi že porušili, pa so v teh dneh postavili cevi, po katerih naj bi metan prihajal. Gledali smo delavce pri kopanju hriba in ugotovili, za kako labilen in krhek teren gre. Čim so odstranili grm ali drevo, že se je vsula zemlja na spodnjo ulico. Verjetno bodo hrib primerno zavarovali in zaščitili nove gradnje pred zemeljskimi usadi. Tako upajo prebivalci te ulice in številni mimoidoči, ki z zaskrbljenostjo upirajo svoj pogled v hrib, na vrhu katerega, torej že na Ul. Molino a vento, stoji nekaj visokih stanovanjskih stavb. Kaj bi se s temi hišami zgodilo, če bi se hrib premaknil in bi preostalo drevje ne moglo zadržati drsenja zemlje? Upati je le, da so na vse to pomislili tisti, ki so se lotili tega dela, ki bo trajalo, kot vse kaže, še kar precej časa. (N. L.) Ob zaključku poletnega centra KD Igo Gruden Vesel poslovilni živ-žav v Nabrežini Od danes do ponedeljka »Naš praznik« SSk v Zgoniku V četrtek zvečer je bilo v Nabrežini kar precej živ-žava. Otroci, ki so obiskovali poletni center društva Igo Gruden so namreč priredili zaključni poslovilni večerni živ-žav. Takoj, ko si vstopil, si opazil, da tu veselja ne bo manjkalo. Razposajenih otrok je kar mrgolelo. Živopisano pobarvani avtomobil (mirno lahko trdimo, da bi noben avtoklepar ne bil sposoben takšnega umetniškega podviga) in ravno tako pobarvan zid, sta bila primerna koreografija za otroška umetniška izvajanja. Otroci so s pomočjo devetih animatork in animatorja, ki ga je nudila občina, veselo in sproščeno odigrali predvidene točke predstave. Nastopali so vsi: od najmlajših do najstarejših. Posebno lepo so izpadle glasbene točke. Otroci so na melodije raznih znanih hitov lahke glasbe priredili njih besedila. Prijetno je odmevala Devetakova pesem »Moja vas«. Animator Darijo Pertot je odigral vlogo orkestra. Tu velja odpreti majhen oklepaj. Vse animatorke so bile enotne v mnenju, da je bila moška figura izredno važna v sklopu življenja v poletnem centru. S takimi izjavami bi se morali soočiti odgovorni ljudje, saj je proces feminizacije vzgojnih poklicev pojav, ki dolgoročno lahko povzroči naši skupnosti marsikatero nesluteno težavo. Potem ko smo si že ogledali posnetke o življenju v poletnem centru, plesne predstave in humoristično točko, so otroci zaključili program s pesmijo »Poletni čas, živ-žav za nas«, ki so jo peli na melodijo glasbene uspešnice »USA for Africa«. Napovedovalec Kristjan je za zaključek večera povabil vse prisotne na zakusko. Zaslužni koordinator in organizator poletnega centra Zvonko Legiša nam je o letošnji izkušnji povedal: »Letos je že šesto leto, odkar društvo Igo Gruden prireja poletni center. Uspeh, ki ga je naš originalen način poslovitve doživel med starši in vaščani, priča o spodbudnem dejstvu, da se je med ljudmi ugnezdila zavest o pomenu, ki ga ima za otrokov razvoj programirana rekreacija, kot protiutež neorganiziranosti, v katero pogostokrat zapade otrokovo življenje v poletnih mesecih. Rad bi izkoristil priložnost, da bi se zahvalil nabrežinskim trgovcem, ki so z darili omogočili izvedbo loterije za otroke. Predvsem pa bi se rad zahvalil devinsko-nabrežinski občini, Skladu Mitje Čuka in Nabrežinski hranilnici in posojilnici za pomoč in finančno kritje, ki so jo nudili poletnemu centru.« (w) Danes se na razstaviščnem prostoru v Zgoniku prične tridnevni Naš praznik, ki ga že sedmo leto zapored prireja sekcija Slovenske skupnosti iz zgo-niške občine. Sekcijski tajnik Jožko Gruden je imel v teh dneh skupaj s sodelavci polne roke dela. »Zadovoljni smo, da nadaljujemo s to lepo tradicijo. Žal je prišlo do birokratskega zapleta v zvezi z lokacijo, saj pristojne oblasti niso iz zdravstveno-higienskih razlogov izdale po volj nega mnenja za praznik v Ko-ludrovci, kjer so se uspešno odvijale vse prejšnje izvedbe. V tej pasji vročini bi prav gotovo naši gostje naleteli na veliko bolj osvežujoče okolje v prelepem hrastovem gozdičku v Kolud-rovci, vendar se bomo potrudili, da se bodo cenjeni obiskovalci prijetno počutili tudi v Zgoniku. Uspelo nam je pripraviti tudi zanimiv kulturni program s sodelovanjem rojakov iz matične Slovenije in skupine zdomcev.« Kioske bodo odprli danes ob 15. uri, ko bo na sporedu turnir v briškoli z bogatimi nagradami za prvouvrščene dvojice. Jutri se bo ob 18. uri pričel kulturni spored, pri 'katerem bosta sodelovala folklorna skupina iz Sovod-nja pri Škofji Loki in pa ansambel bratov Bukovšek (igrajo na harmoniko, kitaro in citre), ki so na začasnem bivanju v Stuttgartu v Zvezni republiki Nemčiji. Ob 20. uri bosta politična nagovora člana deželnega tajništva Rafka Dolharja in sekcijskega tajnika Jožka Grudna. V ponedeljek zvečer bodo organizirali medvaško tekmovanje v vlečenju vrvi. Vse tri večere bo plesna zabava in sicer danes in v ponedeljek ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana, v nedeljo pa bo za prijetno razpoloženje poskrbel ansambel Sora iz Škofje Loke. (B.S.) Po osvežitev na šagro KD Jože Rapotec na jasi pod Prebenegom Objem narave je še vedno najboljša rešitev za vroče avgustove dneve: če dodaš k temu še osvežujočo pijačo, kozarec vina iz domače kleti, razne jedi na žaru, omlete, kulturni in pa večerni glasbeno zabavni spored, imaš pred seboj odličen recept za vaško šagro, ki jo KD Jože Rapotec s pomočjo vseh vaščanov prireja na jasi pod Prebenegom. Glavno breme celotne organizacije nosi prebeneška mladina, ki ji kot ponavadi načeljuje predsednik šagre: letos ima to vlogo Miran Locatelli. Danes zvečer bo igral ansambel TAIMS, jutri in v ponedeljek pa ansambel POMLAD. Poleg tega bo jutri popoldne ob 18. uri koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Šagro prirejajo že več kot deset let, znana pa je po svojih odličnih breskvah v vinu. Kljub temu da je v teh vročih dneh dela res na pretek, se tradicija šagre obnavlja z vedno isto močjo, dobro voljo in prijaznostjo. (dam) Možnosti za oblikovanje trdnih večin so vse manjše V skrajno zaostrenih odnosih med strankami iskanje izhodov za rešitev kriznega stanja v Pokrajinsko tajništvo socialistične stranke je včeraj odposlalo pismo pokrajinskim tajnikom strank petstrankarske koalicije, v katerem jih vabi na skupni sestanek, ki naj bi bil v ponedeljek, ob 19. uri na sedežu socialistične stranke v Ul. Galatti; v vabilu na sestanek je nadalje rečeno, da bodo na njem ocenili zadnje dogodke, potem ko je lista za Trst pokazala pripravljenost za sestavo večinskih odborov v tržaških krajevnih upravah s tem, da se je odpovedala županskemu Mestu. Kaže, da na sestanek ni bila povabljena SSk, kar bi bilo politično nerazumljivo in nespre-jemjjavo; spričo sedanjih odnosov med strankami, predvsem med socialisti na eni in drugimi strankami na drugi strani pa je zelo malo verjetno, da bi lahko prišlo do tega sestanka. V torek pa je v Rimu predviden sestanek med predstavniki vsedržavnih strank, deželnih in pokrajinskih tajništev strank petstrankarske koalicije, na katerem bo tekla beseda o nastalem političnem položaju na Tržaškem; na njem naj bi skušali priti do tega, da bi se celotna razprava o bodočnosti krajevnih uprav začela povsem znova, kar pomeni, da bi moral novoizvoljeni župan Agnelli odstopiti. Medtem pa se ta razprava nadaljuje na krajevni ravni; stranke si izmenjujejo tiskovne note, ki le kažejo na zaostrene odnose, tako da je težko Pričakovati drugačno rešitev od predčasnega razpusta občinskega in pokrajinskega sveta in seveda predčasnih volitev. Zelo ostro tiskovno poročilo je izdalo pokrajinsko vodstvo KD, ki se v skoraj enakih tonih znaša tako na Listo za Trst kot na PSI. V njem predvsem ugotavlja, da ni nikoli postavilo nobenega veta na kakršnegakoli kandidata za župansko mesto, ki bi izhajal iz vrst petstrankarske koalicije in da je pač LpT stalno poudarjala, da ne bo nikoli podprla nobenega drugega kandidata, ki bi ne bil listar. KD tudi dodaja, da so socialisti v takem položaju predlagali sestavo manjšinskih odborov, ki naj bi potisnili LpT v opozicijo. KD je »dala na razpolago« Franca Richettija — dodaja KD — okrog katerega bi skušali ustvariti novo večino, sicer pa bi bile predčasne volitve neizbežne. To kar se je nato zgodilo je po mnenju KD izven vsake politične logike. Ali je Lista želela povzročiti težave petstrankarskemu zavezništvu in v tem primeru so bili socialisti res neumni, da so se ujeli v to zanko — dodaja KD — ah pa je Lista igrala na več mizah ne samo z ostalimi strankami, ampak tudi v odnosu do svojih članov. KD zaključuje tiskovno noto z ugotovitvijo, da ni mogoče, da bi stranka lahko vzela v poštev kar se je zgodilo na občini, ker .ta dogodek ni sad politične operacije ampak le navadne lumparije. Take izjave očitno puščajo le malo možnosti, da bi lahko prišlo do sprave med temi strankami. Izjavo tisku je v zvezi s tržaškim političnim položajem dal tudi odgovoren za krajevne uprave pri strankinem vsedržavnem vodstvu KPI Gianni Pellicani; za upravljanje mesta, je med drugim dejal, je potrebno moderno in napredno vodenje krajevnih ustanov. Ugotavljal je tudi, da stranke petstrankarskega zavezništva niso odgovorile na predlog o soočanju, ki so ga predlagali komunisti za sestavo skupnega programa do zaključka mandatne dobe, s katerim začeti reševanje najbolj a-kutnih problemov mesta. Pellicani je tudi dejal, da je kriza petstrankarske koalicije prispevala k razbohotenju vedno bolj desničarske, nacionalistične in reakcionarne LpT. Treba je zato ustvariti pogoje za napredni preokret pri upravljanju mesta, s katerim je treba odgovoriti na upravičena pričakovanja prebivalstva in da bi vlada in parlament odgovorila na pričakovanja slovenske manjšine glede priznanja njenih pravic. Gianni Pellicani se bo drevi, ob 19.30, udeležil javne razprave o političnem položaju na krajevni in vsedržavni ravni, ki bo v okviru festivala komunističnega tiska na pomolu Bandiera. Politični položaj na Tržaškem je imel odmev tudi v centralnem komiteju KPI, ko je deželni tajnik Roberto Viezzi opozoril na nastali položaj v Trstu z izvolitvijo socialista Agnellija na župansko mesto, kar je po njegovih besedah še zaostrilo krizo v mestu, ki izhaja iz poskusa KD, da bi si ponovno pridobila konsenz. O političnem položaju na Tržaškem se je v prejšnjih dneh izrekel tudi načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Renzo Pascolat, ki se je med drugim začudil, da so predsednik deželnega odbora Biasutti in obomika Carbone in Rinaldi v prejšnjih dneh ocenili, da je deželni odbor »zdrav«, čeprav sta vedela, da se je glavni partner KD v deželni vladi, to je socialistična stranka, povezal s Cecovinijevo Listo za Trst in se brutalno iznebil Richettija in KD. Jadranka Jovanovič vabi na premiero »K belemu konjičku« Očarljiva beograjska mezzosopranistka Jadranka Jovanovič bo glavna junakinja Benatzkpjeve operete »Pri belem konjičku«, katere premiero si bomo lahko ogledali danes zvečer v gledališču Rossetti. Kot vidimo na sliki, ima Jadranka vse možnosti, da bo z uspehom odigrala vlogo priljubljene gostilničarke Josephe Vogelhuber. Opereto bo dirigiral priznani slovenski umetnik 0-skar Danon. Za režijo je poskrbel Filippo Crivelli. Tržaška publika bo lahko na štiri oči spoznala Jadranko Jovanovič na sprejemu, ki bo v nedeljo ob -12. uri v palači Costami. Prihodnja pokrajinska seja bo šele v torek, 26, t. m. V Dijaškem domu Srečko Kosovel so preživeli dva tedna Od Trsta so se včeraj poslovili otroci beneškega poletnega centra »Mlada brieza« Pokrajinski svet se bo ponovno sestal v torek, 26. t. m.; tako je včeraj sklenil pokrajinski odbor; na dnevnem redu seje bo izvohtev novega odbora. Pokrajinski svet bi se sicer moral sestati v ponedeljek, kot so se v prejšnjih dneh dogovorili načelniki svetovalskih skupin in klar je tudi potrdil Pokrajinski odbor. Razplet političnih dogodkov pa je privedel do tega, da F bila seja odložena, saj so politične Perspektive za nadaljnje upravljanje ne samo pokrajine, ampak tudi občine, skrajno nejasne. .. To je potrdila tudi četrtkova pokrajinska seja, ki pa ni privedla do nobenega zaključka; v trenutku, ko bi Pjnmla skupščina glasovati o predlogu pU, ki so ga podprlo tudi PSDI, PRI lr* ^Sk, da bj bilo treba volitve novega odbora odložiti zaradi nastalega polo-zaja na občini, kjer je bil v nasprotju ® sporazumom med šeststrankarsko Koalidjo za župana izvoljen socialist Agnelli, je namreč v sejni dvorani bi-0 Premalo svetovalcev, da bi se seja OBVESTILO Uprava Primorskega dnevnika obvešča vse naročnike, ki želijo Prejemati Primorski dnevnik na kraj letnega dopusta, da sporočijo novi naslov najkasneje štiri dni Pred odhodom. p^Premembe sprejema ekspedit L vsak dan razen ob nedeljah od ■ do 14. ure na telefonsko števil-ko 764-832. lahko nadaljevala. Dodati je treba, da so se med razpravo proti odložitvi seje izrekli svetovalci KPI, predsednik Marchio in misovska skupina, predlog o odložitvi pa so podprli demokristjani, socialdemokrati, repubhkanci, Slovenska skupnost in tudi socialisti, ki pa so napovedah, da se glasovanja ne bodo udeležili, ker je bila resolucija, s katero je bila postavljena zahteva o odložitvi seje, po besedah svetovalca Čokia skrajno žaljiva in torej nesprejemljiva za PSI. V primeru, da bi se seja nadaljevala, bi KD, PRI, PSDI in SSk izvolile nov, sicer manjšinski odbor; ta odbor pa bi ostal na svojem mestu le toliko časa, dokler ne bj prišlo do širšega sporazuma med strankami, oziroma do ugladitve spora s socialistično stranko in torej oblikovanja drugačne koa-lieije, ki je privedla do izvolitve Agnellija za tržaškega župana. »II Piccolo« ima novega odgovornega urednika Italijanski dnevnik »H Piccolo« ima od danes novega odgovornega urednika: 43-letnega Marca Leonellija, po rodu iz Bologne. Leonelli je zadnje čase delal kot namestnik direktorja pri časopisu »II Resto del Carlino«, ki je podobno kot »La Nazione« in »Piccolo« last družbe Monta. Dosedanji odgovorni urednik »Piccola« Alberto Marcolin zapušča tržaški dnevnik, potem ko je bil imenovan k vodenju nove informacijske agdncije grupe Monti. Poletno letovanje beneških otrok iz središča »Mlada brieza« se danes zaključuje. Po kosilu se bo okrog 60 otrok iz raznih krajev Nediških dolin odpeljalo * svojimi spremljevalkami iz Dijaškega doma »Srečko Kosovel« proti domu, kjer jih že nestrpno pričakujejo starši. Z lepo, predvsem pa zelo prisrčno in prijetno prireditvijo, so se mladi udeleženci tokratnega letovanja včeraj popoldne poslovili od Trsta in o-sebja Dijaškega doma, kjer so preživeli 14 lepih dni, med katerimi so si marsikaj ogledali, se z marsičem spoznali, se kopali, predvsem pa spoznali, da tudi tu živijo Slovenci in da so sami delček tega naroda. Na zaključno prireditev so se mla-di iz Beneške Slovenije pripravljali že več dni. Ves čas svojega bivanja so zbirali gradivo za časopis, ki ga bodo uredili po svojem prihodu domov, in ki bo obsegal intervjuje, pcr trete vzgojiteljic, kroniko, oglase, ribe, razne recepte, jedilnik v Dom in še marsikaj. Celotno prireditev je napovedovale, mlada Samantha, obsegala pa je glasbene točke, nastop mlade baletke, ča- rovnika in pevski nastop kar štirih skupin otrok: Ribice, Galebi, Valovi in Burja; pod temi imeni so bile namreč razdeljene skupine otrok po njihovi starosti. Lepo so zapeli razne slovenske pesmi, nato pa na koncu vsi skupaj še veselo »Mi se imamo radi«. Na sporedu je bila tudi igrica, ki jo je napisal mladi Davide Klodig. V njej sta šla pogumna fanta Jožko in Mirko iskat strašilo, ki je plašilo domače prebivalstvo. Nista se ustrašila ne zmaja, ne medveda, ne velikega netopirja, na koncu pa sta premagala še hudobno strašilo. Na začetku prireditve so mlademu Simonu in vzgojiteljici Vilmi — oba sta bila tokrat že desetič na letovanju Mlade brieze — izročili spominsko značko in darilo. Bile so to lepe počitnice, nam je povedala vodička in spremljevalka Živa Gruden, veliko so otroci videli, se spoznali s tukajšnjo stvarnostjo in si pridobili nova znanstva in prijatelje. Pravijo, da bi še prišli v Trst, letovanje Pa naj se še kar naprej imenuje Mlada brieza, so z referendumom potrdili. N. L. Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Bernardo Žuljan Rim »Polkovnik Redi« drevi v Miramaru got° dopišem in za prireditelje prav ovo mučnem iskanju, je končno °Pela v Trst kopija filma Polkovna madžarskega režiserja Ist- ffa Szaboja. »Izgubila« se je na dž 1 Rimom, kjer jo hrani Ma- . arska akademija, in Miramarom, nedeV* 9a mora^ Predvajati prejšnjo J dre enotedensko zamudo bomo torej p* johko gledali filmsko verzijo fTečbJ1^6 lra9ecRie polkovnika Al-cat- e<^°. Prisiljenega samomoril-daf- ,Se ie lela moral odpove-j. 1 globoko ljubljeni Avstro-Ogrski. 0 ve, če je bilo res tako. so tatova Zasačili ^enti letečega oddelka so včer Brn ra I- Mladoletna Lamberta V. čili nki- ’ lter 80 Ju okrog 2.30 zas J Wlzu Elizejskih poljan, kjer s ev;y^la z ukradenim fiatom 500 tak?rnCn° tatico TS 131142. Oba s stilaJ da sta si ga pril in Mna vol?a'u Med ulicama Fosco F*oh> ,Z°M' kjer je bil parkira ce ^ k° sta razbila stransko oke rekfn bufiualu tako, da sta c n° Povezala ustrezne žice. Rupel in Spadaro predstavila posebno številko revije »II Territorio« Na Festivalu Unita o Slovencih in sožitju Na pokrajinskem festivalu Unita in Dela na tržaškem nabrežju sta v četrtek zvečer Aldo Rupel in Stelio Spadaro predstavila posebno številko revije »H Territorio«, ki je kot znano v celoti posvečena problematiki slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter vprašanjem sožitja. V uvodu je Stelio Spadaro poudaril novost, ki jo predstavlja monografska številka revije, saj se ne dogaja pogosto, da bi tu obstoječe kulture med sabo neposredno komunicirale. Bistveno novost vidi Spadaro v tem, da revija II Territorio ni skušala prikazati manjšine kot nekakšen most, ali s kakšno drugo sleherno podobo, ki se konec koncev izkaže vedno za nepopolno, ampak je pokazala na slovensko manjšino kot na polnopravni in bistveni subjekt deželne družbe. Poudaril je še dejstvo, da se revija obrača pretežno na italijanski del prebivalstva in to že zaradi samega jezika. Spadaro vidi izvor konfliktov med tu živečimi narodi predvsem v geslu »En narod, ena država«. V svojem posegu je profesor Aldo Rupel najprej pripomnil, da je v reviji zastopanih več kot šestdeset umetnikov ali razumnikov. Posebej se je zaustavil pri problemu nasilja, ki ga nekateri pripadniki večinskega naroda izvajajo do manjšine. Rupel je mnenja, da je vzrok današnjega nasilja isti kot pred šestdesetimi leti, le oblika se je spremenila. Tarče tega nasilja pa so predvsem tisti, ki skušajo vzpostaviti neki dialog med tu živečimi narodi. Na koncu se je med predavatelji in publiko razvila živahna izmenjava mnenj. • Tržaška občina sporoča, da bo bazen B. Bianchi zaprt zaradi vzdrževalnih del od 4. avgusta do 28. septembra. Za informacije pri plavalnih organizacijah in oddelku Športne medicini, bo odprt vsak delavnik od 14. do 20. ure. Nedaleč od Salzburga Tržačan ob življenje Tržaška kvestura tudi včeraj ni i-mela podrobnejših informacij o tragični smrti 57-letnega Tržačana Giovanni-ja Bursicha, ki je bil po rodu iz Pirana, živel pa je v Ul. Giuliani 44, poročen z Antonio Vok. Njegovo truplo so predvčerajšnjim zjutraj našli avstrijski policijski agenti na produ nekega potoka, nad katerim se dviguje strma škarpa, v manjšem zaselku salzburške občine. Moški je imel na sebi le spodnje perilo. Kaže, da je z renaultom 5 zavozil s ceste in da se je v temi odpravil po pomoč. Ker ni poznal kraja, se ni zavedel strmega terena in je nenadoma zgrmel več metrov nižje. Kot rečeno uradnih verzij o dogodku ni, čeprav je znano, da so sodni zdravniki v Salzburgu opravili včeraj obdukcijo. Pogreb bo danes, 2. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sestre Marija, Viktorija in Delka, nečaki z družinami ter drugo sorodstvo. Posebna zahvala zdravnikoma Sal-viju in Maseju ter zdravnikom in o-sebju Centra za oživljanje glavne bolnišnice ter družini Fabris - Sancin. Ricmanje, 2. avgusta 1986 Ob smrti svojega člana in bivšega svetovalca Bernarda Žuljana iz Ric-manj izreka svojcem iskreno sožalje Sekcija SSk Dolina. Ob izgubi bivšega uslužbenca Bernarda Žuljana izreka svojcem iskreno sožalje Založništvo tržaškega tiska POLETNE PRIREDITVE Tržaške avtonomne turistične in letoviščarske ustanove RAZSTA VE: □ do 31. avgusta: Starinske mučilne naprave - na Gradu sv. Justa □ do 14. avgusta: Sanje o valčku - dunajska opereta v Italiji (zgodovinska razstava) v Palači Costami □ do 30. novembra: Maksimilijan od Trsta do Mehike - v Konjušnici Miramarskega parka □ do 23. avgusta: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - na sedežu Ustanove v Sesljanu □ od 3. do 5. septembra: Moda oblačenja v Trstu od 1700 do 1930 - na Gradu sv. Justa FESTIVAL OPERETE: □ do 14. avgusta v gledališču Rossetti: R. Banatzky in R. Stolz: Pri belem konjičku - 2., 3., 6., 8., 10., 12. in 14. avgusta KONCERTI: □ 4., 11., 15. in 18. avgusta: Mestna godba Giuseppe Verdi - na Trgu Unita □ 4. avgusta: Orkester Glasbene mladine Hrvaške - v štivanski cerkvi □ 11. avgusta: Modne operete - izbor ameriških musicalov v režiji Sandra Massiminija - na Gradu sv. Justa □ 1. septembra - 2. oktobra: X. glasbeni september, posvečen glasbi Maksimilijanovih časov in stoletnici smrti Franza Liszta - v katedrali sv. Justa in v Evangeličanski cerkvi KINO PREDSTA VE: □ do 9. avgusta: Festival opernega filma - na Gradu sv. Justa GLEDALIŠČE, POEZIJA: □ 14. avgusta: XII. natečaj narečne poezije - v Miljah DRUGE PRIREDITVE: □ do 30. avgusta: Luči in zvoki - v Miramarskem parku □ od 5. do 10. avgusta: Miljski avgust - kuharska umetnost in folklora - v Miljah □ 17. avgusta: Noro veslanje - v devinskem portiču poletne prireditve včeraj-danes kino ŠZ SLOGA prireja danes, 2., in jutri, 3. avgusta, v BAZOVICI ŠPORTNI PRAZNIK Danes od 20.30 dalje ples z ansamblom ZVEZDE, jutri pa z ansamblom TAIMS. Delujejo dobro založeni kioski. izleti Združenje Union Podlonjer-Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite - S. Stefano di Cadore. Odhod iz Trsta ob 6.30 s Trga Oberdan. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 61011. SPDT prireja enotedenski izlet od 23. do 30. avgusta v Dolomite z vzponi po normalnih in zavarovanih poteh na vrhove v bližini Corvare in Colfosca, kjer bodo udeleženci šotorili. Izlet vodi odbornik Ervin Gombač, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet bo z osebnimi avtomobili. SPDT prireja 10. avgusta avtobusni izlet v Cimo Sappado, od koder bo sledil vzpon na Creto Forato (2462 m), ki sodi med vrhove Poti prijateljstva. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno štiri ure; vpisovanje na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet je primeren za vse. PD KOLONKOVEC—ŽENJAN prireja dne 10. avgusta enodnevni izlet na Brione. Vpisovanje po tel. na št. 040/812281 ali 040/817380. Obvestilo kmečkim zavarovancem Zaradi tehnične zakasnitve pri tiskanju položnič je letos osrednji urad SCAU v Rimu posticipiral za mesec dni rok za poravnavo prvega obroka dodatnega pokojninskega prispevka kmečkih zavarovancev od 10. julija na 10. avgust. Patronat Kmečke zveze INAC poziva svoje varovance, naj se čimprej javijo s poštnima položnicama, ki jih dostavljajo v teh dneh na dom, za izračun odgovarjajočega zneska prvega obroka na osnovi agrarnega dohodka (najmanj 25.000 lir oziroma 12.500 za gorata območja). ZGONIŠKA SEKCIJA SSk prireja od danes, 2., do ponedeljka, 4. t. m. NAŠ PRAZNIK na občinskem igrišču v Zgoniku. Danes: ob 15. uri odprtje kioskov in začetek turnirja v briškoli, od 20. do 1. ure ples ob zvokih ansambla FURLA.N. GLEDALIŠČE ROSSETTI FESTIVAL OPERETE Drevi ob 20.30 premiera in jutri ob 18. uri prva ponovitev operete PRI BELEM KONJIČKU (R. Benatzky in R. Stolz). Druge predstave bodo: 6., 8., 10., 12. in 14. 8. MIRAMARSKI PARK Filmski pregled MAKSIMILIJAN IN HABSBURŠKI MIT (vstop prost) Drevi ob 21.30: Polkovnik Redi (Redi ezredes), dram., Madž.-ZRN-Avstr. 1985, 140'; r.Istvan Szabo; i. Klaus Maria Brandauer, Gundrun Land-grebe. (Originalna nem. verzija s fr. podnaslovi.) Jutri ob 21.30: Der MUller und sein Kind, dram., Avstr.-Ostr. 1911, 16’; r. VValter Friedemann-, i. Theodor Weiss, Else Heller; Die Zirkusgrafin, dram., Avstr.-Ostr. 1912, 17'; r. Felix Dorn-mann; i. Felix Ddrmann, Eugenie Ber-nay; Der Milionenonkel, dram., Avstr.-Ostr. 1913, 52'; r. Hubert Maris-chka in Alexander Kolowrat; i. Ale-xander Girardi, Hubert Marischka; Oberst Redi, dram., Avstr. 1924, 62'; r. Hans Otto L6wenstein; i. Robert Val-berg, Eugen Neufeld. (Originalne verzije. Ob glasbeni spremljavi Carla Moserja). GRAD SV. JUSTA FESTIVAL OPERNEGA FILMA Drevi ob 21.15: W. A. Mozart - Don Giovanni, glas., It. 1979, 160'; r. Joseph Losey; i. Ruggero Raimondi, Edda Mo-ser. (Vstopnice pri vhodu) TOR CUCHERNA JAZZ KONCERT Drevi ob 21. uri (pred istoimensko diskoteko): saksofonist Lee Konitz in ansambel. razstave V TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič. V umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini — Trg Vittorio Veneto 4 je do 19. avgusta odprta Mednarodna poletna umetniška razstava z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki: 11.00 - 13.00. V Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič iz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja. čestitke Danes se ADRIJANO MAVER sreča z Abrahamom. K temu jubileju mu iz srca čestitajo prijatelji planinci. Dragi ADRIJANO! Malček tukaj, malček tam tudi tebe kot naj- najmlajši srečal je Abraham. Drži svoja jadra močno napeta, da boš jadral srečno še na mnoga leta — ti želijo »Križarji«. Danes si bosta obljubila zvestobo DARJO in INGRID Vso srečo jima želi Godba na pihala Vesna - Križ Danes se končno vzameta INGRID in DARJO Da bi jima bila življenjska pot posuta s samimi veselimi notami jima zapoje Dekliški zbor Vesna Mojemu predragemu stricu ADRIJANU prisrčno čestitam za 50. rojstni dan in mu želim še enkrat toliko let med nami Ana. Čestitkam se pridružujejo Dragica, Ramiro in Marija ANAROŽA in BORIS PANGERC sta stopila v zakonski stan. Svojemu prolesorju in njegovi izvoljenki čestitajo in želijo vse najboljše na novi življenjski poti ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. V četrtek sta se poročila ANAROŽA SLAVEC in BORIS PANGERC Vso srečo na novi življenjski poti jima želi KD V. Vodnik. menjalnica NAKUPNI TEČAJI 1. 8. 1986 Ameriški dolar . 1.420,— Japonski jen 8.— Nemška marka 684,50 Švicarski frank 851. Francoski frank 209,- Avstrijski šiling 97. Holandski florint 606. - Norveška krona 190.— Belgijski frank 32,— Švedska krona 203. Funt šterling.' . 2.120. Portugalski eskudo 9. Irski šterling . 2.010. Španska peseta 10.— Danska krona 180. Avstralski dolar 800. - Grška drahma . . 10.— Debeli dinar • 3.— Kanadski dolar .: .. 1.020. Drobni dinar 3.— Danes, SOBOTA, 2. avgusta ŠTEFAN Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.34 — Dolžina dneva 14.46 — Luna vzide ob 1.18 in zatone ob 17.02 Jutri, NEDELJA, 3. avgusta LIDIJA PLIMOVANJE DANES: Ob 3.07 najnižje -48 cm, ob 10.19 najvišje 21 cm, ob 14.48 najnižje 3 cm, ob 19.14 najvišje 34 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 27,3 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb raste, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Denise Bellini, Daniele Veronesi, Soraya Simicich, Ivana Ma-horcic, Monica Scodini, Rosa Marchetti, Giulia Canal. UMRLI SO: 81-letna Rosalia Turco, 68-letni Carlo Martelanz, 63-letni Giovanni Bernardo Zuljan, 92-letna Maria Braico, 74-letna Vincenza Ligambi, 43-letni Silvano Deluca, 78-letni Mario Bastiani, 59-letni Guido Zwar, 81-letna Anna Eisner, 83-letna Anna Sforzina, 60-letna Silva Deponte, 85-letni Guido Centazzo. OKLICI: uradnik Roberto Filipaz in uradnica Jessica Zacci, sindikalist Renato Kneipp in brezposelna Tatiana Malalan, uradnik Paolo Gigli in uradnica Nives Cramer, gasilec Frank Bjekar in uradnica Alessandra Flego, bančni uradnik Amedeo Riaviz in univerzitetna študentka Roberta Reggiani, poštni izvedenec Michele Giacca in učiteljica Susan-na Maraspin, administrator Fabrizio Var-giu in uradnica Caterina Cavalcante, delavec Gabriele Bartolotta in uradnica Maria Cristina Schettino, karabinjer Ro-sario Paparo in šivilja Claudia Diga, varnostni agent Ferdinande Russo in gospodinja Leonilda Buono, zidar Paolo Dario Vescovi in uradnica Barbara Sedmak, univertzitetni docent Giorgio Marsico in uradnica Laura Maria Caterina Monate-ri, bolničar Fabio Scherillo in bolničarka Rosalba Stuppia, delavec Emilio Giuris-sich in brezposelna Barbara Vascotto, polagalec ploščic Massimo Boz in trgovka Liviana Fontanot, uradnik Pierpaolo Grego in uradnica Livia Fiorentin, inštalater Bruno Framaligo in prodajalka Laura Gridelli, mehanik Cesare Pissacco in prodajalka Maria Angela Demarchi, zdravnik Fabio Ardesi in zdravnica Na-dia Cressani, komercialni izvedenec Paolo Giacinto Bonazzi in okulistka Barbara Fantoma, delavec Gianni Benussi in točajka Rosalia Morici, delavec Dušan Pečar in risarka Maria Virdi, delavec Mau-ro Agostinis in uradnica Nirvana Diotal-levi, trgovec Marino Romito in vzgojiteljica Lorenza Lorenzutti, delavec Antonio Vattovaz in delavka Gianna Birolla, radiotehnik Silvio Bratuš in uradnica Katerina Serdinsek, kurir Giorgio Radio-ni in delavka Gara Cirina, železničar Miroslave Lisjak in bolničarka Loredana Morgan, delavec Leonardo Salimbeni in gospodinja Grazia Gentile, delavec Mau-ro Grattagliano in prodajalka Cinzia Rutar, točaj Davide Grigio in gospodinja Luisa Trento. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. julija, do sobote, 2. avgusta 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Ori-ani 2, Trg Venezia 2. MILJE - Viale Mazzini 1. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba — od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. MILJE - Viale Mazzini 1. ZGONIK (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba 6d 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve KD J. RAPOTEC priredi vaško šagro 2., 3. in 4. t. m. Vabi vse na prijetne večere v družbi ansamblov Taims in Pomlad. V kioskih vam nudimo pristno vinsko kapljico in specialitete na žaru. Vabljeni! ARISTON - 21.30 La mla Alrica, dram., ZDA 1985; r. Sidney Pollack; i. Robert Redford, Meryl Streep. LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Witnes-il testimone, dram., ZDA 1985, 110'; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, Kelly McGills. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Marina e 11 suo cinema, pom., □ □ EDEN - Zaprto do 13. avgusta. EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta. EXCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 22a vlitima, nessun testimone, krim., Fr. 1985, r. Jose Pinheiro; i. Alain Delon, Eva Darlan. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Demoni, It. 1985 86'; r. Dario Argento; i. Natasha Hovey, Umberto Barberini. □ PENICE - Zaprto do 21. avgusta MIGNON - 18.00, 22.15 Mishima, dram.; ZDA 1985, 115’; r. Paul Schrader; i. Ken Ogata, Kenji Sarvada. CAPITOL - 16.00 22.00 I 4 delTOca sel-vaggia II, dram., VB 1986, 127’; r. Peter Hunt; i. Scott Glenn, Edward Fox. ALCIONE - Zaprto. NAZIONALE III 16.30, 22.00 Antarctica, dram., Jap., 1985, 97'; r. Koreyoshi Ku-rahara; i. Ken Takakura, Tsuneiko Wa-tase. LUMIERE FICE - Zaprto do 29. avgusta. VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Bocche calde, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razna obvestila ŠD VESNA prireja danes, 2., in jutri, 3. t. m., VAŠKO ŠAGRO v Križu. Danes ples z ansamblom Prizma, jutri ob 21. uri žrebanje loterije in nato ples z ansamblom Lojzeta Furlana. MLADINA IZ VRHPOLJ pri Kozini prireja 2„ 3. in 4. avgusta 6. TRADICIONALNI VAŠKI PRAZNIK. Danes, 2. avgusta, bo za zabavo poskrbela pevka Neda Ukraden s svojim ansamblom. Jutri in v ponedeljek pa se boste zavrteli ob zvokih ansambla Akordi. Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačim črnim vinom ter odličnim breskovcem. ANPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bodo uradi zaprti zaradi letnega počitka do 31. avgusta 1986. mali oglasi ZARADI nenadne bolezni sva prisiljena odpovedati 10-dnevni izlet v Turčijo z agencijo Aurora (od 3. do 14. avgusta). Cena je 790.000 lir. Morebitna zainte-resiranca naj se javita na tel. št. 227365. PRODAM vespo PX 200, prevoženih 17.000 km, letnik '82, za 1.300.000 lir. Tel. 040/212417. PRODAM moped bravo piaggio v zelo dobrem stanju. Tel. 0481/21517. PRODAM avto alfa sud v dobrem stanju. Tel. 280754. PRODAM brejo mlado kravo. Tel. 226596 od 12. do 14. ure in od 19. do 21. ure. PRODAM vespo PX 125 E, letnik '84, rdeče barve, cena po dogovom. Tel. 225796, VIŠJEŠOLKA nudi lekcije do pričetka šolskega leta nižješolcem in osnovnošolcem. Telefonirati na št. 040/417025 vsak dan v jutranjih urah. NA RABU oddajam eno- ali dvoposteljne sobe z odličnim zajtrkom in čistočo. Za informacije telefonirati na št. 040/820630 od 7. do 8. ure zjutraj ali okroglS. ure. V MESECU AVGUSTU oddam garsonjero v Izoli za počitnice. Tel-003866/62164 v večernih urah ali na št. 003866/61421. ODDAJAM stanovanje v Izoli za avgust, cena po dogovoru. Tel. 003866/62164 — zvečer. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran. PRODAM vespo PX 125 E, letnik '84 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. od 19.30 do 20.30 na št. 040/418105. FINANČNA DRUŽBA išče za novoustanovljeno agencijo na Krasu sposobno uradnico. Pismene ponudbe pod šifro »Finančna družba« na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika,' Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. Trgovina čevljev »SONJA« Prosek 6 Vas vabi na otvoritev nove trgovine danes, 2. avgusta, ob 18. uri KNJIGARNA - PAPIRNICA »LEONARDO« popolna izbira šolskih in pisarniških potrebščin \ igrače — knjige MILJE — Korzo Puccini 6 — Telefon 274688 SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN sklad mitja čuk jelka cvelbar Novogoriška ambulanta za motnje v razvoju Obširnost nalog strokovnjakov, ki naj bi zagotavljali otrokom in mladini v obdobju rasti in razvoja možnosti za optimalni psihomotorični in psihosocialni razvoj, zahteva multidisciplinarni pristop. To je bila osnovna misel, ki je vodila novogoriške zdravstvene delavce do prvega zametka Ambulante za motnje v razvoju leta 1981. Taka ambulanta se opira na osrednjo figuro - zdravnika. Ta kot nekakšen "manager zdravja" to obliko zdravstvenega varstva organizira in jo razširja na sodelavce, ki so psiholog, logoped, defektolog, fizioterapevt, socialni delavec, pedagog, patronažna sestra in drugi. S temi uvodnimi besedami je dr. Viljem Ščuka, po rodu Tržačan, pedopsihiater in šolski zdravnik v Novi Gorici, orisal namen nove strokovne enote ob formalnem nastanku Ambulante za motnje v razvoju, leta 1983. Obiskala sem ga na novogoriški posebni šoli "Kozara", kjer ima ambulanta svoj sedež Visokoraslemu dr. Ščuki, ki ga nenehno delo z mladino ohranja izredno mladostnega, je gladko stekla beseda o razvojnih problemih otrok: »Deset let sem bil šolski zdravnik v dispanzerju za šolske otroke v Novi Gorici. Tam smo z drugimi kolegi opažali, da je veliko otrok s težavami, ki jih ne moremo pripisati čisto telesnim boleznim. Zdelo se nam je potrebno poiskati vzroke zanje in ugotoviti število otrok s težavami nesomatskega izvora.« »Tako se je torej porodila zamisel ° posebni obravnavi otrok.« »Tako je. Menili smo, da bi bilo izključno psihiatrično obravnavanje otrok le preozko, ker je otrok bitje v razvoju in če kdo lahko učinkuje celovito, sproščeno in spontano, je to otrok. Odrasle je alienirano socialno okolje že tako deformiralo v vedenju in čustvovanju, da je pri odraslem možno ločevati psihiatrijo od somati-ke. Pri otroku pa ne gre.« »To pomeni, da otrok popolnoma drugače reagira na motnje v okolju?« »Zlasti predšolski otrok, pa tudi drugi. je na srečo zelo spontan in se vsaka motnja v socialnem okolju - v dru- žini, v šoli, v vrtcu, doma ali kjerkoli pač otrok deluje - takoj odraža na njem.« »Torej je za dobro počutje otroka potrebnih več faktorjev?« »Prišli smo na idejo, da je otrokovo zdravje determinirano telesno, duševno in socialno. Zato naj bi naša ambulanta obravnavala vse odklone od tega zdravja. Telesno v smislu njegovih gibalnih funkcij, kajti gibanje je prva reakcija otroka v svetu, ko se rodi. Z gibanjem se otrok uči tudi vse ostalo. V svoje delo v ambulanti torej projiciramo vso gibalno sposobnost otroka, po njej njegove kognitivne sposobnosti in seveda njegovo čustveno in socialno delovanje.« »Kako lahko dosežete ta spoznanja o otroku?« »Predvsem moramo poznati osnovne bioritme okolja in otrokov lastni bioritem. Posebej se zanimamo za bioritem v vrtcih in v šoli. Vsako razhajanje teh ritmov, vsako njihovo časovno nesoglasje že povzroča pri otroku napetost, ki je ali čustvena ali vedenjska ali se kaže v storilnosti.« »Kako pa rešujete te odklone?« »Naš fizioterapevt se ukvarja z gibalnimi motnjami otrok. Paciente, ki so kakorkoli gibalno moteni, nam pošiljajo šolski zdravniki. Včasih pa že v vrtcu ugotovijo pedagogi, da je otrok neroden, neokreten ali hiperkinetičen - v nenehnem gibanju. Zelo sodelujemo z bolnico na Stari gori, kot z odličnim diagnostičnim centrom. Ti strokovnjaki nam pomagajo pri predšolskem diagnosticiranju motenj v gibanju. Ko tak otrok postane šoloobvezen, postane hkrati naš pacient in je toliko časa v naši obravnavi, dokler ne doseže neke zanj optimalne stopnje gibal-nosti.« »Toliko za motorične odklone pri otrocih, kako pa z ostalimi motnjami?« »Pri ostali somatski diagnostiki si pomagamo s pediatričnim oddelkom novogoriške bolnice. Za kompleksnejšo diagnostično obravnavo pa se poslužujemo strokovnjakov na ljubljanski otroški kliniki, ki ima lastni psihiatrični oddelek, s katerim redno sodelujemo in s psihiatrično kliniko, ki ima svoj oddelek za mladostnike.« »Torej gre za otrokovo mentalno zdravje.« »Tu pri nas ugotavljamo poleg gi-balnosti tudi otrokovo mentalno sposobnost. Prvo, kar lahko zdravnik odkrije, so razne genetske motnje ob rojstvu. Že pri sistematičnih pregledih v vrtcu lahko pediater ugotavlja odstopanja od psihosomatičnega razvoja otroka. Tako iz šole pošiljajo otroke k nam. Lahko samo k logopedu, če gre za govorne motnje, lahko samo k psihologu, če so mnenja, da je otrok mentalno deficitaren. Vsak otrok pa gre v končni fazi skozi celoten naš tim, ki ga v celoti obravnava, multi-disciplinarno, čeprav gre le za govorno, gibalno ali mentalno upočasnjenost.« »Torej ga celostno proučite. Kaj pa program dela z otrokom?« »Na zimo se dogovorimo, kdo bo delal najprej, kdo bo otroku pomagal „ terapevtsko: naša ambulanta, sami starši, ki so prvi naši pomočniki, vrtci, vzgojitelji, šolski svetovalni delavci -posebni nepedagoški strokovnjaki na šoli iz vrst psihologov, pediatrov, defektologov. Seveda tudi zdravniki dispanzerjev, bolnic in drugih ustanov.« »S katerimi motnjami se najpogosteje srečujete?« »Največ otrok prihaja k nam zaradi specifičnih razvojnih zaostankov. Kar ena tretjina otrok je takih.« »Kateri so ti specifični razvojni zaostanki?« »To so motnje v branju, pisanju, kot je legastenija, motnje računanja, dis-kalkulija, motnje govora, ječanje, slab izgovor. Te motnje se kažejo s slabšim učnim uspehom. Zanimivo je, da je največ takih motenj pri tistih narodih, ki so najmanj tolerantni do otrok. Moram povedati, da smo Slovenci, podobno kot Nemci in Švicarji bolj strogi od Francozov in Italijanov. Zato največ legastenikov beležijo v Nemčiji, Avstriji, Švici in v Sloveniji; dosti manj Francozi in Italijani, Hrvati in Srbi. To je pri Slovencih posebna značilnost: strogost, nepopustljivost, ambicioznost malega naroda, ki hoče narediti iz vsakega otroka nekaj. To ima svoje pozitivne, pa tudi svoje negativne plati.« (se nadaljuje) filmi na tv zaslonu VOZNIKI - The Driver, 1978. Režija: VValter Hill. Igrajo: Ryan 0'Neal, Bruce Dern, Isabelle Adjani, Ronee Blakley. TV Ljubljana, danes ob 22.05. V filmu nastopajo tri glavni liki: the Driver (voznik), the Detective (policaj) in the Player (igralka). Divja vožnja Ryana 0'Neala pa je glavni adut Hillovega akcijskega filma. Ameriška kritika ga je popolnoma uničila, češ da je film le dober spektakel in odlična reklama avtomobilskih gum. SHAFT COLPISCE ANCORA - ShafFs a Big Score, 1972. Režija: Gordon Parks. Igrajo: Richard Roundtree, Moses Gunn, Joseph Mascolo. RAI 2, danes ob 20.30. Serija filmov o Shaftu, mišičastem črnskem detektivu posnema bolj znano in uspelo serijo o Jamesu Bondu. Taki filmi imajo skupnega hiter ritem, napete in kričeče akcijske prizore in zapleteno špijonsko ali mafijsko ozadje, iz katerega se glavni junak vedno izmaže. Negativni junaki so seveda premagani in končajo za rešetkami. SCUSI, DOVT IL FRONTE? - Which Way to The Front? - Oprostite, kje je fronta?, 1970. Režija: Jerry Lewis. Igrajo: Jerry Lewis, Jean Murray, Retegu-attro, jutri ob 11.20. Komika Jerryja Lewisa je v letih 60 prodrla med širšo publiko predvsem v Ameriki. Predstavlja inovacijo komedije, ki temelji na originalnih gagih. Lewis dela dovtipe iz mnogih problemov sodobne ameriške družbe. V filmu Wich Way to the Front? obravnava ameriško vojsko v drugi svetovni vojni. Ameriški milijarder zbere zasebno vojsko in se izkrca na Siciliji, kjer z raznimi duhovitimi domisleki premaga sovražnika. L'ULTIMA VOLTA CHE VIDI PARIGI - The Last Time I Saw Pariš — Ko sem zadnjič videl Pariz, 1954. Režija: Richard Brooks. Igrajo: Elizabeth Taylor, Van Johnson. Canale 5, jutri ob 16.20. Brooksov The Last Time I Saw Pariš je imel izreden uspeh v letih 50, čeprav ga kritika ne uvršča med njegove boljše filme. Gre za zgodbo mladega para, ki se poroči. Po nekaj letih zakonskega življenja se ločita, ona umre in mu pusti otroka. V filmu izstopa v glavni vlogi Elizabeth Taylor. LA CONGIURA DEGLI INNOCENTI - The Trouble vith Harry - Težave s Harryjem, 1955. Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Edmund Gvvenn, Mildred Natwick, John Forsythe. RAI 1, v ponedeljek ob 20.30. S težavami s Harryjem se je Hitchcock lotil črnega humorja. Vizualno lepo in vznemirljivo zgodbico je povzel po istoimenskem romanu Jacka Tervorja Storyja. Zgodba se dogaja na vermontskem podeželju, kjer deček odkrije Harry-jevo truplo. Težava s Harryjem je v tem, da noče ostati pokopan, sicer njegova smrt nikogar pretirano ne vznemiri, ampak povzroči veliko zmešnjave. Njegovo truplo zmerom znova izkopljejo in spet pokopljejo, kar ponuja zdravo misel, da so v življenju še hujše stvari kot smrt. BERRETTI ROSSI - The Red Beret - Rdeče čepice, 1953. Režija: Terence Yo-ung. Igrajo: Alan Ladd, Susan Stephen, Leo Genn. RAI 3, v ponedeljek ob 22.35. Ameriškega padalca peče vest, ker se čuti kriv smrti tovariša. V bitki pri Arnhemu ima priložnost, da zavrne tegobno zavest krivde, pridobi slavo in se zaljubi. Bitko pri Arnhemu je Young obravnaval v svojem dokumentarcu. V The Red Beret je dogodek pripovedno izoblikoval glede na vlogo zvezdnika Alana Ladda. V fijmu so posebno zanimivi kričeči vojni prizori. Fuga dal Bronx, Italia 1, ob 22.30 Razni potepuhi, ki živijo v podzemlju New Yorka, se z vsemi močmi borijo proti gradbenim špekulantom... C rai 1__________________________ 13.00 Balet: Maratona d'estate 13.30 Dnevnik 13.45 Film: E' simpatico ma gli rompe-rei il muso (kom., Fr. 1972, r. C. Sautet, i. Y. Montand, R. Schnei-der) 15.30 Risanka: Le avventure di Pitfal 15.50 Športna oddaja: Sabato sport.17.00 Otroška oddaja: Spe-ciale II sabato dello zecchino 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Verska oddaja 18.20 Dokum.: II miracolo della vita 18.40 Nadaljevanka: Le avventure di Galeb Williams 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20-30 Variete: Sotto le stelle, vodi Ed-wige Fennech ^1.50 Dnevnik 22-00 Dokumentarec: Espana - Guerra civile (2. del) 20.05 Film: Sesso, peccato e častita (kom., VB 1961, r. S. Gilliant, i. P. Sellers, R. Huntley, 1. del) 0.10 Dnevnik - zadnje vesti j RAI 2 | 11.15 Televideo 13.00 Dnevnik 13.15 Dnevnik. Bella Italia 13.45 Izžrebanje loterije 13.50 Nanizanka: Saranno"famosi - Re-gole 14.15 Mladinska oddaja: Lavventura 16.50 Film: Aggrappato ad un albero, in bilico su un precipizio, a stra-piombo sul mare (kom., Fr. 1971, r. S. Korber, i. L. De Funes) 18.20 Športne vesti 18.30 Nanizanka: Un caso per due 19.40 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.20 Športne vesti 20.30 Film: Shaft colpisce ancora (pust., ZDA 1972, r. G. Parks, i. R. Roundtree, M. Gunn). Črnopolti detektiv raziskuje vzroke bratove smrti in odkrije marsikaj nepričakovanega 22.15 Dnevnik 22.25 Variete: II cappello sulle ventit-re 23.20 Dnevnik 23.30 Športne vesti [ RAI 3 ] 11.45 Televideo 18.25 Šport: kolesarstvo 19.00 Dnevnik 19.25 Informativna oddaja: La macchi-na del tempo 20.00 Informativna oddaja: Scuola aperta 20.30 Opera: Otello (G. Verdi) 23.00 Dnevnik 23.25 Glasbena oddaja: La perfezione di uno spirito sottile Louis De Funes v filmu Aggrappato ad un albero..., RAI 2, 16.50 ^ CANALE5 8.30 Nanizanke: Mary T ler Moore, 8.45 Maud _ 9.15 Aliče a-45 Film: Dottore nei gu (kom., ZDA 1963, r. : Thomas, i. D. Bogard ,. M. Demongeot) L30 Nanizanki: Love Bo< . 12.30 Lou Grant •30 Film: Caporale di gio nata (kom., It. 1958, C. L. Baraglia, i. J i r Arena, N. Manfredi) •30 Film: Carabiniere cavallo (kom., It. 196 r. C. Lizzani, i. N. Mai i ? » fredi, M. Arena) •30 Nanizanke: II mio am co Ricky, 18.00 L'alb< ro delle mele, 18.t Dalle nove alle cii que, 19.00 Arcibald »30 SvnigLben, o, daj a: La corrida, voi 23 o« Corrado ■00 Informativna oddaj 24no ”ar*amentoin H-0U Nanizanki: Fifty Fift 1-30 Sceriffo a Ne York LSL RETECUJATTRI 8-30 Nanizanki: I giorni Brian, 9.20 Mary I 1010 FJilm: La storia di Pat cia Neal (dram., ZI 1981, r. A. Harvey, i. G. Jackson, D. Bogarde) 11.50 Nanizanka: Switch 12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Jo-sie and The Pussycats, Don Chisciotte, Banana Splits, She-Ra 14.15 Nanizanke: Bravo Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton 15.45 Film: Due numero per-fetto (kom., ZDA 1982, r. M. Pressman, i. L. La-vin, P. O' Neal) 17.50 Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Arabes-que, 19.30 New York New York 20.30 Film: Vacanze romane (kom., ZDA 1953, r. W. Wyler, i. G. Pečk, A. Hepburn) 22.50 Nanizanke: Cassie & Co, 23.40 Vicini troppo vicini, 0.101 Ropers 0.40 Film: I pionieri dellul-tima frontiera (Caccia-tori di lupi) (dram., ZDA 1967, r. S. Hayers, i. R. Tushingham, O. Reed) ITALIA 1 8.30 Nanizanki: Sanford and Son, 8.45 Daniel Boone 9.30 Film: Un napoletano nel Far West (vestern, ZDA 1955, r. R. Row-ling, i. E. Parker, R. Taylor) 11.00 Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.30 T. J. Hooker 14.15 Športna oddaja: Šport spettacolo 15.00 Nanizanka: Fantasi-landia 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Thunder-bird, Holly e Benji, Lo specchio magico 18.00 Glasbena oddaja: Musiča e 19.00 Nanizanka: Street-hawk 20.00 Risanka: Occhi di gat-to 20.30 Nanizanki: A-Team, 21.25 Dimensione Alfa, 22.20 Hardcastle and McCormick 23.15 Športna oddaja: Grand Prix 0.25 Glasbena oddaja: Dee-jay television BlUIfM TELEPADOVA 14.00 Nadaljevanka: La cit-tadella 15.30 Nanizanka: Missione impossibile 16.30 Nanizanka: Viaggio in fondo al mare 17.30 Risanke: Kimba, 18.001 predatori del tempo, 18.30 Uomo tigre, 19.00 Charlotte 19.30 Nanizanka: Laredo 20.30 Film: Toccarlo... porta fortuna (kom., ZDA 1975, r. C. Miles, i. R. Moore, S. York) 22.30 Športna oddaja: Catch - svetovno žensko prvenstvo 23.30 Film: II mercante della morte (dram., ZDA 1972, r. P. Wendkos, i. L. Luckinbill, J. Pettet) 1.00 Nanizanka: Missione impossibile % TELEFRIULI 13.30 Nanizanka: L'uomo e la citta 14.30 Risanka: Hanna e Barbera 15.30 Glasbena oddaja: Mu-sicale 18.30 Dokumentarec: Le me-raviglie della natura 19.00 Nanizanka: Un egui-paggio tutto matto 19.30 Dnevnik 20.40 Nanizanka: Padre e figlio investigatori speciali 22.00 Športna oddaja: Mun-dial86 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Skag I teleouattro (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti | RTV Ljubljana______________ 15.30 Poročila 15.05 Otroški spored: Ponovitev oddaj - Smer deveti otok (4. del) 15.50 Video serija: Vroče-hladno 16.20 Poučna oddaja: Ustvarjalne igre - Črka v barvi 16.35 Narodni parki: Kornati 17.05 Angleška dokumentarna serija: Amazonka - Zlata reka (ponovitev 6. dela) 17.50 Mladinski film: Francis v hiši strahov 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.50 Dokumentarna serija: Turčija -Rojstvo človeka (1. del) 20.15 Zrcalo tedna 20.30 Lutkovna serija: Muppet Show 21.00 Vedno lepe melodije - Vransko 86 21.20 Risanka 21.30 Dnevnik 21.55 Vremenska napoved 21.58 TV nocoj in jutri 22.05 Film: Voznik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40-10.00 Glasbeni almanah (1. del); 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 11.40-13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.00: Na počitnice!; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poletni mozaik (1. del): Poti do branja, Beležka: Filipi-ke in jeremijade Ivana Cankarja; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramska vetrov-nica: Boginja iz Sesljanskega zaliva (4. del); 18.40 Poletni mozaik (zadnji del). LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Glasba; 10.05 Odprto za kulturno-zabavni program; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Škatlica z godbo,- 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00-23.00 Slovencem po svetu, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno: Jože Šmit: Pesmi; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 — 5.00 Nočni program. ~TV Koper 17.00 Nanizanka: Bellamy 18.00 Nadaljevanka: Tra 1'amore e il potere 18.55 TV Novice 19.00 Nanizanka: Avventure in alto mare 20.30 Glasbena oddaja 22.10 TVD - Vsedanes 21.55 Operna glasba 23.00 Balet 23.30 Nanizanka: Il brivido delFimpre-visto Iz filma Toccarlo porta fortuna, EURO TV, 20.30 RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 V soboto z 11.30 Na prvi strani; 11,40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.30 - 20.00 Popoldanski glasbeni program; 15.00 I magnifici sette; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...; 20.00- -6.00 Nočni program Radia Koper. RADIO OPČINE 10.00 Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? - vodita Gabrijela in Martina 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko. Policija vabi šoferje na previdnost Danes in jutri na vseh naših cestah predviden gost avtomobilski promet Strokovnjaki pravijo, da bomo v teh dneh imeli na italijanskih cestah najbolj gost promet v vsej poletni sezoni. Tega je bilo vse polno že ob prejšnjem koncu tedna, vendar ga bo te dni še več. Večina italijanskih tovarn je namreč včeraj za nekaj tednov zaprla vrata. Ljudje so odšli ali odhajajo na masovne dopuste. Velika večina dopustnikov uporablja osebne avtomobile. Istočasno prihaja do zamenjave tujih dopustnikov na vseh jadranskih plažah, tako na italijanskih kot na jugoslovanskih. Prometna policija je že včeraj poostrila nadzorstvo na vseh cestah in avtocestah. Tovornjakom ni dovoljena vožnja v vseh teh vikendevskih dneh. Policisti bodo ostro nastopali proti kršilcem. Prometniki pa vabijo vse uporabnike cest, da v teh dneh previdno vozijo. Na začetku avtoceste pri Moščeni-cah so že večraj imeli veliko prometa. Pričakujejo, da ga bo danes še več, še več od tistega izrednega, ki so ga zabeležili prejšnjo soboto dopoldne, ko so morali avtomobilisti v več kolonah tudi do pol ure čakati predno so izstopili z avtoceste ali vstopili vanjo. Sicer so že včeraj od vsega začetka iz drugih krajev prihajale novice o gostem prometu. V Mestrah sta bili v četrtek popoldne deset kilometrov dolgi koloni. Poleg vsakdanjih potnikov je bilo veliko italijanskih in tujih turistov namenjenih tako v Jesolo, Ca-orle, Lignano in Gradež, kot tudi dalje v Jugoslavijo. Precej gost promet so imeli včeraj že od ranega jutra tudi na avtocesti iz Avstrije v Videm. Pri Vidmu je prišlo do že običajnega čakanja na izstopu. Še huje bo seveda danes. Domačim dopustnikom, ki se bodo danes podali na pot, svetujemo da se, kar se tiče avtoceste, sploh ne posluži-jo postaje pri Moščenicah. Bolje in lažje bo zanje vstopati ali izstopati v Redipuglii ali v Vilešu. Kdor pa je namenjen v Gradež je bolje, da gre na pot zelo zgodaj. Kdor pa želi v Lignano naj gre po navadni državni cesti. Ob izstopu z avtoceste pri Latisani bodo brez dvoma dolge kolone tujih dopustnikov. Previdno vožnjo torej, danes in jutri. Nocoj zaključek filmov na Gradu S filmom Piccoli fuochi se bo nocoj na grajskem dvorišču zaključil spored osmih filmov iz selekcije za nagrado Sergio Amidei. Film je režiral Peter V četrtek je z letalom iz Benetk odpotovala skupina enajstih mladih Kanadčanov in Kanadčank, ki so bili mesec dni gostje goriških družin. Med temi je bilo tudi nekaj slovenskih, zaradi tega so se mladi z onkraj luže seznanili tudi z našo manjšinsko problematiko. Nekateri med njimi so imeli tudi intervju s sodelavcem našega dnevnika. Mladi so prišli k nam na obisk v okviru izmenjave organizacije C1SV. Z Norveške se sredi prihodnjega tedna vrne podobna skupina C1SV, ki tam letuje tri tedne. Še prej je bilo enajst Norvežanov gost v goriških družinah (priključile so se tudi nekatere tržaške družine). Tudi med temi je nekaj Slovencev. Sicer pa mladina zelo rada potuje. To opazimo tudi med slovensko, še Del Monte, ki je, skupaj z Giovanni-jem Pascuttom, tudi avtor scenarija. V glavnih vlogah nastopajo Valeria Go-lino, Dino Jaksic, Carlotta Wittig, Mario Garriba in Ulisse Minervini. Predvajanje se bo pričelo ob 21. uri. V filmu Piccoli fuochi nadaljuje Del Monte z raziskovanjem otroškega sveta, ki ga je pričel že v Piso Pisello (1981). V dvoumnih in sanjavih odnosih med dečkom in njegovo baby-sitter (Valeria Golino) nam režiser počasi razkriva svet pravljičnih, nato pa že odločno erotičnih otroških sanj. V prepletanju resničnega in imaginarnega sveta nam posreduje otroško negotovost in potrebo po absolutnih resnicah. zlasti študirajočo mladino. Bolj kot na daljše počitnice v kakem kampu ob morju (kopanje imajo, itak na razpolago poleti skoro vsak dan) se mladi odločajo za bolj zanimive počitnice. Že lani smo v našem dnevniku objavili več pogovorov s slovenskimi mladinci, ki so bili na potovanju po Turčiji, Španiji, Angliji, na Irskem, v Parizu, na študiju jezikov v Angliji ali v Sovjetski zvezi. Na podobna potovanja je v teh dneh šlo kar precej slovenskih fantov in deklet. Se zlasti je letos v modi Velika Britanija, kamor je precej mladih šlo na tečaje angleškega jezika za tujce. Mladi potujejo z vlakom, avtomobilom, z avtostopom, najsrečnejši pa z letalom. Ob povratku jih bomo povabili na razgovor v našo redakcijo. Naša mladina poleti zelo veliko potuje Trije goriški gasilci od danes po dolgih letih dela v pokoj Danes bodo trije gasilci iz goriške gasilske postaje zadnjič oblekli delovno uniformo in s tem bo njihovega večletnega službovanja konec. Vrste upokojencev bosta ojačila Guglielmo Kont iz Krmina, dolgoletni vodja izmene v goriški gasilski postaji ter Gi-ovanni Badin iz Koprivnega. Novopečeni upokojenec je tudi Francesco Marin iz Gradeža, ki je celih 15 let načeloval gasilski postaji v Tržiču; tr-žiška in ronška gasilska postaja na letališču imata namreč svoje glavno poveljstvo v Gorici. Vsi trije bodo letos dopolnili svojo 57. leto starosti, ki je za gasilce pogoj za upokojitev. Vsi trije so vsa leta službovanja vselej vestno opravljali svojo redno delo in so se tudi udeležili vseh zunanjih posegov na katerem so sodelovali goriški gasilci. Večkrat so tudi goriški gasilci nudili svojo pomoč pri odpravi posledic naravnih katastrof ali pri omejevanju zavestno opravljene škode ali sabotaZ. Ena izmed najbolj zahtevnih akcij je nedvomno bilo gašenje požara v naftnih cisternah na območju dolinske občine. Francesco Marin, Guglielmo Kont in Giovanni Badin so z goriško ekipo pomagali tudi žrtvam velike poplave, ki je prizadela Italijo leta 1966 in nesebično so se trudili pri odpravi posledic potresa, ki je pred 10 leti opustošil Furlanijo in tistega, ki je razdejal večji del Kampanje. Požar v župnišču v Podturnu Nenaden požar, ki je v nepojasnjenih okoliščinah izbruhnil med kupi starega papirja, je včeraj okrog 12. ure povzročil večjo škodo v župnišču v Podturnu. Ogenj je izbruhnil pod lopo za košarkarskim igriščem tik ob cerkvi. Tam so bili uskladiščeni papir in stari kartoni, ki so jih mladinci pred kratkim nabrali po rajonu. Požar se je začel prav v kupu papirja in se nato naglo razširil na ostrešje lope. Plamene sta zapazila dečka, ki sta se igrala na bližnjem igrišču. Najprej sta jih skušala pogasiti sama, ko pa jima je postalo očitno, da tega ne bosta zmogla, sta poklicala gasilce. Poseg le-teh ni preprečil, da bi ogenj zajel stari fiat 127, ki ga je podturnski župnik don Ruggero hranil pod isto lopo, treh hladilnikov, nekaj starega pohištva in drugega orodja. Zaradi dima je očrnel zunanji zid župnišča, vročina pa je vzrok, da so popokale šipe na nekaterih oknih. Delo gasilcev se je zaključilo v dobri uri, nakar so v župnišču pričeli z inventarjem škode, ki naj bi dosegala kak milijon lir. Tovornjaka trčila pri Ločniku Včeraj okoli poldneva se je pripetila v Ulici Brigata Re prometna nesreča med dvema tovornjakoma. Dinamika nesreče ni povsem jasna, toda po podatkih, ki so nam jih posredovali orožniki naj bi zaneslo tovornjak, ki je vozil v smeri iz Ločnika proti Gorici. V njem je sedel 23-letni Daniele Dreas iz Cervignana. V istem trenutku je pripeljal tovornjak iz nasprotne strani, ki ga je upravljal Giancarlo Sinaglotto doma iz Vittoria Veneta. V nesreči jo je najhuje skupil prav slednji, ki so mu v goriški bolnici nudili prvo pomoč. Ugotovili so mu rano na levem kolenu in pa lažji pretres možganov. Okreval bo v nekaj dneh. PRAZNIK V RUBIJSKEM GRADU danes, 2., in jutri, 3. avgusta, ples z ansamblom PRIJATELJI. Nocoj ob 20. uri tekmovanje v merjenju moči. Delujejo dobro založeni kioski z domačim vinom in specialitetami na žaru. F pričakovanju poenotenja avtobusnih podjetij v pokrajini Pokrajinski avtobusi APT s kroničnim deficitom Potreba, da pride čimprej do poenotenja vseh avtobusnih podjetij, ki sedaj skrbijo tako za občinske kot za medkrajevne prevoze v goriški pokrajini, je bila v središču pozornosti na zasedanjih pokrajinskega sveta, na katerih so te dni razpravljali tudi o poslovanju pokrajinskega avtobusnega podjetja APT in odobrili obračuna zadnjih dveh ter proračun za tekoče leto. Racionalizacija javnih prevozov, tako da bi eno samo podjetje prevzelo vse povezave v goriški pokrajini, je po mnenju vseh političnih strank pogoj, da se odpravijo sedanje precejšnje izgube posameznih podjetij. Pred časom smo že poročali o deficitu goriškega občinskega podjetja. Tudi pokrajinski avtobusi ustvarjajo izgubo. Na osnovi obračunov, ki jih je občinski svet odobril z glasovi večinskih strank, vzdržanjem komunistov in nasprotnim glasom misovca, je v letu 1984 deficit podjetja dosegel milijardo 639 milijonov lir, v letu 1985 pa je bila skupna izguba nekoliko manjša, saj je dosegla milijardo 31 milijonov lir. To je seveda finačni deficit, v katerem so vštete tudi vsote za amortizacijo avtobusov in druge obvezne postavke, tako da o poslovanju podjetja lahko govorimo o letni izgubi okrog 300-350 milijonov lir, je na seji pokrajinskega sveta povedal predsednik upravnega odbora APT Marino Marin. Zanimivi so še nekateri podatki o poslovanju v letu 1985, ko je bil strošek za vsak prevožen kilometer 6 tisoč 109 lir, prihodkov pa je bilo za 4 tisoč 946 lir. Med izdatki so na prvem mestu stroški za osebje (3.541 lir na kilometer), sledijo amortizacije (944 lir) in poraba goriva (886 lir). Glavni vir dohodkov so deželni prispevki (2.600 lir na vsak kilometer), medtem ko je prodaja vozovnic šele na drugem mestu (1.466 lir) in krije komaj slabo četrtino stroška za obratovanje. To kljub temu da se je povprečna cena avtobusne vožnje v osmih letih potrojila in dosegla lani 603 lire za vsakega potnika. Povprečna vožnja z redno vozovnico je lani stala 1.405 lir, z abonmajem pa 448. Velik del prometa odpade prav na abonmaje, predvsem za dijake, saj je od skupnih 2 milijonov 440 tisoč potnikov, potovalo kar 2 milijona 45 tisoč z abonmajem. Zanimiv je še podatek, da je podjetje dalo na razpolago skupno 5 milijonov 569 tisoč mest (skupaj s stojišči), tako da je bilo koriščenje mest v avtobusih nekaj manj kot 50-odstotno. Povprečje potnikov na kilometer je bilo lani točno 1, kar je nekoliko manj kot v prejšnjih petih letih, ko je nihalo med 1,08 in 1,16. Če se je delokrog APT s prevzemom prog, ki so jih še do pred dvema letoma oskrbovala nekatera zasebna podjetja povečal, zlasti za prevoz delavcev na tržiškem območju, se je nekoliko zmanjšala gostota potnikov. K temu je prispevala tudi nabava dvajsetih novih avtobusov v zadnjih letih, ki so deloma zamenjali, deloma pa se pridružili prejšnjim. Kakšni so izgledi za poslovanje v tekočem letu? Pokrajinski svet je odobril proračun, ki ga je predstavil upravni odbor APT in v katerem je predvidenih skupno skoraj 8 milijard izdatkov. Predvidena izguba naj bi dosegla milijardo 315 milijonov lir, od tega pa gre 850 milijonov na račun amortizacije avtobusov. Posebne novosti torej niso predvidene, razen uvajanja novega sistema preprodaje vozovnic, ki ga že poskusno (in, kot nam je povedal predsednik Marin, uspešno) izvajajo na nekaterih progah. S septembrom naj bi bila nabava vozovnic po novem sistemu možna že za vse proge. Druga novost, do katere bo moralo nujno priti s časom, pa je v začetku omenjeno poenotenje avtobusnih prog v pokrajini, kjer sedaj delujejo štiri podjetja (APT, mestno podjetje v Gorici, medobčinski konzorcij na Tržiškem in manjše zasebno podjetje v Gradežu), nekaj prog skozi goriško pokrajino pa oskrbuje tržaško podjetje SAITA. Poenotenje bi gotovo zmanjša- lo izdatke, predvsem za režijske stroške, delavnice itd., omogočilo pa bi tudi večjo racionalizacijo in koordiniranje prog. Komunisti so v ta namen predstavili resolucijo, v kateri pozivajo pokrajinsko upravo, naj takoj opravi potrebne korake za ustanovitev enotnega avtobusnega podjetja za celotno ozemlje goriške pokrajine, tako da bi do njegove uresničitve prišlo že v prihodnjem letu, ter naj o teh vprašanjih poroča pristojni komisiji in pokrajinskemu svetu že v mesecu septembru. O tej resoluciji svet ni glasoval, pač pa so tako predstavniki večinskih strank kot odbora soglašali z njeno vsebino in se zato obvezali za uresničevanje vseh potrebnih pobud v omenjeni smeri. kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »II giorno degli zom-bi«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Canarie, isole del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA 19.00-21.00 »Preživeti«, 22.30 »Seks v visoki družbi«. DESKLE 19.30 »Debeli in suhi.« DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlLorso bianco, Korzo Italia 10, tel. 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel.40479. * POGREBI Danes v Gorici ob 8. uri Lidia Miserit vd. Savelli iz glavne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče, ob 9.30 Dorotea Cigoini iz cerkve Srca Jezusovega na glavno pokopališče, ob 11. uri Maria Bearzi vd. Rizzi iz glavne bolnišnice na glavno pokopališče. _I_ Umrla je naša draga r Albina Mokole vd. Gergolet Pogreb bo danes ob 17. uri iz domače hiše v cerkev in na pokopališče v Doberdobu. Svojci Doberdob, 2. avgusta 1986 Marko Waltritsch 2. partizansko gospodarstvo j na sovodenjskem območju Množično so se ljudje javno opredelili za Osvobodilno fronto in za slovensko partizansko vojsko v septembru 1943, ko je kapitulirala kraljeva italijanska vojska. Takrat so se povsod utrdili odbori OF, utrdila se je ljudska oblast, ki je sčasoma prevzela funkcije, ki so lastne upravno-politični oblasti, seveda z različnimi prijemi in tudi učinkovitostjo. To je bilo seveda odvisno od tega, ali je bila v kraju nacistična postojanka, ali je bila vas blizu okupiranega kraja ali na osvobojenem ozemlju in seveda predvsem od zavzetosti in sposobnosti posameznikov. Množice mož in fantov so šle v partizane, sledila so jim mnoga dekleta. Doma so ljudje načrtno pričeli zbirati denar, živež, oblačila, zdravila. Najprej je bilo to na prosto- voljni podlagi, vsakdo si je pomagal, kot je vedel in znal. Potem, ob utrditvi ljudske oblasti, pa so navodila o zbiranju najrazličnejšega blaga dajali organi, ki so se formirali v krajevnem ali okrajnem merilu. Niso pa bila dovolj zdravila, hrana, obleka in obutev. Treba je bilo misliti tudi na tehnično blago za tiskarne, za bolnišnice, za popravilo orožja. Za to so skrbeli posebej delegirani aktivisti ter mnogi slovenski trgovci, ki so imeli stike s tovarnarji in trgovci v Furlaniji ali še dalje v notranjosti Italije. V Gorici ali v Trstu, še manj pa na slovenskem podeželju, ni bilo moč dobiti vsega, kar je potrebovala partizanska vojska. Narodnoosvobodilno gibanje je imelo tudi to pozitivno lastnost, da je bilo njegovo delovanje zelo prožno. Prilagajalo se je razmeram in potrebam. Tudi zaradi tega prihaja v času narodnoosvobodilnega boja do tolikih sprememb odborov v teritorialnem oziru, pa čeprav danes takratno stalno menjavanje ozemeljske pristojnosti in imenoslovja težko razumemo. Nastajali so rajoni, okraji, okrožja, menjavale so se meje teh upravnih enot. Le eno je v glavnem ostajalo nedotaknjeno; krajevne, vaške enote, ki so se marsikdaj opirale na meje starih občin še iz avstrijskih časov. Bile so to majhne občine, ki jih je italijanska vlada odpravila konec leta 1926. Takrat je namreč fašistična ylada izvedla v vsej državi veliko preosnovo upravnoteritorialnih enot. Na ta način so odpravili v Italiji približno 8.000 samostojnih občin in jih pridružili drugim, da so nastale večje občinske enote, ki naj bi na eni strani poslovale bolje in v skladu s sodobnejšimi zahtevami in potrebami, na drugi pa bi bile pod ostrejšim nadzorstvom fašistične vlade. S tem ukrepom je bila odvzeta avtonomija tudi številnim slovenskim občinam na Primorskem, med njimi tudi Občini Sovodnje. Priključili so jo Mirnu. Do tedaj samostojni občini Štandrež in Vrtojba pa sta bili, skupaj s Šempetrom, Solkanom, Podgo-ro in furlanskim kočnikom, priključeni Občini Gorica. V partizanski teritorialni razdelitvi so Sovodnje spet postale samostojne že od vsega začetka. Podobno samostojnost so dobile tudi Gabrje, pa čeprav ni bila ta vas prej občinsko samostojna. Vendar pa je bila taka samostojnost za Gabrje boljša zaradi operativnih potreb. Rupa pa je še vedno spadala v okvir Občine Miren, pa čeprav so bile nekatere akcije v tem kraju čisto samostojne. Za Peč pa najdemo v nekaterih dokumentih označbo, da je bila v Sovodenjski občini, v nekaterih seznamih pa Pečani sploh niso omenjeni. Vrh je bil pojem zase, ker je prej spadal pod Opajsko občino in v NOB v Kraško okrožje. Nada Gabrijelčič umrla v Ljubljani Na priljubljeno rojstno Gorico so jo vezali prelepi spomini Pred nekaj leti smo na teh straneh napisali nekaj zanimivih člankov Dorice Makuc o Nadi Gabrijelčičevi, priznani slovenski gledališki igralki. Rodila se je v Gorici v zavedni slovenski družini. Pri nas je obiskovala slovenske šole. Z družino se je preselila že nred prvo vojno v notranjost Slovenije, kjer je tudi ostala. Na Gorico so jo vezali spomini, ki jih je v intervjujih gorici Makuc tudi izpovedala, ta pa jih je posredovala našim bralcem. Nada Gabrijelčičeva je pred nekaj dnevi umrla. Dorica Makuc je za go-riško stran napisala nekaj spominov nanjo. Včeraj pa smo v našem dnevniku povzeli članek, ki ga je ista avtorica objavila pred dnevi v ljubljanskem Delu. □ □ □ Zadnja velika želja slovenske gledališke igralke Nade Gabrijelčičeve, da bi še enkrat videla rodno Primorsko, se naši rojakinji ni izpolnila, končno Gorico, kjer se je rodila pred ®3 leti in po kateri me je nenehno spraševala, in Trsta, kjer se je že kot uveljavljena slovenska umetnica razdajala Slovenskemu gledališču, slo-venski besedi in kulturi, ni več ugledala. Ob materi Primorki, ki jo je povojni čas 1. svetovne vojne — kot mnoge slovenske učitelje —- neusmiljeno gnal po svetu, je naša Nada našla počitek na ljubljanskih Žalah in tam smo jo 24. julija, v najožjem krogu domačih in prijateljev, spremili na zadnji poti. Kaj reči, kaj zapisati o pokončni, junaški ženi, ki si ni nikdar očitala, da se je v času ponovnega kulturnega preporoda Primorske, takoj po osvoboditvi 1945. leta, odzvala klicu Primorske in se kljub negotovi prihodnosti odrekla častnemu igralskemu mestu, ki si ga je bila priborila v ljubljanski Drami z nekajletnim angaž-manom. Bila je gledališka igralka, ki je ob režiserjih evropskega slovesa Šestu, Gavelli, Skrbinšku in Stupici igrala najrazličnejše karakterne vloge, in v Trstu to svoje bogastvo razdajala ansamblu obnovljenega gledališkega hrama. V spominih na pionirske dni porajajočega se centra primorske kulture po zadnji vojni vihri, je Nada Gabrijelčičeva skromno dodajala, da je do Slovenskega gledališča v Trstu čutila isto kot čuti mati do svojega otroka. Z nekdanjimi kolegi in učenci je bila ob 40. obletnici gledališča lahko samo v duhu. V spominih je s prijatelji rada obujala goriške dneve Dramske šole, ki jo je vodila 1946. leta v okviru Dramskega društva v Gorici. Z njo vred je bogatejše zaživel gledališki utrip goriških Slovencev, ki so ga odru Fabianijevega Trgovskega doma trmasto vztrajno želeli vrniti. Žal smo se morali takrat kaj hitro umakniti v neugledno dvoranico pri Zlatem pajku, kjer je bilo tržaško gledališče dolga leta pravcati magnet številne okoliške in mestne publike, da so bili marsikdaj upravitelji dvorane v velikem strahu pred odvzemom prireditvenega dovoljenja. V takšnih in še slabših prostorih, v starih zapuščenih šolskih razredih, skednjih in na prostem, je igrala Nada Gabrijelčičeva, žlahtna gospa iz ljubljanske Drame. S tem se ni nikoli postavljala, le nežno je hranila v sebi ta čudoviti čas primorskega preporoda in lahko nam je samo žal, da vseh njenih bogatih spominov nismo bolj podrobno zabeležili. Osebno je poznala še izpred prve vojne Franceta Bevka, Ivana Cankarja, nato Otona Župančiča, predvsem pa je bila dolga desetletja osebna prijateljica Vladi-mira Bartola. Kakšno vrednost bi pomenila slovenski literarni kritiki — ki žal šele danes odkriva izrednega primorskega in slovenskega pisca — njena izgubljena korespondenca? S slovensko umetnico Nado Gabrijelčičeva je odšel za vedno čas in spomin ljudi, ki so ustvarjali jedro naše kulture. Če bi jih pozabili, bi pozabili nase. DORICA MAKUC Uradno sporočilo ravnateljstva občini Pouk za nižješolce v Doberdobu se bo pričel že čez mesec dni Pouk na nižji srednji šoli v Doberdobu se bo pričel že z naslednjim šolskim letom. Te dni je bila namreč odpravljena še zadnja birokratska ovira in je tako lahko ravnateljstvo Nižje srednje šole Ivan Trinko naslovilo na Doberdobsko županstvo uradno obvestilo, da se bo pouk v šoli pričel že jeseni. Na doberdobski paralelki bo potekal pouk v vseh treh. letnikih, za prvi in tretji letnik le v enem razredu (v prvem bo 20, v tretjem letniku pa 14 dijakov), v drugem pa bosta dve paralelki, saj je prijavljenih kar 27 dijakov. Ravnateljstvo nižje srednje šole nada- Gorica izrazito zeleno mesto Goričani smo zaljubljeni v naše ze-lenje. Polno ga je po vseh ulicah, razen v tistih strogega mestnega sre-Cisča. Imamo veliko parkov, od javnih do zasebnih. Na skoro vsakem dvorišču Pa imamo vrt ali vsaj nekaj dreves. ovolj je, da na mesto pogledamo iz zadnjih nadstropij kakega nebotičnika Pa z grajskega griča, pa se bomo Prepričali o tej obilici zelenja. Urbanisti pa kljub temu niso zadovoljni. Pravijo, 'da mednarodni stan-ardi zahtevajo še več zelenja v mes-rh in da je Gorica pod temi medna- rodnimi standardi. To bo brez dvoma tudi res, saj se z urbanisti ne bomo prepirali o upravičenosti njihovih številk. Vendar pa se nam zdi, da smo v Gorici veliko na boljšem kot v številnih drugih mestih Severne Italije, da o tistih v srednjih in južnih deželah polotoka sploh ne govorimo. Naše mesto se je oblikovalo v avstrijskih časih, takrat ko so urbanisti imeli veliko smisla za zelenje, in, čeprav je bila več kot polovica stavb zgrajenih po zadnji vojni, torej v štiridesetih letih, je bila v glavnem ohranjena ta potreba in ljubezen Goričanov po zelenju. V Gorici imamo kar veliko javnih parkov: ljudskega, spominskega, v dolinici Koma, park pod Šanco, obilo zelenic sredi v zadnjem času zgrajenih stanovanjskih naselij. Te pa malo uporabljamo. To najbrž zaradi tega ker imamo pri nas veliko zelenja na domačih dvoriščih. Zato goriški meščani ne čutijo toliko potrebe kot tisti drugih mest, da bi posedali na klopicah v parkih. Na naših slikah vidimo dva taka go-riška »zelena« trenutka. Na prvi sliki so stopnice, ki z Ulice Italico Brass vo- dijo v gornjo Ulico Cadorna (nekoč so tej ulici pravili Via Bagni, ker je bilo in je še tam mestno kopališče). Občinski vrtnarji so v teh dneh nekoliko pozabili na čiščenje teh stopnic, ki jih je prerasla trava. Te stopnice uporabljajo tisti, ki v Ulici Brass parkirajo vozilo, da gredo v mestno središče. Na drugi sliki pa je pogled na Ulico Brass. Cesto so zgradili po zadnji vojni. Še v čusu zavezniške vojaške uprave so z Ulice Cadorna metali v dolinico Koma odpadke. Na teh odpadkih je speljana cesta. Ije obvešča doberdobske občinske upravitelje, da bodo v prvem letniku kot tuji jezik poučevali angleščino, dijaki iz višjih letnikov pa bodo do.male mature nadaljevali s študijem nemščine. Na tak način prihaja do sprememb tudi na naši nižji srednji šoli. Doslej so na slovenskih šolah na Goriškem kot tuji jezik učili samo nemščino. Številni starši so že pred časom izrazili željo, da bi njihovi otroci lahko izbirali med nemščino in angleščino. Na naši sliki je pogled na prenovljeno občinsko poslopje nekdanje knjižnice in pošte. Gradbena dela so v zaključni fazi. O vprašanju te šole je bilo v zadnjem času veliko govora, saj so se svetovalci nekajkrat spoprijeli z obračuni za gradnjo stavbe kot tudi z naročili za opremo. Od letošnje jeseni bomo torej v Doberdobu imeli novo šolsko ustanovo. Za dijake iz celotnega kraškega območja bo to velika pridobitev, saj je znano, da so doslej morali izgubljati veliko časa s prevozom v Gorico. Avtobusne veze so sicer dobre, vendar je bilo treba vsak dan izgubiti nekaj ur, da si se s Krasa odpeljal v Gorico in da si se popoldne vrnil domov. prispevki Prostovoljnemu zdravstvenemu združenju La salute iz Lečnika so podarili naslednje denarne zneske: Maria Pausi 50 tisoč lir, Italo Nicolardi 30 tisoč, Kmečka in obrtna hranilnica iz Ločnika 150 tisoč, pismonoše iz Gorice 89 tisoč, družina Anite Braidot 15 tisoč in družina Tarcisia Spessot 20 tisoč lir. Za Pionirje prve'pomoči so darovali: Maria Urbanizza 50 tisoč lir, Carla Fab-bro 105 tisoč, Adele Sussi 10 tisoč, Tom-maso Saitta 10 tisoč, Teresa Medeot 20 tisoč, Luigi Sfiligoi 10 tisoč, Eugenio Scolaris 10 tisoč, Luigi Primosi 35 tisoč, Maria Štolfa 40 tisoč, Stefania Jvetich 100 tisoč, Giuseppina Braz 30 tisoč, Fir-minia Zin 60 tisoč, Franco Narduzzi 80 tisoč, Elena Paolettic 50 tisoč, Gigia, Gu-errina, Rosa, Rosanna, Ernesto in Giorgio 120 tisoč lir. Čeprav se nad njo zgrinjajo temni oblaki Povečano delo novogoriške knjižnice Franceta Bevka Izteklo se je pol leta, kar dela Goriška knjižnica po novi samo-, Pravni organiziranosti. V celoti pomeni to kar nekaj novosti. Ne-na^ere 80 °Pazne tudi obiskovalcem (lepši prostori za časopisni delek s prijetno čitalnico), druge niso tako vidne, vendar za n? u 2° Podobo knjižnice, ki dela prve pomembne korake k poji abljanju strokovnosti, racionalizaciji dela ter oblikovanju domoz-deloma splošne dokumentacije, izjemnega pomena. V ta 8 °P sodijo skupna nabava in obdelava knjižničnega gradiva in domoznanska dejavnost knjižnice. Slednja je kadrovsko okreplje-a' tako da delata na tem področju dve delavki. Poleg dela TjZiskovalni nalogi »Stari primorski tiski do leta 1918«, ki se na za- Jučuje, dokumentirata tehtnejše članke, predvsem z domoznan-področja pa tudi splošnega značaja. Naš cilj je oblikovati 0'dno domoznansko in splošno podatkovno zbirko z urejenimi aS Jeznimi katalogi. Pri tem načrtujemo povezavo s knjižnicami v ^Idovščini, Idriji in Tolminu, kajti Goriška knjižnica naj bi bila z uioznanskega vidika osrednja, to pomeni, da bi ob ustrezni or-9 hiziranosti pokrivala Severno primorsko regijo in Goriško ter ^hečijo, kar zadeva dejavnost zamejcev. r..,0 seveda zelo zahtevno strokovno delo, ki zanj v Goriški Pžnici doslej ni bilo potrebnih kadrov. Tudi sedanjo okrepitev 9a področja smo izpeljali z enakokadrovsko zasedbo ob notra-ra • Premtkih, ki so bili tudi boleči. Moramo pa povedati, da večje slovenske knjižnice (Maribor, Novo mesto, Kranj, ohru') razviiaio to dejavnost že dve desetletji in več in imajo ikovane bogate dokumentacijske zbirke. Dori UPna uabava in obdelava se potrjujeta. Za ilustracijo nekaj (dU°v. Celotni pritok knjižničnega gradiva v prvem polletju je asal 5.563 enot in večji del je bil strokovno obdelan, to pomeni, a je na razpolago bralcem. Zelo ugodna je tudi realizacija letnega sa^1322 na^)av0 knjižničnega gradiva - 46%, lani ob tem času v Potrebno je opozoriti, da nova organiziranost v knjižnici zahte-nih 0V° obHko dela - študija, to so interne predstavitve pomemb-hii 'I® bi bili vsi strokovni delavci vsaj delno seznanjeni z Umi. v prvem polletju je bilo interno predstavljeno 50 del, objav-^“o Pa je bilo tudi šest številk biltena »Pomembne knjižne no-8 1<<' ki je na razpolago tudi bralcem. Naj dodamo, da so bili z izborom teh predstavitev na kratko seznanjeni tudi poslušalci radia Koper. Obisk in izposoja naraščata. V prvih šestih mesecih je knjižnico obiskalo 55.539 bralcev, to je za 22% več kot lani. Obisk delno narašča v vseh oddelkih, razen v študijskem, kjer delno pada zaradi preselitve časopisnega oddelka. Bistveno se povečuje obisk zaradi glasbene sobe, ki bi morala biti večkrat odprta, vendar tega kadrovsko ne zmoremo, zaradi raznih oblik dela z mladino in odraslimi (literarni večeri, razstave, delo z mladino) ter v časopisnem oddelku zaradi bistveno boljših pogojev dela za bralce. Vzporedno z rastjo obiska narašča tudi izposoja. V prvem polletju je bilo brez stalnih izposojevališč v krajevnih skupnostih izposojenih 127.914 enot knjižničnega gradiva, to pa je za 21,7% ali 22.805 enot več kot lani v istem obdobju. Največja je izposoja v oddelku za mladino in odrasle (69.000), bistveno pa se povečuje v časopisnem oddelku - 17.570 enot ali skoraj dvatisoč enot več kot lani. Bibliobus je obiskoval poleg izposojevališč v krajevnih skupnostih tudi osem izposojevališč v delovnih organizacijah. Delavci so si izposodili 7.110 enot ali 34% izposoje potujoče knjižnice. Najbolj zvesti in vneti bralci so v Iskri - 2.490 izposojenih knjh, zelo lepe sadove je dal sestanek v Meblu, kjer je zanimanje za knjigo že nekaj let padalo, letos pa je bistveno naraslo tako število obiskovalcev (302) kot izposoja (1.217). Izposoja v potujoči knjižnici bi bila gotovo večja, če bi bil knjižni fond bogatejši. Rast cene knjig (letos povprečno za 145% glede na isto obdobje lani) pa vsako prizadevanje za izboljšanje položaja takoj izniči. Posebne oblike dela z mladino in odraslimi privabljajo v knjižnico nove obiskovalce Knjižnica že nekaj let širi ta program, pridobiva sredstva za to z neposredno menjavo dela in donatorstvom, vlaga v to veliko dela, vendar obisk kaže, da ljudje to potrebujejo. In to je plačilo za trud. Mnogi obiskovalci so nam dejali, da so razne oblike dela v knjižnici postale nepogrešljivi del kulturne ponudbe v Novi Gorici. Na prvo mesto je potrebno postaviti glasbeno sobo. Odprta je bila 180 ur, obiskalo pa jo je 2.863 mladih, ki je poslušalo 4.396 glasbenih del. Vse bolj se kaže, da bi morali glasbeno sobo dlje odpreti za obiskovalce. Za mlade organiziramo še vrsto prireditev. To so: ure pravljic (v oddelku in v bibliobusu), literarne uganke, moja najljubša knjiga, vodene obiske. Skupaj z glasbeno sobo so te oblike pritegnile v knjižnico 7.432 mladih. Verjamemo, da bo marsikdo ostal stalni prijatelj knjižnice. Za odrasle bralce smo pripravili deset prireditev. Dve priložnosti razstavi: ob kulturnem dnevu in 60-letnici Kosovelove smrti, obsežno tematsko razstavo z bogatim programom ob 400-letnici smrti Primoža Trubarjain sedem predstavitev novih knjih. Predstavili smo: Branka Babiča-Odmeve, Borisa JukiČa-Mavrico in Kukavičjo pesem, Zgodovino ZKJ, Jožeta Srebrniča - narodnega heroja, Stanka Vuka - Ljubezenska pisma, Zorka Hareja - Kulturo kolišč na Ljubljanskem barju in Sto romanov. Navedene predstavitve so pritegnile v knjižnico 2.588 obiskovalcev. mu delu, podatki in ta zapis skoraj nič ne pripoveduje ožjem strokovnem delu, vendar naj za ilustracijo povemo, da je bilo v razne kataloge vloženih skoraj 30.000 katalognih listkov, kljub temu da smo z razumevanjem in pomočjo družbenih dejavnikov dosegli nekaj pomembnih rezultatov, se zbirajo nad Goriško knjižnico črni oblaki. Po pogojih, ki jih določa Zakon o knjižničarstvu (Ur. list 28/82), operacionaliziral pa jih je Strokovni svet za kjnižničarstvo SR Slovenije, knjižnica ne izpolnjuje prostorskih pogojev, da bi bila lahko matična. Svet knjižnice se je z obsežnim dopisom, kjer so oblikovani tudi predlogi, kako bi bilo smotrno reagirati, da se ne bi zgodilo najhujše, obrnil na vse dejavnike v občini. Komite za družbene dejavnosti je svojo sejo 26. 5. 1986 posvetil tudi temu problemu in oblikoval ustrezna stališča, organi Kulturne skupnosti pa niso oblikovali še nobenega stališča, čeprav imajo dopis Sveta knjižnice v svojih predalih že skoraj pol leta. In kaj je tisto najhujše? Knjižnica lahko izgubi pravico do obveznega primerka slovenike, to pa je npr. letos predstavljalo 1.150 enot gradiva. Polet tega lahko izpade iz programa predvidenega razvoja kjnižnično-informacijskega sistema. Oboje predstavlja ne-previdljivo in nepopravljivo škodo. Goriška knjižnica je enkrat pravico do obveznega izvoda že izgubila! STANE ČEHOVIN Na procesu o črnih stavah izredno ostre zahteve načelnika preiskovalnega urada De Biaseja Udineseju grozi B liga, slabo tudi za Triestino MILAN — če bodo sprejeli zahteve načelnika preiskovalnega urada italijanske nogometne zveze na procesu o črnih stavah, bo slika A in B lige v prihodnjem prvenstvu postavljena na glavo. De Biase je namreč za vse tiste posameznike ter prvo- in drugoligaške klube, ki so bili vpleteni v afero, predlagal ostre kazni, ki bi za nekatere pomenile, da morajo menjati poklic, saj se z nogometom ne bodo mogli več ukvarjati. Seveda mora o tem sedaj razpravljati in potrditi ali spremeniti zvezna disciplinska komisija. De Biase je svoje zahteve utemeljil v skoraj osem strani dolgem sklepnem poročilu. Strogost zahtevanih kazni pa seveda ni povsem presenetila nikogar, čeprav so se zainteresirani razumljivo nad njimi pritoževali. Že prejšnje dni je De Biase dal razumeti, da bo nastopU s trdo roko. Najhujše kazni zadevajo devetnajst posameznikov (skupaj jih je bilo 54, vpletenih društev A in B lige pa dvanajst), za katere je preiskovalni urad terjal petletno prepoved katerekoli aktivnosti v okviru nogometne zveze. Ob tem je postavil še zahtevo po njihovi doživijenjski izključitvi iz zveze same. Od društev jo je hudo skupil Udinese, ki naj bi končal v B ligo, Palermo, Lazio in Cagliari pa bi se znašli v C-l ligi. Za Perugio je padla zahteva po penalizaciji petnajstih točk v prihodnjem drugoliga-škem prvenstvu ter penalizacija 8 točk v minulem prvenstvu za Vicenzo (kar pomeni povratek v B ligo). Tudi za Triestino naj bi se končala upanja na prestop v A ligo, saj je De Biase terjal, da ji odvzamejo pet točk na lestvici. Na reakcije nekaterih ni bilo treba dolgo čakati. Razumljivo so o-sumljenci in njihovi zagovorniki takoj nastopili, češ da so zahtevane kazni nesorazmerno visoke glede na razsežnost vse zadeve in glede na vlogo posameznikov in raznih klubov pri vsem tem. Edina izjema je bil seveda predsednik Empolija, ki bi se znašel v A ligi, če bodo zahtevane kazni potrjene. Odvetnik Lozzi, kii zastopa Triestino, je menil, da je zahteva De Biaseja izredno težka in neosnovana. Edina stvar, ki je bremenila društvo, naj bi bil po njegovem telefonski pogovor nekega člana, ki ga je takoj potem demantiral neki drug član. Presenečenje nad izvajanjem člana preiskovalnega oddelka Labateja, ki je izredno ostro napadel Udinose in Corsija, je izrazil odv. Zambini, ki brani interese videmskega ligaša. Takoj po koncu De Biasejevega posega pa so vsi osumljenci v največji naglici zapustili dvorano. Allodi in Cor-si, ki sta bila v središču pozornosti med celotnim potekom sodne obravnave (za prvega je De Biase zahteval e-noletno izključitev, saj so mu zmanjkali dokazi, ko ni mogel uporabiti aktov kazenskega procesa in izjav Ar-manda Carboneja pred kazenskim sodnikom), sta »zbežala«, ne da bi nič povedala. Vehka večina odvetnikov pa je izrazila upanje in mnenje, da bodo pri razsodbi le upoštevali olajševalne okoliščine (katere?) in znatno znižali kazni. Bomo videli. Poglejmo sedaj, kakšne so v podrob- RIM — Medtem ko so še v teku komentarji o udeležbi in učinkih italijanske reprezentance na letošnjem »mun-dialu«, so na vrhu italijanske nogometne zveze sprejeli pomembno odločitev. Izredni komisar nogometne zveze Franco Carraro je namreč poveril funkcijo selektorju italijanske reprezentance Azegliu Vidni ju, ki bo na tem mestu nasledil Enza Bearzota. Be-arzot bo odslej izvrševal nalogo direktorja in koordinatorja dejavnosti A reprezentance, reprezentance umder 21 in olimpijske selekdje. V bistvu bo torej Bearzot neke vrste.' zvezni kapetan, ki bo spremljal potek dela in jamčil za vse potrebne pogoje navedenih reprezentance, toda ne bo imel več glasu glede izbire in poziva posameznih nogometašev. Vicini je bil doslej selektor reprezentance under 21, ki je dosegla prav dobre uspehe. V tem smislu je torej nosti zahteve preiskovalnega urada, katerih potrditev je sedaj odvisna le od zvezne disciplinske komisije. Sedaj so na vrsti namreč še govori branilcev, ki bi se morah končati jutri, takoj v začetku prihodnjega tedna pa lahko pričakujemo razsodbo. S petletno prepovedjo udejstvovanja in opravljanja katerekoli funkcije v okviru nogometne zveze ter z istodobno prepovedjo predstavljanja klubov v zveznem okviru naj bi bili kaznovani: Lamberto Mazza, Tito Corsi, Spartaco Ghini, Dario Maraschin, Gui-do Magherini, Giovannd Vavassori, Franco Cerilli, Maurizdo Rossi, Gian-carlo Salvi, Giovanni Lorini, Maurizio Ronco, Marco Cedili, Valerio Majo, Maurizio Braghin, Claudio Vinazzani, Giuseppe Guerini, Renzo Ulivieri, Giancarlo Kaceri, Sauro Massi. Za navedene osumljence zahteva preiskovalni urad tudi dokončno izključitev iz nogometne zveze. Za naslednje posameznike je De Biase zahteval prepoved udejstvova- Vicini najbolj ustrezna osebnost za opravljanje težavnega posla selektorja italijanske reprezentance. Pri italijanski nogometni zvezi so še izjavili, da je imenovanje Vicinija na čelu reprezentance obenem tudi jamstvo za kontinuiteto dela tudi v tehničnem smislu. Neposredno prizadeta Bearzot in Vicini sta se o zamenjavi izrekla pozitivno. Bearzot je izjavil, da bo nastopil v novi vlogi in da se bo pri tem opiral na vse izkušnje, ki si jih je nabral v tolikih letih na krmilu »az-zurrov«. Pripravljen je na sodelovanje z Vidnijem in tudi na svetovanje, če bo Vicini izrazil to željo. Novi selektor je prav tako potrdil, da je bilo njegovo imenovanje precej naravna posledica procesa, ki so si ga pred leti zastavih na strokovnem svetu nogometne zveze. Vsekakor je neizpodbitno, da je Vi- nja in aktivnosti za dobo treh let: Antonio Pigino, Gianfdippo Reali, Giovanni Bidese; dve leti prepovedi pa za Giacoma Chinellata in Carla Buro. Za vpletene klube je preiskovalni urad predlagal naslednje kazni: za Udinese nazadovanje v B ligo; za Perugio nazadovanje v C-l ligo in penalizacija 15 točk v C-l ligi (sezona 1986-87); za Vicenzo odvzem osmih točk v prvenstvu 1985-86; za Triestino penalizacija 5 točk v prvenstvu 1985-86; za Palermo nazadovanje v C-l ligo; za Lazio nazadovanje v C-l ligo; za Cagliari nazadovanje v C-l ligo: poleg tega zahteva preiskovalni urad šestmesečno prepoved aktivnosti v okviru nogometne zveze, ker niso prijavih nepravilnosti, za Maria Guidettija, Gianfilippa Realija, Angela Gasparinija, Luigija Cagnija, Antonia Bogonija, Costantina Rozzija, Gastoneja Rizzata, Giorgia Vitalija, Tullia Grittija, Salvatoreja Matto, O nofria Francesca Schillacija, Michele-ja Pintaura, Silvana Benedettija, re- dni, v trenutku ,ko je treba postopoma vnesti nekaj svežine v reprezentanco in pripraviti generacijsko zamenjavo, najbolj ustrezen človek za uresničitev teh nalog. Cram spet v ospredju EDINBURGH — Na igrah Common-wealtha je bil včeraj Steve Cram znova v ospredju, čeprav se hi posebno naprezal. Vendar mu je tudi čas 3’43”98 omogočil, da je prepričljivo o-svojil polfinale na 1500 m. Ferrari o Barnardu MARANELLO — Glede vesti, ki jih je včeraj objavilo časopisje, da bo italijanska avtomobilska hiša Ferrari plačala 40 milijard za sprejem v delovno razmerje angleškega projektanta Johna Barnarda, je inž. Enzo Ferrari izjavil, da gre le za poskus časopisja, da bi zapleth pogajanja. Po sklepu izrednega komisarja italijanske nogometne zveze Azeglio Vicini namesto Bearzota kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti ■v SAH: v 3. partiji dvoboja za svetovni naslov Karpov - Kasparov remi LONDON — Tudi za tretjo partijo povratnega dvoboja za šahovski svetovni naslov med Kasparovom in Karpovom, ki poteka v hotelu Park Lane v Londonu, je bilo zanimanje izredno. Podobno kot prvi dve partiji, pa se je tudi sinočnja končala z remijem. Če pa je bil Kasparov v drugi tik pred zmago, ki pa jo je spregledal, tokrat ni bilo razburljivih potez. Bele figure je imel izzivalec Karpov, Kasparov pa se je odločil za Grun-feldovo obrambo. Kot beli je imel Karpov simbolično prednost, ki pa je ni mogel konkretneje realizirati, ta- ko da sta se igralca po 35 potezah sporazumela za remi. Prihodnja partija bo na sporedu v ponedeljek, ko bo bele! figure imel Kasparov in je torej pričakovati napa-dalnejšo igro. Kot znano, bodo prvih dvanajst partij dvoboja odigrali v Londonu, ostalo polovico pa v Leningradu. Predvideno je, da igrata do šestih zmag, vendar največ 24 partij. Če si ne bo nihče zagotovil šestih zmag, bo svetovni prvak tisti, ki bo po 24 partijah imel več točk oziroma tisti, ki bo prej zbral 12,5 ah 13 točk. Če bo rezultat 12:12, bo Kasparov seveda naslov obdržal. Sovjeti osvojili zlato SOFIJA — Sovjetska zveza je tretjič zaporedoma osvojila naslov svetovnega prvaka v sablji ekipno. V finalnem srečanju je premagala Poljsko z 9:4. Italijani so razočarali, saj so se uvrstili šele na sedmo mesto. Končna lestvica: 1. SZ; 2. Poljska; 3. Bolgarija; 4. Madžarska; 5. Francija; 6. ZRN; 7. Itahja; 8. Romunija. Jugoplastika uspešna CISTERN1NO — V drugem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v Cisteminu je selekcija ameriških košarkarjev Chesterfield Ali Star premagala domače moštvo Vini Distante Puglia z 98:94. Ameriški košarkarji so tako prvi na lestvici in edino še neporaženo moštvo, ko manjka do konca turnirja eno kolo. Košarkarji Jugoplastike so v drugem srečanju na sporedu prepričljivo premagali francosko ekipo Salon de Pro-vence (107:94). Protagonist srečanja je bil tudi tokrat mladi reprezentant Velimir Perasovič (42 točk). Zadovoljni z nastopom na SP RIM — Včeraj se je sestal zvezni svet italijanske košarkarske zveze, ki je izrazil svoje zadovoljstvo za uvrstitev italijanske reprezentance na 6. mesto v Španiji. Pohvalili so vse igralce in tehnično vodstvo. Nastop na evropskem prvenstvu in kvalifikacija na olimpijske igre v Seulu sta glavna cilja, ki si ju je zvezni svet zastavil. balda Bigliardija, Andreo Pallancha, Giovanni ja De Biasija, Orazia 3or-bella, Claudia Pellegrinija, Massima Bursija, Franca Falcetto, Maria Pi-go, Oliviera Di Stefana, Tiziana Man-frina, Alda Agroppija. Zaradi iste obtožbe je preiskovalni urad predlagal devetmesečno izključitev za Onofna Baroneja. Za Itala Allodija, Franca Janicha, Luigija Piedimonteja zahteva preiskovalni urad enoletno izključitev zaradi kršitve prvega člena disciplinskega pravilnika nogometne zveze. Na koncu poglejmo, kako bi zglodali A in B liga, če bodo vse te zahteve sprejete: A LIGA: Juventus, Roma, Napoli, Fiorentina, Torino, Inter, Milan, Atalanta, Como, Verona, Sampdoria, Avellino, Piša, Ascoli, Brescia, Empoli; B LIGA: Bari, Lec-ce, Udinese, Vicenza, Triestina, Bologna, Genoa, Cesena, Cremonese, Campobasso, Arezzo, Catania, Sam-benedettese, Pescara, Catanzaro, Monza, Modema, Parma, Messina, Ta-ranto. KOŠARKA: žensko mladinsko EP Jugoslavija v finalu PERUGIA — Jugoslavija je v polfinalu ženskega mladinskega evropskega košarkarskega prvenstva premagala Italijo (94:78, polčas 49:46) in se bo tako drevi za zlato odličje pomerila s Sovjetsko zvezo, ki je v drugem polfinalu odpravila Poljsko. Srečanje med Italijo in Jugoslavijo je bilo ostro in napeto. »Azzurre« so se precejšen del srečanja dobro držale, vendar niso zdržale do konca in upanje na veliki finale je splavalo po vodi. Pri »plavih« se je zlasti o-drezala Arbutinova, ki je samo v prvem polčasu dosegla sedem trojk. Ostali izidi: za uvrstitev od 5. do 8. mesta Francija - ZRN 67:64; Romunija - Nizozemska 43:38; za uvrstitev od 9. do 12. mesta Madžarska -ČSSR 50:46; Švedska - Španija 66:65. Jadran v B skupini RIM — Italijanska košarkarska zveza je objavila sestavo skupin za prihodnje prvenstvo B 2 lige, v katerem bo nastopala tudi naša združena ekipa Jadrana. B 2 liga je razdeljena v štiri šestnajstčlanske skupine. V B skupini bodo nastopala sledeča moštva: Petrarca Padova, Basket Mon-tebelluna, Ferrara, Vicenza, Jadran, San Dona, Virtus Padova, Vigor He-speria Treviso, Castelfranco, Oderzo, Spinea, Libertas Imola, Fulgor Forli, Ca ve ja Forli, Virtus Murano Benetke, Polisportiva Imola. Cdrezo pri Sampdorii GENOVA — Brazilski nogometni as Cerezo bo v naslednji sezoni branil barve Sampdorie. Vest je včeraj tudi uradno potrdil predsednik društva Paolo Mantovani. Dirka po Umbriji PERUGIA — Danes je na sporedu dirka po Umbriji, ki se je bodo udeležili vsi italijanski kolesarji razen Saronnija in Argentina, ki sta že odpotovala v Ameriko, kjer bosta nastopala na nekaterih dirkah. Občni zbor ŠD Juventina: trdno odločeni, da premostijo krizo »Samo s složnostjo in z enotnostjo vseh vaščanov in s trdim delom bo Juventina res lahko postala tista povezovalna sila športnega delovanja na Goriškem, od Doberdoba tja do Šte-verjana.« Tako je apeliral na številne prisotne, ki so z udeldžbo na občnem zboru pokazali, da jim je pri srcu obstoj štandreškega društva, predsednik rajonske konzulte za Standrež Valter Reščič. V svojem posegu je Reščič pozval vse vaščane, naj ne pozabijo na kritične trenutke, v katerih je bilo oziroma je še domače društvo, ki je Prav zaradi premajhne angažiranosti domačinov do športne problematike zašlo v res nevarne vode. »Juventina smo vsi mi, ves Štan-drež,« je nadaljeval Reščič, »na žalost pa so nekateri gledali na športno društvo kot na nekaj tujega, ne da bi se skupno zavzeli, da bi ga rešili iz nevarnih voda.« 32. redni občni zbor Juventine bi moral zato predstavljati preosnovo v delovanju. Bivši odborniki, športni delavci, politične osebnosti so se v zadnjem mesecu večkrat sestali, da bi našli pot, kako ohraniti delovanje najstarejšega slovenskega športnega društva na Goriškem. Z vseh teh sestankov je prišla na dan nujna potreba, da se čimveč vaščanov znova približa društvu, saj je kljub dobrim rezultatom na nogometnih igriščih bila opazna velika organizacijska kriza. Prav na organizacijske težave je o-pozoril tajnik TO ZSŠDI za Goriško Vili Prinčič. Prinčič je poudaril, da je ravno Štandrež najbolj podvržen a-similacijskim procesom in v istem vrtincu se je znašlo tudi društvo, ki ni bilo več sestavljeno samo iz domačinov, Slovencev, temveč je predstavljalo neko umetno tvorbo, ki bi bila s časom obsojena na propad. Z veseljem smo na občnem zboru ugotovili, da se je vaška skupnost zavedela velike nevarnosti, da bj Juventina zašla v tuje roke. Novo obdobje, v katero stopa društvo s prenovljenim, slovenskim odborom bo sicer težavno, saj terja izhod iz hude krize vedno veliko dela. Prepričani pa smo, da bo po občnem zboru štandreška ladja zaplula v bolj mirne vode in se bo ponovno v njej zrcalila vsa vaška skupnost. V svojem poročilu je bivši predsednik Franko Brajnik pojasnil, da je v štirih letih, ko je vodil Juventino, vedno delal v korist društva. Stalne kritike, tudi takih, ki nimajo s športom kaj opraviti, pa so bile povod za njegov umik, čeprav bo v duhu vedno ostal zvest Juventini. Iz blagajniškega poročila je bilo tudi razvidno, da je društvo v veliki finančni krizi. K temu je botrovalo tudi dejstvo, da so morali več domačih tekem odigrati drugod, ker so dobili prepoved igranja na štandreškem igrišču. V zvezi z gradnjo novega nogometnega igrišča je Reščič opozoril, da je občina že izdala dovoljenje za izgradnjo tega objekta, ki bo eden najlepših v pokrajini. Ravno zato bo potrebna velika enotnost med odborniki, saj bo ravno Juventina imela prednost igranja na novem objektu. Številni gostje so v svojih pozdravih želeli, da bi se društvo rešilo iz krize, v katero je zašlo v teh zadnjih letih. Želja vseh je bila, da bi se s to problematiko spoprijele tudi nove, mlade sile, saj je prav pristop mladih večkrat prinesel tisto svežino, ki je bistvenega pomena pri delu. Novi odbor, ki ga čaka težka naloga, bodo sestavljali: Danilo Nanut -Blažonov, Bruno Gaiotto, Saša Ožbot, Rajko Tabaj, Pavel Marušič, Jelko Petejan, Marjan Cingerli, Darjo Prin- čič, Emil Nanut, Darjo Nanut, Ivo Berdon, Ivan Plesničar, Herman Nanut, Lado Marchi, Aldo Tabaj, Miloš Tabaj, Jože Grendene, Gianfranco Vecchiato. Prva seja novega odbora bo že v ponedeljek. (MAL) Pri ŠD Sovodnje porazdelili funkcije Na prvem skupnem sestanku, ki so ga imeli novoizvoljeni odborniki ŠD Sovodnje takoj po občnem zboru, je prišlo do sestave novega ožjega odbora, ki bo vodil društvo v naslednjem mandatnem obdobju. Predsedniško mesto je prevzel Lucio Fajt, ki bo tako sledil večletnemu predsedniku Davorinu Peliconu. Za podpredsednika je bil imenovan Marino Lovisutti, Gian-na Marson bo še naprej opravljala tajniško delo, medtem ko bo blagajnik Ljubo Tomšič, gospodar pa Mirica Petejan. Zlatko Vižintin bo načelnik odbojkarskega odseka, glavni koordinator nogometnega delovanja pa bo GiannJ Marson. člani nadzornega odbora bodo Marjan Devetak, Jožef Peric in Aldo Vižintin. M. Raseni, prvi naš profesionalni trener »Odhod iz Trsta pod silo razmer« V teh dnevih se bo na novo, dveletno delovno izkušnjo podal Massimo Raseni, eden med najbolj perspektivnimi mladimi trenerji v Trstu, ki bo odslej deloval v profesionalni vlogi Pri piemontskem klubu Saluzzo Bas-ket. Massima prav dobro poznajo vsi Usti, ki se neposredno ukvarjajo s košarko v našem ožjem slovenskem in italijanskem prostoru. Svojo košarkarsko pot je začel pri Boru, pri katerem je igral od minibas-keta do mladincev. Že zgodaj pa se je začel zavzemati za trenerstvo, ki je kmalu postalo njegovo prvo zanimanje. Udeleževal se je raznih tečajev in seminarjev. Pri Boru je vodil razna mladinska moštva. Pri dvajsetih letih je uspešno opravil izpit drugoligaške-9a trenerja, odtlej pa se je v košarki vse več angažiral. Vodil je razne mestne in pokrajinske mladinske selekcije, bil dve sezoni na čelu članskega moštva Scoglietta, v zadnjih dveh sezonah pa je vodil Jadranove kadete in bil Žagarjev pomočnik pri članskem Jadranovem moštvu. Pred dvema letoma je bil tudi na večdnevnem strokovnem izpopolnjevanju v ZDA, letos Pa se je odločil za pogumno, rekli bi življenjsko izbiro. Max je namreč naš Prvi človek, ki se je opredelil za profesionalen pristop h košarkarski stroki. Pred njegovim odhodom sva se pogovorila o motivacijah, ki so ga privedle do tovrstne izbire ter o delu, ki ga bo odslej opravljal pri Saluzzu. Najprej povej, kako je prišlo do tvojega »prestopa« v piemontsko društvo. »Pred leti sem vzpostavil stike in sodelovanje s turinskim prvoligašem Berlonijem, ki ima pod okriljem še tri satelitska društva. Pri teh klubih skrbijo primarno za razvoj in ustrezen transformacijski proces mladih perspektivnih košarkarjev. No, Saluzzo je eno izmed teh društev. Ustanovili so gn pred kakimi štirimi leti, odtlej pa delujejo dokaj uspešno. Glede na to, da tudi v Piemontu kronično primanj-kuje usposobljen trenerski kader, je Berloni poiskal trenerje drugod po Babji in se med tolikimi imeni spomnil tudi mojega. Drugače je Saluzzo mestece s štirideset tisoči prebivalci, košarka pa je v tem kraju prva športna Panoga, tudi zato, ker razen nogometnega kluba ni nikakršne druge organizirane oblike športne dejavnosti.« Koliko časa boš tam ostal? »Zaenkrat sem podpisal dveletno Pogodbo. Po izteku te dobe pa bom odločil: morebiti tudi za podaljšanje razmerja s Saluzzom, drugače pa za dejavnost v kaki drugi sredini.« Kaj vse bo zajemalo tvoje novo delovno področje? »Odgovoren bom za koordinacijo in delovanje celotnega mladinskega sektorja. Poleg tega bom vodil mladinsko in naraščaj niško ekipo ter ob tem organiziral in osebno vodil dva mestna centra minibasketa in odgovarjal tudi za dejavnost v ostalih centrih. Zjutraj bom pa na raznih mestnih šolah sledil pouku telesne vzgoje in ob tem evidentiral vse tiste posameznike, ki imajo boljše predispozicije za košarko.« Si po uvodnih razgovorih z vodstvom Saluzza zadovoljen? »Kar precej. Nudijo mi idealne pogoje za delo in mi gredo na roko v vseh pogledih. Sprejeli so že nekaj mojih osebnih zamisli in pobud. Septembra bomo npr. priredili mednarodni kadetski turnir z udeležbo Gibone, Real Madrida, ameriške ekipe, Berlo-nija in seveda Saluzza. Skratka, začetek obeta kar najbolje. Prav zaradi tega sem izbral to sredino. Od treh pobud, ki sem jih prejel iz raznih krajev Italije, ima Saluzzo daleč najbolj optimalne pogoje.« Kdaj pa je v tebi dozorela odločitev odhoda iz Trsta? »Jadranovo člansko moštvo je zame še pretrd oreh. Drugih alternativ v okviru naših klubov pa ni bilo, kajti Jadranovi kadeti se bodo letos verjetno vrnili v matične klube, vse ostale ekipe na določenem nivoju pa že imajo svoje trenerje. Naj še pristavim, da sem si za življenjski cilj postavil profesionalno udejstvovanje v košarki. Trenutno pa tega v Trstu ne bi mogel uresničiti, zato sem na neki način "prisiljeno" izbral odhod iz našega mesta.« Pogovor z Maxom je nato ubral vzporedne tire: Stefanel, Jadran, NBA, stanje v domači košarki in obujanje polpreteklih spominov... »Izkušnja pri Jadranu me je mnogo naučila. Žagarju izrekam veliko osebno priznanje kot trenerju in človeku, za vse, kar je doprinesel naši združeni ekipi in zamejskemu košarkarskemu gibanju. Od njega sem se naučil veliko glede upravljanja in vodenja moš- tva. Novemu trenerju Petru Brumnu želim mnogo uspeha v nadaljnjem delu. Siguren sem, da bo v moštvo vnesel novega elana in svežine ter začel postopni proces generacijske zamenjave, ki bo tudi v prihodnosti zagotavljala obstoj Jadrana na določenem nivoju.« Massimo se v tem tednu pripravlja na odhod in sestavlja splošne letne in podrobnejše delovne načrte. Tudi letošnje poletje je doslej prebil med igrišči in predavalnicami: najprej na košarkarskem kampu v Pulju, nato na seminarjih ter spet na kampu v Ankaranu, kjer je nastopal v vlogi demonstratorja za pionirke Rogaške Slatine. Pred dnevi je bil tudi v Bormiu, kjer je sledil izvajanjem trenerjev svetovnega slovesa (Pete Newell, Lou Cam-panelli idr.) na mednarodnem trenerskem "clinic". Pozimi bo verjetno šel v Chicago, na tritedensko strokovno izpopolnjevanje, ki ga organizira NBA klub Chicago Bulls. »Upam, da bo naša košarka še naprej rastla in uspevala kot doslej. Potrebno je predvsem, da pri vseh naših društvih izboljšamo osnovno organiziranost, saj je največja razlika med našimi in italijanskimi društvi prav v boljši organiziranosti slednjih. To pa je predpogoj za nadaljnji kvalitetni razmah. Izbira Saluzza bo zame tudi pomembna preizkušnja na osebnem nivoju, priložnost za praktično preverjanje svojih sposobnosti. Če bom v tem uspel, bo to delno tudi moja zasluga, v nasprotnem primeru pa se bom pač spoprijateljil z dejstvom, da nisem za profesionalno trenerstvo.« Igor Canciani MAXOVO SPOROČILO Ko po dolgih letih zapuščam slovensko društvo za novo okolje, bi se rad zahvalil vsem, ki so pripomogli k mojemu razvoju in mi pomagali kot trenerju in človeku. Omenil bi vse Jadranove igralce (kadete in člane), s katerimi smo skupaj doživeli marsikatere lepe trenutke, celotni Borov in Jadranov trenerski kader, katerima želim čim večje uspehe: odbornike obeh društev, ki že vrsto let plodno delujejo. Ob koncu bi izrecno omenil tri osebe, na katere smo vsi prevečkrat pozabili: dr. Renata Štoklja in Branka Lakoviča, ki sta v tišini veliko pripomogla slovenski košarki ter Duška Švaba, ki je odličen atletski trener. Lepo pozdravljam vse Jadranove navijače in še posebej vse tiste, ki so mi večkrat izkazali svoje zaupanje in simpatijo. V prepričanju, da se bomo v prihodnosti še srečali. Massimo Raseni Izjemno koristna brošura o raziskavi med dijaki slovenskih srednjih šol Te dni so v Gorici izšli rezultati o raziskavi, ki je bila opravljena med dijaki slovenskih srednjih šol. Gre za jjrošuro tiskano v ciklostilni tehniki, v Rateri najdemo računalniško obdelane Podatke, v grafikonih prikazane rezul-ate in v spremnem besedilu pojasnje-119 izhodišča, razloge in zaključke opravljenega dela. Raziskava zadeva Morfološke značilnosti in motorične sPosobnosti šolske mladine ter služi Preverjanju stanja, primerjavi med različnimi generacijami, primerjavi teed različnimi šolskimi populacijami 111 tudi primerjavi med spoloma. Na srednjih šolah je bil pregled opravljen drugič, sicer pa je bil to tretji, če upoštevamo tudi osnovne šole, ki so šle skozi to izkušnjo pred tremi leti. V letošnjem letu smo pregledali veščino, težo, eksplozivno in statično moč, spretnost, gibljivost, skladnost in hitrost vseh dijakov in dijakinj višjih srednjih šol in tretjih razredov nižje srednje šole. Pregledi so bili opravljeni med rednim poukom in so bili vključeni v normalni učni proces in ritem. S primerjanjem izidov, ki so bili doseženi pred tremi leti, moremo sedaj sklepati ali so bili učni načrti, vsaj kar se tiče zgoraj omenjenih značilnosti, učinkoviti oziroma v čem je treba še vztrajati zato, da bodo gibalne sposobnosti šolske mladine za- dovoljive oziroma v povprečju enake sposobnostim vrstnikom iz vse Slovenije. Raziskava se namreč osnuje na spoznanjih in na navodilih Instituta za kineziologijo Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani ter na izkušnjah dobršnega dela šol v SR Sloveniji. V Gorici so raziskavo opravili profesorji telesne vzgoje na srednjih šolah z občasno pomočjo samih dijakov, ki so pokazali zanimanje in so aktivno pristopili k tej obliki preverjanja. Obdelavo pokatkov je omogočilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, tisk in izdajo brošure pa Slovenski raziskovalni inštitut. R. A. Rio de Janeiro Dan kasneje me je že pričakalo presenečenje. Novica o našem uspehu se je hitro razširila, in vzbudila precejšnje zanimajne. Skupina izletnikov me povabi na obilno kosilo, prava senzacija sem za njih, meni pa je nerodno, med temi uglednimi ljudmi moja umazanija še posebej izstopa, trenirka je povsem črna, lasje dolgi in mastni, za njih sem verjetno kot kaka divja žival. Popoldne se začne zbirati odprava. Najprej so tu fantje iz stebra. Popolnoma izmučeni Ivan, ki pravi, da je kar v redu. Trezni in umirjeni Peter, ki se mu je izpolnila dolgoletna želja, ideja o Aconcagui je bila namreč njegova, pa Pavel, divji in nori Pavel, ki je večji del smeri plezal kot prvi. Potem je tu kajpak še Zlatko, zmešani Zlatko, ki kar nekaj vpije, sploh ne more biti resen, očitno je devet dni plezanja v steni zapustilo na njem tudi nekaj duševnih posledic. Toda Jože pravi, da se bo sčasoma uredilo. Z Žarkom pridejo iz Mendoze številni novinarji, vse jih zanima in kot krokarji se pletejo okrog Petra, ki je edini voljan jim vljudno razlagati. Sicer pa Petru take stvari kar pristojijo. Zvečer greva s Fernandom do jezerca Horcones, kjer pričakava še zadnje izgubljene duše iz baze, ki so zadnje tri dni resnično stradali. Bogdan je od utrujenosti že jezen, Slave pa si pomaga s sanjami o plažah na Copacabani. V čisti in jasni večerni svetlobi se v jezercu medlo rišejo obrisi mogočne gore. Zdaj jo še vidim, daleč je že tam za grebeni, in verjetno, skoraj gotovo, jo gledam zadnjič. Nič več resničnega ne vem o tem, kaj se je bilo zgodilo. Zdaj se zdi, kot da ni bilo nobenega naključja, da se je zgodilo to, kar se je moralo zgoditi. Tudi ničesar lepega ni bilo, estetskega, a je vendar zapustilo močno, izredno občutje. □ □ □ Po uspešnem povratku z Aconcague nas je pričakal izreden, res nepozaben sprejem pri Slovencih v Buenos Airesu. Odprava je dosegla velik uspeh in vsi večji mediji so o nas poročali, o Slovencih so tako spregovorili celo po televiziji, kar je vse skupaj bilo za naše izselnence ganljivo doživetje. Po svetu se govori o malem narodu, ki ga je komaj za predmestje Pariza in njegovo ime izgovarjajo s spoštovanjem. Sami se tega na začetku nismo niti zavedali, šele potem, ob navdušenju ljudi, ki so ponosni na svojo narodno zavest, nekako uvidiš, da je po svoje to tudi kulturno deja- nje,- in tisti, ki nekaj da na to, obstaja, sicer te enostavno ni. Izginiti pa ni težko, zgodi se samo od sebe. V domu Triglav se sprejem nadaljuje, težko je opisati prisrčnost teh ljudi in veselje, s kakršnim sprejemajo ljudi iz domovine. Sledijo debate in prijeten živ žav, vsi se najbolj čudijo Tamari, kako je le tudi ona, ženska, zmogla na tako visoko goro. Tamara pa je to zmogla s svojo izredno voljo in trmo. Z Bogdanom sva napeto pričakovala večerjo, obilno pojedino, ki je ni bilo konca. Še pozno v noč se je potem, na robu Buenos Airesa, razlegala slovenska pesem. Preden smo mesto zapustili, je padla marsikatera obljuba, izmenjava naslovov, obljubili smo si obiske, govorili o deželi, Argentini in njenih prostranstvih, pa o naših domačih logih. Težave so bile kajpak spet s Slavcem. Staknil je nekje neko Eleno in sprva nismo vedeli, ali bo ona šla z nami preko oceana, ali se bo Slavko odločil, da naslednje leto nemara naskoči Aconcaguo. Vmes je moral poseči Žarko, ki je bil doma obljubil, da nas vse pripelje nazaj. Kako je na koncu Slavcu vendarle uspelo Eleno prevarati, pa je ostala skrivnost. Kasneje mi je zaupal, da mu je komaj uspelo znebiti se je. Zvečer zapustimo zdomce in Buenos Aires in ker nam je uspelo priplezati na goro, smo deležni nagrade, ki nam jo je v mrazu tam gor vedno obljubljal Jože: tri dni počitnic v Rio de Janeiru. Privoščimo si torej še nekaj eksotike in brazilskega sonca. Rio de Janeiro je res lepo, slikovito mesto. Z okoliških vzpetin izgleda kot med džunglo in sončne peščene obale raztreseno naselje, polno zelenja in modrine. Podoba je na ulicah, predvsem tistih bolj odročnih, zakotnih, bistveno drugačna. Tam pokaže mesto drugi obraz, tisto potlačeno, revno, umazano in kruto obličje, ki se ga tam, kjer se obrača veliko denarja, nikoli ne vidi na površini. In kot že ljudska modrost pravi, je vedno težko izreči resnico o neki stvari. V sončnih dopoldnevih se gremo naivne turiste in uživamo ob sanjskih podobah, namakamo belo kožo v morju in med zagorelimi dekleti, ki jih kar mrgoli, kot bi se na teh plažah zbrale z vsega sveta, izglodamo kot rahitične podgane. Toda kmalu se nekateri, najbrž ni potrebno spet omenjati kdo, spremenijo, oziroma spremenijo obličje in postanejo podobni kuhanim rakom. Glede na količino poročanja o športu v tedanjem Primorskem dnevniku lahko rečemo, da je urednik posvetil Pstanovitvi tega društva naravnost izredno pozornost, spremljal njegovo ustanovitev s simpatijo in naklonjenostjo ter le že s tem poudaril, da ima to društvo med desetinami mugih, ki so tedaj delovala v sklopu ZDTV, še poseben P°nien. Isto lahko rečemo za tedanje glasilo naše mladine C mladih, ki je ustanovitvi tega društva tudi namenilo edanje razmere) izjemno pozornost. Poročilo o tem dog . u sern kot stalni sodelavec tega časopisa napisal sam, javljeno pa je bilo dne 20. marca 1948 na 2. strani v rub mšejo nam... ': USTANOVITEV DIJAŠKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA , Pomemben dogodek lahko zabeležimo v našem di em življenju. Ustanovili smo si svoje športno društvo. ,Vsa leta po osvoboditvi (čeprav v resnici niso potekla rii op. B.P.) se dijaki v športu nismo nič kaj prida udejst ml' Letos pa je vse drugače. Sklenili smo, da ustanov 'mše športno društvo in ta sklep tudi izvršili. Zaprosili : za pomoč ZDTV, ki nam je nudila prvo najpotrebnejšo materialno pomoč. Izvolili smo si svoj odbor, ki bo vodil športno udejstvovanje med dijaštvom. Naše DŠD smo razdelili na več odsekov - po vrstah športa. Gojili bomo nogomet, odbojko, namizni tenis, smučanje, šah. Teh pet odsekov smo že uredili in bomo z nekaterimi izmed njih delali marsikatero preglavico drugim športnim društvom, tako npr. s šahom in smučanjem. Imamo Boža Filipoviča, ki je priznan tržaški šahist. Lado Pavletič si je letos pri smučanju (tek na 12 km) priboril šesto mesto in drugo leto bo gotovo med prvimi smučarji našega ozemlja. V načrtu imamo še ustanovitev odseka za košarko, plavanje in lahko atletiko. Naše športno udejstvovanje pa ne bomo omejevali na ožji društveni krog, ampak bomo napovedali tekme šolam v drugih krajih (npr. koprskim, bujskim, goriškim šolam itd.) V tem društvu bodo lahko zastopane vse tržaške*šole (tudi univerza). Vsaka šola bo imela svoje ekipe, s katerimi bo tekmovala proti drugim šolam. Na slovenskih šolah imamo že naslednje ekipe: dve nogometni, dve za odbojko, dve za namizni tenis, eno smučarsko in eno šahovsko. Vabimo vse dijake na sodelovanje, da pomerimo naše mlade sile, da si s športom razvijemo telesa, da bo tudi za nas držalo pravilo: Zdrav duh v zdravem telesu!" Pavletič Bojan Dopis torej ni bil zgolj kronika, ampak je tudi že nakazal programsko usmeritev, imel pa je tudi mobilizacijski namen. čari e v Stalni saraoc (zgoraj levo) Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 2. avgusta 1986 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V demokratičnem Egiptu padajo politični tabuji KAIRO V Egiptu so obstajali od vedno trije tabuji: državni poglavar, vojska in vera. Proces demokratizacije, ki se je v Egiptu po splošnem mnenju začel z nastopom predsednika Mubaraka, je odpravil prva dva tabuja, tako da je ostal le tretji — vera. Vse se je pravzaprav začelo s pisanjem opozicijskega tiska, kasneje pa s posegi predstavnikov opozicijske stranke VAFD v parlamentu. Opozicija je najprej začela s sramežljivimi opazkami glede politike predsednika Mubaraka, postopno pa je prešla v odkrit napad. Mnogi Egipčani so bili zaprepadeni, njihova zaprepadenost pa se je še povečala, ko so ugotovili, da zaradi napadov na Mubaraka nikogar ne boli glava. Ko so predstavniki opozicije videli, da napadi na predsednika države zanje niso imeli posledic, so se opogumili in začeli rušiti drugi tabu — vojsko. Kot v drugih arabskih državah je vojska namreč tudi v Egiptu pomemben politični, gospodarski in družbeni faktor. V zadnjih tridesetih letih se je je le malokdo upal dotakniti. Tabu o vojski je zrušila stranka VAFD, ko je v parlamentu postavila polemično vprašanje o višini vojaškega proračuna, pravzaprav upravičenosti velikih izdatkov za vojsko. Prvi je reagiral predsednik Mubarak, ki je dejal, da take razprave koristijo samo sovražnikom Egipta, da pa o klestenju vojaškega proračuna sploh ne more biti govora. Opozicija pa ni odnehala. Spričo velike gospodarske krize, s katero se otepa Egipt, so po mnenju opozicije vojaški izdatki povsem neopravičljivi. Z boljšo organiziranostjo v vojski bi lahko privarčevali milijardo dolarjev, ker pa Egipt trenutno kupuje orožje skoraj izključno v ZDA, bo Egipt prav kmalu povsem odvisen od Amerike. Ni skoraj najmanjše možnosti, da bi ugovore opozicije sprejeli, še zlasti kar zadeva vojsko. Egipt gre s pospešenim tempom v modernizacijo vojske, njegove oborožene sile pa so trenutno najmočnejše na Bližnjem vzhodu. Skratka, opozicija v Egiptu lahko prosto govori, vendar pa v vojski ne bo nikoli držala krmila v svojih rokah, pa čeprav je odpravila tabu, ki je prepovedoval kritizirati oborožene sile. Posnetki s potopljene ladje Ameriški snemalec Ballard se je s svojo ekipo podal v globine Atlantskega oceana, da bi skušal iztrgati skrivnosti potopljeni prekooceanski ladji Tita-nic, ki se je potopila leta 1912 potem ko je trčila v iceberg. Sedanji posnetki so, upoštevajoč dejstvo, da ladja leži 4.000 metrov globoko, res izredne kvalitete (Telefoto AP) Počitek v Rimu Tudi v Rimu je te dni vroče in turisti radi marsikdaj sedejo na rob znamenite »Fontane di Trevi«, kjer jim vsaj žuborenje vode daje vtis svežine (Telefoto AP) Ofenziva italijanskih misijonarjev proti bankam ki vlagajo denar v južnoafriško gospodarstvo RIM — Italijanski misionarji so sprožili veliko ofenzivo v podporo boju južnoafriških črncev proti pretorijskemu režimu. Namen te akcije je, da odvzamejo Bothovi vladi podporo italijanskih bank, ki investirajo v Južni Afriki. Z izvirno pobudo so namreč nekateri rodovi misionarjev, ki štejejo skupno 900 mož v vsej Afriki sprožili pravo ofenzivo proti italijanskim bančnim zavodom, ki z investicijami v Južni Afriki »konkretno pripomorejo k učinkovitosti represivnega aparata rasistične države«. Vatikanskemu državnemu tajništvu, vsem ministrstvom, vsem italijanskim škofom in upraviteljem vseh neštetih katoliških organizacij v Italiji so namreč naslovili okrožnico, v kateri jih vabijo, naj prekinejo z investicijami in naj pretrgajo vse stike s tistimi bankami, ki sodelujejo z južnoafriškim režimom; skratka, vse cerkvene institucije naj iz teh bank umaknejo svoje kapita-le. Iz poročila, ki ga je objavila tudi OZN je Italija na devetem mestu v svetu po bančnih investicijah v Južni Afriki, ki znašajo za obdobje 1982-1984 skupno 884,7 milijona dolarjev. Gre za pobudo, ki se zaenkrat omejuje na cerkvene ustanove. Tako so pojasnili na tiskovni konferenci, ki sta jo v Rimu priredili revija Missione oggi in revija Nigrizia, ki se ukvarja pretežno s problemi črnskega sveta. Banke na »črnem seznamu«, to je banke, ki v sodelovanju s tujimi bančnimi zavodi finansirajo državne ali poldržavne ustanove pretorijskega režima so nekatere izmed največjih italijanskih bank in so bile na tiskovni konferenci naštete: gre za bančni zavod S. Paolo iz Turina, Banca com-merciale italiana, Banca nazionale del lavoro, Hranilnice lombardskih provinc (CARIPLO), Banco di Roma, Credito Italiano in Bančo di Sicilia. Pri investicijah sodelujeta tudi družba Euromobiliare in zavarovalnice Generali. Pobudniki te akcije priznavajo, da bančni zavodi na ta način očitno ne bodo utrpeli kdove kako velike škode, obenem pa samo poudarjajo, da ne vedo, koliko cerkvenega denarja je vloženega v te banke. Vsekakor pa gre za moralno vprašanje, ob katerem cerkev ne more molčati in hoče na ta način sprožiti splošen pritisk, da bi se prenehalo vsakršno sodelovanje med južnoafriškim rasističnim režimom in temi italijanskimi bankami. »Ne kot misionarji, ne kot verniki, pa tudi kot državljani ne moremo pristati na taka pravila igre,« je bilo izrecno poudarjeno na konferenci, kjer so tudi dejali, da so svojo akcijo izvedli v okviru strogega spoštovanja zakonov drugih določil. Za to akcijo so se odločili, ker niso hoteli voditi dvolične politike, s katero bi na eni strani pričevali za mir in za človekove pravicerpb drugi pa ne bi ukrenili ničesar, da bi pretorijskemu režimu odvzeli pomoč italijanskega finančnega sveta. V seznamu bank, ki so investirale v Južni Afriki, je tudi IOR, to je vatikanska banka, ki je investirala preko švicarske podružnice Banco di Roma, vendar so na tiskovni konferenci pojasnili, da je šlo za investicije v obdobju do leta 1984 in da IOR danes nima več nobenih stikov z Južno Afriko. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam SVEŽI KOTLETI - po 7.200 lir SVEŽA REBRCA - po 4.800 lir vključen davek IVA DUkE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE Italijanska zajčereja v hudi krizi zaradi učinkov černobilske nesreče RIM — Italijanski zajčerejci so še vedno pod vtisom černobilske jedrske nesreče izpred treh mesecev. Radioaktivni oblak in za njim huda zmešnjava pri ocenjevanju njegovih učinkov na človeško in živalsko okolje sta tako zmanjšala popraševanje po zajčjem mesu, da ga je bilo od srede maja pa do začetka julija prodanih kar 90 odstotkov manj kakor v prvih petih mesecih lani. Ne samo, poprečna letna poraba na prebivalca, ki je pred tragedijo v Ukrajini znašala približno 4 kilograme, je v pičlih dveh mesecih zdrknila na samih 200 gra- mov; če se do konca leta stanje ne bo popravilo, bo gmotna škoda, ki jo bodo utrpeli rejci, dosegla kakšne 4 milijarde lir na teden, kar gre pripisati tudi okoliščini, da so prodajne cene medtem padle krepko pod raven rej-nih stroškov. Alarm v tem smislu je sprožil Roberto Belli, ki predseduje vsedržavni stanovski organizaciji zajčerejcev ANCI. Po njegovem zatrjevanju sta tržni polom povzročila najprej majska televizijska oddaja, v kateri so družinam odsvetovali uživanje zajčjega mesa, češ da so se ga radionukleidi še prav posebno lotili, potem pa uredba lombardijske deželne uprave, da je treba nemudoma zaklati kar 60.000 zajcev, vzrejenih v pokrajini Como (uredba je bila sicer nato preklicana). »Še danes čakamo odgovor na vprašanja, ki smo jih naslovili pristojnim oblastem v zvezi z metodami ugotavljanje stopnje radioaktivnosti!« je pribil predsednik ANCI in zatem povedal, da je bilo na zajcih izvršenih tako malo analiz, da imajo njihovi izidi prav majhno statistično vrednost. Belli je pojasnil, da so v času černobilske nesreče italijanski rejci uporabljali krmo iz prejšnje kmetijske letine in da se zato zajci niso okužili z radioaktivno travo; to se je morda zgodilo le na maloštevilnih vzrejiščih v družinski režiji. Belli je v podkrepitev svojih tez navedel še naslednji primer: če bi se človek hipotetično skozi vse leto hranil z zajčjim mesom s koncentracijo radiocezija v količini 30 nanokirijev pri kilogramu in če bi dnevno použil 500 gramov mesa, bi ob koncu leta njegov organizem vsrkal 5,475 nano-kirija; to pa je izdatno manj od najvišje letne stopnje, ki jo dovoljujejo določila EGS (11 nanokirijev), in še manj od tiste, ki jo določa italijanski zakon (18 nanokirijev). 700 km peš skozi goščavo VATIKAN — Tiskovni urad Svete stolice je sporočil, da je apostolski upravitelj Rumbeka v Sudanu ter nekaj drugih duhovnikov, pripadnikov verskega reda kombonijancev, živ in zdrav in da se trenutno skupina nahaja v kraju Borna na meji z Etiopijo. O misijonarjih se ni vedelo nič že od 21. aprila. Po zadnjih vesteh kaže, da so jih ugrabili gverilci gibanja za osvoboditev Sudana, ki so redovnike potem peljali s seboj na svoji 700 km dolgi poti skozi goščavo. O tem, da so misijonarji v Borni, je poročal neki duhovniki, ki je pred dvema tednoma bil tam in ki je obvestil Vatikan. V vatikanskem tiskovnem uradu trdijo, da bodo gverilci redovnike kmalu spustili, saj je posredoval tudi Mednarodni Rdeči križ. Gre baje samo še za vprašanje časa. kA JAKOBOVO JE BIL PRI STUBIŠKI CERKVI ZBOR, LJUDJE SO PRIHAJALI Z VSEH STRANI. TEDAJ JE VSTAL KRALJEVI ODPOSLANEC, V RO-KAH JE DRŽAL RAZGLAS 5 KRALJEVIM PECA-LTIIPBTVO'. POSLU5AJ KRALJEVO VOLJOlTOM. 'S TEŽKIM SRCEM SEM ZVEDEL OD SVOJIH ZVESTIH SVETOVALCEV, KAKŠNO NASILJE JE ZAVLADALO V SLAVONIJI, CA 50 NEKATERI VELIKA- "...ZATO SEM ODLOČIL, DA BANU AMBROŽU ODVZAMEM VSE ČASTI IN SUSJEDGRAD VRNEM NJE60VEMU ZAKONITEMU LASTNIKU, ZA-VŽLUŽNEMU KRALJEVEMU KONJUŠNIKU TAHUUv