282. številk«
Ljubljana, ? soboto 5. decembra 1903.
XXXVI. leto.
gk5ja vsak dao svsoer, teimfti nedelje In prsenike, Ur velja po posti prejema« am svstro-otrsks m&*m aa vas lato tt K, sagpol leta 18 K, ra četrt lete 8 K 60 h, aa eden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano s poeiljac}sfli -5 dom sa vse leto 84 K, za pol leta IS K, aa četrt leta B K, aa eden mesec 8 K. Kdor hodi tam ponj, veS)a aa oelo loto 88 K, za pol leta 11 K; aa četrt leta 5 K 60 h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj« dežele tolike r£, kolikor sna&a pofitnina. r- Na naročbo brez istodobno vpofiiljatve i aroenine ae ne ozira. *- S a ^aaenlla jwcojo ee od peteroatopne petit-vrst« po 18 h, ce ss oznanilo enkrat tlaka, po 10 h, 6o ss dvakrat, in po 8 h, 6t ia trikrat ali večkrat Utka. — Dopisi raj ae Izvole* frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uree*l*fvo 1» nprsvnlstvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. — Opravnistvn naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oanantto
t. j. administrativne stvari. — Vhod v oraSnStvo )s    Vtfiovs ulice it, 8, vhod v opravnifitvo pa s Kongresnega trga ftt. 12.
„Slovenski Narod11 telefon &t. 34. Fo8am®£ii* Številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
mr—      - — -
Justica ali justament?
Nezaslišano stališče, koje je zavzemal dr. Korber v zadnjem držav-nozborskem govoru, glede koroških raimer, je zelo značilno za smer, v kateri jadra danes justična uprava. Ta smer je zeio opasna ne samo za ujodo koroških Slovencev, ampak za nsšo justico eploh. Za nas bile so te besede kakor blisk v de. levni noči, ki posveti v propad, pred katerim stoji naša j u s t i ca.
Kmalu petem, kc seje upeljal civilno pravdni red, izdalo je graško nadsodišČe znani uka7, ki je nameraval odvzeti odvetniškemu delo krogu vse mslotne zadeve. Ta ukaz je bil popolnoma nezakonit, vendar pa se je našlo nekaj sodnikov v deželi, v njihovo stanovsko čast tudi tu konstatiramo, da le nekaj, ki so začeli ta ukaz gerak, kakor je prišel iz Gradca, uporabljati. Vsled protesta odvetništva položil se je ta ukaz take j zopet v registraturo.
Takrat povdarjali smo na tem mestu, da je največja hiba novega civilnopravdnega reda t?, da je po ožil vse moč v roke sodnikove
K vsej nesreči so prišli potem še znani Kieinovi tajni ukazi, ki so involvirali nevarnost, potisniti justico na ni\6 uprave. Hitrost je vse, drugo pa postranska stvar. Opozarjali smo že pri tisti priliki, da je pravnemu čutu na kvar, če se sodnik le za en korak premakne iz strogo judicielnega stališča. In kako so se razmere razvile?
Danes nosijo talar mnogokrat zelo mladi gospodje — vsega eposto-vanja vredni gospodje — alf mladi s», in zato neizkušeni, včasih celo malo nervozni. Deloma so to faraoni, ki niso poznali Jožefa. In kakšna je naša justica vebče ?
Ali je hitra? G_tovo. Ali je cenena? Deloma. Ali je dobra? Prav got6vo ne boljša, nego poprej. Ali moderna je!
To stališče pa, katero je zavzemal dr. Korber v državnem zboru kot voditelj justične uprave, ni m o
derno, ni napredno, ampak nazadnjaško in skoro blazirano je. Rekel je, da se vlada ne more ukloniti posameznemu agitatorju.
Ali o tem tu ne more biti govora g. minister. In dr. Korber se vendar ne bo hotel v eno vrsto staviti s strankami, ki prihajajo k uradom, pa imajo navado, da vedno odgovarjajo nekaj drugega, nego se jih vpraša!
Kaj pa je vendar storil dr. Brejc na Koroškem? Zahteval je, da se uporablja zakon, uporabljajo Se vedno veljavne naredbe justičnega ministrstvo. To je zahteval in nič druzega. Ia sedaj se je izkazalo, da so razni birokratje vse te naredbe na tihem eska-m o t i r a 1 i, da poslujejo na Koroškem sodniki, ki z ljudstvom niti govoriti ne morejo. Če ti sodniki niso brez vesti, so pravi mučeniki! To so sicer žalostni pojavi, to so bolestni znaki naše justične uprave, ali dr. Brejc jih gotovo ni zakrivil. In dr. Korber sam ni trdil, da slovenski jezik na Koroškem ni v deželi navadni jezik v smislu P. 13 s r., ni tajil naravnost azijatskega dejstva, da je med slovenskimi Korošci nastavljen sodnik, ki narodovega jezika ne zna in tudi trdil ni, da so odpravljeni ministrski ukazi, ki določajo vperabo slovenskega jezika na Koroškem. Ali voditelj justične uprave nima več čuta zato, da je njegova zaprisežena uradna dolžnost paziti na to, da se zakoni in ministrske naredbe ne prezirajo, ne glede na to, kdo se nanje sklicuje. Kot minister imel bi se baviti edinc-le z vprašanjem, ali je postopanje doktorja Brejca v z~ koru in ministrskih na-redbah utemeljeno ali ne, ne pa ali je ljubo nekaterim zaprašenim birokratom. Tega vprašanja pa se niti dotaknil ni.
Morda vegetira pri graSkem nad-sodišču še kak nadsvetnik, ki meni, da je njegova doižnost, oficijelno se zgražati, če sliši kako slovensko be eedo, ali da se da dr. Ko'ber, cd katerega cepajo sicer moderne ideje, kakor kaplje dežja raz namoŽen pl&š*,
na led speljati, po takih poročilih to je docela nemoderno, to je naravnost proti dobremu ok u&u, to je skoraj — blazirano.
Če voditelj justične uprave v&traja na tem stališču, mora imeti to slabe posledice za našo justico sploh.
Znano je, da kdor greši proti kazenskemu zakonu in je zaradi tega obsojen, zgubi nekaj državljanskih pravic. Ali kako pride tisti Slovenec, ki se je priučil nekaj-nemščtne/doltega, da ga koroška sodišča klasificirajo za državljani nižje vrste.
In odkod ve sodnik v Celovcu, Rožeku, Beljaku, Železni Kaplji ali je Anton Klobučar trgovec v Ljubljani, a)i Peter Snedu trgovec v Metliki vešč nemščine in v kaki meri!
Stvar pa je tudi globokega etičnega pomena. Nič ni bolj škodovalo ugledu naše justioe, nego tendenca justične uprave zadnjih let, ki navaja sednika v smer, da je pravzaprav upravni uradnik, da je hitra justica bolj hvale vredna, nego dobra justica. Če pa stoji dr. Korber na stališču, da se umakne posameznemu agitatorju, če spolni tudi na Koroškem svojo zapriseženo dolžnost in gleda na to, da se ministrske naredbe glede uporabe slovenskega jezika respektirao, če ee nanje sklicuje tudi dr. Brejo, če torej kot načelnik vlade postavi nasproti posameznemu drŽav ljanu svoj justament, je to slabvz g led, ki ne bo ostal brez pohujšanja. Le še en korak naprej in zna se dobiti senat, ki bo mnenja, da se ukloni kakemu agitatorju, če vstreže kakemu po dotiČniku vloženemu re-kurzu ali prizivu.
In v tem oziru opozarjamo na pogubonosno stališče ministrovo ves slovenski svet, juriste in nejuriste V prvi vrsti pa: caveant consules!
Nekaj domovinske statistike.
Statistika je veda, ki je sama po sebi zelo dolgočasna, koje uspehi so pa neprecenljiva opora za vsako racijonal-no razdelbo v gospodarskem življenju držav,  dežel,  občin.  Vsled domovno-
pravne novele iz leta 1896., ki veleva, da ima vsak avstrijski državljan pravico do sprejetja v domovinsko zvezo, če izpolni sledeče pogoje, namreč če prebiva v kaki občini a) kot samopravna oseba (običajno torej poČenši z izpolnjenim 24. letom), b.) 10 let c.) prostovoljno, č.) nepretrgoma in d.) ne da bi v tem času obremenil javno nbožno oskrbo,*) — vzrastlo je večjim občinam dotlej neznano breme. Kajti vsak Človek, ki je kdaj prišel z dežele v mesto iskat dela in kije ondi ostal, poslužuje se teh novih pravic, če je srečno pretolkel 10 let. Breme pa vzrašča občini zlasti zato, ker je ena glavnih pravic vsakega človeka, da ga občina, v katero je pristojen, v slučaju delonezmožnosti in uboštva oskrbuje. Mestna občina ljubljanska tudi v resnici skrbi za svoje reveže in ti imajo tukaj še dovolj ugodno eksistenco;kajti imajo zdravniško pomoč, imajo ubožne hiše itd. Vsak siromak pa se boji odprave na deželo, v kako kmečko občino, kjer nima takih ugodnosti, kjer mora hoditi vsak dan v drugo hišo na hrano, dostikrat sprejet z neprijaznimi besedami in bogve kakšno hrano, kjer navadno nimajo kotička z zakurjeno pečjo. Čuditi se torej ni, če sili vse pod okrilje mestnih občin, da sili pri nas vse v domovinsko pristojnost mestne občine ljubljanske.
Novi domovinski zakon je imel pravzaprav druge tendence ; postal je pa le ubožnopreskrbni zakon r korist kmečkim občinam. Breme postane tem občutljiveje, ker so ravno revnejši sloji navadno zelo blagoslovljeni z otroci, in v vsako domovinstvo slede možu zakonska žena, očetu mladoletni zakonski otroci, nezakonskim materam pa dotični nezakonski mladoletni otroci. Tako zadostuje včasih ena domovinska prošnja, da mora občina ljubljanska v svojo pristojnost sprejeti 9 do 12 oseb. Občina pa igra pri tem nekako ulogo
*) Nekatero občine po deželi tolmačijo to zakonito mesto napačno, ker mislijo, da je kak njihov domačinec ic gabil svojo domovinstvo že s samim prebi?anjem ieven stare domovne občine. Ce je prebival res 10 let ▼ Ljubljani, mora rendarle tudi 5e za vsprejem v ljubljansko domovinsko zvezo prositi, ali pa občina zanj.
vivisecirane živali. Izročena je na milost in nemilost zakonitim določbam, in kjer se da zakon interpretirati različno, tamkaj je pa judikatura višjih j instanc taka, da se je ne more imeno-[ vati prizadetim velikim občinam ugodne.
Ker so vse to vprašanja, ki zamo-I rejo živo zanimati davkoplačevalce, J podati hočemo nekaj pregleda o domovinskih sprejemih v Ljubljani v 1. 1902.
Pripomniti bi Še bilo, da se mora tudi Neavstrijcem dativ smislu;novega zakona, ker naravnost domovinstva ne morejo dobiti, vsaj zagotovilo, da se jih bo sprejelo, kakor hitro po3taneje avstrijski državljani. Seveda dobe tako j zagotovilo le, če so izpolnili zgoraj navedene pogoje. Poleg tega obstoje prej ko slej takozvani prostovoljni sprejemi, t. j. občina sme, kadar hoče in kogar hoče sprejeti v svojo domovinstvo in za tak sprejem, seveda če je bil zaprošen, sme v smislu obČ. reda zahtevati tudi primerno takso. Za tak sprejem se pa, odkar je v veljavi novi zakon, zanimajo le osebe, ki spočetkom tega članka navedenih pogojev za exoftb-sprejem iz kateregakoli vzroka niso mogli izpolniti. Zanimanje za take sprejeme je torej vsled novega zakona tako padlo, da 1. 1902. na ta način ni bil, kakor £bomo radi spreglednosti spodaj še enkrat omenili, v ljubljansko pristojnost sprejet noben avstrijski državljan, od tujcev pa (na podlagi predidocega zagotovila za slučaj, da postane Avstrijanec) le eden! Slon se domovinstvo ne upošteva več kot v prvi vrsti častna, politična pravica, ampak le z utilitarnega stališča. Med povprečno sto osebami, koje je ljubljanska občina primorana sprejeti, so morda, a zelo dvomljivo je to, tri osebe, o kojih se more z dobro vestjo reči, da so zares v dobrih gmotnih razmerah in za gotovo ne bodo nikdar postale nbožnemu zakladu nadležne. Kakšne pojme ima ljudstvo o domovinskem zakonu, kaže tudi karakteristični in ne ravno redki prigodljaj, da pride stara opešana ženica na mestni magistrat, in ko je pri uradu na zapisnik povedala svoje domovinske želje ter zapisnik podkrižala (pisati zna itak komaj polovica prosilcev), še malo po
LISTEK
De vita Sulfurii.
Doctor Pius Doctus, najpobožnejši in najučenejši profesor vseučilišča ss. Religionis v Aemoni, duševnem središču 99. okraja, podložnega pontifici Romano, je prišel s težkimi koraki počasi iz vseueiliskega poslopja in se napotil proti veliki prodajalnici, na kateri se je bleščal nas lov : „Pristne rimske klobase! Za vseučiliške profesorje znižane cene, ako predloži prodajalcu Laniju Romanu od škofa i zgotovljeno ubožno izpričevalo." — Doctor Pius Doctus je vstopil v prodajalnico in izvlekel iz žepa zamazan list, na katerem je bilo napisano: „Confirmatur ab episeopo Aemonae doetorem Pium Doctum in summa egestate esse."
„Omnia ad maiorem Dei gloriara!" je rekel prodajalec Lanius, ko je prebral ubožno izpričevalo. „Kako kloba-sico pa zahtevate, častiti gospod ? Vse imam sveže, vse iz Rima; ravnokar je prišlo z direktnim brzo vlakom! Že prej sem stisnil strojevodji nekaj desetič v roko, da je hitreje vozil, kajti bal sem
se, da se klobase v tej vročini pokvarijo. Dobil sem posebno špecijaliteto: klobase iz ovčjega mesa! Jako dobre so in — kar je glavno — precej cenejše, kot vse druge vrste."
„Hvala Bogu", je vzkliknil Pius, „morda bo pričel Človeški rod vendar že kdaj rajše jesti meso čistih živali, kot meso nečistih. Hvala Bogu, hvala Bogu! Ovca je tako Čista in nedolžna žival, da je često simbol našega Zve-ličarja! Hvala Bogu! Dajte mi, prosim, eno tako klobaso !*
Prodajalec Lanius Romanus, promovirani mesar mesarske akademije — kajti tudi ti so imeli v tedanjih blagoslovljenih Časih svoje visoke šole, na katerih so predavali in podučevali od rimskega papeža potrjeni duhovniki-mesarji — je dal profesorju zahtevano klobaso iz Čistega ovčjega mesa, katero pa je zavil v nečist papir. Profesor je hitro plačal in odšel nazaj proti vseu-Čiliškemu poslopju.
Ker je pa bil silno lačen, čeprav je bilo še le uro po obedu, je pričel jesti klobaso kar na ulici. Dobro mu je teknila, saj je bila iz Rima in vrhutega še iz mesa čiste ovce.
Dokler je bilo kaj klobase, se ni menil profesor za nobeno stvar, ne za lepe izložbe, v katerih so bili razstavljeni predmeti, izgotovljeni v Rimu, ne za ljudi, ki so ga pozdravljali, kajti bil je znan in spoštovan po vsem 99. okraju ss. Ecclesiae, ker je bil na glasu, da je učen in svet mož.
Ko se je pokrepČal s klobaso, je potegnil z rokavom nekolikokrat preko ust; nato pa je pričel ogledovati papir, v katerem je bila zavita. Mislil je namreč, da je to fragment kakega Časopisa, ki je izhajal, ko so bivali v Aemoni še barbari in nasprotniki svete vere. Toda motil se je! Prebral je prvi stavek in videl je, da je pisan v latinščini. Bral je in bral in pri vsaki besedi se mu je bolj jasnilo njegovo tolsto lice. Slednjič je raztegnil široko ustnice, da so se zableščali njegovi rumeni zobje in vzkliknil s povzdignjenim glasom: „Omnia ad maiorem Sulfuriiss Ecclesiae doetoris! Meni, nevrednemu služabniku svete stolice', se je posrečilo najti rokopis tega učenjaka. Ves rimski svet je hrepenel vsaj videti ta dragoceni biser rimske literature. Čeprav je to samo en list imenitnega dela Sullu-
rijevega, vendar si proslavim še bolj svoje ime.
Kakor drvi brzonogi jelen, ko ga tare žeja k mrzlemu sludencu, tako je hitel sicer počasni profesor v vseučiliško poslopje in planil v sobo, v kateri je navadno predaval. Našel je vse poslušalce že zbrane polnoštevilno.
Zatulil je, da so se stresla okna sobe, ko je stopil na govorniški oder: „Fratres in Domino, bratje v Gospodu, poslušajte, kar vam bom povedal! Ne imejte zakrknjenega srca za lepe nauke, ne oslepljenih oči, da morete videti, kar je ustvaril Bog po svojih služabnikih. Sklenite roke k molitvi in vaša kolena naj se vklonijo, kajti to, kar boste slišali, je beseda božja! Poslušajte bratje, kaj piše Sulfurius, vzor in dika celega okraja. Danes mi je dala božja previdnost v roke odlomek njegovega slavnega dela „Historiae", ki pa je žal ostal v rokopisu. Tu nam podaja Sulfurius sam svoj življenjepis; poslušajte, bratje, poslušajte:
„Tacinora clara auetoris ,Histo-riarum'. Scriptum anno Domini MMMM. Aemonae. In nomine patris et Filii et Spiritus saneti!   Morda se bo bralcu
porodila misel: Ali spada Sulfurius tudi med može, ki zaslužijo, da se bere njihovo ime v zgodovini? Da, on zasluzi! Zakaj? Zato, ker se je bojeval z orožjem svete vere proti njenim sovražnikom, ki so si prizadevali, da bi jo ugonobili. Toda Bog sam je poslal med nje Sulfnrija, ki je postal po milosti poglavarja 99. okraja, škofa v Aemoni, profesor na ondotni duhovniški akademiji. Ta je vcepil mladim, nepokvarjenim klerikom gorečo ljubezen do Boga in sovraštvo do vsega, kar navaja ^Človeštvo do posvetnega in ga odtujuje edinemu smotru — Bogu. „Človek naj služi le Bogu", to je bilo njegovo geslo. In tega so se oprijeli tudi mladi duhovniki, ki so izšli iz njegove učene Šole. Razkropili so se kakor solnČni žarki po vsem 98. okraju, ustanavljali na sveti rimskokatoliški podlagi hranilnice in posojilnice, bratovščine Marije Device, konsumna in izobraževalna društva, katera so vodili ti učeni, v vsem izobraženi gospodje .
Toda Bog je nasprotoval včasih njihovemu bogoljubuemu delovanju s tem, da je pripustil, da je razpadlo kako tako ali podobuo podjetje na ka-
stoji ter naposled verno vpraša: „Gospod, al' bom sedaj kaj dobila?"
Toda preidimo k Številkam, ki govore same zase.
Leta 1902. je bilo sprejetih v smislu domovinskega zakona z dne 5. decembra 1896, drž. zak. št. 222 v pristojnost mestne občine ljubljanske:
mož. žen. skupaj Vsled lastne prošnje . 288 252 540 Vsled prošnje prejšnje
domovinske občine
(ki imajo pravico, se
svojih   ljudi,   ki so
10 let [|v Ljubljani,
tudi   zoper njihovo
voljo iznebiti) . . 35 15 50 Vsled slučajno dvojne
prošnje (lastne in od
strani občine) .  17        1 18
Tem osebam je v ljubljansko domovinstvo
sledilo zak. žena . 290 otrok   . 694
Vseh avstrijskih državljanov, ki so bili sprejeti, je torej  .   .   . 1601 Za prostovoljen sprejem proti taksi ni prosil noben avstr. državljan.
mož.   žen. skupaj
Od inozemcev je bil sprejet prostovoljno (proti taksi) .1     — 1
na podlagi zagotovila (brez volje ljubljanske občine)   ...   3     — 3
Tem osebam so sledile v ljublj. pristojnost
zak.....žene 3
otrok 7
Vseh inozemcev skupaj 14 Avstrijcev in inozemcev vkup je je bilo torej sprejetih 1615!
Če odračunamo sosprejete zakonske žene in otroke, dobimo število vsli-Šanih prošenj, namreč 608 od strani avstr. državljanov, in 4 od inozemcev. Inozemski prositelji so bili vsi moškega spola, od Avstrijancev pa 340 moških in 266 samopravnih žensk (samskih, vdov.)
Zanimivo je, v kateri starosti da se ljudje najbolj zanimajo za to azilno pravico. Iz naslednjih številk se vidi, da moški v oni starosti, ko je rodbina najbolj narastla, ženske pa, Čim starejše in slabotnejše postajajo. Seveda se mora vpoštevati, da bi bile Številke v višjih starostih neprimerno višje pri obojih spolih, Če bi percentualno živelo v vseh starostih enako veliko ljudi. V resnici pa je procent živih 70 ali 80 letnih ljudij majhen, zato pomenjajo številke pri teh starostih relativno mnogo več, kakor je pa njih aritmetična višina.
Od avstrijskih prosilce? (in ti nas pravzaprav  edino   zanimajo, ker inozemcev je zelo malo) bilo je v starosti : možkih ženskih 30—40 let    68 23 40—50  „   107 47 50—60   „     91 89 60—70   n     49 73 70-80   „     21 33 nad 80   „      4 3
Kar se tiče dežele prejšnjega do-movinstva, bilo je od teh prosilcev in prosilk pristojnih že preje v kako Kranjsko občino 551, Nižjeavstrijcev je bilo 6, Štaj ercev 20, Korošci 3, iz Trsta in okolice 2, iz Goriške in Gradiške 10, iz Češke 11, iz Moravske 3, iz Šlezije 2. Inozemci so bili vsi štirje preje ogerski državljani.
(Konec prih.)
Skupaj . 340
268
Shod slovenskih zaupnikov na Koroškem
se je vršil 25. pr. m. v Celovcu. Shoda, kateremu je predsedoval g. Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru, se je vdeUžiio izredno veliko število zaupnih mož iz vseh krajev slovenske Koroške. Ko je predsednik razložil namen in pomen posvetovanja, je govoril dež. poslanec g. Fran Grafenauer o političnem in narodnem položaju koroških Slovencev. Govornik je v živih barvah slikal težak boj, ki ga bijejo koroški Slovenci za svoj narodni obstanek, ko jim odrekajo nasprot niki celo pravioo do življenja in jih pode celo s pomočjo države, ki je s temeljnimi zakoni zagotovila vsem narodom popolno ravnopravnost v zasebnem in javnem življenju, iz javnosti t. j. iz uradov in šol. Takšnim nasilstvom se je treba upreti z vso odločnostjo in z vsemi silami in energično zahtevati, da se tudi nasproti koroškim Slovencem izvršujejo veljavni zakoni. Koncem svojega govora je poslanec predlagal to-le resolucijo:
»Shod slovenskih zaupnikov, zbran dne 25. novembra 1903. v Ce lovcu, z največjo ogorčenostjo in najodločneje protestuje zopor neču veno, od zgoraj zausazano kršenje ustavno zajamčene ravnopravnosti slovenskega jezika na c. kr. sodiščih na Koroškem; društvo obžaluje pasivnost visoke justične uprave, ki vkljub opetovanim pritožbam še ni našla poguma, samosilnemu postopanju nemško nacijonalnega urad-ništva napraviti konec; društvo od ločno zahteva, da se takoj in nemudoma glede jezikovnega vprašanja na koroških sodiščih napravi red, slovenskemu jeziku vrnejo v polni in neprikrajšani meri njegove stare pravice, in da se jezikovno vprašanje sploh tako uredi, in na vseh, tudi za slovensko prebivalstvo dežele namenjenih uradih ustvarijo take razmere, da bo Slovencu, ne da bi se gledalo na to, ali zna tudi drugi deželni, t j. nemški jezik, mogoče, pravico in pomoč javnih oblastev iskati in tudi doseči v njegovem materinem, slovenskem jeziku.«
Resolucijo so zaupniki sprejeli soglasno z velikim odobravanjem in se je sklenilo, da se pošlje vladi na Dunaj.
Nato je govoril g. Matej Ražu n o šolskem vprašanju, naglaša-joč, da je šola, dobra slovenska šola življenskega pomena za koroške Slovence.   Šola je ono polje, kjer
se bo odločilo, ali Se osta nejo slovenski Korošci Slovenci, ali pa se potujčijo; ali še slovenski narod ostane na Koroškem, ali pa izgine za vedno s poprišča. Proti Slovencem se je zarotilo vse na Koro škern, vse že koplje slovenstvu grob, med prvimi in najnevarnejšimi grobo-kopi pa so koroške šole. Te so krive, da Slovenci na Koroškem ne napre dujejo. Slovensko ljudstvo je še preveč nezavedno in nepoučeno, zato ga de lahko nasprotniki zapeljujejo in vodijo za nos. Ljudstvu je treba več pouka; temelj vsakemu pouku pa je dobra, narodna, pedagogičnim načelom odgovarjajoča šola, kakršno je treba Slovencem na Koroškem od ločno zahtevati, ako nečejo, da jim zapojo mrtvaški zvonovi. Govornik je potem razvijal obširen šolski program, kateri se pa nam ni priobčil vsled Česar si pridržujemo pravioo, svoječasno spregovoriti o tem pro gramu.
G. dr. Brejc je nato v obširnem govoru razpravljal o narodno-političnem programu koroških Slovencev in vsestransko utemeljeval svoj tozadevni načrt. Po Živahni de bati, katere so se udeležili gg. Vo-Špernik, HochmUller, Poljanec, Le g&t, Wutti, Premru i. dr, se je sprejel z oduševljenjem tale narodno-politični program:
1. Trajno osiguranje našega na rodnega obstoja pričakujemo le od dejanske izvršitve načel o avtono miji narodov. Stremiti nam je tedaj po čim ožjih narodno kulturnih in gospodarskih zvezah s sosednimi slovenskimi deželami, da tako ras-mere in duhove pripravimo na ustanovno združitev slovenske Koroške z ostalimi slovenskimi deželami.
II V okviru sedaj obstoječe ustave pa zahtevamo:
1 popolno jezikovno ravnopravnost pri vseh uradih in oblaslvih, ki so po svojem delokrogu name njena tudi za nas Slovence, in sicer ravnopravnost v tem smislu, da ima vsak Slovenec — naj že zna nemški ali pa ne — pravico zahtevati, da se ž njim in pa za njega uraduje v njegovem jeziku; raditega tudi zahtevamo, da se pri vseh teh uradih na stavi zadostno število uradnikov, ki so v besedi in pismu slovenščine popolnoma zmožni; jezikovna ravnopravnost značiti se mora na slovenskem in jezikovno mežan?m ozemlju tudi v vseh javnih oblastvenih napisih, znamkib, pečatih itd.;
2. preosnovo volilne pravica za deželni   in   državni   zbor  v smislu enake volilne pravice, t. j. da se od pravijo privilegiji veleposestva, trgovske in obrtne zbornice ter mest;
3. premembo volilnih okrajev za volitve v deželni in državni zbor v tem smislu, da se slovenski in jezikovno mešani kraji ločijo od čisto nemških in v primerno število samostojnih volilnih okrajev združijo;
4. da se ono dežeino-odborniško mesto prepusti Slovencem;
5. da se za namestnika deželnega glavarja v deželnem zboru ime nuje Slovenca;
6. razdelitev deželnega šolskega sveta kakor tndi okrajnih šolskih svetov po narodnih oddelkih;
7. pri vseh Koroške se tičočih javnih ustanovah, korporacijah itd. pravično zastopstvo tudi slovenskega prebivalitva dežele
III Sredstva. 1. Politična dru štva, kojih naj se še dvoje ustanovi, in sicer eno za okrajni glavarstvi Beljak in Smohor,  drugo za okrajni glavarstvi Velikovec in Volšberk;
2. vodstvo slovenskega naroda koroškega se poveri katoliško-poli tičnemu in gospodarskemu društvu v Celovcu;
3. strogo in natančno po občinah ali župnijah izvedena organizacija zaupniko/;
4. v krepkem narodnem duhu urejevan političen list, ki naj posebno pozornost obrača tuli ni naše šol-bt/o in gospodarsko življenje;
5. miadomška, bralna in druga izobraževalna društva;
6. politični in poučni shodi;
7. narodni sklad «
Ko se je končala razprava o gospodarski organizaciji, se je shod zaključil. Žalimo, da bi thod obrodil obilo sadu, predvsem pa, da bi se oživilo z novim narodno-političnim programom ono krepko narodno in politično delovanje na slovenskem Koroškem, katerega smo — žal — v zadnih letih pogrešati!
Poljaki in ministrski preds. dr. Koerber.
Že poleti Be )e od verodostojne strani naglašalo, da niso Poljaki nič prav naklonjeni Koerberjevemu kabinetu in da čakajo samo ugjdne prilike, da bi mu vrgli poleno pod noge. In v resnici seje pokazalo pri poletnem zasedanju drž. zbora, da je bilo razmerje med Poljaki in Koerberjem nenavadno hladno.
Med parlamentarnimi počitnicami je priredil poljski kiub več shodov v Galiciji, kjer so se razni poslanci odločno izjavili proti Koerber-jevi politiki. Sedaj pa je poljski klub, kakor se poroča češkim listom z Dunaja, po svojem načelniku Ja-worskem dr. Koerberju očitno povedal svoje mnenje, da med Koer-berjevo vlado in medPoljaki ne more vladati nobeno pri jatelsko razmerje. Te dni je namreč sprejel m nistrski predsednik parlamentarno komisijo poljskega kluba, ki mu je vročila poljske po stulate. Ko je vitez J . w >rski pnobčJ Koerberju te zahteve, ga je ta ne kamo izzivajoče vprašal, zakaj ni poljski kiub izpolnitev teh postulatov zahteval od prejšnjih ministrskih predsednikov — grof* Thuna in Ba-denija ? Nato vprašanje mu je dal Jdvorski primeren rezek odgovor, da sta bila imenovana ministra prijatelja poljskega kluba in d t je med njima in Poljaki vladalo prijateljstvo
in sloga. Med Koerberjem in poljskim klubom pa je razmerje drugačno. Poljaki ne zahtevajo ničesar neopravičenega, ampak samo stvari, katerih utemeljenost mora priznati vsaka vlada. Javvoraki je sklenil: »Ako bi vlada tudi ugodila vsem našim sedanjim zahtevam, vendar bi med nami in vlado n*. mogli zavladati nikdar pri jateijski odnošaji, ampak samo nekak »modus vivendi« Če je ta vest resnična, je to nov dokaz, da mora biti stališče Ministrskega predsednika ie silno orna Jano, ker je poljski klub do sedaj bil več ali manj na roki vsaki vladi, če je bilo to tudi včasih na škodo splošni slovanski stvari, ali pa posameznim slovanskim narodom. Ako je ministrstvo izgubilo zaupanje in podporo poljskega kluba, potem mu je odklenkalo, ker v tem slučaju nima v parlamentu druge opore kakor edinole Nemce, ki so pa sami s aba zaslomba, ker so osamljeni v manjšini. Ako bo šel Koerberjev kabinet rakom žvižgat, se mi Slo venci pač ne bomo jokali, saj nam še ni nobene ministrstvo zadalo toliko in tako hudih ran, kakor fcaš Koerberjevo.
O § 14.
Državni tbir se je bavil zadnje dni z zloglasnim § 14. drž tem. za konov. § 14 je dvorezno orožje avstrijskih vlad. Ta paragraf je nekaka vrtiika, katero je treba vladi prijet; in iz ustavnega življenja nastane pravcati absolutizem. Ustavni odsek ie vsled tega z vso vztrajnostjo deloval na odpravo tega nevarnega p\ ragrafa. Dr. Korber je bil Že v velikih skrbeh, kaj bo, ako Be mu odvzame edino orožje. Kakšne vspehe bi pač mogla pokazati Korberjeva vlada brez § 14.? Prav nikakih ne Vsa parlamentarna sredstva, vsi nujni predlogi protesti in interpelacije ne ganejo vlade. Le navidezno skliče parlament, navidezno pusti Jjuloke zastopnike izvrševati ustavne pravice, ko pa ji je »sitnosti« dovolj, pošlje poslance domov ter si dovoli vse po trebno s pomočjo § 14. Ustavni odsek je že davno izdelal vse potrebno za popolno odpravo § 14. Vladi pa je kakor nalašč dobrodešel nujni predlog radikalnih Čehov glede spre membe g 14. Vlada si je mislila: med dvema nesrečami si izberem manjšo ter je spravila na dnevni red češki predlog za spremembo § 14 Ta sprememba omejuje rabo § 14. za vlado. Gasom te spremembe bi vlada ne mogla naredbenim potom rešiti državnega proračuna, rekrut nega kontingenta in nagodbe z Ogrsko. To pa so ravno stvari, za katere je vlada najbolj v zadregi. Zato je dr. Korber porabil vsa sredstva, da je č nveč strank in poslancev postavil proti češkemu nujnemu predlogu In res se mu je posrečilo nele ve-
P0f Dalie v Drilorji.
koršen način že ,bodi. Na Sulfurijevo prizadevanje pa se je rodilo iz vsakega takega ponesrečenega podjetja kar po več novih, ki so delovala med neomi-kanim, naravnost barbarskim narodom v prospeh svete vere.
Sulfurius je tudi ustanovil takozvani »Duhovniški zaklad", iz katerega se je podpirala z denarjem velika večina duhovnikov, ki so bili grozno ubožni. Godilo se jim je tako slabo, da so izgledali kakor sv. Janez Krstnik, ko se je postil v puščavi 40 dni in se hranil od samih kobilic in koreninic. Prostovoljen post je sicer strašno zaslužen za večno življenje, toda neprostovoljen ne tako zelo.
Sulfurius je tudi priporočal, da naj si vzame vsak duhovnik po eno ali več kuharic in dekel. Vsak gaje rad slušal. Tako se je po lepem vzgledu duhovnikov širilo sveto življenje po kuharicah in deklah tudi med drugimi ^ljudmi, med neizobraženim narodom.
Ta sveti mož je priporočal tudi duhovnikom v svojih nesmrtnih spisih, naj gledajo na to, da pride denar, ki ga imajo posamezniki, v njihove posvečene roke, da ga obračajo v korist matere
svete cerkve. Tako so nastale oporoke „med živimi".
„Menda sem dokazal" pravi Sulfurius koncem svojega življenjepisa, „da je bilo moje delovanje zelo plodo-vito in da zato zaslužim, da se bere moje ime zapisano z zlatimi Črkami v zgodovini, da se mi stavijo povsod spomeniki in vzidavajo po vseh cerkvah in župniščih spominske plošče. Omnia ad maiorem Dei gloriam!"
Doctor Pius Doctus je počasi in s svečanim glasom bral svojim vernim poslušalcem življenjepis Sulfurija. Vse ga je poslušalo tako zvesto, kakor da bi govoril iz njegovih ust sam Bog. In ke je končal, je zaoril iz vseh grl klic: „Slava Sulfuriju, slava našemu profesorju!" Le neki mladi klerik, ki se je udeleževal tudi predavanj na vseučilišču, je molčal in zakrivajoč oči z rokama mislil: „Tako nas varajo oni, katere častimo kot svetnike! Ti so bili poguba našemu narodu, na njih leži večno prokletstvo!" Bilje eden izmed onega malega števila Slovencev, ki so se ohranili visoko gori v hribih pred pogubno rimsko kulturo.
Raja-tita-gana.
„Onjegin".
Lirski prizori v štirih dejanjih (7 slikah Po  romanu  v  verzih  A. S. Puškina uglasbil P. I. Čajkovski j.
25 oktobra t. 1. je minilo 10 let, kar je izgubila Rusija velikana-glas-benika, znamenitega Petra Iliča Čajkovskega.
Slovenska opera goji poleg tujih glasbenih dramatičnih del zlasti slovansko opero ter so se na našem odru vprizorile že razne češke, poljske in hrvatske opere.
Ruskega opernega komponista pa naše občinstvo doslej še ni spoznalo.
Sedaj pride na vrsto prvak ruskih skladateljev s svojo najlepšo opero »Onjegin«.
V lažje razumevanje besedila prinašamo vsebino posameznih slik v sledečem:
I. dejanje: 1. slika: Na vrtu proti večeru Gospa Larina sedi pod drevesom, njeni hčerki, sanjava Tatjana in vesela Olga pa prepevata o ljubezni. Mati  Larina  se  spominja lastnih
mladih dni, ko je ljubila nesrečno ter se cmežila posili. Stara Filipjevna, bivša pestunja hčerk, jo tolaž', da je bila končno z možem vendarle srečna.
Žanjioe in koeci nastopijo ter poklonijo gospodinji Larini okrašen snop. Veselo zaplešejo in odidejo.
Tatjana mnogo čita in sanjari o junakih v knjigah, Olga pa je vedno razposajena nagajivka. Nena doma prijezdi čestilec 0!gin, Lenski ter pripelje seboj Onjegina, v katerega se fantastska Tatjana zalju bi takoj. Onjegin pa ne misli več na ljubezen; lahkoživec je in naljubil se je dovolj. Blaziran je, a galanten in duhovit, tudi malioiozen in hladen Don Juan. Lenski pa je goreč ljubimec, idealist, ki obožuje lepo Olgo.
Mlada para se izprehajata po parku, dokler ju ne pokliče gospa Larina v grad. Stara Filipjevna pa maje glavo: zdi se ji, da prinaša Onjegin Tatjani le nesrečo.
2. slika: V spalnici Tatjane. Filipjevna pripoveduje Tatjani o svojem Ivanu, ki ga je ljubila v mladih
dneh, toda Tatjana je   ne posluša, a prizna ji, da ljubi. Filipjevna odide, Tatjana pa sede  in piše Onjeginu dolgo ljubavno pismo, ki ga da Fi lipjevni, naj ga nese Onjeginu. II. dejanje:
3 slika: Na vrtu za Larinovo hišo berejo dekleta jagode in prepevajo. Tatjana pričakuje odgovora Onjegina, ki pride sam ter ji pove da jo spoštuje, a ljub ti ne more več . . . Uboga Tatjana!
4. s 1 i k a: V dvorani Larinove hiše se pleše. Onjegin pleše s Tatjano in z Olgo, stare dame pa se hudu jejo nanj, češ, da je brez manir, ds je prostozidar, zapeljivec in pijanec Ker Lenski ne more plesati z Olgo, postane ljubosumen na Onjegina. Olga draži Lenskega, ki pa ne razume šale ter postaja vedno strast nejši. Ko mu jo vzorne Onjegin zopet, je prepričan, da ga Olga ne ljubi več in da mu jo je vzel prija telj Onjegin. Komični Francoz Tri quet zapoje damam humorističen kuplet ter ga izroči Tatjani. Stotnik je aranžer kotiljona. Zopet pleše Onjegin z Olgo, Lenski pa je sam o
gino  nemških  strank, temveč tudi Poljake naščuvati zoper Čehe. Bil je oiučen in razočarljiv prizor, ko je načelnik poljskega kluba obsojal češki boj proti vladi Predlog za spremembo, § 14. se je odklonil.  Ista usoda pa Čaka tudi poročilo ustavnega odseka za popolno odpravo § 14. Avstrija se nikakor ne more otresti absolutizma in  kot  vidni  znak absolutizma je ravno § 14. Dokler obstoji § 14, ne bo v Avstriji parlamentarizma, ne bo zdravega ustavnega življenja in ne bo ljudskih  pravic.   Slovani so b^h prvi, ki so šli v boj proti temu pred-staviteliu absolutizma, dobro vedoč, da  ustava  ni  dar  krone,  temuč je jast narodov, katerim se je morala dati   pod  političnimi  in finančnimi pritiski leta 1866   Le Nemci se ne zavedajo teh pravic ter ee bore na strani vlade za absolutizem.
Hofmann-\Vellenhoff sta kon — Rusija in Bolgarska. Vsi
oem   seje   vložila tri interpelacije, snaki kažejo, da se je Bolgarska la-
med njimi tudi ono glede zboljšanja merila Rusiji. Ravnokar baje zahteva
položaja uradnikov v kasnilnieah. Rusija, naj ji Bolgarija vrne okupa-
Prihodnja  seja bo v sredo ter ci|ski dolg romulski v mesku IO1/«.
so na dnevnem redu poročila o vo mil. rubljev. V Sofiji so bili uverjeni,
jaški   pripregi,   o  odpravi  $ 14., o avskultantskem  zakonu in membi opravilnika.
o spre
Državni zbor.
Seja dne 4. decembra. Posl. P o m mer je predlagal, Daj se začnejo pogajanja z avstro-ogrsko banko glede delitve iste in ustanovitve samostojne banke še pred obnovljenjem gospodarske na £odbe z Ogrsko. — Posl. Stwiert-nia je predlagal ibol.šanje poiožaja postno prometnim uradnikom. — Poslanec Pernerstorfer je interpe-liral, zakaj se ni nižjeavstrijski deželni zbor zaključil, temuč le odgodi!, dasi so se zaključili vsi ostali deželni zbori. — Posl Marchet je interpeliral trgovinskega in poljedelskega ministra glede obdačenja vinskih poštljatev iz Italije. Letos se pošilja iz Iial'je k nam nenavadno veliko vina, ker hočejo Italijani porabiti do Novega leta ugodnosti, ki jim jih nudi vinska klavzula.
Po dobesednem čitanju vseh vlog, kar je trajalo do 2. pop., prešla je vendar zbornica do prvega pozitivnega dela. Predlog posl. Schrei-nerja, naj se o poročilu odseka glede podpor po ujmah poškodovanim razpravlja nujno, je bil sprejet ter se je takoj začelo o tem razpravljati. — Posl. Lemisch je poročal v imenu odseka ter predlagal, naj se odobri zakon, s katerim se je zvišal kredit za take podpore od 15 na 20 milijonov kron.
Posl. Fressl se je pritoževal o nepravični razdelitvi podpor ter predlagal, naj se iz blagajniških pre ostankov vzame še 20 mil. kron, da se pomožni kredit zviša na 40 mil. kron. Za Štajersko sta govorila Schoiswohl in Gasteiger, za Koroško pa Stein wender; nadalje so še govorili Hofmann, Hjbeš, Sileny,Ryba, Dyk in Kulp. Glavna govornika sta bila vitez Abrahamowioz (pro) m dr. Sto j a n (contra).
Pri glasovanju se je zakon spre jel v  drugem   in   tretjem branju. Vloženi nujni predlogi  in interpela cije v zadevi  podpor  vsled   ujm so se izročili vladi v poizvedovanje.
Poslanec  dr.  Derschatta in
Politične vesti.
— Sprememba državno z h o r s k » t,M opravilnika je i r >šl* zopet na površje. Predlog poslancn Schraffia, naj se sprememba opra viln*ba postavi za prvo točko pri hodnje seje, je bil z veliko večino spre*jet. Vse stranke so za spremembo, ker le tem načinom bi bilo m* goče ozdraviti parlamentarne razmere, le socialni demokratje in Vsenemci so proti spremembi ter hočejo baje celo predlog obstruirati, češ, da reforma opravilnika najhujše zadene male stranke.
— Imunitetne zadeve ni kakcr ne morejo priti v razpravo v državnem zboru, ker j'h zavlačujejo nalašč krščanski socialisti zaradi svo jega Wohlmeyerja v Voiklovi aferi. Včeraj sc se vršila zopet po gajanja med strankami, naj bi se imunitetne zadeve rešile pred odgo ditv»jo državnega zbora. Vse stranke so bile pripravljene odtegniti svoje nujne predloge v ta namen, le kr šČanski socialisti so grozili, da tako, zahtevajo obravnavanje svojih 23 nujnih predlogov, ako bi se hotelo spra viti imunitetne zadeve na dnevni red
— Gosposka zbornica ima prihodnjo sejo dne 12 t. m.
— V državnem železni škem svetu je vložil dr. Walz nujni predlog, naj se tarifi za tovor na državnih železnicah zvišajo. Proti temu so bili skoraj vsi zastopniki, češ, da državni železniški svet ima gospodarsko nalogo, ne pa fiskalično.
— Šef bosensko hercego vinske  vlade   je   postal namesto odstopivšega barona A p p e 1 a poveljnik krakovskega voja flomst. Ev gen baron Albori.
— Položaj na Ogrskem Vlada je pripravljena, ako se v današnji seji ne ustavi obstrukoija, brezobzirno delovati na to, da se parlamentarno dovolijo državne potrebe.
da se je Rusija temu dolgu ie zdavno
odpovedala.
— Nemški državni zbor si je izvolil za predsednika grofa Bal -le strem a. Podpredsednikoma sta izvoljena gnf btolberg in poslanec Pase h e. Cei.t.-um je sklenil zopet vložiti predli g za odpravo celega je /u-t-kejj/i zakona.
— Bolezen nemškega cesarja. Ce?-ar Viljem ie zelo oslabel ter se n»ed boleznijo nenavadno postaral. Govoriti Še vedno ne more, temuč odgovarja le 8 svinčnikom na mahh listkih.
— Ministrska   kriza na Španskem   Zaradi obstrukcije republikancev i« podal ministrski predsednik Villaverde demisijo telo kupuega ministrstva.
— Vstaja zoper kristjane je baje nastala v kitajski pokrajini Sečvan.
Petrova skala.
V. K. Iz Rima, 30. nov.
vin.
Cerkev je klerikalcem na Italijanskem že pred mnogimi leti prepovedala, se  udeleževati političnih volitev, ker nece pripoznati   državnopravnega obstanka italijanskega kraljestva. Nekateri klerikalci sicer  silijo  papeža, naj to prepoved prekliče, ali papež se ne uda. In prav ima! Sedaj lahko reče, da je ogromna veČina italijanskega prebivalstva „katoliškega prepričanja". Ako bi pa prepoved preklical in dovolil klerikalcem udeležbo pri volitva, bi se po kazalo, kako brezpomemben je postal klerikalizem na Italijanskem, kako neznansko malo zaslombe ima med narodom. Pobožnosti   je zlasti med ženskami še mnogo, klerikalizma pa skoro Čisto nič več. Ko bi duhovniki začeli politično nastopati, bi jih Italijani preklicano nagnali. t «£g §2   Celo v južni Italiji je klerikalizmu odklenkalo. Kaj zamore v tem oziru storiti posamičen list, to se je pokazalo v   Neapolju.  Socijalni demokratje so ustanovili v Neapolju humoristični list „L' Asino". Ta se je dolgo časa bavil samo z bojem proti vladi in si je le mimogrede privoščil kakega popa. Vatikanska  gospoda, ki ni bila vajena takih pšic, je bila tako neprevidna, da
Zanimiva je tudi slika, ki predstavlja Mefista v duhovniški obleki, ko drži svet v rokah in poje: Ecco il mondo — Sciocco e tondo, — Per timor di Satanasse — Ci dimagra ed io m'in-grasso. (To je svet — neumen in okrogel — iz straha pred hudičem hajša, jaz pa se pri tem debelim.)
Velikansko senzacijo je obudila slika o hudiču. Na eni strani se vidi zid, čez katerega gleda pošasten hudič. Ljudje se terejo in mečejo v pa Šico ves svoj denar. Na drugi strani pa se vidi, da je hudič strašilo, ki je privezano na palico, debeli duhovniki pa praznijo pušice v velikanske bisage. Senzacije, ki jo je napravila ta podoba po vsi Italiji, se ne da popisati. Vatikanska gospoda je kar jokala.
--- IT /       %/ m
je začela po duhovnikih preganjati ta Ako se to ne doseže prihodn[i teden, I list. „U Asino" je bil tedaj se prav
, __»^k-~«;,, „i,,,,,     malo razširjen in je le težko izhajal.
skliče se takoj  po odobrenju skup- I w ,.J ,
nega proračuna v delegacijah zopet državni zbor k zasedanju. S temi načrti se je tudi bavil včerajšnji ministrski svet. Med ministrskim predsednikom in Kossuthovo frakcijo se je sprejela spremenjena formula za po miljenje.
— T r e t j e 1 e t n i k i na Ogr. skem se z novim letom odpuste iz vojaške službe le pri pehoti, kjer se skličejo v aktivno službovanje nadomestni rezervisti zadnjih letnikov. Pri konjenikih in topničarjih pa se tretjeletniki obdrže še nadalje v službi, ako državni zbor do Božiča ne dovoli rekrutne predloge.
svojo divjo bolesijo. Onjegin se mu šaleč ee približa, Lenski pa ga raz-žali in pozove na dvoboj. Vname se prepir, nastane škandal, bivša prijatelja se hočeta zgrabiti, občinstvo je ogorčeno in presenečeno. Lenski basen odhiti, Olga — ki šele sedaj spozna, kako je užalila ljubimca s tem, da ga je dražila z Oujeginom — pa se onesvesti. Vse hiti prestavno k njej, Onjegin pa mračen odide.
III. dejanje:
5. slika: V gozdu zgodaj zjutraj. Lenski in njegov sekundant Sareokij čakata nasprotnikov. Lenski se spominja mladosti in Olge v dol gem samospevu. Nato prideta Onjegin iu njegov sluga GtUotf ki mu je hkratu sekundant. Določi se razdalja med dvobojevnikoma, ki ustrelita in — Lenski pade ubit na obraz.
IV. dejanje:
6 slika: Onjegina je kesanje in slaba vest gnala več let brez miru po svetu. Nocoj je gost kneza Gre-mina. V plesni dvorani zapazi krasno damo — Tatjano, ki je že dve leti omožena z Greminom. Soprog knez
predstavi Onjegina soprogi Tatjani, ki hladno pozdravi nekdanjega ljubimca ter se nato naglo umakne z izgovorom, da je utrujena. Onjegin pa se sedaj šele zave, da ljubi Tatjano strastno.
7 slika: V sprejemnici v hiši kneza Gremina. Onjegin je pisal Tatjani pismo, polno obupa in kosanja. Sedaj prihaja k n|ej, da jo prosi odpuščanja, ker jo je nekdaj na vrtu nj-ne domačije zavrnil brez ljubezni. Pove ji, da jo ljubi in tudi Tatjana mu prizna, da ga je ljubila prvega ter da ji je drag še vedno
------J--—  o-    ' - ----- ----v
Cim pa so začeli duhovniki vpiti, da stori smrtni greh, kdor ta list bere, so se razmere spremenile. „L'Asino" je začel duhovščino neusmiljeno bičati in Čim bolj so duhovniki proti njemu vpili, toliko bolj je rasla število naročnikov. Danes ima „L' Asino" 100.000 naročnikov in ves Vatikan trepeta pred njim. Z novim letom se „L'Asinou poveča in razkriti hoče Vatikanske tajnosti in pikanterije, kar utegne jako zanimivo postati.
Najprej se je lotil „L'Asino" nekih relikvij, med njimi posebno p r e p u-cijev. To je stvar, o kateri v Avstriji niti pisati ne smete. Kdor zna francoski, lahko o tem kaj čita v Stendhalovo 1. 1829 izdani knjigi „Promenades dans Rome". Kdor zna italijanski, pa naj si naroči sonete genijalnega rimskega pesnika Bellija iz leta 1835. Tam bo čital lepe stvari, posebno v klasičnem sonetu „Un reliquia miracolosa".
L'Asino" ni namenjen samo izobražencem, nego se v prvi vrsti obrača na priprosto ljudstvo. Zaradi tega so ilustracije časih neestetične, vedno pa take, da morajo na priprosto ljudstvo napraviti velik utis. V Italiji je še mnogo analfabetov in s temi mora list računati. Tudi misijonske pridige so največkrat surove in neestetične — ker se le na tak način da pripostim ljudem do živega priti. „L' Agino" posnema misijonarje in z uspehom.
Tako na pr. je sedaj v Italiji vprašanje o ločitvi zakona na dnevnem redu. Duhovniki so bili proti ločitvi začeli veliko agitacijo, češ, da je greh in da se krščanski človek ne sme ločiti
V   silni  strasti   se   objameta, toda Tatjana se zave, da je omožena, da    a če se že loči, se ne sme drugič ože je oDljubila Gremmu zvestobo. Onje-    niti, dokler živi prva žena.
gin jo prosi kleče\ naj  zapusti so proga ter naj gre z njim v daljnji svet, Tatjana pa se mu iztrga ter zbeži z vsklikom:
»Zdravstvu) za veke!« — — Na našem odru poje ulogo Onjegina g. Angeli, ulogo Lenskega g Orželski,   Tatjane   gospa Skalova, Olge gdč. Kalivodova,  kneza Gre mina pa gospod Pestkovskij
„L' Asino" je prinesel na to podobi obeh žen cesarja Napoleona I. Dasi je prva cesarjeva žena še živela, je papež vender dovolil, da se je cesar drugič oženil. S tem je „L' Asino" duhovniško agitacijo silno osmešil.
Pred nekaj časom so duhovniki mnogo govorili o svobodi. „L' Asino" je prinesel sliko Giordana Bruna stoječega na grmadi in z dostavkom: „ Duhovniki hočejo svobodo, a le svobodo, da smejo sežigati ljudi, ki so jim na potu."
Dnevne vesti.
V Ljubljana, 5. decembra.
— Dvojna mera — Gleis-
pachova. Da imamo v Avstriji zakone,  kakor  oni  o ravnopravnosti, zakone, ki so po svojem bistvu imenovati izborni, to je dognana stvar; a ravno tako je za  nas Slovence ilogn&na stvar,  da izvrŠevaielji teh zakonov, zastopniki državne uprave, izbornost teh zakonov uporabljajo le zase in za svoje pajdaše; dočim za Slovane zakon sploh več — na ekai stuje, temveč  le  pest in nasilstvo. To dejstvo občutimo zlasti mi Slo venci, ki nas pod Korberjevim protektoratom  s  škorpijoni  biča vse-mogočnež iz Gradca. Na odvetniškem shodu in v »Slov. Narodu« so se nam poročali slučaji koroške justica, da so se nam ježili lasje,  človek bi mislil, da tičimo globoko kje v sred njem veku. Neverjetno bi se smejali takemu poročevalcu, ko bi ne vedeli, da govori bridko resnico. Slovenec ne sme govoriti v svojem jeziku   pred   sodiščem, sodni zapisniki ne smejo biti pisani v j e z i k u str a n k in prič, razsodbe in sklepe je za Slovence  izdajati  izključno v nemškem jeziku! To je besedilo Gleispachiade, ki jo danes plešejo sodniki na Koroškem. Kako vse drugače postopajo z Nemci! Na vpogled nam je bil akt neke okrajne sodnije na Kranjskem.   Odvetnik dr. J. Do menig v Feldkirchnu na Koroškem je za neko svojo stranko na Koro škem vložil tožbo na okrajnem sodišču na Kranjskem  zoper sloven sko stranko.   Tožba je bila nemška. Dr. D:menig je substituirai na do tičnem okrajnem sodišču   kot svo jaga zastopnika slovenskega od vetnika. Leta je seveda na razpravi tožbo utemeljeval slovenski in ker je  bila  nasprotna stranka zmožna edino slovenskega jezika, je sodnik samo ob sebi umevno sestavil zapisnik v slovenskem jeziku. V slov. jeziku S3 je razpravljalo na treh razpravah in slovenski je sodnik proglasil in pisal sodbo.   Nakrat pa dobimo na aktu opombo: »Z u f o 1 g e \V e i s u n g des  hohon  k. k. Oberlandes #e r i oh ts - Pr a si d i u m s vom 21 Okt. 1903,Pr. 14009/17/3, ein gelangt am 22. Oktober 1. J w i r d eine vom Erkenntniss richter    verfasste deutsohe Urteilsausfertigung dem Be schwerdeftthrer zugestellt.« Razsodba je bila proglašena 6 okto bra; predno jo je dr. Domenig v roke dobil, je preteklo nekaj časa, njegova pritožba  pa je bila od Gleispacha rešena že 21. oktobra.  Šla je kakor po brzojavu, tako silno se je mudilo, da je Nemec dobil  v roke nemška sodbo.   To  )e  pač  drugačna mera kako.  ž njo grof v  tir dou meri nam Slovencem. Privoščimo Nemcem nemške sodbe, to je pravično in pra viino; a pravičnost in pravilnost za htevamo tudi zase. Ravnopravnosti vsaj mi navadni zemljani ne mo remo umeti drugače! — Ni čuda, da je nemškemu odvetniku zrasel gre ben, da  se je v svojem nadaljnem rekurzu zoper razsodbo povzpel do trditve:   »Recurs  wider das bierg. Urteil vom 6 O&tober 1903J dossea giltige deutsohe Ausfertigung icb am 23 Oktober 1903 erhielt« Mož postaja predrzen, zakaj tudi ne, saj ve, kje ima zaalombo.
— Poslanec vitez Berks
in tovariši so v poslanski zbornici dne 26. novembra podali na-
slednjo interpelacijo: »C. kr. državno pravdništvo T Celju je zaplenilo v št. 90. dne 17. novembra izšle »Domovine« sledeči sestavek:   G 1 e i s -pachovo sleparstvo. Avskultant Zvvitter je bil torej v Novo mesto premeščen.   V dekretu, kjer se mu je to naznanilo, je pa Gleispachovo nadsodišče   tudi   premestilo  iz Novega mesta na Zvritterjevo mesto v Celje   mlajšega   avskultanta, sicer tudi Slovenca, Ktissela, samo da se je zagotovilo, da Zvritter kot S ■ venec ne bode na Štajerskem imenovan za pristava.   Ktissela bi G>e?s-pach že bil še pravočasno UH?bj na Kranjsko porinil, da le začasno pro-slepi javnost, češ da Slovenca na tak način samo prostore menjata. Toda nadsodišče  Gleispachovo   je   že v istem hipu, ko je ta dekret izdalo, kuhalo novo iumparijo, ki je prišla šele zdaj na dan. Zvv tter je namreč res moral v Novo mesto. Kiiselu se pa ri ukazalo iti v Celje, ampak ostane   na   Kranjskem  in   pride v Celje, trd Nemec kurzovec, ki bode zopet lomil slovenšc-ioo kakor prvo-šolec latinska vokabula.   Justca je prišla popolnoma v službo nemško-nacijonalne politike. N*j pa kdo reče, da so naše pritožbe pretirane!a Ker za to konfiskacijo ni nikakega stvarnega povoda, so slovenski poslanci stavili justičnemu ministru sledeči vprašanji: 1. Kako n.ore isti to konfiskacijo opravičiti? 2. Kaj misli it-ti ukreniti, da bodo v bodoče izostale take nasilne konfiskacije?
— „Štajerc" in „Narod". Pod tem naslovom se je »Slovenec« brez vsakega povoda zagnal v nas in nas popisal, kakor da smo nekaki zavezniki »Štajerčevi«, češ, da smo »Štajerca« branili in da so si nekateri dopisi v »Slovenskem Narodu« in v »Štajercu« na las podobni. Razume se samo ob sebi, da so to same laži. Kadar duhovniki okrog »Slovenca« usta od pro. se vselej zlažejo. Mi nismo nikdar »Štajerca« branili, pač pa že dostikrat odločno pobijali in na tem stališču ostanemo tudi v prihodnje. Io podobni so si dopisi v »Narodu« in »Štajercu« samo tedaj, kadar se konstatira kaka farška lu m parija. V takih slučajih pa so si podobni dopisi vseh listov, ki sploh o dotični stvari poročajo Mesto da »Slovenec« tako laže, naj rajši pojasni sumljivo zvezo ljubljanskega škofa s »Štajeroem«. Bavili smo se že večkrat s to zvezo, a »Slovenec« kar neče in neče odgovoriti.
— ,,Domač zavod". Dežela nižje avstrijska ima svojo posebno zavarovalnico za življenje in za rente. To je deželni zavod nemške kronovine in sicer krono-vine, kjer Čehom niti ene ljudske šole ne dovolijo in kjer leto za letom v svojem fanatizmu sklepajo zakon, da mora biti na vseh šolah samo nemščina učni jezik in kjer morajo uradniki v svoji službeni prisegi storiti tudi obljubo, da bodo branili nemitvo. Seveda se ta nemški deželni zavod ne brani slovanskega denarja in bi med Siovam rad nalovil kaj več grošev. Toda stvar neče iti prav od rok. Pri Čehih in Poljakih ne more ta zavod ničesar opraviti, zato se je zda) vrgel na Slovence. Takoimenovan* škofova zavarovalnica v Ljubljani je prevzela zastopstvo tega mžjeavstnjskega pod etja. To naposled ni nič hudega. Škofovi zavarovalnici se godi slabo in potrebna je zaslužka. Kar pa je treba pribiti, je postopanje »S l o v e n o a« v tej zadevi. T* štrokouitni list proglaša niž)eavstrijsso in nemško deželno zavarovalnico za — domač zavod. »Slovenec« namreč piše: »V*a|emna zavarovalnica proti požarnim sk< dam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ltub-i jam |e prevzela zadnje dni zastopstvo niijeavstrijske deželne, življenske in rentne zavarovalnice in je pričela tudi že poslovanj*. Za varovati se je torej mogoče zdaj pri domačem zavodu za življenje, za prevžitek in za rente.« Ali ni to čisto navadno sleparstvo, da proglaša »Slovenec« nemško pod-
jetje nemške kronovine za doma« zavod? Ali ni to s slovanskega narodnega stališča in s stališča gesla »svoji k svojim« naroden škandal? A kaj hočemo — na Nižjeavstrijskem vladajo k 1 e rikalci in »Slovenec« je vedno
solidaren z vsemi klerikalci, naj bodo katerekoli narodnosti, solidaren zato, ker stoji na stališču katoliškega brez-domovinstva.
— Izostali shod. Za minolo nedeljo so kierikaloi napovedali shod v To mišlju. Naznanili so svoj shod okrajnemu glavarstvu, ki je tudi po skrbelo za javno varnost s tem, da je poslalo orožnike na lice mesta, in agitirali so pridno po vaseh, naj se ljudje shoda udeleže. Toda — shod se ni vršil. »Imenitni gospodje« iz Ljubljane, katerih prihod je bil napovedan, so izostali in tomišeljski klerikalci so prišli ob prijetno zabavo. Zdaj se jeze na liberalce, češ. ti so krivi, da ni bilo shoda, ker so se jih »imenitni gospodje« iz Ljubljane tako ustrašili, da se niso upali na shod. Za tolažbo so se klerikalci napili žganja.
— Dr, Schweitzerjev shod v Litiji pred sodiščem. Dne
27. p. m. se je vršila pri c. kr. okr. sodišču v Litiji zelo zanimiva kazenska obravnava. Na zatožni klopi je sedel šmartinski cerkvenik, Matevž Osredkar, obdolžen težke telesne poškodbe, storjene s tem, daje na shodu dne 22. p. m. po nekem drugem soobtožencu-junaku na tla pobitega posestnika A. Motor, z nogami brcal in ga poškodoval. Soob-tožena sta bila še dva druga Marijina vojščaka radi težke telesne poškodbe, prizadete z nožem posestniku A. Šu-šteršiču. Cerkovnika je zagovarjal dr. Schvveitzer. Toda navzlic temu, da si je najel nebroj prič, ki so prav dobro podkovane v liguorjanski morali, je bil Osredkar z drugimi obtoženci vred obsojen v občutno kazen in povrnitev tožnih in zdravniških stroškov. Obravnava je dokazala, da te fantovske Marijine družbe tvorijo tolpo fanatikov, katerih glavni smoter je, svojega bližnjega, ki ne sliši na ime „klerikalec" pobiti. Dokazalo se je tudi, da gre vsa ta podivjanost mladine na rovaš njih voditeljev — kaplanov. Tako je neki Potokar iz Kranja menda samo zato sem poslan, da bi pri nas skalil mir in složnost, ki sta že celo leto vladala pri nas. — Pred shodom je rotil nekega mladeniča, da naj na vsak način pride na shod in pripelje sabo še dosti drugih, Če bo treba kaj ven zuositi! Bojni klic ni bil brez vspeha. Pijana tolpa „Marijinih otrok" je napadla mirne napredne može brez vsakega povoda z noži, jih na tla pobila in obdelovala z nogami. Pri pretepu se je posebno odlikoval mežnar Osredkar. Njegov svetohlinski obraz je sijal samega veselja, da je dobil enkrat liberalce pod noge, ter bil za stavo po kmetu domačinu, od katerega živi in pri katerem je dobil malo preje mastno bero, ki mu pa ne gre po postavi. In to samo zaradi tega, ker se ga smatra za naprednega in se mu podtika ime ,liberalec \* Psovke, katere so svoječasno uporaoljali oznanjevalci sv. vere, in s katerimi so tudi hujskali proti naprednim možem — kakor: „liberalci so goljufi, sleparji, brezverci" itd. so rodile obilen sad pri nevednem ljudstvu in mu popolnoma zmedle glavo. Očividec, ogorčen radi mežnarjevega nastopa, je opozoril navzočega kaplana Potokarja na surovo obnašanje podivjanega mežnarja, toda božji mož ni smatral za potrebno, da bi napravil konec takemu škandalu I Bilo bi potrebno, da bi se nekoliko pobližje seznanili s tem g. Potokarjem! Za danes še to opustimo! Povemo mu samo na uho, da naj, kadar bo zopet pozno v noč častil devico — Katarino, bolj pazi na svoj havelok in klobuk! Capito, prijatelj Potokar!
— Kranjskim nemškim poznavateljem slovenskih planin! Nedavno je izšla 3. izdaja alpiniškega dela »Der H u c h -tourist in den O s t a 1 p e n«, katerega sta uredila H. H e s s in P u t s c h e 1 I e r. V knjigi ee opisujejo tudi slovenski deli alp in sicer po »specialnih poznavateijih«. Uredništvo pravi, da je bilo potreba za 3. izdajo te velevažne  knjige prido-
biti »specialnih poznava-teljev t. j. alpinistov, ki so v gotovih delih alpskega sveta kakor doma in ki so te skupine najnatančneje preiskali v vseh njihovih posameznostih«. Ne oziraje se na to, da so že nemški listi izrekli naravnost uničujočo obsodbo teh »specialnih poznava* teljev - alpinistov«, se hočemo še mi specijelno ozreti na one može, ki so prevzeli častno nalogo, da s strokovnega stališča orišejo v alpinistič nem oziru slovenske planinske dežele, — »v katerih so takorekoč doma in katere so najnatančneje preiskali v vsah posameznostih« V knjigi je naveden kot strokovnjak za julske in savinske planine, kateri je tudi obdelal tega gorovja se ti čočo tvarino, dr. Roschnik iz Ljubljane. Nam je dr. Roschnik znan, dani »Spezialkenner« naših planin, ali da bi bil takšen ignorant, kakor se je pokazal v knjigi »Der Hoobtourist in den Ost-ripen«, pa se le nismo nadejali. Dr. Roschnik je nagromadil v svojem spisu toliko zmot, neresničnosti in nevednosti, da je kar neverjetno; pred vsem pa je jasno dokazal, da nima niti pojma o stvari, katero bi imel s peresom strokovnjaka in recimo tudi — znanstvenika obdelati! Da »specijalni poznavatelj« Roschnik delovanje »Slovenskega planinskega društva« popolnoma ignorira, je umevno, da-si bi pravi strokovnjak, zlasti pa alpinist, katerega naj ne Vidijo politične strasti, tega ne smel storiti! Toda, ker so že naši nemški prijatelji tako zagrizeni v mržnjo proti »Slov. plan. društvu«, bi se mu to Še ne štelo toliko v zio. A da si on upa v našem gorovju pisati sot strokovnjak, dasi ga v poznanju naših planin visoko nadkriljuje vsak I a j i k - n e -turist, to je škandal! Navedli bomo samo nekaj cvetk z njegovega »znanstvenega« vrta Češka koča leži po Roschnikovi trditvi na Zgornji Ravni na južni strani Savi n s k i h planin, ko vendar že ve vsak lajik, da stoji na Spodn i Ravni in na severni strani planin na — Koroškem, nt* pa na Kr.*n;- j skem. Roschnik ne ve, da ote dve j Kočni, še ni slišal ničesar o Turškem žlebu, Savinske planine na štajerski in koroški strani so mu do cela neznane, da moramo resno dvomiti, da bi jih bil kdaj sam prehodil in proučil. Takisto napačni in po-mankljivi so tudi njegovi podatki o Triglavskem pogorju! Akc bi hoteli navajati vso tozadevne hibe in napake, bi bilo treba napisati celo razpravo! Z ozirom na to bi pa svetovali gospodom »kranjske sekcija, naj gledajo raje na to, da temeljito prouče naše planine, da se ne bodo blamirali prt-d javnostjo tako, kakor to pot, mesto da neosnovano kriti-ku;ejo in blatijo vspešno delovanje »Slov. plan. društva«!
— Slovenski trgovci, bodimo odločni in ponosni na svoj jezik! Hrvatski trgovci so sklenili, da nobeden ne naroČi blaga od potnikov, kateri niso docela vešči hrvatskega jezika. Velikim židovskim tvrdkam ne preostaja drugega, kakor odsloviti nemške potnike in jih nadomestiti s hrvatskimi potniki. Židje pač dobro vedo, da se ni šaliti s tako odločno nastopajočimi Hrvati! Da, še več, vsak potnik ima od tvrdke strog ukaz, skrbeti za to, da ima koČijaž na klobuku pripet naroden trak; na konjski opravi pa plapolajo veliki trobojni hrvatski trakovi. Tako na Hrvatskem! In pri nas? Po Ljubljani kar mrgoli nemških agentov. Ali bi ne zahteval narodni ponos, da bi se postavili po robu tem nemškim usiljivcem ?! Koliko pridnih sposobnih Slovencev bi lahko na ta način dobilo dobrega kruha, ako bi ne bili mi slovenski trgovci tako popustljivi in narodno mlačni! Jakobijev potnik iz Gradca mi je dejal: „Govorim sicer slovenski, pa saj raje vsak trgovec z menoj nemški občuje!" To je sramota za naš slovenske trgovce. Parola slovenskih trgovcev   bodi:   Z vsakim
potnikom, najsi je tudi doma iz Bero lin a, občevati slovenski I S takim postopanjem bodemo preskrbeli svojcem dobre službe, tujcem pa bodemo pokazali, da smo ponosni na svojo narodnost, katero je treba tujim tvrdkam spoštovati, ako hočejo, da bodo slovenski trgovci pri njih jemali blago. In še nekaj! Koliko je slovenskih trgovcev, ki imajo samo nemške napise! To je naravnost škandal! Trgovci smo Slovenci, naši odjemalci so Slovenci, na prodajalni pa so nemški napisi! Ali si Želimo, da bi samo Nemci pri nas kupovali ?! Slovenski trgovci, ako imate le iskre narodnega Čuta in ponosa pa spoštovanja do svojega naroda in svoje osebe, slovenske napise na vrata! Pomedimo enkrat korenito z dosedajno svojo narodno mlačnostjo in brezbrižnostjo !
— Odzvonilo mu je! Župni upravitelj v Scidražici, Jožef Bre-s ar, je pobral šila in kopita in se je preselil v Velesovo na Gorenjskem. Ta mož je v ribniški dolini provzro čil mnogo zla. Ustanovil je v Ribn:ci in v Sodražioi konsume in jih tako spretno vodil, da je ribniški konsum že pred nekaj meseci poginil, so-draški konsum pa stoji pred banke-rotom. Tudi pri ustanovitvi propadlega konsuma v Dolenji vasi je sodeloval. Zdaj so mu postala tla prevroča in odkuril jo je na Gorenjsko. Rad ni šel! Mislil je, da značajnoga patrona sodraške župnije vendar še potisne k tlom in ga prisili, da mu podeli sodraško faro. Trudil se je mnogo, a zaman, sedaj pa je šel daleč proč, da ga ne doseže nobena kmetska pest, ko bo kmetom treba plačevati, da jih je Jože Brešar gospodarsko reševal.
— Nemškutarske nune.
»Uboge«    šolske    sestre   de notre Dame, ki so se naselile v Šmihelu pri Novem mestu, menda mislijo, da žive kje na Nemškem.   V njihovih zavodih se povsodi šopiri le blažena nemščina, za jezik  onega prebivalstva pa, katero  jih živi in vzdržuje, pa  nimajo  mesta.   Kakor prezirajo ljubljanske   Určulinke,   kjerkoli le morejo   slovenski  jezik,  prav tako delajo tudi »uboge« šolske   sestre v S^iihelu.   Dopisujejo  seveda na vse urade nemško; pa tudi  na privatne oseb^ slovenske narodnosti sa prav nič ne žeiiirajo pošiljati nemško pisana pisma s firmo »Fiinfklas-sige Volka-  und dreiklas-sige Fortbildungs-Madchen-schule   der   armen Schui-schwestern de notre Dame in S t. Michael bei Rudolfs-w e r t«   celo  v  slučajih,  ako koga »nčtfehtajo« in apelujejo na njegovo dobrodelnost. To je naravnost škandal!   Ako te  pobožne sestre ne poznajo, aii bolje  nečejo  poznati slovenskega jezika, potem naj  tudi ne reflektirajo na slovensko darežljivost in slovenski denar!   Opetovano smo že naglasili, da ni na Slovenskem hujših ponemčevalnicnaše ženske mladine,  kakor so te nunske šole. Naj bi se vendar Slovencem odprie  oči, da bt ne pošiljali svojih hčera v te zavode, kjer   se  odtujujejo   samo svojemu rodnemu jeziku in kjer  se  ne nauče   ničesar   razen  ostudnega sve-tohlinstva!   Slovenci, zapomnite si te »uboge« šolske sestre iz Šmihela, ki nečejo poznati slovenskega jezika, in pokažite jim odločno vrata, kadar bi se predrznile prestopiti Vaš prag prosit milodarov! Nemškutaric in naj so tudi oblečene v samostanske kute — Slovenci ne bomo podpirali! — »Slovenec«, ki tako rohni v zadnjem času proti nemškutarstvu — in prav ima — bi imel tu uspešno priliko, zastaviti svoje ostro pero in nastopiti proti nemŠkutarjenju s strani tujih nun, ki se  pa  žive z groši slovenskega ljudstva. Pri teh bi njegov grom sigurno izdal!  Toda stavimo sto na eno, da radikalni »Slovenec« tega ne bo storil!  Njegova srčnost mu takoj pade v hlačice, čim hi bilo treba   prestopiti farovški  ali samostanski prag!
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, sta
dve predstavi: popoldne ob polu 3. igra s petjem in godbo »Legionar ji« (Govekar-Parma), zvečer ob polu 8. pa je premijera velike operne novitete »Bvgenij Onjegin« (Pu-ftkin-Čajkovskij). V torek, dne 8 t.m., sta tudi dve predstavi, in sicer popoldne četrtič »L egion ar j i«, zvečer repriza opere »Onjegin«. Na te predstave opozarjamo osobito prijatelje gledališča z dežele, ki morejo videti tako na en d»n  dve noviteti.
— Koncert „Čežkega pevskega kvarteta" iz Prage v LJubljani. S tem opozarjamo 5« enkrat, da se bo vršil koncert t<-gd kvarteta jutri, to je v nedeljo, 6 t. m. popoludne ob 5 uri v veliki dvorani »Narodnega doma«. Nadejamo se, da bo naše občinstvo porabilo to priliko, da se seznani s slovečtm pev-tkim kvartetom našega bratskega naroda ter da bo prišlo v mnr-gn-brojnem številu pozdravit naše mile goste, ker s tem ne počasti le umet nike, ampak tudi samega sebe, ako pokaže zanimanje za umetnost, katero mora gojiti vsak kulturni narod. Zraven tega pa umetniki, kateri imajo največjo priliko k temu, širijo po Air nem svetu hvalo in pohvalo onega nar »da, s katerim so se seznanili na tak način. Kakor se čuje, node pel kvartet razun sporedovih točk še tri slovenske kompozicije.
— Pri javni vinski po-skušnji v tukajšnji deželni vinski kleti, ki no v ponedeliek, dne 7. t. m. od 7.—10. ure zvečer, bode razstavljenih čez 30 uzorcev a 56 do 150 litrov novih in starih, za prodajo namenjonih vin iz raznih vinorodnih krajev na Kranjskem. Od starih vin je omeniti osobito 17 let stari beli Dolenjec iz krškega okraja od tukajšnjega vinskega trgovca g. J. Grajžarja ter 241etni Dolenjec ge. E. Wutscherjeve, posestmee v Bre zovice pri št Jerneju. Kot izbrana vina je omeniti: 2 in 31etni renski rizling, letošnji in 21etni rulandec, letošnji in lanski italijanski rizling, beli burgundec in silvanec, letošnja sipa, kraljevina in pinjola, letošnji karmenet (črno bordo-vrsta) ter mnogo drugih navadnih, iz mešanega grozdja napravljenih rdečih in belih vin. Točilo se bode po dosedanjem običaju; le pikolit (iz osušenega grozdja napravljeno sladko vino), bo dobiti v steklenicah a ■ /4 litra. Da ne bo motenja pri teh poskušnjah in da se ista pravilno vrši, pripomnimo, da se nahajajo dolenjska letošnja vina v pr vem oddelku na desni, vipavska le tošnja ter stara dolenjska vina v drugem oddelku na sredi, vsa druga stara vina pa ter pikolit, v tretjem oddelku na levi od vhoda. Vstop je vsakemu dovoljen. Kuponi z desetimi listki se bodo dobivali po kroni koj pri vstopu. Pri tej priliki se bodo sprejemala tudi eventuvalna naročila. Zglasiti se je pri vodstvu kleti, ki dtije tudi vsakojaka tozadevna pojasnila brezplačno.
— Star veteran. Umrl je dne 8. decembra v Ljubljani, v Za-planem pri Vrhniki rojeni Blaž Trček v visoki starosti 80 let. Bojeval se je še pod poveljstvom slav. generala Radeckega proti Lahom. Mož, dasiravno je bil 15 let popolnoma hrom, je bil še vedno čil na duhu in imel dober humor ter vedel povedati marsikako okroglo iz svojega vojaškega življenja. Pač malo je še pri življenju njegovih sobojevnikov. N  v m. p.
— Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku priredita na praznik dne 8. decembra v čitanični dvorani dramatično predstavo. Upri zori se igra s petjem »Materin blagoslov ali Nova C h o n -eho n«.
— Postojnski salonski orkester priredi v torek dne 8 decembra v gorenj.h prostorih »Ogrske krone« v Postojni koncert s predstavo »Potepuh pred s o d-nijo«. Komične operete čisti dohodek je namenjen revnim, po po vodnji oškodovanim Korošcem, in se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Žalostno lice podajajo nam obravnave sedanjega porotnega zasedanja. Uboj, oskrumbe in goljufija to so slike obravnav. Danes tožen je France Jelčič, da je Julija Namorša iz sovražnega namena napadel, ga tako nesrečno z nožem sunil, da je ta v par minutih preminul. Toženi je šele lb* let star, doma iz Dob-nega, občina Kapele pri Brežicah. Ta je po spričevanju županstva jako surov človek; opetovano kaznovan. Brata Julij in Robert Namorš sta se v družbi Jožeta Jazbeca na Angeljsko nedeljo popoldne v Savi kopala. Imeli so tudi čoln in se v njem vozili. Po stezi pa pride toženi in začne v nje kamenje metati. Brat usmrtenega pove, da je, ko so se opravili, bežoč videl, da ima Jelčič v žepu odprt nož. Bal se je za brata, zato je z lato udaril tega po
roki.   A, v istem   hipu   zakliče Julij „zaklan sem." Drugi   so  bežali; a ko se ozre nazaj, vidi, da je brat ležal na tleh, Jelčič pa je bežal na nasprotno stran. Ko pride do   brata je bil ta že mrtev krvavel je iz leve strani. Brat ni naredil nad 30 korakov.   Da jih je Jelčič hotel napasti, je dokaz to, da bi bil v cerkev moral iti po stezi, ne pa po kolovozni poti za Savo. Matija Pangeršič tudi pozna  pokazani nož   kot lastnino JelčiČa. Res je pa   tudi, da je toženee z lato eno po roki dobil.   Marija Volk pa še pove,   da je JelČiča dan poprej videla,   da je brusil nož   in da je bil isti ravno  takšen, kot  ga ji je sodnik pokazal. Ko se zaslišita še izvedencu dr. Vavpotičin dr. Defranceschi, ki soglasno izjavita, da je bila rana smrtnonosna, in da bi  nobena  zdravniška  moe n. mogla umrlega rešiti, potrdijo porotniki dano jim vprašanje in sodni dvor ob sodi Franca Jeleiea na 4 leta težke ječe.
— Nevaren cigan. Pred celjskimi porotniki je «t*l predvče-rijšnim oiflran ki s« imenuje Alojzij Mnyer, tudi Goltli^b Krets, pa tudi En^elDert H^rzenb*r/er Kje je ro-j*n, se ne da dognati Zn&n je dobr i tuli kranjskim sodiščem, ker je bi! j. 1877 v Liubhani obsojen zaradi tatvine. LeU 1879 je ustrelil na Kranjskem v prepiru drugega cigana, tudi ieta 1883 je hotel iz ljubosumnosti umoriti nekega tovariša Zbežal je na S llnograško. Leta 1883. so ga vendar izsledili ter je bil v L ubijani obsojen na 8 letno |ečo. Po prestani kazni je nadaljeval svoj posel po Kranjskem in Goriškem. Leta 1901. so ga zaprli v Postojni, ker je ulomil v Logatcu, toda čez par dni je ušel iz zapora. Od tačas so ga pač sledili po tatvinah in vlomih po Notranjskem in Goriškem, odkoder je odšel v Italijo. Tekoče poletje pa se je naenkrat pojavil v okolici Z'danege mosta, kjer je na mnogih krajih vlomil in kradel, tako v LoZi, v Razborju in drugje. Končno ga je orožnišai stražmester Kožar z Zidanega mosta zasačil v nekem gozdu pri Pilštanju. Toda cigan, ki je nenavadno močan, ee je lotil orožnika, v boju sta se prekucnila čez 10 m visoko skalo, kjer je dobil cgan orožnika pod se ter ga davil, dokler ni prh tel drugi orožnik t*r sunil cigana z bajonetom v plavo. Dokler pa je orožnik svojega straž-meštra budil k zavest', zavedel se je c-gan ter jo popihal. In še isti večtr je v bližini v neko hišo ulomil ter kradel; spoznalo se ga je po krvavih sledovih Čez par dni so ga orožniki sosedn)e postaje zopet izsledili, toda ušel jim je, a kmetom, ki so ga hoteli vstaviti, je grozil, da jih postrelja ter jim vse zažge Sele, ko ie neki kmet vstreiil iz puške za njim ter so ga zrna zadela v hrbet in nogo, sa ie udal. Pri sodišču je vse trdovratno tajil. Obsojen je bil v 7 letno ječo.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1) Miha Marin še k, delavec iz I Jača, zaradi uboja že kaznovan, je 10. listopada t. 1. v Ljubljani mestnega stražnika, ko ga je ta arttival, zgrabil za prsi in ga je hotel vreči na tla, na te ga je še po nosu opraskal, tako, da je stražnik krvavel. Obsojen je bil zaradi hudodelstva javnega nasilstva na 13 mesecev težke ječe. 2) Štefan Blaž, delavec iz Ljubljane, je dne 15. novembra t. 1. šiloma odprl na podstrešju na Dolenjski cesti se nahajajoči kovček hlapca Jožefa Perkota, v katerem se je nahajalo razen perila in obleke 60 K gotovine in hranilna knjižica z vlogo 220 K, a je bil pravočasno od hlapca zasačen. Sodišče ga je na 1 leto težke ječe obsodilo in ob enem izreklo, da se uvede proti njemu policijsko nadzorstvo. 3) Janez Arhar, delavec v Stariloki je 15. listopada zvečer v Skofji Loki, ko sta ga aretovala občinska redarja zaradi kalenja nočnega miru in sta ga hotela v občinski zapor odpeljati, se na stražnici na tla vr^el, z rokami in nogami okolu sebe bil, redarju desni rokav bluze strgal in mu na levi roki srednji prst zvil; obsojen je bil na 1 leto težke ječe. 4) Avguštin Bubnič, kotlar„iz Trsta je na Marijinem trgu v Ljubljani dne 16. listopada t. 1. izmaknil iz žepa posestnici Tereziji Adamič iz Blata denarnico, v kateri je imela 145 K, a ta je pravočasno tatvino zapazila, na kar je tat listnico iz roke spustil in bežal po Wollovih ulicah, kjer je bil aretovan. Obsojen je bil na 14 mesecev težke ječe, in po prestrani kazni bo prišel pod policijsko nadzorstvo. 5) Valentin R e b o 1 j, delavec z Jezice, znani kurji tat, se je vtihotapil po noči 6. listopada v Jako-pičev hlev v Malivasi, v katerem je 6 kokoši in 1 petelin, a bil je po pasjem lajanju, vsled katerega se je pj spodinja zbudila, po nji prepodeu; obsojen je bil na 3 mesece zapora.
— „Assicurazioni generali" v Ljubljani, Gradišče št. 4 upelialoje popolni nedeljski počitek v svoji pisarni.
HaJT Dalje v prilogi. <**a
— Slovensko gledališče.
:jnoci imo imeli priliko, se seznami c eno izmed najmodernejših nem sth iger, in aioer z igro, ki je prouzročila živahne kontroverze akoraj povsod, koder ao jo igrali, in si pri-lobila vnetih zagovornikov, pa tudi jtrastnih nasprotnikov. To je kome-
»Kralj Harlekin., ki jO je 9pigal znani dunajski, Schnitzlerje vemu krogu prištevani pisatelj Rud. ^otbar. Navadna, vsakdanja igra to ni, nego umotvor, ki je vreden resnega zanimanja in kateremu mora vsakdo priznati, da je interesanten umotvor, tudi če se kdo z igro ne jEore sprijazniti. Pisatelj si je s smelo r0ko izbral zanimivi problem, da pride harlekin do kraljevske krone [D j t? nekaj časa kralj. Kot tak s o zna ničevost kraljevskega blišča. Krona mu postane pretežka in vrže jo od sebe ter postane zopet harle-iin. Ta problem gotovo ni obrabljen in izveden je duhovito. Koncepcija je dramatiška, vsi značaji, ki jih je pisatelj postavil na oder, so zanimivi in ne po Šabloni ust?arjeniv oe/o krepko risani, ne samo 211 n=*nje, nego tudi psihološko rogitbijeno. In vse to je prepleteno z giobokoumnimi razmišljanji in sarkastičnimi doset-kami Sicer je pisatelj dejanje svoje igre prestavil v renesančne Čase in dal mu s tem nekako romantično ozadje, ali vzlic temu ima igra občutne nedostatke. Pogoj vsaki igri je vendar, da je dejanje verjetno motivirano. Tu pa se vrše pred nami dogodki, ki so bili tudi v renesanČ ni h časih nemogoči. Tudi v teh Časih niso bili harlekini filozofi, tudi v teh časih bi bila Kolumbina spoznala bbriekina v maski kralja. In takih neverjetnosti in nemožnosti je več. Tudi tendenca igre ne ogreva dandanes več. Sedanji rod je izgubil tsti brezmejni respekt pred kralji, ki ga je imet nekoč, in kralji so iz gubili tisto moč, ki so jo nekdaj Imeli. Časih je bil kr^lj res neome jeni oblastnik, čigar volja je bila edino odločilna in kdor ve, kar se je na pr. v renesančnih časih godilo v Italiji, lahko ume, zakaj so tedaj kralji imeli toliko Bmrtnih sovražnikov. Toda dandanes je izginil ta nimbus, dandanes vidimo v kraljih samo prve uradnike dotičnih držav, in vidimo, kako morajo kralji odjenjavati naro dom. Danes se ne valjamo več pred kralji v prahu, nego jih kritikujemo neustrašno in zato ee nam zde har-lekinove tirade o kraljev, dolžnostih prav tako banalne, kakor so tudi banalni nazori, ki jih razvija Tankred. To so bile resnice v časih neomejenega vladarskega absolutizma, takrat bi bile te resnice lahko razvnele strasti, dandanes pa narede vtis, kakor »Siroplicissimuaa« norčevanje iz rokoko - serenissimov. Sploh pa je, kakcr že rečeno, »Kralj Harlekin« i?ra, glede katere je težko ali celo nemogoče, priti do sporazumljenja, toda igra, ki je vredna, da jo človek vidi. Vredna je tega tudi zategadelj, ker se jako dobro predstavlja. Igralsko osobje se je res potrudilo, da vprizori nekaj lepega. Igra je ia skrbno inscenirana in dobro pripravljena, Harlekina je igral gosp. L 1 e r. Najvišji izraz umetniškega temperamenta je, da se zna igralec predstav Ijanemu značaju primerno premmjati. To zna g. Lier in zato spravi tudi vsako svojo vlogo do take veljave, kakor nobeden drugi naših igralcev. Poglobil se je v duševno stanjo harlekina in je ori^i-nelno in vendar naravno izrazil v vseh slučaj.h. Kolombino je igrala gdč. R ti c k o v a , njena uloga ji daje šele v zadnjih dveh dejanjih pri-iiko, razviti svojo dramatično ener-žijo, in v teh prizorih Be je tudi r* snično odlikovala. Zanimiv karakter je Griza, ki jo je predstavljala gosp. K reisova fino in senzi-tivno. Zgodovina renezanene dobe v Italiji nam pripoveduje mnogo o tacih ženskah, tako da imajo nekako sliko teh žensk. Gosp. Kreisova je ta značaj kar najbolje pogodila. Prav dobra sta bila gospa Dragutinovičeva kot kraljica ing. Danilo. Gosp. Dragu-tinovič je rutiniran igralec, ki zna karakterizirati, ali v prizoru s Harle-kiuom bi moral brutalnost Tankredovih nazorov krepkeje podčrtati. Gosp. Za-vadil je nadarjen začetnik in je vsaj glavne poteze Giza zadel, Četudi ni mogel ustvariti take individualnosti, kakor si jo je pisatelj mislil. Jako dober je bil gosp. Bo leska, kateremu gre vse priznanje. Končno moramo omeniti tudi g. Nučiča. Njegova vlogo ni velika ali težka, ker jo mora tako igrati da mu je Harlekin potem podoben ne le po maski, nego tudi po govoru, po nastopanju in po kretnjah. Gosp. NuČič je to vlogo prevzel takorekoč v zadnjem trenotku in zato smo bili jako ugodno presenečeni, da jo je tako spretno srečno izvršil.
— Predavanje o Makedoniji v „Mestnem domu". Opo-zornjemo vnovič na velezanimivo predavanje znamenitega ruskega publicista
in makedonskega bojevnika gosp. O r-lovca o Makedoniji in omake* (Ionskih  odnoŠ a j i h, katero bo jutri v nedeljo dne 6. t. m. ob Vjl 1. uri dop. v veliki dvorani mestnega doma. Kdorkoli se zanima za  dogodke na Makedonskem, kdor se hoče natančno poučiti o dejanskih razmerah in si pridobiti jasno sliko o makedonskem gibanju, naj ne zamudi prilike, posetiti to predavanje. Pripomnimo še, da bo pri predavanju tudi   navzoč   adjutant generala Z o n Č e v a, enega izmed najuglednejših vodij makedonskih ustašev, — nadpo-ročuik   g.  Ljubomir Stojančev. Tako  imenitnih  gostov  že  dolgo ni imela Ljubljana, kakor sta ta dva gospoda. Na  potu,  da  prepotujeta celo Evropo in vzbudita  zanimanje in sočutje za trpeče Makedonce, sta posetila najprvo nas Slovence dobro vedoč, da ni naroda, ki bi bolje  razumel bedni položaj makedonske raje,  kakor baš Slovenci, ki smo sami tlačeni, zatirani in stiskani ob steno! Zato veljajo naše  simpatije v teški borbi mročim  bratom v Makedoniji! Pokažimo   to   očito  in vdele-žimo se vsi, vsi jutrišnjega predavanja v »Mestnem domu"!
— Ribniški klerikalni shod. Iz Dolenje vasi pri Ribnici se nam piše: V nedeljo je imel dr. Šusteršič v »Ncžmem gledališču« v Ribnici shod. Če bi bil ta shod pravočasno naznanjen, bi so bilo Ž indrovičem godilo nek*ko tako, kakor se jim je pred nekaj leti v Mirni peči. To so pobožni možaki najbrže slutili; zato je JakhČ pri vlekel seboj kakih 80—100 Dobre-poljcev in Laščanov za telesno stražo. Ribniški naprednjaki se shoda niso udeležili. Tudi kmetov iz okoltce je bilo bore malo, Četudi se jim je s prižnice priporočalo, naj pridejo. Popoldansko cerkveno opravilo je trajalo v Ribnici celo pol ure dlje nego navadno, samo da bi pridržali ljudi do shoda. Tudi v Dolenji vasi je župnik Šalehar rotil s prižnice: Dandanes so razmere zelo čudne. Po sebno br zverski časopisi pišejo tako zmedeno, da še jaz, ki mnogo berem, ne vem, pri čem da sem (Sta vec: O, to mu pa radi verjamemo) Pojdite torej na shod v najobilnej-šem številu. Tam zveste resnico. — Popoldansko opravilo je bilo pol ure prej nego druge nedelje, samo da bi prišli ljudje pravočasno v Rtbnico. Vse zaman. Iz velike dolenjevaške občine je odšlo le pet oseb. Odkod ta miačnost v največji klerikalni trd njavi? Ljudje dobivajo ravno pozive, da pUčajo zaostale deleže za propala konsuma v Dolenjivasi in Ribnici. Zdaj šele vidijo reveži, kako so bili opeharjeni. Lovili se jih v konsum in siromake farbali, da jim ne bo treba plačati deležev nikdar. Zdaj je dan plačila. Ljudstvo je razburjeno do skrajnosti in preklinja klerikalne sleparje. Kje so časi, kje so d novi, ko se je po ribniški dolini razlegalo: »Ž vio busterš č!« Tam, kjer so se morali pred nekaj leti naprednjaki zapirati, da jih nahujskano ljudstvo ni pobilo, tamt kjer so na čast dr. Susteršičevi izvolitvi pokali topiči in plapolali kresovi, tam se sedaj dvi gajo pesti in z dna duše preklinja katoliške sleparja. Najpobožnejsi možje kolnejo dukuvnike, da je groza. Ko se je v nedeljo popoldne raznesla po Dolenji vasi vest. da pride najbrže Šusteršič v Ribnico (v cerkvi niso povedali, da pride on), je nastalo grozno razburjenje. Mnogi so hoteli oditi v R bmeo, da se maščujejo, a je bilo prepozno. V soboto, 5 decembra so poklicani rib niški konsumarji, da plhčajo dol gove, katere je provzročila katoliška sleparija. Dr. Šusteršič, ako se ne bojiš za svoje grešne kosti, pridi zdaj! Ne vem, kako bi se ti godilo. Dan maščevanja je tu
— Novoletna darila. Poro Čali smo že pred kratkim o gibanju, ki se je začelo  med trgovci  v namen, da se odpravi  slaba razvada, deliti ob novem letu in o veliki noči odjemalcem darila v blfgu  ali celo v gotovini. Splošno se je priznavalo, da je to  stremljenje  do  cela opravičeno in  umestno.   V Gradcu, kjer je ta razvada dosti manj vdomačena, kakor pri  nas, so  takoj posnemali ljubljanski vzgled in  sklenili odpraviti to obdarovanje, kakor se je od pravilo že v mnogih drugih krajih Le na ta način,  če  obvelja načelo: polteno blago za  primerno ceno se dajo trgovske razmere sanirati, zakaj   koder   trgovci   ne konkurirajo samo s kakovostjo  bi? ga in  s ce nami, nego so primoram z obdarovanjem pridobivati si odjemalcev, tam trgovske razmere niso zdrave in niso naravne.   Predpriprave za to, da se naredi razvadi z obdarovanjem ku-povalcev konec, so  končane in do seglo se je popolno edinstvo med trgovci.   Vsled tega je  dotični ad hoc sestavljeni < dbor že začel nabi rati podpise, s  katerimi  se trgovci zavezujejo, da   ne  bo nobeden
delil daril, aieer mora plačati snatno globo. Tudi konaumentje ao lahko zadovoljni, da ae je stvar tako ras vila, kajti korist, ki ao jo imeli od daril, je bila le navidezna. Kaj je naravnejfte, kakor da je ta in oni trgovec skušal, vsaj deloma dobiti nazaj, kar je moral ob novem leta in o veliki noči itdati na darilih, vrh tega pa kozumentje niao imeli prave prostosti, ntgo ao bili moralično vezani, kupovati avoje po trebščine v gotovi prodajalni in pri nakupovanju niao m« gli svobodno poiskati tistega trgovca, ki kako blago daje v primerni kvaliteti po najnižji ceni. Razumni konzumente so to že davno uvide vab, a se<1aj. ko se odpravijo ta darila spoznajo tudi drugi korist svobodne izbere med proda|alci. Trgovci naj, kakor rečeno, dobivajo odjemalce s kvaliteto blaga in s pr<merno ceno, ne pa s tem da jih obdarujejo in zato |e prav, da se to obdarovanje odoravi
— Izpred porotnega sodišča. Zaradi hudodelstva uboja je sedel včeraj na zatožni klopi 19 let stari France Kalan, po domače,Sokov* posestnice sin v Spod. Bitnem. V uti, stoječi pri Vindišarjevi gostilni v Sred. Bitem je zvečer 16. velk. srpana pilo več domačih fantov. Tem se je pridružil nekoliko vinjeni France Kalan; vsedel se je k vogalu mize tako, da se je naslonil na desnico, dočim so bile steguj ene noge zunaj ute, ter je zadremal. Zaradi vršeČih se vojaških vaj je bilo v tem kraju nastanjenih več vojakov, med njimi tudi oddelek hu-zarjev polka št. 9. Franc Kalan pravi, da je v tem, ko je dremal, čutil, da mu je nekdo žepno uro z verižico vred iz Žepa potegnil in neka priča je potrdila, da je čula da je nekaj završčalo. Kalan je stekel za tatom in ga dohitel. Spoznal je sedaj, da je bežeči človek vojak, na kar sta se zgrabila in padla na tla tako, da je močnejši vojak ležal na Kalanu. Obtoženec je trdil, da je v tem kritičnem položaju se poslužil noža, 8 katerem je braneč se vojaka ranil, kajti ko se je vrnil v Vindišarjevo gostilno, se je baje tam izrazil: „Dobro sem ga zacaknal." Drugi dan 17. vel. srpana našlo se je na Zavrlovem vrtu truplo huzarja Danijela Vozafa; imel je tri ubodline; prvaa ran za levim ušesom je bila smrtna rana, na križu in hrbtu so pa bile le težke ukvare. Obdolženčeva ura z verižico je našla dne 15. kimovca ne Zavrlovem vrtu, tam, kjer je ležalo truplo huzarja Vo-zafa, 5 let stara Anica Rozman, katera jo jo pobrala in jo dala očetu. Ta jo je utaknil, kakor se je deklica izrazila, v svojo „mavho". Kdo da je najdeno uro tje položil, se ni dalo dognati. Zagovornik dr. Tavčar je v svojem govoru omenil, da je to gotovo, da je France Kalan huzarja zabodel, a da je to storil le v silobranu, ker se je močnejšega nasprotnika bal, da bi mu on ne podlegel. Gre se torej za prekoračenje silobrana in ne za uboj. Porotniki so vprašanje na prekoračenje silobrana soglasno potrdili, in porotni sodni dvor je zaradi tega pregrešeka obsodil Kalana na 5 mesecev strogega zapora s postom in trdim ležiščem vsacih 14 dni.
— Nabiralec inseratov. Z različnih strani se nam poroča, da nadleguje bivši ljubljanski trgovec gosp. Henrik Starki zlasti občinstvo po deželi za inserate. Opozarjamo novic •bČinstvo, da nabira g. Starki inserate za „Slovenca" in ne za naš list.
— Umrla je daues gospa Terezija Kozak, soproga obč. svetnika, posestnika in mesarja g. Josipa Kozaka. N. v m. p.
— Uboj. V Brsljinu pri Novem mestu je 1. t. m. ubil v pretepu Rudolf Erbežnik hlapca Antona Simona. Erbež-nik se je sam javil sodišču.
— Ivana Bratuša izpuščena iz zapora. Ivana Bratuša, hčt-rka znane zakonske dvojic**, o kateri se je Že toliko pisalo, je b>la 3 t. m izpuščena iz zapora pri okrož nem sodišču v Novem mestu. Kakor je znano je bla zato zaprta, ker se je brez dela klatila okrog in se posluževala pri tem tuiega imena. Ivano Bratuso so oddali okrajnemu glavarstvu, da jo po odgonu da odvesti v domovinsko občino v Maj-šperg pri Ptuju.
— Iz Sarajeva se nam piše, da so pretekli teden v Višegradu v Bosni mohamedanski Bošnjaki napadli nekega krojaškega pomočnika, doma iz Logatca na Kranjskem v tamkajšnjem „kanu" (krčmi), kjer je prenočeval, in ga smrtno nevarno ranili, da je par dni kasneje v bolnici na ranah umrl. Sploh so pa v zadnjem času Mohanie-danci v Bosni silno razburjeni in mrze vsakega tujca, zlasti ako je Avstrijec. Nedavno tega so napadli štiri slovenske Železniške delavce, ki so se mogli rešiti samo s hitrim begom. Pravijo, da so vzrok, da se je polastilo Mohame-dancev tako silna razburjenje, dogodki v Makedouji. Naš sarajevski obvestitelj pravi, da so razmere v deželi silno napete in da je v tem času nevarno potovati po deželi, vsled  Česar naj Slo-
venci sedaj ne hodijo dela iskat T Bosno. Ako pa kdo le pride, naj pazi, da ne bo žalil Mohamedance v njih čustvih, da se mu ne zgodi, kakor krojaškemu pomočniku iz Logatca!
— Ogenj. Predvčerajšnjim ponoči je nastal v Auerjevi pisarni, nahajajoči se na dvorišču v Wolfovih ulieah št. 12 ogenj, ki je uničil pohištvo in korespondenco. V ognju se je raztopila tudi zlata ura z verižioo vred. Skoda ae ceni na 400 kron. Kako je ogenj nastal, še dosedaj ni znano.
— Iz Westfalskega se je
pripeljalo v L,ubijano 100 delavcev, na Westfalsko pa je odpotovalo 50 premogarjev.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 5 Črnogorcev.
— Iz Amerike je prišlo včeraj v Ljubljano 60 oseb
— Izgubljene in najdene
reči. Poštna odpravit -Ijica Fmnčiška Oraž*?n iz L tije je izgubila včeraj popoludne na poti po Sodnijskih ulicah in Dunajski cesti do glavne pošte črno žensko uro in srebrno verižico s tremi obeski. — Trgovski potnik Adolf Blau z Dunaja je izgubil včeraj popoludne, ko se je peljal z vozom iz Logatca v Ljubljano, rumeno barvan kovčeg, v katerem se naha jajo vzorci nogovic, Črevljev in drugih reči, v vrednosti 400 K — Kra-marioa Katarina Ahlinova. stanujoča v Kolodvorskih ulicah št. 26, je našla včeraj popoludne na Miklavževem sejmu na Kongresnem trgu žensko uro z verižico. — Šolski učenec Iv. Hafner, stanujoč v Novem Vodmatu štev. 81, je našel včeraj v »Zvezdi« zlat poročen prstan.
— Društvena godba priredi danes v »Narodni kavarni« koncert. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Jutri 6. t. m. v restavracijskih prostorih pri »črnem oriu«. Začetek ob 51/« uri. Vstop proat.
— Posredovalno delovanje mestne posredoval« niče za delo in službe v Ljubljani v mesecu novembru. Posredovanje v tem mesecu je bilo splošno ugodneje nego lansko leto enakega meseca, ker je došlo nekoliko več oglasil, tako pri moškem, kakor pri ženskem delu. V primeri z prejšnjim mesecem pa je posredovanje nekoliko zaostalo, oso bito pri ženskem delu. Vzrok temu je, ker zlasti hišni posli v tem času le malo službe menjavajo. V službe so bili sprejeti pri moškem delu: m?zarji, natakarji, dninarji, prometni uslužbenci in 1 policist; pri ženskem delu pa največ hišnih in gosti'niških poslov in natakaric Posredovanje z stanovanji je bilo ie neznatno, dasi je došlo veliko vprašanj za srednja stanovanja, a te je jako težavno dobivati. Tstotako je vprašanje po vajencih precej živahno, a tudi teh splošno primankufe.
— Hrvaške vesti. Za pravoslavno cerkveno organizacijo v B^sni se je izdelal nov načrt, ki bo uredil razmerje med episkopatom in drugim občinstvom. — »Pa žarište« se bo odslej imenovalo ozna-menilo za upravno občino Klanac, županije L.ka Krbava. — Peter Šošt, finančni svetnik, je umrl v Zagrebu v starosti 73 let. — Vin-oencijevemu društvu je p »daril naslovni Ifttof Gugler 5000 kron. — Nov list Pod naslovom: »Viestnik hrvatskih konobara, gcstioničara m kavanara« bo uhaja! nov mesečnik, ki bo zastopal interese gostilničarjev in podobnih obrtnikov. — Društva
V tekočem letu je bilo v /.-grebu 96 društev; 4 so se ustanovila še tega leta. Na vsakih 600 prebivalcev odpade torej eno društvo. — Šolska mladina. Leta 1902 je obiskovalo v Zagrebu ljudsko šolo 5253, srednie šole pa 2840 učencev, stiupaj 8093 šolo obiskujočib. Če se prištejejo še visokošolci, znaša skupno število 9910. Ker šteje Zagreb 57 690 pre bivalcev, obiskuje torej 17°/0 ali bkero šestina vseh Zagrebčanov šolo.
— Korni zapovednik v Zagrebu postane najbrž mesto sedanjega fcn. Klobusa fml. Orsini Rosenberg. — Kaplan Suster, ki je bil obenem z župnikom Jemeršićem obsojen v zapor, je došt-1 v Ameriko v Alle-ghenv, ter bo najbrž nameščen na kako hrvatsko faro. — Ljudski shod v Ljubešćici |e okrajna oblast prepovedala. — Glagolica. Baje se skoro sestanejo nadškofe zadrsk>, zagrebški n goriški, da urede vprašanje o glagolici, osobito glede na zoan dekret kongregacije.
— Madjarščina na železnici.
V Zagrebu te delalo izkušnjo za železnico 5 Hrvatov in 10 Madjarov. Propadli so vsi Hrvatje, ker, kakor je rekel dotični uradnik, niso znali pravilno pisati književne madjarščine«
* Najnovejše  novice. —
Strašna mati. V Litomericah je bila včeraj obsojena 241etna dekla Ana Wolf na smrt, ker je novorojenčka in
svojo 4 letno hčerko umorila ter raz-sekani trupli pokladala svinjam. — Predsednik naj višjega sodišča pred — sodiščem. Predsednik najvišjega in kasacijskega sodišča v Bukareštu, Mandrea, je obtožen, da se je vozil po železnici s prosto karto svojega brata, pri čemer ga je spoznal kontrolor. Mandrea slovi za bogatega, toda skrajno skopega človeka. Ta sko-post ga skoraj gotovo spravi ob službo.
— Tovorna vlaka ita trčila skupaj pri prevažanju v Brucku na Muri. Osem voz je skočilo s tira. Osobje se je pravočasno rešilo. — Srbski kraljevi dvorec, v katerem sta bila umorjena kralj Aleksander in kraljica Draga, namerava vlada dati pre-zidati ter ga rabiti le za pisarne in za stanovanja dvornih uslužbencev. — Umor treh sester. V neki vasi pri Jičinu je delavec severne železnice Gold ponoči umoril tri sestri Križke, 17, 12 in lOletno deklico. Bil je s starejšo zaročen, ker pa je dekle zaroko razdrlo, se je tako grozno maščeval. — Poplave v Bosni. Sava, Bosna in Drina so močno narasle. V Mitrovici je več hiš pod vodo, več pa se jih je že zrušilo. — Dijaški nemiri v Kievu se nadaljujejo; dne 5. t. m. je bilo na ulici aretovanih 80 dijakov, tretjina  med njimi je Židov.
— Razbila se je angleška ladja „Flora" pri otoku Deurman. — Milijon mark je podaril neimenovan londonskemu vseučilišču za priro-doznangka raziskovanja.
' Z nestrpnostjo se vedno pričakujo dan, ko se srečka državna loterija, in t^ko |e tudi seiaj. Veliko in malo e čaka 17. decembra, ko se bo vršilo sreč»anje te n^d vse bogato založene denarno loterije. D*ž. loterija je edina, ki izplačuje dobitke v gotovem denarju in je tudi edina v to opravičena. R«*z*»n glavn h dobitkov 200000 K, 40000 K in 20 000 kron obsega sedan|a loterija 19 379 dobitkov. Srečka velja 4 K. Ves čisti dohodek je namenjen skupnim vojaškim dobrodelnim namenom.
* Ob morskega soma je trčil š-votski parmk »Fingal« v Tihem mor.u s tako silo, da se je ves močno stresel ter se nagnil, kakor če bi bil naletel na skalo. Potniki so prestrašeni pritekli na krov, kjer jih je kapitan pomiril, da parnik ni poškodovan. Somu pa to nenadno srečanje ni tako dobro storilo, kajti takoj po trčenju se je spustil v globino in sem isl», da gaje sunek ubil.
* S kroglo v srcu živi v
Londonu neki Maks M»yer iz Lip-skega popolnoma zdrav in vesel. Ziravniki se zelo zanj zanimajo ter si ne morejo razlagati tega čudeža. Z Rontgenovimi žarki so natanko konstatirati, da ima kroglo sredi srca, okrog in okrog oblano z ž licami. Pred leti mu je po neprevidnosti iz-prožil prijatelj kroglo iz revolverja v srce, od koder mu je seveda ni upal noben zdravnik odstraniti Toda ležal je le 14 dni, potem pa se mu je rana zacelila ter ne čuti nikake bolečine
' V zadnjem času je objavilo več tuzemskiU časopisov novico, da je neka moskovska tvrdka ustavila plačila. Nekateri časopisi* sojo imenovali W A. Pop« ff, drugi Popovi sinovi in zopet drugi kratko-malo Pop' IT. Ker se je pa vsled nepravilnega navajanja imen stvar napačno tolmačila, izjavljamo, da se omenjeno poročilo ne tiče svetovno znane trgovine s čajem bratov K in C. Pop? ft kojih izvrstni čaji so tudi pri nas kar n»ib\>l| vpeljani pod znamko »brata K in C. Popoffo. Ime Pope iT e po Ruskem tako razširjeno, kakor pri nas nekatera imena, in se peča tam mnogo Popovov s prodajanjem č ja, ki zlorabljajo ime velike tvrdke bratov K. in C Popofl; seveda se pri tem marsikateri opeče, kar nam dokazuje to ustavljenje plačil.
* Kako so stari Egipčani zdravili plešavost. Sloveči egip toiog pr fesor Moraiisher je razbral iz nekega egiptovskega papirusa, kako si ie man kralja Cnate I »k u h leta 4000 pred Kr) delala zdravilo, da bi |i lasi rasu. Naprav Ia si je sledeči r cepi: Pasja stopala, datelji in oslova kopita se skuhajo v ol u in s tem s* močno drgne koža Pomagalo pa ji je najbrže ravno toliko, kakor »zanesljiva« sredstva današnjih mazaČHv.
* Učiteljske plače so izboljšali — pa ne pri nas, ampak na Tirolskem! Po novi uredbi bo dobival učitelj z zrelostnim izpričcvnloui 780 K na leto, učiteljica pa 000 K. Po prebitem izpitu učne usposobljenosti bodo imeli učitelji prvih 5 let 800 K, učiteljice pa 700 K letne plače; od G. do 20. službenega leta učitelji 1100 K, učiteljice pa 800 K; od 21. do 30. službenega leta učitelji 1300 K, učiteljice pa 900 K, od 31« leta do upokojenja učitelji 1500 K, učiteljice pa 1000 K. SluŽbenostarostne doki ade bode dobivalo učiteljstvo po
\ dovršenem 10., 15., 25. in 35. službe ' nem  letu  ter zuašajo  za  učitelje po
125 K, za učiteljice pa po 75 K. Vsak učitelj (učiteljica) ima naturalno stanovanj e in sicer brez izpričevala učne usposobljenosti eno sobo s stranskimi prostori, učitelji in učiteljice s izprieevalom učne usposobljenosti pa 3 sobe in stranske prostore. Opravilna do k l ada za šolske voditelje znaša za en razred 50 K, za vsak drugi razred pa poleg tega Še po 20 K. Krajevne d o k 1 a d e znašajo za učitelje največ 350 K, za učiteljice pa največ 175 K. Te doklade deli deželni Šolski svet v sporazumljenju z deželnim odborom in s prizadetimi občinami, vendar jih pa sme deželni š. svet v sporazumljenju z deželnim odborom zopet odtegniti. Učitelj, ki poučuje črez tedenskih ur, dobi pri celoletnem pouku za uro na leto po 40 K, učiteljica pa po 30 K; pri samo zimskem pouku pa po 25 oziroma 15 K na leto za vsako uro. Učno o so bje na meščanskih šolah bo dobivalo poleg dohodkov, ki so določeni za ljudsko učiteljstvo, Še eno tretjino teh dohodkov vee. Učitelji za silo bodo imeli pri celoletnem pouku 480 K, pri samo zimskem pouku pa 380 K. Izplačevanje plač bodo kokor doslej tudi v bodoče preskrbovale občine. V pok o j u i n o se všteva po 10 službenih letih 40J 0 in za vsako nadaljuo leto pa po 2 1 > od plače. V pokojninski zaklad bodo plačevali po novem zakonu učitelji o" 0, učiteljice pa 2° 0, prvo leto pa 10 oziroma 7%, in v bodoče pa od vsakega izboljšanja eno leto 30 oziroma 20%. Učiteljice se ne smejo možiti. Ako se katera omoži, dobi odpravnino in sicer plačo enega leta.
* „Zaradi obglavljenja gospodarja zaprta". V nekem malem saškem mestu je bil te dni obglavljen ondotui mesar, ker je svojega hlapca umoril. Ker tedaj ni bilo mesarju pri najboljši volji mogoče zjutraj mesnice o pravem času odpreti in svoje redne odjemalce pozdraviti, obesila je vdova na zaprta vrata mesnice tablico z napisom: ..Zaradi obglavljenja gospodarja ostane mesnica danes dopoldne zaprta". — Popoldne pa so mesnico zopet redno odprli ter sekali in prodajali. In to se je zgodilo v ^kulturni-Nemčiji leta 1903.
* Kakšen bo december? Sicer že vidimo na lastne oč>, da se nam ni nič posebno vljudno pred stavil, a enoletna pratika pa ve tuli v nyprej vreme ter prerjkuja o decembru. Do 10. neug dno in me gleno; od 10. do 18 lepo in suho vreme; od 18. do 28. hladno ter bo okoli praznikov na-taia huda zima ter bo nekaj dni trajala; cd 28. do konca meseca nestalno vreme. Dolgost dneva znaša 8 ur 20 minut. Začenši z 22 raste dan za 2 minuti. Dne 4. bo kritični dan prve, dne 18 pa kritičen dan druge vrste.
* Tudi papeževe vezi ne drže. Dne 26. aprila 1897 je poročil v Benetkah patriarh Šarto, sedanji papež, princa Friderika Ernesta Sebi) n-bur<;-Waldenburga z lepo hčerko don Karlosa, princezinjo Alice. Princ se je bil namreč v ocarujočo BeneČanko tako zaljubil, da je pretrgal vse vezi s svojim sorodstvom ter prestopil v rimsko-katoliško cerkev. Vkljub temu, da je prehajal princ v katoliški veri že v pravcate ekstaze, da je nastopal na katoliških shodih po Koroškem kot misijonar za edino zveličavno vero in za moralno življenje, toži ga sedaj njegova žena na ločitev zakona ter bo s pričami dokazala, da jo je pobožni princ pretepal ter ji kratil osebno svobodo.
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina decemberskega zvezka: 1. G. Gol ar: li mračne zarje. (Pesmi). 2. A. Gradnik: V sveti noči. (Pesem). 3. Ivan Cankar: Greh. (Povest). 4 A. Aškerc: Dva izleta na Rusko. 5. A. F u n t e k: Izpoved mutca osojskega. (Pesem). 6 Josip Dolina r: Trenutki iz učiteljskega življenja. 7. I Š: Prof. dr. Simon Šubic. 8 Podlimbarski: Potresna povest. 9. MladenMladenov: Listje pada. (Pesem). 10. Kristina: Ave. (Pesem) 11. Knpževne n o v o s t i: Zupančičevih pesmi II. zvezek. — Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. — Koledar družbe sv. Cirila in Metoda. — —a—: Ljubljansko barje in njega osuševanje — Dr. Iv. Merhar: I. S. — Machar: Magdalena.
— Rajko Perušek: Prekmurski Slovenci. — —k: Mali vitez (Pan Volo-dijevski) — R Perušek: Gabriel Louis $arcy: Les nationalitćs en Autriche Hongrie. — Dr. Jos. Tominšek: * Udovica«. — j»Hrvataki preporod«. — »Hrvatski pokret«. — Milan Marja novic: Fragmenti. — R Perušek: Matica Srbska. — Slovnik staročesk^.
— M. Meža: »H* spodarskj' slovnik naučn^«. 12. Glasba. Dr. V. F.: »Novi akordi«. — —ter: Vikt Parma: Zdravice. — —a —: Parmovi »Mladi vojaki«. — Parma: der C/arin«. — Dr Secession-album. 13. Gledišče. Dr.
Fr. ZbaŠnik: A Drama. — B. Opera. P—'r.: Puocinijeva »Boheme« na slovenskem odru. 14. Med revijami. Dr. Fr. Ilešič: »Slovanski Pfehled«. — Dr. Fr. Ilešič: »Vitezović«. 15. Splošni pregled: Vegov spomenik. — •»Kralj na Betajnovi«. — Vela Nigri nova — Gostovanje gdč. Rilckove v zagrebškem gledišču. — Zmaj Jovan Jovanović. — J. P.: Razstava hrvaških umetnikov. — Janko Pretnar: Za Afskou sJavou — Jaroslav Vroh-1 cky. — —k: V fiši tuiipanku — Janko Pretnar: Theodor M( minsen. — Janko Pretnar: »Der Sturmgeselle Sokrates«. — Janko Pretnar: W. E. Leoky. — J. Pretnar: Jubilej Hamleta.
B
»Die Amazonen V. F.: H Vo^nč:
Telefonska m brzojavu poročila.
Dunaj 5 decembra. Odgodenje državnega zbora naznani dr. Korber prihodnjo soboto v seji gospodske zbornice.
Dunaj 5 dec. Cesar je izrekel fcm. A p p 1 u povodom njegovega umirovljenja s posebnim lastnoročnim pismom zahvalo za njegovo službovanje in mu je podelil bri-ljante k redu Marije Terezije. Za povednikom v Bosni in Hercegovini je imenovan fcm. Albori, vojnim zapovednikom v Krakovem pa Adolf Horsetzkv.
Dunaj 5. decembra Olomuški „Pozor" trdi, da je Vatikan že obsodil nadškofa K> hna, da je kršil spovedno tajnost in da so se vsled tega avstrijski škofie izrekli za to, da naj Kolin o d -stopi. Tu se zatrjuje, da to poročilo ni povsem točno.
Budimpešta 5. decembra. V Szunvugu je bil socijalističen shod, ki ga je hotela žandarmerija razgnati. Zborovalci so se uprli, na kar so žandarji streljali. Štiri osebe so bile ubite, štiri pa ranjene.
Budimpešta 5. dec Pred današnjo sejo poslanske zbornice sta imela Tisza in Kos-suth dolgo posvetovanje. Ko je prišel Kossuth v zbornico, je bil pozdravljen z eljen-klici, katoliška stranka pa se mu je smejala. Kossuth je na kratko pojasnil stališče svoje stranka Tisza je na to izjavil, da se prekliče sklep o dvojnih sejah in da je vlada zadovoljna, če se s posebnim sklepom postavi parlament glede ar-madnega jezika na Kossu-thovo stališče. Vladni pristaši in Košutovci so se objemali in poljubljali.
Pariz 5. decembra. V Saint Etienne je neznan zločinec na oknu rudniškega inženerja Bareta vžgal dinamitno bombe, ki je eksplodirala in provzročila veliko škodo. Ponesrečil ni nihče.
Madrid 5 decembra V 11 a -verde je odklonil kraljeve po nudbo, naj sestavi novo ministrstvo.
Poslano.*1
»Slovenec« je porabil v svoji številki z dne 2. t. m. dogodek z dne 18 septembra t L, Češ, da sem pred nekaj dnevi vložil v Celovcu tožbo v nemškem jeziku. Vdribal je po meni z njemu lastno navado.
Pred vsem se je pa zlagal, da sem z nemško tožbo za oelih 2 0 krone preganjal dr. Bre|ca usluž benca.
Vodil je »Slovenca« pri tem ple meniti namen, me v javnosti poka zati kot nekakega neznačajnega brezsrčneža, češ, da tožim koga v Celovcu v nemškem jeziku za 10 goldinarjev.
Ker »Slovenec« porablja boj ko roških Slovencev za jezikovno ravnopravnost pri sodiščih in hujska celo moje kolege zoper mene, odgo varjam m-sto s »Slovencu« pri sto ječo obligatno brco stem-le pojas n i 1 o m :
Gosp. dr. Brejca uslužbenec imel je plačati ne 20 krone, marveč nad desetkrat 20 krono t j 212 K 86 v.
Pismeno sem izjavil napram g. dr. Brejcu, da sem zadovoljen, ako se mi mesečno le 10 K plača, dokler ne bode plačan ves dolg, in sicer izvensodno brez vsake tožbe.
Na to svoje pismo pa še odgo vora nisem dobil; zato sem moral tožiti.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
Domneval sem pa opiavičeno, da bode g. dr. Brejo event. zastopal svojega uslužbenca napram meni, ako mi na (izvensodni opomin celo odgovora ni dal.
Na drugi strani sem pa izvedel, da celovški nemški advokatje v zadnjem času ne prevzemo substitucije advokata, ki je vložil v Celovcu slovensko tožbo
Ako bi se bil toženeo vsled inojt) tužbo izdanemu plačilnemu povelju uprl, moral bi jaz osebno potovati vCelovec k razpravi, s tem pa hi tožencu napravil vsaj 140 K novih stroškov.
Le iz tega vzroka, da bi toženca eveniuvelno velikih stroškov obvaroval, vložil sem res nemško tožbo in oi cer dne 18 sept. letos. Toženec se plačilnemu povolju m uprl, i n ker ni bilo v t 6 zgoraj navedena n »varnosti za nj^ga, vlažil sem potem zoper istega tožene* H ne 8 oktobra rubež^-nsko prošnjo M II 505 3 in E. 2480/3 v slovenskom jtt£<ku, kar bi m ral > »Slovencu« tudi snano biti
V tolažbo »Slovenca« končno še povem, dn Bttm dne 1. 'teceu.bra t. 1. poslal v Crlev^c  konsekventno, ka kor popre), zopet slovensko tofb », ker nisem  imel   več zjoraj naved« nega človekoljubnega obzira.
V Ljubljani, 4. dec. 1903
Dr. Hudnik.
Dolžnosti slovenskega trgovca so;
1. ) Dopisovati v slovenskem jeziku, bodisi z Nemcem ali Lahom.
2. ) Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnikov itd.
3. ) Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike.
Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno stvar!
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego ,,Mollo-vo francosko žganje in sol4*, ki je takisto bolesti uteSu-joče, ako se namaže 2 njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tachlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (10-16)
„Kunerol", C. in kr. dvomi gospodarski urad je natančno preizkusil „Ku-nerol' garantirano čisto rastlinsko mast, ki se izdeluje iz sadu kokosove palme in je potrdil že pogosto konstatirano dejstvo, da je ta prod ust kaj umestea za jedilno mast.
Znana eksportna trgovina A. Hirsch-berg na Dunaju, 11., Rembrandtstrasse i.9, razpošilja kakor vsako leto tudi letos tako priljubljene in zaslovele ameriške jediine garniture iz patentnega srebra, obsegajoče 42 kosov in sHer noži, vilice, žlice, zajemalke, svetilniki itd za silno nizko ceno 6 gld. 60 kr. V»i. ki bi radi za Božič svoje domače za majhen denar prijetno iznenadili, se opozarjajo na to ugodno priliko. Glej današnji inaerat!
Ilubro (lomaee zdravilo. Med
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter jeve lekarne v Pragi izdelano LLNIMENT. CAPS1CI COMP. s „sidrom* prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Skatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
* Lekarnarja .in lij t« *«*in»ti-mnniiB no! za želode* je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerednostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domaČe zdravilo jako razširjena in Čislana. Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za želodec.
Inu iiaJkra»iiejMili pridobitev za zdravje in blaginjo je iz vestno sla-dna kava, ki si je, izdelana po Kathreiner-jevem načinu, danes že osvojila ves omikani svet in sosebno skoro vsako družinsko mizo. Zakaj kot rodbinska kava ima zmes iz zrnato kave s Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo tako brezprimerne prednosti glede okusa, zdravja in prihranka, da jih na sme prezirati nobena skrbna gospodinja. Fini vonj po zrnati kavi, ki daje Kathrei-nerjevi Kneippovi slad ni kavi posebno priznanje, povišuje kot primes priljubljeni okus zrnate kave; tega ni mogoče doseči z nobenim drugim surogatom ali primeskom. Po drugi strani pa spričo te lastnosti Kathreinerjevo Kneippovo kavo tudi lahko pijete brez primesi zrnate kave; ta pijača tekne izvrstno in zdravniki jo kot koristno in redilno priporočajo zlasti ženskam in otrokom. Če so Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo že tedaj, ko se je pojavila, označili za ,,kavo prihodnosti", se je ta smela beseda dandanes že deloma izpolnila in izpolnjevala se bo po sedanjih izkušnjah čimdaije bolj Tažno pa je, da vedno rabite le pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo; zato je treba pri nakupovanju izrecno poudarjati ime „Kathreiner* in jemati edino izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp. Ogibljite se torej skrbno vseh po-snemkov in tudi ne kupujte nikoli kaj takega, kar se odtehtuje odprto.
Forman
proti
nahodu
na klinikah preizkusen, zdravniki so ga večkrat označili kot naravnost idealni pripomoček proti nahodu ! Uspeh čudovit.
ALBOF
redilno in krepilno sredstvo.
Redi krt, jači živce, pospešuje slast do jedi.
Klinieuo |irelzliu£eno : ocll'rnl m it *•««%■■ I Iti ara priporočajo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke.
Na prodaj po vseh lekarnah in droger jah, kot prašek !(>0 gr K B —, v tabletah I0S kosov K 160 in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 180.   foMlednJe mtlaMi za otrotte. 12998 6J
Vprašajte »tojega v: ti ravnika.
Edino, od profesorjev in zdravnikov preizkušeno in priporočeno, ItiMllne prosto čistilo za zobe je dr. J. t-. f*oppa. c. in kr dvornega zobozdravnika na Dunaju «», pristni
Anatherin |
UMtna in »sobna % oda proti v še m ustnim in zobnim bolečinam le v guri vpodob-Ijeni steklenici a K 2 80, 2— in 1—.
Creme zn zob« v lončkih brez Škodljivega mila, s 60 vin. ohrani usta, zobe in zotno meso re« vedno lepo. zdravo, brez duha in bolečin. II (2966—2)
,,Anatherin*' paMla za zobe v steklenici K 1*40, v zavoju r<0 vin. Prašek za zobe K 126 Plomba za zobe K 2—. vili«» Iz zelišč 60 vin.
Avstrijsko veledelo. Kavnokur se je doi vršilo delo, o čigar pripravah se je v javnost
že dolgo govorilo, — delo, ki ustreza eminentno praktičnim   potrebam   vseh   trgovskih   krogov v
doslej nedoseženi meri in ki je za vse te kroge prevažno podjetje. Potreba kolikor moči natančne in avtentične adresne knjige vseh raz-iriiih strok v Avstriji se je čutila že dolgo ker Ituintain izišle take knjige niso mogle docela odpomoči temu nadostatku. V ravnokar iziilem ^Avstrijskem centralnem katastru vseh trgovskih, industijskih in obrtniških obratova (Oesterr. Zentral-Kataster sammtl. Handels-, Industrie- und Gewerbebetriebe,) pa se je slednjič ustvarila naslovna knjiga, ki vzpričo pospeševanja uradnih krogov odgovarja vsem zahtevam glede popolnosti in zanesljivosti. Kataster obsega v 10. oz. 11. zvez. vse trg., industr. in obrtniške obrate v državnem zboru zastopanih dežela in kraljestev, oziroma vse Avstrijce, ki plačujejo prihodninski davek — skoro 1,200.000 oseb Razdeljeni so po kronovinah, kronovine po trgovskih zbornicah; zbornice so alfabetično razdeljene na občine in kraje, kraji in občine pa na stroke. Pri vsaki občini se razvidijo nastopne date c. kr. stat. centr. komisije: okr. glavarstvo, okr. sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkv. oblastva in šole; postne, železniške, paroplovstvene, brzojavne in telefonske postaje. Vsakemu zvezku je pri-dejan tudi 500 strani obsežni al rab. zaznamek strok, statistični kmetijski pregled, dotične kronovine in pa zemljevid vojaško-geogratičnega zavoda. Centralni kataster je torej: 1. popolna, na podlagi avtentičnih najnovejših uradnih dat sestavljena adresna knjiga; *J. natančni, vse zadevne okolščine obsegajoči repertorij krajev; 3. natančni poštni leksikon, ki obsega vse kraje in poštne dostavljavne okraje. Iz predgovora se razvidi, da ima Avstrija črez 23.100 občin poleg okroglo 5700 graščinskih posestev in da obsegajo te občine okroglo 55.000 krajev in sel, ki so vsi posamič navedeni z vsemi obrati tistega kraja. Podlaga v katastru nakopičenega materiala so obrtni katastri, ki jih vodijo trgovske zbornice, osobito še uradna štetev obratov 1. 1902. Ves ta material so pa še dopolnili in pregledali za posamezne kraje predstojniki več kakor 33.100 avstrijskih občin. V označilo obsežnosti in velikosti tega dela naj navedemo, da zavzema vseh 11 zvezkov tega katastra več prostora, kakor polovica velikega Meverjevega leksikona in da je bilo za dogo-tovitve vse zaloge — 20.400 posamičnih zvezkov notarsko poverjeno — treba potiskati več kakor 40 milijonov strani. Centralni kataster torej daleč presega vsa enaka podjetja ne samo v Avstriji, ampak tudi drugod in je res redek dokaz domače podjetnosti, osobito če se pomisli, koliko velikanskega truda in dela in koliko stroškov provzroča zlasti prva izdaja tako obširne adresne knjige. Ta kataster se po pravici lahko imenuje velikansko in edino delo svoje stroke in ga ne bode cenila samo domača obrt, ki ji bode izvrstno služil, ampak bode tudi v inozemstvu pridobil naši obrti zasluženo priznanje, ker liode zunanjemu svetu pokazal popolno in natančno sliko našega gospodarskega življenja.
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni ■  vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
Destilerija
Camis l Stock
Trst-Barkovlje.
V, steklenica K 5—, steklenice K 2 60. — Na prodaj v Boljših trgovinah. 6
Mnogo denarja :!rmh"a5
obleke,  bluze, trakove, nogavice, f.' obleke itd, itd.   Pobarva ee bre« trn d a par minutah, nepeh je nepričakovan« in ne stane skoraj nič, Če ralnte za t«, v:„ za var barvilo aa blago ' ,&M*OJL«rpi >«k, sni zavitkt po 20 b, originalni lončki vsTj barva a 7(1 h (črno in vSnjevo tegetth blagi io h veC).   Poskusni zavitki ao , stonj, ker se za to založenih 2) h pi kupa originalnega lončka oditeje
podjetje*   barvil   k»   bi m a o
Dunaj, VI, "VVallgaase 34.
2211-24
dvajsetkronski zlati
5C ne suetijc toUfi
kakor luč ideal-žarnic.
Ilustrovane cenike pošilja zastonj in poštnino prosto
(-■odjetja za izdelovanje ideal-žarnic HUGO POLLAK, Dunaj VI, VVallgasse 34,
Proti zoboDoiu in gnilobi zonj
izborno deluje dobro znana
antiseptična
IMelusine ustna in zebna voda
katera otrdi illeMno in odstranjuje j neprijetno napo Iz umI.
1 Htenlenlca z navodom 1 K.
Melusns zobn prašek
t isltatljlea 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. = Edina zaloga. =
Zaloga vseli preizkušenih zdravil, medic, mil, mediclnalnih Tin, Specijalitet, najfinejših par-fomov, fclrurgićnin obvez, svežin mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Hesljeva casia £t. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožetovega
jiibil. mosta (235—46)
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
I. Bizjak, Vodmat, Bohoričeve ulice št. 10.
L. Blaznik, Stari trg št. 12.
M. Blaž, Dunajska cesta št. 14.
H. Dolenc, južni kolodvor.
M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I. Kos, Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzlikar, Sodniške ulice št. 4 M. Sever, Gosposke ulice št. 12 J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Selenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št. 10.
Škofja Loka:
Matej Žigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Kari Florian, knjigotržec.
Bohinjska Bistrica :
Mijo Grobotek, trgovec.
Zidani most: Mary Peterman, trafika na kolodvoru.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez
Celovec. Josip Sovva, časopisni bir6. Corica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst:
M Bevk. P. Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1).
Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št 1.
M. Majcen, ulica Mi ram are št 1
Št. Stanič, ulica Via Molin pic-colo št 8.
Reka:
A. Potošnjak, Via del Molo.
HTs> prebav 1J»1 ne organe mr i«ora pn/ NI, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno nplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo čistilne funkcije prebavljalnih organov b milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj iinano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik Eons^eii. Dobiva se pa tudi po tukajšnih Sbjj h.A b
..Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (706-39) Glavna zaloga: Dunaj, !., Predigergassa 5.
Darila.
Družbi sv. Cirila  In Metoda ao od
15. novembra do 1. decembra poslali prispevke p n. gg. in društva: UpravniStvo „Slovenca" 169 70 K, upravništvo „Sl. Naroda14 105 64 K, žup. A Berce v Boštanjo pri zagorskih rodoljubih nabranih 12 K, kapi Iv Rejec v Dornbergu 2 K, kamnosek AL Vodnik v Ljubljani v spomin dolgoletnemu in zvestemu uslužb ncu f Fr. Bar-erarju 1 i K; učit Ben. Ponia v Gorici 6 K, ar. H. Tuma v Gorici 20 K, prof. M Ple-tersnik v Ljubljani 11 20 K, dr. Iv. Dečko v dju 10 K, posojilnica v Dobrepoljah lu K, dek. Iv. Murovec v Cerknem 4 K, R. Clarici ? konjicah 4 K, not. A Lokar v Kanalu 5 K, žup. Iv. Sakser v HotedrSici 4 K, žup. Jan. Aaman v Goriah 3 K, prof A Zupančič v Ljubljani 3 K, Fr Mencinger v Boh. Bistrici 4 20 K, Em. Gutman v Gorici 5 K, žap. Jos. Novak v Povirju 2120 K, duhovnik v p. M Mežnartc v Ormožu 4 K, Fr Maaelj v Olomucu 16 20 K, adj Fr. Lunder v Matliki 4 K, dr Jarteia v Ptuju 4 K, '^apL Joa. Žekar v Starem trgu pri Slov.
radcu zbirko 5 K, podružnice: ženska v Prvačini 20 K, aa Steben in okolico 29 K. ženska v Kamniku 150 K, rao&ka v Idriji 34 K, za Škocijan in ckolico 65 23 K; izven-akad. v Gradcu 5 J K, v Vuhredu 10 K, Mohorjani: t Mengšu 20 K. v Železnikih 18 50 K na Kor Beli 9 K, v Celju 35 K, v Ljutomeru ti 10 K, trnovski v Ljubljani li K, pri S*. Kunigundi na Pohorju 4 62 K, v Gorjah 17 K. pri Sv. Benediktu v Slov gor. 8 K, v Idriji 5n0 K, pn Sv Jakobu v Slov. gor. 4 K, v Vuhredu 1 20 K. pri Sv. Vidu nad Valdekom 2 K. — Razan tega je za družbeni „Koledar" 330 odjemnikov poslalo 438 kron 02 vinarja.
Blagajništvo družba sv. Cirila in Metoda.
Borzna poročila
Ljubljanska
»Kreditna banka11 v Ljubljani.
Cradni kurzi dunaj. borze 5. decembra 1903
Naložbeni papirji«
iflL*/t majeva renta 4*2* j srebrna renta  . . i1 o avatr. kronska renta p/,    „    zlata „ iD/o ogrska kronska „ l«/t    „    zlata ti i9! posojilo dežele Kranjske t' !*/• posojilo mosta Spljeta i!/ta/.     n        " Zadra i»/«'/»b^s.-herc. 8el.;pos. 1902 4<7t Češka dež. banka k. o.
P oni*        H „    * ?'
■ ,?, zast. pis. gal. d. hip. b. !'/,•/• poŠt.  kom. k. o. s
10°/0 pr.....
i1 //• zaat. pis. Innerst. hr iV/i   m    n   ogr. centr
deželne hranilnice 4 ,*/o zaet. pis. ogr. hip. b. i obL ogr. lokalne So-iezcice d. dr. . . . y1 , rt češke ind. banke i: , prior. TrstrPoreč lok. Ssoi. *-" o n dolenjskih železnic 3»/t „ ju*. žel.kup.Vil/t V j: o av. pos. za žel. p. o.
Srečke«
3ra2ke od ieta 1854 . .
ii n n MS?*'* ' h      n 1864 . .
dzske .....
zemlj. kred. I. emisije
« n. „
carske hip. banke M    srbske a frs. 100 — turške
srečke
dssihka
i reći trt B
inocio&ke ■
Krakovske .
Ljubljar.tke ,
Avstz. rad. križa ,
Ogr.     u ■    • '
Rudoifove a
SaJcburtke .   . .
Dunajske kom. .
Delnice.
Južne železnice • Državne železnice . Avstro-ogrske bančne del Avstr. kreditne banke ■
Žvnostenske , Premogokop v Mosta (Brax) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . &niarMaranyi ..... Trboveljske prem. dražbe . \vstr. orožne tovr. dražbe ^*8ke sladkorne dražbe Valut«
3. kr. cekin ...
dO franki.......
10 marke .......
Sovereigni......
Marke........
Laški bankovci.....
zublji........
Dolarji........
Žitne cen© v Budimpešti.
dne 5. decembra 1903.
Termin.
Pšenica za april . . . za 60 kg K 7-7l RS „ april . . . . 50 „ 9 6**1 Koruza „ maj 1904 . . 50 „ . 519 Oves     n maj    .  . .  , 50 n   ,   5 50
Nespremenjeno.
s ' Deou	
f   100 50	100 -70
100 35J	10C55
10055	100 76
120 66	120 85
98 so;	99 70
11855	118 75
100 —	100.—
100—1	100 -
103 -1	100 -
100 70{	101 70
100 -	100 15
99'63	100-60
10135	102 35
1C630	107 20
101 —	102 -
100 25	101 25
100 20	101 2J
100*-	101-
100-25	10125
j 9850	
99 50	100 30
306 75	308 75
100 65	101 65
168 -	171-
185 25	187 25
260 —	265 -
163 25	165 25
293 -	2OT50
289 —	293 -
268 —	273 —
9'J -	95*20
142 25	143 2*.
1920	20 20
472-	83 50
82 —	87 -
80	83-
71 -	76*50
63 25	54 25
26 85	27 86
66 -	69'
79 —	82
604 -	608 -
87*—	88
673 50	674-50
1615-	1626- -
683 -	684 —
773 —	774 -
21*2-	253 50
690.	694 -
■ 407 25	4i,'825
'1888. -	1898'-
489 —	491 —
392 -	39-5 -
3^6 -	390 —
1B4~	156-
1135	11-39
19 06	
2344	2352
2394	24-04
117 16	11736
95 40	9660
252	253
484	d —
ffleteorologično poročilo.
Vlitn« u»d «*.•   tot*a.   S»di>)l »r» ui ti »k 786 0 mm
Dec.	Ca* oi>azo . vanja	Stanje ! barometra v mm.	ft5P h	V<»* rovi	Nebo
4	9. sv.	795 3	02	si. j v /.hod	oblafino
5	7. zj.	23 9	01	brezvetr.	sneg
	2. pop.	7*5 0	2«	si. jvzhod	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 0-4°, lormale: 0 le. M »Vm v 24 arah : 26 2 t»ra.
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti nase nepozabne hčerke oi^o;
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekamo vnem 8orodDikom, prijateljem in znancem naSo presrčno zahvalo. Iato-tako se zahvaljujemo vsem darovalcem prelepih venoev in Šopkov, ter vsem, ki so imeli prijaznost, nam izraziti svoje sožalje
VŠkofjiloki,3 decembra 1903.
Žalujoča rodbina Lenček-ova.
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
katar i v sapniku.
zaalizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (79—6)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnar-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah
Pri pomanjkanju teka. slabem prebavi janju, oslabelem želodcu, glavobolu, (vsled ^ oJW> \ bolezni v želodcu) v>c slabosti, nerednem vr^v^N
odvajanju in dr želod, boleznih in težavah so (2569j
'VVe>
Zaht. naj se (4) izrecno Bradyjeve kapljice za žel. Dobe se v lek , če ne, pa od lek. C. Brady-ja Dunaj I. Fleischmarkt 1 Cena 1 st 80 v, vel. st. K 1 40
£2
TiflOTSteoa pomocuita
spretnega prodajalca, veščega slovenskega in nemškega in  če mogoče laškega jezika, vsprejme trgovina z mešanim blagom Anton Trevn na Jesenicah, Gorenjsko.     (3193— )
Stenografinja
popolnoma vešča slovenske in nemške stenografijo, ki je že delovala Čez 2 leti v odvetniški pisarni in ima dobra spričevala, iš&e službe. Gre tud na deželo. — Naslov pod Stenografinja na upravništvo „Slov. Nar."     (3187 —lj
v Poljanah nad Skofjo Loko = odda takoj v najem =
svoje hiše.
Prostori so posebno pripravni za trgovino in gostilno, ker stoji hiša na najugodnejšem mestu v Poljanah.
Natančneje se izve pri hranilnič-nem odboru. (3188 — 1)
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXIII. (1903).
Izhaja  po 4 pole  obsežen  ▼ veliki osmerki po   eden  pot   na   mesec v zvezkih   ter stoji ▼ se leto 9 K 20 h,  pol leta 4 ]K 60 b, četrt leta a K 30 h.
Zrn.  vse   neavBtnjske  deŽele II K IO h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po So h.
„Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
Darujte svilnato blago
za god. Veleprikladno za bluze ali cele obleke. Na vsakogar se pošilja carine in poStnine prosto. Vzorci po navedbi zaželjene vrste poštnine prosto. Poštnina
v dvico znaša 25 vin.
lotarnlska iveta za flvlleno blago
Adolf Grieder & Comp, Ziirich N. IO.
kraljevi dvomi zalagatelji. (Švica.) (14—1(
Ravnokar je izšel:
Skoro nova
garnitura
se radi odpotovanja proda pod roko po nizki ceni 31&-3
na Dunajski cesti št. 52.
(76-19
Reform-klozete
popolne s prevlako in trdnim BCdežem, brez duha, z vodno napravo ah brez nje, mkake poprave, nikaki stroški za postavljanju, izdeluje 10 Karol Maintinger, Dunaj I.
LiebeuberifKraase št. 1
tOTarna *a popolne vodovodne naprave
■ lesnikami sli motorno močjo
Ot-nik a ohriaki zastonj.
Pariška svetovna razstava 1900.
£4lfDENTIFBlCS
^DOCTEUR PlERf*
nun iii ■Hji^
SPARIŠ ^
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.   (2105 —32)
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F, HITI1124-33
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Suhe gobe, orehe, predivo, želod, vsake vrste Sžol, vsakovrstno žito in sadje
sploh vse deželne pridelke
kupi (2964 -7)
Anton Kolenc v Celju.
Izdeleuatelj uezev
FRAN W1SJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
priporoča  svojo  bogato  zalogo novih in že rabljenih    (1450 —28)
VOZOV«
Vsaka TEL božič
likalnik na špirit!
o >
o
o o
PodUvno anvarovano.
Elegantna Izpeljava,   fino ponlklan.
Plamen ae da urejevati. 3 746-13 Brez dokta.      Absolntno brez nevarnosti.
Pojasnila o likalniku „Sonneu in kuhal nik'? na Špirit „Oeconom" brezplačno.
Johannes Heuer Dunaj IV.,   Miihlgasse 3.
Zadruga užitninskega zakupa v Radovljici
več dac
Prosile! naj svoje lastnoročno pisane prošnje vložijo do 15« decembra t« I. pri imenovani zadrugi na roke Vinko Hudovernika v Ra dovljici.
Itt», kateri so ž« kot dacirji slažbovali in se imaj > s spričevali uku z»t», imajo prednost z boljšo, dobro plačo. (3i96—1)
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala.
»A*
w
;311W~ l)
Risarski atelije in predtiskarija!!
Ljubljana
Kongresni trg
M. Drenik
Kongresni trg
Ljubljana
Različne veznine in tamburna tehnika se na perilo itd. najhitrejše i z v r š u -j ej o.
Zunanjim naročilom se točno ustreza!!
lenski koledar
za lelo 1904.
Cena 40 vin., po pošti 50 vin. Prodaja ga založnik      (307^—3)
Jernej Bahovec, ZS*5ZZ
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2.
^oznanile.
Zalaznik v Htm lamina
preskrbuje že več let vinskim trgc;vcžm in gostilničarjem nakup vina in po&ilja tudt malim odjemalcem naravna istrijanska vina po nizki ceni. — Stvarna pojasnila daje brezplačno. Marodna gostilna
in prenočišče v lastni hiši, nasproti železniške postaje.      0*052—5)
Pri Gorici, v neposredni bližini južne železnice in nove turske železnice, ki se Se gradi, se proda ali da v zakaj.
mlin
z vodno močjo približno 60 konjskih sil.
Pisma pod „Ferrovia" anončni ekspediciji A Hirschfeld v Trstu. [61H3)
Vsi, ki ij'j'uju ■■.--j u.,i»rcga *ja, <- mievajo povsod najfinejši in najboljši  čaj na svetu
INDRA TEA
zmes najfinejših kitajskih, indijskih in cevlonskih Čajev. Pristen je le v originalnih zavojih.   Zaloge   so razvidne na plakatih.
Glavno zalogo  ima:   Jotilp Aterilt. le-arnar v Kibnlel na Kranjskem. ,2io3-J2
Ab tunjentmja tr^fovskp^a ročaji z dobrim spričevalom, želi Službe kot
kontoristinja.
Vstopi  tu<H  kot poir.ožna uradnica.
B'agch^tne ponudbe nf H 4konto-ristinja* na upravništvo ,S1. N»rl 3165-1
Izvrstna fina
(IX- 279)
vina vbuteljah
m^> dobe vc ti*govlnl
Sdmund 3(avčić
Ljubljana! Prešernove ulice.
Crevlji gld. 120.
Le zaradi velike zaloge.
1 par moSkih, 1 par ženskih, 1 par dekliških in 1 par otroSkih modnih čevljev, ki se zelo prijetno nosijo, z lepo fasono in opremljeni za zimo Vsi 4 pari za gi. I-20. Za naročitev zadostuje dolgost čevlja. Razpošilja se po povzetju Zamenjava dovoljena. Vrhu tega v zalogi vsakovrstni črevlji do najfinejših vrst in se oddajajo po silno nizkih cenah. Uvoz in izvoz čevljev 2280-14)
E B E I* S O IS
Dunaj VII 3. Kaiserstr 115. P.
50  beljakovine.     50 beljakovine
Trofin
v zmleti obliki jeza juhe, omake in jed Ia najhvaležnejša in najcenejša zabela,   sico i
Na prodaj v vseh boljših kolonialnih, špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
ŠUftllJIru Nlrtiie »O %lu.
Rainer & Co., Dunaj. I.
Rathhausstrasse 17.
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Io ubijani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradou 9
priporoča vsem zidar-%.^pfi^*l2 ikimmojstrom in stav-» v-'-'^^      benikom svojo veliko
zalogo
najmodernejših prešanih ter barvauih
a v* C •: epi
n. prstenih
t pečij
k r in najtrpežnejših
\ štedilnih ogniišč
4 Vii
'astnegji iz Jelka, in jicer rujavin, zelenih,
modrih,   sivih, belih, rumenih itd., po ■» ttj ■ lll/JII« rt-nuli.
Ikx   bfftl|il*»cno  lit poHt-
ii I n e |iroMio. 10—49)
027461
liče se dobro izurjen
za samostalno službo. — Por-udbe in spričevala naj se pošlje na: Cetina, Celje, Rotovška ulica št. 19. 3167-1
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo, shrambo fn pripadki se odda za februvar-jev termin  na Tržaški cesti
štev. 13. (3163—2)
različne vrste se prodajo pri Ivanu Buggeneg, sodarju, Cesta na Ru-dolfovo železnico št. 5 in Bleiwei-sova cesta št. 42 v Ljubljani. (3118-3)
Trgovskega pomočnika
sprejme s I. januarjem 1904
s dobrimi pogoji
Karol Cimperšek
Laški trg. (3iž9-3)
Cena vžigalic: <1B71-7>
1 orig. zaboj s 500 zavitki (uormal) K 48.— franko Ljubljana2 % popusta,
VŽIGALICE 1 družbe      Cirila in Metoda Zaloga pn Jv Perdano v Ljubljani.					
	lizi!	3JLtA	1	Da	
-1*»™. *9 soy prič . ■-   •. V   " " "	rtU NA AL ^TŠ vžigafice J družbi av. Cirila «i ^VLJUBJ-JANI.			i Metoda	
2 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52-— franko Ljubljana, 2% popusta
Iv. Perdan, Ljubljana.
Hiša št. 20
na Visokem, z gospodarskim poslopjem in 355 kvadr. SFŽnjev velikim sadnim vrtom, se proca z proste roke. (3172)
Hiša je enonadstropns, zidana in krita z opeko, gospodarsko poslopje je zidano in krit3 s slamo.
Poslopja stoje tik državne ceste in so posebno pripravna za kako obrt ali trgovino. — Kupnina se plača lahke tudi v cbrokih.
Pojasnila daje lastnik Rudolf Kokalj v Kranj i.
pripravite sebi in svojim otrokom, če kupite našo res neprekosljivo setolirlco
božičnih igrač.
Za malenkostno svoto
. 1
pošljemo sledečih 12 komadov zajam-
veno solidno i ^ ti ti a n i h igrač :
1 popolno skrinjico z originalnimi Richterjevimi gradil-nirni kamenčki s sidrom in navodilo s 25 barvanimi podobami.
l štediimk iz pločevine s steno vred.
l garnitura kuhinjske posode. {3171 -l)
i zavoj cinastih vojakov.
l oblečena punica.
l pločevinasta trobenta s porcelanastim ustnikom.
l zavoj bišnega orodja (iz lesa).
l knjiga i barvanimi podobami, se ne rarirga.
i loterijska igra <a 6 oseb.
i avtomobil, ki se sam premika.
i otroška ura s premičnimi kazalci.
i verižica ia uro.
V Vašo korist Vas opozarjamo, da hitro odpošljete naročilo, ker pride vsak dan na stotine naroČil, ia se tako ugodna prilika več otrok skupno tako imenitno obdariti za samo gld 165 nudi le toliko časa, da poide zaloga.
Pošilja, če se prej posije znesek ali proti povzetja 1.2Kw«»aE
Adolf Salzmann
Dunaj, II 2, Lichtenauergasse 1.
Zavoj in vozni list 10 kr.
najataraji« Ijaaljanaka
posredovalnica stanovanj in stužeb
G. FLUX
Gosposke ulice §t 6 &m
6—6 navadnih in boljših kuharic za Trst, Gorico, Kako, Zagreb; boljšo h lin o k 3 osebama v kaj dobro htio ;  drugI postrežnlk
v grofovsko hiso v Gorici; brhek privatni sluga za Ljub'jano, izvrstno služba; računska in navadna natakarica aa večjo restavracijo; navadni hlapec za iupni&če na Koroškem itd., itd. Potnina tukaj, več v pisarni.
Ljudevit Borovnik
puskar   v   Borovljah (Ferlaeh) n« Koro »krm
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvisuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene presku&ene. — llustro-(22) vanl ceniki zastonj. (49)
domaČega pridelka
prodaja lastnik vinogradov
Anton Paoluzzi
Cittanova, Istrija.
Cene franko  na postajo v Trst:
Btli pinot...... a 17 gld.
črni teran..... I( 14 „
Vino, belo, iz več vrst
grozdja...... „ 13 „
Ravno tako imam na razpolago
vinsko žganje.
Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. 2821-16
Vzorce pošiljam zastonj.
f^Mfi spumante
„Ispeče uinc"
velesloveče tvrdke „J$ratje Cora" v Tatinu
priporoča, najtopleje
trgovina 5 špecerijskim blagom in delikatesami v L)'ubijani.
Cena izvirne velika steklenice Jf 250 ; pri nabavi t2 Steklenic 5% popusta.
Tudi priporočam svojim p. n. cenj. odjemalcem in občinstvu svojo izborno in bogato zalogo raznovrstnih delikates, kakor tudi različnih luzem-skih in inozemskih mesnih Izdelkov In klobas, konservirane ribe, meso ir sadje.
Velika zaloga pristnih, najfinejših in najbolj slovečih vrst francoskega In tuzemskega šampanjca, renskih, borde-auxskih, avstrijskih, ogrskih, italijanskih^ španskih in grških vin. 2831—6 Pristni francoski In tuzemskl fon-iafr, najfinejše vrste čaj, likerji Itd.
Službe išče
ab$oh>iran i>i5©I^o$olec
ki ee nahaja v veliki ladregi. Sprejme vsako slu? ho. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«.
C. kr.
priv.
občna zavarovalnica
„Assicurazioni Generali"
Jamst.2akl.208m.K.        V TrStU. Ustanovljena 1831.
Naša družba odločila se je od 1. decembra t. I. naprej v vseh svojih pisarnah upeljati
nedeljski počitek.
Z ozirom na to odredbo se tudi v naši pisarni v Ljubljani, Gradišče št. 4,
ob nedeljah ne bode uradovalo.
Blagovoli naj se v poslovanju z nami na to ozirati.
V LJubljani, dne 29. novembra 11103.
Glavni zastop v Ljubljani c. k. priv, občne zavarovalnice
„ASSICURAZIONI  GENERALI" V TRSTU
(3i87) Rbeer 1. r.
Za Miklavža!
^^^^
N    f Srajce, j>j&*y^ovratnike in >Py^manšete. Volnate,^^ ^ c   Xperilne, glapć in usnjate \. / rokavice. Vse vrste J2gro-N^Jt
ne
vega perila za dame, gospode in \ryr \otroke. Nogavice za gospode in dame Žepni robci. Moderci moderne franc faso
Največja izbera kožuhovinastega blaga
Prekrojni predpasniki in svilnate |crpe
od 75 kr. naprej
Beli in črni pajčolani.
Vse to priporoča po najnižjih cenah nova trgovina z
^ cenah nova trgovina z q£?
®Cj^^^^^m°dnim blagom^^^^^p^
x
Izplačujoče se postransko opravilo
brez posebnega truda in izgube časa najdejo apo&tovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa  avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema (1463-2i
zavarivanja proti požara, stokia, proti fkodl pri prevažanju proti tatvini po ulomu li življenja". Ponudbe pod „1708" Gradac, poste reet
"vOV v4y v4y \ts vi/* •vi/' \iv \Ay \As -
4
V O «Q« m^*m O O ^> O O ^J- ^
Izurjena šivilja
želi šivati pri šivilji, v prodajalni ali pa tudi v zasebnih hišah. (3101—2 Naslov pove upravništvo „ SI. Nar.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr,
Krasna ura z jako lepo verižico, tocVij iđoča, za katero se daje dveletna garancija. Velikolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s aimil: briljantom, 1 krasen kolijc iz orient-bisero?, patentni zaklep, najmodernejt nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjicek, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura n*. doublo blatih manSetnih in srajčnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in &e 200 razn-h komadov, vse, kar se potr*, v hiSi. Krasnih 325 komadov z uro, ki ie sama tega denarja vredna, po&ilja proti \ nemu povzetju M 1 gld. 95 kr. r iz^o&iljah i
S. Kohanc, Krakovo
|m>hIiio prrdMlo 99,
Ako ne ugaja, se denar vrne (8u7(Jj
Kava in čaj
lx prve roko
to je naravnost od pridelovalca, lom popolno jamstvo za naravno, nepoj... čeno kavo ob najnižj-h cenah.
Naša  nad  100.000 oralov velik.: posest   na   otoku  Java  se obdeiu jako umno.   Na&a kava in naš čaj sta zelo  blagodišeča  in   ukusna,  pa jak izdatna. 3143 i
Kava Java flor. izvrsno,   4l 4 l lir ?a dd. D
n     „    fin. zrlrn  f; -» LLr. /a tU. V(<m
Javahrasil, mesanec.      P 4 1%. ■ (H. '»I' Pošilja se zadacano in tranko, bres stroškov na vsako pošto.
Cenik brezplačno in franko.
TURK in dr.
veleposestnik na Javi. Prodaja kave in čaja v lastni upravi. Trst, via acquedotto, 62.
ER NEST SAR K Ii^iT
B
! Bluze
99
\ damski pasovi
i
m
!
srajce m pasovi
za hribolazce
in (1671-46
otroške obleke
ss radi pozna sezone
prodajajo po znatno znižanih cenah.
V.pl.Gerhauser
Stari trg št. 13.
Zadnje novosti
Omaro« it e
rajone.
Velika božična prodaja!!
se bo vršila od ponedeljka, dne 7. decembra, v novi trgovini z modnim blagom
A. Primožič v Lvjvil3ljan.i
na Mestnem tr*g;*jL
(prej Goričnik in Ledenig)
po znatno znižanih cenah.
Prodajalo se bo po nizkih cenah: preproge, posteljne garniture, preproge za okna in stene, kožuhovino, modno blago za ženske obleke, lepe modne barhente, nekaj sto ducatov batistovih žepnih robcev po 10 kr. in višje Kravate, srajce, okrog 500 ducatov pletenih moških nogavic, par po 9 kr. in višje Platneni namizni prti in serviete, med drugim tudi: vmerjene obleke v kartonih, adjustirane, cela obleka od gld 150 višje. — Svileno blago za bluze meter samo 55 kr — Modno progasto, čisto svilnato blago za bluze meter 85 kr — Modni žameti za bluze, 56 cm široki, meter 75 kr.
Vse blago v pritličju in prvem nadstropju si labko vsak ogleda, ne da bi se ga sililo kupiti. Neugajajoče se zamenja. 3100-V
Razun tega bo v prvem nadstropju, odd. 5., do božiča razstavljenih dvoje zaslonil za postelje, izgotovljenih od gospic Zalke Novak in Ruže Sever, mikalni umetniški deli, ki sta tudi na prodaj.
7209
17
Cand. iur.
i šče službe za eno leto. Porudbe pod  1883 do 10. t.
in. upravnižtvu »SI. Nareda«. 31612
Veletrgovina
2 vinom
. in žganjekuha
Žige VVortmana
Reka-Sušak
priporoča
garantirano naravna dalmatinska vina najbolj renomiranih vrst in izvrstnega letnika 1903 v sodih od 60 litrov višje:
Rumeno vino .   .   .   hektl. 30 K do 42 K
Šilhar ..... „    28 „ do 34 „
Rudeče vino (krvno'      „    30 „ do 42 ^elo dober garantirano pristen istrijanski
tropinovec......90 K do 120 K
Zelo dobra hrvat, slivovka 90 „ do 130 „ vse cene za hektoliter. Pošilja se v sodih aH spletenih oteklenicah od 25 litrov dalje. Direktno importirani Jamajka-rum
3 K do 5 K Konjak, pristna vinska prekapnina
2 K do 4 K liter Konjak in rum se pošiljata tudi v poštnih zavojih po 3 litre poštnine prosto; zavoj brezplačno. Nepoznatim tvrdkam proti povzetju. Vzorci na zahtevo brezplačno. — Zaatop niki se sprejemajo. (3027-3)
Ure ceno
s tri'etno pismeno garancijo zlatnine in srebrnine, > preizkušene po c. kr. novč uradu, dobite po nizkih tovarn, oenah, če naročite moj najnovejši cenili, ki Vam ga pošljem zastonj.
Tovarniška /al«sa
ur 2816-5
Dunaj, I., Fleischmarkt 17.
Mnogo prlznalnih pisem.
Amer. Roskopf z verižico . gld. 2 50 Jeklena remontoir; črna . . gld. 2 60 Goldinasta moš. rem 3 pokr. gld. 3 60 Prist. srebr. moška remont, gld. 3" 60 Prist. srebr. ženska remont, gld. 3 50 Budilnica............gld. Io0
NeugajajGče se zamenja ali vrne denar.
Dr. Friderika Lenglel-a
Brezov balzam.
2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer 2 njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tsga čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na  obrazu nastale
gube in kozdve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (871-17)
Dr. Friderika Lenglel-a
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
9f
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-
Kupuje tu prodaj"
vse vrste rent, sastavnih pisarn, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promaše Izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zastajava li lukonptuji Dajt trafcJM M vrtdttstii pati rji.
izžrebane vrednostne papirje in     Zaro-str-aje sredic« proti vnovčuje zapale kupone. 1exltzzx1 izpvkioi.
Vinkuluje in devmkuluje vojaške ženitninske kavcije.
■ST  Kfcltouipt im lakMto uteal«. 1£4        fluJT   Boru« naročila.
Podružnica v SPLJETU.
<3^5= Denarne vi o ve aprejetna S>^>
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vložeul denar obrestuje od dne vloge do Jne vzdiga.   (2975-1 55)
Promet s čeki in nakaznicami.
Najkoristnejša božična darila.
Original Singer šivalni stroji s° ™™ v konstrukciji in Original Singer šivalni stroji 8° ***n*w za obrt in domačo rabo.
Original Singer ŠiValni StrOJi so najbolj razširjeni v tovarniških obratovi&cih Original   Singer ŠiValni^StPOJi 80 neprekcaljivi glede trpežnosti in zmožnosti.
Original Sing6r ŠIValni  StrOJI   soposetno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domačefšivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv*. Petra eest\ štev. 6.
(133 0 16
f rii Hoffmann
juhi,
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnib, iz tule, jekla in nikla kakor tudi
stenskih ur, budilk in salonskih ur
vse samo dobre do najfinejše kvalitete
po nizkih cenah. Itfov osti
v žepnib in stenskib urah so vedno v zalogi.
Popravila se izvršujejo najtoeneje. 19
Bratje Novaković
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem
primorju v Dalmaciji.
Prodaja v steklenicah in pisarna: Stari trg štev. 15
Ljubljana
Skladišče in prodaja na debelo: Spodnja Šiška, Vodnikova cesta
priporočajo svoja domača, izvrstna stolna, dezertna, krvna, črna, rudeča in bela
dalmatinska vina
dalmatinsko žganje, tropinovec. dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko olivno olje po neverjetno nizkih cenah.
Razpošilja se v posodah po 100, 300 in 600 litrov. — Kdor pošlje
svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
Slsy Vzorci in ceniki zastonj in poštnine prosto.
Dva
natakarska učenca
se sprejmeta za restavracijo „Narodni dom11.
Več {ove J. Kenda, Židovska steza Št. 4 f3150-2)
Posestvo
fi kremo, špecerijsko proti aj al n I co lit trafiko na slo
venskem Koroškem se radi bolezni posestnika pod zelo ugodnimi pogoji proda« — Posestvo obstoji iz dobro stoječe enonadstropue hiSc blizu mestu in železnice s sadnim in zelenjaduim vrtom, potem 13 ba polja in travnik« >\ in T Vi ua gozda. Vse to se nahaja v bližini hiši*. — Ponudbe naj se pod št 3090 pošljejo na upravništvo ,$l0T. Xarodau. (3(9J—3)
Kogar nadleguje k 3 Š G S J
naj poskusi kašelj ublažu-joče in veleokusne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
ft7 I A   nottirsko overovijo-/ f fl.1    iiIh uprleeial jaiucl ■ ■ *w za  Kutoi    iHgirh pri kašlju, hrlpai oatl, katarju in z«i»j||ze>nju.
Zavrnite, kar sa vam ponudi drugega ! Varujte se prevar! Le pravi z varat veno znamko „tri jelke".
- Zavoj 20 in 40 vin.   (2780 — 7)
Zalego imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovic.
Suchard 4> MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado.
PH. SUCHARD.
Največji vspeh sedanjosti!
(2976-9)
Kamgarnske obleke, gladke in progaste x Obleke iz angl. ševiota v modam barvah Fine j aquet-obleke x X X X X X Najfinejše salonske obleke x X X X Angleški modni ulstri x X X X X Pini doube-ulstri, temnoslvl x X X Črne zimske suknje mandarin x x x Havelok iz kamelje dlake, rujav ali siv Otroške obleke in ulstri x x X x Otroške obleke v railičnih barvah X Fine modne hlače, gorke in progaste x
Kožuhi za mesto in potovanje, mikado, Dunaju. Obenem si usojamo čast. p. n. Prosimo, da odslej svoje nadaljne
3(apamacsija 6 B°ndi
X	X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X	X
»Id«
11 11 11 11 11
11 11
11 11
!©•—
f©'— i©'— *©•—
!©•— !©•—
«•5© «•5©
xxx Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom x x X x x Črni in sivi clbolin paletot z velikim ovratnikom Paletotl iz angleškega modnega blaga z ovratnikom ali brez njega
xxxxxxxx Najfinejši paletot za dame v stola-fasonl xxxxxxxxxx Črni damski ovratniki, batlranl XXXXXXXX Najfinejši doub le-ovratniki s stola-fasono xxxxxxxxxxxxx Damski modni kostumi xxxxxxxxxxxxx Zimske jopice, podložane xxxxxxxxxxxxx Elegantni otroški plašči xxxxxxxxxxx Dekliške jopice v vseh barvah x   x   x   x   x   x   x   Modri podvlečenl ovratniki z rdečo kapuco
izkih oenah. Naročila po meri se najelegantneje in najhitreje izvrše na s 1. januvarjem 1904 opustimo svojo podružnico na Resljevi cesti.
tremuini   no   Mae»nam   trmi Lriar   »a   cnraiAmaiA i.r- o   _ A!U
v največji izberi po čudovito n odjemalcem vljudno javiti, da
potrebščine nabavljate v glavni trgovini na Mestnem trgu 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila.
Z velespoStovanjem OfOSlaV   B^matOViĆ, poslovodja.
Hcd Star Cine.
Iz Antwerpena
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke
vozne cene. U626 - 25)
—   Pojasnila dajejo: =
Red Star Line, Bahnhofgasse 41 na Dunaji, ali pa Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 41.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri poznano izvrsten Por*ilancl — cement v vedno jednakomerm, vse od avstrijskega dru&tva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glodć tlakovne in odporne trdote tlale« natlltrtljujorl dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apnot
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitej&ih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 6 Dunaja I*j Masimilianstrasso 9.
.^•a&a ^A^^^ta^LJ^Mk^M a^»Mr   n 11 mi n j, m H n<llllnlmlW MIliMII II—
Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
Fern0lendt<
fgmM m m m x v,i t     li    ki daje čevljem temno-
t- »Ikg^ni^I AnrlT.VOŠCilO Za čevlje črn blesk in ohranjuje y       ^     E^SCIlULa^ammaMmi U8nje stanovitno.
lO.ŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej mmiamnamai lepo svetijo i usnje konservira
^a. _ _        ... (crna loHcllni* ■naHt) nalašč za
lh ©l^WOIn^WnTaaJ_li§ZlQ kozJe iKid) usnje, i hevreau-, gamsovo-, * ■■^■wll%aa»   nmrnn sagrin-usnje inBox-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mefcko m voljno, se tudi v mokroti ne od-v2753 - 7) barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
EU    S> i u u s
c. kr. priv. tova na (ustanovljena 1832)
C. kr- dvor dobavitelj. Dunaj, I. Schulerstrasse 21. Na razstavah : v Parizu „Zlata sveinja", v Londonu ,,Grand Prix".
Štefan Fernolendt
(3178-1)
ožuhovino
stole, koljerji, mufi in otroške garniture prodaja po najnižjih cenah
KAROL RECKNAGEL
Mestni trg št. 24.
Bifii h iniltu ta
Otvoritev nove velike trgovine.
Vsaka konkurenca — izključena.
Priporočam jako okusno, bogato zalogo Stenskih UT s krasnim bitjem (novost) v lepih, moderno zrezljanih omaricah, daljft srebrniHO, zlatnino,   nože  in vilice in druge   krasne   izdelke iz kina - srebra.
Posebno priporočam krasne, živo se lesketajoče briljailte, po sreči jako ugodno v večji partiji nakupljene in raznovrstno vdelane.
Nasprotno imam v zalogi vsled konkurence imenitne imitacij b briljantOV (steklo) skoro nerazločljive od pravih.
J"^02[Or ^ Vedno sem si prizadeval slavno občinstvo seznaniti s svojo „ bogato zalogo, kakor tudi prepričati je, da ni treba nikomur nar oče vati te vrste blaga pri tujih, zunanjih tvrdkah, kakor n. pr. z Dunaja ali od drugod, kajti mnogi slučaji so me prepričali, tla morem z boljšim in mnogo cenejšim blagom ravno tako postrečl.
Držim se strogo principa, svoje cenj. odjemalce zadovoljevati vedno le s pristnim in poštenim blagom.
Omeniti moram, da nakupujem blago vedno le v večjih partijah osebno, direktno v tovarnah, ker bi drugače ne mogel nastaviti tako nizkih cen.
Priporoča se in vabi na obilni obisk (-159—2)
Franc Čuden
Prešernove Ulice Št. 2, nasproti franč. samostanu. Filialka: Mestni trg Št 25, nasproti rotovža.
Ceniki zastonj in poštnine prosto!
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  m t roj I  po najnižji eenl.
Hlctlltle in v to stroko spadajoča    poprovi I a izvršuje  prov dobro In erno.
atlk 9| I «1.
AAAAAAAAAAm
A. KUNST
Ljubljana
Židovske vilice
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na Izbero.
Vsakersna naročila izvršujejo ee točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
*
u n n % n n
M
*
* *
9
ji
ji j* Ji JI Ji Ji
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reich jva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
Atodilnih ogajičo
najpreprostejših kakor tudi najfinejših,
z zoiu medjo ali mesingom montiranih za obklade t pečmcami ali kahlami. Popravljanja h tro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvr&ć.
31 Ji * Ji JI H JI JI JI JI JI JI JI H
JI
JI
JI JI
s
a a
k* ji m n * ji ji ji ji ji ji ji s« ji ji ji ji ji ji ji ji ji ji ji ji ji *
a:
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
LjulJliana Sv. Petra cesta 6-
Najučja Zdloga
glasbenega orodja,
Lastna delavnica zi popravljanje.
Zastopnik c. ar. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev: MLi.  MM osen (1 o »- f
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodih »Glasbena
Matica11 in Jllharmonlćno
društvo"v Ljubljani
polovico cene
Sitim 11»
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 50 Špitalske ulice štev. 5.
•.Jaja" cr
mW ' ; O
Preobleke.. ^
Pojaravila.
W L Mikusch ^1
k* ovarna dežnikov |
I Ljubljana, Mestni trg
ooo°&0O
Novo izboljšani gramof oni
(32)     z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2136)
Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri druSNih in im)ttik,
Gramofon-avtomat U"m
Igra samo, če se denar vrže notri. mm Prodaja na obroke! aa
Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Ljubljana, Stari trg št. 16.
J<el^aj $tanoi>anj
odda se za 1. februvar letal 19O4
v novi stavbi
„Narodne Tiskarne"
v 3(naflovih ulicah*
Pojasnila daje Jos. I^avrenćič, upravni član v „Narodni Trskami" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mest užit. zakupa
^  ^  ^   ^  ^ ^
Za Miklavža
slaščičarna R. Kirbisch
^: v Ljubljani, na Kongresnem trgu %l
bogato izbero parkeljnov, Miklavžev, bonbo-nijer, finih košaric s kandiranim sadjem in
najfinejšimi bonboni. Mandolato, krhljak,  medenjak, popernik in velika izbera prefinega čajnega peciva lastnega izdelka. (3oe8 4,
Zunanja   naročila   točno. "^aH
^ ?m ^ ^ ^ ^
11 Potniki v Ameriko!!
r
prevaža potnike naravnost
Is Trsta v ^ovl-York
z braim parnikom ^^JmMJM^Jm^MM.^ z 1200 mesti III. razreda in a sal« n-me8ti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom ^a^a^MCa^A-aafe<* z 2coo mesti HL razreda in s 4ol salon-meati II. ra^r^da a kabinami.
Cena potne karte za vožnjo, za m^i. „ m : ynr|7 hrano z vinom :n vso postrežbo  lo IIolu I llUii~lUlll
III. razred za osebo 180 kron. (3147-2)
Odhod iz Trsta:
»CARPATHIA« 15 d« c nba 1903 »CARPATHIA« 2. frb-uv. 1904 »AURANIA«      29. decenbra 1903   »AURANIA«      16 februv. 1904
Natančnejša razjašnjenja, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in žtlezniske postaje iz \oirtrs-lorka v notranja mesta Zedtnjrnili dri««
Severne Amerike daje in preskrbljuje
Avstrijski domači glavni zastop Schroder A Co., Trst
Via Carlo Ghega št. 8, I- nadstr.
Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST. Pomiki naj se iglatii prato:a<n«i in precej penimo ali brzojamo za Tozne K lai' ~"^Sa aaaaaaaaaaEaMaMriiHrfiiMNiaaaamaaa^
MHIIIO  *        /TPAJ*M\ |Mnl|»lwll
IMa debelo in drobno
pri
(3176-7^
fi. XHsperju, Sjubljana
kakor tudi pri sledečih tvrdkah: CeSkutti Marija, Ljubljana. Dolničar D, Postojna. Bartelmay Josip, Kočevje. Benedikt J. S., Ljubljana BrinSek lv. Trnovo. Engelsberger R, Krško. Homann Friderik, Radovljica. Homann Oto, Radovljua Fiirsager Leopold Radovljica. Gratner Jurij, Kamnik. Gatsch A., Kobtanjivica Kolar Josef A Co., Ljubljana. Lapajne Valentin, Idrija. Morauc Josip, NOVO DltatO PetriCič Vaso, Ljubljana. Persche Alojzij, Ljubljana Pollak Marija, Kranj. Petelin Andrej. Ribnica.  Trevn Valentin, Idrija.  Trevn Anton, Jesenice.  Treo Karolina, Ljubljana.  VerbiC Anton, Sevnica.  Jeuniker Ernest, Ljubljana.  Kasch A Ljul« Ijana. Kenda Henrik, Ljubljana Leutgeb Anton, Ljubljana. Reknagel Kari, Ljubljana. Schaffer Albert, Ljubljana. Schmitt F., Liubljana Szantner Fr, Ljubljana Lebinger & Bergmann, Litija. Ferjan I, Jesenice. E. Hoffmann, KoCevje. Jonke Franc KoCevje Barborič M., Novo mesto. Koceli I. N., Škofja Loka
Pisar
s slovensko in nemSko pisavo, ižce ibe pri kakem odvetniku ali pri kakem drugem uradu v Ljubljani. (3140 3)
Naslov pove upravništvo „Sl. Naroda'\
Maggiea začimba
Je ««lit»u In MtaroHlniiiu, ki podeli hipno slabim juham omakam, juhinim pnmeskom, prifcuham itd, nepričakovano okrepčevalen in dober okus. — IVI»lo kapij I«- zado»tuJe*
Dobi se po vseh trgovinah s kolonijalnim in delikatesnim
blagom in drogerijah V stekleničkah od tu vin. viSje. Originalne stekleničice se napolnijo po ceni. <3174>
Št. 43.436.
mam
(3191-1)
Ker     nastopilo zimsko vreme, treba je p. n. hišne trospodarje in oskrb nike v deželnem stolnem mestu iz javnih ozirov opomniti na naslednja do ila. katerih se j'm je držati natanko.
1. Kadarkoli zapade snecr,   cra je  brpz posfbnesra naročila oblastna iieiitiiflonaa in če zapade po noči, vsaj do 7* ure zjutraj s tro ioupjev.  oziroma tam,  kjer trotonrjev ni, najmanj eden meter lita široko  f d zidu ali plota  NltJdtstl lil pomesti   proti  sredi ulic ali
trjarov.  Ne cre pa na c?eto zmrtRvati ve£j:h kupov tac-^ga, snega,  kateri je zdrčal raz streho, niti onih, ki se nabirajo po hišn h dvoriščih, temveč zvo-t   vh je v L uhljan^co.
2 Ob južnem vremenu je skrbeti z% to, da na trotoarjih, sploh na pot h ob hišah ne stoje luže in da ss ne nabere blato; Če je t>ga ireba, je po večkrat na dan počediti pred hišami
3 Kedar zmrzujc« tako da po t!oh po I/J, jc poJlebnico po vsem trotoarjn na drugih ptšpotih polesr, hi* pa najmanj Cfleil HlCter lltt stroko takoj, oziroma *sa| do ?• ure ^ ju trn j iiattekatl In V ssfraii zmetati« postrgano pot pa, če treba, po večferat na dan dobro !?otresti j* peskom, prstjo ali kako rinilo tako stvarjo.
Kd >r se ne bo zm^nii za ta določila, bo ostro kaznovan po ce>s. naredbi z dne 20 aprila 1854 leta, vrhutega pa bo magistrat dal izvršiti dotično >puščeno ali nemarno izvršeno delo na zanikernega gospodarja troške.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 4 decembra 1903.
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. želoznice v Beljaku.
Sanred ia T^saoga sreda.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
Odhod is Ljubljane juž. kol. Proga 6ez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlai v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, I^ubno, čez Selzthal v Anssee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensžeste, Ljubno, Dunaj, Cea Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin, Ge-nevo, Pariš, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Pran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz 1 in II. razr.), Lipsko, na Dauaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. : Direktni vozovi I. m 11. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Izubijano juS. ^ol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensleate, Solnograd, Line, Steyr 151, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (di rektni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. on 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I. in D razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz Genevo, Curin. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor. Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljube a, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran-zensfests, Pontabla. — Ub 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmo-hora, Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — Proga ii Novega m«tita Id Soćer js. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Liiinnii. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop. iudne, ob 7 uri 10 m m ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. li gatacika. Mešani vlaki: Ob . uri 49 m ^j^traj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m io ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 mm. pred krajevnim časom v Ljubljani. (.1719.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice |
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni nisi ^
|> na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ||
i
X
obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|0
brez odbitka rentnega davku, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje* (304—67) Uradne are : razun nedelj in praznikov vsak dan od y&        8.—12. ure dopoludne in od 3.—4. ure popoludne.
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406.
■^■^i^ii^i^iui^i^^i^iuu 'm!1 \m* VfeB *,WB^fc*u^.um»a*W'mm?mm?Vfc"
B
:•:
v
X
8 p-
x
8
knjigo tržeč
V Ljubljani, Dvorni trg štev. L
Naznanjam, da sem prevzel od ,Narodne Tiskarne* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a i gld.
Posamezne Številke Ljubljanskega Zvona1' po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Z&rnlkovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 'Al kr.
Turgenjev: Otol ln sinovi. Roman,
broširan & 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. BeneS-Tf ebizsky:   Blodne dnie.
Roman, broširan a 70 kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan
a 50 kr.
Stat nominis nmbra: Časnikar -stvo ln naši časniki, broširano a 40 kr.
Jelinek: Ukrajinske dame. Povest,
broširana a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Razne pripovedke,   broširane a
40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr.
T h e u r i e t:   Undina. Povest,  broš. a
20 kr.
A. Trstenjak:   Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld. Jnrćič. Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a
30 kr.
Avstrijski patrijot: „Parteiwesen der Slaven14, broširano a 50 kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
50 kr., sedaj h f Lin o 30 ki-.
W flSgT Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na j^T y» vse domače in tuje časnike ter knjige. "TgUJ mmf
Pošilja se eolnine prosto.  (2388 —8)
AVGUST REPIC
sodar 50 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(-tr Trnovem) izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
Prodaja stare vinske sode.
icne
žamete
za bluze
v veliki izberi
priporoča
Alojzij Persche
Pred škofijo 21.
*^jj£&j^*!!&*£Zi&i~&to.ttZZ- «U m* Jfifi SBS »BI <fc
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—>-3   Električni obrat. J-«—
ilrtanov h en.
Brata Eberl
leta 1842
I
i
I
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. dr?. In c. kr. priv. juž. želez.
Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zulumi* čopičev  za   pleskarje, sli* karje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu Dajnovejse, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje šotnih tal pod
imenom „Repiclo!". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reeino in fino po najnižjih cenah.
I
i
»
i* I I
Sutnenih ostankov veliko v zalogi.
Za joniiib) in t zimsko sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HDGOIHL
i    xxxf Ljubjani x x x f Spitalskih ulicah it. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
(3043-5)
inžener in stavbni podjetnik,
G. Rumpel,
Dunaj, XIX. Colloredogasse Nr. 38
prevzemlje preddela, napravljanje projektov, izvršitve stavb, naprave za pridobivanje vode, vodovodne naprave vsake vrste. Kanalizacije, plinarne za premogom plin vsake obsežnosti, tudi *    *    *   A    * *    *   prezidave. AAAAAAAA
najzadnje   fag^ne,   dobro   prednje   bl*sro do  najfin^ž« i-tTrsitve
v etni
kolosalno znižani. 3911
z veit.8pnštovanj«m q_ Bematović.
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
$0004000   Ustanovljeno leta 1832. 00000009
O O
V
-o
C3 C
CS
•o
o
t-l
o. O
o
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omocročajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Ad&If Haupf mann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
(413-44)
O O
O
CU 03
3 P
P*
O
o
<r44flfftMtt llustrovani ceniki so dobš brezplačno. 90004000
Pozor!
^ Pozor !
Priporočam svojo bogato zalogo p« i k. najno« rj«lh sl«iteiti«»v in naj no-vejeta   vritf,   r«%«l%erjev  i. t. d.,   vseh  priuadajoCih   rekvizitu* in
ntunlefje, posebno pa opozarjam na
gartrocevne puške
kat«re izdelujem ▼ svoji delavnici in kafcere se zaradi svoje lahkote in priročnoat! vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo atroki spaiaioče naroehe in poprave točno, solidno in najceaeje.
Z veleepostovanjem (bl& A(J
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
IhiMirovMci   «^»lk.  ne  p   m 11j»  mm  zahler« x»«itoBj.
Velika, "bogato izbrana zaloga
t > 4J- C» t **************
* * * * * naslonil za j3e?oi predstavkov zzet *
* * knniiiiske^a orodja kadio        premog * * * *
in vseh drugih gospodinjskih predmetov pri £jubljana.    Štefanu   Nagy CJubllana.
trgovina z ieleznlno  in kuhinjskim orodjem
Vodnikov trg štev. 5«       (no 3)
Kavarna in restavracija „Svicarija"
(3196-2;
V soboto in nedeljo
mesenih, jetrnih
lastnega
krvavih in pečenih   IVIUUUO izdelka.
Za mnoge brojni obisk ee priporoča    Ffic Novak, restavrater.
velika pojedina
klobas
Najumestnejše darilo za gospodinjstvo je slavnoznani
PFAFF-cv Ovalni stroj
in je jako pripraven bdi za
V zalogi jih ima:
F. TSCHIMKI
S»odlnl|ske ulic«
(3077—4)
slamorezniee >
lahko tekoče za na roko in do najmočnejših za na gepelj ali vodno "moč v veliki izberi priporočata
Harcl Kavšel^a nasl.
(2888 5)
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedelskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.
Tndi se dobijo po najnižji ceni vsi drugi poljedelski stroji kakor: ge-peljni, mlatilnice,  reporeznice,  mlini  za šrotati  in mleti, preše za sadje in grozdje, trombe in cevi za vodovode, bakreni kotli za žganje in sploh vsa železnina. Slovenske eenike razpošiljamo na zahtevo brezplačno.
M
(8M8_3 Zahvala.
Dunaj. 19. junija 1903,
Blag. gosp. -1. H. Rablnoulrz. Dunaj.
V čast si štejem javljati Vam, da je tistih 6, pri Vas kupljenih nikljastih Ros-kopf-ur na sidro Izvrstno blago, in moram še pohvaliti okusno in trdno delo in nizko ceno teh ur. Z velespoStovanjem Artur vit. Holl pl. Stahlberg, c. kr. okrajni glavar, Dunaj, XIII/6, Hietziuger Hauptstrasse 49
Vsakdo, kdor kupi pri meni na no\o zboljsano, pristno
precizij8ko
niklasto Roskopf-uro na sidro
antlma^netle   z lialanelrjem   na   sidro, prav kakor jo kaže poleg stoječa slika, dobi 6e zraven zastonj pravo  slllierinasto  verlžleo (Panzer),
ki ostane vedno svetla z varnostnim obročkom in karabinerjem z usnjenim tokom za uro.
Ta nlklasta Koikopf preelzljska ura na slflro, antlmagnetle z balan-eirjem na sidro z močnim hermetično zaprtim okrovom iz patent, nikla in lepim belim kazalnikom iz patent einaila kazalnik ni papirnat , ki jo je treba naviti le na v« kih 36 ur, ja le sama v Btanu vsled svoje posebne odpornosti in natančnega teka postati najbolj priljubljena ir> najboljša štrapacna ura, kar yh je in jo je .orej posebno priporočati gg. c. in kr. častnikom železniškim uradnikom, orožnikom, fin stražnikom, sprevodnikom, strojnikom in vsakomur, ki rabi močno in zanesljivo štrapacno uro in stane ta ura z verižico in u^njatim tokom p«»5sanmfl^ 1«- O K. Pri odvzetju 3 ur ■«s Ka~ in če se odvzame lu ur, s« «l€»l»l. m\ ma.**» zastonj.
Za pravilni tek 5 let jamstva Če bi blago ne ugajalo — tudi po 14 dnevni po-skuSnji - se zamenja ali vrne denar, zatorej nikak riziko. Moje ure se 6 tedne pred odposiljatvijo vestno in natančno regulirajo in repasuajo. Razpošilja proti povzetju zneska generalno zastopBtvo prvih tovarn za pnscijske Roskopf-ure, trgovsko-sodno protokolirana firma
J. H. RABINOVVICZ, Dunaj, VII., Lindengasse 2, N. L.
Založnik društva e. kr. avstrijskih driuviilli uradnikov.
(318L-1)
R AVAT E
po prenizkih tovarniških cenah priporoča j
KAM REGKNAGEL
Mestni trg št. 24.
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa
A« Kaupa, Berlin S.W. 220Linden strasse 50
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v Ejubljani
Sv. Petna cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta stev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalojro raz-lleneira papirja, lr«<n-skih in poslo%nlii ItnJI«:, solsklli z vez ko %, blljez-nle, ernlla lt«l.
Katekizme in s<»lske knjI-*e za ljudske sole.
iVlollt%en£ke v raznih vezeh.
Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje.
Fotograflene aparate ter k temu potrebne predmete.
14lpe slo% eiitsklti 11 tera to % .
Kazno jralanter. I« I m uro itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
Čista in fina
prijetnega, pa vendar polnega okusa je znamenita
Tell-ova čokolada.
V tablicah po 30, 4-0, SO In 60 vin. povsod na prodaj. £688)
Hartwig & Vogal, Bodenbach.
Si. 213/Pr.
Pri mestnem magistratu razpisujeta se
Razglas.
Jernej Wo.ec I »1 «* policijskih stražnikov
O
o
«
N
0
e
s
e
L
ogastvo las
z Jasnim cvetom in po-mado ,Li»tge Long'
po I K;
isernatt zobje
z jMenthol'- ovo ustno vodo
in zobnim praškom po I K 60 h;
c
epota polti in telesa
„Aida"
milom: cvetlično 60 h, cream I K
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg ^ Jurčičev trg v Ij j ubijani.
Razpošija se proti vpošiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem
Jv. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo 50
v Ljubljani, Stari trg št 7
d o se d a j najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nl%|lk cenah: 1 k«. *» h, .»O k«, a 90 ti, pri
nakupu večje množine še ceneje
JtOVO! Patentirano Jfovo!
nepremocljivo mazilo
za počrnenje  rujavih čevljev, usnja itd.
z letno plačo 900 kron,
Službi ste stalni in dobivata r»rruščenca tudi naturalno tbleko, obutev in dHalnoBtno priklado, ki znaš* 10% letne plače.
Pmsnje z« ti službi je vloiiti  pri mestnem magistratu do IO. dne decembra 1903.
Prošnjo, katera mora biti pravilno koiekovana, s pril* gami vrt d, sj prosilec sam, in \\ prideni  krstni list, zdravniško ■pride Ta to in izkazi:-posebni sposobnosti za službo, o znanju Blovenskega in nemškega jezika v Oesedi in pisavi in pa o dos«rdarj^m vedenju in službovanju, ozir. poslova-
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 16 noverrb'a 1903
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstva v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vcllktt zaloga raznovrstne izdelane oprale ca salone, spalne ln Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Jos. firhar
načelnik.
(81-48,
jrf*<- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ y|\
Po ustanovitvi kranjske hranilnice
prvi v 1. 1856 na Kranjskem ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 1 29. do 1 ,10. ure dopoldne in od 1 ,5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 41 , , izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje
za vlagatelje.
Za varnost vlog jamci znatni rezervni zaklad, ki znaša 10 9.832 K in je lastno društveno premoženje.
Sedež društva:
i
i
Na najvišji ukaz Njego ega ^? c. in kr. apostol. Veličanstva
XXIII. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina   v  Avstriji postavno dovoljena
== ima dobitkov v gotovini SSSBS
v skupnem znesku 512.880 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 ^rcn v gotovini.
Žrebanje bo nepreklicno dne 17. decembra 1903.
Ena srečka velja 4 krone.
SrečKe se dobi|o pri oddelku za državne loterije na Danaiu lil., Vordere Zollamtstranse 7, v loterijah, traiiKab, pri d%vČ » h, pvMaife, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni nacrti ?a odjemalce srečk zatonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
(2918-7) Oddelek za državne loterije.
f
Isjtećja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se DOŠilia s povzetjem.
S
j Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
l.jngoslov. tovarna za
kavine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
				— 1
				
- ~~				
				
f
i i
3{rasno izbero
Itonfel^eije
:a dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
perilo
vsakovrstne preproge
i. t. <a_
p rl|ior«rn
Atffl Schuter
Ljubljana
Spitalske ulice štev. 7.
Solidno blago.
yxxxxxxxxxK Nizke cene.
=   =   = -   =   --    r r   :    =   , r: =   =    , ,
Veliko zalogo
rokavic
gospode
kravat za gospode
oaletnega blaga
dalje
šEettc za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
ilojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
'Z "W o^UBJ* poj
IHTO UBA|
^gojodud 51
-1 uaqz! |1!|8a a |
ui   qeuoOBj   l|i§[aAou[eu a
ni ojpni(p
h* fi) <
5 C
a
3
o
<
Pristno samo z gorenjo varstveno znamko.
Pozor!
Preizkuševališče za živila in jest-vine   splošnega avstrijskega društva   lekarnarjev ob-
javlja v svojem poslednjem poročila:
„Sicer se pa sedaj izdelujejo jedilne masti v brezhibnih kakovostih. To
pa velja osobito   za rastlinsko mast, napravljeno iz koko sove tolšČe
Nepogrešno za gospodinjstva,
hotele, restavracije, zavode,  peke, kondi-torje itd.
Pred manjvrednimi kramarsko poveličevanimi ponaredbami „Ku-nerola" se  nujno svari. — Zahtevajte vselej izrecno ..Kunerol" ^^^^^^ z varstveno znamko.
^ ^^^^^^^ahtevajte „Kunerol"  v vsaki boljši prodajal-nici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerolu ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne lončke po okroglo 5 kg. bruto za 6 K 50 h franko na vsako postno postajo po poštnem povzetju. — Pri večjih naročilih prednostne cene. — Prospekt
na zahtevo. (cOii—l)
Emanuel Khuner & sin
Dunaj,
tovarna za rastlinsko mast Sechshauserstras se
70
Ivan Jebačin, Ljubljana
voli »1  iaviti »lati
občinstvu^  «lim f*
prelomil
STrojo špecerijsko prod.©«j dira.© na vogal Rimsko -Emonske ceste.
Nova trgovina je najfineje, vsem zahtevam higijene in snažnosti odgovarjajoče opremljena. (3131-2)
Skrbelo se bode za točno, reelno postrežbo ter ugodne cene, o čemer se si. občinstvo izvoli prepričati z mnogobrojnim
obiskom.
-dR '
Ernesta Hammerschmidta nasledniki
........... -    ~ -U
C-
t> ♦>
T
m
B-m-
*>
B-
c-
C
&■
■J*
(3057—31
VVUTSCHER
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6.
Največja zaloga železnega pohištva,
posteklenih umivalnih garnitur itd.
KO.
7n
Ljubljana % CjrJČCir % JVfejaC * M^bljana «,
prc5crncuc ulice st. 9 ^ , pre|erneue ulice ?t. 9
priporočata
$oojo bogato zalogo
zgotovljenih oblek , „ „J
J \ za gospode, deck« in ctroRc, KaRor tudi
najnovejših predmetov v konfekciji za dame.
$clidne cene.
(3038 - 7)
Tečna postrežba.
V novej hiši župana Hribarja
na Danajjitej e«5ti
je* oddati
troje lepih prodajalnic.
Naročajte izborno
delniško pivo
iz plvovesx*eii
v Žalcu in Laškem trgu.
I Naročila sprejema | —
Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4
W
Zahvala, in priporočilo.
Zahvaljujoč se uljudno za mnogobrojni obisk v vrlmlalti C1!-talnifl tajcem in Vrhničanom, usojava si s tem naznanjati, da sva
prevzela s 1. decembrom
Hafnerjevo pivam.
Trudila se bova, da čast. p. n. občinstvo popolnoma zadovoljiva v vsakem oziru ter bova ob vsakem dnevnem času postregla s priznano dobrimi, cenenimi gorkimi in mrolimi jedili, kakor tudi Z najboljšimi isti-i jonski mi, štajerskimi ia dolenjskimi vini ter z izvrstnim g&sskim mat-vnim pitom.
Sprejemajo se naročila na kosila in večerje.
Za mnogoštevilni obisk prosita (3154—2) s spoštovanjem
Anton in Julija Albert.
(dTg)
v
4
mm
©■rs
Volila  ki?£i t\ !
New-Y«rk in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-Cilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov B „ »      Jeailnih žlic;
12 komadov „ „ kavnih zlic;
1 komad amerikanska patentirana eretrna zajemalnica za Juho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria čašic za poiklaio;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
4i2  komadov  skupaj sa"»°
VBeh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantujfe. V najboljSi dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkaksnl »l^f*a«rt|i zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to u.r«i»ao jtarnlturu, ki je posebno prikladna kot prekrasno
boiisno in  novoletno darilo
kakor tudi za v«Ako boljše gospodarstvo. — Dobiva 80 edino le v
(165-47)
eksportni  hiši   američanskega   patentiranega   srebrnega >laga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/ML  Telefon U597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo stane i O kr. V
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).   * 1 Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno  garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker ie VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete še jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bčhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
(3180--1)
okavice
iz glace-usnja, Irikota in sukna, najboljši fabrikat, priporoča po najnižjih tovarniških cenah
KAROL RECKNAGEL
Mestni trg št. 24.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg štev. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z w»«sMJ»ml optičnimi predmeti.
Nike ln as t a remontoar ura od gld. 1-tm. Srebrna cilinder rein. ara od gld 4»—. Ceniki zastonj in franko "JVBQ|
MODERCE
natančno po životni meri za za vsaki život in v vsa
2 S E bo
co m
O5
O- O * c o ®
2 Ž
-5.9-o »o
£ _ m
m > nO
<D .o
o i= m
t/)
vsako starost, ki faconl
4 v
«0
co i.
-* O
co O
co TI
-* _ co
C
co
TJ
0>
n -°
Z O)
C0
C0
= .2 o £
CD O.
priporoča
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
a:
M
Važno!   ^ Važno!
gospodinje, trgovce in mtiti
Najboljša in najcenejša postrežba
za d rog ve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilno in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotojrraflrne aparate in potrebščine, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih nerMliilli vod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebno   priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
~* Drogerija &<-
Anton Kane!
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
"W Mrf 1*4  W &
Blaž Jesenko
Itjubljana, Start trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno blajro, nlsekr ernr.
i Anton Presker
j krojač ln dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   s^vojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in 1 plaščev \   za gospe,
nepre- 50 močljivih
h avelokov
i. t. d.
Obleka po meri se po najnovejših uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Kaj je in kaj obsega
?
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
oa.
w     w w
Avstrijsko
V^ /V^N ^S^^N- ^ ^ ^ ^
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo .
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. (3182 1,
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno raz\idi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ..... K 13- —
Zv. H. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III O.AVST. I. SLCB. 11 80 Zv. IV. ŠTAJERSKO    .   .      IO.—
ZV. Vi KOR. I.'KRANJSKO „   8.—
Zv.    VI. PRIM i. DALM.   . K   6 60 Zv.  VII  TiR i PREDARL. . „ 12 Zv. VIII. ČEŠKO (dva dela) H 32 Zv    IX. MOR I ŠLEZIJA   „ 25 — Zv.    X  CAL i. BUKOV. 27
_ P Nan.-Ca se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5
I kakor tudi t vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
Najprikladnejša božična in novoletna
Alfred pi$cF>cr
(3166
Dunaj I., Adlergasse 10
#
#
Št. 15. Pristno srebro zlato platirano, z
imitiranim briljantom le gl. i***. Ravnoisti prstan iz 14kar. zlata samo gl. 3-BO.
w \
Samo gld.
6
ura z verižico
Št. 66. PriBtnosrebrna ženska remontoir-ura z 10 rubini gl. 5*50. Pristnosrebrra moSka rtmonoir-uragl 4-50
Št. 117. -Plati'
Pristno .^J^^^fc^   rano 2 14 kar. BS^^IlH imit. alato ^^©K^cBr tirkisom
na samo srebru gl. Ravnoisti iz 14kr. zlata gl 3*90.
Št 191. Pristno 14 kar. zlato
na srebra
plati-rano s Bimili-briljan-tom a
jour   Št 4
Samo gld.
6
ura z verižico
Št. 68. Pristna 14 k zlata   ženska re montoir-ura  % 12 rubini samo gl II.
iŠt H4i\  Naj- f' -V^v novejši prstan za dame Pristno 14kar. zlato s satirom in simili-briljantoi: samo gl. a uo.
Št. 420.__aa
Pristno jdffZ---^^^v dame l
14kar. ^\1/f^T^4 s: zlati ^w■BmJ^—S bnljaii prstan tom najnovejša fasona le gl. »
vdelano samo gl. Ravno- remo
iati prstan iz pristnega 14kar. s tremi zlatoplatiranimi
Prava zlatoplatirana a ^ nt.-ura (Savonette), ^f, ZZi
Pravi I4kar
Št 22. Pristno 14 kar
zlato
na srebru
zlata «amo gl. -ft*&4).        pokrovci, z notranjo ka-
zal. napravo, precizijaki P™111 Piatl"  izdelek, z zlato platirano
raviu    verižico (Panzer)
tamu
samo gl 2B*SO.
dame s aa-firjem in
sim 11 briljant;
Allianz- g] m Krasen okrov te ure. ki nikdar ne
prstan 8 Darfe je mocen in izvrsten in ga ne morajo n'ti str
__,        sanrom ^ovnjaki razločevati ud pristno zlatih ur. Za vaako ur
E6™? . ,  PJ™" se pismeno 3 leta jamCi, da bo dobro sla. Briljanti
briljantom samo gl. t€h prsUnov s0 pa najboljša imitacija na svetu, in
Ravnoisti prstan iz pristnega krasno? ognjeno svetijo, zato se jih ne da loCiti od pravih
14kar. zlata samo gl. 3-»ta.   briljantov. Vsi ti prstani so uradno puncirani Za trt nost srebrno-zlato-platiranih prstanov se jamci 5 let. — Mera naj se izreže iz papirju Pošilja s povzetjem ali če se znesek naprej pošlje centralna zaloga
8ff f?X#• (%m IIu lilij I. okruj Neugajajoče se zamenja ^«1J AdlericbMMrJHt. IO F.   Ceniki  poštnine prosto
I Založena 194^. | | Zaiožena 1847. |
Tovarna pohištva
J.J.NAGLAS
v Ljubljani 50
•aluga ln pisarna - iMtU i struji:
Turjaški trg št. 7 trnovski pristan il 8-10
priporoča po najnižji ceni; oprave   za   SpcllUC    SObC 9    oprave    za *
jedilne sobe,  oprave za salone, žimnate modroce, modroce aa peresih,  otroške vozičke, za-^ store, preproge itd.
B^0B
Sredstvo za odpravljanje las ..Eros" varovano  odpravi takoj po enkratni vporabi lase
z obraza s čudovitim vsoehom in je zajamčeno neškodljiv. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. — Cena
Direkno in ga raz po Sil j
Sjr° Fanny Stiasny, Dunaj, II., Leopoldgasse 0.
ZCjsaho nedeljo ia vsak praznik do božiča P bo s hozahooinastim in modnim blagom na nooo aranžirana in zaečer čarobno raz~
$vet1 ljena izložba. i298l_4,
0ta ogledovanje te izložbe vljudno oabi
(Mnglešho skladišče oblek.
dame, otroke Častnike.
ašef galoše. Solidno blago.
Nizke cene.
Zaloga
obuval
2566
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
10
Zdravje je največje bogastvo!
!l--s! ~ %
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka  se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni.
Oaobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ablažujejo katar, urejujejo Izme6ek, odpravijo naduho, bolečine in kr6o, pospešujejo in zboljSujejo prebavo, čistijo kri in čreva Preienć velike ln male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavoetl in prehia-Jenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in elezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: 9Ieatn» lekarna, 5reb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: (3099 — 2;
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se poSilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajatorica se ne pošilja. — Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1 dneat (iS steUlenle) t 14. I 4 dorate (48 steklenic) I4«0 14. '4 ducata (94 sleklenle) » 14. I 5 ducatov (60 ■teklenle) 17*— 14. 3 ducate (liti steklenic) 11 14. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice av. Marka ter popolnoma ozdravili Ivan Baretinčič. učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčić, žapoik; Ilija Mamić, opankar; Zofija Vukeiič, šivilja; Josip Seljanič, seljas itd.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 36, polef cerkve sv. Marka.
Zdravje Je največje bogastvo!
Naznanjam cenjenemu p n. občinstvu v Ljub'jani in zunaj da sem (otvoril v Židovski ulici štev. 3 pod firmo
Karol Januš
popolnoma
novo trgovino
z veliko zalogo žlahtnih kamenov, zlatnine in srebrnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih in drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih verižic za gospode in dame, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.
VBled moje dolgoletne izkušnje v dragotinarski in zlatarski stroki bom lahko vsaki zahtevi cenjenega p. n. občinstva v vsakem oziru popolnoma zadostil, in se bodo popravila kakor tudi nova dela kar najbolje, najhitreje in najceneje izvrševala.
Dalje kupujem in zamenjam staro zlato, srebro in žlahtne kamne. Vedno velika zaloga najfine.ših in najcenejših zlatih in srebrnih ur za gospode in dame.
V nadi, da sem pri cenjenemu občinstvu najbolje priporočen, b Ujezim
odličnim spoštovanjem (2520 — 11)
Karol  JanUŠ Juve,ir ,n zla*ar;, ljubljana,
Židovska ulica št. 3.
I 1
iT
W
♦T
iT
m
iT
A.
m
♦T ♦T iT
«?
iT
♦T
Josip Reich
-*t parna %*-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Postrežb* toena*.
61 Cene nizke.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo voliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih
in potnih daljnogledov ter
vseh  optičnih predmetov. «•••■
Zaloga ln edina prodaja
rr^orLOgTra,3^CLO"v-za zaznamovanje perila.
S1 grammophonov S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne
na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapons.
Prodaja na drobno In debelo.
<3^=    Ceniki  brasplaeno. =55£>
m
3
m
ao
i i
3£
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
fltijalkc:
Glavni trg 6
m
Sv. Petra cesta 26
p
i g
p p
p
p
p
m m
mwwwwww wwm ni«
Avgust Agnola
Cniezna svetilka.
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Wnnderlampe.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po niskih cenah.
Po najnižji ceni se prodajajo na debelo
pomaranče in limone
(3136-2)
v LJubljani, Ve*;©*f? ulice *t» 10.
arama
■lun
prr«4*ncilj I % lit S-g *>
božičnih in novoletnih    Clfcil7J.i •
Kupite tiskalni stroj s tipami iz kavčuka a katerim lahko vaak sam zase tiska. Manjše tiskovine, kakor: vizitnice, naslovne karte, vabila in razna sporočila se v trenutka stiskajo. Res praktično darilo, ki povzroča pri mladih in starih veselje.
Cena popolne tiskarske priprave z vsemi pritiklinami:
«5 tipk gld. -.tO OO    „     „     - H&
t»» „  „ m
HO    „ I «o
sto        „ *
Zelo elegantni ahatovi pečatniki z lepim monogramom a gld. f .30, *. —, 3.3». Peresnih, s peresom iz 14 karat, zlatu, ki se enkrat napolni in se lahko potem z njim več tednov piše, stane gld. ss.SO. Fina denarnica s 4 predali in pečatnikom, ki se lahko ven vzame stane gld. O*— Samobarvni pečatnik iz kavčuka s 3 vrstami  in  ponlkljan peresnik s svinčnikom in pečatnikom stane feO kr. (8X75 ~1J
I., Adlergaaae 7.
Telefon st 12 179.
Tako tiskamo ml!
tipk gld   • JO
»Mi „ .. a— ara „   „ *-
J. LEVVINSON, Dunaj
F 11 i a lk a: Odess (Ruska\ JPuMklnnUBjii 1».
Zastopniki se iščejo.
Neugajajoče se vzame nazaj
Ceniki zastonj.
Največje najeta reje parobrod no društvo
na svetu.
Njega parobrodje
obseaa
mm— velikan^Kifi ^ parni>.ov.
(v)^lmeriko «^1(^6«^
v^.^^direktna.najhitrejSa prekomor5r\d vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v Novi York aii pa v I1alifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik:
Ilamburg-Arricrikćj Linio
Fr. Seunig v Ij ubijani
j      Dunajska-cesla št v 31 poleg - velike mitnice ali srange. j
(3179—1)
za gospode in dame, najboljši fabrikat, prodaja W* po najnižjih tovarniških cenah
KAROL RECKNAGEL
aJMestni trg št. 24.
3)
jekleni plugi
brane, valjarji
sojalni stroji MAgrieolafi
amoHški stroji za košnjo
trave, detelje in žita
seneni cbračalci, senene in žitne grabijo
stiskalnice za seuo in slamo
vinske hi sadne stiskalnice
hidravliške stiskalnice
mlini m robkalnice za grozdje
sadni mlini, brizgalnice
za trte in rastline sušilniki in pariluiki
za sadje in sočivje izdelujejo in dobavljajo po nujiiui «*J»i odlll&ovnul Uontitrukrljl
PH. MAYFARTH & Co
tovarne kmetijskih strojev, železolivnice in gradilnice za pluge
u,u.., is;? Dnnaj^ jj/if Taborstrasse Nr. 71.
patentova-n:m vrtilnim krožnim mazil-nikom
gfO^lji za vprežno živino
čistilnice za žito, trijerji,
lusčilniki za koruzo rezalni stroji za rezanico
s patent, vrtilnim krožnim mazilnikom
rezalniki zx repa, drobilniki parilniki za klajo, štedilniki za kotle
premične gnojne sesalnice
in vwm drut^u kmetijske stroje
Odlikovani z več kot 500 zlatimi, srebrnimi svetinjami itd. Katarini kitifegi s podata«! zastonj io poštnine prosto. Zastopniki in razpečevale! se iščjo.
Uradnik išče
stanovanja s hrano
v bližini  kolodvora ali Resljevo ceste. (3l4Q-2) Prijazno ponudbe sprejema do I O. t. nt. upravništvo „Slov. Naroda41.
Žalne klobuke
v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 12%
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana,
i
BSSBSE3B3SS2
Garantirano dobro
vino m žganje
podvrženo progledu kemijske presku-sevalne postaje na Dunaju,
dobiva se pri 2596-27
bral Giaconi & Co.
Uis (£issa) v Dalmaciji.
W
Var»t. znunb: Sidro.
Liniment Caps. Comp.
iz Kleliterjeve lekarne v Pragi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80h., K 1*40 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2563—10)
Rfteliterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, L, Eliščina c. 5.
Janeza Jrdine
^branih spisov
je pravkar fjj/a prva knjiga:
jjazarji in Iliri.
Pre^animiva epizoda jj jušno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga, va^na ja ujaifreg-g ja-vednega Slovenca.
Cena Jf J-—, po pošti Jf 3-20.
Založil L.$cr}iuentner v Ljubljani. 1206
1
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega ia-prtja. V ta namen naj so rabi najpripravnejše znano Bredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje probavljanje in provzroča lehko odvajanje tako, da bluzi z najboljšim  uspehom za gojenje ielodca.
VARILO! **m
Vsi deli embalaže a imam zraven stoječo
postavno depono-vano varstv znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
C. in kr. dvornega dobavitelja =      pri   eriiem   orlu" =====
Praga, Malđ Strana, ogel Nerudove ulice. Fo počti razpošilja  se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se poSlje velika steklenica in za K 160 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerake monarhije poStnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avsiro-Ogerske.
V LJubljani Be dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr.   (1112 12)
Kje so na prodaj najboljše drsalke, Vprašujete se, ve cenjene bralke. Miklavž daruje jih pridnim. Valentin Golob jih vsem daje poceni Naj bodo že pridni ali pa leni. Na Mestnem trgu štev. 10 Zopet dobe se drsalke za led.
(3181-2;
H.Oitmar
c. in kr. dvorni dobavitelj.
Predmeti za razsvetljavo
za
električno luc plin
petrolej
špirit & p- č
O «0
Tovarna: (28395
Dunaj, III., Erdbergstrasse 23.
Išče se
kontoristinja
iiurjena v knjigovodstvu, stenografiji in pisanju na pisalnem stroju. Pogo; praktična iiveihinost. — Ponudb« v slovenskem in nemškem jeziku * postno predalo ftt. 74 v Ljubljani. (31:
Zavarovalnica za življenje
V Gothl.
Stanje zavarovanj 1. junija 1903: 8315/4 milijonov mark. Na zavarovalnini se je izplačalo od 1. 1829: 408   „ „
Najvišja zavarovalna starost (priprosto na celo življenje, mešani dividendni zistem) je v istini že premij prosta in dobiva celo letno rento.
Zastopnik za Ljubljano: Ed. Mahr
(12-12)
Židovske ulice št. 4.
(3177-1)
oderce!
najnovejše f asone po silno znižanih cenah priporoča
KAROL RECKMGEL
trg št. 24.
Bv • v ozicna
in nouolctna darila!
Jlnton Sehustef
KJ
(3197-1
Ljubljana, $p\ta\$\{e ulice £
priporoča svojo veliko zalogo
konfekcija ja dame in deklice, blu^e, oblek sa dečke, volnenega blaga jar ženske obleke, batist in platnenih žepnih robcev, šerp, srajc, kravat, flanelastih odej in vsakovrstnih garnitur brisalk belega blaga zet perilo. Velika Zaloga linoleja in drugih preprog.
Adolf
VVagenpfeil
zlatar in juvelir
v Ljubljani
prfcoroča slavnemu p. n. občinstvu SVOJO (29:5-4)
veliko zalogo
novosti.
Izdajatelj in od^voroJ urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".