w kovice jar; j t*.e 1.5 j w v*v <#> sš. o* <$ oP°A# Ji **9 c?dS' m jEEE£ E 1 L ■HH8HI®K8^B86il8H! GLASILO OK SZDL KOČEVJE Letnik VI, št. 8 Sreda, 25. oktobra 1989 Reševanje ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ob izbruhu pojava ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev v tej in oni organizaciji ter napovedih o odpuščanju delavcev se je gotovo tudi v marsikomu izmed nas porodilo vprašanje: »Bo tudi mene doletelo kaj takega?« Smo ob bojazni, da se to lahko zgodi tudi nam, morda pomislili, kaj bo potem z nami in našo socialno varnostjo, ali smo misel na presežek že na začetku zvrgli, češ saj to ni mogoče. Pa je mogoče. To se lahko pripeti slehernemu izmed nas. Nekaterim zato, ker ne bo več potreb po njihovem delu, drugim morda zato, ker zaupanih del in nalog nismo opravljali dovolj učinkovito, dosledno, natančno, spet drugim zato, ker nam manjkajo delovne izkušnje in smo zaradi tega manj učinkoviti in tako dalje. Da ne bi prihajalo do zlorab in preočitnega subjektivnega ocenjevanja pri določanju presežkov, se je potrebno v vsaki delovni organizaciji dogovoriti za konkretna merila in kriterije ter načine reševanja presežkov. Te naj se opredeli v posebnem splošnem aktu ali pa doda kot posebno poglavje k že spre-jetmu pravilniku o delovnih razmerjih. Pri pripravi in sprejemu dokončnega besedila sodeluje sindikat. Ta organizacija je na nivoju republike prva pripravila kriterije za določanje presežkov delavcev. Splošnih Pravil, ki bi bila uporabna za vse kolektive, seveda ni mogoče opredeliti. V vsaki organizaciji so specifičnosti, na katere je potrebno biti pozoren. Katere so te posebnosti, je nekomu izven podjetja težko ugotoviti. Kljub temu smo v izvršnem svetu pripravili informacijo o možnih načinih reševanja skupaj z osnutkom pravilnika. Ta informacija je pri soočanju s problematiko v podjetju lahko le osnova, iz katere bodo izhajali nli pa tudi ne, ko bodo pristopili k reševanju tega pojava. Kakšne možnosti nadaljnje zaposlitve se tehnološkim in ekonomskim presežkom sploh obetajo? To je verjetno v tem času osrednje vprašanje ne samo za posameznike, ampak širšo družbenopolitično skupnost. Podjetja si močno želijo to Problematiko prepustiti nekomu drugemu. Toda po sedaj še veljavni zakonodaji te odgovornosti ne morejo prenesti na nikogar. V celoti so odgovorna za slehernega delavca, razen v Primeru stečaja in likvidacije. V leh primerih preneha delovno razmerje vsem zaposlenim, kise prijavijo pri skupnosti za zaposlovanje, kjer uveljavljajo pravico do denarpega nadomestila. Skupnost pa jim je dolžna pomagati tudi pri iskanju nove zaposlitve. Toda večina podjetij se bo verjetno poskušala rešiti brez stečajev. S presežki delavcev pa se srečuje večina podjetij že danes. Kako jih reševati? Skupaj z drugimi podjetji — tudi izven občine, z gospodarsko zbornico, izvršnim svetom in skupnostjo za zaposlovanje ter ob tesnem sodelovanju s presežnimi delavci bo reševala problem. Če ni možnosti za prezaposlitev znotraj, bodo iskali delo v drugih podjetjih. Posameznike bodo vzpodbujali k različnim oblikam samozaposlovanja (obrt, drobno gospodarstvo). Nekatere bodo navdušili za študij iz dela. Bolj kot doslej naj bi vzpodbujali študij ob delu. Z rednim in natančnim informiranjem delavcev o trenutnem gospodarskem stanju podjetja ter nadaljni usodi bodo pri mnogih, ki imajo katerega od pogojev za upokojitev, naleteli na odločitev, da se bodo upokojevali; predčasno, starostno, invalidsko. Čakanje doma — prisilni dopusti naj ne bi postali praksa, pač pa le prehodno obdobje, v katerem bi se morale poiskati drugačne rešitve. S tem načinom reševanja probleme le odrivamo od sebe in jih poglabljamo. Sebi in tistemu, ki je na čakanju pa delamo nepopravljivo škodo. V mnogih, zlasti mlajših, pušča tako daljše čakanje duševne posledice, ki se odražajo v načinu njihovega življenja. Sčasoma se ti delavci navadijo živeti tudi z minimalnimi dohodki, kijih prejemajo. Odvadijo pa se rednega dela. Tako jih je po daljšem obdobju čakanja teško vključiti spet v produktivno zaposlitev. To so izkušnje razvitega sveta, kjer so stečaji, likvidacije, čakanje in iskanje novih zaposlitev vsakdanji pojav in jih ne velja prezreti. Ce drugega ne, bi morali s čakajočimo ohranjati stalne stike, njihova obvezna javljanja v podjetju pa izkoristiti za sprotno medsebojno informiranje in skupno iskanje možnosti reševanje problema zaposlitve. S. J. Podeljene letošnje nagrade inovatorjem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vprašanje inovacijske dejavnosti smo ponovno postavili v središče pozornosti in to prav v času, ko teče v naši družbi vrsta sprememb, tako pri premagovanju gospodarskih težav kot pri reševanju družbenih nasprotij, ki so v tem trenutku še posebej izrazita. Nesporno smo tudi ugotovili, da postaja znanje vedno pomembnejši dejavnik, ki dobiva v proizvodnem procesu enako pomembno funkcijo, kot jo imata kapital in delo. V zadnjih letih smo naredili velik korak naprej in razčistili prenekatero znatno misel tudi na področju inventivne dejavnosti. Tako v naši občini že več let podeljuje Občinska raziskovalna skupnost ob občinskem prazniku priznanja in nagrade najzaslužnejšim inovatorjem v domačih podjetjih. Letos so le-ta prejeli: 1. nagrado Vili Osterman, inž. strojništva v Inkopu za inovacijo pri izdelavi manipulatorja za lakirnico z vertikalnim razprševanjem lakov in za izdelavo stroja za izdelavo nog likalnih miz. 2. nagrado Alojz Šercer, strojni ključavničar v TOZD Prašičereja za tehnično izboljšavo razsvetljave v proizvodnih oddelkih, s čimer jc zmanjšana poraba električne energije, so manjši stroški vzdrževanja in kvalitetnejša razsvetljava. 3. nagrada pa j c odšla v Melamin, prejela pa jo je skupina: Dubravka Kuzele, kemijski tehnik, Roman Logar, tekstilni tehnik in Pavle Majerle, elektrotehnik — vsi trije za tehnično izboljšavo v nanašanju novega tipa termolepila z valji in uvajanje novega tipa platen za obutveno industrijo. Vsem prejemnikom priznanj in nagrad tudi čestitke uredništva. M. D. Ali bomo uspeli? iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Gospodarska gibanja imajo v letošnjem letu po posameznih področjih izjemno različno dinamiko. Ob relativno ugodnih gibanjih na področju fizičnega obsega proizvodnje, so rezultati poslovanja, razen nekaterih izjem, dokaj skromni. V celoti gledano so izgube, izkazane v preteklem obračunskem obdobju, le nekoliko nižje od izkazanih pozitivnih rezultatov. Inflacija, visoke obresti, kijih plačuje gospodarstvo zaradi prezadolženosti, nam sproti izniči pozitivno ustvarjene rezultate. Še vedno veliko pomanjkanje visoko izobraženega in visoko kvalificiranega kadra, tehnološko zaostajanje in prikrita nezaposlenost zlasti v industrijskih delovnih organizacijah, še dodatno vpliva na kvaliteto proizvodnje, prilagajanje proizvodnje tržnim razmeram, povpraševanju, in v tej zvezi doseganju višjih cenovnih razredov, zlasti na zunanjem trgu. Na domačen trgu je plasma proizvodov vedno bolj otežen zaradi padanja kupne moči prebivalstva ob vedno večjih prodajnih cenah. Izvoz se giblje na približno istem nivoju kot v preteklem letu. Osebni dohodki so doslej rastli približno v takem odstotnem razmerju, kot inflacija. Ob upoštevanju trendov gibanja vseh naštetih elementov in še drugih, ki tu niso omenjeni, ter ob uveljavitvi paketa predpisov Zveznega izvršnega sveta, ki jih sedaj sprejema Zvezna skupščina in predstavljajo protiinflacijski program oziroma bodo vplivali na zmanjšanje inflacije in postopoma na stabilizacijo gospodarsta, je težko prognozirati, kako bomo zaključili tričetrtletjc in poslovno leto 1989. Prilagajanje novim gospodarskim razmeram teče v nekaterih organizacijah organizirano z vso resnostjo, pri velikih pa teče to spontano, z odzivnostjo na spremembe v okolju, vendar z velikimi notranjimi odpori. Prevečkrat je prisoten moto, kako inflacijo preživeti, kako jo prehiteti z zidanjem cen in iz nje potegniti koristi, ob sprenevedanju, da jo je moč odpraviti brez odrekanja, trdega dela, učinkovite uporabe znanja. Na naše gospodarstvo in občino kot celoto bo zlasti močno vplivala monetarna politika v pogledu kreditnih odnosov, obrestnih mer, reorganizacije bank in iz tega izhajajočih odnosov delovna organizacija — banka. Nadalje izvoz, libera- Obvestilo iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHitii Občinski odbor ZZB NOV Kočevje ter krajevni združenji ZZB NOV Rudnik-Šalka vas in Kočevje-mesto vabijo na komemoracije, ki bodo ob dnevu mrtvih v sredo, L novembra 1989 ob 9. uri pri spomeniku padlih rudarjev na Rudniku in ob 10. uri na mestnem pokopališču v Kočevju. Vsa krajevna združenja ZZB NOV v občini Kočevje bodo skupno z DPO organizirala komemoracije po programu. lizacija uvoza, ukrepi na področju trga in cen, politika razporejanja dohodka in osebnih dohodkov, stečaji, zaposlovanje itd. Zaradi tega moramo, da bomo kolikor toliko normalno zaključili poslovno leto brez kakršnih posebnih efektov in se pripravili za štart ob novih pogojih gospodarjenja, pristopiti: 1. V smislu obstoječe zakonodaje k organizaciji družbenih podjetij na podjetniškem principu ne glede na še neurejene lastninske odnose in bodoči upravljalski sistem. 2. Zmanjšati delež splošne in skupne porabe ob upoštevanju selektivnosti problemov v vsaki sredini. V zvezi s tem pospešiti reorganizacijo OZD družbenih dejavnosti in SIS družbenih dejavnosti, materialne proizvodnje in drugih. 4. Pripraviti socialne programe, ki so sestavni del ekonomske in razvojne politike. 5. S kreditno in davčno politiko omogočiti hitrejši razvoj proizvodnje obrti in obrti proizvodnih storitev ter individualne kmetijske proizvodnje. Torej združimo znanje, voljo, delavnost. Opustimo razne intrige, naj se vrne med nas medsebojno spoštovanje. Priznavajmo drug drugemu njegov prispevek k razvoju — napredku in ga ustrezno motivirajmo. Le v tem je garancija, da bomo uspeli. PREDSEDNIK SO Alojz ERŽEN M imdfGffib — O računalništvu (str. 4) — O sajenju drevja (str. 5) — Občinska priznanja in nagrade (str. 6) SZDL V spreminjajočem Oktober 1989 — mesec varstva pred slovenskem političnem prostoru P°zarom Tako kot druge politične organizacije išče tudi SZDL novo identiteto. Želi si iziti iz okov transmisije ZKS. Zato v RK SZDL Slovenije pripravljajo program, ki nosi delovni naslov >>Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje Slovenije«. Kot predlog bo v javni razpravi konec tega meseca. Že sam naslov pove, da se dotika vseh bistvenih problemov današnjega trenutka in opredeljuje, za kaj se bo SZDL zavzemala. V izhodiščih za nadaljnji razvoj SZDL Slovenije (delovni osnutek) predlagajo spremembo naziva organizacije in sicer se naj bi SZDL preimenovala v Socialistično zvezo Slovenije. V pogojih spreminjajočega se slovenskega političnega prostora mora svoje mesto najti tudi SZDL. Zato želi postati samostojna družbenopolitična organizacija z lastnim programom in članstvom, ki se združuje na osnovi zajamčene svobode misli in političnega prepričanja, ne glede na njihovo narodnost, družbeni položaj, nazorske, verske in druge razlike. SZDL bo evidentirala svoje članstvo saj se zaveda, da ne more biti organizacija vseh delovnih ljudi in občanov in vseh organiziranih socialističnih sil. Zato preobrazba SZDL vključuje tudi spremembo naziva v Socialistično zvezo Slovenije. Organiziranost SZDL bo ostala takšna, kot je s tem, da se bo krepila vez med krajevnimi konferencami, občinsko konferenco in republiško konferenco. V organih Socialistične zveze mora priti do izraza interes članstva ne pa političnih organizacij, kot je to sedaj. To pa pomeni spremembo strukture delegatov posameznih političnih organizacij v organih SZDL. Predsedstvo OK SZDL Kočevje je že v juliju dalo v javno razpravo predlog sklepa o sestavi konference, ki izenačuje položaj DPO s KK in društvi. V bodoče naj bi bil simbol Socialistične zveze stilizirana podoba Triglava s peterokrako zvezdo, modra barva pa bi bila barva Socialistične zveze Slovenije. Ob tem pa tudi tečejo priprave za volitve 1990. Ambicija SZDL je, da predlaga svoje kandidate za vse odgovorne funkcije od občine do federacije. Pri tem se SZDL ne bo obnašala kot stranka, ki v organih pripravi listo kandidatov, ampak bo listo oblikovala na podlagi evidentiranja znotraj SZDL. Urban Dobovšek Veseli smo, da je nekaj ljudi že začutilo, kako pomembneje izobraževanje — tako za poklic kakor tudi za lasten duševni razvoj. Obiskali so nas in se vpisali v eno izmed oblik izobraževanja ob delu, kijih ponujamo v letošnjem šolskem letu: Izobraževanje za pridobitev poklicne izobrazbe: — srednja ekonomska šola »Boris Kidrič«, 3. letnik; — srednja komercialna šola — komercialni tehnik; pogoj za vpis: končana OŠ — vpisujemo do 1. novembra 1989; — srednja poslovodska šola — trgovinski poslovodja; pogoj za vpis: končana poklicna trgovska šola — vpisujemo do 15. novembra 1989; — srednja šola za voznike motornih vozil; voznik — avtomehanik; pogoj za vpis: Programske usmeritve za delo občinske gasilske zveze in vseh gasilskih društev na območju naše občine so, da posvetijo v požarnopreventivni aktivnosti skrb zmanjšanju požarov in požarnih škod. Analiza požarov in požarnih škod ter vzrokov za nastanek požarov nam dokazujejo, da nam samozaščitno obnašanje na tem področju še ni prišlo dovolj v zavest. V prizadevanju, da bi vključili v aktivnosti pri preprečevanju požarov čimveč prebivalcev, predvsem pa mladi rod, so v tem mesecu organizirali gasilci vrsto aktivnosti. 8. oktobra so priredili skupno vajo v Osilnici, na kateri so sodelovali gasilci iz Podpreske, Pleše v SR Hrvaški in iz Osilnice. Ob tej priložnosti so preizkusili nove alarmne strešne sirene. 11. oktobra je bila vaja na zgradbi Osnovne šole Mirko Bračiča v Kočevju, na kateri so sodelovali gasilci IGD Sloveni- jales — LIK Kočevje, GD Mahovnik, Stara cerkev in Kočevje. 13. oktobra je bila vaja v Jelenji vasi na območju KS Poljanska dolina ob Kolpi ob sodelovanju GD Dolga vas, Livold, Mozelj, Predgrad in Stari trg ob Kolpi. 20. oktobra so na vaji v Koprivniku sodelovali člani GD Salka vas, Klinja vas in Koprivnik ter IGD Itas-Rudnik. Bilo je še več drugih aktivnosti prek pionirskih društev — Mladi gasilec. Izkušnje s teh vaj so pokazale potrebo, da v bodoče pri načrtovanju teh in podobnih aktivnosti gasilci tesneje sodelujejo z delovnimi organizacijami, šolskimi vodstvi in ostalimi. Tako sodelovanje bo že pri načrtovanju vaj verjetno pripomoglo, da se bo čimvečje število zainteresiranih seznanilo z nevarnostmi požarov, kar naj bi pripomoglo k izboljšanju požarne preventive. Viktor Dragoš Izobraževanje pri delavski univerzi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin končana katerakoli poklicna šola ali skrajšan program VMV — vpisujemo do 1. novembra. Hkrati obveščamo, da smo zaključili z vpisovanjem s študijsko skupino Ekonomske fakultete »Boris Kidriča«. Vsi vpisani študenti namreč že opravljajo prve izpite. — Ponovni vpis bo 1. septembra 1990. Vse tiste, ki ne zanima nobena izmed navedenih šolskih oblik izobraževanja, pa vabimo k vpisu: — jezikovne tečaje (začetni in nadaljevalni): nemščina, an- gleščina, italijanščina, francoščina. — tečaje šivanja in krojenja; — strojepisni tečaj; — tečaj kuhanja; — tečaj osebne nege in kozmetike. Deževje v dneh 27. in 28. avgusta ... je ponovilo stanje kot je bilo objavljeno v Kočevskih novicah podnaslovom: »Na Trati novo jezero«. Od takrat pa do danes ni nihče ničesar ukrenil. Nikomur se ne zdi vredno dati odgovor na zastavljeni vprašanji: — Kdo je dovolil, da seje vodi zaprla pot? — Kako nameravajo zadevo urediti? (Rajko Jenko) Vsi tisti, ki se zanimate za tečaj joge — pokličite nas! Radi bi vam približali znanje, seznanili z družbo »znanjaželj-nih« in vas prepričali, da še vedno zmorete nova znanja in ta tudi uporabljati. Korenine znanja so grenke, sadovi sladki! DU »Jože Šeško« prof. Lili Stefanovič Članska izkaznica Občinska konferenca Krajevna konferenca Ime in priimek člana SZDL SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE žig Kadrovske štipendije iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Potem, kp so vsi učenci in študentje prejeli odgovore na poslane vloge za kadrovske štipendije iz organizacij in podjetij, se je v četrtek, 12. oktobra sestal še Odbor za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje in podelil štipendije iz združenih sredstev, štipendije za posebno nadarjene ter Titovo štipendijo. Značilno za štipendiranje v letošnjem letu je, da je bilo spomladi razpisanih 340 kadrovskih štipendij, toda mnogo manj podeljenih. Zaradi tega se je število štipendij iz združenih sredstev glede na pretekla leta zelo povečalo. Samo iz združenih sredstev bo tako letos prvič prejemalo štipendijo 120 učencev oz. študentov. Od teh jih 21 obiskuje srednjo šolo — smer družboslovje, 14 poklicno trgovsko, 12 srednjo strojno, 10 poklicno šolo — smer tekstilni konfekcionar II., 9 srednjo šolo — smer naravoslovni matematični tehnik, itd. S. J. POMAGAJ BOLNIM IN STAREJŠIM! ■ V Kočevskem tisku lahko odslej naprej poleg tiskarskih uslug dobite tudi najrazličnejše stenske in namizne koledarje, rokovnike in drobni pisarniški pribor. (M. D.) ■ V petek, 13. oktobra 1989, je bila v okviru prireditev ob občinskem prazniku odprta pregledna razstava domačina Franceta Smoleta, tudi enega glavnih pobudnikov in organizatorjev izgradnje Sokolskega, današnjega Šeškovega doma. (M. D.) ■ Število nezaposlenih v Kočevski občini se povečuje. Sredi oktobra letos je zaposlitev iskalo 234 občanov, od tega 210 moških. Med iskalci prevladujejo še vedno nekvalificirani oz. priučeni delavci, zanimiv pa je podatek, da je kar 106 iskalcev mlajših od 25 let. (M. D.) * Predsedstvo občinskega sindikata je na seji 13. oktobra 1989 ponovno razpravljalo o prenovi sindikata. Ocenilo je, da je gradivo, ki ga ie dal v razpravo republiški sindikat o neodvisnem sindikatu pre-splošno. Člani predsedstva so imeli pripombo tudi na sam naziv in sicer so predlagali, da se črta »neodvisni« ker ime samo po sebi še ne zagotavlja tega, pač pa bo neodvisnost moral sindikat pokazati predvsem z delom. (M. D.) ■ Številni potrošniki v oceni dela potrošniških svetov pri krajevnih skupnostih ugotavljajo, da ti organi niso v celoti opravičili svojega delovanja. V zadnjem obdobju, ko je nadpovprečna rast cen in ko mnogi trgovci zlasti pri poljskih pridelkih prodajajo nekvalitetno blago, menijo potrošniki, da bi morali potrošniški sveti ali pa združenja potrošnikov več storiti za obveščanje potrošnikov o povečanju cen in večjo skrb za nadzor nad poslovanjem trgovskih poslovalnic in storitvene obrti. Omogočiti bi morali dajanje pritožb in te tudi reševati. Izrekati bi bilo treba tudi sankcije. Dosedanje izkušnje kažejo, da se teh zadev ne da reševati s prostovoljnim delom in se zato predlaga, da se v proračunu občine in krajevnih skupnosti zagotovi denar za delo teh organov. Nujno bi bilo pripraviti kodekse za varstvo potrošnikov. Če sveti potrošnikov pri KS ne bi zaživeli naj bi omogočili ustanavljanje združenja potrošnikov. (V. D.) ■ Pred več kot petimi leti so potekale priprave, da bi v Fari zgradili avtokamp, ki ga naj bi zgradil Kompas Ljubljana. Opravljen je bil lokacijski ogled in odkupljeno zemljišče, ki seje začasno uporabljalo kot asfaltna baza. Potem pa je vse zamrlo, saj smo pred dnevi ugotovili, da je zemljišče zapuščeno in zaraščeno. Škoda je, da je bilo za pripravo te zamisli porabljenega precej časa in seveda tudi denarja. (V. D.) ■ Letos mineva 105 let od ustanovitve gasilskega društva v Kočevski Reki. V oceni minulega dela člani sedanjega društva — teh je 70 — ocenjujejo, da je bilo v preteklosti mnogo več požarov kot jih je sedaj. V tem kraju je leta 1901 požar uničil osem gospodarskih poslopij. V letu 1904 je požar upepelil polovico naselja Morava. V Kočevski Reki je leta 1929 pogorelo 84 zgradb. Pri gašenju je takrat sodelovalo šest gasilskih društev, ki pa niso bila uspešna zaradi vetra in pomanjkanja vode. Ne glede na vse delo pa se gasilci trudijo, da bi bilo požarov čimmanj. Strokovno se tudi usposabljajo. Že več let uspešno sodelujejo na društvenih, občinskih in republiških tekmovanjih. Ob pomoči DO Snežnik in Občinske gasilske zveze skrbijo za obnovo potrebne opreme. Letos so se pobratili s člani GD Črni lug z območja občine Delnice v SR Hrvaški. (V. D.) ■ V soboto, 30. septembra, se je v počastitev Zbora odposlancev v Šeškovem domu predstavil Tržaški pevski zbor. Z njimi je bil tudi znani tržaški gledališki igralec Danilo Turk-Joco, kije pred 46 leti prav v dvorani Šeškovega doma sodeloval v kulturnem programu v Klopčičevi enodejanki Mati. Sobotni nastop Tržaškega zbora je bil pester, kvaliteten in je z vsako pesmijo in veznim tekstom izpričeval veliko pripadnost našemu narodu in še vedno trdno povezanost z izročili NOV. Kljub izredno kvalitetni kulturni prireditvi je bila dvorana Šeškovega doma ponovno na pol prazna. Pa pravimo, da v Kočevju ni dovolj kulturne ponudbe! (I. S.) ■ Mladinci so ob občinskem prazniku povabili medse predsednika RK ZSMS (po novem Zveza svobodno mislečega sveta), da bi se pogovorili o aktualnih političnih dogodkih, ki so septembra temeljito pretresli slovensko javnost. Tudi tu smo bili priča kočevski značilnosti: prireditve se je poleg organizatorjev udeležila le peščica mladincev nad 40 let. (I. S.) ■ Po dolgotrajnih pripravah so delavci Cestnega podjetja Novo mesto uspešno zaključili asfaltiranje cestnega odseka Mozelj—Rajndol. Želimo, da bi bili uspešni tudi v nadaljevanju — posodabljanju ceste do Brezovice. Te dni so preuredili tudi zelo nevaren ovinek pri smetišču. Uporabniki ceste menimo, da so ovinek premalo izravnali, saj je ostal še vedno nepregleden. Tudi nagnjenost tega in preostalih ovinkov na našem področju je po mnenju uporabnikov premajhna. (I.S.) ■ Občinska gasilska zveza Kočevje je razpisala v mesecu požarne varnosti — oktober 1989 — nagradni natečaj za likovno in literarno ustvarjalnost mladih v osnovnih šolah. Vsak udeleženec natečaja za literarno ustvarjalnost mora napisati spis na temo »Ogenj — človekov sovražnik in prijatelj«. Zgodba je lahko resnični dogodek, domišljijski spis ali razmišljanje. Udeleženci likovnega natečaja morajo izdelati likovno delo na temo o požarnem varstvu in gasilstvu v človekovem okolju. Razpis traja do 10. novembra. (V. D.) IXs?si6Gs@ movfe® R3®SMG£ 1539000®$!?®$® ■ Delegati skupščine SR Slovenije so ob sprejemanju ustavnih dopolnil k ustavi SR Slovenije sprejeli ustavni zakon o izvedbi teh dopolnil. S tem predpisom se odpravljajo samoupravne interesne skupnosti in kmetijske zemljiške skupnosti, razen skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta predpis ni enostavna zadeva, saj bo potrebno na podlagi tega številne zakone uskladiti in vsebinsko uravnati. S tem ne gre za zamenjavo modela z drugim, temveč za prilagoditev sodobne javne uprave, ki naj bi služila potrebam tržno naravnanega gospodarstva. V naši republiki smo imeli sise za 23 področij, ki so imeli nekaj nad 600 skupnosti s precejšnjim številom zaposlenih. (V. D.) Ščuka velikanka iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kočevski ribič Slavko Vlah je pred kratkim ujel v Rinži pri Mlakarjevem mostu 111 cm dolgo ščuko, ki je tehtala 10 kg. Podaril jo je hčerki Dragici Te-kavec, ki jo je dala nagačiti, da ji bo krasila stanovanje. Ta ščuka je doslej najdaljša, uplenjena v Rinži. V zborniku o ribištvu na Kočevskem in tudi drugod nismo dobili podatka, da bi kdo v Rinži že ujel daljšo ščuko. Tudi srečni ribič Slavko je dejal, da je bila menda le še v novem kočevskem jezeru uplenjena ena, ki je bila dolga približno toliko. Povedal pa je še, da je prijela na težak, ruski blinker, Posebna zanimivost pa je, da je ščuka v onesnaženi Rinži živela, ko pa jo je dal doma v banjo pod tekočo pitno vodo, je po nekaj urah poginila. Upajmo, da ne zato, ker bi bila pitna voda slabša od vode v Rinži. Ustanovljena obrtna zadruga iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Sredi tega leta je devet obrtnikov ustanovilo Obrtno zadrugo »Jelka« Kočevje, ki ima prostore v zgradbi Obrtnega združenja občine Kočevje. Načrtujejo, da bo zadruga uresničila del programskih zasnov pri revitalizaciji razvoja obrtne dejavnosti. Zraven nabave materiala in osnovnih sredstev, bo omogočeno prodajati izdelke članov. Med ostalim je prednost članstva tudi oprostitev plačila prometnega davka pri nakupu materiala in osnovnih sredstev. Pričakujejo, da bodo kupci izdelkov članom zadruge Poravnavali račune hitreje kot pa posameznim obrtnikom. Za direktorja zadruge so imenovali obrtnika Jožeta Lindiča. Interesentom dajejo pojasnila vsako sredo od 15.30 do 17. ure na sedežu zadruge. M . ■ Pri OK SZDL Kočevje ustanavljajo sekcijo za slovenski jezik. V razmišljanjih o njeni sestavi želimo, da bi bilo jedro sestavljeno iz strokovnjakov. Menimo, da je vsakdanja raba slovenskega jezika na nizki ravni. To velja tudi za strokovne kroge, zato želimo z delovanjem sekcije opozarjati na napake in pomanjkljivosti z namenom osveščanja in pravilnejše rabe slovenskega jezika. (U.D.) Raki še vedno v Rinži Raki v Rinži, Krki, Kolpi in še nekaterih vodah (na primer ribniškem potoku Ribnica) so poginili in izumrli leta 1895. Po uradnih podatkih naj bi jih Kočevarji poizkušali spet nasaditi v Rinži okoli leta 1910, a poizkus ni uspel. V zadnjih letih pa smo zbrali več dokazov, da raki v naših vodah niso izumrli. Tako so ob gradnji jezu-pre-grade pri Prigorici ribniški ribiči našli okoli 1.000 rakov. Letos in lani so otroci našli manjše rake v Kolpi. Pravega raka-ve-likana pa je pred kratkim ujel neki mladinec v kočevski Rinži. Od glave do repa je meril 20 cm, s kleščami vred pa preko 30 cm. Kasneje je ujel še samičko. Raki iz Krke in Kolpe so bili včasih specialiteta, ki sojo stregli na dunajskem cesarskem dvoru. Po račji kugi leta 1895 so bili vsi prepričani, da rakov v naših rekah ni več. Kaže pa, da so se le ohranili, verjetno v nekaterih potočkih in čistih izvirih, kasneje pa se spet razširili tudi v večje naše vode. Vendar je rakov v naših vodah še vedno malo pa tudi za hrano jih (na njihovo srečo) noben več ne V tokratnem Kočevskem mozaiku se bomo dotaknili vprašanja postopkov za izdajo gradbenega dovoljenja. Prepričan sem, daje marsikateremu občanu ali pa odgovornim v DO pridobitev gradbenega dovoljenja povzročilo nemalo preglavic. Kdo bi našteval vsa potrebna soglasja in vrata institucij, ki jih je potrebno odpreti. Vendar se vsem, ki so morali prehoditi ali pa hodijo po tej trnovi poti zastavi vprašanje: »Ali ne bi bilo mogoče te postopke skrajšati in poenostaviti?« Mislim da, čeprav nisem strokovnjak na tem področju, temveč poizkušam logično razmišljati. Zdi se mi, da bi lahko ali pa moral upravni organ, ki vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, zbrati vsa potrebna soglasja vnaprej za posamezno zazidalno območje. Tako bi lahko bilo gradbeno dovoljenje pripravljeno v naprej za morebitnega graditelja, ki bi samo poravnal obveznosti za izdajo gradbenega dovoljenja. S tem bi odpadli vsi dolgotrajni postopki, ki se prič- nejo z lokacijskim ogledom. Seveda pa to zahteva drugačno organizacijo in učinkovitost dela vseh tistih, ki tako ali drugače sodelujejo pri izdaji gradbenega dovoljenja. O tem pa je bilo že veliko razprav na raznih forumih, vendar za sedaj brez uspeha, kar kaže na trdovratnost ali pa na nepripravljenost pristojnih institucij za učinkovitejše delo. Za to so pripravljeni najti sto in en izgovor, da so predlogi neizvedljivi. Zato vas, spoštovani bralci, sprašujemo: »Kaj pa vi mislite o tem?« Vaša mnenja, predloge, predvsem pa izkušnje sporočite pisno na OK SZDL Kočevje, Ljubljanska cesta 7 ali na telefon 851-061 pod oznako »Za Kočevski mozaik«. O tej problematiki bo tekel Kočevski mozaik v sredo, 8. novembra 1989 med 13. in 15. uro. Urban Dobovšek (foto: J. P.) eSafe_____________________________________________________________________________ V vrtincu žalosti in obupa lllllllllllllllltlllllllllllllltllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllfllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlljllllllll!llllllllll Dan mrtvih je žalosten dan. Še bolj žalosten dan pa je, ko izgubiš svojega bližnjega. Taki dnevi znajo biti v Kočevju prav tragični. Ko ti nekdo umre, si ob žalosti, ki te preveva, takoj soočen s kruto resničnostjo. Če želiš dobiti pokojnika domov oziroma v kraj, kjer bo pokopan, moraš za prevoz odšteti lep kup denarja. V zelo kratkem času moraš poravnati nemajhen račun za vse ostale pogrebne storitve. Upokojenčcva vdova ureja pokojnino po možu do tri mesece. Nihče je ne vpraša, kako in s čim bo v tem času živela. Še posebej zanimiv pa je ceremonial okrog samega pogreba. Če želiš pogreb izpeljati dostojno, po že utečenih navadah, moraš v nekaj urah poiskati določene ljudi na Komunali, v župnišču, govornika, vodjo godbe in pevskega zbora; potem pa še v cvetličarno, časopisno uredništvo, na pošto ... V času največje žalosti in pretresenosti moraš skozi nepregledno verigo razmetanih, raznovrstnih in nelogičnih preprek. Zato ni nič čudno, če nekateri štedijo denar za pogreb in tako želijo svojcem olajšati vsaj nekaj zadreg in tegob. Drugi se dobesedno bojijo umreti, pa ne zaradi smrti, ki je povsem naravna in pričakovana, temveč zaradi draginje in norije, ki čaka svojce. Celo človekova smrt, kateri smo se v vsej zgodovini poklanjali z največjo pieteto, smo skomcrciali-zirali in zbanalizirali. Mislim, da nima hlastanje po zaslužku na račun smrti prav nič skupnega s človekovo moralo in dostojanstvom. Če že nimamo idej, potem vsaj posnemajmo tiste, ki imajo te zadeve že urejene. Tovrstna ponudba naj bi bila taka, da hi svojci umrlega uredili vse zadeve hitro, enostavno in na enem samem mestu. Če je človek naše največje bogastvo, potem mu pomagajmo, še posebej takrat, ko je v vrtincu največje žalosti in obupa. Ive Stanič DOPISUJMO V NAŠE GLASILO! GIZELA ŠEŠKO (sestra __ narodnega heroja Jožeta Šeška) Ljubljanska cesta 6, upokojenka, 79 let, rojena na Koroškem, v Kočevju živi 72 let. Naša godba v duru in molu Pri godbi igram že dve leti. Voditelj naše sekcije je Bojan Oražem. Igramo koračnice, valčke, polke ... Vaje imamo vsak torek in petek. Igramo na različnih prireditvah doma in izven Kočevja. Včasih gremo tudi na izlet. Poleti smo bili tri dni na Rabu. Imamo se zelo lepo. Je zabavno, pa tudi koristno. Pri godbi odkrivam glasbene lepote in vrednote in pri njej želim ostati tudi pozneje, ko bom odrasla. Učenka, 14 let Premalo se zavedamo, da se naši godbeniki odrekajo svojemu prostemu času, popoldanskemu zaslužku, udobju in igrajo skoraj brezplačno. V teh težkih časih počenjajo to le redki zanesenjaki. delavec, 36 let Videti je, da ima godba velike kadrovske težave. Včasih je zasedba tako pisana in klavrna, da me kar pri srcu stisne. Ko jih tako gledam in poslušam, se kar bojim umreti. delavec, 52 let Godba je zame Rančigaj— on je »bog i batina«. oddelkovodja, 44 let Med godbeniki je prevelika starostna razlika. V godbi vidiš vse kategorije, od pionirčkov do upokojencev. Potrebno bi jih bilo selekcionirati. hišnik, 36 let V glavi mi roji le eno: kako se znebiti pogrebov?! Ko nas na pogrebu ljudje zagledajo, se začnejo jokati, ko začnemo igrati, pa je splošen jok. Samo jokanje — tega ne prenesem več. član godbe, 38 let Največji problem v naši godbi so pogrebi. Zaradi njih trpijo vaje, delo, krhajo se medsebojni odnosi. Naš dirigent je pravi garač, vendar je preveč razcepljen, preveč se razdaja in troši svojo energijo za vse mogoče stvari. Nov, mlajši dirigent pa se ukvarja samo z glasbo in je že čutiti, da se vrača nekdanja kvaliteta. član godbe, 38 let Na glasbo se prav nič ne razumem. O naši godbi pa vem le to, da med pogrebi, ko igrajo godbeniki, naš pes milo cvili ali zavijajoče tuli. Sedaj pa ne vem, ali mu je ta glasba tako všeč ali pa ne prenese »fušanja«. antiglasbenik, 54 let Veliko časa in živcev smo izgubili s preurejanjem prostorov. Sedaj smo s prostori zadovoljni, prav tako tudi z novim dirigentom Bojanom Oraž-mom. Slaba stran godbe so le ti nesrečni pogrebi. Tu bo treba še marsikaj doreči in postoriti. član godbe, 42 let Pred nekaj dnevi sem bil prvič v godbenem domu. Bil sem nemalo presenečen. Tako skrbno urejenih prostorov ni v Kočevju. V njih se skriva nič koliko truda, odpovedovanja in dobre volje. In kaj vse imajo še v načrtu? Človek skoraj ne more verjeti. Čestitam Rančigaju in vsem, ki so mu pomagali. samostojni obrtnik, 27 let O naši godbi vse najboljše. Ob tej priliki predlagam, da bi godba sprejela pod svoje okrilje še folklorni skupini iz Predgrada in Kostela. Skupini delujeta v naših dokaj nerazvitih krajih, nimata podmladka, zato se bojim, da bosta prej ali slej zamrli. Veliko ljudi iz teh krajev je zaposlenih pri nas, tu vlagajo svoja sredstva, zato smo jim dolžni pomagati. V združitvi obeh skupin z našo godbo vidim konkretno pomoč. vodja sektorja proizvodnje, 39 let Pogrebno godbo bo prej ali slej čas zamenjal z naravnim vzdušjem slovesa. občan, 49 let Sodelovanje med godbo in glasbeno šolo je dobro. Menim pa, da bi morali kandidati obiskovati glasbeno šolo vsaj tri leta, preden dobijo mesto v godbi. Potem bi se kvantiteta spremenila v kvaliteto. prosvetni delavec, 45 let Duhovni vodja godbe je Rančigaj. O njem vse super, le škoda, da se svojih organizacijskih sposobnosti spomni zadnji trenutek. občan, 27 let Morajo biti že dobri, če igrajo na zadnji poti. trgovka, 32 let Naši Delavski godbi bi bolj ustrezalo ime Pogrebna godba. Ko smo pred leti odšli v Stari trg, je bil pokojnik že v cerkvi. Vodja pogreba nam je naročil, naj gremo kar pred odprti grob in naj na njegov znak z roko, začnemo igrati. Ko smo se tako namestili, je vodja dvignil roko in mi smo začeli igrati. Takoj po prvem akordu pa je ves bled pritekel k nam in nam zadihano rekel, naj takoj prenehamo, da je on dvignil roko le za probo, če se dovolj vidimo. član godbe, 42 let Človeka, kot je Rančigaj, je treba iskati. On je eden izmed redkih kočevskih kulturnikov, ki ima kaj pokazati. Z ureditvijo godbenega doma si je postavil veličasten spomenik. Njegove drobne nerodnosti so zanemarljive. Sicer pa kdor dela, tudi greši. Najbolj pa grešijo tisti, ki nič ne delajo. In takih je v Kočevju kar precej. simpatizer godbe, 45 let Godba ni samo uniforma, inštrument in nastop — bistvo godbe je delo, zagnanost, ljubezen, odpovedovanje, pomanjkanje denarja, kadrov, prostorov... Kljub težavam, imamo še velike načrte. Če uspemo dobiti še dodatne prostore, načrtujemo razširiti dejavnost s folklorno in bobnarsko skupino, harmonikarskim orkestrom in lokalno radijsko postajo. Tako želimo na široko odpreti vrata vsem tistim občanom, ki želijo z nami odkrivati svet glasbene umetnosti in tako pobegniti drobnim skrbem vsakdana. kulturni animator, 46 let SGP ZIDAR — družbeno podjetje Računalništvo ...Hlinili..........IHIIIIII.Illllllllllll.Illlllllll.Illlllllllllllllllllllllllllllllll.Illllllllllllll.I.Illllllllllll 1111111111...... Razvojne možnosti MORCA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zastavljene aktivnosti zadnjih let so ZIDARJU dokončno omogočile, da se s sprejetjem zakona o podjetjih organizira kot družbeno podjetje (s polno odgovornostjo). Tako so preseženi neučinkoviti modeli, ki so drobili tako male kot srednje velike delovne organizacije na neobvladljive organizacijske enote. Tudi na področju strategije trženja so se usmeritve Zidarja potrdile kot povsem pravilne in učinkovite, kajti na območju občine Kočevje — sedeža podjetja — v zadnjih letih ni bilo več dovolj dela za preživetje. Na tržiščih Krka, Raba, Zagreba itd. se je Zidar soočil z najmočnejšo možno konkurenco, ki pa mu je obenem pomagala preseči vsa pričakovanja, tako lastna kot pričakovanja investitorja. Danes firma Zidar pomeni na teh trgih zaupanje, kvaliteto, kratke roke in korektne odnose s svojimi partnerji. To naj bi bila osebna izkaznica tudi v bodoče. Podjetje Zidar je pred zahtevnimi novimi nalogami — gradi celoten poslovno informacijski sistem, ki bo omogočal pretok informacij, potrebnih za sprejemanje kratkoročnih poslovnih odločitev, obenem pa le-tega navezuje na razvojni program, ki naj bi odprl vrata novim dejavnostim, zastavljenim v razdobju prestrukturiranja gradbeništva. Ob tem se spopada z analizo obstoječe organizacije ter zastavlja nov učinkovit in podjetniško usmerjen model, ki bo sposoben maksimalnega prilagajanja zahtevnejšim trgom. Kolektivu Zidarja se zastavljajo novi izzivi — dnevno sprejema te izzive vse bolj zahtevnega trga, ter se nanje ustrezno odziva. Gradbincem tržni odnos ne predstavlja posebnih novosti, saj so se na tržiščih potrjevali in izostrili v vseh povojnih letih. Pravočasno so se zavedli, da se lahko oprejo le na lastne sile, znanje in delavnost ter v najostrejši konkurenci obstanejo ali prepustijo mesto sposobnejšim. Zidar je prehodil to pot in obstal. Pred kolektivom in vodstvom podjetja so zastavljeni cilji, ki naj bi slehernemu članu tega kolektiva, ki je pripravljen vgraditi v podjetje tudi del sebe in svoje pripadnosti, omogočilo boljše človeka vredno življenje. To je tudi eden glavnih ciljev tega 370-član-skega kolektiva. Dušan Bižal Novo v gostinstvu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii »Imamo kar nekaj novih idej, ki pa jih je moč uresničiti samo s širšo družbeno podporo. Obstoj tako imenovanega družbenega gostinstva je možen samo pod pogojem, da se v naši družbi enkrat dokončno dogovorimo, kaj želimo in hočemo. Ni težko zasebnemu gostincu prenehati z dejavnostjo, ki ekonomsko ni donosna. Kar zamislite pa si, kako bi bilo, če bi v enem izmed naših lokalov kar čez noč ukinili pripravo malic. Ne bojimo se konkurence, ki je zdrava, saj le-ta terja tudi od nas, da začnemo delati in misliti drugače, kot smo bili vajeni leta in leta. Vendar s tako obremenitvijo družbenega sektorja kot je pri nas, ja kaj dosti več težko narediti.« Nekako takole je stekel najin pogovor. Direktor hotela Pugled Nace Vidrih, ki je to dolžnost prevzel pred nekaj meseci, pa ima, kljub kritičnemu in na prvi pogled morda neizhod-nemu položaju, izdelan program, ki ga v hotelu že postopno uresničujejo. Tako so v buffetu restavracije Center iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin odprli pizzerijo, na terasi kavarne Zvezda so poskusili s pripravo in prodajo jedi na žaru, kar pa se žal ni obneslo, v avgustu so uspešno organizirali dan piva. V gostišču Pod Stojno — prostore sedanjega vinotoča — delikatese nameravajo preurediti v pivnico, kjer bodo gostom poleg točenega piva postregli še s hot-dogom in prestami, kasneje razmišljajo tudi o ponudbi kuhanih krač. Dejavnost delikatese pa bodo prenesli v prostore bivše kulturne skupnosti. Pripravljen je tudi projekt ureditve gostišča in okolice brunarice Sky-bara v Dolgi vasi. V jesenskem času bodo pričeli tudi s plesi v hotelu Pugled, katerih usoda pa bo seveda odvisna od obiska in ekonomske upravičenosti. Delavci v gostinskem podjetju pa si tudi prizadevajo, da bi tako obratovalni čas, kot ponudbo čimbolj prilagodili željam gostom, saj se zavedajo, da je od teh najbolj odvisen njihov obstoj in razvoj. M. D. V letošnjem letu organizirajo v osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju 20-urni tečaj računalništva za vse učence osmih razredov. Tako se bo z osnovami računalništva seznanilo prek 200 učencev že v osnovni šoli. Program tečajev je pripravljen tako, da bodo učenci spoznali praktično uporabo računalnika in praktične programe, kijih bodo vsakodnevno lahko uporabili za svoje delo. (P.Š.) Spoznajmo gozd .................... Čeprav živimo sredi gozdov, jih marsikdo med nami, ravno zaradi tega, ne pozna. Da bi zagotovili njegovo boljše poznavanje, predvsem z namenom zaščite zelenih površin, pljuč človeštva in smotrne uporabe tega naravnega bogastva, so učenci osnovne šole Zbora odposlancev posvetili svoj naravoslovni dan spoznavanju gozda. Pri tem delu jih je poleg učiteljev vodilo 7 gozdarskih inženirjev in priznani slovenski strokovnjak za gobe dr. Dušan Vrščaj. Nabrali so 96 vrst gob, od katerih so jih 76 razstavili na priložnostni razstavi, ki so si jo ogledali vsi učenci šole in strokovni aktiv ravnateljev osnovnih šol občin Kočevje, Ribnica in Grosuplje. o f E OPTIČNA NASTAVITEV PREME ERVIN PONGRAČIČ .Cankarjeva 7. Kočevje POZOR! S tem kuponom vam pripada 10 % POPUST j za vse usluge Se priporočam! V Delovna organizacija je nastala z združevanjem dela in sredstev 13 OZD v občinah Kočevje in Ribnica. MORC je bil organiziran po znanem modelu, po katerem je takrat v Sloveniji delovalo nekaj podobnih računalniških centrov — nabavljena je bila strojna oprema, najbolj nujna programska oprema in nekaj osnovne uporabniške programske opreme. Večina razpoložljivih kadrov iz občine Kočevje je bila skoncentrirana v novonastali delovni organizaciji, ki je z velikim entuziaz-mom, skupaj s še nekaterimi v Kočevju, pričela hoditi po trnovi poti informatizacije Kočevsko-Ribniškega gospodarstva. Zakaj?: — nezadostne računalniške kapacitete, ki jih je bilo potrebno v intervalih 2 do 4 let povečevati, kar je zahtevalo nova združevanja sredstev; — neustrezna organiziranost delovnih organizacij: organizacija poslovanja se ni prilagajala in se še sedaj ne prilagaja sodobni informacijski tehnologiji; — nerazumevanje sodobnih trendov na področju informacijske tehnologije s strani vodilnih delavcev v večini delovnih organizacij; — nedefiniranost problemov: v fazi definicije problema je nujno potrebno poznati celotno problematiko poslovanja gospodarskega subjekta, njegovo organizacijo in osnovne principe računalniške obdelave podatkov; — klasičen pristop k načrtovanju informacijskih sistemov ima za posledico, da se napake, storjene v fazi definicije in načrtovanja sistema, pojavijo pozno, takrat, ko je programska oprema v večini že narejena in pred tem, da se začne uporabljati. Posledice vsega zgoraj naštetega se odražajo v potrebnem času za vzdrževanje programske opreme, ki po nekih ocenah dosega že 60 do 70% razpoložljivega časa razvojne skupine, kar pomeni, da se zaradi tega odziv na zahteve uporabnikov izredno upočasni. To, kar se je zgodilo MORC-u, se dogaja večini računalniških centrov v delovnih organizacijah, pod pogojem, da prej ne razpadejo zaradi fluktuacije delavcev. Skoraj desetletno delovanje MORC-a je kljub zgoraj naštetemu pustilo veliko pozitivnih sledi tako v Kočevju, kot v Ribnici. V tem času je bila vzpostavljena računalniška infrastruktura (omrežje za prenos podatkov), ki povezuje vse uporabnike z MORC, od tu naprej pa jim je odprta pot za povezovanje z vsemi računalniškimi centri v omrežju JUPAK-a. Izobraževanje uporabnikov je bilo pomembno področje delovanja MORC v preteklosti, kljub temu pa še vedno premalo zastopano v naši dejavnosti. Izobraževanje se je vršilo preko tečajev, ki smo jih sami organizirali in delno tudi vodili, preko tečajev drugih organizacij (Iskra-Dclta) ter skozi izobraževanje pri uvajanju poslovnih aplikacij. Svetovanje in pomoč pri uvajanju informacijske tehnologije in nabavi računalniške opreme je bilo zelo izraženo v zadnjih nekaj letih. In ne na zadnje, z računalniško obdelavo podatkov je pokrito skoraj v celoti poslovanje v tistih delovnih organizacijah, kjer so se zavedali pomena uporabe informacijskih tehnologij, kot enega od pogojev za preživetje v naslednjem obdobju. In kakšno perspektivo ima MORC v 90-tih letih? Velike nima, ustrezno organiziran in opremljen s strojno in programsko opremo, pa mislim,da ima zelo veliko perspektivo. Razvoj zadnjih let je prinesel masovno uporabo osebnih računalnikov — samostojnih, povezanih v mreže osebnih računalnikov ali povezanih v mreže z velikimi računalniki. Smatramo, da so mreže osebnih in velikih računalnikov rešitev, ki bi jo morali v bodoče podpirati v našem okolju. Hkrati s tem mora MORC odigrati večjo vlogo pri izobraževanju uporabnikov in pri svetovalni dejavnosti za strojno in programsko opremo ter pri organizaciji poslovanja. Vsi ti pogledi na bodočnost MORC so vsebovani v projektu, kije sedaj v izdelavi in ki upošteva vse zgoraj naštete predpostavke, ob katerih bi morali dočakati 90-ta leta. Projekt predvideva reorganizacijo MORC v skladu z zakonom o podjetjih, organizacijo inženiringa, nabavo nove strojne opreme zadnje tehnologije zadostnih kapacitet in z možnostjo poznejše razširitve, ter nabavo relacijske baze podatkov, CASE in orodij za prototi-ping, ter jezika četrte generacije. Investicijska vrednost projekta je okrog 650,700.000 USD za strojno opremo ter okrog 150.000 USD za programsko opremo. Projekt bo izdelan v tem mesecu in bo dan uporabnikom v razpravo. Če bo odziv pozitiven, in prepričani smo da bo, potem mislimo, da smo si vsi skupaj na enem segmentu poslovanja, ki čedalje bolj sili v ospredje, zagotovili ustrezno pot v 90-ta leta. ^ šulman V Trikonu ustavili delo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii Spremenjeno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo je bilo sredi oktobra letos vzrok, da so v Trikonu za krajši čas prekinili delo. Delavski svet je namreč na predlog strokovnih služb sprejel sklep, da sc spremeni razmerje med najnižjo in najvišjo plačo, in sicer iz 1:2,9 na 1: 5. To pa je seveda v prvem trenutku povzročilo tako nezadovoljstvo, da so delavke zahtevale, da se jim situacija pojasni. Niso bile proti razmerju, problem v Trikonu so nasploh nizki osebni dohodki. Tako, kot jih nekatere delavke prejemajo sedaj, niti zdaleč ne zagotavljajo tisto minimalno človeku dostojno življenje. Ker pa so prav te delavke že velikokrat dokazale, da živijo s kolektivom in za ta kolektiv, so tudi tokrat razumno odreagiralc. Zavedajo se namreč, da s takimi plačami ne morejo pridobiti strokovnjakov, ki pa jih Trikon še kako potrebuje. Zato so na koncu pristale na predlagano razmerje, vendar ob tem tudi zahtevale, da bo temu ustrezen tudi njihov osebni dohodek. ^ Predstavljamo vam Krajevno skupnost Kočevska Reka Iz zgodovinskih podatkov zvemo, da so Kočevsko Reko ustanovili Slovenci in jo poimenovali Reka, po bližnjem potoku. Ko so prišli pred 650 leti v te kraje nemški priseljenci, so dodali ime Kočevska. Pred drugo svetovno vojno je bila v tem kraju občina. V letu 1945 je pričel z delom Krajevni ljudski odbor, ki je obstajal do leta 1952, ko je bila ustanovljena občina, ki seje leta 1955 združila v kočevsko občino. Po imeniku naselij obsega ta krajevna skupnost 8 katastrskih občin z 18 naselji. Površina znaša približno 250 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja približno eno tretjino površine kočevske občine. Na tem območju živi 705 prebivalcev ali 60 več kot leta 1981. V pogovoru s predsednikom sveta KS Hinkom Mohoričem, predsednikom krajevna konference SZDL Dragom Verešem, predsednikom GD Kočevska Reka Joškom Šnebergerjem in sekretarjem delovne organizacije Posestvo Snežnik Kočevska Reka Vladimirjem Prebiličem, je bilo ugotovljeno, da se v tej krajevni skupnosti ne cedita med in mleko, kot je mnogokrat mnenje zunanjih opazovalcev. Za številne delovne uspehe in za vsesplošni razvoj posameznih naselij imajo zaslugo krajani, ki so vedno pripravljeni s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki pomagati pri raznih delih. Pomembno vlogo pri tem ima tudi delovna organizacija Posestvo Snežnik Kočevska Reka, ki iz svojih skladov namenja precej denarja za posamezne gradnje. Krajani in vodstvo delovne organizacije ter samoupravni organi si prizadevajo, da bi imela vsa naselja na območju te krajevne skupnosti asfaltirane ceste. V zadnjih petih letih so zgradili 8 km novega vodovodnega omrežja in obnovili nekaj nad 12 km. Ocenjujejo, da je vprašanje preskrbe z zdravo pitno vodo zadovoljivo rešeno. Vendar načrtovalci razvoja teh krajev nakazujejo potrebo po navezavi na ribniško-kočevski vodovod. Pri gradnji vodovodnega omrežja so jim pomagali z delom pripadniki JLA, finančno pa Vodna skupnost Ljub-ljanica-Sava iz Ljubljane. Pri gradnji telefonskega omrežja in telefonskih priključkov jim Podjetje za PTT promet Ljubljana nudi enako pomoč kot ostalim krajem. K reševanju tega so pristopili načrtno in ob izdatni pomoči krajanov, ki so bili zainteresirani za pridobitev telefonskih priključkov. Telefonsko omrežje so pomagali urediti tudi za naselja Ajbelj, Jesenov vrt in Kaptol iz območja KS Kostel. Posebno skrb posvečajo urejanju naselij in prostora. Vse gradnje izvajajo po sprejetih prostorskih izvedbenih aktih, ki so podrejeni varovanju okolja in varčevanju z energijo. Trenutno je v gradnji okoli 30 družinskih stanovanjskih hiš. Zasebno gradnjo so pospeševali " v naseljih Morava, Stalcerji, Novi lazi in drugih krajih. Vzporedno s pospešeno gradnjo posvečajo posebno skrb gradnji čistilnih naprav. Delovna organizacija Posestvo Snežnik ne pospešuje zasebne gradnje samo na območju te krajevne skupnosti, temveč tudi v krajih, kjer živijo delavci od drugod, ki pa so zaposleni v tej delovni organizaciji. Tudi tem dodeljujejo dolgoročna stanovanjska posojila. Na območju te KS skrbijo tudi za obnovo družbenih stanovanj, otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo, pogrebno službo, športno dejavnost, socialna vprašanja in drugo. Pri krajevni skupnosti uspešno zadovoljivo deluje 7-članski svet KS, potrošniški svet, poravnalni svet in druge komisije. V tej krajevni skupnosti ocenjujejo, daje zasluga za uspešno delo organov krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL skupno razreševanje pomembnih vprašanj s krajani na večkratnih zborih krajanov. Menijo, da so zbori občanov pomembna oblika medsebojnega razreševanja posameznih vprašanj, posebej pa nameravanih načrtov, kijih načrtujejo izvesti v posameznem naselju. Zatrjujejo, da skupno izoblikovane rešitve omogočajo uspeh pri delu. Viktor Dragoš VAM NUDI VSA OPRA VILA PRI SMUČARSKI IN TENIŠKI OPREMI Ob koncu smučarske sezone bomo IZŽREBALI LEPE NA GRADE. AH radi jadrate? Vsi, ki boste izkoristili usluge servisa v času od 15. oktobra 1989 do dneva občinskega smučarskega tekmovanja, boste sodelovali v nagradnem žrebanju ZA KRIŽARJENJE PO JADRANU med majskimi prazniki. DUŠAN SMOLA • Dolga vas • Remihova 16 Sadno drevje IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII Navodila za sajenje Jeseni Prednosti Jeseni lahko sadimo vse dotlej, dokler je temperatura nad 0°C, čče tla niso zamrznjena. Takšne sadike spomladi normalno odženejo in ne doživijo večjega zastoja v rasti. Nove korenine se formirajo že jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, zato lahko nekatere sorte rodijo že isto leto. vedno zaostajajo v rasti v primerjavi z jesenskim sajenjem. Posajeno sadiko moramo močno zaliti ob sajenju in še najmanj dvakrat kasneje. L Parcelo izmerimo, določimo razporeditev sadnih vrst in razdalje sajenja. V vrsti na-pnemo vrvico in zakoličimo mesta, kjer bomo sadili. Šibka jablanova podlaga M9 rabi celo življenje oporo, sicer se korenine izruvajo in drevo nagne. Sadimo jo na razdaljo 1,5X3 m. Z/V/ca / ravna roia o J udi ob letošnjem občinskem prazniku so bila podeljena priznanja tistim, ki so na tak ali drugačen način prispevali k obogatitvi kočevske občine. Nonet ROG Željne deluje že 21 let. V njem pojejo občanke iz Željn, Šalke vasi, Rudnika, Koblarjev in Kočevja. Vodi jih Kristina Trkovnik iz Željn. Osnovna usmeritev noneta je iskanje in ohranjanje starih ljudskih pesmi in napevov in s tem prispevati k ohranjanju slovenskega ljudskega izročila. Poznan ni samo v Kočevju in na kočevskem podeželju, pač pa pevke, ki prepevajo v narodnih nošah, poznajo širom naše domovine, saj so že večkrat nastopile na radiu, televiziji, na povorkah narodnih noš, na izseljeniških piknikih in pobratenih občinah. Z ohranjanjem, zbiranjem in prepevanjem narodnih pesmi ter z nastopi na kulturnih prireditvah v naši občini nonet veliko prispeva h kulturi. Zaradi vseh teh zaslug je nonet prejel Plaketo Zbora odposlancev slovenskega naroda. Prof. Sonja Bižal-Erath seje leta 1960 zaposlila v OŠ Mirko Bračič v Kočevju kot profesorica nemškega in angleškega jezika. Leta 1966 pa je pričela s poučevanjem tudi v kočevski gimnaziji. Sedaj poučuje na SŠTUD Kočevje. S svojim prizadevnim in strokovnim delom dosega zelo dobre, lahko rečemo tudi izredne rezultate, saj njeni dijaki dosegajo vidne rezultate na šolskih tekmovanjih v repu- bliki in na zvezni ravni. Če omenimo samo nekatere: 1. mesto v Jugoslaviji 1981. leta Aleša Hvala; L mesto v SR Sloveniji 1984. leta Tomaža Kreseta; 1. mesto v SR Sloveniji 1989. leta Mojce Masterl in še bi lahko naštevali. Prof. Sonja Bižal-Erath je bila tudi recenzent učbenikov nemškega in angleškega jezika za srednjo šolo. V primeru potreb simultano prevaja. Za svoje dosedanje delo je zasluženo prejela nagrado in plaketo Jožeta Šeška. Božidar Metelko je v našo sredo prišel v mesecu avgusta leta 1976. Po njegovem prihodu je bilo kmalu čutiti skrb za obnovo in zaščito sakralnih objektov. Tako so ob njegovi neposredni skrbi in skrbi posameznih župnikov bile obnovljene cerkve v Kočevju, Livoldu, Mozlju, Stari cerkvi, Željnah, Koprivniku, Vas-Fara, Osilnici in Banja loki; kapelice na Reški cesti, Mahovniku in Slovenski vasi ter obnovljeni in zaščiteni spomeniki na Trati in Ribjeku. S prizadevanjem dekana Božidarja Metelka so se izredno izboljšali odnosi med našo samoupravno socialistično družbo in RKC na našem območju. Zaradi vseh teh vzrokov mu je bila podeljena Plaketa zbora odposlancev za leto 1989. Nevenka Nimac odnesli v šolo, kjer jih je dr. Dejan Vršinič uredil v lepo razstavo. Na tem naravoslovnem dnevu smo tudi videli, kako nekatere drevesne vrste, predvsem jelka in smreka, zaradi človeške brezbrižnosti propadajo. Nad tem se lahko vsi zamislimo in storiti bi morali vse, da ohranimo to naše bogastvo. Tudi zato so taki naravoslovni dnevi potrebni, saj tudi nas mlade silijo, da razmišljamo o pomembnih vprašanjih za človeštvo. Zahvaljujemo se vsem gozdarjem, ki so nam pomagali bolj spoznati naš gozd. Hvala tudi strokovnjaku Dejanu Vršiniču za lepo razstavo. Irena Križ Literarni krožek OŠ Kočevje 75 let Marije Žagar Težko je na kratko opisati vse, kar je za ta narod in njegov boj za osvoboditev naredita skromna žena Marija Žagar iz Željn pri Kočevju, ki je konec septembra letos praznovala kar dva jubileja — svoj 75. rojstni dan in 50-letnico staža v ZK. Tov. Marija se je rodila leta 1914 v Trstu, očetu rudarju in materi gospodinji. Ko ji je bilo komaj trinajst let, se je zaposlila v Tekstilani, takratni Horakovi tovarni. Že od mladih let je bila politično aktivna, posebno pa se je izkazala med narodnoosvobodilnim bojem. Pri njej doma je dobil varno zatočišče vsak domoljub. Zaradi svojega delovanja v vrstah KP in sodelovanja s partizani je bila zaprta in internirana v znanem italijanskem taborišču Gonars. Za svoje delo je prejela tudi vrsto odlikovanj. Ob njenem jubileju tudi iskrene čestitke uredništva. UP©®© HKJ ©ABC Tek Kočevskega zbora ...........Illlllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllll.Illllllllllllllllll.Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Na tradicionalnem uličnem teku v počastitev Zbora odposlancev slovenskega naroda in praznika naše občine je nastopilo 276 tekmovalcev. Največ udeležencev je bilo iz vrst mlajših pionirjev in pionirk, bolj malo pa je bilo starejših. Organizator AK Kočevje, je najboljšim trem v vsaki kategoriji podaril medalje, prvi v vsaki posamični kategoriji pa so dobili še skromne praktične nagrade, darila Zveze telesnokulturnih organizacij Kočevje in Tiskarne Kočevski tisk. REZULTATI: Mlajši pionirji letnik 1979 in mlajši. Sodelovalo 41 tekmovalcev. 1. Avštelj Gregor 3:13,64 2. Arko Aleksej 3 :17,44 3. Kure Roman 3:20,03 Mlajše pionirke letnik 1979 in mlajše. Sodelovalo 27 tekmovalk. 1. Kovač Simona 3:30,51 2. Rožman Tonja 3:40,02 3. Ofak Anita 3:44,02 Mlajši pionirji letnik 1978. Sodelovalo 26 tekmovalcev. 1. Kužnik Sergej 2:59,47 2. Miklič Iztok 3:03,13 3. Marčeta Boris 3:04,63 Mlajše pionirke letnik 1978. Sodelovalo 46 tekmovalk. 1. Lindič Tanja 3:19,34 2. Debeljak Nina 3:21,43 3. Mavrin Milenka 3:23,20 Mlajši pionirji letnik 1977 Sodelovalo 26 tekmovalcev. L Struna Roman 2:56,61 2. Furlan Boštjan 2:56,79 3. Frbežar Elvis 2:56,80 Mlajše pionirke letnik 1977 Sodelovalo 42 tekmovalk. 1 • Buzuk Slobodanka 3:21,24 2. Domunkoš Lidija 3:22,32 3. Levstik Nina 3:29,02 Starejši pionirji letnik 1975—76 Sodelovalo 9 tekmovalcev. 1. Vidervol Andrej 3:28,55 2. Šalehar Robert 3:37,52 3. Novak Matevž 3:41,24 Starejše pionirke letnik 1975—76 (štafete) Sodelovalo 10 štafet ali 40 udeleženk. 1. 8.f (Gornik, Vidmar, Briški, Dobovšek) 3:02,04 2. 7.e (Lipovec, Živanovič, Mlakar, Begič) 3:12,26 3. 8.c (Murn; Tomšič, Ivkovič, Malnar) 3:12,61 Mladinke — članice (štafeta) Sodelovali sta 2 štafeti ali 8 tekmovalk. 1. Odbojk. klub LIK Kočevje (Smola, Ogrinec, Letnar, Starc) 3:07,15 2. 2.a. DIK-SŠTUD Kočevje (Briški, Mavrin, Rus, Štimec) 3:16,84 Mladinci — člani Sodelovalo 9 tekmovalcev. 1. Vidmar Jože, Atlet, klub Kočevje 5:29,47 2. Lozič Fadil, Dom D. Remiha 5:31,85 3. Martič Igor 5:41,02 4. Marinčič Igor, Kočevski tisk 5:52,19 5. Kocjančič Franc 5:52,19 6. Novak Marko, AK Kočevje 7. Pratljačič Srečo, Dom Dušana Remiha 8. Luzar Igor, AK Kočevje 9. Šakanovič Alen, Dom Dušana Remiha Pri uspešni organizaciji in sami izvedbi teka so sodelovali organizatorji in sodniki Atletskega kluba Kočevje, miličniki Postaje milice Kočevje, člani ZŠAM, Cesto podjetje Novo mesto — TOZD iz Kočevja in posamezniki iz raznih drugih organizacij. Vsem prav lepa hvala za po- Zmaga v Kočevje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii V Ribnici je bilo v organizaciji domačega Društva invalidov pred kratkim organizirano tekmovanje društev invalidov dolenjske regije v šahu. Zmagali so šahisti-invalidi iz Kočevja, nastopih pa so še invalidi-ša-histi z Črnomlja, Novega mesta in Grosuplja. V zmagovalni kočevski ekipi so igrali Anton Kovač, Mitja Dulmin, Teodor Dobrič in Mirko Ofak. Občinsko strelsko prvenstvo z MK pištolo ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Občinska strelska zveza Kočevje je v četrtek, 28. septembra 1989, organizirala odprto tibčinsko prvenstvo z MK pištolo v počastitev praznika občine Kočevje. Tekmovanje je bilo na strelišču v Dolgi vasi, serija 5 + 20 strelov. Kljub slabemu vremenu so bili doseženi solidni rezultati, in sicer: L ekipno L Rog 392 krogov 2. Tckstilana 329 krogov 3. ZŠAM 327 krogov II. posamezno 1' Cveto Zorko 172 krogov 2- Franc Benčina 159 krogov 3. Ernest Deržek 131 krogov Prvouvrščeni so prejeli me- dalje, diplome, prvouvršene ekipe pa diplome. Rokometni turnir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii RK ITAS — Kočevje je ob občinskem prazniku pripravil tradicionalni rokometni turnir ženskih ekip. Poleg domačink so nastopile še rokometašice Kranja (druga zvezna liga) in Olimpija (žal ne prva ekipa). Rezultati: Kranj: Itas Koč. 13:8 (7:6) Olimpija: Kranj 16:18 (9:7) Itas: Olimpija 17:16(10:10) 1. Kranj 2. Itas Kočevje 3. Olimpija Najboljša igralka turnirja je bila ZONTAR (Kranj) najboljša strelka SELAKOVIČ (Olimpija) in najboljša vratarka FILIPOVIČ (Itas Kočevje). Pokale najboljšim je podelil predsednik SO Kočevje, tov. Alojz Eržen. »Ligaši« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kočevski športniki so sredi tekmovalne sezone. Nekateri so odigrali nekaj več tekem, nekateri manj, odvisno od posamezne športne panoge. Po podatkih, zbranih do 9. oktobra 1989 so naši športniki dosegli naslednje rezultate: ROKOMET — članice (I. SRL) so odigrale 2 tekmi, obe obile in so na čelu prvenstvene lestvice. — mladinke (SRL — center) odigrale 4 tekme, vse štiri dobile in vodijo — člani (II. SRL) — odigrali so 4 tekme, trikrat so zmagali in enkrat doživeli poraz — mladinci (SRL — center) — odigrali 4 tekme, 3-krat zmagali, enkrat neodločeno. ODBOJKA — ženske (II. ZOL) — odigrale 1 tekmo v gosteh in doživele poraz. NAMIZNI TENIS — prva ekipa (I. SNTL) — po treh kolih so še brez poraza in vodijo na lestvici. NOGOMET — člani (regijska liga — Ljubljana), odigrali so 7 tekem, 3-krat zmagali, 3-krat izgubili in enkrat igrali neodločeno. V pokalnem tekmovanju so odigrali dve tekmi, obe dobili in nadaljuje tekmovanje. — mladinci (regijska liga) — odigrali so 4 tekme, 3-krat so bili poraženi in 1-krat igrali neodločeno — starejši pionirji so odigrali 6 tekem, 4 tekme so zmagali, 1-krat izgubili, enkrat igrali neodločeno — mlajši pionirji so odigrali 6 tekem, 4-krat zmagali in 2-krat izgubili. STRELJANJE V II. slov. ligi nastopata dve ekipi, v prvem kolu je SD Kočevje v gosteh zmagala, SD Itas pa izgubila. Invalidi za praznik iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V počastitev praznika občine Kočevje je tudi letos organiziralo Društvo invalidov Kočevje tradicionalno tekmovanje društev invalidov v kegljanju. Tokrat so zmagali invalidi Reke (Hrvaška), ki so podrli 455 kegljev, druga je bila ekipa Dl Kočevje I 449 kegljev, tretje Dl Kočevje II 417, 4.' Dl Ribnica 381,5. Dl Domžale 370 in 6. Dl Grosuplje 321 podrtih kegljev. Že po tradiciji so prejela najuspešnejša društva pokale in pismena priznanja. Razen tega pa je kočevsko društvo ob teh priložnosti podelilo nekaterim svojim članom še priznanja za-dolgoletno aktivno in humano delo v društvu, ki so jih prejeli: Štefan Sušnik, Marjan Vidmar, Anton Grmovšek, Janez Knaus, Milan Štimec, Mira Trpin, Pavle Krapež, Jože Kočevar, Angela Potočnik, Alojz Rački in Alojz Štimec. Tekmovanje sta vodila vodja športne sekcije Jaka Poje in tajnik Dl Milan Opačič. Športne igre treh krajevnih skupnosti iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii Letošnje športne igre treh krajevnih skupnosti Draga, Kočevska Reka in Osilnica so bile v Osilnici. Tekmovanja seje udeležilo 90 tekmovalcev, ki so tekmovali v malem nogometu, šahu, streljanju, balinanju in namiznem tenisu. Prvi so bili športniki KS Kočevska Reka, ki so zmagali v malem nogometu, šahu in streljanju. Drugi so bili športniki KS Osilnica, ki so zmagali v balinanju in namiznem tenisu. ____vd Karate turnir lllllllllllllllllllllltllllllllllllllllltllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllltlll! V nedeljo, 1. oktobra 1989, je bil v počastitev občinskega praznika v Kočevju karate turnir Sankukai stila. Sodelovali so klubi iz Ljubljane, Domžal, Mengeša, Kamnika, Maribora, Ivančne gorice, Trebnjega in Kočevja. Borbe so potekale v treh kategorijah: višja (od zelenega do črnega pasu), srednjega (rumeni in oranžni pasovi) in ženske absolutno. V višji kategoriji je zmagal Dare Kotar iz Domžal, 2. mesto je dosegel Franc Pajk iz Ivančne gorice, 3. do 4. mesto pa si delita Miha Lavrič in Bojan Puklavec oba iz Foruma, Ljubljana. V srednji kategoriji je zmagal Boris Jerkič iz Domžal, 2. mesto je dosegel Tomo Špolja-rič iz Foruma, Ljubljana, 3. do 4. mesto pa si delita Rok Prešeren iz Kamnika in Marko Kocuvan iz Kočevja. V borbah za dekleta pa je zmagala Pika Urankar iz Domžal, 2. mesto je dosegla Špela Kosec iz Foruma, Ljubljana, 3. do 4. mesto pa si delita Mateja Lavrič in Mateja Ravnikar, obe iz Foruma. Borbe so bile dinamične in zanimive. Marjan Kužnik ________OGLAS_________ Prodam nova suhomon-tažna vrata INLES, komplet z okovjem, 3 komade. Telefon: (061)851-901 Gostišče DALLAS FRIZERSKI SALON MAJDA KOZINA Gornje Ložine I 61332 Stara cerkev Tel.: (061) 851-341 Stranke sprejemamo v: ponedeljek, torek, sreda in petek od 13. do 19. ure, četrtek in soboto od 8. do 14. ure. * Sprejemamo tudi naročila po telefonu. Zlata selekcija v Kočevju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V petek, 6. oktobra, je bila na stadionu v Gaju humanitarna tekma med zlato selekcijo Nedeljskega dnevnika in košarkarjev veteranov iz Kočevja. Žal 800 gledalcev ni videlo spektakla, kakršnega zna pripraviti zlata selekcija. Ekipa naših slavnih imen slovenskega športa je to pot nastopila močno okrnjena, saj ni bilo Strela, Oblaka, Petroviča in tudi ne Bojana Križaja. Tudi ekipa moped shovva je odpovedala. Svoje pa je dodalo še hladno vreme. Vendar so gledalci kljub temu videli borbeno tekmo, v kateri so slavili gostje z rezultatom 3:1. Kar dva gola za gostujočo ekipo je dala Nuša Tome, naša nekdanja odlična smučarka. Obe ekipi pa sta imeli ogromno težav s spolzkim igriščem. Pokrovitelj tega srečanja je bilo Splošno gradbeno podjetje Zidar, gostišče »A« pa je gostilo udeležence z večerjo. Izkupiček od vstopnine je šel v blagajno društva paraplegikov Slovenije. Zlata selekcija, seveda njeni člani, ki so v Kočevje tokrat prišli, pa so obljubili, da pridejo prihodnjič v Kočevje v popolno sestavi. B. D. Gasilci Slovenije so letos proslavili 120-letnico in v GD Kočevje 110-letnico obstoja in delovanja gasilske organizacije. Ob praznovanju so gasilci ocenili, da je bila prehojena pot uspešna. Tudi v bodoče načrtujejo v naši občini uresničevati vse naloge na področju požarnega varstva. Glede na informacijo o možnih rešitvah organizacije požarnega varstva v SR Sloveniji, ki sojo te dni prejeli, po sprejetih ustavnih dopolnilih, pa menijo, daje potrebno vse službe v zvezi z gasilstvom čimbolj racionalizirati. Menijo, da ukinitev SIS za varstvo pred požarom ne bo vplivalo na delo gasilstva. Zavzemajo sc za to, da ne bi izven gasilskih društev in občinske zveze ustanavljali nobenih posebnih služb. —vd Na začetku sezone llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll Pionirsko šahovsko sezono smo začeli z dvema tekmova-njima. Na Ravni Gori smo se udeležili pionirskega šahovskega festivala in izmed šestih slovenski in hrvaških ekip osvojili tretje mesto. V okviru občinskega praznika pa smo v Kočevju organi- zirali spominski turnir Zbora odposlancev, na katerem je sodelovalo 34 pionirjev in pionirk iz Ribnice, Starega trga, Delnic, Ravne Gore in Kočevja. Od naših sta najboljši uspeh dosegla Andrej Janša (zlata medalja) in Mojca Maršenič (bronasta medalja). Pokrovitelj turnirja je bila občina. Dogovorili smo se, da bo tovrstna oblika tekmovanja tradicionalna, j g ZAHVALA Ob smrti naše mame in babice VERONIKE ŠERCER, roj. ŠKVARČ Iskrena hvala vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, darovali cvetje in pokojnico spremili na zadnjo pot. Žalujoči: hčerka Branka z družino, sin Emil z družino, brat Anton, sestre Dragica, Francka, Marija ter ostalo sorodstvo. Mirtoviči, Koper ZAHVALA Ob nenadni in težki izgubi drage žene, matere, stare matere, tašče in strine MARJETE BRAJDIČ iz Šalke vasi — Kočevje se iskreno zahvaljujemo sosedom in prijateljem za podarjene vence ter izrečeno sožalje. Hvala pevkam noneta Rog, godbi na pihala in gospodu župniku za lep obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči mož Rudolf, sinova Rudi in Živko z družinami, vnukinja Maja ter ostalo sorodstvo Šalka vas, Ljubljana, Paris ©mnsfl® v csngg® Predvideni filmski spored od 25. 10 do 25. 11. 1989 PREMIERE: MOČAN UDAREC, ameriški akcijski, v gl. vlogi A. SCHWARZENEGGER KRVOLOČNE PTICE, ameriški avanturistični horror HUDIČ POD SONCEM, francoski erotski SOVRAŽNI TERITORIJ, ameriški akcijski OPERACIJA ŠIMPANZ, (projekt X) SOLARNI BOJEVNIKI, ameriški znanstveno fantastični v produkciji Mela Brooksa, med odlično igralsko zasedbo tudi LUKAS HAAS (PRIČA), izvrstni specialni efekti Richarda Edlunda in glasba oskarjevca MAURICE-a JARRE-a OKUS STRAHU, erotski triler HOJA PO OGNJU, ameriški avanturistični CHUCK NORRIS v glavni vlgo ANGELI IZ POBOLJŠEVAL-NICE, ameriška mlad. kriminalka Obilica dobre glasbe (DYLAN, PRINCE, THE HEARTBREA-KERS in dr.) ČUDEŽ V 8. ULICI, ameriška komedija NEVARNA MAMA, ameriški akcijski SICILJANEC, ameriški akcijski, režiser tega odličnega filma je: MI- CHAEL CHIM1NO (LOVEC NA JELENE, ZMAJEVO LETO) v glavni vlogi: CHRISTOPHER LAMBERT PROGRAMIRANA ZA UMORE, ameriški akcijski REPRIZE: SHEENA, KRALJICA DŽUNGLE, ameriški avanturistični COBRA, ameriški akcijski s STALLONEJEM v glavni vlogi MAŠČEVALEC IZ PEKLA, hong-konški COMANDOS, ameriški akcijski s Schvvarzeneggerjem »Poglejte, mojster Brundo, vsi odtegljaji in prispevki znašajo več kot polovico mojega dohodka, pa govorijo o razbremenjevanju gospodarstva?!« »To napak razumevaš Polde, razbremeniti te hočejo še tvojega ostanka!« Sjg©noD(gfa8Ds8 K?@IB on® 0£®