floyic ^tudAjs*e krtit asa razglednica LETO V. -it. 29 V KOČEVJU, DNE 16. JULIJA 1960 Cena 15 din DELOVNI KOLEKTIV KGP KOČEVJE IZKOPAL 353 m KANALA V ŠTIRIH URAH Uspešno so opravili svojo nalogo V zarinem {asu se v Kočeviu ve- Celotna dolžina določenen trase dati moram, da ni sodelovalo le Hale detonacije, ki so dokončno llko raznravlia" o gradnji vodovoda 353 m je oživela kot ogromna živa 415 članov kolektiva, kot je bilo opravile tisto, kar niso mogle člo- kača. Ljudje so se spopadli z zena- prijavljenih, pač pa se je odzvalo vešike roke. Ta ~K??eV'ie. ... 27 iunl=a p,,, ilo In koreninami dreves, ker je delu tudi večje število tistih, ki se s"Vs* l“v,e ^TmIo živahno^az- sektorjev, ki so bili lepo označeni loval. Najštevilnejše se je pozivu Draviiali o rešitvi problema vode in z napisi in državnimi ter sloven- odzvala Lesna industriia z okrog še posebej o izpolnitvi obveze, ki jo sitimi 'zastavami, kar je dajalo tra- 150 člani, to ie tud’ največji kole kolektiv prevzel v obliki izkopa si še posebej slavnostno lice. Prav lektiv. ki tudi skorai v celoti ko- 368m kanala za bodoči vodovod, tako so bili označeni tudi šotori risti vodovod. Takoj za njimi ie ^ r..„. w „vwl „„ Izglasovan je bil sklep, da se ob- štaba, ambulante in intendance, ta- kolektiv Gozdne upravev Kočevje. zonet odmrl, ostalo pa ie izkopanih veza izpolni s prostovoljnim delom ko da ie sleherni lahko vedel, kam Odzvali so se s 120 udeleženci'. Na- akrog 700 kubičnih metrov zemlje z eno ali, dvakratno akcijo, ki naj naj se za posamezne stvari obrača, dali e so sodelovali še: Gozdna jn globok kanal, ki pričakuie mon- jo izvedejo sindikalne podružnice Istočasno z delom na izkopu ka- uprava Stara cerkev s 55 udele- ter^e_ da polože vani cevi. do ka-skupaj s 3-članskim štaibom, ka- nala je postalo živahno tudi v ku- ženci. Gozdna uprava Mozeli 33, terih' bomo dobivali za Kočevje ta-terega ie imenoval DS. hinji, ki je imela nalogo pripraviti Gradbena skupina 40. Uprava pod- ko draig0ceno tekočino Staib se je odločil za masovno ak- sodelujočim toplo okrepčilo. jetia 30, Mlaka 20 in Delavnice cijo, M naj se izvede 10. julija in Delo ie zelo lepo napredovalo in Breg s 14 ude ezenci Delali so sku-nozval vse sindikalne podružnice po komai enournem delu so na ce- nai delavci in uslužbenci. Bosa i. na področju občine Kočevje, naj lotni dolžini trase že dosegli glo- Hrvati m Slove ci; in reči moram, nrijavijo udeležbo svojih članov, bino pol metra ali celo en meter, da delo zblozuie liudi. Sp.osna /e- Vseh prijav ie bilo 415 iz sedmih Razpoloženje ljudi je naraščalo, ha vseh. sodelujočih je bila. da se sindikalnih podružnic. Izvršene so skupine so medsebojno tekmovale, še organiziralo podobne akche, ker bvle Vse tehnične priprave na trasi po gozdu se je razlegal smeh in se ljudiepri tem tudi medseboino V miniranje panjev in drugo — veselje, ki sta ga krepila še har- spoznavam. k°t tudi organizacija prevozov in monikaš in kitarist, ki sta se selila Akcija ie bila dejansko masovna Prehrane, ker ie DS sprejel sklep, po trasi. Okrog 8. ure se je pričelo in dobro pripravljena. In uspeh: v da se udeležencem akcije pripravi z delitvijo malice. Vsakdo je kar 4 urah ie bil izkopan jarek do pol-°! da,bl. bll° da, da sc večkrat sami ne more|o tesne stike s komisijo za pokra- v svojo ozko strokovno delo. Ven- na katerih bi lahko dosegli še več ——:---------:—i-----:------—— dobro zmanjšati število organizacij rešiti notranjih drobnih problemov, jinske študentovske klube pn Uni- dar pa je v komuni vrsta gospo- ko> na sestankih Pozabiti pa se SZDL in ustanoviti večje centre, ki Ker ni zaposlitve, je verjetno tudi verzi tetinem odboru. danskih in družbeno-političnih pro- np »jp tudi na kmetijsko področje ŠOFERJI PRAZNUJEJO bi imeli večje območje udejstvova- mentaliteta ljudi takšna. Z razvo- Možnosti za sodelovanje je ve- biemov, ki bi jih lahko z ozirom in kmetijsko problematiko Za vse 13. julija slavijo šoferji svoj n ja in bi tudi laze reševali probie- ,em obrtnih obratov pa se bosta raz- lika. Študentje bi lahko v okviru na svojo strokovno izobraženost us- delo mora biti glavni pobudnik in paznik — Dan šoferjev. V poča- matiko teh krajev. l_ako naj m je vila tudi kraj m proletariat... Delavske univerze pripravili po va- pešno pomagali reševati. voditelj Socialistična zveza. t^foraznika boZdruženje šofer- organizacije SZDL « MaHh Lašč, ^nSrabt^eltoUa“pVr(SavTeTe0ga vas^združile z organizacijo v La-T*°' ob 9. uri dopoldne, se bodo sčah. prali člani Združenja in drugi ko- Govorili so tudi O' problemu šol-Ustaiki motornih vozil pred želez- stva v Krvavi peči, kjer je precej n:'sko postajo, od: koder bo šla po- otrok, a samo ena učiteljica. Stare j-Vorka motornih vozil po mestu do ši otroci hodijo v šolo v Laišče in avtobusne postaje, kjer bo krajše v Ljubl jano! Pri reševanju tega pro-zborovanje. Za popoldne pa pri- blema bo morala tamkajšnja orga-hravlia Združenje prosto zabavo, nizacija SZDL napeti vse sile; do-kamor vabijo vse prebivalstvo. bro bi tudi bilo, če bi se združili z Povorka motornih vozil skozi organizacijo i,z Purkata. Razprav-m«to bo pomen'la predvsem ma- ljali so tudi o razvoju kmetijstva in ©stativni nastop članov Združe- živinoreje v teh krajih. Najboljše n-ia. Želi a članov je. da bi priso- pogoje ima vsekakor živinoreja, za-stvovalo povorki motornih vozil to je treba o tem pričeti ra-zmiš-čim več ljudi. ljati. Kako izkoristiti letni dopust... Vodna skupnost »Bistrica« v Sodražici Iniciativni odbor o tem že dalj Na koncu so se pogovorili tudi o časa razpravlja. V ponedeljek po- organizaciji proslave Dneva vstaje, poldne bo ustanovni občni zbor 22. julij. Proslavo nai organizira društva. Redni člani so lahko vsi Socialistična zveza v sodelovanju tehniki in inženirji iz občine, pa z Zvezo borcev. Posebna štafeta Pred kratkim je bil v Sodražici letni občni zbor Vodne skupnosti tudi tisti, ki v Ribnici samo stanu- naj bi šla oo vsej občini od Gore »Bistrica«. Na dnevnem redu so bile poleg ostalih točk tudi volitve jejo, v službo pa se vozijo v druge do Grčaric ali obratno. Na koncu novega upravnega odbora in nadzornega odbora, spre.jet.je zaključnega kraje. Doslej imajo na seznamu 33 bi pod hu jio al. V Sodražici, Rib- novega upi av ega IL j„i- „„ tekoče intn tor ulan dohodkov in tehnikov in inženirjev. Razmišljali niči m Grčaricah bi bile večje slo-racuna za leto 1959 dela za ekoce leto ter plan ^ q organiziranju posameznih vesnosti z govori. V Grčaricah bo- štupSoLO - Sništva za komunalne zadeve Ivan Ogorclc, za sekcij, kjer hi se člani različnih -do 22. julija tudi odkrili spominsko voL skupnost ljubljanskega okraja mž. Anton Zorc, za Poslovno ^^ Dosvetdi reševan^ Istega ploščo padlim vaščanom v NOV^ zvezo Kočevje Karl Mikulič, za ObLO Ribnica podpredsedmlt Dando prob.ema. Razen redmh čl -vec Samsa, upravnika Kmet. zadrug Ribnica in Sodražica Jože Bencina in France Levstek ter člani upravnega in nadzornega odbora. Iz poročila, katerega je podal vesti-la. Vodna skupnost za dj.ub-predsednik Vodne skupnosti Lov- ljanski okraj ni odobrila plana del šin, je razvidno, da je upravni od- za leto 1960. Da se ni moglo pričeti bor pravočasno dostavil predlog za s skupnim obdelovanjem področja, ^ Predsednik vrhovnega sveta obo- posledic. Sovjetska nota opozarja nadaljevanje regulacijskih del od je vzrok v tem, ker niso dovršena rozenjjj sjj ;n predsednik sudanske tudi nekatere zaveznike ZDA, ki mlina na Jurjeviči do Lušinove žaga regulacijska dela in ker v n okate- rCpUi,iike general Ibrahim Abud, dovoljujejo ZDA izkoriščanje svo- s ........................... mnnnvi-mo da ie n» Vinicah. Za ta dela je bil pred- rih že reguliranih odsekih zemlja se mU[)i na uradnem obisku v Ju- jega ozemlja, od koder kršijo zračni * cdanji c as je najibolj primeren Nai se naiheremo viden proračun v znesku 30,000.000 ob bregovih še ni izravnana. Tova- g0Siavi.ii. Visokega gosta in njegovo prostor SZ. d® letni oddih — dopust. Številni cas dopustov za to. < din. V letu 1959 je bila ustanovlje- riši Ogorelc, inž. Zorc in Mikulič so spremstvo so povsod v Jugoslaviji ♦ V zadnjih dneh so bila v Italiji urmurtml, -n nrliSl, -nn mnr.P rlrmn novih -sil. ne pa Doieziii, Kdi ^ na tudl melioracijska skupnost. Od- pojasnili, da meliorac. skupnosti lepo sprejeli. Vsekakor bodo raz- številna antifašistična zborovanja, • bor je dal napraviti načrt za po- niso bile pravilno ustanovljene in govorj mwj predsednikom Abudom tako v Rimu, Turinu, Benetkah in drobno melioracijo. Zaprosili so tu- niso bili dani pogoji za skupno ob- jn predsednikom republike Titom drugih mestih. Manifestacije so bile sPčt drugam, tretji, teh bo nemara krat dogaja. E V nas še največ, pa so ostali doma. počasi, prodira vedno bolj tildi men delto’ '9sta'' doma, moramo tiste »dopustnike«, i so iz: oris i kredit v znesku 3:7.OOO.OOO di- delavo. kakor predvidevajo pred- Sl? s,,n»u,SiS. ~ SJsr <*. * >»»^ ««.»» <* DnXUi.. • i ’ i -i. _ i • -.... Počitku, in »dopustnike«, ki garajo za nove življenjske sile. ,6 ur na dan. Za te zadnje ne velja . ?e«eda dopust, ker morajo v tem dsu še bolj delati kot pa v službi. -Tak dopust gotovo ne pomeni ob-2.)v'lve sposobnosti in zmogljivosti OBISK IZ LJUTOMERA V dneh 11. in 12. julija so sc narjev, tako da bi se lahko vršila piši vzporedno z regulacijskimi deli tu- brane dotacije za nadaljevanje redi podrobna melioracija tega pod- giulaciiških del. Dokler ne bo zaroči a. O odobritvi kredita tega dol- doščeno nakazanim pogojem, ni pri-goročnega posojila nimamo še ob- čakovati finančnih sredstev. SEDMA SKUPNA SEJA ObLO KOČEVJE n‘ Uspešnejše delo po končanem do- mu,dili v Kočeviu predstavniki Sta-1()'stu v tovarni ali kjerkoli na de- novanjske skupnoisti iz Ljutomera. - TEem. mestu. Taiki »dopustniki« y ^o{evje so orišli, da bi si ogle-j) 'bajajo na delo po dopustu še dak 0lbj6kte, poslovanje in način V četrtek, 14. julija, je bila v in “t.™i.eni- Zal, ’e Trp- dela Stanovanjske skupnosti. Vča......................... in njunimi sodelavci velikega po- izraz ogorčenja ljudstva nad biv-mena za nadaljnji razvoj prijatelj- Simi fašisti, ki vedno bolj dvigajo sitega sodelovanja med obema de- glave, posebno pa zato, ker so dobili želama. potuho od vlade, ki se drži na po- ♦ Češkoslovaška narodna skup- vrš ju z njihovo pomočjo. Pri spo-ščina je .spremeni'a uradni naziv padih med antifašisti in policijo je Občni zbor je sklenil resno pri- svoje republike. Sedaj se CSR ime- izgubilo življenje več ljudi, še več stopiti k delu in k ustanovitvi dveh nuje Češkoslovaška socialistična pa ,je bilo ranjenih, melioracijskih skupnosti, to ie za republika. Spremenili so tudi dr- v V mali državi Kongo, ki je področje KZ Ribnica in za področje žarni grb ter ustavo. Nova usta- komaj pred nekaj dnevi dobila ne-KZ Sodražica Občni zbor ie skle- nova vnaša nove elemente in daje odvisnost, je prišlo v zadnjih dneh nil sklicati na' področju več sestan- perspektive nadaljnjega razvoja do napetega položaja. Zaradi vme- države. Imenovan je bil tudi nov šavanja tujcev se namerava kon- ^Icnimo, da bi lahko vsakdo, če - ------- . — Kočevju skupna seja obeli zborov k°Finan{no poroči!o ie podal to- ,7-cmicr. Za predsednika vlade je gonška pokrajina Katanga odcepiti temeljito seznanili Občinskega ljudskega odbora Ko- jvanc njega je razvidno, da bil spet imenovan Viljem Siroky. od Konga. Premier te pokrajine je " ------ " '* " ... Nova vlat1a šteje 30 članov. izjavil, da bo postala Katanga ne- ke, ki so bili določeni na ustanov- ♦ Sovjet ke oborožene sile so 1- odvisna republika in da bo vstopila 7' lakih, ki prebijejo na fak način , . , •'•vuiiiiu, IM IM ItiniKU VScLK CIO, L C , — , _ . . rvrf1p.Hnl? i-n o v Cltl ta muuuu v cnov. v, c druiga^c. vsaj nckai časa posvetil Hudniku. Tamka is « ^ , o (problemih zaposlitve invalidov in ,, h Potem dci’Pust počitku. Človek ni stroj, pa se seznanila z načinom proiz. odnje borcev NOB, poročilo o problemih n m občnem .o . st.ro i la i E v n 1 p i a K r j kn ir v. o 4 nvi Va oVir Q t AV St S HO V 8 flj S/C 0 zrl r:i vgtvpnp ul 11,-/lan ar nUii/'i n i N n - VOlltVe. V OuDOTU KO M bile julija sestrelile ameriški bombnik, v gospodarsko zvezo z Belgijo. Na sir,- , . . . . - • . . .. , stanovanjske "j *--------’ ,rU---- ", ti ■ volitve V odboru so poleg pred- ki je kršil sovjetski zračni prostor več krajih v državi je prišlo do st.ro, se hitreje obrabi, če bo v nekaterih obratov Stanovanjske zdravstvene službe v občim. Na- TL^kov posameznih vasi priteg- 22 km globoko nad teritorijem So- nemirov. Premier Konga Lumumba stav umuv 1 ^ __ . , ... n . y, I vi... __Ia : l G* I normln niči, 'ko sem slišal zanimiv predlog, slemenska mladina ne bi stala ob čaj z mlekom pijem. Joj, j ^ bi v tej občini organizirali lo- strani, bi lahko kmalu rešili ta hudo...« Se dolgo potem, kalne mladinske delavne brigade, problem, ki tare občino in posebej 0d v’-r 5!C1'vt:,7ta .n govonla, Brto dvoma zasluži Dredlog ^ p0- še Slemence. po licih pa so ji tekle solze, zornost in bi bilo prav, da bi o Regulacija Bistrice je trenutno v solze za mo.em m m a um e i. njem razpravljali in sklepali tako zastoju. Ko bodo začeli z regulacijo. »Tule,« jc dejal upravnik ko sva v m!adinskih organizacijah in orga- bi bilo prav, da bi pri teh delih stopila v neko drugo sobo k mladi nizacijab Socialistične zveze. sodelovala tudi mladina. Menimo, ženski, »pa je tovarna otrok-igrač y številnih krajih naše domovi- da ne bi bilo posebnih težav spra- namreč.« Slavka 1 urk iz Zvm 1e vine, pa tudi na našem jaodiročju viti skupai eno ali dve mladinski priklenjena na posteljo ze 14 le . (miad;nska delovna brisada »Du- delovni brigadi za ta dela. Štirinajst let m bila zunaj, štirinajst jka Remiha« iz Kočevja dela pri V Sodražici se pripravljajo na let ni stopila njena noga na zemljo, iz]tapu kanala za vodovod), dela gradnjo zdravstvenega doma. Tudi ni veselo stopila po domačih njiva . mla^jna prj raznih delih. Če so pri tei akciji bi lahko sodelovala Ko je nekoč padla s češnje, si je UBpeLji organizirati mladinske bri- mladina s svojo brigado. Gradite-7.1 o mila hrbtenico — sedaj pa rezlja de dmgod bl bjlo to mogoje tudi ljem bi bila njihova pomoč dobro- lesene .igračke predvsem otroke y rjbnijki občini ^ v tej občlni došla. . . . Štirinajst let leži in gleda steno pred vrsta styari_ ki čakato na ure- Se bi lahko naštevali; kje vsfe bi Pogled na Dom počitka v Pomkvah. Upokojenci in ostali prebivalci seboj. Niti sedeti ne more .. .»Ven- ddgv bdQ torišče prostovoljnega dela za Doma žive v lepem okolju v neposredni soseščini lepe narave dar mi ni dolgčas! Na nesrečo sem ^ slemena ^ 0rtneka do Gre_ iokaine mladinske delovne brigade. se že privadila z delom pa se več- SQrja ^ na|prej dQ Zimaric je Prav bi bilo, da bi o teh stvareh krat tako zamotim, da pozabjm turn sklba po(._ preurejena pot oz. cesto, globlje razmislili. Da bo akcija p ra- ki bi povezovala te kraje z osta- Vilno zastavljena, je treba izdelati ltmi prometnimi kraji, je za sle- podroben koncept dela. Naloga vseh menski predel več kot potrebna, oreanizacii. predvsem mladinske- Ker je sredstev boli malo, bi zelo naj bi bila, da bi Ideja d 1 menah se že privadila, z delom pa se več- ...._______ Trenutno dela šest ali sedem žena, onemoglih v Jelšingradu. jxiqu ____________________ za večino pa plačujejo osikrbnino dopoldne pet, popoldne pa dve. Uči- V ženski sobi sem spoznal Ama- fia branoi — Srečna sem, da sem občine Precej ie tudi invalidov, teliica Danica se je pohvalila, da so lijo Rus in njem nečakinji. Vse so tuka: ;n rada vidim, kadar pride »Dom imamo razdeljen na bob de"- ^ Si?:S;SX lajo predpasnike in podobno izdel- »d im kla Uil ic lep' ^ daDV Nek»tcri »» ™ de"- mia^nskih dti^nih brigadah"kma, gem ’oddelku so, tisti, k, so vajeni dPeS je ni mat’’ Ruskih sloneli na oknih v katera se je loyne ^de. S skupnimi močmi, lu postala meso in kri. " i vi* • • i-ll.. nn i'rva izmca oDcn acnici jc 11 Ljub- Sorodnikov nimajo, razen Rusovih * i toiolo sonce in gledali po rednega ž,vi,en,a m lahko .e po ^ ^ ^ stara it]rinajgtJk, in ()ražmovih iz Grčaric. Amalijin so se druR " malem dela2?'/ p. g? , t j„ je zadeia paraliza. Šele čez nekaj brat Sandi ie pozimi umrl tako da dcH ’ na' kj0 h in ____________ boumm .^mNajstarejšemu j 7 1 ti j j pozdravila toliko, da lahko so ostale čisto same Ženica je lepšega, kot sedeti na toplem starih £d 65 !et, štiri alfpet pa jih rokami.. Njena učna doba bila vse »vljenje^ bol, gibkega ^ in Psc gve'sel.iti življenja!... X Ribniški dolini odpirajo pol inrizmn je namerilo že nad devetdeset let Na leto jih umre povprečno 20 . kmalu potekla in odšla bo do- zdravja, tako da je le včasih delala. odhodom sva s spremiieval i. Kot šivilja si bo lahko zaslu- Vzdržuje jo občina nečakinji pa do- staD:ia šc v buffet, kjer sen cem stopila še v buffet, kjer V ribniški občini posvečajo v sem zadnjem času turizmu veliko skrb. a leto jih umre povprečno z . ■ • iila vsakdanji kruh. „Tukaj se po- bivata otroški dodatek ... se pogovoril z breznogim Francem Razvoju turizma nudijo vso po- Center turizma v Ribniški dolini Dnevna oskrbnina je 302 dinarja. Zutim oAVllno Mislim, da sem se ze Ana Zavcršek je_ doma iz Krke, p£ Pr? m y‘ ponikve kKjcr je žc nad zornost vsi merodajni činltelji v naj bl bil, naravno, v Ribnici. Zato 1 ' s • , i , • • v _ 1 __________I il * • .; i-k +v,nVio nnhv bovancev ima tedensko prideta v dom tudi zdravnik in zobozdravnik ... 1 isti, ki so so —, — — - - - ^ _ , .. zacen z iznopom v,.*,,, ,j, v /,«. ... --------------— -—... ——— šc pri močeh, lahko tudi delaijo; jim družba nudi. Kaj bi bilo s ta- mo še čaka smrti.« . železniško postajo. Zelja prebival- se turizem lahko razvije, moramo precej pridobila z gradnjo letnega 1 iudmi v starih časih, si niti »Tole je ipa moja .jul ica,< jc ___ _ , nn- imnii mnAAniainn n rvnv-i i z-« iroirnr en Vninalijičfl« na Bistrin* "PrnoiiMti t>i skirnl kraii iz pretekle dolbe, posebno pa iz časa NOB. V tem so vračunani hrana, stanova- navadi,a; sprva je šlo precej rodil, pa se je pred 81 leti »Svoje ^arjeim v roniKve, Kjer^ze naa pate nujno, da dobi ta kraj čim- nje, obleka, obutev, zdravniška po- tc^ko, prsti so bili nerodni, pa tudi zemlje nisem nikdar imela. Vse živ- 1 • j JP P . ., » uti prizadevnost tamkajšnjih Turi- Prej sodoben gostinski obrat z za- moč, zdravila, postrežba, dobijo pa k me „is0 prav ubogale. Danica Ijcnje sem delala pri drugih ljudeh, nog.. . Od tam pa sva s opi ti pl vsemu temu dostnim številom prenočišč. Naj tudi nekaj tobaka . . Upravnik mi nam jc urcza,Pa blag„,Bki smo ga Sin. edina opora na stara leta, je k ^^'STanu T ml č^ Doma’ orizadevanju dSe ™ističm Povemo, da so načrti za, to obrat V je potožil, da se. svojci za te ljudi potcm obrobile... Sedaj že sama padel med vojno ... Take, sem osta- P7-15bl^iurčSt=fa^ni1k0v™7a izmed svojih debi. ObLO naj bi v prihodnjem bol, malo zanimajo, razen nekaterih ,ahko nckatere stvar, urežem, čeprav a sama, čisto sama m tud, na stara e iz ^virc v r « sta. “ * J ra7nravliala samo 0 letu zagotovil sredstva, da se bo in pridejo v dom večkrat le ob zcl0 težko stojim. Pomislite, 7. desno leta sem se morala sama preživlja . krepak k- sliši slabo. Ko VT)ra.šaniu tur'zma in njegovem raz- lahko začelo z gradnjo. Potrebno smrti, če pokojnik kaj zapusti. Zelo nogo lahko tudi poganjam stroj....« Delala sem, tiokler sem mogla, tr o je kmetija pogorela, j c odšel na Voju Občinski odbor SZDL je se- bo dograditi ribniški grad. v kašo srečni, kadar j ih člani množičnih Druga, ki si je pred leti zlomila sem delala in se ha a d . Videm za hlapca Pred prihodom v nanjl vsebino in zaključki nle- terem bo dobil prostore etnograf- srrrsar Svss&ir Lirtr Ponit,c Ie 111 ncl,i č“ ^ ™ ™ =^»&»« s± Hrana je dobra in dobijo po štiri tov, bi jo domači zelo težko vzdr- lenariti. Pred dobrimi štirimi leti -— ali pet obrokov dnevno. Precej oskr- ževali; ko pa se bo izučila za šivil jo, sem si zlomila nogo in najhuj tudi dieto... Enkrat si bo že kako uredila življenje. je bilo tu. Potem me je občina ZACELI SO Z GRADNJO Vse šivilje se dobro počutijo in poslala sem... Da, težko je, kadar .rečne. „, V kk v.e HSTdS.k »m. Ted.i M*. - E2&,V»S! „,ze v obtt,. „ to d=, ŽSmkint"“ne'$- ” *1» “ raZV01 tunzma v nbni- BS Skratka, urediti grad in ski operni. bližnjo okolico v kulturno-turistič- Turizem je pomembna panoga, no središče Ribnice, ki nam daje lahko lepe koristi. Da Turistična privlačnost Ribnice bf bližnjim kmetom pomagajo pri delu kimi ljudmi na polju, v delavnico za om pomagajo pri aeiu kuni ljudmi v starin rasni, si um ”1 ' 1 . M „• R s(va ly da bi bila železniška po- imeti materialne pogoje, ka domu p_a )imajo tudi nisem upal predstavljati! •;Dekle- ^U'p^"'je "delala ^ pivovarni v staja čimprej zgrajena. Stara želez- sodobna gostišča, prenočišča aciavnicu za lesno galanterijo m ta se tudi z upravnikom dobro ra . ' j . nrrživlia s no- niška postaja uesena oaraitat jc «= risie ita. vse ostalo nucu narava = šiviljsko delavnico. Ob državnih zumejo, saj so mi zaupala, da skrbi Laškem, sedaj pa se preživlja s p ,avnaj ^južija sVojanu namenu, prirodnimi lepotami in -zgodovin- praznikih prirejajo proslave, do za njih kot oče. kojnino . . . Uči so se mi oviazuc, imeti materialne pogoje, kakor so kopališča, na Bistrici. Proučiti bi ___________________ za tu- bilo treba možnost za gradnjo umetniška postaj'a (lesena baraka) je že riste itd. Vise ostalo nudi narava s nega jezera ob vznožju Velike gore. * *"" (Konec na 3. strani) LUDVIK GOLOB: Krepitev ZKS bo stalna skrb OSNOVNE MISLI DVODNEVNEGA SEMINARJA SEKRETARJEV OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK IN ČLANOV PLENUMA OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV KOČEVJE. Seminar je bil namenjen razpravi o metodi dela sekretarja, sekretariata in osnovne organizacije. Zaradi temeljitejšega pogovora je delo seminarja potekalo najprej v plenumu, potem pa v štirih grupah. Grupe so tvorili sekretarji osnovnih organizacij v industriji, družbeno kmetijskih obratov, vasi in terenov. Ta delitev je že na seminarju dala pozitivne rezultate. Nazorno je pokazala, da naše oblike dela ne smejo biti krute, zavedno predpisane, da morajo izhajati iz stvarnosti in mesta, katerega ima Zveza komunistov v našem razvoju. Z nadaljnjo decentralizacijo, demokratizacijo organov oblasti (središče pozornosti postaja komuna — občina), organov delavskega upravljanja (obratni delavski sveti), z nadaljnjim prenosom funkcij in sredstev na občine in neposredne proizvajalce in drogi ukrepi, ki bodo storjeni, dajejo komunistom velike in dalekosežne naloge. Sposobni jih bomo izvrševati le tedaj, če se bomo za delo neprestano izpopolnjevali in krepili svoje vrste. Urejeni odnoisi v osnovni organizaciji so temelj naših uspehov. Važno je, da je med članstvom razvita zdrava, konstruktivna in tovariška kritika. Na člane mora vplivati vzgojno, jih dvigati in razvijati v še boljše aktiviste. Zagotoviti je treba svobodno diskusijo o raznih problemih. Od tega ni odvisno samo notranje partijsko življenje, ampak tudi pravilen odnos in uspešno delo SZDL in njenih kolektivnih članov. Odvisno je tudi delo samoupravnih organov, skratka, razvoj demokratičnih načel na splošno. Seminar je obsodil drobnjakarstvo in neobjektivno kritikanstvo. Opozoril je nas na slabost, ki jo posamezniki ljubosumno gojijo. Radi kritizirajo, čeprav niso prepričani, da je tisto resnično, kar govorijo. Včasih se nekateri žc vnaprej pogovarjajo, kako bo posameznik kaznovan, mu s tem jemljejo ugled v vrstah komunistov in pri delov, l judeh. Kasneje se ugotovi, da stvari niso take, kakor so e povedane. Menimo, da je treba kaznovanju spregovoriti tudi za te ljudi, ki neodgovorno kritizi-jo. Nepremišljena ali slabo podana kritika hromi naše vrste, 5i enotnost komunistov, zato ji smemo dati veljave. Brez no-inje demokratizacije v osnovni or-nizaciji, brez spoštovanja demo-atičnega centralizma, je nemogoče rejemati koristne zaključke. Nuj-je, da na podlagi raznolikih miš-nj prihajamo do enotnih zaključ-v in enotne akcije. Sklepi so ob-zni za vse člane. Torej je po-:ibno odpraviti izgovore: »Ni me o na sestanku.« Borba za dviganje Uka komunista ena od glavnih nalog vsake os-vne organizacije. Odločno je treba stranjevati negativne pojave pri IrrifoKiU Xlomlr A11071» Vnmiim ctntr • osoren in netovariški odnos do ljudi, neumerjenost v osebnem življenju, prikrivanje sedanjih napak z zaslugami iz preteklosti, podcenjevanje ljudi, preračunljivo vrednotenje osebnih koristi pred družbenimi itd., kajti to so nezdravi pojavi. Ni dovolj, da osnovne organizacije v katerih ti primeri so, stvari le na splošno kritizirajo. Poslužimo se individualnega dela, javne kritike na sestanku in tudi kaznovanja, če je to potrebno. Tovariši sekretarji so na seminarju pripovedovali o po-gosjrodenju posameznikov. Ta pojav je opaziti posebno pri nameščencih. Izstopil je tudi ob priliki akcije prostovoljnega dela na izgradnji kočevskega vodovoda. Ne pri delavcih, ampak pri nameščencih, se je rodila ideja, da bodo delavcem raje plačali nekaj stotakov za delo, kakor bi sami stopili v ilovnati jarek. Vsi delovni ljudje bodo izvršili svoje dolžnosti, če bodo z njimi njihovi voditelji — komunisti. Komunist' morajo biti -dovs^-1 prvi. Posamezniki mislijo, da imajo zaradi tega, ker so komunisti, posebne pravice. Na seminarju so bili povedani primeri, da se s kritiko rado popušča tistim članom, ki impjo v podjetju ali v ustanovi vodilen položaj. Nekateri ne čutijo dolžnosti, da 'bi svoje izostanke od sestankov opravičili sekretarju. Te napake vzhajajo predvsem iz pozabljanja, da so vsi člani Zveze komunistov, da so tudi tisti, ki imajo odgovorna službena mesta, dolžni polagati obračun o svojem delu pred Zvezo komunistov in delovnimi ljudmi. Zaradi teh 'Spoznalih slabosti je posebno važno, da osnovne organizacije Iščejo take oblike in metode dela, ki omogočajo, da bo njihova dnevna aktivnost vedno bolj javna za vse ljudi. Ljudje nas dnevno opazujejo. Njihove pripombe se večkrat tehtne in koristne. Dober posluh, daje doibre rezultate. Stalno vzgojno delo in dviganje ideološkega nivoja članstva je važna naloga osnovnih organizacij. Opaža se, da nekateri člani Zveze komunistov premalo delajo na osebnostni vzgoji, premalo čiita jo. Tu je nujna kontrola osnovne organizacije in tudi medsebojna kontrola članov Zveze komunistov. Potrebno je, da sposobnejši člani Zveze komunistov delajo s tistimi, ki zaostajajo za delom in razvojem osnovne organizacije. Individualno delo in pomoč šibkejšim, mora dobiti večjo veljavo. Nemogoče je, da bi član Zveze komunistov uspešno deloval z nepartijskimi množicami, če je na istem nivoju kot ona. Nujno je, da vsak član vedno bogati svoje znanje, dviga zavest, kulturo in splošno znanje. Vsak član Zveze komunistov ne ve, da je za vse člane obvezno politično delo med ljudmi in osebno izpopolnjevanje. Ne moremo govoriti o vsebini dela in metodi vodstva osnovne organizacije, da ne bi posebej podčrtali vlogo SZDL in njenih kolektivnih članov. Ne moremo govoriti o političnem vplivu osnovne organizacije, ako druge organizacije in društva okoli nje niso aktivne (SZDL, LM, sindikati. Svobode, Partizan itd.). Kako hoče na primer v podjetju, ki ima samoupravne organe — delavski svet — svete ekonomskih enot in upravni odbor, osnovna organizacija vršiti svoje politične dolžnosti, kako naj se zagotovi masovno sodelovanje delavcev pri izvrševanju sklepov samoupravnih organov, če sindikalna podružnica kot masovna organizacija delavcev ni aktivna. Samo osnovna organizacija vseh nalog ne more izvrševati. To velja tudi za ostale organizacije, posebno pa za SZDL, njene osnovne organizacije in krajevne odbore, Na tem področju delamo napake v tem, da včasih osnovne organizacije Zveze komunistov hromijo samostojnost drugih organizacij, ki imajo prav tako samostojna vodstva, izvoljena od svojih članov. Večkrat slišimo na naših sestankih: »To bomo preko SZDL, to preko sindikata, LM itd.« V praksi večkrat izpade tako, da so to sklepi Zveze komunistov, o katerih nimamo kaj razpravljati. Tak odnos mora doživeti spremembe V našem delu. Stališče Zveze komunistov ne uveljavljamo nreko SZDL, ampak v SZDL, LM, sindikatu itd. Tu naj člani ZK kot člani teh org. s svojim vplivom, s svojo aktivnostjo na splošno, s svojim vzgledom uveljavljajo svoje prepričevanje in naloge Zveze komunistov. Le tako bomo lahko uspešno krepili samostojnost vseh organizacij in jih v delu aktivizirali. Osnovna organizacija je dolžna, da vrši stalni pregled, kaj naši člani delajo v posameznih organizacijah in samoupravnih organih. (Konec prihodnjič) V Ribniški dolini odpirajo pot turizmu! Utrinki s proslave v Starem logu t— Z A (Nadaljevanje z 2. strani) Na hribovjih Velike in Male gore naj bi izkoristili vse možnosti, ki iih nudi jamarski turizem. Po prizadevanju Jamarskega društva v Ribnici so dani vsi pogoji, da dobi te vrste turizem čimprej svoje mesto. V te namene nameravajo zgraditi ribniški jamarji pri »Francetovi« lami kočo. Temeljni kamen za kočo je že vzidan. To bo prva tovrstna koča v Sloveniji. Lovska družina Ribnica, Sodražica in Velike Poljane imajo dobro opremljene lovske koče v lepih bredelih Velike in Male gore. Zato so dani vsi pogoji za razvoi lovstva » turzma na sploh. O Travni gori in tamkajšnjem ^rističnem domu smo že večkrat dišali. Dom se je že močno uveljavi in je sedaj osrednja turistična dostojanka v ribniški občini. Domači h tuji turisti v vedno večjem tevilu obiskujejo dom na Travni Potrebno bo urediti še pre-^kfbo z vodo, potegniti telefon in ^graditi vezalno pot iz »Vagovke« ?° doma. V bližnji bodočnosti bo tfeba proučiti možnost vazalne po; d še po novi cesti, ki je v gradnji v Veliki gori. . Turistični dom na Gnnadi je b:l odprt šele pred kratkim. Spričo izrednega ipoložaia ima tudi ta dom dajlepše izglede, da ,postane močna turistična postojanka. Urediti oziroma zgraditi bo treba pot do do- ma. Dom na Grmadi bo zaenkrat odprt ob sobotah in nedeljah in bo nudil gostom oz. turistom po primerni ceni jedila in oiiače. V domu so tudi ležišča. Tudi Slemena z Gregorjem bi lahko postala privlačna turistična postojanka. Saj ta nredel po izredni prirodni lepoti to tudi zasluži. Na Slemenih so tudi razvaline ort-neškega gradu. V Sodražici so že precej storili za lep izigled trga, kar brez dvoma pozitivno vpliva na razvoj turizma v tem kraju. Sodražica je tudi znana kot središče suhorobarstva. Tudi suho robo bi ■lahko vključili v program razvoja turizma v naših krajih in še posebno sipam inkarstva. Zelo privlačen naravni turistični objekt so »Kadice« — rečice, ki se vije in pada v kotlini v bližini, vasi Podklanec. Rečica predstavlja nekakšen naravni kanjon, ki je turistom že precej znan. Prav bi bilo, da bi v bližini »Kadic« uredili turistični objekt, ki bi služil za odmor in okrepčilo. Iz NOV je zelo znan Jelenov žleb. V tem kraju je spomenik, ki govori o veliki partizanski zmagi nad Italijani, Prav bi bilo, da se v tem kraju zgradi primeren turistični objekt, kar bi bilo zagotovilo za množični obisk tega zgodovinskega in naravno lepega predela. Sprejeli so nas kočevski gozdovi, cesti. Takoj, ko smo izstopili, je Je bilo potrebno prelivanje nedolz-Zgodnje julijsko sonce se je prebi- prihitela Danica in nam ponudila ne krvi, so bila potrebna leta teme jalo skozi krošnje dreves in risalo značke. »Brez značke te ne izpustim in groze, leta streljanja in požarov, po zemlji temne lise. kolone avto- iz rok!« se je nasmehnila. »Brez samo zato. ker je tako hotel blazni ofoitov pa so se zajedale v klan- skrbi. Danica, saj niti ne bom po- než? Hotel ie vladati, z ognjem in ce. hrople, zmanjševale hitrost in skusil bežati...« krvjo si ie nameraval priboriti ob- se’ po strminah in po ovinkih spu- In nato sem si ogledoval ljudi, last, vendar je bil sam uničen z Stale proti Staremu logu. Slika je ki so prihajali. Bilo jih ie mnogo, ognjem, zalit s krvjo... bila precej nenavadna, pisana. Nekateri so bili prašni, vendar jih 74 junakov! Skupaj so se borili Okrašeni avtomobili, vihrajoče ra- to ni motilo. Bili so v Starem lo- za svobodo, skupaj so prestajali stave, pesem... Da, mnogi, so peli, gu. v znanem partizanskem kraju vojno gorje, skupaj so uničevali z radostjo in iz polnih prsi. Mnogi in poveselili, se bodo z dobrimi pri- sovražnika. Bili so si kot bratje, stari znanci, partizani in aktivisti jateljl... Nekateri so hodili sem bratje pa so tudi nam... In so-so se srečali in obujali spomine na in tja in iskali znance; vsak novi vražnik jih ie tudi skupaj umoril! težke dnj upora. Stare ženice, par_ avtomobil ie pričakalo veliko lju- Pobiti so se dali, ne da bi se iz-tizanske mamice, so se srečne sme- dl in prišleke je pozdravilo pri- neverili samim sebi in krvi, ne da hliale... Da. da, kje so tisti težki jazno smehljanje, trepljanje po ra- bi izdajali. V skupnem grobu leže prav tako skupaj, tesno objeti, pri-— • j ate',lil. bratje... Stara, osivela, nagubana in upognjena ženica je s solznimi očmi dolgo časa gledala po napisih, dolgo Trije radijski prenosi iz Kočevja NIMIVOSTI S MESTO DVOJČKOV Na Švedskem imajo mesto Lons-boda, ki je postalo zanimivo po tem, da je 50 odstotkov novorojenih zemljanov — dvojčkov. Neki znanstvenik je odšel v omenjeno mesto, da bi preštudiral ta edinstveni fenomen. Po letu dni pa je tudi sam postal srečni oče — dvojčkov. S POMIRJEVALNA TABLETA V proračunu ameriškega vojnega ministrstva za letošnje leto je predviden znesek milijon dolarjev za nabavo »pomirjevalnih tablet«. Tablete so namenjene mladim rekrutom, ki jim je prehod od civilnega na vojaško življenje povzročil težave. Kako vplivajo te tablete na pomirjenje živcev mladih vojakov, nam ni znano. • ŽALOSTNO PRVENSTVO Po statistiki prometnih nesreč, V zadnjih letih smo imeli dva radijska prenosa iz Kočevja. V prstem, marca lani, je bil neposreden Prenos, to se pravi, da smo pro-6r|rn lahko poslušali v dvorani tatovega doma ali istočasno pri /pujskih sprejemnikih. Letošnjo Posnlu “Mladi rod Kočevske« pa so kasne' na magnetofonski trak in sPoredu Predvaiali v radijskem kdo r>a ve, da je 28. no-^POra 1937 Radio-Ljubljana imel ^-ooneven radijski prenos iz Ko- A?akrat je bil tu povsem drug ioza j, Po zgledu nacistične Nem-čt'le je zrasel greben kočevskih etncev in ti so storili vse, da bi 6 ”nemši otok« razširil. Na slovenski zemlji so z večjimi pravicami kot Slovenci zavladali Nemci. Celo takratni slovenski časopisi so malo pisali s teh krajev, češ da tu ni Slovencev. S tem je prelomil radio in na pobudo zavednih Slovencev, v nedeljo 28, novembra 1937, oddajal celodnevni program iz Kočevja. Najprej je bil prenos maše, nato so nastopili učenci ljudske šole, o gospodarstvu je govoril Figar, verski govor je imel prof. Eržen. Nastopili so še otroci iz vrtca s pesmimi in deklamacijami, tamibu-raški zibor, nato pa dijaki. Oto pol osmih zvečer so prenašali govor Kočevje in kočevski Nemci. Pel je še zbor meščanske šole in gojenci Zavoda za slepo mladino. Po deseti uri zvečer so nastopili lovci in kmečka godba. jo starost, trpljenje in žalovanje za izgubljenimi dragimi... Naenkrat je izgubila moža in tri sinove... '»Tukaj počiva moj brat. Hočete slikati grob? ...« Mož srednjih let, krepak, v očeh pa so se mu lesketale solze! »Umorili so ga. mi pa dolgo nismo vedeli, kje počiva ... Umorili so ga ...« — Pokloni, tovariš, se vrstam grobov! —- Stal sem globoko sklonjen in v srcu jokal... In vsi so se priklonili padlim bratom, vsi so klonili pod težo spomina. »Moža so ujeli v roški ofenzivi avgusta 1942, leta,« je pripovedova- Veličastno slavje v Starem logu ne bo tako hitro šlo v pozabo. Spo- [a Jožefa Kač iiz Dolge vasi. »Ne-menikom padlim borcem v NOV se je pridružil nov v Starem logu kai mesecev pred tem je odšel v partizane. Nekaj časa ie bila nje- časi!... Ni iih več, ni pa tudi mno- mah. Klici, zbadljivke, vendar ne Bova edinica v Staicerjih, nato pa gih dragih, Iki so se žrtvovali za žaljive opazke... Srečanja ... sre- so odšli v Rog. Mislim, da je bil časa ie iskala ime. Da. upognili so ki so ^ objavili v Parizu, veljajo jugoslovanski šoferji za najbolj neprevidne v Evropi. Takoj za njimi so Avstrijci. Iz navedene statistike je tudi razvidno, da je prišlo v Jugoslaviji leta 1948 na 10.000 motornih vozil 41 smrtnih žrtev. Na drugem mestu te žalostne statistike so Avstrijci, ki so zabeležili v istem letu 39 mrtvih na deset tisoč motornih vozil. • TELEVIZIJA V SOVJETSKI ZVEZI V Sovjetski zvezi se trudijo, da bi povečali proizvodnjo in izboljšanje kvalitete televizi&kih aparatov. Ko so podražili vodko in druge alkoholne pijače, so na ta način zbrali sredstva, ki so omogočila znižanje cen televizijskih aparatov. _______ V Moskvi imajo že več kot 1,250.000 nas za domovino Ostal je samo Čanja ... nazadnje v delavskem bataljonu, ki televizorjev, v vsej Sovjetski zvezi še spomin, temen spomin na pre- Pod kostanjem, v bližini slavno- ie Pomagal prebivalstvu pri delu pa 3 milijone 500 tiseč. Televizija stano gorje, na kri, jok, na dneve stne tribune, je stala postrojena na polju. , „ , lakote in pomanjkanja... In ob H pl m/n p hr ta p rta w Kr>- da razhajikali. njega pa so se , popularna. . V ofenzivi so- jih men- postaja tudi v tej deželi vedno bolj • NOC BI SPREMENILI V DAN Znanstvenikom ameriške mornarice je prišla v glavo misel, da bi odpravili noč. Kakor pravijo bi to Ostala sem sama z dosegli, če bi v veliki oddaljenosti la-vvvt: --- - ~ mladinska delovna brigada iz Ko- — hil spominu na padle se ie marsikomu ln Debeljak Hedviga, usliužben- 28 „„„ _ sta» -fuluul1 Ljudmila, gospodinja iz Dolenjih hm .,3 let in Glnbavs Vida iz Ma- Lazov 1 — .deklico Ljudmilo in vrnka is, stara 27 let, Prijatelj Benčina Marija, gospodinja iz Hro-van jz Ljubljane, Smartinska c. Vače 10 — deklico Marto. ■ star 25 let in Župančič S/tefa- Umrla sta: Kaplan Marija, pre-iz Tis ovca 1, stara 25 let, Jarm užitkarica iz Velikih Poljan 44, ejamslav, profesor iz Kočevja, star 3iara 73 ]et jn Virant Uršula, ši-7^ let in Helmih Sonja, uslužbenka vn ja ;z Gorenje vasi 8, stara 79 let. z Kočevja, Trg svobode 9, stara 25 let KINO star 29 let in Tekavec Gabrijela, iiuliia francoski film »Očka. ma-šivilja iz Dolenje vasi 87. stara 22 mica, mola žena in jaz«, 22. ju- let. lija italijan. film »Konte Maks«, NORMA BO »Saj bi šel, pa kaj hočeš, ko mi p -... T ». „ 1 LOŠKI POTOK 23. in 24. julija angleški film »Kaj pa v primeru, Tone, če ne v odločbi o pokojnini niso vpisali, *ar iz Kočevia Reška c 9 sta? 24 Rodila ie Turk Milena, gospodi- >>mša skrivnosti«. boš dosegel norme, kaj boš nar e- da imam pravico do letnega dopu- let in mS M^a delavka iz nja iz Mallga loga 59 - dečka Mi- PODGRAD: 16. in 17. julija fran- dil?« sta!« 5^h.««s™**-«.*™«SmT»*K1S55Sww4™ _»*«»««» . a* fsffisrArs'tf? rsjr "**• “,c umrla m -e i.a !n Debeljak Hedviga, usiužben- RIBNICA od sramu . »Tovariš direktor. Povedati vam glavnika, lef 2 Kočevja. Trata 2, stara 28 v Ljubljani sta rodili: Krajec BROD NA KOLPI: 16 to 17 iuli_ moram, da sem si drugje našel no- Palčič Anton iz Mahovnika 18, Liudmila, gospodinja iz Dolenjih ia ameriški barvni Cim »Tarza- Vo službo!« V TRGOVINI nova jeza«, 23. m 24. 3uliya so- »Ja, kaj vam pa vendar manjka Kupec: Imate morda svilene vieitski film »Letijo žerjavi«. pr| nas?« hlačke? OSILNICA- 17. julija indijski Cim »Nič drugega kakor perspektiva. Nova prodajalka: Kaj vas pa to »Mati Indije«. 24. julija poljski da bi postal direktor!« briga! Zanimajte se za svoje stvari! film »Še živijo«. MED UPOKOJENCI ŠTUDENTOVSKA ČESTITKI »Torej Janez, upokojen si in boš »Marjan, katerega smo danes?« šel lahko kadar se ti bo vzljubilo »Takoj, samo v denarnico po- Ljiubemu možu Zivkoviču Vlado- Ila j-zlete^« gledam!« tu želijo za njegov dvojni praznik ton prahu. Prah bi vsrkaval sončne žarke in jih nato oddajal na »nočno stran« zemlje. • KDO JE NAJBOLJ ODPOREN PROTI ALKOHOLU? Angleški zdravniki so organizirali posebno anketo, koliko so ljudje odporni proti alkoholu. Rezultati ankete povedo, da so mišičasti ljudje bolj odporni proti alkoholu. To si razlagajo s tem, da mišice vsrkavajo alkohol, ki na ta način ne pride do možgan. Alkohol deluje na posamezne osebe različno, toda najmočnejši je učinek med 30. ta 90. minuto od trenutka ko pride v organizem. Zanimiva je tudi ugotovitev, da tudi telovadba ne zmanjšuje delovanja alkoholi. Angleški zdravniki trdijo, da se morajo šoferji odreči tudi naknanjšim količinam alkohola. O D V____ TU IN TAM Rodile so: Venšič Milka, gospodi- JADRAN, Kočevje: od 15. do 17. vse najboljše in veliko veselja v ®-1a iz Kočevja. Trg svobode 21 — deklico Marto, Klar Marija gospo-~nia iz Koblarjev 12 — deklico ■^|arijo, Sami,le Frančiška gospodi-'dia iz Koblarjev 21 — dečka Dra-^?ta. Malnar Ana. gospodinja iz Koblarjev 32 — dečka Ivana. V Kiufoljani so rodile: Šturm Vida iz Kočevja, Rudnik 12 — deklico Moj-c°- Lipovec Režka iz Koblarjev 3 julija ameriški 'barvni film »Ve- novem domu žena Marica, vsi Kri-likan« I. del, 18. in 19. julija žajevi in Rusovi, Francetu in Vilmi ameriški barvni film »Velikan« pa lep pozdrav. H. del, 20. in 21. julija ameriški ___*___ barvni vistavision film »Tri ure od umora«, 22. julija jugoslovan- Franc Trampuš: Račka Ančki Šercer in Anici v India- na umuia«, 1'LLUja |iuKuamv«m- m™,!«-,, naJUhnlilio 7.7 and če- Andreja je gledala skozi okno. in vcucia, J»ai m«.| VUKU v uri. roški Cim »Ne obračaj se. sinko« in J** Z Vnlovn Mož se je prikazal izza vogala. S gledovala je na Francita, ki ie spu- »Ne, nisem. Nisem je videl. Za- »Si jo nalašč?« deklico Cvetko, Blažima Marija SVOBODA. Rudnik: 16. in 17. juli- Ni. vedela, kaj naj odgovori. Po- twvi umu »i»c uuiavaj »c, wimu. m ... . t družinami Vuknn mots ^ DriKazai izza vogaia. ■» giedovala je na Francita. __ — „ 23. in 24. julija ameriški barvni ' ■ kolesom se je vračal iz službe. Po- stil račko po kuhinji in jo opazo- kaj pa se ni umaknila? Škoda, če cinemaiscopski film »Drevo živ- _____________________________________ hitela je v kuhinjo. Postavila je jed val. Nerazločno ie ponavljal: si jo že kupila.« ljenja«. na mizo. Franci se je v kotu igral »Rae rac. rac . » Nekaj sekund sta se gledala. ^ Mozlja 25 — deklico Dragico, Kolenc Danica, uslužbenka iz Ko-revia. Reška c. 4 — deklico Dunjo 'h Južnič Terezija iz Kočevja, Ljub-Danska c. 5 — dečka Branka. V Novem mestu je umrla Tekav- ZAHVALA z račko. Majhna, rjavkasta račka .... . v ,, , , On je prijel otroka za ramo in Ni se upala srečati s pogledom račko. Njene nožiče so še kitisvsrhS yjS? s rsvs- s,et t s ..... _.-ial« 3ss as : “ 'ittTSSiSiSRSS SSS”*1 k «* “otile,a S&fJVTJFZčSi tSjMTssrys deč dni Kranjc ('brez imena), LOŠKI POTOK. 17. julija kitajski nikom. Kovinskemu podjetju, va- Jedla sta molče, k, iz Kočevja, Ljubljanska c. • s,tar 4 dni. »Zakaj sl ml vzel rac, rac...« »Tiho. ne deri se.« Otrok je šel v kuhinjo. »Mama, očka mi je vzel rac, rac...« »Mrtva je, veš, mrtva.« Gledala ,7 n i i i ' „ nikom. Kovinskemu podjetju, va- Jedla sta molče. bila nikjer z njim Tako dolgo, da . "lL"lrva x-V • ra, film »Prehod preko, reke Jang- š6anom in vsem ostalim. M so nas Naenkrat se je oglasila račka. ne ponmk kdai sTa bila zadnjič... ^ svojega mofe. Oblačil si je suk- DOLENJA VAS 7 ^ Ljubljani sta se poročila Pe-ek Franc, mizar iz Prigorice 69, ,tse«, 24. julija slovenski film »Kala«. DOBREPOLJE: 16. in 17. julija ameriški barvni film »Prijateljsko prepričevanje«, 20. julija ameriški film »Proti pričam«, 23. in 24. julija ameriški barvni film »V pomladi življenja«. ....... i'odlivi a u sc .!<= ne pomnik, kdaj sta bila zadnjič ... ... t>_.. , ^ scresledati stixs,loč ”K °bnti pri Sodražici. PRODAM Motorno kolo NSU-Max 250 cem »Očka, očka ...« Reče mu, danes mu reče. Franci »Kaj imaš? Račko?« je že toliko odrasel... Franci jo ie dvignil in jo pokazal je pr5išel ^ s0,be z naglim očetu. _ korakom. Račka je bila na tleh. »Kupila je hotel nesrečo. »Poslušaj. Pojdiva spet enkrat ven. V kino... Že dolgo nisva bila nikjer. Pojdiva tako, kot sva hodila včasih.« Pogledal jo‘je. Malomarno je od- *ki odbor. Odgovorni urednik sem mu jo. otrok mora Franci jo je iz kota opazoval. Zde- ---- Peter Poženel, »Avto« Ko- l^atoen^^Potito'ga. kako je ve- ^^Bila fe tik pri Nohtih t?atih° sJ^0^aio ve^ ^ ' JaZ grem . - ..... ................. »Proti pričam«. čevje. sel!« očetov čevelj je stopil na nekaj sedaJ ™al° ven * _ Matija Cetinski. Uredništvo in VELIKE LAŠČE: 16 m 17 Jimja rmvrerm n »Koliko je pa bila? Ne vem, kaj mehkega, kar je dalo od sebe ču- Odpeljal se je s kolesom, unrava v Kočevju, Ljubljanska ameriški barvni film »Najvecna viive-siiLU ti v glavo, da mu kupu- d en, kratek glas in se razlezlo pod Franci se ie cmeril v kotu. Ni ga cesta 14 a. telefon uredništva in predist- - na svetu«. 24 m zi. Obveščamo vse aktivne člane, 1eš žival In to ob koncu meseca! podplatom Franci je strmel v raz- tolažila. Neprizadeto ie od orla ra- uorave 3-89. Naročnina je 500 din, julija ameriški barvni film »Pony prijatelje in simpatizerje nogometa, sedaj, ko jaz kadim polovičke! Ko- krečen kljun, steptano glavico, kr- dSo in očistila krvavi madež na bolletna 250 din in jo je treba express«. da se prične prostovoljno delo za l;ko ie bila?« vav madež na linoleju, v nožiče, linoleju. Potem je pomivala poso- “'ačati v naprej. Za inozemstvo RIBNICA: 16. in 17. julija iitali- ureditev nogometnega igrišča na »saj ni bila draga.« ki so še trzale. Planil je k iivalid do. Otrok se je zamotil z ladjico. '000 din oz. 3 ameriške dolarje. janski barvni dnemascopski film stadionu v ponedeljek, dne 18. ju- »Ncx zdai boš čistila še za raco in jo božal. Očitno je pozabil na račko. Otroci tekoči račun 600-713 prt Komu- »Poslednji raj«. 23. in 24. julija lija 1960. jn boš imela še več dela. Nepre- »’boga, ’boga...« hitreje pozabijo... V tem trenutku 1_265 poljski film »Eroica«. Delalo se bo do dokončne uredit- gtano fiovorij, koliko imaš dela...« Sklonila se je tudi Andreja, si ie želela, da hi kmalu minil da« ■’-Mn! banki Ljubljana, podruž- KOČEVSKA REKA: 16. in 17. juli- ve vsak dan s pričetkom ob 16. uri. Molče sita nadaljevala s kosilom. »Mrtva je,« le rekla. Otrok ni našnil mračni dan. mica za Kočevje ja francoski film »Gervaise«, 20. NK Kočevje »Neumnosti počenjaž!« razumel. 7Z NAŠ/H ;F% h Resne in vesele s trase Proslava Dneva borcev v Loški dolini Člani Zveze borcev iz Loškega potoka so letos prvič praznovali no polje in prijazne ljudi Dolenja vas, torek, 12. julija. — V soboto so imeli taborni ogenj. »Ta pred menoj bi že rad, da mu Namestnik komandanta mladinske Gorivo so nanosili iz bližnjega go- naredim lulknjo v rebra, pa mu je delovne brigade Janez Hočevar: zria. pripravili so kratek zabaven nalašč ne bom,« se eden smeje... »Jutri bo izkopanega že preko šest- program, nato pa so tudi malo za- »Mu jo bom že zamašila,« meni sto metrov vodovodnega kanala... plesali. V soboto bodo imeli zopet medicinka in odhiti dalje. Da, vsi brigadirji dobro delajo, v taborni ogenj. Zal nimajo gradiva »Takole gre vse dni. Delamo in delo vlagajo vse svoje moči in se za program, vendar upalo, da bodo se šalimo. Smeh i» zdrav... Neka- Prebivalci vasi Podplanina pri trudijo, da bi napravili čim več. ta teden dobili nekaj skečev. tere bolijo roke; verjetno so sl pre- Catoru so 1. julija dobili električno Danes nas je na delovišču samo »Moja četa je napovedala prvi tegnili zapestje. Mnogli, so si z ovo- S težkim srcem so zapustili Bab- luč, 3. julija pa so ta veliki do- trideset, ker so nekateri bolni. Naj- tekmovanje. Ker bi radi naredili jem zamotali zapestja in dlani, da. odšli godek proslavili na skupni zabavi, boli nam škodi, vročina, kajti v čim več, bomo prostovoljci delali bi se obvarovali žuljev in bolečin.« ELEKTRIKA V PODPLANINI Dan borcev s tovariši ZB iz Loške na taborjenje v znani partizanski Ob tej priliki so se spominjali vseh globokem rovu ie s pripekajočim tudi popoldne po nekaj ur. V ne- V prostem času (če ne gredo na doline. 3. julij, dan pred praznikom kraj — Sv. Ani nad Ložem. Tu so težav in dela, ki so ga vložili, da je soncem nad glavo težko delati...« delio dopoldne smo že delali, da- udarniško) igrajo odbojko alt šah, Dneva borcev ie bilo lepo, sončno najprej večerjali, potem na kurili tudi v njihovo vas prišla elektrika. Brigadirji so veselo razpoloženi. n°s pa gremo ponovno. Prijavilo pojejo in poslušajo glasbo. Prejšnji vreme. Tega dne so se zbrali v ognje. Proti nebu so spuščali ra-Loškem potoku bivši borci in ak- kete, ki so naznanjale prebivalstvu. Da ie dobila Podplanina elektri- Nekateri so prodrli že tako globo- se 'e že petnajst prostovoljcev!... dan sta dva brigadirja pomagala ko. gre velika zahvala Ludviku ko. da jih skoraj ne vidim. Vidijo Tudi jaz sem zadovoljen z brigado, neki vdovi pri košnji .. . Vneto se tivisti iz Loške doline in domačini, da bo drugi dan velik praznik, Noč Volfu, ki je dolgo časa vodil dela se samo njihove glave in roke ter To je že moja šesta delovna akcija; pripravljajo na taborni ogenj. Na-Na zbornem mestu na Hribu se je je v pomenkih o slavnih dneh NOB v zvezi z elekrifikacijo vasi. Do konci lopat in prst, ki leti na kup. orei sem bil petkrat na zvezni ak- nositi bodo morali dračje in pri- zibral cel bataljon'. V njegovem se- in prijetnem spanju ob tabornih lanskega leta ie bil predsednik od- Fantje in dekleta se z vzkliki spod- ciil. Seveda je delo in življenje v praviti program. V soboto zvečer stavu je bila tudi četa bivših bor- ognjih hitro minila ... bora za elektrifikacijo, potem pa buiajo. Dušan med delom liže ti- lokalni akciji drugačno kot na pa se bodo nasmejati in naplesali, cev in aktivistov iz Loškega poto- Po končanem kosilu, ki so ga pri- je prepustil delo novemu vodstvu, ziko. Cez nekaj časa jo vzame iz ust zvezni, vendar lahko tudi tu dose- Kasno popoldne je deževalo, ki ie uspešno zaključilo delo. in jo zapiči poleg sebe v zemljo žemo ze’° lepe U3Pche • • ■ v briga- okrog pol osmih pa sem gledal Vaščani Podplanine izrekajo Toda takoj pridete vanjo od vseh bom ostal tudi prihodnji mesec.« udarno četo, ko se je pojoč vračala tovariš Žnidaršič iz Hrvatisko. na Milanov vrh. Na tem javno zahvalo tudi GbLO in vsem, strani kepe prsti, tako da jo mora »Janez, meter!« Glas prihaja ne- z dela. Obljubili so da bodo delali kraju je bilo veliko partizansko ki so pomagali na ta ali drugi na- zopet dati v usta. kie iz globine. Janez stopi tja in popoldne im napravili, kar so skle- Ob treh popoldne je bilo na zborovanje, ki se ga ie udeležilo ve- čin. da je tudi v tej oddaljeni vasi Na koncu vrste stoji fotograf in zmeri »170 centimetrov. Dovolj niti, zato jim tega niti dež ni pre- zbomem mestu na Hribu zbrano liho ljudi iz hrvaške in slovenske zasvetila elektrika. čaka primernega trenutka "da bi Stoboko je. Sedaj kopljite vsi do te prečil... Tisti večer ie bilo precej Prebivalcem te znane partizan- jjh stikal. Oblaki prekrivajo sonce Robine. Pa pazite, da kdo koga ne brigadirjev pohvaljenih ... ka pod vodstvom rezervnega kape- pravili partizanski kuharji, je od-tana Cirila Rusa. Komandant bata- šla kolona avtomobilov v sosednjo ljona je bil Loža. okrog 100 bivših partizanov in dve strani. Tako so prebivalci obmejnih bivši borki. Bataljon je odšel v področij iz Slovenije in Hrvatske ske vasice želimo, da bi elektrika, zato mora čakati precej časa. Konč. mahne s krampom!« -vec znano partizansko vas Travnik. Na skupno proslaviti Dan borcev, čelu bataljona sta igrala dva bar- Četa iz Loškega potoka je odšla dela, prinesla napredek monikaša, imeli so tri prapore, z avtomobilom preko Čabra proti Razlegala se je partizanska pesem. Loškemu potoku. Povsod, koder so Prebivalci Travnika so biti veseli potovali, so plapolale zastave. Na obiska bivših partizanov ... ie Plod njihovega prizadevnega no -se sonce le prikaže in Jože lah-v vas. ko napravi nekaj posnetkov ... Z zadnji skupini se šalijo. Briga-IZ DOLA dir iz Ribnice verjetno pripoveduje V Dolu pri Predgradu tabori šale, šale o Ribničanih,, kakršne Zdravstveni dom v Loškem potoku ljali bivše partizane in partizanke spregovoril še nekaj besed o tem, liane. Vreme je sicer nekoliko neugodno. vendar izrabijo vsak trenutek za kooanje in sončenje. Hribu se je četa razšla. Pred tem večja skupina otrok iz kočevske zna samo on. Približam se jim, Ko sem se prejšnji teden mudil in kako potreben je zdravstveni Zabrneli so avtomobili in odpe- pa je predsednik ZB Filip Pajnič občine. Precej otrok ie t.udi Iz Ljub- vendar ujamem le zadnji del zgod- v Loškem potoku, sem si med dru- dom v Loškem potoku, dokazuje že be o volu. k: so ga Ribničani ho- eim tudi ogledal zdravstveni dom. samo dejstvo, da so prebivalci do- teli utopiti. Ko so ga spravili pod Velika, lepa stavba ie že dolgo ča- slej prispevati okrog štiri milijone vodno gladino, je voda, ki jo je sa pod streho, če pa bodo uspeti dinarjev!... požiral, klokotala: »Bk, bk, bk. bk.« zbrati dovolj denarja, bo delno V domu bosta tudi dva stanova-Mučitelji so mislili, 'da jih vol uporabna že letos. nia. za medicinsko sestro in zdrav- zmerla z biki. pa so ga potopiti še Zvedel sem, da so vsa inštala- nika. Že to jasen bodo dobili medi-globlje. »In potem?« vpraša nekdo cijska dela že gotova (voda in elek- tinsko sestro-domačinko. Tako ne »Ne vem. menda je utonil.« ' trika), opraviti je treba še nekaj bo treba ljudem hoditi za vsako »O Petru Anžlovarju. komandir- mizarskih in zidarskih del". Nekaj malenkost k zdravniku v oddaljene iu druge čete, brigadirji že zlagajo OPOMBA UREDNIŠTVA V prihodnji številki bomo objavili daljše pismo o taborjenju. »JELKA« v Portorožu proti Bloški planoti in še naprej da naj se Potočani pripravijo na do Loža. Vso pot je odmevala par- proslavo krajevnega praznika, ki tizainska pesem. V Ložu je bil zbor ga slave 31. julija v spomin krvavih bataljona. Odrejeni so bili dežurni, dogodkov na ta dan pred 18. leti v potem pa so bili seznanjeni s smer- Travniku. jo potovanja. Bataljon je potem S. F. odšel po Loški dolini. Spotoma so pred spomenikom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja počastili njihov spomin. V Starem trgu jih W J J_j JajJC^JTX" V JT OflOJTOZ* U, pesmi,« mi pravi Janez mimogre- je pričakalo veliko ljudi, posebno de. Peter srdito izmotava zemljo, mladine. Po krajšem premoru so Na prijaznem griču nad Porto- tirane zgradbe še nova manjša po- Včasih stopi ob vrsti in pogleda, če odšli proti vasi Pudob. Tudi tu jih rožem ob istrski obali se beli »Po- čitniška stavba, kjer je že prosto- »njegovi« brigadirji dobro delajo, je pričakalo veliko ljudi. Med nji- čitniški dom Jelka«, ki že drugo ra za cca 70 ljudi. »Moia četa ie najboljša,« pravi, mi ie bil tudi ameriški Slovenec leto sprejema pod svoj krov goste Vsako nedeljo je redna avtobus- »Prvi teden smo že bili udarni... Pallkič. Izjavil je. da so tudi v iz Kočevja. Že v začetku junija so na zveza z Kočevjem. Avtobus ko- Veš sestavili smo dve četi, ki med Ameriki vedeli, kaj se je dogajalo prišli prvi gostje, da tukaj preživijo čevskega avtoparka pripelje nove seboj tekmujeta. Pri tem. kdo bo med drugo svetovno vojno v Jugo- svoj letni dopust, se odpočijejo, ko- počitniške kandidate iz Kočevja, boljši, upoštevamo delo na trasi, slaviii. pijejo in naužijejo sonca ob naši zvečer pa se odpeljejo oni, ki. se čistočo v šoli in sobah, disciplino Potem so se odpeljali v Babno sončni in idilični obali Slovenskega vračajo z dopusta nazaj v Kočevje. in drugo...« polje. Kakor v ostalih krajih, so Primorja. Počitniški dom. ki je Ob ustanovitvi počitniškega doma SMRT yAvrnisjpr’ a r -iti v\ jim tudi v tej vasi pripravili va- enakovreden penzionu, nudi »počit- nad Portorožem, so pokazati ko- J ’ ščani lep sprejem. Obiskali in po- ničarjem« prijetno bivališče — so- čevski ustanovitelji dosti dobre vo- v ponedeljek, na praznik Dneva častili so spomin pred spomenikom be so sodobno in higienično ureje- lje za ureditev prijetnega penziona 'borcev, smo spremili k zadnjemu 79 padlih borcev. Bilo je zelo lepo. ne. Razgled je lep. daleč naokrog ki nudi vsem, ki uživajo njegovo Počitku zavednega gasilca, člana Odmevala je pesem in vzkliki Titu na portoroški zaliv in soline v gostoljubje, prav prijeten oddih in Zveze borcev in ostalih organizacij in Partiji ozadju ter na starodavno piransko počitniško razpoloženje. tovariša Jožeta Arka iz Sodražice. .................................. ............................... " a. P. Umrl je takorekoč pri delu. zadet ZATIRAJMO KOLORADARJA! — BILI SO NA PROSLAVI SffiSKBFlSRt aktivni trdnjavo. Kuhinja je v pritličnih .prostorih in nudi okusno in izdat- IBS! HIŠI m iPtli koxme msveto1 in *ugo Itotm ie Dnevna oskrba v domu je kaj niz- 'bel. Skupaj so potovali člani ZB spremstvu na njegovi poti, saj so---- - na^mmniriščih žeto veliko kolo- ka — 300din — regres krijejo sin- iz Kužlja, Fare in Banja loke nokoinega spremili polog gasilcev ravajo UTediiti okrog stavbe lep Lahko torej zapišemo da bo no-S Npkatere niive sr, dikalne podružnice odn. ustanove, V Starem logu so prisostvovati tudi člani ostalih organizacij, šte- park. Za to .bo potrebnih približno vi zdravstveni dom za Loški potok Swln rd* V imnkami tega predvsem ObLO. proslavi, potem pa so se napotili vilni prijatelji in znanci. Vsi ga se milijon dinarjev. • Ker pa jim pomenil k® uspeh. Potočanom zeh- NpkaLri kmetk. uniču- Penzion ima tudi svojo manjšo na pokopališče, kjer ie bil odkrit bomo težko pogrešali. Naj mu bo primanjkuje sredstev, bodo organi- mo. da bi bil dom res dograjen ze dnloi L tIp ekonomijo (ki jo urejujeta uprav- spomenik 74 borcem in talcem, ki lahka domača zemljica. zirali mladinsko akcijo. Brigada, ki letos ..._ tjpk^tpri kmrfnvalpi imaio uiora- nik in njegova žena), ki delno krije so tu pokopani. Svojci padlih so _ naj bi delala nekaj dni, bo štela Nekateri kmetoval i 1 ^ ne potrebe povrtnine in daje zelenja- položiti vence in cvetje pred spo- vo, grozdje in drugo sadje, pa tudi menik. Proslava v Starem logu bo Po vseh i zgled ih bo zdravstveni dom v Loškem potoku že letos pričel služiti svojemu namenu oken in vrat je že vzidanih, ostala kraje, kasneje pa bodo dobili tudi pa bodo vzidali v kratkem. Precej stalnega zdravnika. Na ta način se sredstev 'bo potrebnih tudi za ure- bo zdravstvena služba v Loškem ditev Pkolice doma. Potočani name- potoku zelo izboljšala. vičen strah, da čez nekaj bodo mogli več saditi krompirja, KZ KARLO VICA SE JE ZDRUŽILA ker je vsako leto več te zalege in okusno vino. vsem udeležencem ostala v traj- okrog 30 mladink in mladincev, pomagali pa ji bodo tudi. starejši pre- °»UmizeSepSkrbtiriaTo "cianiT'iz Kolpske doline se POZOR! „ ..... , . . „ , . . v,. , , 6. julija je odšel v gozd za Stare Kmetuski zadrugi iz Karlovice in bivala. ... - cerkvi in Franc Or, »cm i» stare Velikih Lašč sta se pred kratkim Razen tega bo treba še zastekli ti *br^en°r" J »tore združili. To so skleniti na zadnjem okna. položiti pode in prepleskati_. . . . . vsako leto se manj skrbi za usoeš-no zatiranje. Mislim, da je zadruga dolžna poskrbeti za uničevanje koloradskega hrošča vsaj na njivah, na katerih kmetje pogodbeno so- __________... delujejo z zadrugo. Prav tako bi torož, pa tudi Piran ni daleč. j bilo potrebno, da bi prevzela za- Dom je bil adaptiran lansko leto. ^ -n uomuv. ščiitno službo na vsem območju. Finančno so prispevali kolektivi s Skrb za zatiranje škodljivcev ne svojimi ustanovami mnogo pa so n^G^adi izgubil ma.le" pTav^šebno" pa bTnova, verjetoo" dbbiii od občini* n*al ZAHVALA more biti prepuščena dobri volu tudi s° ‘ z ., .vemdnin od žepno uro Poštenega najditelja gospodarsko močnejša zadruga, lah- od Okrajnega zavoda za socialno Kolektiv kmetijske uprave Cviš- Dosamezmkov. temveč nai bo skrb lom, kane počen, loizgradn.jo od- “non^imtfe^ioprotina- ko veliko več prispevala pri raz- zavarovanje, milijon dinarjev pa lerji se najlepše zahvaljuje vsem čitf jrtSainŽman™eV' Sffih ^m°namenten za Siniše štev.lo gradi vrne. Peterlin Alojz, Velike voiu kmetijstva, predvsem pa živi- bodo s prostovoHnim delom prispe- požrtvovalna pridelkov. ssswfs ssnsr -as s« zs*ssr srwrrs k* »•**.<•* *jsx ..~...-SSsaS --------bi'laP združitev potrebna, koristila trefoujejo pa še približno 10 miti- zem- Stara cerkev. IZGUBLJENO pa bo prav gotovo obema zadruga- ionov dinarjev. Del sredstev bodo 3. julija sem na Grmadi izgubil ma. še prav posebno pa bo nova, verjetno dobili od občine, nekaj poljskih dom namenjen za manjše gostov, letos je zrasla zraven adap- Lašče. noreje, v teh krajih. vati še sami. Kolikšno zanimanje delo pri gašenju požara. ZLOČINCI 6 posebne vrste Tretji osnutek te vrste je bil napravljen v izrednih prilikah. Povabil sem namreč taboriščnega zdravnika SS-ovca za pričo, kar sem dotlej poskušal sam. Poskus je bil napravljen brez kisika na ustrezni višini 10.300 metrov. Bil je to 37-letni Zid, dobre telesne rasti. Po 30 minutah je zapornik spet začel dihati, 4 minute pozneje pa se je začel znojiti in povesil glava Po 5 minutah so se pojavili krči, med 6. in 7. minuto se je dihanje pojačalo, človek je izgubil zavest. Med 11. in 13. minuto se je dihanje skrčilo na 3 vdihe v minuti in ie tačas tudi popolnoma prenehalo. Medtem je človek močno pomodril in dobil pene na usta. V presledkih po 5 minut so bili napravljeni elektrokardiografski diagrami v treh sekcijah. Potem ko je prenehalo dihanje, so bili ti podatki zapisovani vse dotlej, dokler srce ni prenehalo delovati. Pol ure nato, ko ie prenehalo tudi dihanje, smo truplo raztelesili. Posmrtno poročilo. Ko je bil odprt prsni koš, smo ugotoviti da je srčna mrena razširjena (pericardial tamponade).. . Uro potem, ko je prenehalo dihanje, smo pregledali možgane, hrbtenica je bila popolnoma strta... Možgani so kazali široko subarachnoidno ademo. V možganskih arterijah ie bilo najdeno dosti zraka. Poleg tega je bilo veliko število zračnih embolizmov najdenih v srcu m jetrih. Izdelani so anatomski preparati, da bi bili na voljo za moja kasnejša proučevanja. Kolikor vem, je opisani primer prvi te vrste opazovan na človeku. Opisano delovanje je znanstveno zanimivo, saj sem lahko pisal podatke s pomočjo elektrokardiografa, vse do konca. Poskuse nadaljujemo 'v širši obliki. Ko dosežemo nove rezultate, Vam pošljem novo poročilo. dr. Rascher Trinajstega aprila 1942 je dobil dr. Rascher tale odgovor: Poročniku SS Rascherju, M. D. Z Vašim poročilom z dne 5. aprila 1942 je bil danes seznanjen državni voditelj SS. Njega močno zanimajo poskusi, o katerih ga je takoj obvestil podpolkovnik SS Sievers. Želim Vam nadaljnjih uspehov v novih poskusih. Prisrčne pozdrave tudi Vaši dragi ženi. Heil Hitler! Vaš R. Brandt, major SS. Drugo pismo, datirano 16. aprila 1942, pravi med drugim: »Poskus, opisan v poročilu 4. aprila, je bil ponovljen najmanj 4-krat vsakokrat z istim uspehom. Potem, ko je zapornik Wagner prenehal dihati, sem ga osvestil tako, da sem povečal pritisk. Ker je bil ta poskusni človek določen za poskus do konca in ker drugo proučevanje ni obljubljalo ■ novih rezultatov in zato, ker ta čas še nisem dobil Vašega pisma, sem napravil nov poskus z Wagner jem, ki pa je pri tem umrl. Grafikoni elektrokardiografa so bili v tem primeru spet nenavadni.« Pismo je dr. RaiScher končal s temi besedami: »Moj dragi državni voditelj, naj Vas na koncu prepričam, da ima Vaše veliko zan rnanje za te raziskave globok vpil v na našo energijo in raziskovalno iznajdljivost.« Ubijanje poskusnih oseb, opisano v teh poročilih, ni bilo edino. Sodelovalec dr. Rascherja dr. Romberg je, ko je prisegel, izjavil sodišču: >Med poskusi sem bil priča smrti treh dr. .Rascherjevih poskusnih oseb... Vem, da so -bile druge poskusne osebe ubite, medtem ko nisem bil poleg. Računam, da jih je bilo 5 ati 6.« V svojih izjavah, ki sta jih dala potem, ko sta bila zaprisežena, obtoženi Romberg in Ruff trdita, da kolikor ona vesta, ni nihče v leta stvu nikdar oviral te poskuse. To se da še posebej reči za vodilna častnika — zdravnika prof. Hippkeja in dr. Oskarja Schraderja. Dr. Ruff je končal svojo izjavo s temile besedami: »Osebno ne štejem teh poskusov za neetične, še posebno ne, ker so biti opravljeni med vojno.« Drugo tajno poročilo ie dr. Rascher poslal Heinrichu Himmlerju 11. maja 194,2. V poročilu so bile ugotovitve, kako je moč rezultate, dobljene z živalmi, koristno uporabiti na ljudeh. Poskusi z nizkim pritiskom v koncentracijskem taborišču v Dachauu so biti končani konec maja 1942. Dne 28. julija 1942 so dr. Ruff kot vodja instituta ter dr. Rascher in dr. Romberg, ki sta neposredno delala poskuse, končali svoje poročilo DVL. Poročilo je imelo naslov: »Poskusi za reševanje iz velikih višin« in je bilo označeno za »strogo zaupno«. Na 24, s strojem napisanih straneh, je izneseno isto gradivo kot v poprejšnjih dveh Rascherjevih zaupnih poročilih. Sklep tega končnega poročila pravi: »Poskusi, ki se nanašajo na možnost reševanja, so bili opravljeni v višini 24.000 m. Brez kisikovega aparata je možno reševanje s padalom z višine 14.800 m. s kisikovim aparatom pa z višine 20.600 rit-Delovanje mraza je treba upoštevati. Kri še ni zavre.a v višini 24.100 m. Pred prisilnim skakanjem je treba vdihavati kisik. Skoku iz letala utora pomagati avtomatični letalčev sedež.« , Resnično sliko dogajanj v poskusnem laboratoriju v Dachauu v tem času je dala priča Walter Neff. Tega poprejšnjega zapornika m poznejšega civilnega uslužbenca je. poveljstvo taborišča določilo za pomočnika Rascherju in Rombergu. Neff je izjavil, da je bilo uporabljenih pri poskusih 180 do 200 obsojencev. V to število so bili vključeni vsi narodi, ki so bili v taborišču. Največ je bito Rusov, Poljakov, Nemcev in Zidov. Na vpraša-nje, koiiko je bilo vmes prostovoljcev, je odgovoril: »Morda deset«. Od'vseh zapornikov, na katerih so bili napravljeni poskusi, je bil Ujeden izločen, »ker je imel večjo številko in pripravljen za poskus ou prisotnosti državnega voditelja.« Ta zapornik po imenu Sobotta, »je'bi kasneje prestavljen v skupino Dirlevvan-ger«. Neff je dejal, da .ie bil »skupina Dirlewanger SS odred, ki je opravljal posebne vaje in un posebne naloge... Za zapornike... je bilo to najhuje, kar jih J lahko doletelo.« Na vprašanje, koliko zapornikov je izgubilo življenje pri teh V° skusjh z nizkim pritiskom, je priča Neff izjavil: »V času poskusov bilo ubitih 70 do 80 oseb.