km I Din mečeta«, te m »prejem« Ust t npr«»i, naročnina 4 Din, na dom is Ei poiti dostavlja« t S Din. • Celoletna naročnina j« 90 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene fau«-ratom p« dogovore !>OJSETiEEJSKJ VENEC Uredništvo: Kopitarjeva uL it 6/1II. Telefon št 4001. 40-02, 40-03, 40-04 in 40-05. List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Poštni ček. račun. Ljubljana 16.650 Teielon štev. 4001. Minister Krek kliče mladino Veličastne mladinske prireditve po vsej Sloveniji Na Viča Govor ministra dr. Kreka Ljubljana, 12. junija. Vič, do nedavno šc samostojna občina, sedaj pa sestavni del Ljubljane, je imel danes svoj veliki dan: praznoval je 35 letnico svojega Prosvetnega društva in 30 letnico bbstoja župnije, hkrati pa tudi več obletnic obstoja posameznih društev, ki so bila skoraj vsa ustanovljena tedaj, ko je bila osnovana župnija. V znamenje proslave teh jubilejev Viča jc bil prirejen prosvetni teden, ki se jc pričel prejšnjo nedeljo, danes pa zaključil z veličastnim prosvetnim taborom in telovadnim nastopm. Razstavo v Društvenem domu emo že omenili ob njenem začetku. Sobotna proslava V soboto zvečer je bila cerkvena proslava 30 letnice obstoja župnije. Vse hiše na Viču so bile slavnostno razsvetljene — razen sokolskega doma. Po cerkvenih svečanostih se je po Viču razvila veličastna procesija z baklami. Godba Vič-Glince in pevski krožek Prosvetnega društva sta priredila gosp. župniku p. Teodoru Tavčarju podoknico, za katero sc je gospod župnik ginjen zahvaljeval ter bodril viške prosvetarje, naj vztrajajo pri dosedanjem delu in stremljenju. Veličasten sprevod skozi mesto počastiti ob njegovi obletnici tudi ljubljanska in okolišča Prosvetna društva, fantovski in dekliški odseki. Davi so sc zbirali člani teh društev pri Vzajemni zavarovalnici, nato pa so v mogočnem, prav impozantnem sprevodu odkorakali skozi sredino mesta na Tržaško cesto in po tej do milarne, kjer jih je že pričakovala skoraj enako močna skupina Vičanov, Dobrovcev, Horjujccv in drugih okoličanov, ki so tudi prihiteli na viški prosvetni tabor. Obe skupini sta se nato strnili v mogočen sprevod, ki jc odkorakal skozi Rožno dolino in nato mimo spomenika kralja Aleksandra nazaj na Vič. Sprevod so začeli fantje v narodnih nošah in na konjih z dvema državnima zastavama, sledili sta 6alezijan-ska godba z Rakovnika in godba Vič-Glince, nato impozanten oddelek 200 slovenskih fantov v krojih ter okoli 400 slovenskih deklet, mladcev in nara-ščajnic prav tako v krojih, velika skupina mladine brez krojev, veličastna skupina narodnih noš, ki jih je bilo okoli 150, skupina voz z narodnimi nošami, člani ljubljanskih in okoliških prosvetnih društev ter zelo močna skupina kolesark in kolesarjev. Koder sc je sprevod pomikal, tako v Ljubljani kakor tudi na Viču, povsod so ga pozdravljali možje in žene v gostem špalirju, Prihod ministra Kreka Še pred napovedano uro je prispel na Vič minister dr. Miha Krek v spremstvu glavnega urednika »Slovenca« dr. Ahčina in predsednika pripravljalnega odbora za mednarodni mladinski tabor g. Hvaleta. Minister dr. Krek je prisostvoval mimohodu navdušene mladine, narodnih noš in katoliških prosvetarjev pred kraljevim spomenikom na Viču. Množica v sprevodu in špalirju je ves ča6 navdušeno vzklikal kralju Petru in knezu Pavlu, kraljevi v!adi, slovenskima voditeljema dr. Korošcu in dr. Kreku, banu dr. Natlačenu, slovenskim fantom in slovenskim dekletom ter katoliški prosveti. Vse hiše na Viču so bile okrašene z zastavami, razen dveh, namreč Sokolskega doma in pa hiše g. Marinčiča. Ob vhodu na Vič so bili postavljeni visoki mlaji, še lepši pa so bili na trgu pred cerkvijo. Imponiral je ogromen mlaj, kakršnega težko vidimo celo v krajih, kjer je več le6a kakor na Viču. Ministra dr. Kreka je pozdravil v imenu viške-ga Katoliškega prosvet. društva predsednik gospod Viktor Kozamernik. Minister dr. Krek je bil deležen burnih ovacij s strani večtisočglavcga občinstva. Prihod škofa dr. Rozmana Kmalu nato je prispel škof dr. Rožman, ki ga je ljudstvo prav tako prisrčno pozdravljalo. Gosp. škofa so pozdravili župnik g. Tavčar in drugi odličniki. Škof dr. Rožman je nato v spremstvu duhovščine šel v cerkev, ki pa je bila premajhna, da bi mogla sprejeli vso množico, ki je napolnila tudi prostor pred cerkvijo. Krasen cerkveni govor je imel škof dr. Rožman, ki ga je zvočnik prenašal iz cerkve tudi na prostor pred cerkvijo. Škof jc daroval nato slovesno službo božjo, ki se jc zaključila s pesmijo »Tebe Boga hvalimo«. Iz cerkvc se jc razvil nato ponovno velik sprevod na vrt društvenega doma, kjer jc bil veličasten prosvetni tabor. Prosvetni tabor Tabor je začel predsednik g. Kozamernik, ki predlagal udanostni brzojavki kralju in knezu namestniku, pozdravni brzojavki pa notranjemu ministru dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu. Minister dr. Korošec in ban dr. Natlačen sta poslala taboru prav tople pozdrave. Tabora se jc udeležilo veliko število predstavnikov državnih in cerkvenih oblasti ter zastopnikov organizacij. Z viharnimi ovacijami pozdravljen je spregovoril nato minister dr. Krek, ki je izvajal: Drevi nb 8 v frančiškanski cerkvi velik koncert Nastopijo: Zlata Gjungjenac, Aleksander Kolacio Pavel Ranžigaj in Ljubljanski kvartet Lelos je vse zajelo posebno navdušenje za našo mladino in mladinske tnbore. Okraji in okrožja veselo tekmujejo med seboj, kje bo zbor naše mladine lepši, veliča.stnejši, mopoč-nejšL V tem dnhu ste tudi na Viru posvetili velik del svojega slavja mladini in njenemu nastopu. Ni ruda. Vse polno je razlogov zato. Naši fantje in dekleta so prvič nastopili zopet lani. Novi so bili, šc krojev niso imeli. Vsi, ki s srcem visimo na njih, smo skrbeli, kako se bodo razvili, okrepili, pomnožili svoje vrste. Pa smo letos željni videti, koliko jih je, kakšni so, kako so napredovali. Mladina, otroci naši, veliki in mali, so stalen predmet naše ljubezni. Radi jih vidimo zopet in zopet, knko rastejo in se izpopolnjujejo: ko jih pogledamo, se veselimo, nn skrbi pozabimo. Kako nc bi bili srečni in veseli, ko vidimo, dn sc letos nedeljo zn nedeljo vijejo med našimi vasmi in logi nove številne krepke čete slovenskih fantov in občudujemo, kako so med našimi tratami vzcveteli gosti Šopki novih krojev slovenskih deklet. Naša mladina mobilizira. Dn. mobilizira; a njena in naša sreča jc, da nc mobilizira "a vojno, nc za sovraštvo in sovražnosti, ki so danes v modi, ne za rasna in plemenska nasprotovanja, ne za razredni boj. Ne, vse to nosi smrt, a mi mobiliziramo za življenje. Mi mobiliziramo vse najlepše in najboljše, kar imamo za življenje ljubezni krščanske. ljubezni božje in najplemenitejše žrtve križa za življenje ljubezni do bližnjega in žrtve za narod in državo. Niso in nc smejo biti naši tabori prazne parade. Resni nastopi so. Tu hočemo videti mladino, kako jc ohranila zdravje in krepost svojega duha in čustvovanja, kako je telesno čvrsta, čila in izvežbana. Na taborih polaga mladina račun o svojem delu v učilnicah in telovadnicah. Veselje naše je opravičeno sele, ko se prepričamo, da so naši dragi mladi res svoj prosti ras vestno uporabili po pravilih in dolžnostih mladinske organizacije. Za vsakega tabora moramo odnesti prepričanje, da je rod. ki prihaja, da sprejme stafetno palico življenja našega naroda v svojo robo, pošten, lep, zdrav, utrjen in Uiirjen. Bister je pozna svoj tek, močan je, zdržal bo preko pre. prek. To je spoznanje, ob knferem veselo za igra srce. Vsem dati to prepričanje, to je tvoja dolžnost, o mladina! Letos pn še posebej. Imamo poseben razlog da je vse prosvetno delo mladini posvečeno. Vsi okrajni in okrožni tabori, ki jih nedeljo za nedeljo prirejamo. so samo manjši ognji okoli velikanskega kresa, ki ho 29. junija z ljubljanskega stadiona vzplamfel v ponos in zadoščenje naši mladini, v čast in proslavo nasi vzgoji in kulturi ter v svet oznanjnl jugoslovansko moc in napredek. (Živio klici, ploskanje.) Dne 29. junija bo. knkor dosedanje priprave kažejo.'nastopilo na Stadionu v Ljubljani nad 8000 naših mladenk in mladeničev v mogočni skupni manifestaciji telesne vzgoje našega naroda. Sodelovali bodo v impozantnem številu bratje Čehi, telovadci iz Francije. Belgije, Lnksemburgn, Švice in Amerike. Stotisoci udeležencev iz Slovenije, vse Jugoslavije in tujine so že prijavili svoj prihod. Na vse strani se mladina vestno, pridno in nsnešno pripravlja. Stadion, ki so ga zgradile pridne roke naših fantov in deklet ter žrtve vse naše skupnosti, že dobiva posebno slnvnostno lice. Cilj in nnmon tabora je vreden vseh naporov. V 20 letu obstanka naše drŽave hoče slovenska mladina v javni sknpnostni manifestaciji pokazati domovini in tujini, knko neumorno dela in sc trudi za svoj dom in rorosIavili jubilej svojega društva ter dokumentirali svojo slovensko in katoliško zavest. Telovadni nastop Na telovadišče, ki je bilo na Pavličevem vrtu. se je kar valilo ljudi. Brez pretiravanja lahko rečemo, da jih je bilo nad 5500. Nastopilo je nad 600 telovadcev: članov, članic in naraščaja obojega spola. Ielo-vadili so odlično, posebno nekateri mladi so se postavili. Gledalci so burno ploskali, nehati pa niso mogli, ko je prikorakala izbrana vrsta članov z Varškom in Kermavnerjem na čelu. Da so se ti telovadci na orodju postavili, je že samo ob sebi umevno. Zaključile so nastop članice v narodnih nošah z veselim rajanjem. Nazadnje se je predsednik barjanskega okrožja g. Berlot zahvalil članom in članicam ter ostalemu naraščaju. Rekel je, da je današnja prireditev trojnega pomena: 1. Zadostiti nalogi, ki nam |o nalaga 2. Nekaka predpriprava za mladinski tabor na stadionu. 3. Da na zunaj pokažemo, da nas tohkoletno spanje ni omrtvičilo, ampak nam vlilo novih moči. Sledila je prava domača slovenska zabava. Vse klopi so bile zasedene. Proti koncu je začelo deževati, a vse je bilo veselo, da je dež vsaj toliko časa prizanašal. V Novem mesta Novo mesto, 12. junija. V lejio starodavno mesto ob Krki, ki ponosno nosi ime dolenjske prestolice. je dihnil osvežujoči soj mladine. Če si ga prej ni, si ga je danes osvojila. Od vseh strani Dolenjsko je prišla, vsa zagoroia od dela na soncu, vsa nasmejana od notranjega miru, vsa odločna za veliko delo, ki se ga jo oprijela. I/opo je bilo lo dni v Novem mostu. Človek ima vtis, kakor da bi naša dežela dobivala mlajši obraz, ker je njena mladina stopila v prve vrste. Mlajši obraz in krepko krščansko dušo, ki jo preveva tudi plamen rodoljubne ljubezni. Dolgo so oni, ki so lo prireditev skrbno in z velikim trudom pripravljali, vabili na udeležijo. Povsod so se bleščali lelaki, ki so klicali mladino v zbor na njen veliki tabor. Žal so neki neodgovorni fakini večkrat pokazali svojo srčno viteško kulturo s tem, da so letake naše mladine trgali. Prav tako. Slovenska mladina pojde naprej mimo njih. Naj ostanejo v svojih zakotjih kot turoben spomin na dobo našega ponižanja. Novomeška prireditev so je delila v Iri |>o-glavja, od katerih jo vsako bilo nad vso pričakovanje jm)|X)Iiio. Na predvečer je bila sijajno usjre-la akademija, v nedeljo jo bil labor. na katerem so zavalovile tisočero množice okrog križa in državne zastave, [»poldne pa jc bila javna telovadba naSih mladih kot priprava na ljubljanski mednarodni tabor. Akademija Akademije, koi je bila v soboto zvečer v Prosvetnem domu. Novo mesto prav gotovo še nikoli ni videlo. Počastilo jo je z obiskom vse, kar šteje Novo mesto najliolj odličnega od najvišjih vrhov civilnih in cerkvenih oblasti do Širokih plasti probujajočega se meščanstva. Akademija je_ bila revija mladine vseh odsekov. Ob igranju državne himne so se predstavili lantje v svojih živopisnih oblekah in dekleta v svojih ljubkih valujočih kriv jih okrog svoje zastave. Najprej so nastopili mladci, ki so svojo vlogo častno rešili. V ličnih belih oblekah z modrim juisom so jioleiii zarajale mladenke ob petju slovenske himne v toplem objemu domovinskih čustev. Sledil je nastop brata .laneša. ki je presenetil najliolj razvajene glodalce s svojo čudovito elegantno brzino in dovršenostjo.Potem so nastopile članice dekliškega kroika ir. Seilt Petra jiri Novem mestu, in je bil njihov nastop jasen dokaz, kako glolniko je jiosegla misel mladinskega prejioroda v podeželje iu kako je našla navdušen odziv med širokimi plastmi našega kmečkega ljiulstva. Tem dekletom vse priznanje! Sledilo so vaje na bradlji. Domačina brata Pavlič in Klemencič sta pokazala lepe točke. Nastopili so tudi slovenski olimpijski fantje, ki so nesli našo slavo |x> širnem svetu in jo^ |>oklonili naši organizaciji slovenskih fantov. Občinstvo se jih ni moglo nagledati in jim nikoli dosti ploskali. Po govoru prof. Rakovca so nasto|»li naši najmlajši z micno »Železnico« in ne vemo, kaj bi liolj pohvalili, ali otroke, ki so igrali ali njih učitelje, ki so jih pripravljali. Višek akademije je bil prizor skupinskih vaj devetorice fantov. Nadaljnji prizor jo bil stolp zgrajen iz iivih teles, na katerem stoji budni stražar domovine z vihrajoč® državno zastavo v rokah. Potem so lopet za-rajala naša dekleta in so donelo narodne pesmi. Dekleta so pokazala, da se našemu narodu ni treba bati, dokler liodo naše matere rodile in vzgajale takšun dekleta. Na koncu se jo |ioknzal zopet brat Pavliii z »Mramornim kijioin« in zopet so nastopili oliinpijci, nakar je dvorana poprijela himno slovenskih fantov, ki jo osvajajoče, povclju-joče odmevala ven v jioziio, toplo |>olelno noč. Javni zbor Današnji talior je bil zo|>et svojstveno veličasten. Domačini in gostje so se zjutraj zbrali na kolodvoru v Kandiji, od kodor se jo začel pomikati sprevod skozi Novo mesto do kapiteljske cerkve, kjer je bila lioija služba. Na čelu sprevoda je jezdilo 12 fantov z dvema ogromnima zastavama. Sledilo jim jo 10« kolesarjev na s cvetjem okrašenih kolesih. Nalo je prišk> 12 ženskih narodnih noš, za njimi je stopala godba fantov iz šent Jerneja, za katero je sla domača zastava. Za zastavo je korakalo vodstvo, nato 23 četveroslojiov fantov v krojih, 14 četvorostojiov deklet v krojih, 15 četvorostojiov mladcev v krojih, 17 četvorostojiov mladenk v krojih, 30 četveroslojiov fantov v navadni obleki in "24 četvorostojiov deklet v navadnih oblekah. Za njimi nepregledne vrsto prijateljev mladine. Sprevod jo Sel skozi gost špaiir občinstva, ki jo nnvdušono vzklikalo. Naša mladina je jx>kazalu, da je v Novem mestu doma. Navdušeno jo tudi ona vzklikala vladarju, vladi, voditelju dr. Korošcu, Jugoslaviji, množice j>a so odgovarjalo. Novomeščani ho dano« prvič videli našo mladino v krojih. Fantje vi napravili dostojanstven vtis mladine, ki nima strahu, dekleta pa so pokazala svojo |>rirodno eleganco, ki jo dajo loj>o življenje po našem podeie-lju. V svojih krasnih belopisanih krojiti z modrimi vihrajoči m i jdaščki so bile zares nasmejan: cvet našega ljudstva. Tudi iz. njihovih oči jo žarela zavest, da jih ni strah. Tisli časi so daleč za nami. Naša mladina je v Sloveniji doma. Ona ji daje njen lepi obraz. Kdor ni z njo, lega narod ne pozna. Sv. mašo je daroval mil. g. prosi. Čer in, ki je mladini krasno govoril na srce v idealih, ki naj jih prevzamejo od slarih rodov in nesejo naprej jjoznim rodovom. G. j>rošl se jo izkazal za imoga najboljših govornikov za našo mladino. Po službi lx)žji jo bil javni shod na Irgu |ired Prosvetnim domom. Začel ga jo prof. Rakove«-, ki je prečital — navdušeno pozdravljen in odobravali — brzojavne [»zdrave kralju, knezu namestniku in voditelju dr. Korošcu. Za njim jo ognjevito in osvajalno govoril g. Sinersn. ki mu jo sledil g. prof. Rajuk. Tabor, ki so so ga udeležili zopet vsi najvišji odličniki in okrog 3200 občinstva, je zaključil govor o jiolrebi narodno obrambnega dela, nakar jo sledila himna slovenskih fantov, ki jc osvajajoče odmevala j>o dolenjski prestolici. Bog živi! Popoldanski nastop Popoldanski nastop jc prekosil vsa pričakovanja. Od blizu in daleč se je zbralo 2000 gledalcev. Na tribuni so bili zbrani zastopniki oblastev. Prireditev se je začela ob igranju državne himne, nakar je pri teklo na telovadišče 80 naraščajnikov, ki so dobro izvajali proste vaje. Za njimi so nastopile članice, ki so med petjem himne »Povsod Boga« izvajale simbolične slike. Posebno je ugajala zadnja slika, ko so se stranske vrste priklopile srednji vrsti, ki je predstavljala »Molitev dekleta«. Sledilo je 70 mladenk, ki so predstavljale v svojih domačih oblekah livado, posejano s cvetjem. Za njimi so nastopili telovadci, isti. kakor na akademiji. Sledilo je dekliško rajanje. Potem so izvajali skupinske vaje kakor pri akademiji. Za njimi so prišli nastopi večjega obsega, predvsem nastop članic in članov. Članic je bilo 110. Nastop članov jc bil strumen. Končna točka je bila impozantna revija vseh sodelujočih, ki jih je bilo okrog 500. Nastop so zaključili s fantovsko himno. V Zireh Ziri, 12. juni|R. Škofjeloško fantovsko okrožje je danes priredilo v Zireh mladinski tabor k telovadnim nastopom, ki jc zbral vso mladino od Škofje Loke za mejo do Logatca. Žiri so bile z majhnimi izjemami okrašene r zastavami, ob cestah in na križiščih pa so stali m!a;i, da jc vas za danes dobila praznično lice. Že v prvih dopoldanskih urah so se začele z vseh strani: iz Škofje Loke, Poljan, Vrhnike, Logatca, Rovt, celo iz Sele in Železnikov zgrinjati v vas množice navdušene mladine na kolesih, vozovih in okrašenih avtobusih. Ob pol 9 se je vsa množica uredila v sprevod, ki je z Dobra-čeve med sviranjem logaške in selške godbe krenil skozi vas in potem v cerkev, kjer je kanonik in stolni župnik iz Ljubljane dr. Klinar imel sv. mašo s pridigo. Ko so se množice valile v cerkev, je organist in komponist Jobst na orglah spremljal to zbiranje, da so pele, kakor samo žirovske orgle pojo pod njegovo roko. Prostorna cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena, zadnji deli sprevoda pa niti notri niso mogli. Med mašo je bilo krasno ljudsko petje s spremljevanjem orgel, da je bil pogled na cerkev, polno same mladine, fantov in deklet in obojega naraščaja, ki jc vsa odmevala v zbranem petju, zares lep in spodbuden. Po maši je bilo pred cerkvijo ljudsko zborovanje, na katerem je govoril urednik »Slovencadlija, ki je z močno besedo o slovenski in katoliški skupnosti obvladal ves prostor in množico, ki ga jc napolnila. Po njegovem govoru se je predsednik prosvetnega društva v Žireh, ki je ob tej priliki praznovalo 30 letnico svojega plodovitega delovanja, spomnil pokrovitelja mednarodnega tabora v Ljubljani Nj. Vel. kralja, kar je vsa množica burno pozdravila. Prav tako je s ponosom omenil vse štiri člane vlade, ki so prevzeli mesta v častnem predsedstvu tega tabora, kar je množica spet navdušeno pozdravila. Po zborovanju so člani odšli v sprevodu z obema godbama na telovadišče na Dobračevi, kjer so imeli kosilo in zadnje priprave za popoldanski telovadni nastop. V sprevodu je bilo zlasti opaziti voz z najstarejšimi odborniki žirov-skega prosvetnega društva, že priletni možje, ki so prvi zastavili brazdo katoliškega prosvetnega dela v tem kraju. Prireditve se je ves čas udeleževal tudi okrajni načelnik iz Logatca dr. Malešič, ki so ga na zborovanju vsi r velikim veseljem pozdravili. Popoldne je bil na Dobračevi telovadni nastop, ki je potekel popolnoma zadovoljivo v V6eh točkah. Ob tem nastopu je govoril prof. .lesenovec iz Ljubljane, ki jc zlasti mlade vrste, zbran« na telovadišču, razvnel in navdušil za tega duha, ki jih druži. Tako je tudi ta del naše ožje domovine pokazal, da je že močno razgiban in v pravem, mladinskem katoliškem valovanju. V Smarinem pri Kranju Kranj, 12. junija. Kljub temu. da že davi ni vreme obetalo nič lepega, se je mladina iz Kranja in okolice že zgodaj zbirala za današnji nastop mladinskega tabora. Zbrali so se iz 12 odsekov in dekliških krožkov ter se zvrstili v pester sprevod. Na čelu so bili fantje na konjih, za katerimi je igrala godba škofjeloškega planinskega polka. Kljub temu, da je bil istočasno na Jesenicah slovenski teden in v Žireh okrožni tabor škofjeloškega okrožja, je bilo v sprevodu videti res lepo število članstva in naraščaja izključno iz kranjskega okrožja. Na lepo okrašenem telovadišču je bila najprej sv. maša, katero je daroval šmartinski župnik, duh. svetnik Sare, ki je imel krasen nagovor na mladino. Med sveto mašo je petje spremljala vojaška godba pod odličnim vodstvom kap. g. Smrekarja. Nato je bil na telovadišču mladinski tabor. Začel ga je okrožni predsednik g. Gogola Jardo, ki je pozdravil predvsem zastopnika Zveze fantovskih odsekov dr. Capudra in Peršuha ter nato predlagal udanostni brzojavki kralju in knezu-namestniku, podravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, bunu dr. Natlačenu in ljubljanskemu škofu dr. Rožinanu. Nato jo govoril dr. Capuder, ki je s svojim govorom silno navdušil našo mladino. Lep govor je imel tudi g. 1'eršuh, ki je obrazložil namen našega mladinskega gibanja med Slovenci. Pri popoldanskem nastopu jc na žalost pestrost programa zmotil dež. Vendar je naša mladina vztrajala v okrajno slabem vremenu pri izvajanju programa do konca. Ob 2 eo biile slovesne pete litanije in blagoslov. Nato se je pričel na telovadišču nastop. Nazprej je nastopilo 80 mladccv, 80 mladenk, prav lep je bil nastop naših najmlajših in zanimiv jc bil nastop članov in članic. Občinstvo jc navdušeno pozdravljalo člane, ki 60 izvajali krasne vaje na drogu, bradlji in krogih in proste *aje za leto 1938. Sledil je športni nastop. V cross-countryju na 4100 m je zmagal izmed petih tekmovalcev br. Ber-čič Jože iz Šmartna, ki je v skrajno težkih terenskih razmerah in med nalivom zmagal v času 14.55. S tem je postal okrožni prvak v cross-countryju za leto 1938. Prejel jc krasen in dragocen pokat, darilo tukajšnjega tovarnarja Schifrerja. Pri štafeti 4 krat 100 metrov pa je zmagalo moštvo fantovskega odseka Šmartno pred fantovskim odsekom Kranj z naskokom 50 metrov, V Kamnici pri Mariboru Maribor, 12. junija. Mladina vsega Slomškovega okrožja se je z vso vnemo pripravila no svečani mladinski praznik IJvod v ta praznik je bil snočnji sta-fetni tek s Slomškovega groba. Snoči ob pol 9 je stolni župnik msgr. IJraek prižgal baklo ob luči na Slomškovem grobu. Baklo jc štafeta z vso naglico prenesla v Kamn.ico, kjer ie prižgala veli.k kres. Istočasno kakor kamniški kres so zagoreli kresovi skoraj po vseh župnijah obširnega Slomškovega okrožja. Rakete so švigale v zrak in topiei so oznanjali bližajoči se praznik. , ., Nedeljsko jutro je zbralo številne mladinske vrste, ki so se zvrstilo v mogočen sprevod po mariborskih ulicah. Na čelu so bili .kolesarji ■/. državnimi zastavami, za njimi pa so korakali v krojih fantje, mladci, naraščaj in številni prijatelji naših organizacij. Mladina je navdušeno vzklikala vladarju, državi, knezu namestniku itd Konjenica se je lepo pripravila ter so bili vsi konjeniki z zastavami. Pred cerkvijo je bi slovesen sprejem. Do.šle goste jo pozdravil predsednik dom Fantovskega <«ls. Maribor se je zbral okrog lepo okrašenega oltarja pred cerkvijo. Bil je impozanten pogled na ogromno množico, ki jc prisluhnila slavnostni pridigi ravnatelja Hrastelja. Sv. mašo je daroval stolni župnik insgr. Iltnck. Med mašo je vse ljudstvo prepevalo iialiož,ne pesmi. Popoldne je bil na 1c|mi okrašenem telovadišču ob Dolinškovi drevesmei telovaden nastop. Kljub raznim prireditvam v Mariboru in okolici se je nastopa udeležila velika množica Opazili smo številno odlu-.nike. telovadni nastop sc je izvršil v splošno zadovoljstvo. 1 očka za točko se je vrstila brez odmora. Občudovan ie so vzbudile vaje na drogu. Zlasti so navdušili gledalce mladi ffočani, ki so nastopili »Mladimi vojaki«. Nastop so zaključili člani 1- lepo število jih je bilo - s prostimi vajami. Po vajah je okrožni predsednik br. Geratic razdelil diplome telovadcem. Z navdušenim ploskanjem ie občinstvo pozdravilo tekmovalce od zadnjih lahkoatletskih okrožnih tekem, ki so prejeli lep pokal in razne diplome. Po razde-Gtvi daril ic predsednik nagovoril članstvo z jedrnatim govorom, v katerem je poudaril zvestobo do vere, Cerkve, slovenske Besede in jugoslovanske države. S petjem himne slovenskih fantov sc je lep nastop, ki b t ostal v neizbrisnem spominu, končal, še pred mrakom se je množica tuzšla na svoje domove. Pri Sv. Marjeti niže Ptuja Sv. Marjeta, 12. junija. V venec lepih mladinskih prireditev, ki jih je slovenska mladina kot pripravo za veliki mednarodni mladinski tabor v Ljubljani priredila v zadnjem času, je haloška, dravskopoljska in slovenjgraška mladina s svojim današnjim telovadnim nastopom spletla lep šoptk. Doma&ini so sc pod vodstvom svojih prirediteljev vestno pripravili za to slovesnost. Vsa vas je bila ovenčana z zelenjem in cvetjem. S hiš so plapolale zastave in telovadišče je bilo lepo pripravljeno. Dopoldne ob 9 so sc zbrali fantje in dekleta v krojih in civilu z znaki, mladci in naraščajniki ter mladenke ter so nato ob pol 10 v impozantnem sprevodu in s prapori na čelu ob zvokih markov-ske godbe odkorakali v cerkev, kjer je bila cerkvena slovesnost. Domači kaplan od Sv. Marka, gospod Rojht, je na besede današnjega evangelija: »Pojdite in učite vse narode!« navezal svoj globoko zasnovani govor. Nato je domači kaplan g. Cernoga daroval sveto mašo, ki jo je nabito polna cerkev mladine in vernikov spremljala s krasnim ljudskim petjem. Popoldne se je mladina zbrala na telovadišču in odtod v sprevodu odkorakala v cerkcv k slovesnim večcrnicam ter 6e vrnila na telovadišče k popoldanskemu nastopu. Veliko telovadišče je bilo vse okrašeno in množice 60 ga napolnile ter dale mladini priznanje za njen nastop, saj je mladina to pohvalo tudi zaslužila, zlasti spričo dejstva, da šc ni dobro leto, kar so se pričeli vaditi fantje in dekleta po dvoranah in telovadnicah in se pripravljati za javne nastope, ki so po sili razmer zadnjih dc6et let morali prenehati in ki so v poletnih mesecih našemu društvenemu življenju na deželi vtisnili svoj pečat. K prvi toki sporeda so prikorakali na telovadišče vsi člani in članice, naraščajniki in mladci. Nato je povzel besedo domači župnik, konz. svetnik Šketa, ki je navduševal mladino, pozdravil odlične goste in sc ob splošnem navdušenju spomnil visokega pokrovitelja mladinskega tabora v Ljubljani, Nj. Vel. kralja Petra II., ki mu jc zbrana mladina burno vzklikala. Godba jc zaigrala državno himno. Nato so bile razdeljene častne diplome, nakar je v navdušenih programatskim besedah govoril član fantovskega odseka v Ptuju g. Prapor, Globok vtis so napravile besede o akademiku Doli-narju, ki je pred letom dni padel kot žrtev svojega prepričanja. Mladina in občinstvo sta besede mladega govornika večkrat prekinila s pritrjevanjem »n burnimi aplavzi. Vrstile so sc nato ostale točke telovadnega sporeda, katerim so glcdalci pozorno sledili in odobravali njihovo odlično izvedbo. Po zaključku eo je mladina v mraku razšla na svoje domove, Še dolgo so odmevale vesele pesmi odhajajočih Iantov in deklet, ki se bodo čez štirinajst dni spet zbrali na mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani, ki ga željno pričakujejo. V Braslovčah Braslovče, 12. junija. V soboto zvečer so po hribih Savinjske doline zažarcli kresovi, ki so oznanjali, da bo v Braslovčah praznik katoliške prosvete. Skozi Braslovče se je razvila veličastna bakluda katoliških mož, fantov in deklet. Davi so že v zgodnjih jutranjih urah prihajali v Braslovče gostje iz bližnje okolice, da manifestirajo s katoliško mladino, da pokažejo svojo vdanost slovenskemu narodu, jugoslovanski državi, vdanost pokrovitelju mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani mlademu kralju Petru in našim državnikom. Ob 8.30 se jc razvil mogočen sprevod članov in članic Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov iti velikega števila pristašev naše mladinske organizacije. -Sprevod se je ustavil pred cerkvijo, kjer je bil postavljen oltar Pred sv. mašo je vseuč. prof. dr. Luk man blagoslovil prapor Na zboro-valnem prostoru se je zbralo nad 4tX)0 ljudi. Domači župnik gosp. Ateljšek je pozdravil množice in prečital brzojavne pozdrave kralju, knezu namestniku, ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku ter banu dr. Natlačenu. Zborovalce je pozdravil braslovški župan g. Švajger, predsednik Prosvetne zveze dr. Ilohnjec pa je v lepem govoru orisal razvoj in delo prosvetnega društva v Braslovčah, ki danes tako slovesno obhaja 50 letnico svojega obstoja in neumornega prosvetnega dela. Že takrat smo Slovenci čutili potrebo po izobraževalnem društvu, še bolj pa jo čutimo danes. Trdno se združimo proti nasprotnikom, ker vnezmagana mi četa smo, brez straha in trepeta smo«. Prof. Bitenc je razložil naloge in cilje mladinske organizacije, ki boče vzgojiti dobre Slovence, t. j. dobre Jugoslovane, kot je rekel sam viteški kralj Aleksander I., dobre katoličane in novega socialno čutečega človeka. Prav lepo je govoril tudi član fantovskega odseka v Sv. Petru brat Terglan. Popoldne je bil javen telovadni nastop savinjskega okrožja fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Nastopilo je nad 1000 članov, mladcev, mladenk in na-rašSajnikov, ki so pokazali svoje zmožnosti. Popoldne je počastil nastop s svojim obiskom minister dr. Miha Kreki ki je med viharnimi ovacijami stopil na častno tribuno, kjer so ga pozdravili celjski župan Alojzij Mihelčič, okrajni načelnik Ivan Zobec in drugi odličniki. Pettisočglava množica je vzklikala ministru, ki jc odzdravljal ter bil navdušen, da vidi vedno bolj strnjene in številne vrste. Dr. Hanželič je izrazil željo, da bi mladina bila kot kres, ki sveti v temi in ki gori za narod, in da bi to navdušenje ponesla v življenje. Lep sprejem župana dr. Adlešiča Ljubljana, 12. junija. Po več kot enomesečni odsotnosti se je noooj vrnil iz Amerike ljubljanski župan g. dr. Juro Adlcšič s svojo soprogo. Ljubljansko prebivalstvo mu je ob njegovi vrnitvi priredilo navdušen sprejem v znamenje svojih simpatij zanj in za ameriške Slovence, katero jo kot predstavnik slovenskega naroda in Jugoslavije obiskal. Na kolodvoru so bili navzoči med drugimi: škof dr. Rožman, zastopnik g. bana načelnik socialnega oddelka g. Kosi, mestni podžupan dr. Ravnihar in ves občinski svet, ravnatelj izseljenskega urada g. Fink, glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, poslevodeči podpredsednik Rafaelove družbe p. Zakrajšck, predstavnik ameriških Slovencev in Slovenk, ki bivajo sedaj v Ljubljani, predstavniki stranke JRZ in mladinske JRZ. Naravnost odlična je bila udeležba mladine, ki je napolnila ves peron. Brzovlak, 6 katerim se je pripeljal g. župan, jo dospel v Ljubljano ob četrt na 8. Mladina in vsi navzoči so g. župana pozdravili z navdušenimi vzkliki: »Živel ljubljanski župan!« in z »Bog živil« nila mala bencev krasen Šopek vrlnic. in nageljev, g. županu pa je poklonila šopek nageljev deputacija ljubljanske organizacije JRZ. G. župana in gospo županjo so pozdravili nato posamezni zastopniki. Prav prisrčen je bil pozdrav g. škofa dr. Rozmana, ki je izrazil upanje, da g. županu gotovo ne bo žal velikega truda s tem potovanjem, saj je storil gotovo mnogo dobrega za ameriške Slovence in za domovino. G. župan se je zahvalil: »Najprisrčnejša Vam zahvala za pozornost, ki ste jo izkazali ob mojem sprejemu. Ta pozornost naj nc velja ineni, temveč ameriškim bratom, katere sem obiskal. To, kar sem doživel v Ameriki, se nc da popisati, to jo treba doživeti. Počaščeni pa so bili Ljubljana, Slovenija in Jugoslavija. Mestu Ljubljani, ki sem ga zastopal, so velika ameriška mesta izkazala čast in v zadnjih dnevih tudi Pariz. Ameriški Slovenci so mi izjavljali, da s telesom žive v Ante-riki, z duhom pa so še vedno v domovini. Prinašam Vam njihove pozdrave. Imel bom šo priliko, da Vam več povem o svojem obisku v Ameriki.« Po teh pozdravih so ponovno izbruhnili vzkliki g. županu. Občinstvo je napravilo gost špalir Gospej županji" je takoj "pri prihodu poklo- j ter "pozdravljalo g. župana, ki je odhajal s ko-lala Verica Korošec v imenu poštnih usluž- l lodvora Ljubosumnost rodita strašen zločin Mož zaklat ženo, hčerko in sebe — Mož in hčerka mrtva v bolnišnici zena Ljubljana, 12. junija. Danes so se po Ljubljani raznesle vesti o strašnem dejanju, ki ga je zagrešil neki Žemur v Ribnici. Lastnica mlekarne Ivanka Žumcr, stara 32 let, ki ima obrat na Miklošičevi cesti št. 9, se že dalj časa ni razumela s svojim možem. Mož je bil na ženo zelo ljubosumen, tako da je postajal zakon že neznosen ter sta se oba pripravljala na ločitev zakona. Žumcr je včeraj popoldne osameznikov in trg. organizacij iz tu- in inozemstva. Nato je prvi spregovoril ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen. Pozdravil je najprej vse udeležence, ki so si izbrali baš Ljubljano za kongresno mesto. Poudaril jo važnost trgovine v gospodarstvu in dejal, da je urejena in solidna trgovina važen faktor in bistven predpogoj uspešnega gospodarskega življenja. Trgovski stan je v izdatni meri ustvaril narodno blagostanje in s tem bistveno pripomogel k procvitu vsega našega narodnega in kulturnega življenja. Trgovski stan pa doprinaša tudi važen delež drž. financam in financam samoupra* V6eh stopenj. Zeli uspeha kongresu ter gostom, da bi se med nami dobro počutili, spoznali lepote naše zemlje in vzljubili naše ljudstvo in Slovenijo ter da bi šc prišli med nas. V imenu mestne občine ljubljanske je pozdravil goste podžupan g. dr. Vladimir Ravnihar, ki je posebej podčrtal važnost Ljubljane kot trgovskega središča. Spominjal se je dejstva, da so se v Ljubljani šolali mnogi srbski in hrvatski gospodarstveniki. Želi kongresu vidne uspehe, ki naj bodo tudi v korist ostalih stanov našega naroda. Za Centralo Industrijskih korporacij v Belgradu, Zvezo industrijcev v Ljubljani in ljubljanski velesejem je govoril g. Avgust Praprotnik, kl je izjavil pripravljenost industrije sodelovati z drugimi gospodarskimi stanovi in želi složnost med industrijo in trgovino. V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je govoril predsednik g. Ivan Jelačin, ki je orisal zgodovino trgovskih organizacij pri nas in drugod ter se izrekel za pot evolucije v našem gospodarstvu in predlagal carinsko unijo z Bolgarija Podpredsednik Društva bančnih zavodov g. Hanuš Krofta je govoril o povezanosti bank e trgovino in sodelovanju bank s trgovino. Toplo pozdravljen jc govoril predsednik bolgarske trgovske zveze g. Dimitrij Velev, ki je zlasti poudaril, da je potrebno pri delu za zbližanje med oliema narodoma in gospodarstvoma postopati načrtno in v etapah, da dosežemo svoj veliki cilj, dejansko najožje zbližanje obeh narodov. Končal je s pozdravom našemu kralju Petru II., kar so navzoči burno odobravali. Za njim je podal obširen referat o Iiolgarsko-jugoslo-vanskih trgovskih odnošajih g. dr. Glavan Šipno-venski, tajnik bolgarske trgovske zveze. Zlasti je poudaril, da so prve stike med obema narodoma gojili gospodarski ljudje. Gospodarska struktura obeh narodov jo bistven predpogoj za zbližanje. Zato naj se čimprej začno pogajanja za carinsko zvezo, kot jo Bolgari imenujejo mitnički sojuz, kaj naj bo realna podlaga za nadaljne sodelovanje. Nato je podal obširen referat o stanju in potrebah trgovine v naši državi in posebej v Sloveniji predsednik g. Stane Vidmar. Njegov referat je obsegal vse važnejše točke zahtev trgovskega stanu. Zlasti je poudaril boj trgovcev proti zadrugam, vedno težjo povezanost v zunanji trgovini, potrebo strožjega dokaza za usposobljenost v trgovini, potrebo dokaza strokovne usposobljenosti za trgovske potnike, novelizacijo obrtnega zakona v favoriziranju domače industrije, boj proti šuš-marstvu, izpremembo uredbe o kartelih, znižanje davčnih bremen, ureditev kmečkih dolgov trgov-eem, reformo zakona o pobijanju nelojalne konkurence, zakona o prisilni poravnavi izven kon-kurza itd. V imenn osrednjega predstavništva zvez trgovskih združenj je govoril g. Ncdeljko Savič, predsednik te organizacije iz Belgrada, ki je zlasti poudaril nepolitično in patriotično delo trgovskega stanu. Želel je, da se čimprej pristopi k realizaciji zahtev trgovskega stanu. Govor min. dr. Vrbaniča Po govorih in referatih je povzel, toplo pozdravljen, besedo minister trgovine in industrije g. dr. Milan Vrbanič. Uvodno je dejal, da mu je zelo prijetno, da moro prisostvovati 111. vse-državnemu trgovskemu kongresu, kakor je imel že pred dvema letoma priliko prisostvovati II. kongresu v Belgradu. Kr. vlado veseli, da trgov-tdvo odkrito pove svojo zuhtove, ki so včasih zelo ostre, toda odgovoriti mora, da so načeta vprašanja zelo velikega pomena in komplicirana, tako da se ne da nanje odgovoriti kratko in takoj. Kr. vlada upošteva interese trgovskega stanu, mora pa upoštevati tudi interese drugih stanov in delati za harmonijo vseh slojev našega naroda. Upoštevala pil bo vse stvarne in izved- Zemunska vremenska napoved: Deloma oblačno na večji zahodni polovici države in v severnih krajih, kjer se bo še bolj pooblačilo In bo deževalo. Povečini iusno v vzhodnih in južnih krajih. Tu bo nastopilo čez dan |iostopno pooblnčenje. Verjetne so ponekod tudi nevihte. ljive nasvete. Glede zakona o zadrugah je mnenja, du je ta zakon prišel po popolnoma zakoniti poti v veljavo in da so ga je treba držati, ker je zakon, bilo pa je mesto nastopiti za njegovo izpremembo v zakonodajnem telesu našo države. Aktuelno priporočilo trgovskega stanu je, da si najde v tem forumu svoje zaščitnike in branilce svojih interesov: v parlamentu in odborih, ki so delali ta zakon. Kr. vlada si želi močne vrste gospodarskih ljudi in močni trgovski stan. Kajti prepričana je, da jo trgovina najboljši posrednik med konsumenti in producenti ter to tudi upošteva v svoji gospodarski politiki. Če se danes govori, da kr. vlada ni storila tega in tega za trgovski stan, potem je potrebno vedeti, da je kr. vlada mnogo storila baš zu ta stau na drug način, kar dokazuje primer industrijskih prodajalcu. Ni šla po poti, predlagani od trgovcov, da bi jih prepovedala, ampak je povečala davčno breme teh prodajalen in podružnic ter tako pomagala trgovini. Nadalje se ne sme pozabiti, kako zelo se je izpremenil gospodarski položaj v državi. Kdor primerja stanje pred tremi leti in danes, vidi veliko izboljšanje. Nato je g. minister omenil celo vrsto indeksov, ki kažejo poživljeno gospodarsko delavnost na vseh poljih. Tudi to delo na izboljšanju gospodarstva je bilo važno delo vlade, ki je prišlo v prid trgovskemu stanu, ki more uspevati dobro Ie tedaj, če so splošni gospodarski pogoji dobri, za to pa se je ravno pobrigala vlada. Glede konkretnih ukrepov kr. vlade najavlja g. minister, da je zaključena redakcija uredbe o krošnjarstvu, ki lio izšla v 2—3 tednih in ki bo ustregla trgovstvu. Z ozirom na kritiko državnih ustanov, ki se bavijo z dirigirano trgovino, t. j. Priv. izvozne družbe in Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (za živino), jc ugotovil, da so nam take ustanove usilile razmere v zunanji trgovini, to se pravi, dirigirano gospodarstvo drugih držav. Priznava, da so te ustanove zmanjšale nekoliko dohodek trgovini, toda upoštevati je treba, da morajo te ustanove zbirati rezerve iz svojega dobička, ki ni nobena tajnost. Fonde Priv. izvozne družbe je ceniti na okoli 120 milij. din in ministrova zasluga jo v nemali meri, da je zbral te fonde, ki so potrebni za vsak primer. Ne ve se, kaj se vse lahko še pripeti v svetu v novih kampanjah in boljše je, da dočakamo drugačne razmere s polnimi blagajnami kot pu s praznimi. Težje je bilo delati pred tremi leti s praznimi blagajnami kot sedaj s polnimi. Spominja se obiska naših gospodarskih ljudi v Bolgariji, katerega se jo udeležil kot aktiven gospodarstvenik. Sprejem je bil prav bratski, toda tedaj je bilo novo razmerje med nami in Bolgari še nežna bilka, katero j« bilo treba skrbno negovati, danes po štirih letih pa lahko glede tega mirno gledamo v bodočnost. G. minister izjavlja, da bo vzel resolucije trgovskega kongresa v obravnavo v prihodnjih mesecih ter bo osebno skrbel za izpolnitev upravičenih želj trgovstva, saj je bil sam gospodarski človek. Posebej apelira na sodelovanje trgovine pri novelaciji obrtnega zakona, katerega splošni načrt je že gotov. Izjavlja, da ostane glede trgovskih odn. prisilnih organizacij po starem, vidi pa veliko stanovsko solidarnost, kateri ni treba zakonskih vezav. Zeli, da bi se vse manifestacije trgovskega stanu gibale kot doslej na dostojni višini, kar dokazuje jakost trgovskih organizacij. Za izvajanja g. ministra dr. Vrbaniča se je iskreno zuhvalil g. Stane Vidmar, izražajoč upanje, da bodo zahtevo upoštevane. Navezuje na izvajanja g. ministra ter pravi, da jc potrehuo tudi trgovskemu stanu afirmirati se v javnosti. Resolucije Nato so bito prečitane resolucije, v katerih zahteva trgovstvo izpolnitev svojih zahtev in šc posebej naroča osrednjemu predstavništvu, naj se pobriga za dosego: 1. ustanovi naj se paritetna komisija zaradi priprave predloga o socialnem zavarovanju trgovcev na splošni in prisilni podlagi. 2. Po izteku sedanje pogodbene dobe naj se veleprodaja soli prepusti prosti konkurenci. 3. Iz-prenieni naj se način plačila 2.5% splošnega poslovnega davka na drva. 4. Naj se Osrednje predstavništvo pobriga pri kr. vladi za izpolnitev želja, izraženih v resolucijah. V končni resoluciji apelira kongres na kr. vlado, da v čini krajšem roku prouči in realizira vprašanje carinske unije med Jugoslavijo in Bolgarijo. Istočasno priporoča osr. predstavništvu in osrednji bolgarski trgovski organizaciji, da ustanovita stalen odbor zaradi proučevanja aktuelnih trgovskih vprašanj in predlaganja važnejših predlogov za pravilni razvoj medsebojnih trgovskih zvez. S tem jo bil dnevni red izčrpan in se jo predsednik g. Vidmar zahvalil za udeležbo in sodelovanje ter zlasti apeliral, da se z Bolgari čimbolj zedinimo in da se vidimo na prihodnjem trgovskem kongresu v Novem Sadu. Nato je godba »Sloga' zaigrata še himno »Hej Slovani:, katero so vsi kongresisti z navdušenjem zapeli. Kosilo v čast gostom Opoldne je Zveza trgovskih združenj priredila v restavraciji Union kosilo v čast gostom, pri katerem je bil navzoč minister g. dr. Vrbanič s soprogo in pomočnik bana g. dr. Stanko Majcen s številnimi odličniki. Na kosilu je bilo izrečenih mnogo prisrčnih napitnic po gg. Vidmarju, Vclovu in Saviču. Minister dr. Vrbanic na velesejmu Danes je bilo na velesejmu živahno nedeljsko vrvenje, katerega tudi ni motila gneča v paviljonih in vročina, ki je nekoliko ponehala šele z dežjem ob 6 zvečer. Posebno veliko jc bilo obiskovalcev-trgovcev, ki so prišli na vsedržavni trgovski kongres v Liubljani in porabili to priliko za obisk velesejma. Zaradi tega so bile kupčije v vseh branšah znatne. Tudi zanimanje za žrebanje kuponov obiskovalcev velesejma, ki bo jutri zvečer, je bilo veliko. Popoldne si jc ogledal razstavne [irostore in predmete tudi minister trgovine in industrije g. dr. Milan Vrbanič, ki je prišel v spremstvu svoje gospe soproge. G. ministra so sprejeli in vodili po velesejmu funkcionarji velesejma. G. dr. Vrbanič si je podrobno ogledal cestno razstavo, nato razstavo kovinske, papirne, usnjarske, tekstilne in pohištvene industrije ter obrti. Izrazil se je o vsej prireditvi zelo pohvalno ter če stital k uspehu ter obljubil še nadalje svojo naklo' ojenost. Zvečer je g. dr. Vrbanič odpotoval z brzo. vlakom v Zagreb. JVedel/sfci spori Motorne dirke v Zagrebu Slovenec Starič prvak Jugoslavije Zagreb, 12. junija. Danes je bila tukaj prva letošnja motorna dirka v prireditvi I. hrv. motokluba v Zagrebu na lastnem dirkališču v Maksimira. Poleg najboljših hrvatskih dirkačev, kjer se je ta šport v zadnjih letih razvijal zelo uspešno, so bili povabljeni na dirko tudi slovenski dirkalci s Hermežanom Staričem Ludvikom. Skupno je tekmovalo nad 50 dirkačev v vseh kategorijah od 100 do 1200 ccm. Gledalcev se je zbralo nad 5000, Kategorija 100 ccm: Startalo je 13 tekmovalcev. Prvi je bil Mokrovič Branko od I, hrv. motokluba na DKW s 4:11 in tri petine, drugi Tomažič Slavko I. hrv. motokluba s 4:11 in štiri petine, tretji Antolič Franjo, motoklub Zagreb DKW s 4:18 in dve petini in četrti Anžur Alojzij, Hermes, Ljubljana, na DHW. Kategorija turistični motor do 1200 ccm. Startalo je 5 tekmovalcev. Prvi je bil Likar Edvard, I. hrv. motoklub, na Arielu, 3:27 ena petina. Drugi Urojič Anton na DKW, 3:27 dve petini. Tretji Šošlarko Kazimir na Arielu 3:30. Povprečna hitrost je bila 79 km na uro, kar je za turistični motor zelo odličen čas. Favorit Urojič je moral prepustiti prvo mesto Likarju, ki je bil od starta v vodstvu. Športna kategorija 250 ccm: 1. Drnovšek Slavko, 1. hrv. motoklub, na DKW v času 2:56 ena petina. 2. Karažija Vlado, Motoklub, na DKW, 3:10 tri petine. 3. Kunaver Jože, Hermes-Ljubljana, na Viliersu, s 3:18, Zagrebški motorist Fošner se je na ovinku prevrnil in padel pod svoj motor ter tako izgubil drugo ali celo prvo mesto. Odpeljali so ga nezavestnega z dirkališča. Športna kategorija 500 ccm: 1. Starič Ludvik, Hermes-Ljubljana, na Japu, 3:05. 2. Urojič Anton, I. hrv. motoklub, na Japu, 3:05 dve petini. 3. Penedič Zvonko, I. hrv. motoklub, na BSH, 3:14. Startalo je sedem vozačev, Dirka je bila zelo napeta. Od starta je potegnil Urojič, ki pa je že na drugem ovinku prvega kroga moral prepustiti vodstvo Stariču, ki je potem obdržal vodstvo z gotovostjo do konca. Urojič je prehitel še Zagrebčana Babica, ki je na zadnjem ovinku 200 m pred ciljem padel in s tem izgubil gotovo drugo mesto, Starič je privozil okoli 200 m pred Urojičem na cilj. Tolažikia tekma športne kategorije 500 ccm: 1. Penedič Zvonko, I. hrv. motoklub, na BSH, 3:24. 2. Planine Slavko, I. hrv. motoklub, na Arielu, 3:20 dve petini. 3. Šošlarko, I. hrv. motoklub, na Arielu, 3:39 ena petina. Športna kategorija do lfiOO ccm za narodno prven stvo. To je bila zadnja dirka današnjega sporeda. K tej dirki so bili pripuščeni samo najboljši trije jugoslovanski vozači: Slovenec Starič in Zagrebčana Urojič in Babič. Takoj po danem nalogu se ie razvila ogorčena borba treh enakovrednih motorjev. Urojič, ki se jc zopet potegnil od starta, je moral že takoj na prvem ovinku priznati prednost Stariču in Babiču. Starič se je na vsakem ovinku bolj oddaljeval od ostalih dveh tekmecev. V drugem krogu je izenačil svoj lastni rekord, katerega je postavil pred dvema letoma na istem dirkališču, ko je porabil za en krog, to je 750 m, točno 29 sekund, kar daje povprečno hitrost 93.1 km na uro. S tem si je osvojil danes že drugič prvo mesto. Bil je tehnično premočen, kar jc pokazal pri sigurni vožnji na ovinkih ter 6i je priboril prvo racalo zasluženo in častno. Prvi je bil Starič (Hermes, Ljubljana) 3:02 dve petini, povprečna hitrost 92 km na uro. Drugi Babič (Motoklub Zagreb) 3:02 štiri peline. Tretji Urojič (I. hrv. motoklub) 3:03. Po končani dirki sc je vsula tisočglava množica na dirkališče in dvignila »letečega Kranjca« na svoje rame ter ga z vencem na glavi sla po dirkališču. Mariborski spori Državno prvenstvo juniorjev-kolesarjev Tekmovali so na progi Celje—Maribor v daljavi 62 km. Maribor, 12, junija. Danes so bile na progi Celje—Maribor tekme za državno prvenstvo juniorjev-kolesarjev. Proga ja merila 62 kilometrov, startalo pa jc danes zjutraj v Celju 20 tekmovalcev, ki so prišli vsi na cilj. Zastopani so bili dirkači mariborskega, liubljauskega, zagrebškega, karlovaškcga in sarajevskega podsa-veza. Borba je bila na vsej progi celo ostra, pa tudi lepa in zanimiva. Potekla jc brez vsakih incidentov in protestov, kar je znak, da se je tekmovanje vršilo v popolnem redu. Preccj težkoč so povzročali mladini tekmovalcem hudi klanci in slaba cesta. Vodstvo dirke je bilo v rokah 6dveznega podpredsednika Jurčeca, sodnik jc bil Krajnc, za tehničnega referenta je iungiral [Jodprcdscdnik Fajs iz Celja, dočim je bil na cilju tehnični referent mariborske podzveze Glavič ter člani vodstva Lubša, Strucl in Sapee. Kot prvi se ie pojavil na cilju dirkač ljubljanske podzveze Podmiiščak Franc s časom 1:53.21, kar znaša na 62 km dolgi progi povprečno brzino 32.796 km na uro. Drugi ir bil Sodeč (Maraton, Maribor) 1:53 45, tretji Ccholič (Gradjanski, Zagreb) 1:54.04, četrti Rebrovič (Gradianski, Zagreb) 1:57.42. Sledili so šc sledeči: Kolšin (Hermes, Ljubljana), Gregorič Joško (Hermes, Ljubljana), Rozman (Železničar, Maribor), Olenhamer Ivan (Or»o, Zagreb), Petrovič Vaso (K. K. Sarajevo), Kramer Ivan (KSK Celje). Po dirki je bil v holelu Mariborski dvor sestanek žirije in tekmovalcev, kjer je bila razdelitev nagrad. Ugotovilo se je, da so naši juniorji izvrstni, sai so vozili boljše kakor etapni vozači, ki so vozili lansko leto na tej progi. Dobili so deset lepih nagrad. TRIBOJ LAHKO ATLETOV, SPRINTERJEV, METALCEV KOPJA, SKAKALCEV NA STADIONU S. K. ŽELEZNIČARJA Maribor, 12. jim. Sprinterji: 60, 80, tOOm: 1. Les (Rapid) 7.6, 9.8, 12.2 sek,, točk 1573; 2. Musnik (Rapid) 7.6, 9.8, 12.3 sek., točk 1553; 3. Starešina (Železničar) 7.8, 9.8, 12.2 sek., točk 1503. Metalci, t. Stepišnik (Ilirija) krogla 11.77, disk 40.01, kopic 39.70 — točk 1720; 2. Hlade (Železni-čar), krogla 11.67, disk 35.11, kopje 42.25 — točk 1614; 3. Leut (Železničar), krogla 11.07. disk 32.42, kopje 36 30 — točk 1392. Skakalci. 1. Stepišnik, višina 1.60, daljava 5.91, troskok 11.52 — točk 1574: 2. Filipič (Maraton), višina 1.60, dailjava 5.67, troskok 11.94 — točk 1563; 3. Koren (Rapid), višina 1.55, daljava 5.07, troskok 11.61 — točk 1497. Sodniki: dr. Zettmar, Vcnuti, Fišer. Visoka zmaga Mure SK Mura (Murska Sobota) — SK Slarija (Pobrolje) 8:1 (2:0). Maribor, 12. junija. Gornja prijateljska lekmu, ki je bila nu stadionu Železničarju, je prinesla gostom visoko in zasluženo zmugo. Slavija je bila ves čas v podrejeni vlogi in igralci se niso razumeli med seboj. Obramba jo imelu sluh dan. Zaradi izrodile surovosti jo sodnik v drugem delu prvega polčasu izključil napadalca Slavijo, Ui jc moralu igrati ves čas z desetimi možmi. Mura je prijetno presenetila, igrala je zelo lepo, nnpnd pa je streljal iz vsukegu položaju. Sodil je g. Bergant. Pred tekmo so igrali »starine« Železničarja — Slavijo 7:1. * Pariz, 12. jun. b. Italija : Franciju 3:1. Antilies, 12. jun. b. švedska : Kuba 8:0. Ulic, 12. jun. ti. Madžarska : Švica 1:0. Bordoaux. 12. jun. b. Češkoslovaška : Brazilija 1:1. Pariz, 11. junija. A A. Danes so bite odigrane finalne tekme za mednarodno prvenstvo Francije v tenisu. Prvenstvo si je osvojil ameriški teniški igralce Budge, ki je igral s Čehom Mcnzelom 6:3, 6:2, 6:4. Svetovni prvak Budge je bil ves čas igre v premoči. S to zmago si je osvojil prvenstvo Francije. Zaključek slov. tedna na Jesenicah Jesenice, 12. junija. Slovenski teden se je zaključil danes z impo-zantno manifestacijo slovenstva. Ob 9 zjutraj so je začel pomikati sprevod od župnišča proti Krekovem stadionu, ki ga je zučel konjenik z državno zastavo, za njim pa konjenica z narodnimi zastavami. Sledili so kolesarji na okrašenih kolesih, tržiška godba, narodne noše. slovenske družino na vozeh, kjer so se videli prizori iz kmečkega življenja, tuko plug, ki ga vodijo kmetje na vozu, gorenjska skupina ogljarjev, harmonikarji, razne skupine iz Rovt in Breznice, predstavljajoč slovensko ohcat, skupina bojevnikov ter posamez-ne katoliške organizacijo z Jesenic, mladci, dijaki, fantovski odseki ler voliko občinstva. Zaključek je tvorila skupina žujiunov iz 11 a teč, Kranjsko goro, I lov joga. Bohinjske Bistrice, Breznice, Gorij, Kibnega, Radovljico, ki so se peljali v avtomobilu. Zastopan je bil tudi jeseniški župan kot častni predsednik ter banski svetnik g-Arnež. Na stadionu je daroval sv. mašo rojak kanonik dr. Gregor Žerjav, duhovni vodja slovenskih fantov. Imel je prisrčen cerkven govor, v katerem je poudaril slovensko katoliško prosveto tor ljubezen do slovenskega jezika in vere, trdeč, da Slovenci z vero živimo in broz njo pademo. Svoj govor jo zaključil z geslom »Povsod Bogat«. Po sv. maši je znani jeseniški prosvetni delavec g. Franc Klinar začel tabor ter prebral \h>-zdruvno brzojavko ministra dr. Korošca, ministra dr. Kreka, iiana dr. Natlačena in predsednika apelaclje dr. Goije. Nalo jc predlagal, da so pošljejo udanostni brzojavki kralju in knezu namestniku, pozdravni brzojavki pa ministru dr. Korošcu obenem s čestitkami k njegovemu godovnemu dnevu tor ministru dr. Kreku. Pri posameznih IKizdravih jo igrala tržiška godba državno himno, slovensko himno in na koncu himno slovenskih funtov. Po začetku labora je govoril slavnostni govor urednik »Slovenca« dr. Tino Debeljak, in sicer z geslom: »Le vkup. ti narod moji« Poudaril je |hv trebO skupnega delovunia vsoh slovenskih sil, predvsem poudarjajoč potrebo čim tesnejše skupnosti slovenskih katoličanov Razvijal io misli na osnovi stavka: Mi smo narod, ki ima Boga z.a očeta, ki veruje v slovensko materino Besedo in ae bori v sedanjosti za svoje lice in svojo pravice!« Ob zaključku se jc obrnil 1111 prosvetne delavce tor poudaril potrebo skupnega prosvetnega delovanja, ki je spet zaživelo z vsem svojim plamenom. Nato je govoril še častni predsednik prireditve slovenskega tedna, jeseniški župan g. Markež. Popoldno so najpreje imeli zborovanje, slovenski dijaki 7, vso Gorenjsko. Sestanek jo vodil dijak Čop. Sestanek so pozdravili zastopniki Dijaške zveze, Akademsko zveze, društva »Bistrlcac iz Kamnika tor šentviško paleštro. Namesto zadržanega g. Šolarja je imel 1111 dijake programatičen govor dr. Tino Debeljak, ki je poudaril potrebo tesne povezanosti izobraženstvu ter složnegn sodelovanju predvsem na kulturnem polju. Za njim jo govoril g. dr. Vilko Fajdiga, kl |e pruv tako podrobneje obravnaval delo katoliških dijakov ined počitnicami [>o geslu: > Z Bogom za narod!' 01» 3 so je začela mladinska prireditev na Krekovem stadionu, ki jo jo začet g. Savinsek, predsednik gorenjskega fantovskega okrožja. Okrog 3000 ljudi je 7. velikim zanimanjem m navdušenjem gledalo lop nastop naših deklet, fantov, mladenk In mladcev. Posebno lepo so bilo orodno vajo vzorno jeseniško telovadne vrsto pod uačelstvom g. Zeloznika. Telovadci so žoli veliko odobravanje in so s svojimi predvajanji navdušili glodalce, saj «0 med njimi znani slovonski telovadci, kl bodo ponesli našo telesno kulturo v »vel, namreč jiolog načelnika g. Zeloznika še gg. Na-tlačon in Legan. Nato so nastopili tudi jeseniški dijaki. Medtem so na obrobnih mestih igrala dekleta domač« narodno igre. Vajo sta spremljali jeseniška godba jxxl vodstvom g. Bizjaka in tržiška godba. Mulo |ired koncem so jc vlila jilolia in prekinila lop telovadni nastop. Po tekmovanju so je razvila v Krekovem prosvetnem domu prisrčna znbavn. Velika slovenska manifestacija na Jesenicah jo napravim na vso Gorenjsko globok vtis in je biln zares lop in vreden zaključek zanimivih |>ri-reditev slovenskega todna, ki so si ga Jeseničani l>ostuvj|i resnično za vzor vsem j>odoliniin slovenskim prireditvam. K današnji iirireditvi jim lahko od srcu čestitamo! Primorske vesti Romanje Tržažanov in GorflSanov v Rim Tržaški »Piccolo« je poročal, da je goriški nadškof sklenil organizirati romanje duhovščine in vernikov v Rim v zahvalo, ker je bil Anton Santin, bivši reški škof, imenovan za tržaškega škofa. Romanja bi sc udeležili duhovniki in verniki iz goriške in tržaško-koprske škofije. Potovali bodo 27. junija in ostali v Rimu tri dni. Tretji dan bodo sprejeti pri sv, očetu, ki se mu bodo zahvalili za imenovanje škofa Santina. Velik pohr V Godoviču nad Idrijo je nastal požar na posestvu Marije Medvedove in se hitro razširil na stanovanjsko hišo njenega soseda Franceta Selaka. Vaščani in rudniški gasilci iz Idrije so se trudili, da bi ogenj zadušili, pa se jim ni posrečilo. Obe hiši sta pogoreli do tal. Škode je okrog 40.000 lir. [ Težavno reševanje na morju 31 letni delavec Emil Skerl iz Rocola m njegov tovariš 24 letni Silvij Dekleva iz Sv. Marije Magdalene Spodnje sta 6e po delu podala s čolnom na morje, da »e nekoliko razvedrita. Kmalu sta bila daleč od obrežja, ko ju jc zajela ooč. Takrat je odplula iz luke velika ladja »Conte Verde«, ki je bila namenjena v Zader. Da bi si jo od blizu ogledala, sta se neprevidno približala veliki ladji. Zaradi tega je bil njun čoln kmalu v območju valov, ki jih je povzročala ladja s 6vojimi vijaki, in še preden sta se zavedla nevarnosti, sta bila že v vodi in v smrtni nevarnosti, da ju ne raztrgajo vijaki. Na ladji so takoj opazili nevarnost in dali znamenje s sireno ter poskušali ustaviti ladjo, kar pa je bilo nemogoče. Preteklo je nekaj časa, preden je priplul reševalni čoln. Med tem časom je Škerl našel v temi prevrnjen čoln in se ga je krepko oprijel. Njegov tovariš se je pa izgubil. Škerla so kmalu rešili. Deklevo so pa iskali z reševalnim čolnom celi dve uri, preden so ga našli vsega izmučenega. Med tem časom so z ladje »Conte Verde« svetili z močnimi reflektorji in tako olajšali iskanje. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer sta ostala nekaj dni, ker sta bila popolnoma izmučena m premražena. Vodovod v Matuljah V Matuljah bodo zgradili velik vodovod in pa šolo. Občinska uprava je v ta namen sklenila najeti večje posojilo pri reški hranilnici in še pri nekem drugem denarnem zavodu. Obe posojili je reški pokrajinski odbor dovolil Višina obeh posojil ni znana. Za tovarno aluminija v Istri »Corriere istriano«, ki izhaja v Pulju, ponovno piše o istrskem bavksitu in o vprašanju zgradbe tovarne za aluminij v Istri. List ponovno izraža željo, da bi se v Istri zgradila tovarna, ker je Istra vedno dajala, zelo malo pa prejemala. Poudarja zasluge istrskega bavksita za fašistični režim, posebno pa o priliki 6ankcij, in pravi, da je treba Istro vendar enkrat nagraditi za njen patriotizem. Drobne iz Julijske Krajine Gad je pičil 13 letnega Antona Faganela, ko je nabiral drva v gozdu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so ga rešili s transfuzijo krvi. Ker ni redno hodil k vojaškim predvajam, je bil pred vojaškim sodiščem v Rimu obsojen na 3 mesece zapora 2t letni Alojzij Razpor z Goriškega. Pet milijonov lir je rimska vlada dovolila kot prispevek države za zgradbo poslopij pravne fakultete in fakultete političnih znanosti v Trstu. S kolesom v avtomobil se je zaletel 50 letni Andrej Prelc iz Spodnjih Vrem. Poškodoval se je tako hudo na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Utonil je v velikem kanalu v Trstu 40 letni Rudolf Jelen, ko je hotel stopiti na ladjo. Njegov prijatelj, ki je stal na obrežju, mu ni mogel pomagati in še preden je prispela pomoč, je Jelen izginil s površja. Po dolgem iskanju so našli v morju Jelenovo truplo. Nesreče v Pulju. V tovarni cementa v Pulju je nastal nevaren požar, ki so ga pa gasilci z velikim trudom pogasili, da ni nastala še večja škoda. — Delavec v rudniku bavksita Mijo Buršič si je pri delu zlomil kliučno kost. — Z dela se je vračal domov 30 letni delavec Rudolf Uravič. Med potjo je tako ' nesrečno padel, da se je močno poškodoval in so ga morali prepeljati v bolnišnico. — V tovarni cementa v Pulju se je smrtnonevamo ponesrečil delavec Peter Jokolič. V bolnišnici so ugotovili, da ima počeno lobanjo in hude rane po vsem telesu. Zmanjšan uvoz madžarske živine. Italijanska vlada je ponovno znižala uvoz madžarske živine. Madžarski izvozniki bodo odslej smeli uvažati samo 300 kosov živine na teden. Prvotni tedenski kontingent je znašal 1200 kosov. Nedavno je bil znižan na 600 in sedaj na 300 kosov govedine. Predsednik vlade Mussolini bo obiskal Padovo in Trst, kjer bo imel govore. Cene v Italiji morajo biti skozi dve leti stalne, in sicer za blago, najemnine, zakupe, vodo, plin in električni tok. Rude v Abesiniji Italijanski listi poročajo o bogastvu rud v Abesiniji, Podatke »o dali generalno nadzorništvo za rude, rudniški uradi (državnih in podržavljenih Tiidnikov) in zasebna rudniška podjetja. Ti podatki se nanašajo na ozemlje, ki je bilo doslej proučeno in pregledano v času od konca abesinske vojne do danec. V poročilih italijanskih listov ni navedeno, koliko ozemlja je še ncpregledanega, ampak je samo pripomnjeno, da sc raziskavanja nadaljujejo. Abcsinska visoka planota izključuje možnost velikih petrolejskih ležišč. V Somaliji in abesinskem nižjem predelu raziskuje italijanska petrolejska družba AGIP. Premog so našli samo v majhnih količinah in je po kakovosti najslabši (lignit). Sljudo so našli na dveh krajih, kar bi prišlo v pošlev za industrijske namene. Več vrednosti imajo ležišča •olitra in to v rudnikih Dallol v Dankaliji. Za izkoriščanje je se je prijavilo že več družb. Ugotovili so, da je železna ruda precej razširjena, a določiti niso mogli natančno obsega ležišč. Vsa najdišča železa, katera so doslej pregledali, pa so brez posebnega pomena. Večje upanje imajo glede ziata in platine. Toda doslej niso vsa najdišča pregledana in ni mogoče izreči ničesar točnega. V Eritreji so našli precej obširna ležišča, ki bi prišla v poštev za izkoriščanje. Omenjeno jc ležišče bakrene rude v Eritreji. Nade, ki so jih imeli, da bodo našli baker v Hararju, se niso izpolnile. Cid so našli v Somaliji. O drugih kovinah šc ni sledu. K temu bi omenili, da je pregledan žc velik del abesinskega ozemlja in da kakih velikih ležišč rude tudi nadalje ne bodo našli, ker so dela v teku zadnjih let v veliki meri že opravljena, - Nov papirnat denar v italijanskih kolonijah Italijanska vlada je sklenila uvesti v svojih kolonijah poseben papirnati denar, in sicer bankovce po 1500, 1000 in 500 lir, ki jih bo izdaila italijanska Narodna banka. Promet s temi bankovci bo dovoljen samo v mejah italijanskih kolonij, zunaj pa bo promet s temi bankovci prepovedan. Vsakemu, ki bo prestopil meje kolonije, bodo ta denar na meji zamenjali. Drobne novice iz Koroške šest slovenskih novomašnikov nn Koroškem. Na praznik sv. Petra in Pavla bo v Celovcu posvečenih med drugimi ludi pel slovenskih bogoslov-rev, in lo: Jnndl Filip iz Djekš, Kanauf Pavle iz Globasnice. Stindl Maks iz Dobrle vosi, \Vrumnik Franc iz Gorenč in Zablatnik Pavel iz Rilčovsa. Kot šesti bo prejel sv. posvečenje v Inomostu še g. Srienc Kristo s Suhe. Dre poroki. Na Uumcu pri Št. Ilju nad Dravo se je poročil g. dr. Joža Grafenauer 7. Marije na Žili z gdč. Ireno Falknpr, p. d. Andrejevo s Pod-jebrga. Poročal je župnik Petrič, priči pa sta bili prof. dr. Joško Tischler in mizarski mojster France Kovačič. — V Škofičah pa se je poročil tajnik tamošnjega slovenskega društva in navdušeni pevec Andrej Anderwald 7. Micko Rjavčnikovo iz hodiške fare. Domači pevci in tamburaši so poskrbeli, da je bilo ženitovanje nad vse veselo. Mladima paroma želimo tudi mi obilo sreče. Slovensko prosvetno društvo *Zrezda* v llndi-šah je imelo svoj občni 7.bor. Iz pregleda poslovanja je bila razvidna velika živahnost delovanja in porast društvenih članov na 174 oseb. Odslej bo vodil prosvetno življenje v Hodišah novoizvoljeni predsednik »Zvezde« Mlinar Tevžej Kompoš. Fantje pa so sklenili ustanovili tamburašlci zbor. Da bi bilo čini več uspeha! V šmarjeti v Itoin se je pri ribolovu ponesrečil posestnik Janez Ibovnik zaradi eksplozije dinamita. Odtrgalo mu je roko, na glavi in na nogi pa je dobil težko poškodbe. Ponesrečenca so takoj prepeljali 7. rešilnim vozom v celovško bolnišnico. Kot izhaja iz porof.il v nemških listih, namerava država kupiti kos obrežja ob Zablatniškem jezeru pri Zamnajah in zgraditi tam okrevališče za delavce. To podjetje bi se izvršilo v okviru KdF. V Škocijanu je p. Konstantin Urankar poročil svojega brala Janeza z gdč. Ireno Kačnik-Otičevo. Svatovanja se je udeležil med drugimi ludi nevestin stric slovenjgraški župan dr. Jože Pirej in župnik starešina g. Vinko Poljaner. F Logi vesi je umrl dolgoletni cerkveni klju- Lfubljanske vesti Dreviinji cerkveni koncert, ki ga izvajajo v frančiškanski cerkvi ga. Zlata Ojungjenac, Aleksander Kolacio, prof. Pavel Rančigaj in Ljubljanski komorni kvartet, začne točno ob 20. Spored je izredno bogat in obsega celo vrsto plemenitih skladb resne vsebine. Po sestavi sporeda samega in po odličnih sodelovalrih moramo poudariti, da smo imeli v Ljubljani še malo tako lepih cerkvenih koncertov, kakor bo nocojšnji. Zato prav posebno opozarjamo nanj. Tekom dneva se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matire, od pol 8 dalje pa bo blagajna pri glavnem vhodu v frančiškansko cerkev na stopnicah. Dostop v cerkev pri stranskih vhodih je dovoljen samo r vstopnico. Za gradbene inženirje so bili diplomirani na tehnični fakulteti v Ljubljani gg. Martinjak Dore iz Kozarij pri Ljubljani, Guzelj Teodor iz Ljubljane in Cvahte Anton iz Celja. Čestitamo! Produkcija komorne šole, ki jo vodi na drž. konservatoriju prof. Rupel, ima drevi ob četrt na 7 svoj nastop v veliki filharmonični dvorani. Spored sc dobi v knjigarni Glasben Matice. Produkcije operne šole so bile vedno zelo privlačne. Upajmo, da bo tudi drevišnja napolnila operno gledališče. Slišali bomo dejanja odnosno prizore iz oper Manon, NVerther, Mignon, Glumači. Lakme in Prodana nevesta. Opozarjamo, da se prvo dejanje Prodane neveste izvaja v celoti z mešanim zborom in baletom. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi, cene kakor pri dijaških predstavah. Začetek točno ob pol devetih zvečer. Gasilska slovesnost za Bežigradom Ljubljana, 12. junija. Gasilska četa Ljubljana-severni del je pred kratkim dobila svoje prvo orodje, motorno brizgalno. ki je bila danes slovesno blagoslovljena. Ob tei priložnosti je ljubljanska gasilska župa tudi priredila župni zlet za Bežigrad, da tako povzdigne praznik bežigrajske čete. Dopoldne ob pol 10 je izpred Mestnega doma odkorakalo nad 150 gisilcev v krojih pod poveljstvom načelnika g. Pristovška s poštarsko godbo do bežigrajske gimnazije, kjer je goste toplo pozdravil predsednik čete Ljubliana-severni del starešina gosp. dr. Kodre. Nato je bilo v dvorani bežigrajske gimnazije gasilsko zborovanje, na katerem sta predavala gasilski inšpektor inž. Dolenc o razvoju modernega gasilstva, in član župne uprave dr. Mis o 6amarijan-stvu in gasilstvu. Zalem je bila pred gasilskim domom blagoslovitev nove brizgalne, ki jo je opravil župnik p. Kazimir Zakrajšek. Spregovoril ie tudi zastopnik liubljanske mestne občine obč. svetnik g, Šalehar. Sledil je mimohod gasilcev pred zbranimi odličniki in kumicami nove motorne brizgalne. Vsa slovesnost je prav lepo uspela. Skoro 1400 banovinskih uslužbencev organiziranih Ljubljana, 12. junija. Nad 300 delegatov in članov Društva banovinskih uslužbencev in upokojencev je danes dopoldne prisostvovalo v Frančiškanski dvorani III. rednemu občnemu zboru te prepotrebne in agilne organizacije. Občni zbor je vodil predsednik gosp. Jože Pire. ki je v začetku predlagal udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kralj. Vis. knezu-namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru dr. Kreku, banu dr. Natlačenu in predsedniku Zveze društev banovinskih uslužbencev dr. Subotiču. Vse brzojavke so bile sprejete 7. velikanskim navdušenjem. Predsednik sc je nato spomnil med letom umrlih članov društva in podal v glavnih obrisih delo- vanje odbora v pretekli poslovni dobi ter se zlasti zahvalil banu dr. Natlačenu za izredno naklonjenost, s katero spremlja delo in prizadevanje društva, ter vsem načelnikom in referentom, ki sft pokazali razumevanje za interese banovinskih uslužbencev. Podrobno in skrbno sestavljeno tajniško poročilo je podal g. G r a n d a. Delo upravnega odbora je bilo v preteklem letu predvsem omejeno na organizatorno delovanje za razširitev društva. Upravni odbor je po svojih okrajnih pododborih ponovno pozval i£e neorganizirane hanovinske uslužbence, naj vstopijo v društvo. Danes je v društvu včlanjenih 759 pragmatičnih uslužbencev in dnevničarjev ter 623 banovinskih cestarjev, skupno torej 1382. — Delovanje pisarne društva je bilo izredno živahno, saj se približuje število prejetih in odposlanih dopisov številki 3000. Živahno so delovali tudi društveni odseki, tako gradbeni, ki stoji pred graditvijo stanovanjske hiše iz sredstev pokojninskega fonda banovinskih uslužbencev, prireditveni, strokovni odsek, administrativni odsek ter zlasti tudi zdravstveni odsek. V preteklem letu je društvo doseglo sorazmerno ugodno bolniško preskrbo cestarjev in njihovih družin, dalje je doseglo, da bo izplačan poseben dodatek cestarjem za obleko v znesku 600 din v dveh obrokih. Kakor vsako leto, je tudi letos odbor sodeloval pri sestavi banovinskega proračuna, kolikor se nanaša na službene prejemke banovinskih uslužbencev. Društvo je sploh budno pazilo, da so bili interesi njegovega članstva varovani, kolikor se je dalo. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Pogačar, je razvidno, da društvo izredno skrbno upravlja svojo imovino. Vsa ta poročila, prav tako tudi nadzorstveno poročilo, ki je predlagalo razrešnico odboru, so bila z odobravanjem sprejeta. Sledila je razprava glede delne spremembe društvenih pravil, nakar so bile volitve, pri katerih je hil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor. Nato so bili sprejeti še razni samostojni predlogi, ki se tičejo službene pragmatike, službenih prejemkov in drugih perečih skrbi banovinskih uslužbencev. Okrog 12 je predsednik g. Pire zaključil uspelo zborovanje, nakar je bil še ustanovni občni zbor posmrtninske zadruge banov, uslužbencev. čar Jožef Weiss, p. d. Strešnjak z Jezerce. Njegov tiihi in mirni značaj, njegova velika ustrežljivost sta mu v življenju pridobila mnogo prijateljev. Za poletje se obeta številen obisk letoviščarjev iz starega raiha. Na letovanje v Avstrijo iih je pozval pokrajinski vodja Rurckel sam. — Planinski hotel >Karawankenhof< v Podgori je kupila narodnosocialistična ženska zveza. Pri zadnji nabiralni akciji za NSV (narodnosocialistična dobrodelna organizacija) so samo v Avstriji nabrali nad milijon mark. Koroško ufiteljstvo bo imelo 4. in 5. julija veliko zborovanje, na katerem se bo organizirala narodnosocialistična učiteljska zveza za Koroško. Zlati novci za 100 in 2.5 šilingov ter srebrni novci za 5 in 2 šilinga s 15. junijem nc bodo več v prometu. Do 15. julija jih bodo zamenjavale podružnice državne banke. Za mleko so uradno določene sledeče cene: V prvi zaščiteni ceni 30 pf za liter, v drugi ceni 27 pf. Posneto mleko pa se plačuje po 7 pf. Občni zbor nabavljalne zadruge drž. nameščencev v Mariboru Danes je bil občni zbor Nabavljalne zadruge drž. nameščencev. Občni zbor je bil prvič na podlagi novih pravil. Poročilo navaja, da šteje mariborska zadruga že 5030 članov. Promet je znašal v oddelku za špecerijo 17,790.086, v maiiufaktur-nem 4,756.630, kurivo 1,929.812 din, restavracija 1,956.025, pekarna 723.624 din. V bilanci so navedena aktiva s 17,437.18-1 din, od tega odpade na zalogo blaga 7,299.716, na dolžnike 4,461.234 din, na premičnine 1,586.696, na nepremičnine pa 3.517.407 din. Med pasivi, ki se krijejo z aktivi, so članski deleži navedeni s 501.184 din. skladi s 7,200.629, upniki 8,862.963, poslovni prihranek 201.466 din. Opozicija je nato nastopila ostro kritiko delovanja upravnega odbora. Končno pa je bil dosežen kompromis med obema strujama. Pri volitvah je ostal dosedanji predsednik Rehar. Iz upravnega odbora so izpadli štirje člani, ki sla jih nadomestila po dva zastopnika vladno in opozicijske stranke. Tako se je za letos končal oster spor v vrstah zadružnikov, članov Nabavljalne zadruge drž. nameščencev. ini fi Zbor slovenskih konjereicev Maribor, 12. junija. Pri Orlu so zborovali danes dopoldne konje-rejci iz Slovenije ob navzočnosti načelnika kmetijskega oddelka banske uprave ing. Mnrija. Obširno poročilo o delovanju društva je podal predsednik Lovro Petnvar. Ravnatelj ing. Ilvastja je pred-očil, kake težave ima zavod v Ponovičah, ki jo postavljen zato, da pospešuje konjerejo ter opravlja nad njo nadzorstvo, ker ne dobi od društva na razpolago rodovniških knjig, za katere se bori že dve leti. Nastopilo je zatem še več govornikov, ki so vsi več ali manj grajali sedanje vodstvo. Končno pa so se duhovi pomirili ter je bil dosežen za volitve kompromis in izvoljen odbor, ki mu je na čelu predsednik Janžekovič Alojzij iz Sterjancev. KINO MATICA Tel. 21-24 B U F F A L O BILL Predstavi samo ob 16 in 21.15 uri! FOTOAMATER Gorišnica Svetlobni žarki, ki vpadejo na zbiralno lečo iz neskončne razdalje, se v neki razdalji za lečo sečejo. Točko, v kateri se sečejo. imenujemo gorišče objektiva, razdaljo med goriščem in objektivom pa goriščno razdaljo ali krajše goriščnico. Čc vzamemo na primer ko« belega papirja in držimo nad njim navadno zbiralno lečo, obrnjeno proti soncu, nastane na papirju majhna slika sončne oble, ki je pa ostra samo v določeni razdalji od leče. Točka, kjer leži ta slika, je gorišče, in razdalja med papirjem in lečo goriščnica leče, ki smo jo uporabili z.a poizkus. Lepše napravimo takšen poizkus s kamero za snemanje na plošče, čc ustanovimo objektiv na neskončno, da dobimo na medlico ostro sliko sončne oble. Razdalja med motno stranjo medlice in objektivom je goriščnica. Tako določena dolžina goriščnicc pa je samo približna. Točno goriščnico objektiva dobimo, če ustanovimo ostro s polno odprtino objektiva na neskončno oddaljen predmet in izmerimo razdaljo med goriščem in zadnjo temeljno točko objektiva. Temeljne ali glavne točke objektiva ležijo v presečiščih podaljšane vpadne in izstopne smeri žarka, ki se lomi skozi optično središče. Vsak objektiv ima dve takšni točki, prednjo in zadnjo, ki jih imenujemo tudi prvo in drugo temeljno točko objektiva. Druga ali zadnja temeljna točka je perspektivično središče objektiva. Obe ležita na optični osi, pri večini sestavljenih objektov simetrično pred in za zaslonko v njeni neposredni bližini. Njuna lega se pri takšnih objektivih praktično krije z lego zaslonke in goriščna razdalja 7. razdaljo od medlice do zaslonke, če jc ustanovljen objektiv pri polni odprtini na neskončno oddaljen predmet. Kadar govorimo lorej o goriščnici, mislimo vedno na razdaljo med goriščem in zadnjo temeljno točko objektiva pri ustanovitvi objektiva na neskončno razdaljo. Pri takšni ustanovitvi je slikovna razdalja popolnoma enaka goriščni razdalji, ki jo smatramo lahko vsled lega kol najkrajšo slikovno razdal)o. Pri ustanovitvi na bliže ležeče predmete se izteg kamere zdaljša in s tem tudi slikovna razdalja zveča. V takšnem primeru nista goriščnica in slikovna razdalja več enaki. Z goriščnico je določena velikost slike, k: sc veča in manjša sorazmerno 7. goriščno razdaljo. Pri enaki oddaljenosti predmeta od objektiva upodablja daljša goriščnica predmet v večjem merilu kakor kratka goriščnica. Z objektivom, ki ima goriščnico 30 cm, dobimo dvakrat tako veliko sliko predmeta, kakor z objektivom, ki ima goriščnico 15 cm, seveda pod pogojem, da je razdalja med objektivom in predmetom v obeh primerih enaka. Čim daljša je goriščna razdalja objektiva, tem večjo sliko projicira objektiv pri ne-izpremenjeni razdalji med njim in objektom na medlico. Zaradi lega opremlja industrija kamere majhnih formatov z objektivi kratkih in kamere velikih formatov z objektivi dolgih goriščnic. Čim manjši je format negativa, tem manjša je slika in tem krajša sme biti goriščnica, in nasprotno: čim večji je negativ, tem daljšo goriščnico mora imeti objektiv. Z goriščnico objektiva je določen torej ludi format kamere. Če naj izriše objektiv ostro in brez vinjetiranja ves format kamere, mora imeti neko najmanjšo goriščnico. Slika, ki jo projicira objektiv na medlico, ni namreč vsa uporabna. Površina celotne projicirane slike ima obliko kroga, ki pa pri polni odprtini objektiva ni povsod enakomerno ostra in svetla. Ostrina in svetlost slike pojemala od sredine proti robu in le v sredini je uporabno polje, ki pa ima tudi obliko kroga. Z obsegom tega uporabnega kroga jc določen format negativa, ki ga objektiv določene goriščnice izriše ostro in brez vinjetiranja. V ta krog je mogoče začrtati format negativa v najrazličnejših oblikah: ozek ali širok počezni in pokončni ali pa kvadratični format. S primerno zaslonko moremo seveda ta uporabni krog nekoliko zvečati, loda večina modernih kamer je opremljena s takšno optiko, da ni potrebno niti zaradi vinjetiranja, niti zaradi ostrine na robovih uporabljati zaslonke. Pri vseh boljših kamerah je namreč odmerjena dolžina goriščnice lako, da je enaka prekotnici formata kamere. Ker pa je ta prekotnica po dolžini enaka premeru uporabnega kroga, mora izrisati objektiv s takšno goriščnico do robov in kotov ostro ves format O takšnih objektivih pravimo, da imajo relativno normalno goriščnico. Njihov slikovni kot obsega približno 53", Če so opremljene kamere s precej daljšo ali krajšo goriščnico, pravimo, da ima objektiv dolgo oziroma kratko goriščnico, kar pa je seveda samo relativen pojm. Za format 6/6 pomeni namreč 15 cm goriščnica zelo dolgo goriščnico, dočim je ista goriščnica za format 18/24 kratka. Pojma dolga in kratka goriščnica sta odvisna torej od formata kamere: kar pomenja za neko kamero dolgo goriščnico, pomenja za kamero drugačnega formata lahko kratko in narobe. Za posebna snemanja so opremljene nekatere kamere tudi z objektivi relativno dolgih in kratkih goriščnic, zopet druge pa so zgrajene tako, da je oplika različnih goriščnic izmenljiva. Objektivi z relativno dolgo goriščnico so zelo važni za snemanja na velike razdalje, objektivi z relativno kratko goriščnico pa za snemanje iz bližine, kadar hočemo napraviti sliko predmeta v velikem merilu, pa razpolagamo s prekratkim iztegom kamere, ali pa če hočemo izrabiti obsežnejši slikovni kol takšnih objektivov. Zlasti dolgo goriščnico, toda majhen slikovni kot imajo teleobjektivi, ekstrem-no kratko goriščnico in velik slikovni kot pa široko-kotni objektivi. Od goriščnice je odvisna tudi ostrin s ka globina. Čim krajša je goriščnica, tem daljši je pas, ki ga pri ustanovitvi na neko točko izriše objektiv v zadovoljivi ostrini. Z večanjem goriščne razdalje se ta pas bolj in bolj krči, zaradi česar je snemanje z objektivi dolgih goriščnic težje kakor z objektivi kratkih goriščnic. Da dosežemo namreč zadovoljivo ostrino, moramo uporabiti pri objektivih dolge goriščnice mnogo večjo zaslonko, kakor pri kratkih doriščnicah. S tem pa izgubimo na svetlobnosti objektiva in tudi ustanavljanje ostrine je otežkočeno. Prav zaradi večje ostrine globine je priročnost majhnih, z objektivi relativno kratkih goriščnic opremljenih kamer večja, kakor kamer večjih formatov, ki imajo vgrajene objektive relativno dolgih goriščnic. Seveda ni odvisna globinska ostrina samo od goriščnice, temveč tudi od svetlobnosti objektiva in oddaljenosti predmeta od kamere pri snemanju. Od dolžine goriščnice je odvisna tudi svetlob-nost objektiva, kajti določamo jo z razmerjem največje učinkovite odprtine objektiva in njegove goriščnice in izražamo r. ulomkom, v katerem jc učinkovita odprtina števec in goriščnica imenovalec. Čim manjši jc ta imenovalec, tem večja je svetlobnost objektiva. Večina objektivov ima samo eno goriščnico. Izjeme so samo nekateri starejši tipi teleobjektivov in nekateri objektivi za kinematografsko snemanje, ki so zgrajeni tako, da je mogoče goriščnico celo med snemanjem samim izpreminjati. Običajno je goriščnica na vsakem objektivu že označena, in 6icer z znakom F ali f, na primer f—, 13.5 cm. Čc ni, jo lahko ugotovimo eksperimentalno. Najprej ustanovimo objektiv na neskončno oddaljen predmet io markiramo na kameri razdaljo med objektivom in medlico. Nato ustanovimo objektiv na primeren predmet, tako da ga projicira objektiv na medlico točno v njegovi naravni velikosti. Ta predmet mora ležati vzporedno z medlico kamere in njegova geometrična sredina se mora kriti z optično osjo objektiva. Tudi po tej ustanovitvi markiramo na kameri razdaljo med objektivom in medlico in zmerimo nalo razdaljo med obema znakoma. Ta razdalja je goriščnica objektiva. Naša drušiva Fotoklub Ljubljana. V torek in petek običajna večera. — Člani, ki nameravajo razstaviti na internacionalni v Parizu, naj predložijo slike najkasneje do 20. junija 1938. Vsi člani se opozarjajo, da bo pošiljala osrednja zbirka slik na mednarodne razstave samo takšna dela, ki bodo v lokalu stalno na razpolago. Mednarodni kongres fotoamaterjev bo pričel zasedati te dni na Dunaju in je pozvalo vodstvo kongresa ljubljanski fotoklub, naj imenuje svojega zastopnika v častni odbor. Fotoklub Ljubljana se je vabilu odzval ter je delegira! v častni odbor g. Srečka Groma, ki se bo kongresa udeležil in imel tam obširnejši referat o poenotenju ocenievania slik za mednarodne razstave. Ker je v častnem odboru tudi tajnik zagrebškega fotokluba g. Frajtič, ima Jugoslavija kar dva zastopnika — edina med vsemi zunanjimi državami.