Ljubljana, petek, 25. oktobra 1946 Poštnimi plažami v gotovini Iieto/^, štev. 250 — PosastežBa-Stevilta 2 din WWtnO Dl DTU?As LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA tIKV. f **lbfon si-a do »-a BOKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN PONEDELJKA HUIlilNI ODDILM LJUBLJANA. lEEESBURäOVA ULICA «C. • TELEFON 3S-32. 3S-» POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.7» oglasi po cenik: O mesečna naročnina «S DEN G S L O S N N S L, O V E NI J Predstavniki Poljske republike In maršal Tito na Jadranu Tudi v Opatiji je pozdravila poljske g os te in maršala Tita ogromna množica Zavezništvo s Poljsko republiko ni samo pogodba na papirju, temveč zveza, zapisana v sren vsakega državljana FLR Jugoslavije Maršal Tito ljudstvu Ljubljane ob sprejemu zastopnikov Poljske republike Ljubljana, 24. oktobra Kakor smo poročali, je po sprejemu v vladni palači Po govoru predsednika poljskega 'Narodnega sveta gospoda Bieruta govoril z balkona vladne palače v Ljub-jani maršal Tito. v svojem govoru je dejal: v Najprisrčneje se Vam zahvaljujem, ker ste tako pri-rčno sprejel; predstavnike naše velike zaveznice Poljske, s katero nas ne veže le krvno slovansko sorodstvo, ampak tudi stoletna borba proti našim skupnim sovražnikom. Ponosen sem, kakor smo ponosni m; vsi, ki smo danes na vodilnih mestih, ker moremo predstavljati tako ljudstvo, kot je nase. Povsod, kjer smo hodili, v Srbiji in na Hr>atsk<‘rn in sedaj tu pri vas so se naši gostje prepričali, da vlada isti duh, duh odločnosti, duh pripravljenosti, da nadaljujemo pot, po kateri smo bodil; v naši veliki narodno osvobodilni borbi in po kateri hodimo danes v mirni izgradnji. In še o nečem so se mogli prepričati naši gostje, namreč o tem, da imajo v jugoslovanskih narodih zares svojega vernega zaveznika, ki je pravtako v miru, kakor je bil v vojni pripravljen, hoditi skupno z našimi slovanskimi brati, ki so dokazali v poslednjem obdobju,. ko moramo realiziral; našo kri in naše žrtve, da so edini kakor stena, kadar gre za naše pravične stvari. Čutim dolžnost, da tukaj to poudarim in da se 'v Vašem imenu zahvalim vrhovnemu predstavništvu Poljske republike, ker je Poljska preko svojih predstavnikov da'a polno podporo našim upravičen-nim zahtevam na mirovni konferenci v Parizu. , : Poljski narod trpi prav tako kakor mi sami zaradi te velike krivice, ki se dela našim narodom na pariški konferenci. Jaz moram v imenu vas vseh odgovoriti, da narode Jugoslavije prav tako boli krivica, ki jo hočejo prizadeti poljskemu narodu s spremembami mej, ki so bile v tej vojni s krvjo zapečatene. Mislim, da sem izrazil vaše želje in vaše misij s svojo izjavo, ki sem jo nedavno dal, s kratko izjavo ob gGvcru ameriškeea ministra Bymesa: da bemo v vprašanju poljske meje prav tako odločno stali ob poljskem narodu, kakor krepko stojimo, kadar gre za naše meje. Te veličastne manifestacije, ki se nadaljujejo po vsej naši lepi domovini Jugoslaviji, po vsej naši skupni domovini, ki se prirejajo v vsaki federalni edinici ob prihodu naših dragih gostov, jasno potrjujejo, da so bili koraki, k; smo jih podvzeli, ko smo ustvarjali krepko zvezo o med-ebojni pomoči in prijateljstvu z bratsko Poljsko republiko, želja vsakega našega državljana, želja nas vseh. . Te veličastne manifestacije potrjujejo, da je to zveza, ki ni napisana -amo na papirju, temveč zveza, ki je zapisana v sren vsakega našega državljana. Te veličastne manifestacije kažejo prav tako. kako cenimo našo veliko zaveznico Poljsko, njene žrtve, njen prispevek v borbi za pravičen mir, njene napere, da se izeradj na resnično demokratskih temeljih. Dovolite mi, da tudi jaz v imenu vas vseh, ki ste tukaj, najprisrčneje pozdravim poljske goste in jih v vašem . imenu zaprosim, naj sporeče izraze iskrenih simpatij in ljubezni naših narodov poljskemu narodu. Naj živi bratstvo.poljskega in jugoslovanskih narodov.!. . . Naj žiyi zveza Poljske in Jugoslavije! Poljski gostje in maršal Tito na poti preko Zagreba Zagreb. 24. okt. Danes ob 1.20 so prispeli na zagrebški kolodvor predsednik poljskega Narodnega sveta g. Boleslav Bierut in maršal Poljske Mihail Rola - Zymierski z ostalimi poljskimi gosti in predsednikom ministrskega sveta : FLR' Jugoslavije maršalom Titom in-spremstvom. Visoke poljske goste in maršala Tita so na postaji'sprejeli in pozdravili podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, podpredsednika vlade LR Hrvatske Franjo Gaži in dr. Rade Pribičevič s člani vlade, generallajt-nant Danilo- Lekič, predstavniki mestnega ljudskega odbora, množičnih organizacij ter kulturnega in javnega življenja. Visoke poljske goste in maršala Tita je na kolodvoru navzoče ljudstvo navdušeno pozdravile. Po krajšem postanku so visoki poljski gostje in maršal Tito odpotovali dalje proti Beogradu. Poljski tisk o sprejemu poljskih gostov v Jugoslaviji Varšava. 23. okt.' (PAP) Ves poljski tisk' objavlja obširna poročila o obisku predsednika Narodnega sveta Boleslava Bieruta, maršala Poljske Mihaila Role Zymierskega in ostalih visokih gostov v Jugoslaviji. V zveži s prisrčnim in bratskim sprejemom, ki ga je ljudstvo. Jugoslavije priredilo visokim gostom, objavlja poljski tisk obširne članke, posvečene polj^ sko-jugoslovanškim odnosom in bratstvu med zavezniškima slovanskima državama. Zskiiuina borba pred volitvami v Sobranje Bolgarsko ljudstvo manifestira povsod za Domovins ko fronto in bojkotira shode opozicije, ki skuša izzvati v deželi nerede Sofija, 23. okt. (Tanjug) Votivna borba v Bolgariji je v zaključnem obdobju in so že. dokončane vse tehnične priprave. Vse domovinško-frontovske stranke in tudi opozici-onalne stranke so razširile brez kakršnih koli zaprek po vsej državi veliko število proglasov, letakov in lepakov. Domovinsko - frontovske stranke imajo po vsej državi zborovanja in konference, kjer tolmačijo kandidati in voditelji strank ljudstvu načrt nove ustave, kakor tud: notranji in zunanji politični pomen volitev v Veliko sobranje, ki bodo 27. oktobra. Začasni predsednik republike Vasil Kolarov je govoril na velikem zborovanju v šumenu. ministrski predsednik Kimon Georgijev v muslimanskih krajih, minister za notranje zadeve Anton Jugov je obiskal plov-divsko oblast, minister za industrijo flristo Lilkov je govoril na zborovanju v Plovdivu, minister za informacije Dimo Kaziasov je obiskal ve-liko-tmavski okraj, generala Dobri Terpešev in Atanasov sta govorila na zborovanjih v Hermanliju. Na veličastnem shodu v sofijski četrti Krasno selo je govorila Cola Dra-gojčeva, glavni sekretar Domovinske fronte. Bolgarsko ljudstvo v številnih resolucijah poudarja svojo neomajno privrženost Domovinski fronti in soglasno odobrava njen program, vladno notranjo in zunanjo politiko ter zahteva očiščenje državnega aparata fašističnih elementov. Udeleženci zahtevajo na zborovanjih in konferencah tudi pravične pogoje v mirovni pogodbi z Bolgarijo, priključitev zapadne Trakije in izhod na Egejsko morje, ki je življenjskega pomena ca Bolgarijo. Tudi opozicija izraža popolnoma svobodno na svojih zborovanjih in konferencah svoje mnenje. Bolgarsko ljudstvo pa je takoj spoznalo proti-ljudsko dejavnost opozicije, odkrilo njeno pravo fašistično lice in zato bojkotira njene shode, ki se na njih zavzemajo predstavniki opozicional-nih strank za izpustitev fašističnih zločincev. Opozicija se poslužuje votivnih zborovanj za agitacijo proti Sovjetski zvezi, novi Jugoslaviji in ostalim slovanskim narodom. Predstavniki opozicije nočejo priznati prijateljske in bratske podpore pravičnih zahtev bolgarskega ljudstva, ki «o jih nudili na mirovni konferenci predstavniki slovanskih narodov s Sovjetsko zvezo na čelu za sklenitev pravičnega in za Bolgarijo sprejemljivega miru. Opozicija poizkuša napraviti domovinsko- fron- tovsko vlado odgovorno zaradi nepravičnih pogojev mirovne pogodbe in daje na ta način podporo anglo-ameriškemu bloku, ki je vsilil Bolgariji plačilo reparacij v znesku 125 milijonov dolarjev. Opozicionalci so v mnogih krajih poizkušali izzvati nerede in na ta način nuditi gradivo tujim pomagačem bolgarske reakcije za klevetanje domovinsko - frontovske Bolgarije. Vrhunec fašističnih izgredov je dosegla opozicija na zborovanju v Židovskem domu v Sofiji, kjer je govoril Kosta Lulčev. Med pristaši op.o-zicije so prisotni spoznali one, ki so pod fašističnimi režimi Filova in Bo-žilova razbijali izložbena okna v židovskih prodajalnah in v hišah ter organizirali protižidovske demonstracije. Nato se je zbralo- okoli Židovskega doma veliko šlevilo ljudstva, ki ije zahtevalo, naj se opozicionalci takoj odstranijo, nakar so slednji odgovorili z izzivanjem in napadi. Policiji se je komaj posrečilo izzivalce rešiti pred razjarjeno množico. Tudi predstavniki, ki so prišli v Bolgarijo, da bi prisostvovali volitvam, so se zgražali nad ravnanjem opozicije v volivni agitaciju Minister Baris Kidrič je govoril belokranjskemu ljudstvu v Črnomlju Črnomelj, 25. oktobra. Črnomelj, središče Bele Krajine, prestolnica osvobojenega ozemlja v osvobodilni borbi, je včeraj doživel svoj' veliki predvolivni praznik. Vse mesto je bilo v zastavah in zelenju. Po slavnostno okrašenih ulicah so pod slavoloki že zgodaj dopoldne prihajali sprevodi belokranjskega ljudstva z zastavami na čelu. Na okrašenih kamionih in vozovih so se s pesmijo in navdušenim vzklikanjem naši ljudski državi, maršalu Titu in volitvam v prvi slovenski parlament pripeljali prebivalci iz najbolj oddaljenih vasi Bele Krajine, čeprav je vse dopoldne močno snežilo. Prišli so fantje in dekleta v starodavnih belokranjskih narodnih nošah, prišle sc gostoljubne partizanske mame, prišli so Belokranjci, ki so v letih osvobodilnega boja toliko žrtvovali za osvobodilno vojsko in na slovenskih tleh prvi vzpostavili ljudsko oblast, tako rekoč sredi sovražnikovih obročev in zased. Borci in borke, ki so po zmagi odložiti puške in jih zamenjali z delovnimi rokami, da bi čimprej obnovili porušeno domovino, so prikorakali na slavnost v strnjenih vrstah. Množice so enodušno pozdravljale svoje borce junake, ki so ustvarili domovini svobodo. Kakor je belokranjsko ljudstvo na Črnomaljskem v letih osvobodilne vojne skupaj z borci Osvobodilne fronte in voditelji borečega se slovenskega naroda manifestiralo in enodušno potrjevalo trdno voljo po svobodi, tako so danes Belokranjci na prav istih zgodovinskih tleh slovesno in enodušno manifestirali za volitve v ustavodajno skupščino v svobodni državi. Kakor nekoč je tu spregovoril tov. Boris Kidrič, minister za industrijo v vladi FLRJ, ki je izbran za vodilnega kandidata I. včlivne enote čr-nomeljskega okraja. Z navdušenjem je zbrana množica sprejela svojega kandidata, ki je v vrsti voditeljev OF v najtežjih preizkušnjah borbe vlival na istem mestu pogum in moč, vero v skorajšnje vstajenje slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. S tov. Borisom Kidričem so prišli podpredsednik vlade LR Slovenije Iv. Maček, sekretar Prezidija SNOS-a Franjo Lubej in sekretar novomeškega okrožja Bogdan Osolnik. Na tribuni so se zbrali tudi ostali predstavniki ljudske oblasti in vodilni kandidati ostalih votivnih enot Po pozdravu sekretarja čmomelj-skega okraja tov. Jermana Leopolda so zastopniki množičnih organizacij, AFŽ, sindikatov in mladine izročili ministru tov. Borisu Kidriču darila, pionirji pa so pred njim zaigrali na harmonike več partizanskih pesmi. Po teh izrazih zaupanja in hvaležnosti, ki so jih bili deležni poleg tov. Borisa Kidriča tudi ostali gostje, je spregovoril zbrani množici minister tov. Boris Kidrič. Njegove besede so bile neprestano prekinjane s ploskanjem, odobravanjem in pritrjevanjem, z enodušnimi vzkliki OF, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov v skupni federativni Jugoslaviji, maršalu Titu, tov. Edvardu Kardelju in pravični borbi za združitev vseh delov naše domovine. Po končanem govoru je bilo izročeno tov. Borisu Kidriču darilo za tov. Edvarda Kardelja. Nato sta govorila kandidata 3. votivne enote tov. Jakovčič Niko in Nikija Belopavlovič, kandidat 2. vo- Marsal Tito, predsednik Boleslav Bierut in maršal Zymierski ob sprejemu na Keki Maršal Zymierski, predsednik Jugoslovanska razstava v ZSSR Ob drugi obletnici osvoboditve Beograda je organiziral eentralni muzej Rdeče armade veliko razstavo o Jugoslaviji Moskva, 23. okt. (Tass.) Ob dvelet-nici, odkar so čete Rdeče armade in Narodno osvobodilna vojska Jugoslavije osvobodile Beograd, je organiziral centralni muzej Rdeče armade veliko potujočo razstavo fotografij, posvečeno Jugoslaviji. Nad 600 fotografij govori o junaški borbi jugoslovanskih narodov proti največjemu sovražniku — nemškim zavojevalcem. Mnogi posnetki kažejo dogodke, ki so se odigravali od 6. aprila 1941 naprej, ko livne eenote. Tudi lema je združena mn-ožica viharno pritrjevala. Pred zaključitvijo velikega voliv-nega zborovanja so bile prebrane resolucije, namenjene Izvršnemu odboru OF, tov. Edvardu Kardelju in maršalu Titu. Zbrana množica se kar ni hotela raziti in je navdušeno manifestirala pripadnost k OF na pragu- volitev v prvi slovenski parlament Ob koncu so Belokranjci in Belo-kranjice v narodnih nošah zaplesali r/red tribuno belokranjsko narodno kolo. so hitlerjevci zahrbtno' napadli Jugoslavijo. Sovjetsko ljudstvo zasleduje z velikim zanimanjem-politični, gospodarski in kulturni razvoj Jugoslavije. — Med obiski jugoslovanskih delegacij v Sovjetski zvezi so sovjetski delavci, kolhozniki in inteligenti vpraševali goste o najrazličnejših stvareh, kar dokazuje veliko zanimanje sovjetskih ljudi za prijateljsko slovansko deželo. 0 tem govori tudi velika popularnost predavanj in filmov, posvečenih Jugoslaviji. Ministrstvo za filmsko industrijo ZSSR je izdelalo v zadnjem času več filmov, ki so posvečen,: Jugoslaviji, Sedaj kažejo v moskovskih kinematografih obzornik o Mladinski progi in.film o fizkultumi paradi v Jugoslaviji.Na tisoče obiskovalcev muzeja si ogleduje z velikim zanimanjem darove, ki so jih poslali državljani Jugoslavije generalisimu Stalinu. 10.186 mater dobilo v Ruski SSR časten naziv »mati heroja« Moskva. 23. cfct (Tass). PrezkSjJ Vrhovnega sovjeta Ruske SiFSR je v izvajanju ukaza Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR z dne 8. julija 1946 o povečanju državne pcmoči nosečim ženam, materam z več otroci, materam hranilkam, o povečanju zaščite mater in otrok ter o uvedbi častnega naziva »mati heroja«, reda materinske slave in medalje materinstva objavil ukalz, po katerem je dobilo 10.186 mater časten naziv »mati heroja«, 1,100.000 mater z več otroki Pa je bilo odl.fcovanih z redem »materinske slave« in »medaljo materinstva«. * Moskva, 23. oikt. (Tass). Prezidi] Vrhovnega sovjeta ZSSR je izdal sklep, da se od novembra 1946 pa do januarja 1947 izvede demobilizacija starejših letnikov vojakov in vodnikov kopne vojske. Demobilizirani vojak; bodo dobili gmotno podporo. Delo našega delovnega ljudstva ne bo več polnilo taja žepov niti žepov domačih izkoriščevalcev, ampak bo ustvarjalo blaginjo in srečo našemu ljudstvu, služilo bo napredku, kulturi in procvitanja naše Uš Slovenije in vse naše Jugoslavije. EDVARD karihtjj 5 l O y E RS K I Volitve v Makedoniji, Bosni in Hercegovini dokaz notranje moči Titove Jugoslavije V času velikih delovnih naporov ** čim hitrejšo obnovo naše porušene domovine, ko zaradi velikega ustvar. Jalnega dela našega delovnega ljudstva prehajamo iz obnove v izg: žirija našega gospodarstva, so bile \ vseh republikah FLRJ razpisane volitve v ustavodajne skupščine posameznih ljudskih republik. S temi zgodovinskimi dejanji v izgradnji suverene državnosti naših narodov v okviru FLRJ je potrjena dosledna pot Titove Jugoslavije, za katero so se naši narodi odločili s svojo narodno osvobodilno borbo pod vodstvom maršala Tila. v tem je tudi dokaz resnične enakopravnosti narodov Jugoslavije in pravilnosti načel in dela Ljudske fronte Jugoslavije. Volitve v posameznih ljudskih republikah pa So tudi manifestacija enotnost; in aratstva narodov Jugoslavije in njihovih naporov za čim hitrejšo izgraditev gospodarsko močne in neodvisne skupne domovine Jugos'avije. Ustave, ki Jih bodo sprejele ustavodajne skupi jini j posameznih ljudskih republik na podlagi ustave FLRJ, bodo uzakonile v borbi in delu ustvarjene in priborjene pridobitve in bodo jasno začrtana smer našim narodom pri ustvarjanju njihove skupne boljše in srečnejše bodočnosti. Medtem ko se slovensko ljudstvo pripravlja na volitve v prvo Ustavodajno skupščino in so tudi ostale ljudske republike v živahni predvolilni aktivnosti, pa je makedonsko ljudstvo in ljudstvo Bosne in Hercegovine že izmolilo svoje predstavnike v Ustavodajno skupščino in s tem tudi svoj prvi parlament. Volitve v Makedoniji, ki so bile dne 22. septembra, so bile mogočna manifestacija makedonskega naroda, ki si je prvič v svoji zgodovini skupno z ostalimi narodi Jugoslavije priboril svojo neodvisnost in samostojnost. Makedonski narod je kri; enakopravni član enotne državne skupnosti jugoslovanskih narodov tu-d; to pot dokazal, da je močan čuvar bratstva in edinstva narodov Jugoslavije na južnih mejah naše države. Enotno je makedonski narod manifestiral svojo trdno enotnost in stoletno željo, da združen gradi svojo boljšo bodočnost, da svojo enakopravnost utemelji z osnovnim zakonom svoje republike. Nad 94 % glasov Ljudski fronti je potrdilo pravilnost v narodno osvobodilni borbi pričetega dela za samostojnost in neodvisnost in v svobodi pričetega dela za obnovo domovine in za izgradnjo makedonske državnosti. Danes makedonsko ljudstvo s svojim sodelovanjem v Ljudski fronti odstranjuje vse tisto, kar je bilo v preteklosti opora velikosrbskih, bolgarskih in grških zatiralcev makedonskega naroda. Volitve, na katerih se je makedonsko ljudstvo enodušno ponovno izreklo za Ljudsko fronto, za utrditev' bratstva in edinstva narodov Jugoslavije, za priboritev gospodarsko močne in neodvisne Jugoslavije, za svobodno združeno Makedonijo, pomenijo nov korak k utrditvi ljudske oblasti, enakopravnosti in hiagi-iJe ■ -:h narodov. Tudi volitve v Bosni in Hercegovini 13. t. m. so bile izraz bratstva in euinstva ljudstva Bosne in Hercegovine. Srbi, muslimani, Hrvati so manifestirali svojo enotnost, ki. so jo ustvari'i v svoji skupni borbi za neodvisnost in samostojnost v Titovi Jugoslaviji. S svojo množično udeležbo na volitvah in glasovanjem za kandidate Ljudske fronte so Bosanci in Hercegovci z nad 92 % glasov še enkrat potrdili, da so neamahljivo za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, da so za bratstvo naših naio-dov. za ljudsko demokracijo, da so za ustvarjalno delo pri obnovi in izgradnji naše države. Tudi Bosanci in Hercegovci so še enkrat dokazali, da niso šl; slučajno po poti, ki jim jo je pokazal maršal Tito; pred vsem svetom so še enkrat izpovedali, da so stopili na to pot takrat, ko jim je oilo naj-hujše, in da bodo šli tudi v bodočnost; po tej poti. Zato so bile te volitve v Ustavodajno skupščino Bosne m Hercegovine veličastna manifestacija pripadnosti ljudstva Ljudski fronti. Federativni ljudski republiki Jugoslaviji ter voditelju m učitelju maršalu Titu. Zmagi makedonskega ljudstva in ljudstva Bosne in Hercegovine na volitvah dne 26. septembra in 14. oktobra sta dokaz notranje moči Titove Jugoslavije, dokaz, da so načela Ljudske fronte Jugoslavije tista moč in sila, ki vodi narode Jugoslavije na njihovi dosledni poti za zgraditev močne Jugoslavije in boljše, srečnejše bodočnosti njenih narodov. Obenem pa so vzpodbuda ostalim narodom Jugoslavije, ki stoje pred volitvami v svoje prve ustavodajne skupščine. Tako bodo šli vsi naši narodi še enotnejši in močnejši novim zmagam naproti. Priznanje mladini vipavskega okraja Ajdovščina, 23. okt. (Tanjug). V nedeljo se je zforala v Ajdovščini vsa mladina vipavskega okraja, da bi za svoje delo in pomoč pri obnovi ter gradnji prejela prehodne zastavice in nagrade. Ob podelitvi prehodnih zastavic in nagrad je mladina navdušeno vzklikala in manifestirala za Titovo Jugoslavijo. Nagrade in prehodne zastavice je delil cl rrajni odbor Antifašistične mladine v Ajdovščini, ki je priznal za najbolj delovno mladino yas; Gornja Brajnica, pionirski odred iz vasi Selo fn delavsko mladino iz avlopodjetja v Ajdovščini. Vsi ti so prejeli prehodne zastavice, Okrajni mladinski odbor je tudi podelil nagrade najboljšim mladincem delovne brigade vipavskega okraja. Za najboljše mladince so bili priznani mladinci iz Podrage in mladina iz Gaberja kot drugi najboljši aktiv kmečke ufšdine. •LIL ^ fonoetvAieo IT. aoo / PETEK X. OKTOBRA 1 V Trstu zaprti antifašisti protestirajo proti Tržita od Trsta Protestno pismo zaprtih antifašistov polkovniku Bowmanu Trst, 24. okt. (Tanjug) V tržaških zaporih Coroneo zaprti antifašisti so poslali prebivalstvu cone A resolucijo, v kateri poudarjajo, da se pridružujejo borbi demokratičnega ljudstva za priključitev Tržiča k tržaškemu ozemlju. Poudarjajo, da so proti vsaki- rešitvi, ki bi Tržič ločila od Trsta. Zaprti antifašisti pišejo v svoji resoluciji: »Borili smo se skupaj s tovariši iz' Tržiča proti nacifašistom. Po gozdovih^ in ječah prelita kri nas je združila do take mere, da je nesmiselno misliti na ločitev teh dveh mest. Odtrgati Tržič od Trsta bi pomenilo želeti mu smrt, dati ga v roke tistim, ki niso prinesli v to pokrajino drugega kakor sovraštvo in bedo. pomeni sovražiti ljudstvo.« V svoji resoluciji omenjajo nadalje primere italijanske »demokracije«, med drugimi tudi zadnji požig prostorov SIAU v Gorici. T« dni so poslali iz zaporov v Trstu tudi protestno pismo polkovniku Bowmanu zaradi neupravičene aretacije treh antifašistov iz Tržiča, ki so v tržaških zaporih že od 2. oktobra, odkar jih je policija aretirala v njihovih domovih. Med njimi je tudi bivši komandant garibaldinske divizije »Garibaldi - Natisone« Fantini Mario, znan pod imenom Sasso. Ta divizija se je borila v sklopu NOV in POJ in kasneje v JA. Tovariš Fantini - Sasso je kot komandant garibaldinske edinice v septembru 1943 rešil iz koncentracijskega taborišča v Palaz-zolo della Stella 300 zavezniških ujetnikov. V zadnjih dveh mesecih ga je policija že dvakrat brez vsakega vzroka aretirala v njegovem domu. V protestnem pismu zahtevajo ti antifašisti, naj polkovnik Bowman posbeduje, da jih bodo takoj izpustili na svoboda Sabotaža v čistki med fašisti Komisija za borbo proti fašizmu v Trstu, ki zastopa interese antifašističnega ljudstva v borbi za izkoreninjenje fašističnih ostankov in kateri je nedavno uspelo z vztrajnostjo doseči podaljšanje roka za obstoj izrednega porotnega sodišča za sojenje fašistov, je objavilo izjavo o sabotaži pri delu komisije za čiščenje. V svoji izjavi ugotavlja, da so sabotaže v največji meri krivi tako imenovani tržaški socialisti, katerih politika je v nasprotju z obstoječimi zavezniškimi zakoni za čistko med fašisti. Socialistični voditelj Edo Buda, bivši predsednik komisije za čistke I. stopnje, je te dni objavil v listu »L.a voce libera« članek, v katerem zatrjuje, da je bila njegova stranka vedno proti čistki med fašisti, ker bi bila kalilo življenje v mestu. Glede na to Izjavo ugotavlja komisija za protifašistično borbo naslednje: »Izjava odvetnika Bude potrjuje, da pristranost in nezakonitosti, ki so jih zakrivili socialistični člani komisije za čiščenje, niso bile le slučajne in ne sad zgrešene perspektive, temveč posledica koordi- niranega načrta, s katerim So hoteli ovirati in sabotirati čiščenje v skladu s programom socialistične stranke v Trstu.« Komisija za protifašistično borbo, ki zastopa voljo tržaških ljudskih množic, zahteva v njihovem imenu, naj se čistka med fašisti nadaljuje in prepreči vsakršna sabotaža. Zato predlaga Zavezniški vojaški upravi kot nujno, naj nadomesti s preizkušenimi antifašist; one člane komisij za čistko v coni A, ki kot pristaši socialistične stranke slede načelom, ki jih proglaša vodstvo socialistične stranke, ker bi skušali tudi v bodočnosti ovirati čiščenje fašistov, kakor se je dogajalo doslej. Zloglasni fašist Bruno Sambo pred sodiščem V Trstu se je pričela pred izrednim porotnim sodiščem razprava proti bivšemu tržaškemu federalu in tajniku ter poveljuiku fašističnega oddelka v Piranu, Brunu Sambo. Tudi tokrat so dopustili, da je obtoženec v svojem zagovoru hvalil in slavil fašizem. Poudarjal je, da je fašizem v Istri pomenil italijanstvo. Kot razbremenilne priče so nastopali sami fašistični hierarhi s pomočjo eksponenta CLN-a. V isti dvorani, kjer je Sambo pel slavo fašizmu, so zasmehovali in sramotili pričo, mater treh partizanov in dveh partizank, ki je obtoženega Samba obtožila, da je kriv smrti njenih sinov in hčera. Ob tej priliki so fašistični poslušalci vpričo agentov civilne policije pretepli in pljuvali obremenilne priče in antifašiste, ki so prisostvovali sodni razpravi. V takih razmerah ni mogoče pravično soditi fašistov. Zaradi tega je ljudstvo Pirana, ki je občutilo vso težo zločinov fašističnega hierarha Samba, naslovilo na sodišče v Trstu številna pisma, v katerih zahteva, naj Samba izroče ljudskemu sodišču v Piranu. Eno izmed teh pisem je podpisalo 1400 prebivalcev Pirana. Predsednik sodišča je med razpravo sicer ta pisma omenil, toda sodišče o tej zahtevi doslej še ni ničesar odločilo. Vsiljevanje protiljudsklh učiteljev v coni A Trst, 23. okt. (Tanjijg). Po vsej coni A se kažejo posledice vsiljevanja iprotiljudskih učiteljev slovenskemu prebivalstvu Julijske krajine. V Kozani v Brdih je civilna, policija aretirala ljudsko učiteljico in vse krajevne kulturne delavce, da je napravila prostor vsiljenemu učitelju, ki si je hotel prikupiti otroke s tem, da jim je delil bonbone in čokolado, medtem ko je policija stražila šolo. šolo v Kozani stražijo še vedno civilni policisti. Prvega dne je priš.o v šolo 10 otrok, sedaj pa jih prihaja le še pet. V vas Podsabotin v Brdih nameravajo zavezniške šolske oblasti poslati italijanskega učitelja, ker jim slovenskih baje primanjkuje. Ker zavezniške oblasti v tej vtisi še doslgj niso popravile šolskega poslopja, hodijo otroci v šolo v neki mlin, kjer jih poučuje učiteljica, ki si jo je ljudstvo samo izbralo. V Dobrovem v Brdih otroci nočejo obiskovati šole, ker jim je ZVU poslala za poučevanje dve protiljud-ski učiteljici. PUSTITE GRČIJO V MIRU so vzklikali poslanci Bevlnu med njegovim govorom pred britansko spodnjo zbornico London, 24. okt. Zunanji minister Ernest Bevin je v spodnji zbornici govoril o zunanji politiki laburistične vlade in je v zelo dolgem govoru ponovil znano stališče britanske zunanje politike glede vrste mednarodnih dogodkov in zadev. Be vinov govor je izzval posebno razpoloženje med poslanci konservativne stranke. Edino poglavje njegovega govora, ki je zbudilo živahnejšo reakcijo med poslanci, je bilo o Grčiji. Bevin se je s poudarjenim glasom trudil, da bi zagovarjal britansko politiko v Grčiji in da bi zvalil odgovornost za zmedo v tej deželi, ki jo sam priznava, na neke dozdevne »zunanje vplive«, vlogo britanskih čet pa je skušal opisati kot humano požrtvovalnost do »zvestega vojnega tovariša«. Bevin je posebno iznenadil spodnjo zbornico s svojo pripombo o ukinitvi delavskih sindikatov v Grčiji. Izjavil je, da grški delavski sindikati sicer niso prepovedani, ampak so samo prenehali obstojati zaradi ukinitve neke zakonske določbe, na podlagi katere so doslej obstojali. Te besede ministra Bevina so izzvale v vrstah laburističnih poslancev smeh. Svoja izvajanja o Grčiji je Bevin končal s stavkom, ki ga je izgovoril pred kratkim Cadogan pred Varnostnim svetom: »Grčija si želi samo to, da bi jo pustili na miru.« »Pustite jo torej v m«ru« — so vzklikali člani spodnje zbornice. Britanski minister za zunanje zadeve se je znašel v očitni veliki nepri-liki, ker je pričakoval povsem nasproten učinek. Značilno je, da so naletela Berino-va izvajanja v glavnem na odobrava, nje konzervativnih članov spodnje zbornice, medtem ko se je opazila v vrstah laburistov močna opozicija. Tako je izjavil med razpravo, ki se je nato razvila, laburistični poslanec J. F. Plats Miles, da dokazujejo statistike iz tega poletja mnogo več ljudskih žrtev, kakor kdaj koli v dobi miru, kar je pripisovati neposredni posledici britanske zunanje politike. Odgovornost za vse dogodke na vseh področjih britanske zunanje politike, vštevši Indijo, mandatna ozemlja in upravo v Nemčiji, pada na Bevina, Plats Miles je nato poudaril, da je Bevinova zunanja politika v tem, da poišče v vseh deželah, v katerih Ima vpliv, stranko, za katero veruje, da bo nasprotovala Sovjetski zvezi in naprednim demokratičnim silam sploh. In to politiko izvaja Bevin vztrajno in brezobzirno. Na koncu je vprašal Miles s poudarjenim glasom: »Zakaj so tako hudi nemiri v vseh deželah, v katerih se izvaja naša ali pa ameriška zunanja politika? Laburistični poslanec Ernest Davis je posebno kritiziral britansko politiko do Španije, v kateri je prebil pred kratkim štiri tedne. Poudaril je, da pričakuje večina španskega naroda, da mu bodo demokracije pomagale odstraniti fašistični režim. Tudi poslanec Beachman je govoril o britanski politiki do Španije in je izjavil, da se je nedvoumno prepričal ob svojem obisku v Španiji, da izvaja Franco politična preganjanja, ki izzivajo zgražanje. Poslanec je na koncu poudaril, da si je Franco mogel utr-ditf svoj položaj samo z zunanjo pomočjo. Bevin o dozdevnih notranjih težkočah Egipta Kairo, 23. okt. (AFP) V zvezi z Bevinovim govorom o zunanji politiki britanske vlade je izjavil Makram paša, šef egiptske stranke »Al Kotla« in’ član egiptske delegacije za pogajanja z Veliko Britanijo: Namesto, da bi govoril o naših nacionalnih zahtevah, je govoril Bevin o »notranjih težavah Egipta«. Egipčani ne morejo pozabiti, da je Bevi-nov izgovor enak onemu, ki so se ga o notranjih težavah posluževali Angleži leta 1882., ko so izkoristili upor Arabi paše, da so zasedli Egipt. Nato so večkrat obljubljali, da se bodo hitro umaknili iz naše dežele, pa so jim vedno »notranje težave« preprečevale, da bi izpolnili to obveznost. Velika Britanija se tudi sedaj izgovarja s tem, da bi opravičila nadaljnjo prisotnost njenih čet v Egiptu. Prenehati je končno treba z lažnimi izgovori, ako se hoče doseči resničen uspeh pri anglo-egiptskih pogajanjih. Očitki Rooseveltovega sina Taftu in Vandenbergu New York, 23. okt. (Tass). Eliot Roosevelt, sin pokojnega prezidenta Roosevelta, je na zborovanju neodvisnega mestnega komiteja znanstvenikov in umetnikov v New Yorftu obtožil senatorja Tafta in Vandenberga, da stremita po tretji svetovni vojni in namerno potvarjata Rooseveltovo zunanjo politiko, da bi na ta način dosegla politično kontrolo po teoriji, da mora vladati par ljudi v državi in morda po vsem svetu. Eliot Roosevelt je pozval vse Američane k združitvi pod geslom Rooseveltove zunanje politike, ki sloni na enotnosti ciljev držav in na svetovnem sodelovanju. Izjavil je, da so po nrv; svetovni vojni nekatere sile v ZDA podpirale finansiranje mirovnih delegacij, istočasno pa oboroževale Nemčijo in prodajale orožje mnogim drugim držaivsun. Sedaj. .daje. Vanđenberg^ eđeh riaših najbolj' vplivnih in baje objektivnih predstavnikov na mirovni konferenci in v amerišk; delegaciji, intervjuje* kjer direktno napada napore Franklina Roosevelta in zvrača nanj odgovornost za nastali položaj. Eliot Roosevelt je prečitol Vanden-bergovo izjavo, češ, da so Roosevelt in drugi podpisniki na krimski konferenci prekršili določbe atlantske listine in nato vprašuje: »Ali smatra Vandenberg ureditev vprašanja Sa-halina kot primer, bi ni primeren? Ako je tako, kaj bi potem lahko rekli o naši zahtevi po Okinavi? Brez dvoma je, da iänajo otcbi, ki so v neposredni bližini države, večji pcmen za državo, kakor pa otoki, ki leže tisoče milj cd kake države. Eliot Roosevelt je končno pozval bivše pristaše Roosevelta, naj nudijo odpor republikanski stranki, ki ponareja* Rooseveltovo politiko in ovira svetovni pair egnjozato, da bi dosegla politiähi uspeh. Druga obletnica vlade Enverja Hodže Tirana, 23. okt. »Baškimi« navaja v zvezi z drugo obletnico sedanje albanske vlade, ki je bila sestavljena 22. oktobra 1944 po sklepu Antifašističnega sveta Albanije, uspehe, ki jih je dosegla ta vlada do 8. marca. 1946, ko je poverila Ljudska skupščina generalnemu polkovniku En-verju Hodži mandat za sestavo nove vlade LR Albanije. »Baškimi« poudarja, da se albanski narod s ponosom spominja 22. oktobra, ker pcmeni ta dan eno izmed velikih zmag. P0 dveh letih združuje albanski narod ob mnogo bolj ugodnih pogojih svoje napore, da bi izvedel načrt obnove, in izgradil deželo, kar mu bo prineslo srečo in blagostanje. 22. oktober daje albanskemu narodu vzpodbudo, da dela še z večjim poletem pri obnovi, izgradnji dežele in pri čuvanju v vojni priborjene zmage. Daluege obsojen na smrt na vešalih Praga, 24. okt. (CTK). Pred praškim ljudskim sodiščem se je končala razprava proti Kurtu Daliigeju, bivšemu nacističnemu protektorju Češke in Moravske. Dalüge ie bil obsojen na smrt z obešenjem, izgubo državljanskih pravic, zaplembo premoženja in plačilo stroškov postopanja. Odkritje terorističnih skupin v Rumuniji Bukarešta, 24; okt. (Tass). »Scan-tea« poroča, da je odkrila policija v večjih oblasteh Rumunije velike količine orožja, municije in fašističnega propagandnega gradiva po večini pri članih carainistične in liberalne stranke. List navaja imena 12 članov caranistične in liberalne stranke, ki so našli pri njih bombe, pištole in municijo. Gre za udarne enote vrste terorističnih oddelkov, ki so bili organizirani v skladu z navodili šefov »zgodovinskih« strank. Za prelom s Francom London, 23. okt. (Reuter). »Združenje prijateljev republikanske Španije» v Angliji, ki šteje preko milijon članov, je predolžilo generalnemu sekretarju Združenih narodov Trygve Lieu zahtevo, da naj Združeni narodi taikoj prekinejo diplomatske tn gospodarske odnošaje s Francovo Španijo in priznajo špansko republikansko vlado dr. Girala. Buenos Aires, 23. okt. (AFP). Znane osebnosti političnega, znanstvenega in književnega življenja v Argentini so poslale spomenico Združenim narodom, kjer zahtevajo, naj države, ki so članice Združenih narodov, v interesu svetovnega mira prekinejo diplomatske odnošaje s Francovo Španijo. Holandci izkoriščajo premirje v Indoneziji Haag, 21. okt. (Tass) Po poročilih tiska . izkoriščajo holandske oblasti premirje med republikansko in anglQholandsko armado za pripravo novih vojnih operacij. V zadnjem času pošiljajo vsak dan na Javo nolle čete in orožje. Iz Rotterdama so 18. oktobra poslali v Indonezijo -£e 1500 holapdstiih vojakov in QÜAuejev. Koroški Slovenci zahtevalo soodlocevanje v odborih za čistko i Naši rojaki na Koroškem se že dolgo zaman trudijo, da bi dobili pravico soudeležbe in soodločevanja v raznih uradnih odborih za čistko. Kako nujno potrebno bi büo tako sodelovanje, dokazuje vloga okrajnega odbora Osvobodilne, fronte v Borovljah z dne 8. oktobra na okrajno glavarstvo v Celovcu. V vlogi zahteva okrajni odbor Osvobodilne fronte, naj se ntbnadno povabijo v senate treh tudi zastopniki Osvobodilne fronte, in poudarja, da neupoštevanje Osvobodilne fronte, ki ima pri uničenju oacifašizma na ozemlju Avstrije glavno zaslugo, nikakor ne odgovarja načelom demokracije. V utemeljevanju svoje vloge navaja okrajni odbor Osvobodilne fronte v Borovljah naslednje razloge: 1. Osvobodilna fronta je pozvala slovensko protifašistično prebivalstvo Koroške k oboroženi borbi proti na-cifašizmu na strani zaveznikov. 2. Osvobodilna fronta je zato upravičena zastopati interese slovenskega naroda. 3. V Osvobodilni fronti združeno slovensko prebivalstvo so v dobi nadfašizma neusmiljeno preganjal; gestapovci, domači izdajalci in vojni zločinci. 4. Po dosedanjh ugotovitvah je bilo iz sodnega cfcraja Borovlje izseljenih 29 družin, s 122 člani, 168 oseb je bilo interniranih, 5 4pa jih je izgubilo življenje v raznih nemških koncentracijskih taboriščih in gestapovskih zaporih. Gmotne škode, ki jo je utrpelo slovensko prebivalstvo in njegove kulturne ustanove, hranilnice in zadruge pa sploh ni mogoče preceniti. Na podlagi teh dejsterv ishteva okrajni o über OF v Borovljah v svoji vlog; na okrajno glavarstvo v Celovcu z vso upravičenostjo takojšnje imenovanje svojih zastopnikov v senate za čistko v vseh občinah sodnega okraja Borovlje. V Mehiki boste našli iskrene prijatelje, k! razumejo Jugoslovane Je Izjavil predsednik mehiške republike Cmaco Jugoslovanskemu veleposlaniku Savi Kosanevlču Mexico City, 23. okt. Ob izročitvi poverilnih pisem predsedniku mehiške republike Avillu Camacu je jugoslovanski veleposlanik Sava Kosano-vič v svojem govoru v španskem jeziku med drugim izjavil: »Prihajam v Mehiko s prepričanjem, da bo federativna ljudska republika Jugoslavija, ki se je rodila v epski borbi za osvoboditev pod vodstvom maršala Tita, kljub namernemu nerazumevanju in slabemu tolmačenju njenega ravnanja, našla v mehiškem ljudstvu iskrene prijatelje, ki jo razumejo in ljubijo.« V svojem odgovoru je paedsedniK mehiške republike Camaco med drugim dejal: »V Mehiki boste našli iskrene prijatelje, ki razumejo Jugoslovane in občudujejo njihove napore za dokončno zmago enotnosti in svobode. Prepričan sem, da v tej državi ne boste našli nikogar, 3d bi dvomil nad pomenom vašega junaškega prispevka v pretekli vojni-, ki vam j^ bila vsiljena s krivičnim napadom.« Po sprejemu je jugoslovanski poslanik položil venec na spomenik neodvisnosti. Vojna zločinca Schacht in Papen bodoča moža Nemčije London, 23. okt. (Tanjug.) »People« je objavil članek svojega diplomatskega dopisn.ika o razlogih, zakaj so poklonili nacističnima voditeljima Schachtu in Papenu svobodo. Zapadne demokracije — piše »People«, so namenile dr. Schachtu, bivšemu šefu Reichsbanke in von Papenu, bivšemu kancelerju rajha in Hitlerjevemu diplomatu, važne položaje. — Schachtu bo poverjena težka naloga uvedbe reda v industrijski in gospodarski zmešnjavi v Nemčiji in Srednji Evropi, von Papenu pa »delikatna naloga« na političnem polju. »Tako se bosta.« nadaljuje časopis, »Schacht v ameriški, von Papen pa v britanski zoni, pridružila uglednemu društvu bivših sovražnikov, ki jih vodi znani Hitlerjev konstruktor letal Mes-serschmit in znanstveniki, ki delajo pri poizkusih in proučevanju za atomsko energijo. Londonski opazovalci trdijo, da ni pravnih razlogov, ki bi preprečevali Schachtu in von Papenu, da ne bi takoj pričela z delom in da bo formalno priznanje za njihove usluge prišlo samo po sebi, čim bo rešeno vprašanje pogojev mirovne pogodbe z Nemčijo. Omeniti je potrebno, da je britanska vlada takoj po oprostitvi teh dveh izjavila, da je pripravljena von Papenu dovoliti bivanje v britanski zoni, dočim so dale ZDA Schachtu podobno dovoljenje. V londonskih diplomatskih krogih tudi omenjajo aktivnost bivših Schach-tovih sodelavcev iz močnih ameriških jeklenih, kemičnih in bančnih kartelov. Industrijska podjetja v ameriški m francoski zoni Nemčije, ki so bila določena za uničenje, sedaj z največjo skrbnostjo čuvajo. Posamezna podjetja so ali prodali ali pa jih namenili za prodajo ameriškim interesentom, ki imajo prvenstvo. To je posebno očit-n,o kadar gre za podjetja kartelov električne industrije. Dopisnik na koncu pravi, da je problem nemške finančne otinove na prvem mestu tako v očeh ministrstva za zunanje zadeve v Washingtonu, kakor tudi v načrtih industrijskih in finančnih magnatov Wall Streeta. ki računajo na Schach ta kot na edinega človeka, ki lahko spravi v red sedanji kaos v Nemčiji. Madžarska sc mora nasloniti na države, kjer vlada ljudska demokracija Budimpešta, 24. okt. (Tanjug) Na zborovanju železničarjev in poštarjev v Miškolcu je imel minister za promet Erne Görö, član KP Madžarske, naslediji govor: »Sestali smo se v razmerah, ko lahko sestavimo ne samo bilanco prvih dveh mesecev stabilizacije, ko je v zunanji in notranji politiki nastal položaj, ko se je potrebno opredeliti. Zunanje politike kakšne države ne določajo trenutni činitelji, temveč veliki odločilni činitelji s trajnimi dejstvi. Nesreča Madžarske je v tem, da se je desetletja naslanjala na Nemčijo in Avstrijo. Nesreča madžarskega naroda je v tem, da se oni, ki 60 od 1867. leta naprej vodili po-s’.s v državi, niso zavedali, da se državni voditelji ne bi smeli naslanjati na kakšno zunanjo silo, temveč sp madžarsko ljudstvo, na posebne koristi države. Vladajoče reakcionarne klike Madžarske, ki 60 v prvi vrsti ščitile svoje koristi. Ker je bila najbolj reakcionarna velesila Nemčija, so usmerili proti njej tudi madžarsko zunanjo politiko in so tako dvakrat v enem pokolenju potegnili državo v proti-ljudsko vojno. Brez pravHne demokratične zunanje politike Madžarska tudi ne mor1» vodti pravilne notranje politike. Naši zunanji politiki je potrebno dati pravilno smer. To ni ničesar novega, temveč samo pot, ki bi morali iti po njej že davno. Truditi se moramo, da se tesno povežemo z državami, kjer vlada ljudska demokracija, predvsem z veliko Sovjetsko zvezo, ki nas je osvobodila, in pa z našo južno sosedo — Jugoslavijo maršala Tita, Sedaj govorijo o tem, ali naj bo Donava internacionalizirana ali ne. Mi pa pravimo, da morajo Donavo nadzirati oni narodi, ki žirijo v Podonavju. To ne pomeni, da bi morala Madžarska vzdrževati neko pregrajo od Zapada, temveč nasprotno, skuša naj ustvariti tesne gospodarske, kulturne in druge vezi z zapadnim! državami. Predsednik Zbora moravskih učiteljev o vtisih s poti po Jugoslaviji Opatija, 24. okt. 1946. Na svoji turneji po Jugoslaviji je Zbor moravskih učiteljev, ki šteje nad 60 članov, priredil koncerte v vseh večjih mestih Jugoslavije. Zbor je obiskal Jugoslavijo že leta 1928., a takrat je nastopil le v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in v Ljubljani. 0 sprejemu sedaj in pred vojno je izjavil predsednik Tauber naslednje: »Stara Jugoslavija nas je sprejela formalno in hladno, dočim je sedanja naša pot od prvega dne naprej en sam praznik. Presenečeni smo, ker smo priče, kako nova Jugoslavija gradi in dela. Priznati moramo, da pri nas*ni takega delavnega poleta in volje za obnovo in izgradnjo kakor pri vas.« Predsednik Zbora moravskih učiteljev je nato pripovedoval o podrobnostih s potovanja po Jugoslaviji: »Takšnega sprejema v Jugoslaviji nismo pričakovali. Doživeli smo nepričakovano iznenađenje. Povsod nas sprejemajo z zastavami in z češkimi napisi.' Videli smo, da se bratstvo med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi narodi ni samo ohranilo, ampak se je še poglobilo I Danes ne prirejam« koncertov .le po dvoranah, ampak aa? stopamo tpfii sp (pyajnn^j, kakpr emp na primer na Jesenicah in v Mariboru. Danes pojemo vojski, tako n. pr. v Nišu in Skoplju. Z veseljem pa smo nastopili v Mariboru pred 2000 mladinci in mladinkami. Povsod smo morali k našemu sporedu dodati še nekaj točk. Naši vtisi s poti po Jugoslaviji so zares najlepši. Sedaj je zbor v Opatiji, 27. t. m. pa bo priredil v Zemunu zadnji koncert pred odhodom v Češkoslovaško. Generalni vikar g. Anton Vovk in docent teologije g. ir. Maksimilijan Držečnik sta 23. oktobra obiskala ministra za notranje zadeve LRS tov. Borisa Kraigerja in se z njim razgo-varjala glede imenovanja novih pomožnih škofov za Ljubljano in Maribor. Popravek. V torkovi številki »Slovenskega poročevalca« je bilo objavljeno netočno število zborovalcev na predvolivnem zborovanju v Krškem. Kandidat 1. volivne enote v okraju Krško je minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS tov. Janez Hribar in ne podpredsednik vlade LRS tov. dr. Marijan Brecelj. Vremenska napoved za petek, *s. oktobre: Jasno, zjutraj 5—6* pod nMlo, čez dan 2™a* oafi IV aabqtolafcg vreme. Žare s pepelom prvih padlih borcev za svoboao v domovini Maribor, 24. oktobra. Ob priliki akcijo m gradnjo «kopnega groba in spomenika žrtvam fašizma je pod težkimi pogoji uspelo Ugotoviti, da so v graškem mestnem krematoriju tudi žare Slovencev, žrtev fašističnega terorja v prvem letu gestapovskega krvavega vlada-, nja v naših krajih. S posredovanjem šefa vojne misije FLRJ pri zavezniških oblasteh za Avstrijo na Dunaju polkovnika tov. Vladimirja Vodopivca nam je bil omogočen prevoz 255 žar s pepelom umorjenih mučenikov, ki so bili ustreljeni v Sloveniji, prepeljani v Graz in tam vpepeljeni. Seznam imen ostalih 1500 Jugoslovanov, ki so bili umorjeni v Sloveniji in pokopani v skupnem grobo na graškem pokopa-‘išču, bomo dobili v kratkem. Prevoz pa ne bo mogoč, ker so pokopani skupno, brez rakev. Dne 1. novembra bo na istem mestu svečano odkritje spomenika našim prvoborcem. Dne 20. t m. ob 11 je bilo na glavnem kolodvoru v Grazu svečano slovo od preminulih žrtev, ki so mu prisostvovali naši vojaški predstavniki v Avstriji, zastopniki avstrijskih oblasti, zastopnika komunistične i« socialistične partije Avstrije, predsednik Zveze prijateljev nove Jugoslavije Matzner in drugi. V slovo^sta spregovorila predsednik Štajerske zveze bivših političnih pripornikov tovariš Gatnar in predsednik Zveze prijateljev nove Jugoslavije tovariš Matzner. V imenu jngoalovaneke misije se je prisotnim m&hvidil tor. Milan Danjek, ki je prečital brzojav* ko šefa vojne misije na Dunaju tov. polkovnika Vodopivca. Na čast žrtvam so se ob himni Hej Slovani sklonile zastave. Na meji so posmrtne ostanke naših junakov mučenikov pričakovali član okrožnega izvršnega odbora OF tov. dr. Potrč, zastopnik okrožnega notranjega odseka tov. Žigert, tajnik MLO tov. Lakner in član okrožnega odbora OF tov. Reberšek. Sprejema se je polnoštevilno udeležila tudi šolska mladina, ki je poklonila žrtvam venec z nć^so trobojnico. Naslednji dan dne 22. t. m. je bila v veliki dvorani FD Poleta v Mari- bora Žalna sveč&noet v počastitev opomina neustrašenih borcev. 2are, postavljene na častnem mesta, je stražila častna straža. Okoli žar pa so bili položeni številni krasni venci. V polni dvorani so se poslovili od pepela borcev v imenu OOOF Maribor tov. dr. Potrč, ki se je v svojem govoru spomnil svetlih imen Slave Klavore, Bojana Ilicha, Jožeta Kerenčiča, bratov Špindlerjev, Jurija Konfidencija in drugih. Orkester mariborske opere je zaigral žalostinke, pevski zbor pa je zapel pod vodstvom tov. Horvata »Žrtvam«. Končno so bila prebrana imena vseh žrtev, ki ne bodo nikoli pozabljene. Komemoracijo je zaključil v zaključnem govoru tov. Reberšek. Seznam žar, ki so bile prepeljane v Maribor Bt. žare Ime In priimek Kraj Upepeljeno Shranjeno 3303 Avbič Janko . . Maribor 5. 9. 1941 16. 10. 1941 8310 Avsec Alojz . . Maribor 5. 9. 1941 16. 10. 1941 3443 Arnuš Karel Maribor 6. 11. 1941 24. 4. 1942 3828 Ahac Ivan . . Maribor 8. 4. 1942 34. 4. 19« 3869 Alt Jožef . . . Maribor 30. 4. 1942 7. 6. 1942 3977 Babič Branko Maribor 25. 8. 1941 16. 10. 1941 3386 Brozovnik Stanko . • • Maribor 26. 8. 1941 16. 10. 1941 3246 Bobnik Franc . Bled 10. 8. 1941 16. 10. 1941 3247 Brnik Anton . . • Bled 10. 8. 1941 16. 10. 1941 8802 Benko Stanko . • • • • Maribor 5. 9. 1941 16. 10. 1941 3376 Berglez Franc . Celje 10. 10. 1941 16. 10. 1941 3382 Bizjak Franc . Celje 11. 10. 1941 16. 10. 1941 3877 Berglez Maks . Celje 11. 10. 1941 16. 10. 1941 3396 Babič Jakob . , Ljutomer 17. 10. 1941 24. 4. 1942 3402 Balgav; Štefan . Maribor 22. 10. 1941 24. 4. 1942 8434 Brinvec Marjan . • • • • Maribor 4. 11. 1941 24. 4. 1942 8439 Brener Alojz Maribor 6. 11. 1941 24. 4. 1942 3499 Bolhe Justin . . Maribor 21. 11. 1941 24. 4. 1942 3709 Brodenčar Mihael • • • • Maribor 19. 2. 1942 24. 4. 1913 3710 Bosnič Anton Maribor 19. 2. 1942 24. 4. 1942 3777 Bizjak Ivan . . Maribor 24. 3. 1943 24. 4. 1942 3792 Berce Leopold . Maribor 31. 3. 1942 24. 10. 1942 3799 Bumajster Edvard • • • Maribor 2. 4. 1942 24. 4. 1942 3798 Binder Koman . Maribor 2. 4. 1942 24. 4. 1943 8237 Černe Kazimir . • • • • Bled 8. 8. 1941 16. 10. 1942 3423 čop Leopold . . • • • • Maribor 30. 10. 1941 24. 4. 1042 8594 Cerjak Srečko . Maribor 31. 12. 1941 24. 4. 1942 3868 KonfSdenci Jurij . • * • • Maribor 30. 4. 1942 7. 6. 1942 3227 Dremelj Leopold . Bled 4. 2. 1941 16. 10. 1941 3243 Dacan Anton . . Bled 10. 8. 1941 16. 10. 1911 8338 Drobnič Franc . • • • • Trbovlje 18. 9. 1941 ■16. 10. 1941 8478 Dolar Leopold , Maribor 16. 11. 1941 24. 4. 1943 3484 Dežmar Jožef . a • • • Maribor 17. 11. 1941 24. 4. 1942 3485 Dosič Alojz . , Maribor 17. 11. 1941 34. 4. 1942 3931 Debelak Ciril . Maribor 23. 5. 1943 7. 6. 1942 3226 Eksler Mirko • . Bled 4. 8. 1941 16. 10. 1941 8280 Ekhard Franc • Maribor 25. 8. 1941 16. 10. 1941 3238 Finžgar Ivan . Bled 8. 8. 1941 16. 10. 1941 3381 Finžgar Dušan . Celje 11. 10. 1941 16. 10. 1941 8477 Ferdič Ignac . . Maribor 16. 11. 1941 24. 4. 1942 8794 Fluks Jožef . . Maribor Sl. 3. 1942 24. 4. 1943 3928 Ferle Ivan . . > Maribor 23. 5. 1943 7. 6. 1942 8225 Glavič Alojz . . Bled 4. 8. 1941 16. 10. 1942 3279 Grahek Leopold . Maribor 25. 5. 1941 16. 10. 1942 3283 Grobelnik Edmund • • • Maribor 26. 8. 1941 16. 10. 1942 8351 Gobec Bruno . . • • m • Maribor 26. 9. 1941 16. 10. 1942 3399 Gulič Andra . . Maribor 22. 10. 1941 24. 4. 1942 8423 Golob Emil . . Maribor 3. 11. 1941 34. 4. 1942 3425 Golob Edvard . . Maribor 6. 11. 1941 24. 4. 1943 3436 Gräber Franc . . Maribor 6. 11. 1941 24. 4. 1943 8482 Gräber Štefan . • • • • Maribor 16. 11. 1941 24. 4. 1943 3491 Goričan Rudolf . • • • • Maribor 19. 11. 1941 24. 4. 1942 3497 Germ Gabriel . . Maribor 19. 11. 1941 24. 4. 1942 8619 Gliševič Karl . . Maribor 10. L 1942 24. 4. 1942 3775 Maribor 24. 3. 1942 24. 4. 1912 3975 Grubič Ivan . , • • • • Maribor SO. 4. 1942 7. 6. 1942 8906 Golobar Jožef . . Maribor 15. 5. 1943 7. 6. 1943 3919 Golob Karel . . Maribor 22. 5. 1942 7. 6. 1942 3954 Gobec Henrik . . Maribor 4. 6. 1942 7. 6. 1942 3418 Hermanko Jožef . Maribor 30. 10. 1941 24. 10. 1942 3428 Hadži-Halilovič Hasan • • Maribor 3. 11. 1941 24. 4. 1943 3437 Hrenič Karel . . Maribor 6. 11. 1941 24. 4. 1943 8742 Hašič Jožef . . Maribor 30. 12. 1941 24. 4. 1942 3596 Hermann Jožef . Maribor 2. 1. 1942 24. 4. 1942 8742 Hašič Jožef . . Maribor 7. 3. 1942 24. 4. 1942 3781 Hanšelič Ivan . • . a • Maribor 25. 3. 1942 24. 4. 1943 3783 Halosan Emil . Maribor 25. 3. 1942 24. 4. 11*42 3801 Husu Stanislav . Maribor 31. 3. 1942 24. 4. 1942 8796 Hanšelič Ivan . • • Maribor 2. 4. 1943 24. 4. 1943 8352 Ilich Bojan . . Maribor 26. 9. 1941 16. 10. 1941 »745 Iršič Stanislav . 10. 3. 1942 24. 4. 19-13 3268 Jerič Anton . . Bled 21. 8. 1941 16. 10 1941 3252 Jokšorič Ljubiša • • • • Bled 10. 8. 1941 16. 10. 1941 3743 Jene Otmar . . Maribor 7. 3. 1942 24. 4. 1913 3744 Jurher Jožef . . Maribor 7. 3. 1942 24. 4. 1942 3910 Joger Franc . . Maribor 15. 5. 1942 7. 6. 1943 3255 Kolarič Milan . Bled 8. 8. 1941 16. .10. 1941 3236 Kališnik Stanislav • • • • Bled 8. 8. 1941 16. 10. 1941 8275 Klavora Slava . Maribor 25. 8. 1941 15. 10. 1941 3276 Kočevar Szetosan • • • • Maribor 25. 8. 1941 16. 10. 1941 3278 Kovač Jože . . Maribor 25. 8. 1941 10. 10. 1941 3285 Kolarič Franc . Maribor 26. 8. 1941 16. 10. 1941 3304 Knuplež Milan , • • • • Maribor 5. 9. 1941 16. 10. 1941 3308 Klepec Tomaž . Maribor 5. 9. 1941 16. 10. 1941 3335 Kren Dušan . . Maribor 18. 9. 1941 16. 10. 1941 3336 Kuder Stanislav . Maribor 18. 9. 1941 16. 10. 1941 8343 Kuder Anton . . Maribor 24. 9. 1941 16. 10. 1911 8344 Kuder Ciril . . Maribor 24. 9. 1941 16. 10. 1941 3345 Kuder Franc . . Maribor 24. 9. 1941 16. 10. 1941 8380 Kese Ivan . . . Celje 11. 10. 1941 16. 10. 1941 3403 Korošec Ivan Maribor 22. 10. 1941 24. 4. 1942 3420 Kocek Mihael. . • • • • Maribor 30. 10. 1941 24. 4. 1942 3421 Kecman Dušan . Maribor 30. 10. 1941 24. 4. 1942 3429 Kramer Ladislav • • • a Maribor 3, 11. 1941 24. 4. 1943 3430 Kolšek Jožef . . Maribor 3. 11. 1941 24. 4. 1943 8433 Kresnik Rajmund • • • • Maribor 4. 11. 1941 24. '4. 1942 3440 Kac Friderik . . • • • • Maribor 6. 11. 1941 24. 4. 1942 3475 Kuhar Štefan . . Maribor 16. 11. 1941 24. 4. 1943 3488 Kos Anton . . Maribor 17. 11. 1941 24. 4. 1042 3495 Klemenčič Ivan . Maribor 19. 11. 1941 24. 4. 1942 3485 Kerenčič Jožef . Maribor 30. 12. 1941 24. 4. 1942 8590 Korner Roman . • • • Maribor 31. 12. 1941 24. 4. 1942 3592 Krišnik Filip . . • . • Maribor 31. 12. 1941 24. 4. 1942 8707 Kukovec Franc . Maribor 19. 2. 1941 34. 4. 1942 3784 Kokalj Hugo . • • • • • Maribor 25. 3. 1942 24. 4. 1942 3793 Kajtner Bartolome] . • • Maribor 31. 3. 1942 24. 4. 1942 3797 Kanne Karl . . Maribor 2. 4. 1942 24. 4. 1942 3827 Kukovec Franc . • • • • Maribor 8. 4. 1942 24. 4. 1943 3830 Klemenc Teodor . Maribor 8. 4. 1943 24. 4. 1942 3834 Kregar Anton . • • • . Maribor 10. 4. 1943 24. 4. 1942 3908 Klančnik Ivan . Maribor 15. 5. 1942 7. 6. 1942 8921 Klančnik Martin • • • • Maribor 22. 5. 1942 7. 6. 1943 8926 Kodrič Dominik . Manibor 22. 5. 1943 7. 6. 1942 3424 Leskovar Ivan • Maribor 3. 11. 1941 24. 4. 1942 3496 Lesjak Mihael . Maribor 19. 11. 1941 24. 4. 1942 3872 Luskar Jožef . . Maribor 30. 4. 1943 7. 6. 1942 3265 Metier Georg . . Bled 21. 8. 1941 16. 10. 1941 3244 Močivnik Ivan . Bled 10. 8. 1941 16. 10. 1941 8307 Meško Tomaž Maribor 5. 9. 1941 16. 10. 1941 3445 Mlaker Vladimir • • • • Maribor 8. 11. 1941 24. 4. 1942 3480 Mirt Ferdinand . • • • • Maribor 16. 11. 1941 24. 4. 1942 3498 Marošek Milan . • • • • Maribor 21. 11. 1941 24. 4. 1942 3494 Mohar Anten • • • 1 Maribor 19. 11. 1941 24. 4. 1942 8587 Milavec Marijan . Maribor 30. 12. 1941 24. 4. 1942 3602 Milavec Albin . . Maribor 3. L 1942 24. A 1942 3604 Marin Franc . , » S • • Maribor 3. L 1942 24. A 1942 'C,- ''.1^ . i '-'L. št. žare Ime in priimek Kroj Upepeljeno Shranjeno 3713 Maconi Konrad . ■ • • Maribor 19. 12. 1942 24. 4. 1942 3716 Marjon Ljubomir • • • Maribor 19. 2. 1942 24. A 1942 3776 Marn Jožef . . • • • Maribor 25. 3. 1942 24. A 1942 3956 Milauc Martin • • • Maribor 4. 6. 1942 7. 6. 1942 3248 Noč Andrej . . • • 9 Bled 10. 8. 1941 16. 10. 1941 3383 Novak Mirko . . • a • Celje 11. 10. 1941 6. 10. 1941 3417 .Novak Leon . . • • • Maribor 30. 10. 1941 24. 4. 1942 3490 Novak Franc . . • • • Maribor 19. 11. 1941 23. 10. 1942 3712 Nanad Pavel . . • • • Maribor 19. 2. 1942 24. 4. 1942 3953 Novak Luka . . • • • Maribor 4. 6. 1942 2A 4. 1942 3442 Ošlovnik Emil • • • Maribor 6. 11. 1941 2A A 1942 3487 Oberlajt Adolf a • • Maribor 17. 11. 1941 24. 4. 1942 3588 Omerzu Jožef . . • • • Maribor 30. 12. 1941 24. 4. 1942 3831 Ocir Ivan . . . • • • Maribor 20. 3. 1942 24. A 1942 3901 Akom Viktor . . • • • Maribor 15. 5. 1942 7. 6. 1942 3918 Obu Alojz ... • • • Maribor 22. 5. 1942 7. 6. 1942 3923 Obu Adolf . . . • • • Maribor 22. 5. 1942 7. 6. 1942 3949 Oven Viktor . . • • • Maribor 4. 6. 1942 7. 6. 1942 3266 Pavlin Rafael • • P Bled 21. 8. 1941 16. 10. 1941 8305 Perše Jože . . . • • • Maribor 5. 9. 1941 16. 10. 1941 3337 Pogorelčnik Fortunat • • • Trbovlje 18. 9. 1941 16. 10. 1941 3349 Perše Mariin . . • • • Maribor 24. 9. 1941 16. 10. 1941 3350 Palaje Kristijan . • • • Maribor 24. 9. 1941 16. 10. 1941 3384 Petlič Jože . . . • • • Celje 11. 10. 1941 16. 10. 1941 3432 Prezelj Gabrijel . • • • Maribor 4. 11. 1941 24. 4. 1942 3476 Petovar Drago . • • • Maribor 16. 11. 1941 24. 4. 1942 3479 Pavli Tomaž . . • • • Maribor 16. 11. 1941 2A 4. 1942 3598 Pajenk Franc . . • • • Maribor 2. 1. 1942 24. 4. 1942 3631 Pesek Ivan . . P • Trbovlje 14. 1. 1942 24. A 1942 3713 Puc Feliks . . . • • • Maribor 19. 2. 1942 24: 4. 1942 3715 Pencelj Jožef . « • • • Maribor 10. 2. 1942 24. 4. 1942 3748 Pečečnik Adolf . ■ • • Maribor 10. 3. 1942 24. 4. 1942 3855 Petrič Rafael . . • • • Maribor 10. 4. 1942 24. 4. 1942 3866 Pošlek Franc . . • • • Maribor 80. 4. 1942 7. 6. 1942 3867 Pavl Ivan . . . • • • Maribor 30. 4. 1942 7. 6. 1942 3870 Pavčič Jožef . . • • • Maribor 30. 4. 1942 7. 6. 1942 3907 Pristan Stanko . • • • Maribor 15. 5. 1942 7. 6. 1942 3909 Poteger Anton . P • • Maribor 15. 5. 1942 7. 6. 1942 3923 Podvratnik Ivan . • • • Maribor 12. 5. 1942 7. 6. 1942 3951 Preslikar Jožef . • • • Maribor 4. 6. 1942 7. 6. 1942 3311 Radaj Jožef . . • • • Maribor 5. 9. 1941 16. 10. 1941 3347 Rašovič Dušan . • • • Maribor 24. 9. 1941 16. 10. 1941 3375 Rozman Alojz , • • • Celje 11. 10. 1941 16. 10. 1941 3438 Rus Jože . . . • • • Maribor 6. 11. 1941 2A 4. 1942 3614 Rojnik Jakob . . • • • Maribor 8. 1. 1942 24. 4. 1942 3618 Remic Anton . . • ■ • Maribor 10. 1. 1942 2A 4. 1942 3620 Ropaš Franc . . • • • Maribor 10. 1. 1942 24. 4. 1942 3708 Raspotnik Avguštin • • • Maribor 19. 2. 1942 24. 4. 1942 3740 Rek Blaž . . . P • • Maribor 7. 3. 1942 2A 4. 1942 3871 Repče Jožef . . • • * Maribor 30. A 1942 7. 6. 1942 3905 Raspotnig Ivan . • • Maribor 15. 5. 1942 7. 6. 1942 3925 Repek Bratomilj • • • Maribor 22. 5. 1942 7. 6. 1942 3264 Zegernlik Emil • • • Bled 21. 8. 1941 16. 10. 1942 3378 Anžel|j Mihael . • • • Bled 10. 8. 1941 16. 10. 1942 3267 Špacapan Mihael P • • Bled 21. 8. 1942 16. 10. 1942 2350 žvegel Franc . . • • • Bled 10. 8. 1942 16. 10. 1942 3309 Satler Vladimir_. • Maribor 5. 9. 1941 16. 10. 1942 3348 Špegl Vinko . . • • • Maribor 2A 9. 1941 16. 10. 1942 3400 Sodin Alojz . . • P • Maribor 22. 10. 1941 24. A 1942 3419 Svenšek Gusti . * • • Maribor 30. 10. 1941 2A 4. 1942 3425 Šavorič Jožef . . • • • Maribor 3. 11. 1941 24. 4. 1942 3427 Špindler Bogdan . • • f Maribor 3. 11. 1941 24. 4. 1942 3444 Dr. Špindler Metod • • • Maribor 6. 11. 1941 2A 4. 1942 3481 Zupan Jožef . . • • • Maribor 16. 11. 1941 24. A 1942 3591 Sinkovič Franc . • • • Maribor 31. 12. 1941 24. 4. 1942 3599 Zakonšek Andrej • m • Maribor 3. L 1942 24. 4. 1942 3603 Smerku Feliks . ■ • Maribor 3. 1. 1942 24. 4. 1942 3616 Špegei Ciril . . • a • Maribor 8. 1. 1942 24. A 1942 3622 Svet Franc . . • P Maribor 10. 1. 1942 24. 4. 1942 3714 Špendelj Ernest . • • • Maribor 19. 2. 1942 24. 4. 1942 3747 Saval Franc . . • f • Maribor 10. 3. 1942 2A 4. 1942 3780 Zargošan Martin • • • Maribor 25. 3. 1942 24. 4. 1942 3833 Skernšek Ivan . • • P Maribor 10. 4. 1942 24. 4. 1942 3912 Sinkovič Henrik • • • Maribor 15. 5. 1942 7. 6. 1942 3920 Svet Ivan . . . • • • Maribor 22. 5. 1942 7. 6. 1942 3929 Zagradišnik Jože • • • Maribor 23. 5. 1942 7. 6. 1942 3930 Zagradišnik Franc • • • Maribor 23. 5. 1942 7. 6. 1942 3950 špiler Adolf . . • • • Maribor 4. 6. 1942 7. 6. 1942 3306 Savdii Alojz . . • • • Maribor 5. 9. 1941 16. 10. 1941 3398 Smerč Anton . . • • • Maribor 22. 10. 1941 24. A 1942 3401 šošter Martin . . ■ • • Maribor 22. 10. 1941 2C A 1942 3492 šošter Anton . . • • • Maribor 19. 11. 1941 24. 4. 1942 3493 šošter Ferdinand • * • Maribor 19. 11. 1941 24. 4. 1942 3593 žibert Ignac . . • • • Maribor 31. 12. 1941 24. 4. 1942 3778 žergan Peter . . • • • Maribor 24. 3. 1942 24. A 1942 3779 Sunda Franc . . • • • Maribor 25. 3. 1942 24. 4. 1942 3952 Škoflek Viktor . ■ • • Maribor 23. 5. 1942 7. 6. 1942 3263 Štern Franc . . • • P Bled 21. 8. 1941 16. 10. 1941 3346 štrafela Alojz . • • P Maribor 24. 9. 1941 16. 10. 1041 3426 Strožič Ivan . . • • • Maribor 3. 11. 1941 2A 4. 1942 3483 štibelj Dominik . • • • Maribor 16. 11. 1941 24. 4. 1942 3600 Štajner Adolf . • • • Maribor 2. 1. 1942 24. A 1942 3617 Stergašek Jožef • ■ • Maribor 8. 1. 1942 24. 4. 1942 3826 Stare Franc . . • • • Maribor 8. 4. 1942 24. A 1942 3832 Cern ec Konrad . P • • Maribor 10. 4. 1942 24. 4. 1942 3829 Sternad Jožef . • • • Maribor 8. 4. 1942 24. 4. 1942 3873 Stamper Ivan . . • • • Maribor 30. 4. 1942 7. 6. 1942 3874 Štampar Ivan . . • ■ t Maribor 30. 4. 1942 7. 6. 1942 3904 Stropnik Edvard • • • Maribor 15. 5. 1942 7. 6. 1942 3924 Stakne Ferdinand • • • Maribor 22. 5. 1942 7. 6. 1942 3274 Tovornik Jožef . • • • Maribor 25. 8. 1941 15. 10. 1941 3446 Toplak Franc . . • • P Maribor 8. 11. 1941 2A 4. 1942 3615 Tarkuš MErko • m • Maribor 8. 1. 1942 ' 24. 4. 1942 3741 Cas Albert . . . • • • Maribor 7. 3. 1942 2A A 1942 3746 Cater Ludvik . . • a • Maribor 10. 3. 1942 24. A 1942 3782 Cop Ludvik . . • • a Maribor 25. 5. 1942 24. 4. 1942 3903 Tobinc Ivan . . • • Maribor 15. 5. 1942 7. 6. 1942 3955 Terbavc Franc . • • • Maribor A 6. 1942 7. 6. 1942 8795 Umek Franc . . • • • Maribor Sl. 3. 19^2 24. 4. 1942 3282 Vrunč Franc . . • • Maribor 26. 8. 1941 16. 10. 1941 3486 Vidav Vladimir . • • Maribor 17. 11. 1941 2A A 1942 3489 Vrečko Jakob . . • • • Maribor 17. 11. 1941 2A A 1943 3595 Venkovič Ignac . • • • Maribor 31. 12. 1941 2A 4. 1942 3601 Verderber Ernest • • • Maribor 2. 1. 1942 24. 4. 1942 3281 Veber Franc . . • • • Maribor 25. 8. 1942 16. 10. 1942 3287 Vreznik Antonija • • • Maribor 25. 8. 1942 16. 10. 1942 3589 Vesovišek Jožef . • • • Maribor 81. 12. 1941 24. 4. 1942 3927 Vedenik Franc . • • • Maribor 22. 5. 1942 7. 6. 1942 3952 Vedenik Karel • • • Maribor A 6. 1942 7. 7. 1942 3249 Zadnik Martin . • • • Bled 10. 8. 1941 16. 10. 1941 3379 Zorman Alojz . . • • • Celje 11. 10. 1941 io: 10. 1941 3451 Zajšek Alojz . . • • • Maribor 6. 11. 1941 2A 4. 1942 3597 Zagode Jožef . . • • • Maribor - 2. 1. 1942 24. 4. 1942 3613 Cukala Maks . . • • • Maribor 8. 1. 1942 24. 4. 1942 3749 Zupančič Leopold • • • Maribor 10. 3. 1942 7. 6. 1942 3800 Vranjek Ivan . . • • • 3251 Vojgemut Franc • • • 3228 Hren Franc . . • • • 3245 Podlipnik Franc . • • • Bled 10. 8. 1941 16. 10. 1941 Is pisarne notranjega za mariborsko okrožja Svojce lota 1941. in 1942. ▼ Maribora« Celju, Trbovljah in Begunjah na Gorenjskem ustreljenih talcev obveščamo, ds so prispele žare s posmrtnimi ostanki mučenikov dne 21. t. m. iz Gradca v Maribor. Svojci, ki žele dvigniti posmrtne ostanke (žare) žrtev, jih lahko dvignejo pri upravi mestnega pogrebnega zavoda pa Pobrežja v. Maribora vsak dan od 16. do 18. Krajevni LO naj izdajo svojcem potrdilo, iz katerega bo razviden dan (^voatllo svojcem aretacije m^ustrditvo upepeljenega!. Na podlagi tega potrdita svojci lahko dvignejo žare. Po okrožnici ministrstva za notranje zadeve • 160-45 brzojavka 1824 od 18. VI. 1945 imajo svojci, ki bodo dvignili žare, pravieo do brezplačne vožnje. V ta namen morajo vložiti pri pristojni odhodni železniški postaji prošnjo za brezplačno vožnja Te prošnja reši uprava železnic ▼ Ljubljani v 2—3 dneh. Odstranimo napake pri odkupu krompirja Letos so bile velike površine zasajene s krompirjem. Pričakovali smo izvrstno letino. Zato je bilo tudi objavljeno, da je nakup krompirja prost. Nepričakovana suša skupno z ogrci majskega hrošča, ki so povzročili veliko šode na krompirjevih nasadih, pa je narekovala previdnostne ukrepe. Talro je trgovinsko ministrstvo pred kratkim objavilo, da je dovoljen nakup krompirja le za potrebe gospodinjstev in gospodarstev. V ostalem smejo krompir kupovati samo Navod ali nabavljatao-prodejne zadruge ter od njih pooblaščeni nakupovalci. Ta “krap je bil potreben zato, da se odkupijo presežki krompirja po določeni ceni za prehrano vojske, industrijskih središč, mast, rudarskih revirjev, cone B, bolnišnic in drugih ustanov doma in v drugih republikah. Pomanjkanje krctmipirja je veliko zlasti v drugih republikah in je zato naša naloga, da jim nudimo pomoč tako, kakor nam one dajejo veliko večjo pomoč v moki, žitu, olju, sladkorju in drugih pridelkih in izdelkih. Naše trgovinsko ministrstvo je pričelo z odkupcm presežkov na prostovoljni osnovi. Na sestankih z zastopniki okrajev in krajev so se posamezni okraji obvezali zbrati ma prostovoljni osnovi tisto količino krompirja, ki so jo sami določili. Obvezali so se tudi, da bodo odkup na svojih področjih popularizirali in prebivalstvu pokazali resnično potrebo medsebojne pomoči in sodelovanja. Ves gospodarski in politični aktiv posameznih okrajev se je obvezal, da bo sodeloval Pogoji za odkup so Igtos ugodnejši kakor lani. Cena krompirju po 3 din kilogram je ostala na isti 'višini, kakor je bila lani, čeprav so se medtem industrijski izdelki, kj jih potrebuje kmet, že izdatno (pocenili. Poleg denarja pa prejmejo kmetije za nagrado še posebne dddatke, s katerimi so zelo zadovoljni. Na področjih, kjer se je odkup pravočasno in dobro populariziral, so prekupčevalci, ki so ponujali višje odkupne .cene, slabo opravili. Malenkostno višja cena, ki jo ponujajo, ne odtehta ugodnosti, ki jih imajo [imetje, če prodajo krompir Navodu ali Nafoavljaiio-prodajnim zadrugam. Zato je zelo važno, da se potreba in ugodnosti odkupa pridelovalcem dovolj pojasnijo, da se vsi pri odkupu sodelujoči podrede skupnemu cilju in sproti ugotavljajo in odstranjujejo napake. Količine, ki so se zanje .posamezni okraji prostovoljno obvezali, da jih bodo odkupili, so postale s tem za te okraje obvezne. Zbrati morajo krompir še pred nastopom slabega vremena ali mraza, ki bi povzročil težave pri odkupovanju,' odpremljevanju, pa tudi njegovo okvaro, večina okrajev se je obvezala, da bo odkupila dovolj visoke količine krompirja. Nekateri pa hočejo biti izjeme. Tako sta se obvezala okraja Ljubljana-mesto in Ljubljana - okolica, da bosta odkupila le 6 in pol vagona krompirja. Če se spomnimo, da sta ta dva okraja spomladi zbrala kot ostanek od lanske jeseni oddanih količin še 116 vagonov krompirja, ni težko ugotoviti, da je količina 6 in pol vagona odločno prenizka. Isto velja za okraj Kamnik, ki se je obvezal za odkup 2 vagonov, spomladi pa je dal 32 vagonov, pri čemer ne računamo količine, oddane lansko jesen. V teh treh okrajih bodo ponovni sestanki, ker je jasno, da je na prve odločitve vplivalo oportunistično stališče. •Ponekod kvarijo na terenu odkupno enotno ceno sebični zasebni nakupovalci, ki zastopajo interese kake manjše skupine. Tako je sporočila narodna milica iz Velikega Gabra, da je pregledala tovorni avto z večjo količino krompirja, ki ga je po svojem pooblaščencu nakupil neki ljubljanski sindikat po 4.25 din za kilogram. Špekulanti se poslužujejo med drugim tudi dotočila, da je dovoljen prevoz manjših količin krompirja za lastne potrebe. Tako je na Pragerskem odri prekupčevalec oddal 10 vreč krompirja po 50 kg na 10 tovornih listov. Takta primerov je nedvomno še več. Dolžnost železniškega osebja je, da budno pazi na take primere in špekulante prijavi oblastem. Organizacije si nabavljajo razna potrdila m priporočila in povzročajo s tem nered in rahljajo odkupno moralo. Ta način je v škodo sploš-nosti, višaipene, vnaša nered in vzbuja pri kmetu nado na zvišanje cen in s tem špekulantstvo. Prizadeti pa so številni potrošniki, ki nimajo ne časa ne sredstev, da bi se oskrbeli na podoben način, ki ga v zaupanju v moj in sposobnost ljudske oblasti tudi odklanjajo. Zato je potrebno, da se zasebniki in organizacije podredijo disciplini, gledajo, širše in s polnim razumevanjem podpirajo delo organov ljudske oblasti. Ni namreč niti moralno niti ne gospodarsko smotrno, da gledamo le na krajevne, ozke in-teiese, pri tem pa zahtevamo,’ da so druge republike širokogpidne pri dobavi žita, sladkorja, soli, maščob itd. Preveč je v nekaterih ljudeh tudi še starega protekcianaškega duha. Mnogi se tegp np zavedajo zadostno, ko jpšjljejo na tcgcreiosko mšiistrv stvo razne vloge za izjemne dovolit/v» nakupa večjih količin krompirja, Pogosto skušajo tudi z osebnimi posredovanji doseči stvari, ki niso v skladu z ljudsko demofcracjo. Vse to je napačno in ministrstvo yse take poskuse dosledno odklanja in zavrača. Pojavljajo se tudi motnje zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev, predvsem vagonov. Medtem Iko se na primer železniška uprava v Ptuju vzgledno prizadeva, da poskrbi potrebno število vagonov, so nadzorni organi v Pragerskem ugotovili veliko malomarnost in nezainteresiranost železniške uprave. Zavedati se moremo, da je treba še pred zimo odpraviti zbrane količine v določene predele naše države, mnogokrat samo po ozkotirnih železnicah, kakor na primer v Sarajevo, Tuzlo itd., ki so v zimskem času zelo težko dostopni. Zato je potrebno, da imamo pravočasno dovcdj prevoznih sredstev na razpolago in da do skrajnosti izkoristimo ugodni čas. Mnogo je primerov, da pripeljejo kmetje krompir, vagonov Pa ni. Čakajo ves dan, trošijo čas, končno pa morajo vskladiščiti krompir na postaji, namesto da bi ga natovorili takoj v vagone. Poleg izgube časa in nezadovoljstva torej še čtvr jno delo. Napačno je nadalje tudi, da je v nekem primeru zasebnik za svqje ozke interese prej dobil vagon kakor pa državni sektor za svojo šircko postavljeno nalogo splošne preskrbe. Vse te in podobne napake moramo sproti odstranjevati, špekulantstvo mora izginiti in ga je treba na vsakem koraku razknkavati ta pobijati. Vse Pa je odvisno od discipline prebivalstva. Najprej moramo rešiti široke naloge preskrbe in zagotoviti hrano najpotrebnejšim. Čeprav je odkup prostovoljen, je treba vendarle to prostovoljnost pravilno razumeti, ker sicer nastane nered v škodo vsega prebivalstva. Vssfc posameznik se za svoje lastne potrebe lahko oskrbi in si pripeljp krompir domov. Kmet si bo od svojega pridelka obdržal potrebne količine za prehrano svoje družine, za krmo živine ta za seme, prostovoljno Pa bo oddal sstno višek. Pridelek je zadovoljiv in krije vse te potrebe, presežek pa lahko kmet proda po "ugodni ceni, pri čemer dobi še posebne ugodnosti. Nikjer ni torej razloga za bojazen, da bi krompirja zmanjkalo in da bi se cena zanj zvišala. Navod bo krompir prodajal za nekoliko višjo ceno, kolikor je pač potrebno, da se povrnejo minimalni režijski stroški. Kdor koli si torej pri talcem stanju na nedopusten način in s hlastavo naglioo nabavlja večje količne krompirja, škoduje skupnosti. Za škodo odgovarjajo prav tako neaktivni člani v okrajih, pri nabavi jalno prodajnih zadrugah in drugi organi, ki, so pritegnjeni v odkup. Glavni vzrok večjih napak je prav v neaktivnosti in nezavednosti odgovornih oseb. So primeri, ko niti do danes niso bile razglašene in pojas-smjene pridelovalcem ugodnosti v zvezi s prostovoljno prodajo krompirja, niti jim ni bila dovolj razložena naloga medsebojne pomoči. V takih krajih so prekupčevalci in špekulanti uspevali. Mnogo vagonov Icrcmpirja je bilo tako odtegnjenih načrtni razdelitvi in so izginili v roke špekulantov. Kjer pa se je aktiv zavedal svojih dolžnosti in je šel takoj med ljudi, tam teče delo lepo ta so odkupljene že sedaj izdatne količine. Nakupovalci v ptujskem okraju gredo od hiše do hiše, se porazgovo-rijo z ljudmi, jim pojasnijo ugodnosti in očrtajo skupne potrebe, se z njimi domenijo za količino, čas.in kraj oddaje. Bližnji kmetje pripeljejo krompir sami na nakladalno postajo, v oddaljenejše kraje pa pošlje Navod svoje tovorne avtomobile. Odkuo gre dobro ta bi šel še bolje, če bi ga cV>-volj podpiral okrajni aktiv ljudske oblasti. To je samo en p-.mer izmed mnogih, kjer odkup gladko poteka. Rok, do katerega mora h"ti odkup končan, je 15. november. Da bomo izpolnili naše naloge ta da bcmo lahko računali na prav tako' pomoč drugih republik, moramo določene Količine krompirja v celoti odkupiti do tega dne. Aktiv ljudske oblasti na okrajih, okrožjih ta v krajih samih bo skupaj z dobrim delom Navoda In nabavljalno - prodajnih zadrug, ki imajo dovolj sposobnih in vestnih, ljudi, z lahkoto izpolnil 'udi io nujno, za nas pa še posebej častno nalogo. Nakaznice za industrijsko blago, ki jih prejmejo kmetje, je treba nemudoma realizirati in dati zanje najboljše blago. Takoj ta brez zaviranja je potrebno izpolniti tudi druge ugodnosti. Samo tako bo kmet rad oddal' -vse tiste količine krompirja, ki jih lahko pogreša. Državni grosisti morajo dobro zalagati področja odkupov z najboljšim blagim, hitro in brez zamud, -imeti morejo pregled potreb in pravočasno ukreniti vse, da bodo s svojim delom dvigni’:; zaupanje prebivalstva. Čeprav je ves odkup na prostovoljni osnovi, mu je treba dati poudarek velike skupne potrebe in medsebojne panoji. V delo je treba vložiti največjo prizadevnost, prepipčjjivast rn ves vi ost, ga izboljšati in brezobzirno odstraniti wse napake. Za kandidate v Ustavodajno skupščino smo izbrali svoje najboljše predstavnike knjiVHvrub- in nrntPäor io K.l rnipn 28. okt. 1894 v Ljubljani. L. 1918. je bil tajnik Narod, gledališča v Ljubljani. Filozofijo je študiral v Pragi. Pozneje je bü knjižničar v Narodnem muzeju v Ljubljani- Nato je služboval kot profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani na gmnaziji v Novem mestu in pred zlomom spet v Ljubljani. Tovariš dr. Ferdo Kozak spada v krog tiste slovenske inteligence, ki ni pozabla, da ima do svojega naroda velike dolžnosti. Zato ga najdemo v stari Jugoslaviji na delu v krogu ljudske inteligence, ki ni bila pripravljena svoje vrednosti prodati za boljše službeno mesto. Bil je sotrudnik »Demokracije«. »Ljubljanskega zvona« in od leta 1933 do zloma stare Jugoslavije urednik »Sodobnosti«. Njegova samostojna dramatična dela so »Komedija«. »Lepa Vida«, »Profesor Klepec«. Po razpadu bivše Jugoslavije te bil med udeleženci zgodovinskega ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte dne 27- aprila 1941. Postal je član kulturnega plenuma OF. Ob koncu februarja leta 1942 je bil aretiran in odpeljan v internacijo v južno Italijo. Med pohodom zavezniških vojsk proti Rimu je bil novembra 1943 z drugimi osvobojenimi interniranci vred prepeljan v zbirno taborišče pri Bariju. Od tam je odšel v taborišče narodno osvobodilne vojske v Gravino, kjer se je takrat zbirala III. prekomorska brigada. Čez dva meseca je bil poklican v Bari kot člen naše misije na tem mestu. Vodil je delo pri kulturnem sodelovanju z zavezniki, vodil sprejemanje Slovencev v našo vojsko, bil je član političnega oddelka j n urednik lista »Domovina«. Naposled je bil marca 1945 odpoklican domov na osvobojeno ozemlje. Tu je bil načelnik oddelka za prosveto pri Predsedstvu SNOS-a. 1. maja 1945 je bU v Ajdovščini postavljen za ministra prosvete v prvi narodni vladi Slovenije, kar je še danes. Tovariš dr. Ferdo Kozak kandidira v drugi volivni enoti v okraju Murska Sobota. r. Ahčin Hartjap Dr. Ahčin Marjan je bil rojen 1903. v Ljubljani. Medicinski študij je končal leta 1928. v Zagrebu in je nato služboval do leta 1932. v Splošni bolnišnici v Ljubljani, nato pa pri mestnem fizikatu do odhoda med partizana Takoj leta 1941. se je pridružil osvobodilnem gibanju in aktivno delal v Osvobodilni fronti. Leta 1942. je bil interniran v Gonarsu in kmalu po povratku v Ljubljano ppnovno zaprt Po izpustu iz zapora je nadaljeval svoje delo za OF do julija 1943. ko je odšel z drugimi zdravniki k partizanom. Po kratkem delovanju v partizanskih bolnišnicah v Kočevskem Rogu je odšel v Cankarjevo brigado. Nato je bil sanitetni referent XVIII. divizije in kasneje VII. korpusa. Pozimi leta 1944. je odšel na Primorsko v IX. korpus, da organizira saniteto. Po povratku je odšel v štab VII. korpusa kot načelnik sanitetnega oddelka in zaledne sanitete tega korpusa. Avgusta 1944. je po nalogu SNOS-a v sporazumu z Glavnim štabom NOV in PO Slovenije prevzel mesto načelnika sanitetskega odseka pri Predsedstvu SNOS-a. line 5. maja 1945. leta je bil ob formiranju prve vlade imenovan v Ajdovščini za ministra za ljudsko zdravje, kar je še danes. Dr. Ahčin Marjan je odlikovan s spominskim znakom leta 1941 in z redom bratstva in edinstva II.' stopnje. Kandidira v prvi volivni enoti v okraju Lendava. Dr. Božidar Lavrič Dr. Božidar Lavrič se je rodil 10. novembra 1899. leta v Novi vasi pri Rakeku. Osnovno šolo je obiskoval v svojem rojstnem kraju, nakar je odšel v Ljubljano, kjer je tudi maturiral na gimnaziji. Po razpadu Avstrije je študiral medicino v Zagrebu, nato v Pragi, kjer je tudi doktoriral. Po mnogih namestitvah in študiju v tujini in doma je leta 1937. postal privatni docent za topografično anatomijo, leta 1939. pa je bil izvoljen za rednega profesorja kirurgije na medicinski fakulteti v Ljubljani. Med okupacijo je bil zaprt, nato pred vojaškim italijanskim sodiščem oproščen vsled pomanjkanja dokazov. Marca leta 1943. je bil interniran v Italiji, odkoder je januarja 1944 pobegnil in živel ilegalno v Rimu do prihoda anglo-ameriške vojske. Takoj nato je stopil v našo vojsko in postal upravnik bolnišnice v Andriji. Kasneje je bil pomočnik načelnika sanitetnega oddelka v Bariju. Novembra 1. 1944. je prišel v Beograd, kjer je postal glavni kirurg JA. V avgustu 1945 je bil demobiliziran in postavljen na mesto univerzitetnega profesorja in dekana medicinske fakultete v Ljubljani. Je častni član češkoslovaškega in bolgarskega kirurškega društva. Dr. Božidar Lavrič kandidira kot prvi kandidat v III. volivni enoti v okraju Rakek. NASE GOSPODARSTVO Znižanje cen grafične proizvodnje v Slovenili Kalkulacija grafične proizvodnje je bila do osvoboditve povsem neenotna. V politiki cen je vladala popolna anarhija. Vsak je kalkuliral po svoje, se pravi, kalkuliral je tako, kakor je kazalo njegovemu pohlepu po dobičku. Bivše Društvo tiskarnarjev je sicer izdelalo nekak cenik, ki pa je postavil take cene, da so lahko krila režijo najrazsipnejša uprava grafičnega podjetja. Za vse člane tega društva je bil ta cenik obvezen. Kdor je kalkuliral niže. so ga klicali na odgovor in mu zagrozili z denarno kaznijo ali celo z izprtjem delavcev. Nekatera podjetja, ki niso bila včlanjena v tem društvu pa so pričela s konkurenco. To so prav lahko storila, saj so bile nekatere cene bajne. S tem pa se je začel konkurenčni boj, ki je imel po eni strani za posledico resda nekoliko nižjo ceno. na drugi strani pa je povzročil zgolj pritisk na delavstvo tako glede plač kakor tudi vseh drugih socialnih pridobitev. Skratka: nikomur ni bila v mar organizacija politike cen oziroma nizka cena grafične proizvodnje, temveč je vsakdo gledal samo lastni dobiček. Znano je, da v predaprilski Jugoslaviji oblast ni nikdar posegla v regulacijo cen grafične proizvodnje, ker je tudi tu ščitila le interese zasebnega kapitala. Naša ljudska oblast pa je predpisala enotno knjigovodstvo z obratnim obračunom, ki ji omogoča podrobno kontrolo proizvodnih stroškov vsakega posameznega podjetja. Obenem s to uredbo je predpisala tudi enotno kalkulacijsko shemo in določila za vsako panogo našega gospodarstva odstotke zaslužka na izdelavni material in na izdelavne mezde. Uvedla je edino pravično načelo: zaslužek smeš imeti samo pri proizvodnih stroških, tudi splošne stroške ali režijo smeš priračunati samo k proizvodnim stroškom. Vsi ti predpisi veljajo tudi za rraf.ično stroko. Tako je šele naša ljudska oblast prva direktivno posegla v politiko cen grafične industrije. Tisk je važen činitelj v dviganju kulturne ravni vsakega naroda. Zato je naša ljudska oblast postavila odgovornim nalogo, da se cena grafične proizvodnje, predvsem pri listih, revijah, knjigah in brošurah čimprej zniža oziroma prilagodi do skrajne možnosti predpisom o kalkulaciji, tako da bo naš tisk lahko dostopen najširšim ljudskim množicam. Prvo občutnejše znižanje cen smo že dosegli. Znižanje cen grafičnih proizvodov v Sloveniji je predvsem rezultat osnovanja glavnih uprav podjetij določenih industrijskih in njim sorodnih panog, kar omogoča poenostavljeno oskrbovanje s sirovinami, enostavnejšo ter boljšo kontrolo in večjo strokovno pomoč. Uprava grafične industrije , LRS si je takoj v začetku svojega obstoja postavila kot eno svojih glavnih nalog urediti oziroma zDižati cene grafične proizvodnje. Preden pa je mogla pričeti s tem delom, je morala reorganizirati oziroma po predpisih poenotiti v svojih podjetjih vse knjigovodstvo in vso obratno organizacijo. To veliko delo pa zaradi pomanjkanja izkušenega kadra ne napreduje, kakor bi moralo. Čeprav vsa organizacija še ni popolnoma izvedena, je upravi po štirih mesecih enotne organizacije v vseh podjetjih le uspelo, da je že mogla misliti na izdelavo enotnega cenika vsaj za vse glavne panoge grafične stroke. Izračunala je za 25 vrst dela v grafični industriji enotno povprečno osnovno ceno za posamezno izdelavno uro. ki je po odločbi urada za cene pri predsednjštvu vlade LRS predpisana za vsa grafična podjetja v Sloveniji. Po tem ceniku se je precej vrst dela pocenilo. Predvsem sta se pocenili dve vrsti dela, t. j. strojni stavek in tiskanje Ti dve vrsti dela pa predstavljata glavni strošek pri tisku listov, knjig, revij, brošur in podobnih tiskovin. Strojni stavek se je pocenil za 20%>. tiskanje na velikih Strojih pa se je pocenilo za 15°/o od prejšnjega povprečja cen. Ker je oblast znižala zaslužek na ves izdelavni material na 6%, medtem ko so podjetja prej pribijala 15 do 30%, lahko trdimo, da se je knjižni tisk pocenil povprečno za 18%. Mimogrede lahko šp omenimo, da se je letos tudi cena papirja že znižala za 10%. Naj nazorno prikažemo, koliko se je s tem pocenila knjiga običajnega formata (14.7 X 21 cm) z 20 polami teksta, postavljenega v običajni stopnji črk (borgis), tiskana na srednjefinem papirju (v teži 80 g na m2) in v nakladi 5000 (ročni stavek in priprava tiska sta obdržala za setipj približno isto ceno. zato jih v tej primerjavi ne upoštevamo): prejšnja cer**» zn:?, c“"*» papir din 52.000 41.600 strojni stavek din 18.090 14.940 tiskanje dl n 13.000 11.000 Skupno din 83.090 67.540 Cena je znižana za 15.550 din ali za 18.7%. Pri nakladi 5000 bi znašali torej stroški gornjih treh postavk za en' izvod:'po prejšnjih cenah 16.61 din. po znižanih cenah pa 13.51 din. Razlika je -torej pri enem izvodu 3.10 din. Ta razlika v ceni pa se še poveča, če pomislimo, da so založništva doslej pribijala na nabavno ceno 150 do 200% za režijo in riziko za neprodane izvode. Vzemimo za primer najobičajnejši pribitek 200%: nabavna cena din 83.090 67.540 200% za režijo in riziko din 166,180 135.080 din 249.270 202.620 Prodajna cena za en izvod bi bila torej po prejšnjih cenah 49.85 din. po znižanih cenah pa 40.52 din. Razlika v prodajni ceni je torej 9.33 din, kar predstavlja že precejšnjo pocenitev. Uprava grafične industrije LRS je sklenila vsak mesec ugotoviti indeks stroškov grafične proizvodnje v. primerjavi 8 sedaj normirano ceno. Pri prvem preračunavanju tega indeksa je ugotovila, da bo nekatere, in to najvažnejše vrste dela po treh mesecih lahko še bistveno znižala. V treh mesecih rečemo zato, ker pokaže šele trimesečna doba neko stalnost povprečne cene. Da doseže nižje cene naši knjigi, smatra uprava kot eno svojih glavnih dolžnosti tudi racionalizacijo naših podjetij oziroma znižanje režijskih stroškov. Zalo bo vsak mesec natančno ugotavljala, za koliko odstotkov je to ali ono podjetje nad določenim povprečjem V prizadetem podjetju bo nato takoj pokrenila vse potrebno za znftanje neproduktivnih stroškov. S postopnim tipiziranjem podjetij, o čemer sedaj tudi že razmišlja, pa bo upravi uspelo še nadalje znižati cene vsej grafični proizvodnji. Uprava grafične industrije bo odslej z matematično natančnostjo ugotavljala in regulirala cene ter skrbela za čim racionalnejše delo in režijo v vseh svojih podjetjih, da bomo v našem tisku končno dosegli res tako ceno, ki bi omogočala slehernemu državljanu nakup danes tako potrebne duševne hrane. Tudi delavstvo grafične industrije hvalevredno tekmuje in dela na uvedbi norm, kar bo še znatno povečalo delovni polet in bo pripomoglo k nadaljnjemu znižanju cen grafični proizvodnji. Grafična industrija se zaveda svoje velike vloge v kultumo-politični preobrazbi današnjega človeka, zato v danih rzmerah skuša čimprej ustreči zahtevi naše ljudske oblasti, da dobi ljudstvo čim cenejše čtivo. Želi pa tudi, da se te dolžnosti zavedajo še vsi drugi činitelji, kj soustvarjajo našo knjigo, to so avtorji, predvsem pa naša založništva, ki doslej svoje dolžnosti še niso popolnoma izpolnila. Maks Blejec. Odredba o prometu In cenah mesnih prašičev Zvezni minister za trgovino in preskrbo je izdal na podlagi uredbe o načrtnem razdeljevanju in potrošnji blaga odredbo o prometu in ceman mescih prašičev (pršutarjev), ki je objavljena v zveznem Uradnem listu 22. t. m. in velja od dneva objave-Pooblaščenim jnodjetjem za odkup živine jn industrijskim klavnicam se dovoljuje, da smejo izjemno od odločbe o določitvi predmetov, ki spadajo pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo blaga (Uradni list štev- 40-1945) kupovati mesnate prašiče za zakol in predelavo- Predelane količine mesa morajo republiška ministrstva za trgovino iti preskrbo prijaviti zveznemu ministrstvu za trgovino in preskrbo zaradi nadaljnje razdelitve. Za mesnate prašiče se štejejo jork-širske jn bergširske pasme ter njihovi križanci od 60 do 100 kg žive teže. ki so obdržali lastnosti izvirke pasme v toliki meri, da ustrezajo tipu nepitanih prašičev-Mesnatim prašičem so določene naslednje odkupne cene: a) za mesnate prašiče I. vrste 23 din za kg. b) za mesnate prašjče II. vrste pa 22 din za kg žive teže. Za prašiče I. vrste se štejejo tisti mesnati prašiči ,ki po svojih lastnostih povsem ustrezajo potrebam k'lavniške industrije za proizvodnjo tipičnih kakovosti mesnih izdelkov (bacon, praška šunka), za prašiče II- vrste pa mesnati prašiči, ki po svojih lastnostih v manjši meri ustrezajo za proizvodnjo kakovostnih mesnih izdelkov. Pri presoji kakovosti se gleda na debelino slanine, ali je preprežena s mesom in v koliki meri, na velikost šunke itd- Uvedba posebnih poštnih znamk za državne urade In državna podjetja Polog navadnih jnoštnih znamk se izročijo 1. novembra v promet posebne uradne poštne znamke, ki jih bodo smele uporabljati le ustanove zveznih in republiških organov drž. oblasti, ustanove zveznih in republiških organov državne uprave, vse ustanove pravosodja, javnega tožilstva in Jugoslovanske armade, vsa državna podjetja ter Rdeči križ, za zasebne pošiljke pa n,e bodo veljale. Te uradne poštne znamke so redne frankoone znamke. S temi znamkami bo omogočeno gori omenjenim usta- Naši uspehi na področju ljudskega zdravstva novam- in podjetjem voditi evidenco o plačanih' poštnih pristojbinah, kontrolirati- njjhovo porabo in preprečiti zlorabe. S tem seveda ni izključena možnost, da ne bi omenjene ustanove in podjetja plačale poštne pristojbine veljavne tudi z navadnimi poštnimi znamkami. Uradne poštne znamke bodo prodajale vse pošte v državi, in sicer navedenim ustanovam in podjetjem, pa tudi posameznikom ne glede na to. ali jih morejo uporabiti za pinciLo poštnih pristojbin ali ne. Zasebni pooblaščeni prodajalci znamk pa teh uradnih poštnih znamk ne bodo prodajali. Upravičene ustanove in podjetja uporabljajo uradne ooštne znamke tako, kakor je to sicer predpisano za uporabo poštnih znamk. Če izročajo poštne pošiljke na pošti v roke poštnemu uslužbencu, tedaj jih morajo oddati s predajno knjigo, v kateri potrdi jjoštni uslužbenec število pošiljk in skupno vrednost uporabljenih znamk. Z isto predajno knjigo se lahko oddajo tako priporočene kakor tudi navadne pošiljke. Ustanove in podjetja, ki uporabljajo uradne poštne znamke, morajo na naslovno sira,n pošiljke natisniti svoj pečat ali žig, v spodnjem levem kotu pa mora biti natiskana ali z žigom pritisnjena označba »Uradno«. Pošiljke, na katerih so uradne poštne znamke, a So brez žiga in označbo »Uradno", se štejejo za nefranki-rane. Uradne poštne znamke bodo izdane v vrednosti p0 0.50 din (rumene), 1 din (svetlozelene), 1.50 din (temnozelene), 2.50 din (rdeče), 4 din (modre), 5 din (svetlosive). 8 din (temmosive) in 12 din (vijoličaste). Na znamki je narisan stilizira» državni grb. Kategorizacija kakovostnih vin Včeraj smo poročali o odločbi zveznega urada .za cene. ki prinaša novo ureditev cen vinu, žganju ifci vinskemu destilatu. Glede na specifične posebnosti se vsa vina dele v dve skupini: v prvo skupino spadajo kakovostna viha. razdeljena v dve jood-skupirii, v drugo skupino pa ostala potrošna vina. V prvo podskupino kakovostnih vin (z osnovno obračunsko ceno 2.20 din za stopnjo) spadajo med drugim: rensk; rizling, zeleni silvanec, rdeči traminec in šipon, v drugo podskupino (z osnovno obračunsko ceno 2-05 din) pa burgundec, italijanski rizling, vse vrste muškatov in frankovka. Odredba o odkupu vin samorodnih trt Na .podlagi uredbe o načrtnem razdeljevanju in potrošnji blaga je zvezni trgovinski minister izdal odredbo o ureditvi nakupa vin samorodnih trt. (Zvezni Uradni list 18. t. m.). Vina vseh vrst samorodnih trt (hibridov) smejo kupovati od pridelovalcev, in sicer le za predelavo v destilate, samo tista državna .podjetja, zadružne organizacije in zasebne tvrdke, kj jih zato joooblasti trgovinski minster tiste ljudske republike, v kateri ima sedež podjetje. Pooblastilo izdano za nakup teh vin. velja za vso državo. Proizvedene količine destilatov je treha prijaviti Zveznemu ministrstvu za trgovino in preskrbo, ki jih razdeli tako za izvoz kakor tudi za domačo uporabo. * Tržne cene v Ljubljani 23. t. m. Zelenjava: solata ajserica 12—14 din, indivija 10—12. motovilec 30. radić 8—10. cvetača 24, zelje 5—6. chrovt 6, koleraba 4. špinača 8—10 paradižnik 8—12. bučke 4—5. čebula 8—9.50, češenj 41. krompir 3.50—4, repa 2.50—3. korenje 5—6. peteršilj 10, zelena caprika 24. rdeča pesa 5. malan-cani 16. kislo zeljfe 15, kisla repa 8 din za kg. luščen fižol 8—12 din za liter, gobe jurčki 30 din za kg; sadje: jabolka L. vrste 6—6.50. II. vrste 3.50—5. hruške I. vrste 10. n. vrste 7, gr.zdje 12—18. suhe češplje 28—29, fige 33. kostanj 10—12, maroni 15—16. orehi 36—38. luščeni 148— 160 din za kg; mlečni izdelki in jajca: sir trapist 90r-100. sirček 30—32 din za kg, jajca 5 din; perutnina: piščanec 65—&>, kokoš 100—110, petelin 1-10—140, golob 20 din. V nedeljo vsi na volišče za čira višjo zmago OF! KULTURNI PREGLED Bolgarska antologija slovanskega pesništva V sofjske založbi M. G. Smirka-nova je pred kratkim izšla zanimiva antologija slovanske poezije z naslovom »Slavjanski poeti«. Podobnega in tako obsežnega zbornika (knjiga ima 467 strani), v katerem bi bili zastopani vsi glavni slovanski narodi 8 svojo umetno pesmijo, si po zadnji vojni ni omislil še noben narod na slovanskem jugu in moramo Bolgarom k temu uspehu samo čestitati. Knjiga, ki je tehnično sorazmerno bolje opremljena kakor je sicer navada pri Bolgarih, je zadostila veliki potrebi, obenem je pa ž njo nakazana pot, po kateri je treba iti. da bi se slovanski narodi med seboj bolje spoznali. Prišel je namreč čas. k0 moramo zahtevo po čim tesnejšem medsebojnem spoznavanju uresničiti. In prav s to knjigo so nam Bolgari dali lep primer. Xot uredniki zbornika so omenjeni Ljudmil Stojanov^ Marija .Grubešlieva in velik prijatelj Slovencev Dimitrij Panteleev. Že pred meseci sem na tem mestu poročal, da namerava Panteleev izdati antologijo jugoslov. pesništva. Pozneje se je načrt razširil, pa smo sedaj namesto jugoslovanske dobili daleč obsežnejšo slovansko pesniško antologijo, v kateri je zastopanih 109 pesnikov s 322 pesmimi. V knjigi so zapovrstjo zbrane ruske, ukrajinske, beloruske, poljske, češke, srbske, hrvatske in slovenske pesmi. Žal so povsem izostali Slovaki in Lužišld Srbi. Če bi bili uvrščeni še oni, bi bila (razen Bolgarov) slovanska družina polnoštevilno zbrana. Ruskemu pesništvu je posvečena dobra polovica knjige. Na prvem mestu pje Puškin z nič manj kakor 50 pesmimi. Sledi Lermontov z dva in dvajsetimi, pa Krilov (4), Tjutčev (2), Nekrasov (9), Koljcov (2), Balj-mont (5). Vjačeslav Ivanov (1), Blok (6), Valerij Brjusov (15), Ana Ahmatova (4). Andrej Beli (5). Maksim Gorki (2), Demjan Bedni (3), Sergej Gorodecki (2). Majakovski (5), Jese-njin (4), Pasternak (2). Nikolaj Aseev (1) . Nikolaj Tihonov (5), V. Kazin (2) , Aleksander Žarov (2), Josip Utkin (1), Edvard Bagricki (1), Vera Inber (1). A.' Lugovskoj (1), P. Antokolski (1), Nikolaj Ušakov (1), Nikolaj Braun (1), Viktor Gusev (1). Aleksej Surkov (4). Erenburg (1). Stepan Štipačev (2), Sergej Vasilev (1), Evgenij Dolmatovski (2). Margarita Aliger (2), Konstantin Simonov (3) . Nikolaj Rilenkov (1) in Sergej Mihalkov (1) Nekateri prevodi so starejšega datuma, zlasti Puškinovih, Krilovljevih in Nekrasovljevih pesmi. Čez polovico prevodov iz ruščine pa je za to knjigo oskrbel Ljudmil Stojanov, ki ima sploh največ zaslug za ruski del tega zbornika. Izmed ostalih zasledimo prevode Ivana Vazova, Kruma Peneva, Marije Grubšlieve, G. Bakalova, Elizabete Bagrjane, Georgija Rajčeva, Angela Todorova, Jordana Kovačeva. Kamena Zidarova, Nikolaja Hrelkova, Georgija Žečeva, Hri-sta Radevskega, Blenike, B. Dimitrove, Zdravka Ivanova, Todora Har-mandžieva in Panteleja Mateeva. Ukrajinsko pesništvo zastopajo Taras Ševčenko (3), Ivan Franko (2), Lešja Ukrajinka (1), Pavle Tičina (2), Maksim Rilski (2), Mikola Bažan" (1). Sava Golovanivski (1). Ljubomir Dmitrenko (2) in Andrej Mališko (2). Skoraj vse prevode je oskrbel Ljudmil Stojanov. Izmed Belorusov sta uvrščena v knjigo samo Jakub Kolas (2) in Janka Kupala (2). Vse štiri pesmi je prevel Stojanov. Poljska in češka pesem sta sorazmerno najnepopolneje- zastopani. Izmed Poljakov so Mickiewicz (7), Julij Slowacki (1). Kasprowicz (2), Leopold Staff (1). Tetmajer (1), Kazimir Vežinski (1), Kazimira Alberti (1), Ana Levandovska -(1) in Vladimir Bronevski (1). Mickiewicza so prevajali Ivan Vazov, Grubešlieva in Stojanov. večino ostalih prevodov pa je oskrbela- znana bolgarska pesnica Dora Gabe, ki je že od nekdaj gojila tesne stike s Poljaku Čehe predstavljajo: Jaroslav Vrh-licki (3), .lan Neruda (1), Otokar Brežina (2), Bezruč (1), Hora (1), Wolker (6) La Nezval (1). Prevajalci so razni, tako • Vazov, Blenika, Nikolaj Liliev, Dora Gabe in Bagrjana. Srbov- je 16 s 33 j>esmimi. Branko Radičevič ima dve. Jovanovič - Zmaj štiri, slede Djura Jakšič (3), Vojislav Ilič (2), .Jovan Dučič (4), Aleksa Šan-tič (2), Milan Rakič (1), Veljko Petrovič (1), Vladislav Petkovič-Dis (1). Dešanka Maksimovič (5), Jovan Popovič (1), Radovan Zogovič (1), Marko Vranješevič (2), Čedomir Min-derovič (1), Branko Čopič (1) in Dušan Kostič (2). Večji del pesmi je prepesnil že omenjeni Panteleev. Hrvatskih pesnikov je 13, pesmi 29. Tu so uvrščeni Petar Preradovič (1), Silvije Kranjčevič (2), Anton Gustav Matoš (3), Vladimir Nazor (5), Miroslav Krleža (3), Antun Branko Simič (2), Tin Ujevič (1), Luka Perkovič (2), Vjekoslav Majer (2), Do-briša Cesarič (3), Nikola Šop (1), Frane Alfirevič (1) in Dragutin Ta-dijanovič (3). Vse pesmi razen ene je prevedel Dimitrij Panteleev. Kar zadeva Slovence, moramo priznati, da sem s številom zastopanih pesnikov kar zadovoljen. Vseh skupaj jih je 14 z 31 pesmimi. Izmed Prešernovih pesmi je tu sonet »Hrast«, dalje »Neiztrohnelo srce« in »Zdravljica«. Vse tri pesmi je prepesnil Panteleev. Šesti verz iz »Hrasta«, »ko spet znebi se gozd snega odeje«, je smiselno napačno preveden z »i Stom v goratah padne sneg sreblist«. Razu- mem, da je bila zlasti »Zdravljica« trd oreh zlasti zaradi zgoščenega izraza in oblikovne dognanosti. Vrzel med Prešernom in moderno je vsekakor prevelika. Jenko. Gregorčič in Aškerc bi morali biti sprejeti v to knjigo. Mum-Akksandrov ima eno pesem (»Ko dobrave se mrače«, prevel Panteleev, prav tako tudi Dragotin Kette (»Zapustil lepo ltelo sem Ljubljano«), pa tudi Ivan Cankar (»Zašumelo je zeleno morje«). Večji del slovenskih pesmi je prevel Panteleev. V bodoče bom pri posameznih omenil samo drugo prevajalko, Elizabeto Bagrjano, ki je prevedla nekaj pesmi. Izmed Župančičevih pesmi so prevedene »Otroci molijo« (Bagrjana), »Glad«, »Slap«. »Zemljevid« in »Breza in hrast«. Bagrjani se je pri prevajanju zgodila nesreča, ker je prvi verz pesmi »Otroci molijo«, ki se glasi: »Oče naš!« in se nanaša na Boga, napačno prevedla z »Tatko naš!« »Glad«. »Slap«, zlasti pa »Zemljevid« ie Panteleev sorazmerno posrečeno prepesnil. Sledijo Alojz Gradnik (Noč v Medani, Stara ura govori. Zadnji gost. Moje življenje), Silvin Sardenko (Ledene rože), Igo Gruden (Čez vse meje. Perice ob Savi, Celica številka pet), Pavel Golša (Roka), Tone Seliškar (Tovariši, Hotel, Cvetoči kaktus), Miran Jarc (Pokrajina, Sin), Mile Klopčič (Meri se predstavi, Pogreb, Deževna pomlad 1933), Matej Bor (XIII. pesem iz cikla »Ljubezen v viharju«) in Karlo Destovnik-Kajuh (Pesem matere treh partizanov, Jesenska). Bagrjana je posebno zadeto prevedla Grudnovo »Celico številka pet«. Na tem mestu se ne morem podrobneje spuščati v razmotrivanje posameznih prevodov. Jasno je. da v večji ali manjši meri zaostajajo za originali. Kljub vsemu pa moramo biti zlasti Dimitru Panteleevu močno hvaležni za uslugo, da nas je kljub vsemu sorazmerno uspelo predstavil Bolgarom. Škoda, da je izostal Srečko Kosovel. Ob koncu naj omenim še to, da je zborniku napisal Ljudmil Stojanov' zgoščen štiristranski uvod. Knjiga ije natisnjena v 6000 izvodih. Tone Potokar. Nove knjige in revije Prežihov V tirane, Požganica. Reman iz prevratnih dni. Druga, pregledna izdaja. Opremil Ivan Romih. Izdal Slovenski knjižni zavod. 334 strani, naklada 3000 izvodov, cena broš. 105, vez. 130 .din. Ljubljana 1946. Popotnik. List za vzgojo, prosveto in kulturo. Izdaja Zveza prosvetnih delavcev in . nameščencev. Letnik LXIII, štev. 9—10. Ljubljana 1946. — Prosvetni delavec. Priloga »Popotnika« k št. 9^—10. Mladinska revija. Izdaja glavini odbor LMS. Izhaja mesečno. Odgovorni urednik B. Makovec. Leto I, št. 7—8. Ljubljana 1946. Ježe Smole, Kaj je dobila slovenska mladina v novi Jugoslaviji. Založba »Mladinska knjiga«. 96 str. Ljubljana 1946. Ty'MP 7 POras 25. OKTOBRA 1848 SCOVENSKI Tako je pred petimi leti padel Štefan Kovač * F O R O e E V A l E e VERAH JS Bilo je 18. oktobra leta 1941. V 'temni noči se je pripeljalo dvajset do zob oboroženih madžarskih graničarjev. Na cesti sredi polja med Beltinci in Gančani so izstopili, se splazili ob obcestnih topolih ter previdno, brez vsa-kega šuma zavili v bližnji gozdiček. Tu so med debelimi hrasti razpostavili strojnice in naredili zasedo. Ko je v beltinskem stolpu odbila ura dvanajst, se je na samotnem polju dvignila visoka postava, nekdo se je bližal gozdičku. Nič hudega sluteč je prihajal Štefan Kovač na sestanek Okrajnega komiteja, ki bi naj bil tisto noč. Madžarski detektiv je žvižgal melodijo slovenske narodne pesmi, znak, s katerim so se razpoznavali člani komiteja. Ko je Madžar prenehal, je Kovač nadaljeval in hitel proti logu. Kakih sto metrov je bil oddaljen od hrastov, ko se je znašel v luči žarometov, ki so osvetlile polje. Zaregljale so strojnice. Kovač, oblečen v prekmur. poljskega delavca, v predpasniku in s potlačenim klobukom na glavi, je iz cekarja, ki ga je nosil v roki, bliskoma potegnil bombo in jo vrgel proti gozdu. Med graničarji je nastal preplah, skrivali so se za debla in se umikali globlje v gozd. Strojnice pa niso obmolknile, toča krogel je sekala po polju, umikajoč se, so Madžari streljali kot blazni. Kovač je vrgel drugo bombo, nato mu je ostala samo še ena. Ko je zamahnil z njo, ga je zadela krogla. S poslednjo močjo jo je še vrgel, a padla je preblizu. Strojnice so lajale dalje. Toča krogel se je vsula na Kovača, ki je z revolverjem v roki omahnil in obležal. Tako je umrl Štefan Kovač, organizator Osvobodilne fronte v Prekmurju, ki se je že kot študent pridružil borbi delovnega ljudstva. Boril se je za pravice sezonskega delavca ter malega kmeta in so ga zaradi tega proti-Ijudski oblastniki stare Jugoslavije poslali v koncentracijsko taborišče v Bileče. Kot pravnik je zastopal prekmurske proletarce v borbi za zemljo, ko je še gospoda delila pravico na sodiščih. Takoj po okupaciji pa jg zbral okrog sebe mlade delavce in študente ter usmerjal upor, iskal in navduševal po vaseh raztresene aktiviste ter ustvarjal trdno vez med člani Osvobodilne fronte. Ko je živel ilegalno, je preoblečen v kmeta prihajal v Mursko Soboto in Lendavo po potrebi tudi čez dan, zvečer in ponoči pa je hodil po dolinskih in goričkih vaseh, iskal je znance in pridobival ljudi. Sredi dela je bil, ko so ga ubili. Pet let po ustanovitvi OF v Prekmurju si je delovna brigada, sestavljena iz prekmurske kmečke, delavske in študentske mladine, nadela ime Štefana Kovača. Ta mladina hoče biti vredna padlega borca za pravice in junaka Kovača. Pri regulaciji Pesnice je dobila naslov »udarna brigada«. Duh padlega predhodnika živi med njimi in jih bodri. Jesensko pismo iz Banata Velika Greda, oktobra 1946 Tudi k nem v Banat je prišla jesen. Pridelke, ki so bili letos zaradi suše srednji, smo povečini že pospravili, le sladkorno repo sedaj še pospravljamo. V oz za vozom se panika proti postaji in škriplje pod težo. Velika pcmoč pri tem delu je še vedno lepo vreme. Po rjavih strniščih pa so zopet zaropotali traktorji, za njimi pa šestbrazdni plugi obračajo zemljo in jo pripravljajo za novo setev pšenice. Konji hitijo'za traktorji, vlečejo sejalne stroje, iz katerih se siplje v zemljo rumeno zrnje. Nekateri kolonisti se vračajo v Slovenijo. Med njimi so taki, ki so res slabega zdravja in tukajšnje kiime ne prenesejo; po večini so pa le taki, ki j im ni za delo. pač pa so že v stari Jugoslaviji verižilj in na razne druge načine špdvulirali. Ti so mislili, da bodo imeli tudi v Banatu uspeh, pa jim je spodletelo. Mislim, da jim je tudi v Sloveniji Odklenkalo in da bodo morali tudi tam resno prijeti za delo. Mogoče bodo med svojci in znanci govorili, da se v Banatu ne dä živeti, a jim ne verujte, kajti kdor bo delal, ta bo tudi jedel. Pred kratkim so imeli naši fantje vojaške nabore. Na lepo okrašenem vozu in s šopki na prsih so se'peljali v Mariolano. Z voza je vihrala velika slovenska zastava. Seveda je po starem slovenskem običaju bil z njimi tudi harmonikar, ki je raztezal svoj meh, da so se daleč razlegale slovenske narodne in partizanske pesmi. Pripravljalo se tudi za volitve. Volili bomo vsi in to može, ki nas bodo pametno in pošteno zastopali. Kolonist V. D. Vas Petanjci obnavljajo Petanjci so otmurska vas, ki je v pretekli vojni bila v soboškem okraju najbolj porušena in ppžgana. Prebivalci so se ob prodiranju zmagoslavne Rdeče armade znašli tik za prvo bojno črto na Muri. Zarad; toče sovražnih granat so potem morali zapustiti svoje damove cd katerih jih je bilo 19 popolnoma požganih, 10 pa delno; istočasno so pogoreli trije murski milini. Lani so oškodovanci pospravili ruševine ter s; uredili zasilna bivališča, letos spomladi pa so se organizirali v obnovitveno zadrugo, ki šteje 26 članov in kj je takoj pričela s pripravami za gradnjo novih poslopij. Ljudska oblast je oškodovancem dala brezplačno na razpolago 300 kubičnih metrov lesa in 2500 kg stavbnega železa in tako se je 22. julija t. 1. začelo z obnovitvenimi deli, v katera je obnovitvena zadruga doslej vložila 240.000 din posojila. 8 zidarjev in 15 delavcev sindikalne podružnice soboškega podjetja Sograd je pod vodstvom sindikalistov Kološa Franca in Zrima Karla v udarnem času 7 ur sezidala 9 m dolgo in 7 m široko poslopje. Izmed ostalih prostovoljnih zidarskih in delavskih Skupin se je izkazal askupina zidarja Frasa iz Bretonec, ki je postavila Ribašev dom v enem dnevu. Doslej sta bili popolnoma zgrajeni 2 stanovanjski poslopji in 28 gospodarskih stavb. Vaščani srečni govorijo o doseženih obnovitvenih uspehih in s ponosom kažejo nove domove, ki so docela prenovili podobo nekdaj zapuščene vasi. — Zdaj bomo imeli dve svetli sobi, vežo in. razen kuhinje še kuhinjsko shrambo — veselo razlaga Korenova, mati štirih otrok. Toda ne samo Korenovi, temveč tudi vsi ostali petanj-ski oškodovanci bodo 6 pomočjo ljudske oblasti imeli svetle in sončne domove, v obnovljeni vasi pa bo ljudstvo srečneje zaživelo. Rovtarske žiberše so zopet oživele Kadar gre za skupnost, smo v 2i-beršah enotni. V državnem gozdu v Rovtah nam je bilo oddeljeno 24 m2 lesa za obnovo požgane šole. Pritličje šolskega poslopja smo že obnovili, letošnjo jesen bomo z delom nadaljevali. Minuli ponedeljek se je zbralo v zgodnjih jutranjih urah staro in mlado iz naše vasi in smo med veselim prepevanjem odšli v gozd. Posekali, pripravili in speljali sftio ta dan nič manj ko 30 m3 lesa. 50 delavcev in 18 voznikov je svoje delo opravilo v rekordnem času. Zvečer smo se zadovoljno oddahnili pri Rozmanovi žag* v Rovtah, katero smo zasuli s težkimi hlodi Težko je preceniti, kdo se je pri delu najbolj izkazal, saj ao se odzvali delavci iz vseh hiš v vasi, razen dveh. Prvo smreko je podrl cestni delavec Brenčič Anton, oče številne družine, ki je ta dan pustil svoj dnevni zaslu-kk na cesti, ’‘samo, da je izpolnil dolžnost do skupnosti Hčerka Pavla se ne ustraši nobenega gozdarja, ves dan je delala z očetem skupaj. Mladina je skrbela za. dobro voljo. Petje in vesel, zdrav smeh sta prijetno spremljala pesem žag in sekir. Žene so tekmovale med seboj, katera smreka bo prej okleščena ali obeljena. S prostovoljnim delom smo prihranili okrog 5COO din. 721etni_ Kukovški oče, star gozdar, delavec in garač je modroval; »Tako je prav! Bogastvo naše zemlje mora biti skupna last, da ima ljudstvo korist, ne pa ko včasih, ko so imeli nekateri vsega preveč, ljudstvo pa nič.« Žibršanka Prekmurske žene se pripravljajo na volitve Prekmurske žene se pripravljajo na volitve. Žene iz vasi Ižakovci, iz Gornjih Petrovcev, Rogaševcev in iz Murske Sobote so se že izkazale v predvolivni kampanji. V Ižakovcih je bilo na zadnjem sestanku 130 žen, ki so obljubile 100%> volivno udeležbo. V Gornjih Petrovcih so vse žene članice OF in AFŽ. Polnoštevilno se udeležujejo rednih sestankov in so pred kratkim naredile načrt zimskega dela, kjer so med drugim sklenile ves svoj prosti čas posvetiti izobrazbi. Mnogo razumevanja so tudi pokazale za dijaški internat v Murski Soboti in za dečji dom v Slivnici pri Mariboru. Za vojsko so zbrale 600 kg jabolk. Na volišče bodo šle skupno, s pesmijo in z zastavo na čelu. Rogaševske žene bodo še bolj okrepile in utrdile organizacijo AFŽ, sodelujejo v pripravah za volitve in so napovedale tekmovanje v volivni udeležbi vsem okoliškim volivnim enotam. Žene Murske Sobote, ki so razdeljene po rajonih, so si napovedale medsebojno tekmovanje v predvolivnih pripravah in v udeležbi. Glavna točka tekmovanja je: »Do 10. ure voliti 100%. Tudi v drugih krajih soboškega okraja je za volitve mnogo zanimanja. Prekmurska žena se je zavedla svojih pravic in živi novo življenje. — Silovinac Anka. Jesenska setev v Vojvodini Jesenska setev, ki se je že pričela v nekaterih krajih v Vojvodini, se izvaja v mnogo ugodnejših pogojih kakor lani. Oranje in setev se nista zaenkrat še razmahnila samo zaradi neugodnih vremenskih razmer. Precej močan dež je motil močnejši polet setvene kampanje, za katero so že vse priprave končane. Koruza je že popolnoma pospravljena., prav tako pa tudi sladkorna pesa. Letos bodo posvetili posebno pozornost kakovostni obdelavi zemlje. Strojno traktorske postaje so sklenile pogodbe s proizvajalci za jesensko setev, pričel«, pa so tudi že Sklepanje pogodb za zimsko globoko oranje. To je bilo omogočeno tudi zato, ker je bil setveni' načrt pra-• vočasno Izdelan in so ga obdelali že v vseh okrajnih in krajevnih ljudskih odborih. Strojno-traktorske po- Jesenski cross „Zmaga ljudstva“ PO vsej Jugoslaviji bo od 1. do 15. novembra tekmovanje v Jesenskem crossu, imenovano »Zmaga ljudstva«. Z jesenskim crossom bodo naši športniki zaključili letno sezono. S tem v zvezi bo tekmovanje bilanca našega dela v letošnjem letu, obenem pa priprava za zimsko sezono. Na jesenskem crossu moramo zbrati nove množice naše mladine in delovnega ljudstva m jih uvesti v organizirani flz-kulturni pokret. Jesenski cross pa naj da tudi pobudo za čim številnejšo udeležbo pri tekmovanju za flzkultuml znak ZREM. FISAJ j© določil, naj bo jesenski cross decentralizirano organiziran ln ne kakor pomladmi na enem kraju. Vsako društvo ln aktiv naj zase priredi tek. Na ta način bodo za cross zainteresirane najširše množice ln bo najlaže določiti čas ln kraj tekmovanja. V manjših krajih naj se cross Izvede skupno. S takim načinom organizacije crossa pa skrbi za Izvedbo tekmovanja ne smemo prepustiti samim društvom, ampak morajo tudi vsi višji odbori takoj začeti s pripravami za čim popolnejšo Izvedbo teka po društvih in aktivih. Tehnična izvedba Jesenskega crossa. Kakor pomladni cross, se bo tudi tek »Zmaga ljudstva« Izvedel po starostnih dobah. Za moške je določenih 5 skupin. Fizkulturniki od 14. do 16. leta bodo tekli na 1000 m dolgi progi, mladina od 16. do 18. leta na 1500 m, člani od 18. do 40. leta na 2000 m, nad 40 let stari fizkulturniki na 1000 m, nad 18 let stari srednje ln dolgoprogaši pa 4 do 6 km. Zenske bodo tekle v treh skupinah. In sicer flzkul-tumlce od 16. do 18. leta na 800 m, fiz-kulturnlce od 18. do 35. leta na 1000 m ln nad 30 let stare fizkultumlce na 600 m. Daljine niso obvezne. Vodstva morajo strogo paziti, da vsak fizkultumlk teče v tisti skupini, v katero po letih spada, da Je vsak tekmovalec zdravniško pregledan ln da Je pred tekmovanjem opravil vsaj 6 do 8 treningov. FISAJ nadalje priporoča, da se na cilju zabeleži čas vsakega tekmovalca, ker večina udeležencev teka želi, da vedo za doseženi čas. Nagrade za zmagovalce Uspeh teka »Zmaga ljudstva-, bo popoln samo, če bodo sodelovali najširši sloji ljudstva ln če ga bodo fizkulturniki sprejeli kot množično telesno vzgojno akcijo. Zaradi tega je treba po društvih, aktivih, tovarnah, šolah Itd. na sestankih razložiti delavcem in mladini pomen crossa. Da bo zanimanje za tek še večje, bodo okrožni ln glavni fizkultuml odbori za najboljša društva ln aktive razpisali nagrade v obliki zastav, plaket, diplom itd. Centralni odbor FISAJ-a bo razdelil nagrade. Jesenski cross je važno sredstvo za dvig telesnih sposobnosti fizkultumikov. Zato je tek tudi najboljša priprava za zimske sporte, v prvi vrsti za smučanje. I. miting avtomobilistov in motociklistov v Ljubljani V nedeljo, 3. novembra bo v Ljubljani manifestacija slovenskih avtomobilistov In motociklistov s sodelovanjem jugoslovanske armade, mladinskih In sindikalnih organizacij. Dolžnost vseh Imetnikov motornih vozil je. da ne glede na to, ali so včlanjeni v fizkultumem društvu ali ne, sodelujejo na prireditvi. Miting naj dokaže, da se vsi zavedamo važnosti naše mlade motorizacije. Spored prireditve: Od 7—8 zbiranje udeležencev na Kongresnem trgu. Ob 8. otvoritev Mitinga in start za ocenjevalno vožnjo na progi Ljubljana— št. Vid—Tacen—Gameljne—Ježica—Ljubljana. Start js skupinski ln sicer: 1. skupina civilnih motociklov In prikolic po kategorijah, 2. skupina vojnih motociklov in prikolic, 3. skupina vseh civilnih avtomobilov, 4. skupina vseh vojnih avtomobilov. Predpisana je povprečna brzina 40 km na uro. Ob 10. »Partizanska kurirska vožnja« na Kongresnem trgu (preizkušnja vozačev, v obvladanju vozila (preko zaprek). Ob 14. hitrostna vožnja na cesti Ježica— Ljubljana. Motorna vozila so razdeljena na naslednje kategorije: turni motorji do 125 ccm, do 250 ccm, do 350 ccm, do 500 ccm, nad 500 ccm in prikolice; športni motorji do 250 ccm, do 350 ccm, do 500 ccm, nad 500 ccm in prikolice; 2. vojaška kolesa, solo ln prikolice; 3. civilni avtomobili do 600 ccm, do 1000 ccm, do 1500 ccm, do 2500 ccm, nad 2500 ccm; 4, vojaški avtomobili ne glede na Jakost motorja. 5.. kategorija JEEP-ov. Vsak udeleženec mora obvezno tekmovati v vseh treh disciplinah z enim in istim vozilom. Ocenjuje se vsaka disciplina zase, a kombinacija vseh treh rezultatov da končno oceno. Vsak udeleženec vozi na lastno odgovornost po cestno-prometnih predpisih ter se mora brezpogojno pokoravati prireditelju. Prijave sprejemajo v trgovini šolar, Ljubljana. Tavčarjeva ul. 6, do 31. t. m. FZS — komisija tehnika in sport republiški odbor za avtomobilizem in motociklizem Dvoboj jeseniških in slovenjgraških fizkultumikov V nedeljo, 20. t. m. sta se pomerila v lahki atletiki, kolesarjenju in odbojki FD Gregorčič z Jesenic m FD Slovenj-gradec. Zmago so si priborili Jeseničani s 76:54 točkami. Posamezni rezultati so zelo dobri. Društvi sta se potrudili, da z uspehom zaključita sezono. Nastop pa je Imel tudi namen, poglobiti prijateljske odnošaje med koroškimi ln gorenjskimi fizkulturniki. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji najboljši uspehi: tek na 100 m: 1. Medja Franc (FD Gregorčič) 11,1; 2. Huter Jože (Gregorčič) 11,2 sek.; tek 60m: 1. Katnik Vida (Gregorčič) 8, 2. Sivec Jožica (Slovenjgradec) 8,6 sek.; tek 200 m: 1. Medja Franc (G) 25.8, 2.. Levovnik Jože (S) 27.1 sek.. skok v daljavo, člani; 1. Medja Franjo (G) 6.09 m, 2. Huter Jože (G) 5,80 m; članice: Pečovnik Danica (S) 4.10, m, Z. Sivec Jožica (S) 4 m; troskok: 1. Praček Ciril (G) 11.40, 2. Medja Franc (G) 11.18 m. 3. Polič Anton (S) 11 m; met diska, člani: 1. Huter Jože (G) 37,35, 2. Bertoncelj Jože (G) 35,27: članice: 1. Sivec Jožica (S) 23,10. 2. Katnlk Vida (G) 22.79 3. Pohar Silva (G) 19.67m; kopje: 1. Praček Ciril (G) 42.83, 2. Huter Jože (G) 40,18. 3. Kac Ivan (S) 39,21 m; krogla, Kani: 1. Polič Anton (S) 10,48. 2. Praček Ciril (G) 9.88: članice: 1. Katnlk Vida (G) 8,54: 2. Sivec Joža (S) 8.40. 3. Pohar Silva (G) 7.54 m; štafeta 4x100 člani: 1. Jesenice 49,6. 2. Slovenjgradec 52.2 sek. V odbojki so zmagali Slovenjgradčani s 15:12. 15:0. Med kolesarji so nastopili naši najboljši. Vrstni red je bil ta-le: 1. Mrak (G). 2. Rozman Oskar (S), 3. Grabec Janez (S) in 4. Bukvič (G). Po končanem sporedu Je nagovoril flz-kultumike tov. Cajnko Vinko, ki je prosil goste, naj še pridejo in jim obljubil, da bo društvo spomladi vrnilo obisk. V imenu gostov se je zahvalil tov. Praček. Nogometno prvenstvo v novomeškem okrožju V nedeljo. 13. oktobra sta se pomerili v Brežicah enajstorici Novega mesta ln Razlaga, ki je takoj prevzel Igro. jo potisnil na polovico svojega nasprotnika ter postavil rezultat 4:0. Igra je potekala mirno In disolplinirano. Gostje so pokazali neumorno požrtvovalnost, vendar zaradi premoči Razlaga rezultata niso mogli lz-premenitl. Da ni bil poraz Novega mesta še višji, se je zahvaliti le nepovezanosti Razlaga, ki je v drugem polčasu zaigral brez vsakega sistema. Tov. Istenič iz Krškega Je sodil dobro. V nedeljo. 20. oktobra Je Razlag zabeležil z rezultatom 6:0 (5:0) nad Rdečo zvezdo iz Senovega svojo drugo zmago. Tudi to pot so Razlagove) prevladovali na terenu, a so v drugem polčasu zaradi podcenjevanja svojega nasprotnika popol- staje bodo v prvi vrsti angažiran« na .zadružnem, državnem in koloni-stičnem sektorju in pri obdelavi zemlje bivših agrarnih interesentov. Prvi uspehi pri setvi se že opažajo. Tako je bila n. pr. končana setev lanu na državnih poljedelskih posestvih v vsem obsegu. Po vsej pokrajini so zasejali doslej z oženimo 8% vseh predvidenih površin. Razširitev tovarne za mreže v Zadru Državna tovarna za mreže in vrvi v Zadru bo zgradila novo predilnico za konopljo. Tako bo postala za naše razmere pomemben kombi nat. Poleg bombažnih niti bo proizvajala tudi konopljene niti in vse vrste vrvi za ribištvo. Stroji bodo kmalu očiščeni in razvrščeni. Mnogo strojev, ki so bili med vojno poškodovani, popravlja delavstvo v tovarni, s čigar pomočjo bodo zelo hitro razširjene tudi na-pnsuve. noma odpovedali. Igra se je razvijala precej glasno, vendar je sodnik sleherni incident energično preprečil. Tov. Istenič je energično sodil Igro. Svetovno prvenstvo v dviganju bremen V Parizu je bilo v nedeljo končano tekmovanje za svetovno prvenstvo v dviganju bremen. Udeležili so se ga najboljši težkoatletl sveta, med njimi tudi zastopniki Sovjetske zveze. Na tekmovanju je bilo doseženih več novih rekordov. V lahki kategoriji je Američan Stanczy pokazal sijajno formo ln z lahkoto zmagal v odličnem stilu. V klasičnem triatlonu Je postavil nov rekord s 367.5 kg (stari rekord je Imel Terlazo s 357.5 kg). Najresnejši konkurenti novemu šampionu so bili sovjetski atleti. Za prvenstvo srednje kategorije Je bila huda borba med Egipčanom Tounyjem ln Američanoma Terpakcm in Speelmanom ter Rusoma Satovom in Bočko. Do konca se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. V tej kategoriji je bila konkurenca največja. Sovjetski atlet Grigorij Novak je dominiral v poltežki kategoriji. Takoj v začetku je dosegel odlične uspehe. V potegu z obema rokama je najprej s 125 kg postavil svetovmi rekord, takoj nato pa ga izboljšal na 140 kg, vendar rekorda nista bila priznana, ker je bil Novak 100 g težji od 82 ln pol kilograma, kolikor je predpisana meja za poltežko kategorijo. V dvigu z obema rokama je Novak potolkel svetovni rekord s 130 kg (stari rekod je imel Ferrari s 125 kg). Tokrat je imel predpisano težo. ker je med tekmovanjem shujšal za 150 g. V sunkovitem dvigu je Francoz Ferrari s 160 kg prekosil Novaka, ki je dvignil le 155 kg. toda slednji je Imel toliko prednosti, da je v troboju sigurno zmagal. Po tekmovanju Je Novak ponovno napadel rekord v potegu, kar mu Je s 127.5 kg tudi uspelo. Svetovno prvenstvo v dviganju bremen je bilo končano s tekmovanjem v težki kategoriji. V tej disciplini je dominiral Američan Davis. Rezultati v posameznih skupinah so bili naslednji: Peresnolahka skupina: Andersson (švedska 320 kg, Fajad (Egipt) 317.5 (v sunkovitem dvigu je Fajad s 130 kg postavil nov svetovni rekord); Kasjamik (ZSSR) 307, Champs (Egipt) 305. Lahka skupina: Stanczyk (ZDA) 367.5 kg, Slepiljko (ZSSR) 347.5, Popov (ZSSR) 335, Garab (Egipt) 332.5 kg. Srednja kategorija: Touny (Egipt) 377.5 kg. Terpak (ZDA) 375. Sjeelman (ZDA) 372.5. satov (ZSSR) 367.5 kg; poitežka kategorija: Novak (ZSSR) 425 kg, Ferrari (Francija) In Kay (ZDA) 390, Klotlnski (ZSSR) 362.5 kg; Težka kategorija: Davis (ZDA) 435 kg, Kučenko (ZSSR) 415, Gejsa (Egipt) 395 kg. DROBNE ZANIMIVOSTI Drugi pokrajinski fizkultuml zlet na Kosinetu. V Prištini se je vršil drugi pokrajinski fizkulturni zlet, na katerem je sodelovalo nad 1400 fizkultumikov, med njimi tudi fizkulturniki Jugoslo vanske armade, srednješolske in vaške mladine. Prebivalci Prištine so prisrčno sprejeli fizkulturnike, ki so prav dobro izvedli svoj spored. Prvenstvo zagrebških srednjih šol v tenisu. V Zagrebu je bilo zaključeno prvenstvo srednjih šol v tenisu. Udeležilo se ga je 65 igralcev. Prvak je postal Kipčič. Novi člani hrvatske nogometne lige. Po kvalifikacijskih tekmah za vstop v hrvatsko ligo bodo v tem tekmovanju sodelovali: Metalac Iz Zagreba. Tekstllac lz Varaždina, Proleter Iz Belišča, FD Split, Slaven iz Borova, Naprijed iz Siska in »Zagrebe. Osmi član lige bo Slavonija iz Osijeka, v hrvatski ligi pa bodo sodelovali tudi nogometaši USO Pola. Beograjska garnizija je zmagala tudi v Plovdivu- V svoji drugi tekmi v Bolgariji je beograjska garnizija premagala reprezentanco garnizije iz Plovdiva z rezultatom 4:3- Praška »Sparta« : »Glasgow« 1:3. Pra ška »Sparta« je na svoji turneji po Angliji izgubila tekmo z nogometnim prvakom škotske »Glasgow« z rezultatom 1:3. Zmaga praške »Sparte« na Škotskem-Svojo zadnjo tekmo na turneji v Angliji je praška »Sparta« igrala v Edinburghu proti moštvu »Hiberniansa« in zmagala 3:1 (0:1). • Poverjeništvo za nogomet pri GO FZS. Radi tehničnih ovir se preloži celotno kolo prvenstvenega tekmovanja FZS, ki bi se moralo odigrati v soboto, 26. t. m. na prihodnjo nedeljo. 3. nov. Zaradi te Iz-premembe se prelože vsa Izžrebana kola za eno nedeljo nazaj. Na podlagi sodniškega poročila ln poročila službujočega odbornika se suspendirata Humer Ivo (Borec) m Zupanc II (Edinost) ter se predata disciplinskemu odboru. PerharlC ln Repotočnik (Svoboda Lb. se predasta disciplinskemu odboru radi prijav službujočega odbornika in sodnika. Priznajo se sledeči doseženi rezultati prvenstvenega tekmovanja: Olimp : Murska Sobota 6:1, Krim : Novo- mesto 10:0, Rudar : Edinost 6:0. Borec : Železničar Mb. 1:0. Svoboda . Celje 4:1. Kranj : Gregorčič 3:2, Rudar: Olimp 2:2, Železničar Mb. : Edinost 10:0. Gregorčič : Borec 3:0. Murska Sobota : Krim 2:5, Gregorčič : Edinost 1:0. Borec : Svoboda 4:2, Novo mesto : Polet Mb, 1 :c, Gregorčič : Olimp 5:3, Krim : Rudar 1:2. Svoboda : Edinost 5:0, Novo mesto : Kranj 2:9. Celje : Borec 4:2. Murska Sobota : Polet Mb. 2:5. železničar Lb. : Gregorčič 5:0, Krim : železničar Mb. 1:4, Polet Mb. : Rudar 3:1, Borec: Kranj 1:0, Celje : Edinost 6:0. Fizkulturni okrožni odbor Ljubljana, poverjeništvo za nogomet: Zaradi tehničnih ovir se preloži prvenstveno tekmovanje, ki bi se moralo vršiti 27. t. m., na 3. nov. Ostala kola se pomaknejo za eno nedeljo nazaj. Na podlagi sodniškega poročila sc suspendira in preda disciplinskemu odboru Jelnikar Tone-Hary (Litija). Vadba za jesenski kros »Zmaga ljudstva«. Da se Izognemo kvarnim posledicam nepripravljenih tekmovanj, poziva ljubljansko fizkulturno okrožje vse aktive, da pošljejo svoje članstvo na vadbo za jesenski c ros v dneh ln času, kakor je spodaj navedeno. Posebno se opozarjajo na to člani novoustanovljenega aktiva pri GO FZ8. Vadba bo v peter, 25. oktobra, v ponedeljek, 28. oktobra, v četrtek. 31. oktobra, v soboto. 2. novembra, v torek, 5. novembra ln v četrtek 7. novembra. Zbirališče ob 16.45 url na letnem telovadišču FD Udarnika. Vadba bo trajala od 17.—17.30 ure. Poverjenik za lahko atletiko. FD Edinost, nogometna sekcija. Obvezen sestanek vseh nogometašo-v bo danes ob 20. v domu zaradi sobotne tekme T KlflffUU- Načelnik. Vrnitev Imovine naših državljanov iz Nemčije Na našo Vojno misijo v Berlinu se obračajo preko raznih 'pristojnih db-lastev med okupacijo prisilno v Nemčijo preseljene osebe s prošnjo za obvestilo k alko bi mogli prenesti v našo državo svoje stvari, bi so ostale v Nemčiji. V zvezi s tem obveščamo vse zainteresirane, da 6Voje prošnje, v kolikor še tega niso storili, pošljejo najkasneje do 30. novembra t 1. Repa-rarijskeimi zavodu v Beogradu, Kneza Miloša štev. 12. Prošnje naj vsebujejo sledeče podatke; ime prosilca in njegov točen sedanji naslov; kdaj je bil odveden v Nemčijo; spisek in opis stvari, ki jih išče; pri kom so stvari shranjene (ime osebe ali pristojne oblasti, pri •kateri so stvari in njihov točen naslov); ali so bile stvari izročene v varstvo, ali »o bile izročene na kaki drugi podlagi; priložijo naij potrdilo o izročitvi v varstvo, v kolikor ga imajo. Prošnje, ki ne bodo vseboivale gornjih podatkov, zavod ne bo obravna- val. Iz Reparacijskega zavoda. DNEVNE VESTI KOLEDAR Petek, 25. oktobra: Krizant ln Darija, Zlatica. Sobota, 26. oktobra: Evarist, Vranica, Demetrij. •SPOMINSKI DNEVI 25. okt. 1942: štiri italijanska Ietaia bombardirajo vasi in gozdove v ljubljanski okolici, posebej na področjih vasi Bizovik, Orle, Pcdmenek. Lipoglav, Pance. Podlipoglav itd. Bombardiranje je trajalo dve uri. zažganih je bilo mnogo poslopij. Sestreljeno je bilo eno letalo. 25. okt. 1943: Nemci ponovno vdro v Mokronog. XII. SNOB jih zopet prežene. DEŽURNE LEKARNE Danes: Druga državna lekarna, Dunajska cesta 6; Četrta državna lekarna, Celovška cesta 62. SLOVENSKO NARODNO GLEDAUSSCE V LJUBLJANI D r am a Petek, 25. okt., ob 19.30: Krleža: Gospoda Glembajevi. Red A. Sobota, 26. okt., ob 19.30: Kreft: Velika Puntarija. Red N. Nedelja, 27. okt., ob 20: Moliere-Vldmar: Učene ženske. Izven. Drama bo uprizorila v petek, dne 25. t .m. za abonente reda A Krleževo dramo »Gospoda Glembajevi«. To delo s svojo dognanostjo in umetniško zrelostjo sodi med viške naše Drame. Nocojšnjo predstavo bo posetil tudi avtor sam. Oper« Petek, 25. okt., ob 20: Puccini: »Madame Butterfly«. Gostovanje Zlate Gjungje-nac. Red M. Sobota, 26. okt., ob 20: Gotovac: Ero z onega sveta. Gostovanje Jožeta Gostiča. Red C. Nedelja, 27. okt., ob 20: Verdi: Ttaviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven. Ponedeljek. 28. okt., ob 20: Dvorak: Ru-salka. Svečana predstava v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Danes, v petek. 25. t. m. gostuje v naslovni vlogi oPere »Madame Butterfly« Zlata Gjungjenac. Predstava je za red M. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 27. okt., ob 15.15 url: »Gospa ministrica«. Popoldanska predstava. SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE Petek. 25. okt., ob 19.30.: Kosmač-Skrinar-»Zadrega nad zadrego«, četrta ponovitev. 2327-n SPOREDI DRŽ. KINEMATOGRAFOV LJUBLJANA — MATICA: Zaprto. SLOGA: Sovj. film »Predstavnik oblasti«, tednik. V glavni vlogi V. Mareckaja. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — KODELJEVO: Sovjetski film »Pastir in pastirica«, tednik. Predstave ob 20. uri. MARIBOR — ESPLANADE: Sovjetski film »Najdenček«, tednik. — GRAJSKI!: češki film »Pri petih vevericah», tednik. — POBREŽJE: češki film »Dobri Valentin«, tednik. CELJE — METROPOL: Sovjetski film »Poslednji tabor . tednik. — DOM: Sovjetski film »Beii se osamljeno jadro« ted-nik. KRANJ: Ameriški film »Nepričakovani Oče« tftdn PTUJ: češki film »Korak v temo«, tednik. * Brigadirji iz Brčkega. V soboto, 26. okt. bo MO Rdečega križa Slovenije razdeljeval sladkor za člane m. ln IV. LMDB. Vsak brigadir omenjenih brigad, ki je bil nad 3 tedne v brigadi, prejme 1 kg sladkorja. Zbor m. brigade je točno ob 14. uri na Kongresnem trgu, zbor IV. brigade pa točno ob 14. url pred četrtno pisarno LMS Tabor. Pridite vsi v delovnih oblekah ! Izven tega časa se sladkor za za-mu-nike ne ho razdeljeval. MO LMS. VoUtve v Splošni bolnici v Mariboru. Na dan volitev odpadejo obiski bolnikov in bodo zato dovoljeni v ponedeljek -od 12.—15. ure. Vsi, ki bodo na dan volitev v bolnici, naj sl v naprej preskrbe od svojih KLO patrdilo, da so vpisani v volilni Imenik, da bodo lahko volili na volišču v tukajšnij bolnici. V telovadnici «snovne »ole v Polju je razstavilo 9 slikarjev okoli 60 slik. Večina razstavi j alee v je delovnega stanu brez slikarske predizobrazbe. Poleg slikarske razstave je na ogled tudi zbirka spominov Iz narodno osvobodilne borbe in internacijskih taborišč. Razstava je odprta do vključno 27. t. m. Vstopnine ni. Vsem članom strokovne sekcije zobozdravstvenih delavcev in članom sindikalne podružnice. V petek, 25, t. m. bo množični sestanek v dvorani Ministrstva za socialno skrbstvo. Gajeva 5. Začetek točno ob 20. url. 2330-n Današnje predavanje prof. dr. Peterlina odpade, ker je ob Istem času napovedano predavanje predsednika SNOS-a tov. Vidmarja. Iz istega razloga Je odpadlo tudi prvo predavanje .18. t. m. V šentjakobskem gledališču bo v nedeljo, 27. okt. ob 15.15 uri popoldanska predstava zabavne in duhovite Nušlceve veseloigre »Gospa ministrica«. Predprodaja vstopnic od jutri dalje v trgovini Obersnel. Gosposvetska 3, in eno uro pred predstavo pri dnevni blagajni v Mestnem domu. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti okoliško občinstvo. Strojepisje se naučite po modemi metodi v najkrajšem času temeljito od za-d tnih vaj do popolne izvežbanosti, ki Je potrebna v vsaki službi. Izberete si lahko za vas rajprlkladnejše učne Ure d-.poi-dne, popoldne ali zvečer. Pouk v sre«lišču mesta, zato dostopen vsakomur. Prijave ln pojasnila: »Instrukcije«, Kongresni trg št. 2/II, tel. 23-91. 2332-n Zadružniki »žegoze« dobe jajca na Ga-lusovem nabrežju.št. 33 v petek, 25. t. m. dopoldne. KONCERTI Koncert violinista Jnrja Gregorcabe v ponedeljek. 28. oktobra ob 20. Uri v veliki Filharmonični dvorani. Sodeluje pianist dr. Švara. Natančni spored priobčimo jutri. Vstopnice v Matični knjigami. PRESKRBA DELITEV MESNIH IZDELKOV Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane, ki so upravičeni prejemati meso, prejmejo v petek, dne 25. t. m. od 15.—19. ure pri. svojih stalnih mesarjih ln to: Keber Anice., Pokopališka, Keber Franc In Ke-beT Jože — na odrezek »I.—15 oktober« ali »Ul. — 35 oktober« po 20 dkg mesnih Izdelkov. Prodajne cene bodo vidno označene. Mesarji dvignejo te mesne izdelke v petek, 25. t. m. od 12,—14. Ute prt Osenar-ju, Tomšičeva 3. ZDRUŽENJE TRGOVCEV vabi vse trgovce, ki nameravajo v letu 1947 Izvršiti investicijska dela (potreb» materijala za gradbena dela), da se tako; Javijo v pisarni Združenja trgovcev. Erjavčeva cesta 11, zaradi važnih pojasnil. SVEŽE RIBE se dobe danes v mestni rlDarnlcl na «tajnici MLO. TRGOVCI! Podružnica Navoda, Ljubljana, obreH« trgovce, da lahko dvignejo ovsen* kosmiče vključno do 26. t. m. SLUŽBENE OBJAVE Uradni list Ljudske republike Slovenija št. 69 z dne 23. oktobra 1946 ima naslednjo vsebino: 262. Obvezno navodilo Stew. 2. TU 1147 POZIV NA OKROŽNE KONFERENCE Ker Je potrebno, da se ustno pojasnijo nekatere nejasnosti, ki so nastale v zvezi z novo uvedenimi predpisi v pogledu prehrane. kategorizacije potrošnikov, industrijskih kart, fonda živilskih nakaznic in drugih problemov preskrbe, sklicuj a ministrstvo za trgovino ln preskrbo VLRS na sedežih okrožij konfereoee, katerih se morajo udeležiti vsi preskrbovalni referenti okrožij ln okrajev s šefi gospodarskih odsekov. Po možnosti naj tej konferenci prisostvujejo tudi poverjeniki gospodarskih odsekov. Dnevni red teh konferenc bo sledeč» 1. poročilo načelnika oddelka za preskrbo iprj ministrstvu za trgovino in preskrbo o cenovnih .problemih preskrbe. 2. diskusija' k poročilu pod I. in obravnavanje vprašanj, katera bodo stavljall udeležene! konference; 3. referat o fondu živilskih nakaznic, nastavitev kontrolnih organov iz tega fonda ln diskusijo o -tem referatu. Namen teh konferenc je predvsem, da funkcionarji preskrbe opozore na vse nejasnosti, ki so nastale v zvezi z novo uvedenimi predpisi kot sploh na vse, glede česar potrebujejo pojasnil v preskrbi. Zato naj poverjeniki, šefi odsekov In referenti pripravijo vprašanja, na katera bodo funkcionarji tuk. ministrstva dajali pojasnila. Vsi navedeni naj točno preštudirajo vse izdane predpise, navodila ln pojasnila ln naj si nejasnosti izpišejo in zahtevajo o teh pojasnila. Razpored konferenc bo sledeč: 1. Za okrožni odbor v Celju v torek, dne 29. oktobra ob 8. url zjutraj; 2. Za okrožni odbor v Mariboru v sredo, dne 30. okt. o-b 8. url zjutraj; 3. Za okrožni odbor v Novem mestu v četrtek, dne 31. okt. ob 8. uri zjutraj; 4. Za okrožni odbor v Ljubljani in Mestni odbor v Ljubljani dne 4. novembra ob 8. uri zjutraj. Za konference pod 1.. 2. ln 3. določijo prostore okrožni odbori, konferenca pod 4. pa se vrši v glavni, dvorani Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani. Okrožni odbori naj o tem takoj obvestijo vse okrajne odbore. Stremi naj se za tem, da bodo vsi funkcionarji okrajev n» mestu konference točno ob navedeni url. V kolikor to ne bi bilo mogoče, se bo vršila konferenca najkasneje 1 uro kas» neje. Iz pisarne ministrstva za trgovino TU 1146 In preskrbo vlade LRS. ŠAH PARTIJA IZ PRAGE j Indijska obramba Gligorič — Kottnauer 1. d4, Sf6. 2. c4. efi. 3. Sc3. Lb4. 4- eS, c5. 5. a3. Lxo3+. 6. bc3. (1-0. 7. Ld3. Sc6. 8. Se2. d5 (V tej varianti Nemcovičeve indijske obrambe je blokada z dfi in e5 izglednejša) 9. ed5. ed5. 10. 0—0, Te8. 11. Sg3 (Na 11. a4 odgovori črni Lgl. 12. La3. cd4! 13. cd4, Lli5) Se4. 12. Dh5, g6 (bolje takoj Dg5) 13- Dh6, Dg5. 14. Dxg5, Sxg5. 15. c4! (Za črnega najbrže ni več rešitve) de4. 16. Lxe4. Sa5 (Bolj odporno bi bilo takoj cd4. 17. ed4. Se4. 18. Tel, Lf5) 17. La2. cg4. 18. ed4. Se4. (Na Se6 dobi 19. Se4) 19. Sxe4! Txe4. .20. Ld2. Sc6, 21. Tfel, Lf2. 22. Txe4. Lxe4. 23. Tel, Lf5-24. d5, Sd4. 25. Te7, Sb5 (Na TcS odloči d0) 26. Th7. Sd6. 27. Te". Te8. 28. Txc8+. SkcS. 29. Lb4, Kg7. 30. f4. f6. 31. Kf2. Ld7. 32. Ke3, Kf7. 33. Kd4, Ke8. 34. Ke5, Ke7. 35. La5. Sd6. 36. Ld8+. Kxd8. 37. Kxd6. Lf5. 38. Le4. LcS. 39. Ke6, h6. 40. 1)4. g5. 4L g3, Ld"+. 42. Kb7. La4 (Ali Ke". 43. Kc7) 43. Kxa". Ke". 44- Ka6, Kd6. 45. Ka5. Ld". 46. K bi črni se vda. • Vse šahovske klube in sekcije obveščamo, naj v bodoče glasom sklepa seje šOS-a vsa poročila s šahovskih prireditev pošiljajo na naslov; Epih Sergej, Ljubljana, Tabor Z. — Iz S. O. S.-e. V Moskvi je bivši svetovni prvak dr. Euwe odigral v Centralnem domu Rdeče armade simultanko, ni se mu pa godilo nič boljše kakor -ostalim tujim- .velemojstrom- Dobil je 7 partij, izgubil 15, remiziral pa 8. RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE 5W m/443 m SPORED ZA PETEK, 25. OKTOBRA 1946 6 Veselo na delo. 6.15 Napoved časa, vesti in pregled sporeda. 6,30 Pesmi bratskih narodov. 6.45 Lahka glasba, mali oglasi m objave. 7—8 Pester jutranji koncert, vmes ob 7.30 Napoved časa. vesu in radijski koledar. 12 Igra Raymond Scott. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Vittadini: Kmečke igre. Bizet: Car&ilon in Farandola iz suite »Arležanka«. 13 Lanka glasba, mali oglasi in objave. 13.30 Iz obnove in izgradnje naše domovine. 13.45 Slovenske narodne poje Roman Petrovčič in Božo Grošelj, spremlja Avgust Stanko. 14 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo (VII. -lekcija). 14.15 Igrajo in pojo ruski umetniki. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 —15 15 veselih minut. 17.30 Koncert Komorne glasbe: Mozart: Godalni kvartet v G-duru op. 12., igra Trž. godalni kvartet. 18 Ljudstvo utr j uje svojo oblast. 18.15 Nekaj slovenskih narodnih pesmi. 18.30 Jugoslovanska Armada, kovačnica bratstva in čuvar svobode naših narodov. 19Tommaslni: Toskanske pokrajine. 19.15 Iz filmskega sveta. <19.30 češka lahka glasba. 19.45 Napoved časa in poročila. 20 Klavirski koncert prof. Pavla Sivica. 20.30 Saint-Saens: živalski karneval. Roussei.: Slavnostna pajkova pojedina. Ingelbrecht: Spomini na otroško dobo. 21 40 veselih minut. Sodelujejo Mladen Guteča. Bogdana Stritarjeva. Miha Gunzek in Bojan Adamič. 21.40 Pesmj narodov Sovjetske zveze. 22 Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 22.15—23 Reproduciran nočni koncert «na ploščah. OPOZARJAMO VAS NA F I it M „PREDSTAVNIK OBLASTI“ KI BO NA SPOREDU DE NEKAJ DNI IN SPADA V VRSTO NAJLEPŠIH SOVJETSKIH FILMOV OPOZORITE NANJ NA MASOVNIH SESTANKIHI Predstave ob delavnlkfih: 16.15, 18.15 ln 20.15; ob nedeljah ln praznikih: 15., 17., 1». ln 21. UPRAVA KINO SLOGA j Ma££ag£asi SLUŽBO IŠČEJO TOVARIŠICA, trg. naobražna, verzirana v gostilniški stroki, agilna, pridna m poštena, išče službe kot natakarica ali prodajalka kjerkoli. Cenjene ponudbe prosi na ogl. cdd. »Slov. poročevalca pod .Hvaležna«. 23.773-1 STAREJŠA GOSPODINJSKA POMOČNICA z dežele, poštena, vešča samostojnega gospodinjstva, išče mesto. Dele- in redoljubna. Predpogoj: zadostna hrana. -Naslov v :,gl. odd. --Slov. poroč.-;. 23.778-1 EODARSKI POMOČNIK išče zaposlitve kjerkoli, najrajši z vso oskrbo v hiši. Ponudbe poslati na prodajo časopisov. Sevnica ob Savi. 23.769-1 SAMOSTOJNA GOSPODINJA išče službe k mali družini. Ponudbe v ogl. oddei. -Sloven, poročevalca« pod »Mala družina o 23.745-1 DEKLE s štirimi razredi gimnazije m maturo išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod -Začetnica«. 23.795-1 SLUŽBO DOBE SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let. čisto in skrbno, ljubiteljico otrok, želi 3 članska uradniška družina. Ponudbe poslati pod -Maribor«, na podruž. Slov. por.« Maribor. 23.791-2 SAMOSTOJNO KUHARICO iščemo za gostilno. V poštev pride izučena in starejša oseba. Plača' po dogovoru. Naslov v' ogl. odd. »Slov. poroč.« 23.5S3-2 VAJENCI PANT, star 17 leit z malo prakse v mo- delarsko-kiparski stroki, bi se v Isti rad Izučil. Naslov: Andrej Komočar Krško 65 . 23.775-3 FANT dobrih staršev se želi izučiti v trgovini. Naslov v podruž. »Slov. poročevalca« Maribor. 23.792-5 ZASLUŽEK POUČUJEM MATEMATIKO za srednje Sola. Naslov v pedr. Celje. 23.789-4 UČITELJA angleščine ali ruščine iščem. Naslov v oglas, oddei. »Sloven, poročevalca«. 23.826-4 PRODAM KORENJE prodam. Vižmarje 76. 23.814-5 MOŠKO BLAGO, volneno, predvojno naprodaj. Naslov v podr. »Slov. poročevalca«, Kranj. 23.782-5 MODRO BLAGO za zimski ženski plašč prodam. Poizve se v trgovini Singer; Gajeva 3. 23.774-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglas, odd. »Slov. poročevalca«. 23.770-5 LEPO OREHOVO SPALNICO politirano proda Josip Goljar. mizar. Gerbičeva ur. 51. Kolezija. 23.753-5 ŠPORTNI VOZIČEK predvojni, lep. prav dobro ohranjen prodam za din 3000.—. Zbašnikova 16, Trnovc-Kolezija. 23.760-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basov, predam. Gošnik Anica. Ljubljana. Albanska 10/1. (Bežigrad). 23.771-5 ZARADI SELITVE prodam: brušeno ogledalo 2X0.80. foto Voigtländer s torbico, kožuhovlnast plašč, ovca, težko volneno ji jopico. Naslov v ogl. oddei. -Sloven, poročevalca«. 23.765-5 HOTEL IN KAVARNA „ STA PREŠLA V UPRAVO „FUTNHSA“ OTVORITEV NOVO PREUREJENE IN PRENOVLJENE KAVARNE BO V SOBOTO, DNE 26. OKTOBRA 1946 DNEVNO OD 17. DO 19. URE IN OD 20. DO 23. URE KONCERT KAVARNA BO PRVORAZREDEN OBRAT Z ODLIČNO POSTREŽBO Osrednji zavod za socialno zavarovanje v Zagrebu OGLAS LICITACIJE Osrednji zavod za socialno z varovanje v Zagrebu razpisuje za dne 5. novembra 1946 ob 11. uri v prostorih Filijale Zemaljskog Zavoda za socijalno osiguranje v Tuzli JAVNO LICITACIJO ZA GRADBENA DELA PRI GRADNJI URADNEGA EV AMBULANTNEGA POSLOPJA FILIJALE ZEMALJSKOG ZAVODA ZA SOCIALNO OSIGURANJE V TUZLI Predpisno sestavljena zaprta in zapečatena ponudba naj se izroči določenega dne do 11. ure v vložnem zapisniku Filijale Zemaljskog zavoda za socialno osiguranje v Tuzli. Obrazci za sestavo ponudbe so na vpogled in se jih lahko nabavi dnevno med uradnimi urami v pisarni gradbenc-tehničnega odseka Osrednjega zavoda za socijalno zavarovanje v Zagrebu, Mihanovičeva ulica št. 3, soba št. 423 ali v pisarni Filijale Zemaljskog zavoda za socijalno osiguranje v Tuzli. Za vedno nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in stric IGNACIJ NOVAK RUDNIŠKI POSLOVODJA V POKOJU v 81. letu starosti Naj počiva v miru božjem! IDRUA, BANOVIĆI, BEOGRAD, oktobra 1946. Ing. LOJZE NOVAK, sin; JULKA, sinaha; MARIJAN, vnuk; MAJDA, vnukinja; rodbine; NOVAK, BEDENK, BEVK, JAGODIC, KOBAL Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da smo prepeljali iz Beograda zemske ostanke naše iskreno ljubljene, zlate, nenadomestljive žene, mamice in stare mamice JERICE ZORKO bivše trgovke, gostilničarke in posestnice v Pekrah Pogreb nepozabne pckojnice bo v petek 25. oktobra ob % 16. iz hiše žalosti v Pekrah na pokopališče v Limbuš. Predraga je za vedno zaspala v starosti 62 let 8. avgusta 1943 v Srbiji, kamor jo je preselila kruta roka okupatorja s pomočjo domačih izdajalcev, žal ji usoda ni bila mila, da bi videla svoj domači kraj. Pekre, Jelovec, Celje, Tibolci, 24. oktobra ,1946. Globoko žalujoči: PETER, soprog; ZINKA in MARIJA, hčerki; PETER, sin; IVAN VRAČKO, zet; ZMAGA, snaha; MAJDA, ZLATA, vnukinji; ZORANcEK, vnuk — ter ostalo sorodstvo KROJAŠKO PSÖ prodam. Erjavec. Igriška 3. 23.777-5 ELEKTROMOTOR »ELEKTROBUDOWA«. 6.5 KW, 1.500 obratov na minuto, 28.3 Amp., 230 Voltov prodam. Motor Je kombiniran za dinamo ln elektromotor. Anton Petrič, parna žaga. Leskovec pri Krškem. Istotam se proda kompletno stikalo z varovalkami za 380 Voltov ln eno stikalo z žagan jačem. 23.643-5 SLADKORNO PESO gomolje ugodno prodam. Tušek, Ljubljana, Jurčkova pot 55. ob Ižanski cesti. 23.738-5 PISALNI STROJ, pisarniški model, v zelo dobrem stanju, prodam. Ambrožev trg št. 3/1. levo. Cukrarna. 23.758-5 PISALNI STROJ. doDro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«. 23.759-5 MOTORNO KOLO znamke Lotz, tipa Sachs 2.25 HP, je še v dobrem stanju, prodam. Iz prijaznosti Je na ogledu pri Mrzelu Vinkotu (hišniku), Pražakova ul. 12. Ljubljana. 23.808-5 MODROC iz morske trav» prodam, čevljarska. št. 2/m. 23.811-5 KRASNO HARMONIKO, novo, 80 basov, zaradi nujnega slučaja zelo poceni prodam. Naslov v ogl- odd. »Slov. poročevalca«. 23.747-5 ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ, cilinder skoraj v novem stanju, prodam. Leben Jakob. Dob. Borovnica. 23.749-5 ZEPHIRKA 8-cevna, nova naprodaj. Franc Lerh. Radovljica. 23.751-5 ŠTEDILNIK, majhen, prodam. Tržaška c. 50. 23.816-5 ŠESTILO »Richter«, novo. za tehnika ali inženirja prodam. Belič. Hranilniška 10. 23.817-5 ŽELEZEN ŠTEDILNIK in košaro za dojenčka prodam. Devinska ulica 6, Ko-, lezija. 23.819-5 KUHINJSKO OPRAVO s tridelno vezano kredenco preda, mizarstvo na Jarški cesti 75, Sv. Križ, Ljubljana. 23.820-5 USNJEN IN NAVADEN ZIMSKI SUKNJIČ dobro ohranjen napr .daj. Naslov v ogl. odd. -Slov. poročevalca.. 23.823-5 RABLJENO SPALNICO ugodno prodam. Ogled: Beethovnova 2/m. 23.825-5 ELEKTRIČNO PEČ. veliko in šivalni stroj z‘ dolgim čolničkom poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 23.828-5 LOVSKO PUŠKO dvocevko, kal. 16. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Sloven, poročevalca«, 23.836-5 TEMNOMODRO BLAGO za ženski zimski plašč, čista volna, predam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca». 23.837-5 PEKOVSKO MEŠ-MAŠINO, popolnoma novo. 30 litrov, prodam ali eventualno zamenjam za večjo. Naslov v podruž. Slov. poročevalca/ Jesenice. 23.793-5 PREŠIČA ZA REJO prodam. Gunclje. št. 15 pri št. Vidu nad Ljubljano. 23.798-5 ZLATO OVRATNO VERIŽICO s križcem in 1 kg modre volne prodam. Ogled od 10.—13. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.805-5 DVE NOVI VOLNENI ODEJL rjavi, čista volna po 1200 din prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.800-5 ZENSKO KOLO. nemške znamke, dobro ohranjeno prodam. Celovška cesta, številka 557L ‘ 23.804-5 MOTORNO KOLO 125 z Dokomeritum. in skoraj novimi gumami prodam. Sv. Petra c. 71. Mehanik. 23.799-5 KUPIM V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojlna. Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. S. P. 90/6 PIANINO, dobro ohranjen, železne konstrukcije kupim. Najraje v bližini Kranja. Naslov v podr. »Slov. poročevalca« Kranj. 23.783-6 ŽENSKO KOLO. dobro ohranjeno kupim. Ponudbe poslati na: Umbreht Vera, Kranj. Klanc 65 . 23.784-6 KONJE ZA KLANJE kupujem. Pušnik Justina. konj. mes. Opekarska cesta 38, Trnovo. Ljubljana. 23.756-6 ELEKTROMOTOR 220/380 1400 obratov, 2 do 21« HP kupim. Ponudbe poslati na: V. Svetek, mizar Ljubljana. Karlovška c. 1. 23.762-6 DOBRO OHRANJEN ČOLN za Ljubljanico, vinsko črpalko, kipelne vehe in večji pocinkani rezervoar za vodo kupim. Naslov v cgl. odd. »Slov. por.«. 23.812-6 BOLNIŠKI STOL, dobro ohranjen ali nov, gumijast in električen termofor kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. por. . 23.813-6 OTROŠKO HARMONIKO kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 23.744-5 POVEČEVALNI APARAT za Leica filme kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.7506 GODBENE INSTRUMENTE ln njih potrebščine kupim ali sprejmem v komisijsko prodajo. Breznik Alfonz. Ljubljana, Aleksandrova c. 7. 23.807-6 ZLOŽLJIVO ŽELEZNO POSTELJO kupim. Naslov v oglas, oddei. »Sloven, poročevalca«. 23.821-6 1500 kg SLEZUSKBQA nj am za drva. Naelor t poročevalca«. »Slov. 23.822-7 POSEST ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE V ŠIŠKI ln dvosobno stanovanje v središču mesta zamenjam za štirisobno ali trisobno s kabinetom v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.754-7 KOZO. dobro mlekarico, sanske pasme in letošnjo kozico prodam ali zamenjam za tako, ki je za zakol. Opekarska c. 38. Trnovo — Ljubljana. 23.755-7 ZAMENJAMO zaradi preselitve Iz Maribora v Ljublja.no dve stanovanji v Mariboru za enaki v Ljubljani. Preselitev mogoča takoj. Podrobne informacije v tovarni Utensilia. Ljubljana. Rudnik št. 24. 23.803-7 Pridno in vestno žensko za vsa domača dela in kuhanje išče majhna družina v Zagrebu, če bo ustrezala, je osigurana za več let. Pisati ali javiti na: Rudelič, Zagreb, Zagorska 27. Telefon 23-821. Dotrpela je po kratki mučni bolezni naša draga sestra, teta in svakinja Fanči Kocijan Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 26. oktobra ob Vz 17. z žal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, 24. oktobra 1946. žalujoča družina KOCIJAN Umrl nam je naš oče BONČAR ANTON čevljar Pogreb nepozabnega pokojnega bo v petek ob 15. z žal, kapele sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 24. oktobra 1946. ŽALUJOČI OTROCI 2 gradbena tehnika in 1 avto mehanika verziranega, vajenega instalacij elektromotorjev in nekaj malega ključavničarskih del, NUJNO POTREBUJEMO. Pismene ponudbe z življenjepisom na: MESTNO GRADBENO PODJETJE M E G R A D LJUBLJANA — KOTNIKOVA 16 HIŠO, manjšo v bližini Kranja kupim, dve večji hiši s trgovino pri Kranju, stavbeno parcelo tudi za tovarniško podjetje v Podnartu, večje trgovsko ter dvostanovanjsko hišo na Jesenicah proda Rebolj Lovro, trgov, s posestvi, Kranj. 23.785-8 STAVBENO PARCELO ALI HIŠO kupim ob Tyrsevi, Vilharjevi ali Masarysovi cesti. Ponudbe poslati na oglas, oddei »Slov. por.« pod »Posest 1946«. 23.786-8 VILO. dvodruzinsko za Bežigradom in stavbno parcelo, 15 minut od kolodvora, blizu tramvaja, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.772-8 PARCELO NA MIRJU, pri remizi v šiški, v centru, Bežigradom. Rožni dolini ln v Novem mestu prodam. Zajec, Tavčarjeva ul.’ 10. 23.557-8 VILO ZA BEŽIGRADOM prodam. Zajec. Tavčarjeva 10. 23.559-8 LEPO STAVBNO PARCELO za zidavo enodružinske vile v bližini tramvaja na Viču. ugodno prodam. Naslov v oglas, odd. -Slov. poročevalca«. 23.767-8 DVOSTANOVANJSKO HIŠO. novejšo, v šiški proda za 290.000.— din »Posest«. Gledališka 7/1. 23.83C-8 PARCELO v lepi legi za Bežigradom prodam za 95.000.— din. Naslov v ogl. cdd. Slov. poročevalca«. 23.831-8 VILO. eno- ali dvostanovanjsko, za večjo vsoto, kupim. Ponudbe na ogl. oddei. »Sloven, poročevalca« pod »Tudi periferija«. 23.829-8 r BAZNO. OČALA z roženim obodom. Izgubljena 20. oktobra zvečer v taborski četrti, naj vrne najditelj proti nagradi v ogl. odd. »Slov. poroč.« LAHEK ZASLUŽEK nudimo zastopniku v celjskem in mariborskem okrožju. Informacije: Združenje vojnih Invalidov. Maribor. Rotovški trg 8. 23.790-14 OPOZORILO! “*1 Vse, ki se ptmumno 6k)o na mm s protejo, naj jtan sporočimo NASLOVE MAI.TW OGLASOV prosimo, da priložijo 4.— din za o dgovof. (lahko v znamkah). Obveščamo vse, da bo vsak odgovor izostal, ako znamka ne bo priložena. OGLASNI ODDELEK SLOV. POROČEVALCA, 8ELENBURGOVA UL. 8 IZGUBILA se je psička foxterijerka z belo rjavo glavo, stara 6 mesecev. Vrne se naj jo proti nagradi Minki Vrtačič, Glinška ul. S. 23.779-14 MOŠKI SIV HUBERTUS je bil izgubljen na Dolenjski cesti cV> Rudnika. Najditelja prosim .da ga odda Kovačič Pavli. Hrenova ul.. 9. proti nagradi. 23.781-14 DIJAKA sprejmem v vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.776-14 DENARNICO Z MLEČNIMI KARTAMI sem izgubila. Vrnite na naslov, razviden iz kart. (nagrada). 23.768-14 LOVSKI PES - PTIČAR. 3 mesece star. se je izgubil. Vrnite ga proti nagradi: Zaloška cesta 24. 23.809-14 PREKLIC! Podpisana preklicujeva da nisva plačnika nikakršnih stroškov po Maček Mariji, roj. 21. 7. 1925., stanujoči Šmohor — Laško. Starši Maček Jernej in Marija. Kočevje. 23.752-14 AKADEMIK išče vso oskrbo najraje v bližini univerze. Plačam tudi v naturali-jah. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Akademik«. 23.797-14 KURIVOPROMET" f« S potrtim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je danes 23. oktobra ob 3. popoldne Bogu vdano dotrpela naša zlata mama, sestra ln žena Vida Hribovšek roj. ZUPANČIČ učiteljica v Motniku Pogreb bo v soboto ob 10. dopoldne. Motnik, Jesenice, Ljubljana, 23. oktobra 1946. ZDRAVKO, mož; IRENKA, VIDA, MIHEC, VALENTINA, MINCA, ROŽKA in MARTKA, otroci; UROŠ, brat; svaki in svakinje Vsem. ki ste ga poznali naznanjamo, da smo prepeljali zemske ostanke našega nadvse ljubljenega Slavka-Martina Kosi poročnika polit-komisarja KNOJ-a ki je daroval svoje mlado življenje za boljšo bodočnost 6. maja 1945. v Vipavi. Pogreb ho v soboto 26. oktobra 1946 ob % 16. z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubijana-Zgornja šiška, 25. oktobra 1946. ŽALUJOČI STARŠI, BRATJE IN SESTRE TRGOVSKO PODJETJE S KURIVOM LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 1S*I - TeL *5-7®, 27*45 DOBAVLJA POTROŠNIKOM TAKOJ PRIPADAJOČO KOLIČINO ŽAGANIH ali CELIH DRV ter PREMOGA Skladišča: LJUBLJANA Vošnjakova ulica Vilharjeva cesta Tržaška cesta Dolenjska cesta ZAHVALA vsem, ki ste spremili mojega ljubega moža Antona-Martina Cuznarja politkomisarja 1. bataljona Prešernove brigade, odlikovanega s hrab Jostnim znakom Padel je 25. aprila 1945 v Podgozdu pri Gorici. Njegove zemske ostanke smo prepeljali v njegovo rojstno vas Rateče Planica. — K zadnjemu počitku smo ga spremili v nedeljo 20. oktobra 1946. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja, pevcem za krasne žalo-stinke in za lepe besede v slovo. Zahvaljujemo se tudi g. župniku. Vsem in vsakomur prisrčna hvala. — Prosim tihega sožalja! Rat©če-Planica, Hrušica, 23. oktobra 1946. žalujoči: MARIJA, žena; oče, sestra, bratje in teta ter ostalo sorodstvo Po težkem in dolgem trpljenju je izdihnil svojo blago dušo naš srčno ljubljeni, najboljši mož in oče, brat, stric in svak, tovariš IVAN ŠENK železniški uradnik v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 26. oktobra 1946 ob % 3. popoldne iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v soboto 26. oktobra 1946 ob 7. v cerkvi sv. Cirila in Metoda Ljubljana, 24. oktobra 1946. JOŠIPINA, žena; JANEZ, sin, FRANČIŠKA in IVANA, sestri in ostalo sorodstvo DR. J IR! BENEŠ: 89 V nemškem suženjstvu XVII. Na pomlad 1944 je bil že postavljen del lesenjač za ujetnike. Ogromen pravokotnik polja s kosom gozda je bil obdan 1 visoko žično ograjo, nabito' z električnim tokom, okrog in okrog pa so bili postavljeni stražni stolpi za esesovce. Taborišče pa ni bilo vec ujetniško taborišče Dora, ampak se je imenovalo »Delovno taborišče Mittelbau«. Zelo nas je razveselilo, ko smo ugotovili, kajti delovno taborišče je vendar nekaj povsem drugega kakor ujetniško. Med nami so bili optimisti, ki so trdili, tla bomo odslej živeli prav tako kakor civilni delavci in da so esesovci in žična ograja samo še zato tu, da ne bi pobegnili' in izdali vojaških tajnosti, pri katerih smo zaposleni. - , Najbolj pa so bili veseli tisti, ki so spadali v delovno poveljstvo »Wifoc. Wifo je bil primer, kako so si Nemci znali preskrbeti poceni delovne sile, ko so jih potrebovali in kako upravičena in formalno utemeljena je obtožba nemškega naroda zaradi »zločina. da je ravnal z ljudmi kakor s sužnji.« Za vse nas je bilo ujetniško taborišče najbolj surovo nasilje, toda vendar se je za vsakega le našel tak ali drugačen vzrok, s katerim so mogli Nemci dokazovati, da smo sovražen živelj in da smo zato internirani. Pri Kanih »Wifa« pa je bil edini vzrok, zaradi katerega so dvajset mesecev živeli in umirali v enem izmed najslabših nemških ujetniških taborišč, samo to, da so bili strokovno usposobljeni delavci. „ , Približno dve sto Čehov, ki so jih delovni uradi po raznih čeških občinah, poslali v Nemčijo na delo. so pozvali, naj pristopijo k montažnemu 4ehi v Nordhausenu. Podjetje »Wifo«, pri katerem so bili zaposleni, jih je naložilo na tovorne avtomobile in jih prepeljalo k našem predoru. Takoj ko so delavci vstopili v predor, so jih obkolili esesovci. Delavcem so pobrali vso prtljago, vzeli so jim tudi njihovo obleko, dali pa so jim v zameno prbgasto ujetniško obleko in jih dodelili k našemu taborišču. Do konca jim ni nihče pojasnil, zakaj tako ravnajo z njimi. Delo, zaradi katerega so jih pripeljali sem, so opravljali kakor ujetniki. Toda domov niso smeli pisati, da so postali ujetniki. Njihovi svojci so menili, da so v Nemčiji na delu, očitali so jim, zakaj ne pridejo domov na dopust, ko drugi lahko prihajajo, oni pa jim niso smeli sporočiti, da so za žično ograjo, nabito z elektriko, da jih vsak dan pretepajo in mučijo in da so s streli iz strojnic, odgovorili na njihovo zahtevo za dopust. Od pravih ujetnikov so se razlikovali samo po tem, da so smeli nositi neostrižene lase in da je podjetje, za katerega so delali v predoru, del njihove mezde pošiljalo njihovim družinam, kakor da bi bili še vedno v službenem razmerju. Omeniti je treba, da so Nemci tako ravnali samo s Čehi in Rusi. Vse o nasilju nad to skupino Čehov, o pritisku, ki so ga izvajali nad njimi in o suženjstvu, v katerem so živeli dvajset mesecev, ve najbolje kapo delovnega poveljstva tvrdke Wifo, F. Jicha, mehanik iz Berouna pri Pragi, ki lahko tudi pove, kako je bil pretepen vedno, če se je predrznil samo omeniti, da so svobodni delavci. Zato si lahko zamislimo njihovo veselje, ko so z nami vred zvedeli, da sedaj nismo več v ujetniškem, ampak v delovnem taborišču. Toda zastonj smo čakali, kdaj se bo to tudi poznalo. Razen imena se 'sploh nični izpremenilo.' Nasilje, mučenje in ubijanje so še vedno vladali v taborišču, lakota in nesnaga sta še dalje uničevali življenja ujetnikov, nemški zločinci so še dalje uganjali svoja nasilja, ki ga nihče ni omejeval. Da pa pod dojmom novega imena taborišča ne bi morda prišli na ^nove misli, so se esesovci odločili, da bodo odslej uradne usmrtitve izvrševali javno vpričo vseh ujetnikov. Prvi so bili usmrčeni trije Ukrajinci, Ušli so iz taborišča, pa so jih ujeli. Obtožili so jih tatvine, ker so vzeli s seboj svojo ujetniško obleko, ki je bila državna last, dalje sabotaže, ker so z izoliranimi škarjami pre-strigli bodečo žico v ^ograji, dalje nameravanega ropanja, ker niso imeli s seboj hrane in se je dalo sklepati, da se bodo na begu preživljali z ropom. Obtoženi so bili še cele vrste nadaljnjih podobnih prestopkov in obsodili so jih na smrt na vešalih. Morali bi biti obešeni že pred tednom. Toda darovan jim je bil še teden življenja, ker se je v zvezi z nameravano usmrtitvijo v taborišču zgodilo nekaj, kar je močno vplivalo na življenje nas vseb in kar je povzročilo, da so esesovci nenadno ostali brez rablja. V taborišču je bil nek nemški poklicni zločinec. Devetnajstkrat je bil kaznovan zaradi tatvine, dvajsetič pa so ga poslali dosmrtno v ujetniško taborišče. Odlikoval se je kot vohun, zato so ga poslali v Doro in ga postavili za kapa nadzornikov predora. Samo razmere v Dori so lahko omogočile, da je predstojnik ustanove, ki naj bi preprečila tatvine, postal dvajsetkrat obsojeni zločinec. Ta možakar je neprestano namigoval osebam od varnostne službe, katerim je služil, da bi drugi Starešina taborišča Ludwig utegnil biti zelo nevaren, če bi se zvezal z ruskimi ujetniki. Sai je bil komunist in je vrhu vsega nekaj let preživel v Rusiji. Namigoval in tudi javno je to govoril tako dolgo, »dokler se jim le ni zazdelo, da bi utegnilo biti nekaj resnice v tem. In takoj so našli sredstvo, kako bi takšno nevarnost preprečili. Sklenili so, naj bi Ludwig Ruse obešal, da se ne bi mogel zvezati z njimi. Tisti poklicni zločinec je o tem kasneje večkrat pripovedoval in v taborišču je bilo to splošno znano. Nimam razloga potegovati se za Lud-wiga. Dne 28. septembra 1943 me je nekajkrat surovo udaril v obraz javno pred tisoč ljudmi, ker je dobro vedel, da se ne morem braniti, samo zato, da bi oprezujočemu Thomasu dokazal, da z menoj «nima nič skupnega. Priznan pa moram, da je to pot ravnal, kakor se možu spodobi. Ko so ga poklicali k taboriščnemu poveljniku in mu ukazali, da mora obesiti tri Ukrajince, je izjavil: »Tega ne bom storiL Ujetnik sem, ne pa rabelj!« porodiva*»«. LJatoijaaa, Knafljeva »AL