87. številka.
Trst, v sredo 17. aprila 1901
Tečaj XXV t
.Edinost
Iz itit fnsrat aa <lan. razun oen«i] lo
nznicov ob 4. uri zvečer
>'kr»hlnB ihkAS :
z* eelo leto........24 kron
7* pol leta .........
za Ćetrt leta........ < -
za mw........ 2 kroni
>aročnin<i * plačevati naprej. Ni na-roibe brez prii. *.fr,e riarr.(*piRe hp unravfc ee ozira	_
Po tobakarnah ▼ Tmtu prodajajo po-tunene 'tevilke po K stotinfc «3 nvč ): Trsta pa po 8 stotine (4 i
Telefon
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti Je :uud!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. več kratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oeiasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj ae pofiiljajo urednlfitvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopini ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglane »prejema npravnlfitvo. Naročnino in oulase je plačevati loco Trst.
L'reduiStvo lu tiskarna «e nahajata V olici Carintia Siv. 12. CpruvniStTO, ln ■ prejemanje iuttvraloT v ulici Moli« piccoio Siv. 3, li. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni
ran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost44 v Trs
Tudi nekoliki misli.
(I >opis.)
Ali ne u>trašite se, gospod urednik ! Ne »m Vam trovoril ni o doktorja Su^teršič«, ni o kranjskih bojih. 1 jiani torej, <ia ne t><> zamere. Potolaži vsi vas, hočem takoj začeti s pripovedovanjem svojih »misli«.
>ioven<"i smo majhen narod. Slovenec nima sreče,... To so — fraze, tako obrabljen'. kakor l'r:ik malo mestnega filistra. Ne-številnokrati so našim ljudem v ustih. Vsaka stvar nt^ra imeti svoj namen. To se pa izgovarja kar tako tja v en (lan. Ali tudi te -ečenice I »i imele -voj pomen, ako bi tisti kaj :nisli?; na njihov ;w>men, k jih izgovarjajo. In če bi mislili f»ttem, bi dobi K ti stavki t ii«l i namen — poštene ljudi l> i vzbujali na delo!
Slovenec ima j »o v sod nesrečo, pravijo. I dosti je nesreče na svetu, ali čeprav je je toliko, pa le ne more pripravljati Ijudij do premišljevanja : kdo je kriv teh nesreč, da li tndi odi sami ne nosijo malo te krivde na -ebi ? Prihajajo mi na misel Kette in nešte-vilno slovenskih mladeničev. Lahko je kričati n jad i kovat i na njihovih grol>eh, lahko vzdihovati, da Slovenci nimajo sreče ! Pred bi jim bili pomagali, pred. In ob prvi nasledni priliki pa taki žal o vatel j i nastopajo s kupicami v rokah in z navdušenjem v očeh. Kako se vjema to ?
* ~e srno nesrečni, čemu se potem veselimo, mesto da bi delali ?! Ce se pa veselimo z zavestjo, da frazanmo, potem nam pa ui trel»a tožiti, ker krivi s m o s i nesreće sami! — Površnost se nas drži na vseh koncih in krajih. Skrajni čas bi že bil, da bi brzdali svoje jadi kovanje in svoje navdušenje in da bi potrosili rajše svoje sile v to, da bi selie in druge nasanjali na delo. Ni slabšega na svetu, nego površen človek. Z vsakim lrugim <la shajati, le s takim je težko.; težko je drugemu, da ga popravi in sam .se tudi težko j»opravi. Človek, ki nima toliko moralne moči v sebi, da bi se s početkom prevladoval vsaj v malenkostih, potem počasi napredoval in prišel vsaj do spoznanja, da mu irei»a Ijudij, kateri pa jnuiče in mu pokažejo jHit: človek, ki nima te moči v sebi, spada v maso. Tak človek je samo za to tu, da lKjini predale jm> statističnih tabelah, da mu je košček kruha v glavni smoter; in če
p o n i> i s T E K
Velik grešnik.
Povest.
li -pi-sal J*. X Mnmm - Sthirijok P os] l'-dtn vtki.
VIII.
S>bana je zahruinela po teh besedah kakor osje gnezdo, Ciril je sedel v svojem koto ; zrl je na vse s svojimi svetlimi očmi ter se krotko smehljal, -letniki so ga -obsto-pili kakor živa stena ter se jiotiskali vedno bliže. potiskaje naprej brezpopovca.
; Torej, brezjw»j>ovec, jiograbi ga__< emu
ga toliko gledaš... On nam je drag gost, treba mu je pottreA...«
A koliko je dala Avdotija Markovna Ka-»aru ? Nu, |>ovej, sveta duša...«
i Ne dotikajte se ga vi!« se je navidezno j*>tegnii zanj brezpo}»ovee. »Vladika ni taksen. kakor ga slikate. Starec je pravičen v pravem jx»menu l*ese<le ... A kar se žensk tiče — on ni kriv tega. Saj vemo, kakšne -o ženske... Avdotija Markovna je Itogata in pobožna starka: njej se je smilil starček...«
»A zakaj se jej mi ne smilimo?«
Vi ne znate svetega pisuia, torej se jej ne smilite . . . Glavna stvar je, da on zna r*traš.ti ženske s svetim pismom : ondi je govor o ognju, peklu in Antikristu . ..«
dobi tega, pa gaje zgolj banalnost. In mi Slo-venei jih imamo dosti takih, ne samo po ulicah, temveč tudi po salonih. Zato pa nam ni mogoče imeti sreče. To se umeje samo ob sebi: kdor nima duševnega obzorja, tistemu so krajevne razmere absolutne, in tisti ljudje, ki živijo tikoaa okolo njega, ga s svojim življe-nj«*n vlečejo za sabo. Nazadnje je tudi on v tropu, ki se poti in trudi, ter daje tako novemu naraščaju vzgled, kakor ga je dal prejšnji rod njemu. To je razvitek političnega, moralnega, kulturnega filisterstva, in to je vzrok naši nesreči. Ce je lahko tudi v majh»em telesu velik duh, zakaj bi torej majhen narod ne mogel duševno napredovati V Drug drugega gledati in nič delati : kaj pa, to ni nič, to ne more biti nič. tu ni nikakega vspeha. Kjer se ne seje, tudi žeti ni mogoče. Potem pa prihaja t>sti krasni, specijelno slovenski pesimizem, ona pašteta, ki je osoljena tako lej>o z — lenob«. Delaj in ne bo časa misliti na pesimizem ! Delo, pa ne more biti zastonj ! Pametno delo mora imeti vspeh, ker fizični zakon pravi, da se v stvarstvu ne izgublja nobena trohica dela. Delo, se ve, mora biti pametno. Tisto še ni delo, če se človek zaleta, en čas dela, potem pa zopet devlje roki križem in — čaka. K pametnemu delu katerekoli vrste spadati tudi prernišljenost in vztrajnost. — Da, mi Slovenci imamo smolo, pa tudi nekako leno omrtvelost, v kateri smo skrajno malenkostni. No, pa da ne bo kdo hud, treba povedati, kaj znači besedica lenoba. Lahko bi me namreč prijeli, češ : saj se ven-das mnogo dela ! O, ros, res, dragei moji, v: politični otroci, kaj ne, društev pa toliko ! Sami ne verno, kam ž njimi. Vsa čast v tem oziru. Prav dobro, da imamo vsaj več predsednikov, podpredsednikov, prvih in drugih oO bor n i kov, njihovih namestnikov itd. itd. tako, da vsaj za Slovence zaslužni možje dobivajo čast in kadilo, katero jim gre. Poti leno omrtvelostjo je pa treba umeti kaj dru-zega. Kaj, ali ne bi bilo koristno, tla bi človek poraetel razna društva, jim pobral kapital in začel s tem lepim, sedaj razmetanim kapitalom močno trgovsko podjetje. Da, dobro bi bilo to, in marsikateri bi ini pritrdil, da imam prav. Sedaj smo menda skupaj. Ali kaj takega spoznati in potem ne delati, dragi moji, to je po mojem skromnem mnenju največja neznačajnost. Haje imeti ponižne nazore in po njih delati, nego pa delati zoj>er
Jetniki so se režali, Ciril pa se je kar skrčil v dve gubi.
»Nu. bodi vam tega dovolj, capini«, je nadaljeval brezpopovec. »Vi ne umete ničesar. Kdo pa ste vi ? Kdo neki ? Gubitelji duš, tatovi, nasilniki zločinci, on pa je — rešena duša. Evo, kaj je to . . . On misli samo na rešitev., vi pa se režite .. . Smilite se mu vi vsi... Dušice, nesrečneži, pravi vam. Ako ga Avdotija Markovna odkupi, pa bo on molil za nas.«
On stori to . .. -Gotovo !«
Mi bomo tukaj sedeli, rešena duša pa se bo imela dobro v družbi bogatih bab... In zopet jim natveze, koliko je trpel za staro vero. Njemu je vse to zasluga... Tudi na 'onem Svetu ima pripravljen poseben prostor. A, zakaj molčiš, vladika ?«
»Govori, le govori...« je odvrnil Ciril {Mjtihoma. »O onem svetu ne vem ničesar, toda kar je tu, o tem dobro govoriš. Velik grešnik sem in dobro si povedal, da sem hujši od vseh... Ti samo jed nega ne veš, dušica : nevednost je hujša od greha. On, ki vć, da je grešil, tudi vć, zakaj se ima pokoriti, oni pa, ki ne v4, tla je grešil, pa tudi ne ve, čemu se |M»koriti. V tem poslednjem si ti slabši od mene, dušica...«
»Dobro ga je zavrnil, to je res!«
Brez|>opovec je (»ostajal zbegan, kajti on
svoje prepričanje. A, pa kaj : nič, je že prav, tla je tako, da ostane vse pri Btarem. Čemu treba spremembe in odjedati nemškim agen-tam, tovorničarjem, trgovcem ljubi kruhek in jim odjemati trgovinsko polje po svojih in po hrvatskih krajih ?! Je bolje, da se matlžarska obrt rarvija. tla njeni izdelki poplavljajo Balkan !
To so težave, to. Luk s kruhom in soljo ne smTtli nekaterim ljudem tako, kakor pa tlelo in mala zmaga nad lenobo, nad samim seboj, kakor vzgojevanje samega sebe v prid — samemu sebi.
O ti krasna površnost! Človek bi govoril še dalje, pa ljudje mislijo, da se dandanes novinam ne sme verjeti in tla se iste tiskajo samo zato. tla imajo njih uredniki od česa živeti!!
Tako sodbo o sebi dobivajo navadno uredniki slovenskih listov v plačilo za svoj trud. A baš ti trpini morajo misliti za to, da drugim ne treba misliti. In vendar 'tako preziranje. Tudi to je znak slovenske površnosti v presojanju stvari. Saj večina tistih, ki toli nizko sodijo o naših novinarjih, se niso še nikoli toliko potrudili, tla bi si pridobili nekoliko pojma, kaj je dobro novinstvo za sleherni narod, in kaj so mu novinarji, ki v vestnem izvrševanju svoje naloge trosijo ne le svoje duševne, ampak tudi telesne moči!
I. V. M i krosi a v.
Kongres slovanskih novinarjev v Dubrovniku.
(P o »O b x o r u<t.)
(Dalje.)
Po pozdravnem nagovoru tira. Mazzure se je oglasil za besedo župan mesta Dubrovnika, ki je izrekel prekrasnih besed do členov kongresa. Nam ne dopušča prostor, da bi doslovno podali ta lepi govor. Evo vam ; torej le nekoliko misli ! Da more pozdraviti i tu piedstavitelje slovanskega novinstva iz vse monarhije habsburške: to je znamenit izraz sltivanske solidarnosti, kateiega se veseli Du-j brovnik, ker vitli v njem znak novih časov in oznanjevalca bolje bodočnosti. Zasluge | Dubrovnika na polju književnost: v minolosti dajejo še danes ugodnih odsevov, a velik odsev je ravno prihod slovanskih novinarjev v
ni pričakoval takšnega odgovora. Treba pa mu je bilo vsekako izviti se iz tega neprijetnega položaja, tla bi ne bil osramoten preti tovariši.
»Tako, nevednost je hujša od greha ?« je momljal, pristopivši bliže k Cirilu. »Ali pa veš, kaj imam sedaj v mislih ?«
Ciril ni utegnil odgovoriti, ker je dobil
i zvoneč vd ree v lice. Nastalo je splošno moleča nje, toda Ciril ni dal od sebe glasu, marveč mu je nastavil še drugo lice. Besni brezpopovec je že zamahnil in Ciril je zaprl oči, j kar je neka močna roka zgrabila roko brez-[ popovea. Bil je to molčeči pohajkovalec.
»Ne dotikaj se ga !« je zašepetal zasop-ljenim glasom.
Roka brezpopovca je padla nanj, da-si ne s tako močjo kakor prvič. Nastal je nem pretep, naposletl sta združena sovražnika padla na nesnažni tlak.
»Le dobro ga nabij !« je tulila tolpa.
Totla v pretep se je vmešal Ciril ter valjajoča se po tlaku ločil vsaksebi. O tem je tlobil nekoliko krepkih sunkov, toda on ni čutil bolečine.
»Dušici, prenehajta!« je šepetal Ciril ter pomagal brezpopovcu vstati s tal. »Oh, dušici, to ni dobro. Saj sem jaz kriv vsemu temu... Jaz sem najhujši od vas vseh, ker
Dubrovnik. Udarci, ki smo jih pretrpeli tekom minolih vekov, nam zabranjujejo, da vam ne moremo nuditi onih udobnosti, kakor bi jih želeli, ^o, saj je le čudo, da smo še taki po potresu, po požaru, kugi in drugim napadih od narave in od ljudi. Ali med poslednjimi je bila najhuja poplava francozke revolucije. Le-ta nas je zalotila početkom mi-nolega stoletja in je v razburkanih valovih svojih pokopala politiško individuvalnost in državno neodvisnost stare republike dubrov-niške. Tako je zginila tista vlada treznosti in razsodnosti, kateri se je posrečalo skozi stoletja, da je na kopnem odvračala turško silo, na morju pa pohlepnost beneškega leva. Na j starodavne zidove Dubrovnika se nista nikdar povspela ni turški polumesee ni zastava beneškega Marka. Ali dolge pretrpljene bede so nekako uspavale Dubrovnik in ga zapustile v dolgem mrtvilu, dokler ga ni vzdramilo na-; rodno gibanje, ki je sredi minolega veka objelo vso Evropo. Dubrovnik je pogodil takoj, kje mu je mesto. Nadahnjen s starimi tradicijami za narodno načelo je bil, med mesti, ki leže ob adrijanski obali, prvi med prvimi, da povzdigne narodno zastavo in da pozove svoje sinove, naj se zberejo okolo nje. Dubrovnik je umel takoj, kako proces narodne evolucije zahteva od njega, da se postavi na tako mesto.
To je naša minolost. O sedanjosti pa mislim, da je najbolje, da ne sodim o njej in da prepustim sodbo zgodovini. Mesto tega pa mi dovolite prošnjo, da s o boste, povrni vsi se na svojo vsakdanje tlelo, tu pa tam spominjali tega našega in vašega mesta ter tla b<Jste oznanjali Slovanstvu, da so v njem književnost, znanost in kultura vsake vrste slavile svoje zmage že tedaj, ko za neke današnje mogočnike, Slovanstvu nenaklonjene, svet niti znal ni. Pripovedujte, kako je Dubrovnik » potem, ko se je bil povzdignil tlo nenavadne veličine, zapal svoji usodi, ali mu vendar ostaja velika tolažba, tla potniku, ki ga vprašuje za minolost, more ponosno kazati na grobove svojih starih. In prav je bilo tako, — ko je večna Previdnost današnje razmere uredila tako, da ni bilo možno ta III. sestanek naš prirediti v glavnem mestu mile nam domovine, v Zagrebu, v mestu sedanjosti, — da ste iskali zavetišča v mestu minolosti.
Prireditelj kongresa, tir. Mazzara je predlagal na to, naj se odpošljejo brzojavke :
jaz vse vem in vidim, vi pa ste slepi v svoji zlobi.«
Ko je osramočeni brezpopovec vstal, se mu je Ciril globoko priklonil.
»Dragi brat, odpusti mi radi Boga, če sem te s čem razžalil... tudi ve, dušice, odpustite mi... Salaj, morda se ti srdiš na-me, torej odpusti tudi ti.«
»Nu, nu, dovolj...« je zamomljal Salaj ter se skril v tolpi.
»To je nov način !« se je oglasil glas v tolpi, a je utihnil osamljen, ker ni našel odobrenja.
Nastala je mrtva tišina. Ciril je ustal s težavo ter sel na rob klopi. Polastil se ga je hud kašelj, od katerega se mu je kar vrtelo v glavi. Nekdo je iz vrča z žlico zajel vode ter jo podal starcu k licu, ki seje kar dušil od kašlja.
»Napij se... Pojenja ti !«
Drugi sočutni jetnik ga je jel rahlo tepsti po hrbtu, Češ, da je to dobro sredstvo zoper kašelj. No, kašelj je pojenjal tudi brez teh sredstev. Ciril je razpaljeno glavo priložil k steni ter par minut presedel brez besede. V očeh se mu je stemnilo popolnoma ; prestrašen si je mislil, da je že dospela smrt; srce mu je kar umiralo. Jetniki so molčali, kajti bilo je samo slišati, kako so prestopali z noge na nogo.	(Pride še.)
Njegovemu Veličanstvu in prvim možem Slovanstva. Predlog je l>il vsprejet in odposlane so l>ile nastopne brzojavke :
I.
Njegovom cesarskotn i kraljevskom apostolskom Veličanstvu, najmilostivijem vladaru Kranju Josipu
Beč.
Tre^i kongres slavenskih novinara u Dubrovniku podastire na podnožje Vašeg priestolja homogijalno poklonstvo u z živu želju, da Bog nadari dugotrajnim viekom vladavinu Vašeir Veličanstva t obilnim blagoslovom Vašu vladalačku kuću.
II.
Preuzviš-nomn gospodinu, biskupu J o s i p u J 11 r j u S t r o s s m a v e r u
1 )jakovo.
Treći kongres slavenskih novinara na tlu r-tare hrvatske Atene nije mogao, da se ne sjeti Vaše preuzvišenosti, koja je svojim veledušjem i umom oživjela hrvatsku prosvjetu i nastavila djelo slavnih Dubrovčana, na diku ne samo hrvatskog naroda, nego cieloga slavenstva. S toga Vara želi, da Vas Kog (»oživi na mnogo ljeta, na diku Hrvata i ostalih Slavena. I* ime kongresa predsjednik C h v 1 i n s k i.
III.
Njegovoj preuzvišenosti
•I u r j u I > u n a j e v s k o m it
Kra kov.
Treći kongres slavenskih novinara u Dubrovniku časti se izraziti Vašoj preuzvi-šenosti, kao predstavniku i pol»orniku za načele autonomije raznih država i za jednakost slavenskih naroda čuvstva [>oštovanja i zahvalnosti.
IV.
Slavnom pjesniku
Henriku Sienkiewiezu
Varšava.
Vama, velikom {»oljskom piscu, koji ste }m> cielom naobraženom svietu razširili svjetlost slavenskog genija, mi predstavnici novinstva slavenskih naroda kličemo jednoglasno: živio i slava!
V.
Preuzvišenomu gospodinu dru. Františku Ladislavu K i e g r u
Prag.
T reči kongres slavenskih novinara iz slavnog Dubrovnika, Vama slavnom predstavniku jednog slavenskog naroda, junačkih < eha, zatočniku slol»ode, neumornom i neustrašivom l>oreu kliče jednoglasno: živio i slava!
VI.
Veleur-r-nom gospodinu
dru. K. K n g e 1 u
Prag.
Vama, staromu i neustrašivomu borcu za slol>odu češkoga naroda, želeći da oj»eta posvetite svoje junačke sile za izvojštenje čeških ideala, mi predstavnici svih slavenskih novinara u Dubrovniku, kličemo: živio na mnoga ljeta !
VII.
L a v u Tolst <i j u
J as naj a Poljana.
Vama, največ em dobrom geniju Rusije, dići eielog slavenstva apostola ljubavi i slobode, kongrer- slavenskih novinara u Dubrovniku izrazuje najdublje {»očitanje, harnost i ljubav.
(Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTU dne 17. aprila 1901.
O položaju V poljskem »kolu« so vznemirjeni na tem. kakor so »e začele sukati stvari. Veljaki v klubu so v skrbeh, ko vidijo — tako poroča dunajski poročevalec »Politike« — kako pojema upliv poljskega »kola« na kurz vladne politike »n na razvoj parlamentarnih odnošajev. Pa tudi v klubu samem nastajajo nevšečne razmere. Poljaki so bili dosedaj najuplivneja stranka, ki je direktno u plivala na |>olitiko in parlamentarno situ vabijo. V zadnje čase pa jih ne u {»oštevajo ve-- v dosedanji meri. Tudi nevs|»ešnost akcije za podržavljenje gimnazija v Teši n u ni j»ovekšala ugleda »kola« v parlamentu in v deželi. Mej lem ko je bilo v Galiciji med velikooočaimi prazniki vse polno pojavov za p< »drža v ljenje fcešinskega gimnazija, pa ni no-l»en (»oljt-ki |K»slanec niti j»o«kusil braniti takt;ke {»oljskega »kola«. V«»dstvo kluba čuti prav dobro, kam je istega dovela pot, na katero je zašel, odkar je g. Jaworski razgnal prednjo večino, ali izhoda iz tega nevšeč-nega {»oloženja ne morejo najti.
Nezadovoljnost, ki vlada v poljskem kolu, odseva tudi iz izvajanj glasila kluba, lista »Czas«, ki je celo uverjen, da ima vlada za svoje predloge že zagotovljeno — nemško češko večino; in »Czas« ne ve storiti dru-zega, nego da vlaga ponižno peticijo, naj bi tudi Poljake pritegnili v to večino, ter opominja Čehe, da bi še le po priklopljenju Poljakov imeli zadostno protitežje proti Nemcem.
Kako se menjajo časi. In hitro. Kako dolgo je še temu, ko so Poljaki delili Cehom lekcije o politiški taktiki in jih brzdali z grožnjami o nemško-poljski večini. Tola-žljivo pa je vsakako, tla se je jelo nekaj gibati tudi v poljski javnosti in da ponehuje tisto slepo pokorjenje, ki je vse, kar je ukrenil gos p. Jaurorski v svoji velmožnosti, vspre-jemalo kakor nekako »višo razodenjec. (jto-spo ije naj se le naučijo malce gledati tudi — navzdol.
Parlamentarne stvari. Včeraj je
zboroval socijalno-politiški odsek zborniee poslancev in se je bavil z delavnikom v rudnikih, kakor ga je določiti v predlogi, ki pride v razpravo. Socijalistični poslanci so zahtevali, naj se določi »S-urtii delavnik. Poročevalec Koiisctier pa je predlagal, da delavni čas ne sine presegati i* ur. Le v izjemnih slučajih, v slučajih neizogibne potrebe je smeti delavni čas podaljšati do \'2 ur, o čemer pa resnično delo ne sme presegati 1U ur. Kizpravo so danes nadaljevali.
In logični zaključek?! o novih členih gosposke zbornice, o teli orjakih na polju znanosti in umetnosti, o teh genijih človeštva, piše nemško-liberalna «Neue Freie Presse> v uvodnem članku od minole nedelje med drugim sledeče :
cMej imenovanimi ni niti jednega, čegar ime ne bi bilo znano vsemu svetu, večina njih pa zavzimliejo neoporečno prvo mesto v svoji znanosti ali svoji umetnosti in bodo, kakor so Avstriji v čast, tudi v diko gosposki zbornici !» — In proslavivši Krnesta Macha, Teodorja Gomperza, Zumbuscha, nadaljuje nemško-liberalni list:
«Pa tudi Dvorak, po smrti Brahmsa Avstrije najodličneji skladatelj, in češki pes nik Frida-Vrchlickv ne zaostajata za njimi in bolj, nego ona sama, bo gosposka zbornica povzdignjena po njiju imenovanju. Vprašanje narodnosti in politiske pripadnosti potihuje vspričo takim imenom... Dobiček toliko za gosposko zbornico kolikor za vso Avstrijo {»omenjajo ta imenovanja. Naj plemen i tej i izbor vseh narodov, cvet naše današnje kulture je po teh imenovanjih pridobljen za našo zakonodajo, in to mora istotako oplodo valno delovati na parlamentarizem, kakor plemeniti ljudstvo in mu dajati izglede...*
Redek slučaj, sila redek, da bi iz tega glasila zveneli taki akordi : to je proslava velike ideje človečanstva. To je veliki nauk, da vse človeštvo je ustvarjeno za jeden in isti cilj, da vse, kar je posamični narod storil na polju znanja in umetnosti, je storjeno za skupno človeško kulturo. Sleherni narod torej, ki ima v sebi življenake sile in ki v okvirju svoje narodne individuvalnosti stremi za napredkom in popolnjevanjem, je faktor vseobče kulture! In ako pripoznava nemško-liberalni list, da izbrani duhovi raznih narodov, ki so poklicani sedaj, da bodo oplodo-vali naš parlamentarizem, opleinenjali ljudstvo in mu dajali lepe izglede za stremljenje po vzvišenih ciljih, nikakor ne zaostajajo eden za drugim in da so se po svojem geniju povzdignili na enako višino idejalnega naziranja. da so torej povsem vredni eden druzega : kaj moramo sklepati iz tega ? Ni li tu nemški list z jednim mahom podrl vso tisto teorijo, katero je baš ta list vedmt dosedaj zastopal s fanatično trdovratnostjo?! Teorijo namreč o v e č i in m anj i vrednosti narodov!! Niso li narodi, ki porajajo genije, vredne eden druzega, tudi sami v re d n i eden druzega?! Ako narodi porajajo velike duhove, heroje uma, potem imajo ti narodi tudi vsaki svoj delež na Človeški kulturi, a dosledno teran tudi pravico do jednakega vpoštevanja, do jedna-kega spoštovanja in jednakega uživanja. Vsi narodi smejo torej zahtevati v imenu kulture, v imenu skupnih ciljev človeštva, da jih smatramo jed na kim i! Zaključek pa je ta, da so uprave držav dolžne dajati vsakemu narodu pogoje za čim vspesneji razvoj v okvirju lastne individuvalnosti, ker svota vspehov, ki jih dosezajo posamični narodi, sestavlja — človeško kulturo! Kdor torej odteza narodom pogoje in sredstva za razvoj, zagreša zločin na človeštvu: na vseobči kulturi. To je logični zaključek : apoteoza, ki
jo je nemškoliberalni list napisal možem znanosti in umetnosti, pozvanim v gosposko zbornico, je najsijajneji obrambeni govor načelu narodne jednakopravnosti in najstrožja obsodba programa, pretenzij in vsega dosedanjega delovanja nemških strank v Avstriji.
Nemški prestolonaslednik na Dunaju. Sinoči je bil v ceremonijski dvorani cesarske palače dvorni ples na čast nemškemu cesarjeviču. Ta je ustopil v dvorano ob 8. uri in pol. vodč nadvojvodinjo Marijo Josipino; cesar Fran Josip je vodil nadvoj-
zjutraj na finančni direkciji v sobi Šiv. 101*. kamor so ga pozvali radi nekega opravka. Potrkal je, stopil notri ter pozdravil v svojem materinem slovenskem jeziku. Odzdravili so mu po stari lepi navadi, seveda italijanski. (Ali čitatelj, zapomni si: to se ni zgodilo ni v Rimu ni v Milanu, temveč tukaj v Trstu! Kaki visoki osebi se bo zdelo ro najbrže smešno, no, nam pa je ta stvar še veliko preresn?., toliko bolj, ker se to dogaja vedno, dosledno in sistematično). Naš posestnik je nadaljeval slovenski, uradnik je odgovarjal
vodinjo Marijo Anuncijato, nadvojvoda Fran laiki in ko je uradnik videl, da je nezmo-
Ferdinand pa nadvojvodinjo Valerijo.
Na plesu so bili : diplomatski kor, apo-
žen, da bi v tem slučaju izvršil svojo službo, ker ne pozna jez i.v a onega dela ljudstva, ka-
stolski nuncij, razni ministri, med njimi tudi tero ga povečini vzdržuje, namignil je na-
ogrski mtnisterski predsednik Szell, predsed-ništva obeh zbornic ter drugi dostojanstve-
šemu možu naj gre za njim (na Kitajskem bi se morda na ta način mogli še bolje spo-
niki in visoko plemstvo. Ples se je zaključil , razumeti, da-si ne plačujemo kitajskih urad-proti polunoči. Nemški prestolonaslednik se nikov) in šla sta iskat, ter sta slednjič tudi
povrne v Berolin jutri ob 7s/4 uri zjutraj.
Galerija umetnosti v Pragi. «Narodni list v» javljajo, da bo po naučnem ini-
res srečno našla slovenščine zmožnega uradnika, kateri je mogel opraviti tudi delo svojega nesposobnega kolege. Mi pa vprašamo
nistru, v sporazumljenju z ministrom Rezekom,	po vsej pravici: kedaj se vendar enkrat in ! imenovan za sedaj začasen kuratorij, kate-	za vselej in korenito opravi ta neopravičena I remti bo naloga ta, da se bo posvetoval in	komoditeta državnih uradnikov italijanske 'sklepal o pripravljalnih korakih, ki naj orao-	narodnosti, da se njim ne treba niti najmanje gočijo, da bo galerija čim prej odprta; zlasti	brigati za jezik prebivalstva, katero jih redi?! pa bo sklepati o zgradbi lastne hiše in na-	Potem nam še prihajajo viši državni funkci-kupovanju umotvorov. Nadalje mu bo sto-	jonarji in pravijo, da naj naše ljudstvo zapiti v pogajanja z dež. odborom kraljestva	hteva, da se občuje ž njim v njegovem je-češkega in občino praško. Dovršivši te pred-	ziku in, da mu bo gotovo ustreženo! Lep je priprave bo kuratorij stavil primerne pred-	tudi ta nasvet. Ali človeku na vse zadnje loge, izdela se statut za galerijo ter preide	vendar ni ravno v zabavo, ako se mora vsi-ita v last dežele.	kdar, ko prihaja na državne urade, še le Odkritosrčna beseda. Milanski list	prepirati z različnimi uradniki, ki ne poznajo II corriere della sera« je, poročuje o geo-	ali nočejo poznati njegovega jezika. Lahora je grafičnem kongresu v Rimu,omenil tudi	lahko: oni lahko rabijo svoj jezik po uradih, ogrskega udeleženca tega kongresa, ki je za-	ko jim ne le nikdo ne tlela ovir in se jim stopal narod (ogrski) in katerega da	marveč vse sladko laska in jim posluževalno veže z italijanskim narodom	streže. Ali kdor je imel že priliko, da je skupna vez globokega sovražtva	opazoval obraze laških uradnikov, kadar je do Avstrije. Komentarja men da ne treba. | stopil naš človek v sobo in pozdravil v svo-Kaj ne^ lepi zavezniki Avstriji so ti ljubi	jem jeziku, ta dobi kmalu čisto drugačne Lahi, ki sovražijo svojo—zaveznico, avstrij-	pojme o jednakopravnosti našega jezika na sko državo !	državnih uradih ! Uboga slovenska raja !
Politični liarlekini. Zopet te prosimo,
Tl"ŽclSk6 VGSti	čitatelj, vzemi današnji >Piccolo« v roko, v
katerem boš čital, kako epohalno je poslanec Bennati v socijalno-političnem odseku nasto-
Novi slovenski inženirji. Z Dunaja
smo prejeli : Absolvirani slušatelji dunajske	__
,	T ,	.. .	Ar ,	pil za oseraurni delavni čas v rudnikih. (e
tehnike: gg. Jaroslav r o r s t e r, Jlakso	1
. i - » , o i i j i • - o , ir,	hočeš verjeti »Piccolu« raoraS misliti, da so KI odi c pl. oabladoski in Kudolt Z aj c J
, .... , , i • , - ^	* -j- •	drueri členi kar strmeli nad modrostjo, ki jo
so dovršili dne 14. m 1;>. t. m. drugi državni	,
. . . . . , ..„ ^ ' i. ■	*ie Bennati sipal z radodarno roko na vse izpit (praktični in teoretični) ter postali m-,-'	t
ženi rji.
j strani, in da jim je moralo biti, kakor da je
_T v . .«.« r	zasvetila nad njimi nova blesteča luč. Zlasti
Nase neznosne uradniške razmere. In	....
, ,. . i i	da so jasna izvajanja Bennati jeva napravila
vedno moramo ponavljati staro pesem, kako	, , , . -T, , ■ -• i-
neznosne so razmere na naših uradih
zikovnem pogledu. Kaj bi n. pr. rekli Lahi,
v je globok utis na člene leviee in socijaliste.
ako bi prišli v katerosibodi oddelek kakega državnega urada in bi slučajno naleteli na uradnika, ki bi ne urael njihovega jezika?! Nam se pa to dogaja dan za dnevom ! In vendar se izvestnim kompetentnim krogom vse to vidi povsem naravno. Bolj in bolj se nam usiljiije misel, da nas država in nje birokracija smatrati dobrimi samo za to, da
Temu nasproti konstatujemo, da v vsem dolgem poročilu, ki je prinaša o včerajšnji seji list »Neue Freie Pressec (Abendblatt št. 13161) — torej list, ki je skrajno naklonjen Italijanom in ki jih zvesto podpira o vsaki priliki — niti ni omenjeno ime B e n-n a t i j e v o ! ! Iz tega sledi, ali da si je »Piccolo« to slavo Bennatijevo jednostavno izmislil, ali pa da vsaj vse skupaj neslano
politi-
, „ .	i i • i •	-i i	pretirava, kakor je to navada tem
plačujemo davke m (lajamo vojake. In se-	1	J
.	, ,	,	škim harlekinom.
veda: narod slovenski je njima le narod -
kmetov. Kmet pa plačaj in — molči ! No,
Odmevi zadnjih državno/borskih vo-
včasih se sicer naši državni uradi vendar de-1 »ter na Goriškem pred tržaškimi porot-lajo tako, kakor da nas nočejo povsem pre- "^i. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim po-
zirati, ali, za ono vendar nočejo poskrbeti, ki
rotnim sodiščem razprava proti Ferdinandu
je glavno: uradnikov, ki bi uraeli naš jezik Živicu iz Skopega na Krasu, kateri je bil
— teh pa nočejo imeti.
In s slovenskimi tiskovinami isti tudi niso preveč radodarni. Ako se hoče naš človek na državnih uradih posluževati svojega jezika, ima sto križev in težav in pripravljen mora biti, da bo moral hoditi križevi pot iz jednega oddelka v drugi, iz jedne sobe v drugo in tretjo itd., dokler — če mu je sreča posebno mila — ne iztakne kje kakega uradnika. ki ume slovenski, če tudi ta večkrat le za silo. Duh in okrožje, ki obdaja človeka v nekaterih uradih, sta podolnoma italijanska, tako italijanska, da se človek mahoma čuti prestavljenega v sosednje kraljestvo, .laz se v resnici nikjer v Trstu ne čutim tako v laškem »ambijentu*, kakor tedaj, kadar sem po opravkih na kakem državnem uradu. Kdor si hoče na naših uradih prihraniti zamudi« časa in izogniti se temu, da ga razni Lahoni v uniformah e. kr. državnih uradnikov ogledujejo kakor kako eksotično bitje, ta mora že zatajiti svoj narodni čut ter lomiti (če tudi slabo) laščino, da se mu uradniki ne muzajo skrivaje. To je slika z naših državnih uradov. Je-li na finančni direkciji v tem kaj bolje? Čitatelj naj blagovoli sam soditi, ko prečita sledeči slučaj :
Neki naš posestnik od sv. Jakoba nam poroča, da je bil včeraj med 9. in 10. uro
obdolžen težkega telesnega poškodovanja na Andreju Živicu.
Dne <i. decembra 1900 so bile v Skopem volitve volilnih mož za V. kurijo. Na volitvi sta si stali nasproti liberalna in klerikalna stranka. Načelnik klerikalne stranke, krčmar Fran Furlan je obljubil — kakor pripoveduje obtožnica —, da pristašem svoje stranke, ako bodo izvoljeni klerikalni vo lil nt možje, {»odari '2 hektolitra vina in eno tele ter jih je povabil, naj se tudi v nasprotnem slučaji zberejo v njegovi krčmi. Volitve so se zaključile ob 11. uri zjutraj z zmago liberalne stranke. Klerikalni volilei so se zbrali v Furlanovi gostilni in so od tam napravili demonstrativen sprevod po vasi, s čemer se je razburjenje volilcev še povečalo.
Ob ."». uri popoludne je šel pristaš liberalne stranke, Anton Zivic, mimo Ftirlanove krčme, kjer so bili zbrani klerikalci, na kar so ga ti, v prvi vrsti obtoženec Ferdinand Zivic, pozvali v krčmo. Anton Živic se je odzval povabilu in je stopil v krčmo, a kmalu je zapazil, da ga mislijo klerikalei napasti ; radi tega je vstal in hotel pobegniti, ali navzoči so udrli za njim, ga vrgli na tla in pretepali ; med njimi je bil tudi obtoženec Ferdinand Zivic. Videvši to, so pristaši liberalne stranke prihiteli svojemu prijatelju na pomoč
in je v-le<l tega na v s ta l me<l oUeina strankama splošen pretep, me<l katerim je klerikalec Ferdinand Zivic stekel za lil>eraloem Andrejem Živicem, ga napal z nožem ter ga večkrat težko ranil, da je Andrej vsled dobljenih ran oslepel n a j e d n o oko in se je, glasom zdravniških izjav, bati, da oslepi tudi na drugem očesu. Kadi tega čina je včeraj tukajšnje porotno sodišče obsodilo toženca Ferdinanda Živica na 20-mesečno težko ječo, pooetreno z enim postom vsake tri mesece in na i z plača nje |h oškodovanemu Andreju Živicu 1000 kron odškodnine.
< >b~ojenee si je pridržal pravico do priziva.
Za Slovence je ta včerajšnja razprava
vrnjeni čoln ter ga peljali k mornarski vojašnici.
Poglavje o ljubezni. Xeki redarje pri-vedel včeraj f>opoludne na komisar i jat v zagati del Moro 1 •.•-letno Marijo H. in 23-letno Ema P., ker ste se na trgu stare mitnice sprli radi ljnbčeka, katerega je baje jedna od omenjenih hotela »ukras:i« svoji nasprotnici. Hoteli sti si ravno seči v lase, kar je stopil med njiju čuvar javnega reda in tako še pravočasno preprečil ruvanje las, katero, po njegovem mnenju, bi ne bilo prav nič veselilo skupnega oboževanca in bi bil isti najbrž |H>tem primoran obrniti hrbet — obema plešastima konkurentinjama. Ko ja je inspektor
zelo zelo poučna. Seveda je to žalosten pouk.	] £e primerno j>osvaril, bilo jima je zopet do-
Tu imate dve žrtvi — domačega Imja, eegar	i voljeno uživati zlato slobodo,
oblike -o postale take, da podivljajo ljudstvo.	1 Pridlli učenci. Včeraj popoludne je
I>ve žrtvi so tu tega lx>ja, ki ste obe padli	redar zasačil dva učenca, katera sta, mesto
v največo nesrečo: jedna je zgubila luč očesa,	<|a |>f bila šla v šolo, kradla v slobodni luki
ta najdragoceneji dar Inižji, druga zlato slo-	fige \z nekega žaklja.
I »odo za mnogo časa — da niti ne govorimo	I I iico2;nito. Na zdravniško postajo so pri-
o fizičnem in moralnem trpljenju enega, o	J vedli včeraj o poludne nekega popolnoma pi-
moralnem trpljenju in sramoti »Irugega in o	janega mladeniča, ki si je o padcu pobil
materijalni škodi, ki jo trpita — oba. Lep,	glavo. Ko so ga vprašali po imenu, ni hotel
opravičen je 1.« j za načela, ali če ima ohraniti take	povedati, ter je rekel, da hoče ostati *in-
oblike in zahtevati mnogo takih žrtev, fHttem	eogniio».
pa -e hočemo mi še nadalje ... »izneverjati	Ženske med seboj. Ana Menegazzi,
načelom«.	stanujoča v Skeduji, sprla in stepla se je z
Veselica, ki so jo pevri »Bratovščine	neko drugo mladenko ter je bila o tem ra-
sv. Cirila in Metoda« pri sv. Jakobu prire-	njena na levi roki.
dili mi note nedelje v Narodnem domu« v	Kisle pomaranče. Redar je zasačil vče-
Barkovljah. nam je dokazala trojno: prelep:	raj zjutraj 14-letnega Antona K., ko je na
napredek tega pevskega zl»ora, vrlino njega	kolodvorskem trgu kradel pomaranče iz za-
pevovodje in simpatije, ki jih uživajo ti pevci	boja na nekem vozu.
med našimi širšimi sloji. Vse točke programa	Kava iII sladkor. Včeraj zjutraj so
-o izveli j»evci kar najlepše, da je v velikem	aretiral; v slobodni luki težaka Josipa D., ker
-tevilu zbrane ot>činstvo |M>stajalo vse odu-	je iz nekega skladišča ukradel 1 kg. kave.
ševljeneje od točke do točke. Ta j>evski zbor	— Nekoliko pozneje so zaprli težaka Antona
ima lef>ega |>evskega materijala, ki opravi-	K. z drete, ker je na angležkem parniku
čuje najlepše nade za bodočnost, ako bo	«Austria» istotako ukradel 1 kg. kave.
šola v takih rokah kakor je sedaj. Kjer je	Slednjič so zaprli še Virgilja N., kateri
združeno tako navdušenje med pevci s tako	je ukradel 4 kg. sladkorja.
-p< - ,bno>tjo in trudoljubivostjo pevovodje,	Pijan marker. Kapitan parnika »Mar-
Kakor sti lastni gospodu V. Kreku, tam ne	gherita^ je dal aretirati markerja istega par-
ni«-re iz'.^tati lep napredek. Po naši sodbi pa	njka, ker, popolnoma pijan, ni hotel servirati
-ta najlepše vs|>ela Krekov mešani zbor	kosila častnikom parnika in je kapitanu, ki
> Domu« in možki zl>or Ljubezen in pomlad«,	gaje radi tega ostel, pretil s samokresom.
Ne smemo pa pozabiti tudi dvospeva »Na	Dražbe premičnin. V četrtek, dne 18.
gor-. , v katerem se je bariton pokazal res	a()rila Qb 10. uri predpoludne se bodo vsled
pev.-a - t. m. da je tako srečno premagoval	naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-
-vojo vidn. i nd i »pozicijo, to je, prchlajen je	vjlne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:
bi!. O resnem stremljenju tega zbora je pri-	v uljcj Margherita št. 15, hišna oprava ; v
ealo tudi lepo izvedenje šaljivega trospeva	„L delle Legna in ulica Chiozza štv. S, les,
»Novi Salamon«. Občinstvo je kar plavalo v	premog, tehtnica in voziček; v ulici 8. Mi-
zadovoljncsti inje izvabilo na oder, v nameček,	ohele št. 7 in v ulici Castaldi štv. ;», hišna
tuli zlw»r ljubih otročičev, ki so toli ljubko	oprava; v ulici Sette Fontane štev. 24 in v
n ubrano zapeli (dvoglasno) nekoliko pesmi,	„iiei Solitario štev. 13, hišna oprava, motor,
da nam je bil to res najmileji »nameček«.	žaga; v ulici Kandler št. 5 in v ulici Sta-
Mladina, ki tako |>eva našo pesem, je res —	(jjon hišna oprava.
naša nada.	Vremenski Testni k. Včeraj : toplomer
še enkrat: vsa čase gg. pevcem »lira-	ob 7. uri zjutraj 14.0, ob 2. uri popoludne
tovščine sv. Cirila«, z željo: le tako naprej!	20.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 753.0.
Gospodu pevovodji Kreku pa iskreno, od-	— Danes plima ob 8.31 predp. in ob S.20
ivrito in zasluženo priznanje! Čast komur	pop.; oseka ob 2.20 predpolndne. in ob 2.29
čast !	popoludne.
Teh vrstic pa ne smemo zaključiti, da	— ne bi se shranil: vojaške godbe, na kateri	Občili zbor pevskega društva »Adrija« opažamo zlasti na nastopih zadnje čase naj-	v Barkovljah, ki se je imel vršiti prihodnjo re.-nejo voljo, da zadovoljuje naše občinstvo:	nedeljo, se je radi nekaterih nepričakovanih toliko z vestnostjo v izvajanju, kolikor tudi	zaprek odložil na drugi mesec. V :/i>:ranju Ufofc, Tudi minole nedelje je	Konsumno društvo, vkiijižena zahirala točno in skoro same t tke točke, ki	drusa z neomenjeno zavezo v Trebčah sezajo našemu ljudstvu v srce. Saj se ra-	imelo dne 21. aprila ob 4. uri popoludne
svoj redni občni zbor v svojih prostorih. Dnevni red: 1. Letni računi. 2. Čitanje pra-
Po dovršeni volitvi je g. vladni svčtnik vedel tako razposajeno, da je grof LamUs-pozdravil izvoljence z navdušujočimi bese- dorrt" zapovedal slugam, naj ga vržejo po dami, katerim smo vsi navzoči glasno pritr- j stopnicah, kar se je tudi takoj zgodilo in je jevali. V zaključku svojega dičnega govora ! imelo za kitajskega poslanika tako hude pose je poslovil v izbranih besedah, ker to je sledice, da leži sedaj v veliki nevarnosti za bila zadnja volitev, katero je vodil v sežan- ■ življenje.
skem političnem okraju; kajti kmalu mu bo	Zveza ozenjenih mož se je osnovala v
oditi na svoje novo mesto v Bukovini. — Bruselju. Namen te zveze je, nastopati proti Upajmo, da nam ga ta kronovina kmalu razkošnosti damskih oblek. Žene so ogorčene, zopet vrne !	| da možje v ogromnem številu pristopajo k
Po slovesni obijubi, ki so jo položili gg. j tej zvezi. Bojimo se pa, da se ta zvez*, tudi župan in podžupanje, nam je župan priredil prav hitro razveže, ako pričnejo žene z resno veličasten prizor. Z ozirom na to, da je imel — obstrukcijo. g. vladni svčtnik, kakor bivši glavar, za na«o občino mnogo zaslug — po njegovem prizadevanju smo prejeli za uboge trpine do 15.000 K iz državne blagajnice — je predla-
Brzojavna poročila.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 17. (B.) Glasom brzojavke v ! g-al g. Dujec, da imenujemo gosp. svetnika »Times« iz Pekinga od včerajšnjega dne, so | častnim občanom naše občine. Ta predlog sklenili tuji poslaniki v pogovoru dne 15. .t smo vsprejeli velikim uavdušenjem in sklenili, ra. 0 členu 12. skupne note, tičoče se preda našemu novemu soobčinarju pošljemo do- osnove Tsung-li-Vamena (urada kitajskega, ki ticno diplomo v Ćernovice.	bavi z vnaujimi {stvarmi) in spremembe
Gosp. dr. Laharnar se je z ginjenimi dvornega ceremonijela o vsprejemanju posla-besedami zaii valil na prirejeni mu ovaciji. ni kov, da je na mesto Tsung-li-Vamena za-Predno smo se razšli, smo izpili čašo snovati ministerstvo za vnanje stvari, ki bo vina na zdravje novega občana, katerega naj sestavlj.no iz jednega cesarskih prinčev kakor Bog živi še mnogo let !	predsednika in dveh ministrov, ki bi imeli
A vin. direkten pristop pred cesarja. Potem naj bi , imenovali še dva viceministra, katerih jeden bi moral biti vešč kakemu tujemu jeziku.
Vesti iz Kranjske- I - WASHINGTON 16. (B) Kakor se glasi,
* Župnikom v Trnovem pri II.	želi Francija nasproti Kitaju uveljaviti ne le
Bistrici, kjer je toliko časa častno in v bla-	zahteve glede odškodnine narodnega značaja,
gor ljudstvu pastiroval nepozabni, blagi de-	ampak tudi take, ki se tičejo katoliških za-
kan Vesel, je imenovan dr. Josip Kržišnik.	vodov in misijonarjev, vštevši zahteve do-Naša želja bi bila jedino ta, da pokojni de- ! maSih spreobrnjencev.
kan dobi — vrednega mu naslednika.	LONDON 17. (B.) Reuterjeva pisarna --javlja Pekinga : Lin zaseda močno stališče
\/ooti i-7	Pri Hui,u 120 milJ 0,1 Poatinglu' v eka',e"
OiajCI DfVC.	dicijo proti njemu odpošlje se 5000 mož
— C2ljska »Domovina, od mi-	neraškihin 3000 mož francozkih čet. Še
nolega petka je bila zaplemenjena radi članka	druge -ete Uidejo jutri iz Pekinga. Ekspe-
»Bodimo dosledni», v katerem je člankar po-	djcjjj y)Q zapOVedoval general Ga vi. Kitajska
žival Slovence, naj vendar enkrat že začno izvajati načelo «Svoji k svojim* in podpirati svoje obrtnike. Državno pravdništvo je vi-
sila znaša baje 10 tisoč moč. Pričakuje se hudega boja. Kitajsko stališče se nahaja več milj v mejah onega ozemlja, ki je zveznim
delo gotovo v tem poziv na bojkot nemčur-	6etam od grofil Waldersea določeno kakor
skih obrtnikov. Xam pa taka tenkočutnost	0,)eracijska sfera. Lin se je branil do sedaj
državnega pravdnika v Celju noče prav v	umakniti se ter je izjavil, da, ako žele, da
glavo, ko se spominjamo, kolikrat so že n.	9e umaknef |>j storili najbolje, da ga prisi-
pr. laški listi tu v Trstu — ne da bi bili	Hj0 v t() (;iasoni danes došlega p »ročila od
zaplenjeni — ne le odkrito pozivali na boj-	francozke strani se misli sicer, da se Lin
kot naših kmetov in kmetic in na izganjanje	lIraika, ali sodi se, da ako je res temu tako,
našik obrtnikov in delavcev, ampak so tudi	8e umakne za 7 do 8 milj le v ta namen,
sub rosa pozivali na dejanske napade. E, se-	.tla zasede močneje stališče.
veda ! Slovenski delavec in obrtnik sta ravno —^^ ^-^ ^-AA
slovenska, nemški obrtnik in delavec sta pa	^
— nemška ! To pa je ravno razlika, ki ne-	JC
kaj tehta.	^C
— Z a v e d n a m 1 a d i n a. V « Doino-	^C
vini» čitamo, da so fantje iz občin Murščak	X
in Očeslavci okrajnemu glavarstvu v Ljuto-	JC
meru vrnili pozivn*ce na nabor, ker so bile	JC
iste nemški sestavljene ! S tem se bo menda	X
vendar prisililo c. kr. okrajno glavarstvo, da	|C v xrBtUj Via Piazza vecchia
stori to, kar mu je — dolžnost.
* K
n
*l x
zumemo.
Izleti t Benetke. Počenši z nedeljo tlne 21. t. m. do preklica bo Llovdov parni k »W urmbranil« vsako ne<leljo ob lepem vremenu prirejal izlete v Benetke. Odhod iz Trsta ob s. uri zjutraj, odhod iz Benetk ob uri zvečer. Vožnja traja okoli 4. ure.
Vožnja stane: tj«* in nazaj 12 kron. samo tja kron, iz Benetk v Trst 1<> lir. Kosilo ali večerja brez pijač na parniku 2.40 kron.
vil. 2. Posamični nasveti, ležbo uljudno vabi
Na obilno ude-
O d b o r.
Vesti iz ostale Primorske.
X iz Nakelske županije nam pišeje dne 16. aprila : Včeraj smo imeli voli-Ker -e dne 22. t. m. otvori beneška razstava, tev ZUj)ana jn podžupanov za obširno občino -o dne 21. t. m. izdani tur in retur listki Xaklo. Volitve se je udeležilo vseli 24 ob-zjem .ma veljavni tudi za eventuelni povratek činskih odbornikov. Kakor vladni zastopnik z redno vožnjo v in.tiedeljek dne 22. t. m. je pri8Ustvoval volitvi g. vladni svetnik dr. ob 11. uri zveče:.	; Peter Laharnar.
Nezgoda na morju. Včeraj popoludne	Županom je bil izvoljen s 7številom
-ta se dva častnika vojne mornarice v maj- glasov g. Ivan Dujec, posestnik in obrt-imeiu čolnu na jadro vozila po morju blizu nik iz Zavrhka, vrl narodnjak in velik pri--vetilnika. i "oln je plul jako naglo, a uaen- jatelj svojim soobčinarjem.
krat se je. vsled močnega vetra, nagnil in se j Za }>odžupane so bili po predlogu jedno-prevrnil. Pazniki na svetilniku so to opazili glasno izvoljeni irg. : Franc Perhavee iz Le-u takoj telet »nirali v mornarsko vojašnico žeč, Andrej Obersnel iz Divače, Ferdinand n pilotom. Iz vojašnice so takoj odj>oslaIi Mahorčič iz Naklega, Ivan Bano iz Divače, rešilni čoln na veslih, piloti pa rešilni jadrenik. I Anton Cerkvenik iz Kačič, Josip Cep ar z l astnika sta me<l tem splezala na hrbet pre- Barke, Franc Cerg«.lj z Mislič in Josip < er-vrnjenega čolna ter stopila jKitem v čoln od- k veni k s Skofljega.
p ^ an iz vojašnice, kateri je prvi priveslal ; Torej župan in podžupanje *o možje, ki tja. Kmalu na to sw> se približali piloti, s se bodo ravnali po zlatem geslu : »Bog katerih |v»mt»čjo so j»otem zoj»et obrnili pre- in narod !c
Književnost in umetnost.
Novo delo slavnega hrvatskega kiparja Rcndića. V izložbi Sachsove trgovine v namestništveni ulici na Reki je bil te dni razstavljen doprsen marmornat kip mlade Hercegovke v krasni narodni noši, katerega je izdelal slavni hrvatski in tržaškim Slovanom znani kipar K e n d i d. Ljudstvo si je z velikim zanimanjem ogledovalo to delo umetniške roke Rendićeve, katero prištevajo k najboljšim delom Rendičevim. Kip je kupil slovenski mecen milijonar, g. Josip Goru p.
Razne vesti.
Hrvatje V Ameriki. Število Hrvatov, živečih v Ameriki cenijo na približno 200000. Ustanovili so si društvo »Narodna hrvatska zajednica«, ki šteje blizo 10000 členov.
Pr8tep o pogrebu. V Kološvaru si je neki obrtnik z lastno roko končal življenje. Množica, ki je bila zbrana ua pogrebu, pa je obdolžila udovo pokojnikovo, da je ona kriva na nesrečnem čiau moža in jo je hotela pobiti. Med napadalci in branitelji udove je nastal grozen j retep, v katerem so rabili tudi nože in so morali orožniki poseči vi5es. Mnogo oseb je bilo ranjenih.
Zakaj je kitajski poslanik v Petrogradu
bolan ? Kakor pravi vzrok bolezni kitajskega poslanika v Petrogradu, Yang Yue, pripovedujejo francozki listi sledečo dogodbo: Kitajski poslanik je imel pogovor pri ruskem ministru grofu Lambsdorffu, kjer pa se je
Prva slov. zaloga pohištva	8
iz odlikovanih in svetovnoznanih to-	££
varn v Solkanu in Gorici	^
Antona Černigoj-a	X
se nahaja	J
(Roaario) št. 1.	jg
(na desni strani cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker Je blago	^ lz prve roke.
Prva in največja tovarna pohištva Tseli rrst
—•t T R S T J*
***************K
fe AlfiKsaniBr Levi linzil
&
Sf
f Sf
i 1
m ©
lk m
m
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE:
Piazza Rosario št. 2
(iolrtko poslopje) in Via Riborgo št. 21
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbe tndi po posebnih načrtih.
Gene brez konkurence.
ILtJSTROVANI CENIK ZASTONJ IN FRASKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri cerKvi sv. Petra (Piazia Rosario pol ljudsko šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Postne naročbe ne izvrže v tistem dnevu. Odposiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster

t
Dunajska filjalka
vloge na knjižio« i 4
o posredovanje, posojil« m vred-menični eskompt, vinkafIrMje tal
rarvlnkuliranje obligacij.
Živnostenskš banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
jtabirajte že rabljene
poštne znamke ;;;
vrst, tudi najnavadnejif!. > tem pomagate ubogim deikom }»ri vzgoji za duhovski stan. I^epe natakne spominke. zlasti kriievniske ir>žne \enc3. svetinjiee -v. Antona in praškega Jezu-k* «1 -ii za marke. — Pi-ati in poslati je pisarni ..Uctloh v Breg ene Predarelskoi.
po neverjetno nizki ceni
315 komadov
za samo 1 gl. 85 kr. "^f
K na elegantna ura s tiiletnim jamstvom in (Nizlaeeuo verižico: ] krasen ustnik za Miiodk«* iz jantarja. 1 krasna kravatna >pila -imili Uriljantom, 1 jako kr:i>«*n prstan z iniit. biseri za g<»s|Mrtle ali <lain<*. 1 krasna garnitura gumi h »v za manšete. ovratnik in -raj«*o s patentovano z:i]M>rk«>. 4 žepne rute iz pristnega platna, 1 krasna žepna pisalna »■prava <m! tiklja z angležkim mehanizmom. 1 kra-no toletno zreal<» z etvijern in glavnikom. 1 krasna parižka hroša za dame. najnovejše numle, 1 fino vezana iK'ležniea. komadov za «lopis4*valne )H»trel»e, 7'J angleikili j»eres in ^■e i'oo drugih različnih predmetov, ki -o v bl~i neobhodno potn-lmi. Vse te predmete TM»šilja le i^e nekoliko rasa po postnem povzetju ali po predplačilu zneska :
Izvozna trrflka H. SPIN&ARN — Krakovo.
Poštno )»mlalo
Kdor nariM-i 'J zavitka, sprejme povrhu V dar lep nozič z d veni i rezili. Kar ne ugaja, denar nazaj.
Ana Csillag
s svojimi l<s.r> centimetrov dolgimi Lorekv-lasmi dobila sem jihvsled 14-me-sečne uporabe svoje samo-iznajdene pomade. Tu so najs!oviti~e avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las. povspešuje rast istih, poživlja lasnik povspešnje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že p« kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld. 2 gld. 3 gld. 5 gld.
Pošiljam po poiti vsak dan. ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne kamor naj se pofti) ljajo vsa naročila-
Ana Csillag
Dunaj I., Seilergasse 5.
„Pri Karolini
kk
Gostilna v Skednju st. .">1 (pri Keino-linu v ldi/.ini jdavžev (ferriera] se odda vsled smrti lastnice takoj v najem.
Natančneje poizvedbe v pisarni ]>ra. .M. Pretner - ja advokata v Trstu, Via Cassa di risjiannio št. 7
Važno oznanilo !
Podpisani smatrn si v dolžnost javiti, da se
VINA iz VISA. KAŠTELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo
zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr.
avstrijskega ministerstva. Zato »e stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137.
To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-pterstvo radi pregostega kvarjanja vina. ki stavlja ▼ resno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j« gotov. <la »e v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino cisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom ia konvaletcento«. ker analizacijski
z«v<»1 -lavlja pod svoje varstvo samo ona vina. ki
ao t i-ta in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo
imeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novč,
Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo .... „ 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
uliea Legna at. 6 (Dvorišče^
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
»♦I iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domaće zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Praj;i rabljeno domare zdravilo, katero varuje in ohrani rane eiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pusicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-ložeuo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. flvornep zalaptelja jri črnem orln1
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uliee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : (i. Lueiani, E. Leitenbur? |j| j	P. Prendiui. S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.
Chief-Office: 48. Brixton-Road, London SW.
Vzemite
A. ThierryJevega balzama
.'.O do 60 kapljic ter pomešajte ga z nekoliko vode da za-dobite delujočo in ceneno ustno vodo prijetnega okusa, ki utrjuje meso okoli zobov, vzdržuje in odpravlje morebitne gnilobe. Pristno le v vseli državah uknjiženo se zeleno varnostno znamko „nuna" in na kovinski kapici <zamašku> vtisnjeno tvrdko: Edino pristno.	Vdobiva se v lekarnah.	Po pošti 12 malih
ali «', velikih steklenic 4 krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega sveta pošilja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (RoMtsch-Sauerbrnnn).
Glavnica v akcijah 2O,OOO.O0& ^ Eeservni zaklad nad 7,000.000 &
Centrala v Pragi.
Podružaio« v Brnu, Plznu, Budejevicah, PardubloaJ^ Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
x*KKnnHnnxnunnnn
Važno za vsakega!
Ka/]>ro(laja !
Po nečuveno nizki eeni se dobi za samo
2 g1!. 95 nč.
krasna garnitura
stojeea iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura od niklja, A n ker remont, (na željo tud posrehr.) z lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s o letnim jamstvom in Akatljieo. 1 krasna goldin ali nikljasta okropna verižica
s privesom. Parižki sistem. 1 goldin-igla, za kravate z i mi tir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puneir.
1 goldin prstan s krasnim kamction. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont, vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrd k a
BRUDER HURVIZ
Krakovo - Stradoni IT. - Krakovo
Neodgovurjajoče sprejmem v S dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-ocensti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdol>i v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Ivrakovo.
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
5 priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor t«<Ii po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena
li
Slovenka
t*
se prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnah :
Lavrenčič (na trgu pred vojašnico), na kolodvoru južne železnice, Stanič (Molin piccolo K Majcen (ul. Miramar), Chiozza (Žitkova hiša), Ponte della F a b b r a. Sv. Jakob, Sv. Anton stari. — Cena zvezku 20 novč. (40 stotink.)
Vsebina 3. zvezka: Emancipacija. Zofka Kveder. — V nebesa. Kazimir Tetmajer. — Spomunik možu. Zmagoslava. — Odprto pismo. Ivan Podlesnik. — Zena in politika. Rok Drofenik. — Slovanska politična tragedija. Stepan Radie. — O spolni vzgoji. Dragotin Lončar. — Nove knjige. — Beležke.
Uredništvo in upravništvo; Trst, Molin Piccolo 3. 11._
>ajl>oI.ja prevlaka za podove je Fernolendtov
bliščeči lak & -v- ^ 4. za ti@d@ve
v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, st- ga lahko opere in e trpežen. Za 10 J^J in. zadostuje 1 kg. po 'J kroni v plehasti škatlji.
Ces. in kralj. 5
priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21
Ustanovljena rSj2.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepreinočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov .. Vandol". Kovinska čistilno zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
leščilo (biks)
Cenik podijem brezplačno poštnine prosto
KKKKXXKKKKKXKXKX
F I L I J A L K A
c. Kr. m avstr. Mkm zavoda
za trsov i ti o in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V nnpoleonih na
Ulica Poste vecchie 16
vogal uliee Caserma
pod B070 mnnicipalno palačo.
G. G U L A
Na zahtevo ceniki.
Telefon štev. 1082.
4-dnevni izkaz 2l/4°„ 30- n	n ,J> i o
30-dnevni odkaz 2"
S-meseČni H- ..
o o
9» o/
- 4 0 .>1 U
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano
trgovino
z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrrskimi in paštnimi vini.
Rum, Jamajka, Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk,g
Toči na drobno (od 1jB litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd.
W po najnižjih cenah. Na izbero: kitajski in ruski čaj prve vrste.
aa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stonijo nove obrestne takse 7 krepost z dnem 24. junija. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako ^voto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropav e Reko kako v Zagreb, A rad. Bielitz, Gablonz, Gradec Žibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Keichenberg, Saaz in Solnograil, brez t roško v. Kupnja in prodaja bitku l°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi.
Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na5a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da drebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodbil