http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
ČETRTEK, 18.MAJ 2017 / ŠTEVILKA 1203, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1
%A>*ii
TOPLE MALICE IN KOSI
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
10CNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434
(Mef) Nisem prepričan, da ljudi res zanimajo podrobnosti neke nesrečne smrti. Vsaj včasih je bilo tako. Verjetno tudi zato, ker novinarji o tem nismo poročali. Spomnim se strašne avtomobilske nesreče pri Petrinjah, kamor smo se z reportažnim avtomobilom koprske televizije slučajno pripeljali le nekaj trenutkov kasneje. Prizor je bil tako strašen, da nam na pamet ni padlo, da bi prižgali kamero ali skušali dobiti kakšno izjavo, čeprav je šlo za našega sodelavca iz rtv hiše. In nihče ni pogrešal podrobnosti, ker niso vedeli zanje. Danes bi bil to novinarski kiks.
Danes je smrt premalo. Smrt sama po sebi ni novinarsko zanimiva. Imeti mora podobo in predvsem mora imeti ime. Bralci, poslušalci in gledalci to zahtevajo. To dviga naklado in gledanost ali poslušanost. Vse, kar je več od smrti je dodana vrednost vesti današnjega časa. Smrt je v službi medijev. Dvomim, da so ljudje sami od sebe nenadoma dobili željo po spoznavanju vseh podrobnosti v zvezi z nesrečo nekih drugih ljudi. Zgodilo se je po krivdi tistega, ki je to prvi začel in tistega, ki je to dovolil. Potem se je plaz sprožil in nihče več ga ne bo ustavil.
Vedeti želimo vse: kakšna nevarna zdravila je predpisoval psihiater, kakšno pištolo je imel morilec, kam je nekdo zabodel nož, kje je kdo zakopal žrtev, koliko je spil voznik preden je napačno zapeljal na avtocesto ... Vsi smo postali preiskovalci , NCIS Izola in inšpektorji Barnaby. Včasih smo bili selektorji nogometne reprezentance, danes to nikogar ne zanima več. Smrt z vsemi dodatki je tista, ki vleče.
Nič ne bodo pomagala razmišljanja psihologov, psihiatrov, sociologov in filozofov, kaj vse lahko privede človeka do tega, da nekomu vzame življenje. Problem je v nas.
Smrt je, seveda, od vedno obstajala, toda, bila je nekaj tragično vzvišenega. Danes je do banalnosti razgaljena in nepomembna, če ni prav posebna. Posebno pa lahko naredijo samo mediji. Ruski najstnik je sestavil spletno igro, ki je v samomor pognala več kot 120 najstnikov. Samo zato, da so prišli igri do konca. Smrt tam ni imela nobene posebne vloge.
Ko smo pred leti v Mandraču želeli objavljati kdo se je rodil in kdo umrl v našem mestu, so nas poučili, da gre za varovane osebne podatke. Podatki so zaščiteni, nezaščiteni pa smo ostali ljudje.
nnn
INTES4 SNN PAOLO BANK
VI\Vlllt
OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
10 let Orhideje
Na Rdečem križu IZOLA smo obeležili 10 let delovanja Skupine starejših ljudi za samopomoč. Ta projekt je eden najobsežnejših na področju zadovoljevanja nematerialnih potreb starostnikov v Republiki Sloveniji in edinstven v Evropi.
Prva skupina za samopomoč je bila ustanovljena 5.3.1987 v Domu upokojencev Izola. Začetnika sta bila mag. Tone Kladnik in ga. Roberta Zer-bo, zato smo toliko bolj ponosni, da je tudi RK Izola z dvema izkušenima prostovoljkama, Marijo Ritoša in Anico Ceglar, ustanovil svojo skupino. 10 let je obdobje, ki je za nekoga dolgo, za druge kratko, za našo skupino pa obdobje tedenskih srečanj in prijetnih druženj, ter tkanja življenjskih stikov med člani. Veliko stvari se je zgodilo v teh letih. Temeljna dejavnost v skupini so pogovori, ki se nanašajo na teme, ki člane povezuje. Na srečanje prihaja kakšnih 14 starostnikov. Vzdušje v skupini je zelo sproščujoče.
Ob tej priložnosti jim je RK IZOLA omogočil delavnico gospe Nevije Božič o osnovni komunikaciji, vezani na zaznavne sisteme in o možnosti izboljšanja medsebojnih odnosov. Skupina je predavanje pozorno poslušala in živahno sodelovala v pogovorih in v vaji. Udeleženke so si bile enotne, da so taka predavanja dobrodošla in potrebna.
Neviji Božič so se zahvalili za zanimivo in poučno predavanje. Sledilo je prijetno mini praznovanje s torto, za katero je poskrbel RK Izola.
Rdeči križ Izola
Prostovoljke na Vrhniki
Prostovoljke iz projekta »Starejši za starejše«, ki se izvaja pod okriljem društva upokojencev Jagodje-Dobrava, so se v preteklemu tednu odpravile na srečanje s prostovoljkami, ki delujejo v enakem projektu v okviru društva upokojencev Vrhnika.
Takšna srečanja izvajamo vsako leto, saj je to edina oblika nagrade, ki je namenjena prostovoljkam projekta za njihovo požrtvovalno in humano delo. V društvu upokojencev Vrhnika so nas prisrčno sprejeli in nam obširno predstavili vse svoje dejavnosti, predvsem pa kako projekt deluje pri njih ter s kakšnimi težavami se srečujejo. Na terenu so težave povsod več ali manj primerljive in enake - nedostopnost ljudi v blokovskih naseljih in nezaupanje. Veliko je odvisno od lokalne povezanosti vseh struktur in vseh deležnikov, ki delujejo v podporo projektu. Prijazno smo jih povabile na obisk našega društva in na ogled Izole. Koordinatorka projekta Vanda maj
Nevarne odpadke na varno
Javno podjetje Komunala Izola d.o.o., bo od 17. do 20. maja izpeljala spomladansko akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico na območju občine Izola. Z akcijo občanom omogočamo, da se na najbolj ustrezen način znebijo nevarnih odpadkov, ki jih hranijo doma. Med nevarne odpadke sodijo: stara zdravila in kozmetika, uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila, razne kemikalije, barve, laki, spreji, topila in mali električni aparati. Posebno dostavno vozilo bo na naslednjih zbirnih točkah:
Sreda, 17. maj 2017
od 12.00 do 13.00: Korte, pri zadružnem domu
od 13.30 do 14.30: Medoši, avtobusna postaja
od 15.00 do 16.00: Malija, avtobusna postaja
od 16.30 do 17.30: Cetore, ..makadamsko parkirišče” pred vasjo
Četrtek, 18. maj 2017
od 12.00 do 13.00: Korte, pri stari šoli - Hostel od 13.30 do 14.30: Malija, pri nogometnem igrišču od 15.00 do 16.00: Šared, parkirišče nad barom Šaredin od 16.30 do 17.30: Baredi, avtobusna postaja
Petek, 19. maj 2017
od 13.00 do 14.00: parkirišče pri Cerkvi Sv. Mavra
od 14.30 do 15.30: Drevored 1. Maja, pri kava baru Oljka
od 16.00 do 17.00: Morova ulica, na parkirišču pri gostilni Sonja
Sobota, 20. maj 2017
od 8.00 do 9.00: Veliki trg, pri gostilni Ribič
od 9.30 do 10.30: parkirišče pri Ladjedelnici, pri črpališču
od 11.00 do 12.00: Veluščkova - Partizanska ulica
od 12.30 do 13.30: Livade, na parkirišču pri OŠ Livade
od 14.00 do 15.00: Jagodje, Ulica Proletarskih brigad, nasproti bloka št. 18
od 15.30 do 16.30: Jagodje-Dobrava, parkirišče pri Krajevni skupnosti
od 17.00 do 18.00: Ulica Oktobrske revolucije, pri transformat. postaji.
Prijazno vas vabimo, da se akcije udeležite. Na ta način se bomo znebili črnih odlagališč in kopičenja odpadkov v naših domovih. In kar je najpomembneje, skupaj lahko prispevamo k bolj čistemu in urejenemu okolju.	SZJ JP Komunala Izola
lihMrtllfil
žnider's izola
potrebujete denar?
'V*!	. I •
tel: 05 640 10 90
Cankarjev drevored 5
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinski svet----------
S stanovanji bo upravljala Komunala
Občinski svetniki so v četrtek potrdili prenos upravljanja nepremičninskega fonda z Občine na Komunalo. Poleg tega so se seznanili s Celostno prometno strategijo in poročilom Nadzornega odbora, o preimenovanju parka ali galerije pa bodo razpravljali naslednjič.
Četrtkovo nadaljevanje 18. redne seje Občinskega sveta Občine Izola ni prineslo večjih presenečenj. Svetniki so po krajši razpravi soglasno sprejeli prenos poslovno--stanovanjskega fonda v upravljanje Javnemu podjetju Komunala Izola, čeprav so svetniki opozicije izkazali določene dvome.
Nadaljevanje seje, ki je bila 20. aprila po skoraj šestih urah prekinjena zaradi preutrujenosti, se je začelo ravno pri odločanju o prenosu upravljanja občinskih nepremičnin na Komunalo. Župan Igor Kolenc je poudaril, da je ključni element tega procesa transparentnost, a svetniki opozicije se ravno s transparentnostjo, oziroma pomanjkanjem le-te, niso povsem strinjali. Kot je povedal svetnik DeSus Vlado Marič, je nenavadno, da je elaborat o prenosu v upravljanje nepremičninskega fonda na Komunalo pripravila Komunala sama. »To je kot šala, kjer ptič povabi mačka, da ga varuje pred nevarnostmi«, je povedal Vlado Marič. Podatkom v elaboratu pa je pripisal netočnost, saj naj bi bili podatki o inflaciji prenapihnjeni, očita pa tudi primerjavo v cenah najemnin s stanovanji v lasti Mestne občine Koper ali Republiškega stanovanjskega sklada: »V Izoli imamo veliko stanovanj, ki so starejša od 70 let in ne moremo zato primerjati najemnin s skladi, ki upravljajo občutno novejša stanovanja«, pravi VLado Marič in dodaja, da gre za zavajanje. Podobnega mnenja je svetnik UN Alozj Zorko, ki pravi, da je v elaboratu zapisano le, da bo Komunala odkupila delež poslovnih prostorov, ne piše pa kakšen delež. »To je maček v Žaklju, saj ne vemo koliko je teh prostorov, kateri so in kakšna bo njihova cena. Poleg tega ne bi smela elaborata pripraviti Komunala sama.«
Razmišljanje opozicije je strnil Vlado Marič, ko je povedal, da »nihče ne govori o nasprotovanju. Jasno je povedano, kaj se želi doseči ob prenosu fonda na Komunalo. Nismo proti temu, ne strinjamo pa se s pogoji.«
Bolje bodo skrbeli
Svetniki so kot rečeno, soglasno sprejeli prenos, v sporočilu za javnost Občine Izola pa je zapisano ta-ko-le: »Želja Občine je, da se ta pomemben del občinskega premoženja - več kot 300 neprofitnih stanovanj in okoli 230 poslovnih prostorov, upravlja kar se da učinkovito. Brez sistematičnega vodenja in vračanja namenskih sredstev v nepremičnine, bodo namreč poslovni prostori in stanovanja vse starejši, posledično pa najemnine vse nižje. Hkrati bo sredstev za vzdrževanje in razvoj fonda vse manj, potreb po sanaciji in obnovi pa več. JP Komunala Izola ima primemo tehnično, materialno in kadrovsko osnovo, ki bi lahko, skupaj z določenimi kadrovskimi okrepitvami, ki bi prešle na Komunalo z Občine Izola, in ob minimalnih dodatnih spremembah, uspešno upravljala z nepremičninskim fondom. Hkrati bi komunala lahko večji del investicijsko-vzdrževalnih del opravila v lastni režiji, z obstoječimi kadri in opremo. Upravljanje bi se izvedlo znotraj nove delovne enote, ki bi bila ustanovljena prav za ta namen. Deloma bi bili torej v novo enoto prerazporejeni nekateri kadri, ki trenutno pokrivajo omenjeno področje na Občini Izola, deloma pa sodelavci komunale. Zagotovilo bi se tudi ločeno računovodstvo, ki bi omogočalo konstanten pregled nad finančnim in materialnim poslovanjem. Ker je komunalno podjetje v 100% lasti Občine Izola, ima Občina nad samim upravljanjem tudi učinkovit nadzor. Obenem pa se s prenosom fonda na komunalno podjetje izognemo ustanavljanju nove pravne osebe, kot na primer nepremičninskega sklada, kar bi storitev upravljanja z nepremičninskim fondom bistveno podražilo.«
Niso hoteli ali niso vedeli?
Nadaljevanje seje je potekalo brez večjih zapletov. Maja Cetin je svetnikom predstavila v potrditev program dela in finančni načrt Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Izola za leto 2017, predstavljena pa jim je bila tudi celostna prometna strategija. Ob tem je župan Igor Kolenc poudaril, da je nezado-

voljen z odzivom Izolanov, ki se niso vključili v proces.
Svetniki so poslušali poročilo Nadzornega odbora, ki je potrdil, da v zadevi Riba niso opazili nepravilnosti s strani občinske uprave, jih pa pozivajo, naj bodo v prihodnje hitrejši pri urejanju tovrstnih zadev, predlagali pa so tudi, da se uredi stanovanjski program in strategijo za reševanje stanovanjske problematike občanov v stiski.
O parku ali galeriji pa naslednjič
Odločanje o svetniški pobudi Gašperja Čehovina (Lista Izo-lani) o preimenovanju neimenovanega parka pri Velikem trgu v park Borisa Benčiča, oziroma o predlogu Pododbora za lokalno samoupravo in toponomastiko, kjer bi raje videli, da se slikarju posveti galerija Alga, pa je zaradi odsotnosti iz opravičljivih razlogov obeh svetnikov Liste Izolani župan Igor Kolenc prenesel na naslednjo sejo občinskega sveta.
m
NOVO NA OBALI!
PREVENTIVNI DIAGNOSTIČNI PREGLEDI ORGANIZMA Brez dotika, slačenja, bolečin, čakanja...
DODATNI OTVORITVENI
POPUST DVA DRUŽINSKA ČLANA HKRATI ZA CENO ENEGA
Zavod Zdravje
Ordinacija IZOLA, Drevored 1. maja 4a
naročanje: 040 88 99 32; info@zavod7dravie si www.zavodzdravje.si
ZAVOD ll
Z ZDRAVJE
Po podatkih AJPES-a je izolsko gospodarstvo leta 2016 zabeležilo pozitiven rezultat, tudi v turizmu in pri samostojnih podjetnikih. Po neto čistem dobičku smo peti od osmih občin obalno kraškega območja.
Gospodarske družbe (GD) s sedežem na obalno-kraškem območju, ki obsega občine Izola, Koper, Piran, Ankaran, Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana in Komen, so v letu 2016 dosegle 4,066 milijarde evrov skupnih prihodkov, ali odstotek manj kot v letu 2015. Gospodarske družbe v Izoli so dosegle 210,803 milijona evrov skupnih prihodkov, kar predstavlja 5,2 odstotni delež prihodkov v regiji. Vse gospodarske družbe v regiji, teh je bilo 4.853, so izkazale 162,816 milijona evrov neto čistega dobička, od tega gospodarske družbe s sedežem v izolski občini 5,138 milijona evrov. Pozitiven rezultat je bil dosežen tudi v izolskem turizmu in pri samostojnih podjetnikih.
Pet let izgub, pet let dobička
Rezultate poslovanja 4.853 gospodarskih družb (GD), 4.074 samostojnih podjetnikov in 25 zadrug so v četrtek, 11. maja 2017, predstavili na sedežu Ajpesa v Kopru. Zabeleženo je relativno izboljšanje, a slika ni tako briljantna.
Analizirali smo podatke desetletnega poslovanja obalno - kraških gospodarskih družb (2007-2017) in ugotovili, da so te po uspehih nekje na polovici; pet let so izkazovale neto čisto izgubo, pet let pa neto čisti dobiček.
Leto 2016 je rešil Cimos
V 4.853 gospodarskih družbah, pri katerih je bilo na dan 31. 12. 2016 zaposlenih 20.863 delavcev, so kot rečeno zabeležili 4,066 milijarde evrov celotnih prihodkov in 162,816 milijona evrov neto čistega dobička.
Zanimivo, da se je za tak rezultat treba zahvaliti Cimosu, ki je iz naslova konverzije in odpisov dolgov iz naslova prisilne poravnave v letu 2016 (knjigovodsko) zabeležil 142,762 milijona evrov čistega dobička! Če AJPES tega ne bi upošteval bi bil neto čisti dobiček vseh obalno-kraških gospodarskih družb nekje na lanski ravni. Pri samostojnih podjetnikih je bilo 2.254 zaposlenih, ustvarili pa so 259,696 milijona evrov celotnih prihodkov. V 25 zadrugah je bilo zaposlenih 161 delavcev. Skupaj so zabeležile 19,501 milijona evrov prihodkov. Ko seštejemo vse prihodke, torej skupni promet vseh poslovnih dejavnikov s sedežem na obalno-kraškem območju dobimo rezultat 4,345 milijarde evrov prihodkov.
V Sloveniji predstavljamo 5%
Primerjava rezultatov gospodarskih družb registriranih na obalno-kraškem območju z rezultati vseh gospodarskih družb v Sloveniji (teh je bilo 58.455) kaže naslednje deleže: Število družb: 7,4%.
Število zaposlenih: 4,5 %.
Kapital: 5%.
Prihodki 4,8%.
Neto čisti dobiček: 5,1%.
Čisti dobiček je izkazalo 3.037 GD, čisto izgubo pa 1.642 GD. Izgubo na substanci je imelo 989 GD.
V	Izoli pozitivno.
Izolske gospodarske družbe so lani ustvarile 5,138 milijona evrov neto čistega dobička!
V	Izoli je dodano vrednost izkazalo 552 družb v skupni vrednosti 55,364 milijona evrov. Izgubo na substanci je imelo 147 gospodarskih družb v skupni vrednosti 1,621 milijona evrov. Izračun neto dodane vrednost pokaže na 53,742 milijona evrov ali povečanje za 12 odstotkov.
Tudi poslovni izid je obetaven; 461 gospodarskih družb je izkazalo 11,718 milijona evrov čistega dobička, a je hkrati 241 družb, pri katerih je zaposlenih 269 delavcev, izkazalo 6,580 milijona evrov izgube. Ko od čistega dobička odštejemo čisto izgubo, dobimo rezultat 5,138 milijona evrov neto čistega dobička!
Primerjave po občinah
Kot je znano je v bilancah 2016 zabeleženo tudi gospodarstvo nove občine Ankaran. Vseh gospodsr-kih družb na obalno-kraškem območju je na dan 31. 12. 2016 bilo 4.853, od teh v izolski občini 718 ali 14,8 odstotka. Izolski delež zaposlenih v gospodarskih družbah predstavlja 8,2 odstotka . Delež skupnih prihodkov znaša 5,2 odstotka. V Izoli posluje tudi 634 samostojnih podjetnikov, njihov delež v neto dohodkih pa je 15,5 odstotni.
Poglejmo še rezultate poslovnega izida po občinah, ki jih je po novem 8.
Število družb: Prva Mestna občina Koper, druga Piran, tretja Izola. Število zaposlenih v GD: Prva Mestna občina Koper, druga Piran, tretja Sežana, četrta Izola.
Znesek neto čistega dobička v GD: Prva Mestna občina Koper, druga Sežana, treja občina Piran. Izola je na petem mestu.
Delež obalno-kraškega gospodarstva v gospodarstvu Slovenije v povprečju znaša le 5% ter, glede na višino prihodkov, dosega relativno slabe ekonomske rezultate, ki pa se izboljšujejo. Franc Krajnc
Arheološki park vedno bolj zanimiv
Konec aprila so po desetih letih odprli prenovljen arheološki park v San Simonu. Projekt AS - Arheologija za vse, težek 1,2 milijona evrov, je namreč omogočil restavriranje rimskih mozaikov in ostankov zidov vile, ter postavitev strehe, s katero so jih zavarovali. Nova pridobitev je tudi interpretacijski center, v katerem obiskovalci lahko izvejo veliko zanimivega o nekdanji rimski vili, o življenju Rimljanov in izolski kulturni dediščini nasploh.
V1’	'	1

Izola
Kažete ne na nebu ne na zemlji
Zakupniki kmetijskih zemljišč na izolskem podeželju trenutno živijo v nekakšnem »status quo« obdobju,vprašanj pa imajo več kot odgovorov.
Zakupniki kmetijskih zemljišč smo že pred pol leta sklicali odmeven zbor na katerem so nam odgovorni obljubili, da bodo, ob upoštevanju stališč Ministrstva za kmetijstvo, ponovno uskladili določila posameznih odlokov glede postavitve pomožnih kmetijskih odlokov, vendar danes ne vemo nič več od tega, kar smo slišali na zboru.
Zato ocenjujemo, da bo usklajevanje med pristojnimi inštitucijami glede veljavnosti posameznih zahtev pri legalizaciji obstoječih kmetijskih objektov, trajalo dalj časa. Zakupniki pa potrebujemo jasno orientacijo o najmanj dveh določilih bodočega, spremenjenega odloka, to pa so: temeljenje objektov in velikost tlorisa. Na jasno določene kriterije čakamo že od leta 1992 in dokler nimamo odgovorov na ti vprašanji ne moremo vložiti niti vloge za legalizacijo. Obe, sedaj veljavni določili, namreč zahtevata rušenje objektov, kar dejansko pomeni konec kmetovanja na večinskem delu kmetijskih zemljišč v izolskem amfiteatru.
Smatramo, da je pojasnilo v tekstu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, upoštevalo tudi konkretno dejstvo, da gre za veliko večino vseh objektov, tudi tistih grajenih pred letom 1992 (čeprav je bilo zagotovljeno, da ne bodo predmet ugotavljanja legalnosti) in da zakupniki v trajanju vseh postopkov rušenja, legalizacije, gradnje...ne moremo obdelovalnih strojev, priprav in orodja zaščititi pred vremenom in možnimi krajami. Kmetje s statusom in s stanovanji v Izoli, pa nimajo toliko prostora na razpolago, da bi celotni delovno-obdelovalni inventar med omenjenimi postopki pripeljali v bivalno okolje (stanovanje). In Končno! Slovenija in Evropa ni v takšni poziciji, da bi bilo nujno in smotrno rušiti več kot polovico vseh obstoječih objektov na kmetijskih zemljiščih.
Seveda nismo pristaši legalizacije vikendov in počitniških hišic. Prepričani pa smo, da bi morale pristojne službe posamično oceniti v kakšen namen je bil poostavljen posamezni objekt na kmetijskem zemljišču. To bi lahko storili že doslej, saj je bilo veliko napačno izmerjenih in ocenjenih funkcij objektov in mnogih dodatnih pripomočkov, velikih vodnih zbiralcev - rezervoarjev - zbiralnikov padavin, plastenjakov, steklenjakov...
Seznanjeni smo, da se je Sklad s svojimi zahtevami uskladil z občinskim Odlokom, na vrsti pa je še Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki se bo odločal o tem, ali je to kar predlaga Ministrstvo za kmetijstvo, usodno ali znosno za našo dediščino.
Kot pomislek navajamo ..preobsežno" opredelitev „ dediščine" celotnega izolskega amfiteatra..., protežiranje lesa za gradnjo kmetijskih objektov, odstopanje od dvokapnic, ki stojijo predvsem zaradi boljšega zajemanja padavin. Po Odloku so predvidene lope - bodo tudi lope imele enokapnice in les kot gradivo. V Izoli je bila pred leti, zaradi možnosti požarov, prepovedana gradnja iz lesa in mnogi so les zamenjali za beton in kamenje. Zdaj bi morali objekte rušiti in jih ponovno graditi iz lesa? Predstavnikom Zavoda za varstvo kulturne dediščine predlagamo, da si ogledajo dobro ohranjene temelje kamnite ..kažete" sredi amfiteatra nad Pivolom (ob hudourniku nad Pivolom). Gre za nakazana dva ločena prostora, tlorisa velikosti približno 30m2. Obnovitev in zaščita takšnih objektov, namesto tako doslednega ščitenja celega amfiteatra, bi bila gotovo bolj smiselna. Z veseljem smo jim pripravljeni pokazati pot do omenjenega objekta.
Zakupniki, organizirani v Civilno iniciativo, pričakujemo, da se bodo čimprej dogovorili glede ustrezne vsebine popravljenega Odloka in nam omogočili dolgoročnejše načrtovanje našega kmetovanja.
Za Civilno iniciativo Marjan Miklošič
Direktor Komunale si izmišlja ...
Glede na pretekle izkušnje z »Ureditvijo odnosov« Komunale z ribiči, v izogib nepotrebnega izigravanja, želim s tem odgovorom takoj izpostaviti nekaj neresnic (ali mojih resnic) iz komentarja direktorja, objavljenega dne 11. maja 2017 v Mandraču št. 1202.
Direktor Komunale Denis Bele tam poudarja, da so vsako leto omogočili obročno plačevanje priveznine za tiste, ki so za to prosili, kar je do sedaj res držalo...
Trditev, da naj ne bi bilo letos nič drugače, pa je laž! V pisarni za luške dejavnosti so ribičem takšen način odplačevanja zavrnili in obrazložili, da ta ni več mogoč. Kot dodaten dokaz glede tega prilagam še absurdno »Izjavo«, ki jo je Komunala za nas sestavila in nam jo hotela dati v podpis!?!?
Glede »vode in elektrike«, v pisarni za pristaniške dejavnosti so večkrat izjavili, da imajo navodilo, da se elektrika in voda ne polni, če ni v roku poravnan zadnji račun. Meni so sicer ključek napolnili, ampak so preverili, če je račun poravnan in ugotovili, da rok še ni potekel, saj je bil izstavljen nekaj dni kasneje kot ostalim. Električne omarice na pomolu so postavljene v sklopu projekta obnove le-tega; upravljanje omaric je sicer v domeni Komunale, ampak ta je dolžna omogočiti njihovo uporabo v namene projekta na trasparenten in pregleden način.
Denis Bele je povedal, da je v ceni priveza, kot strošek amortizaci-ie, vključen le manjši del investicije, sicer bi bila cena krepko višja. Način izračuna priveznine na takšen način je po mnenju večine ribičev nelogičen in nepravilen ter že samo zaradi 100% podražitve vreden dodatne uradne obrazložitve. Namreč, kako je mogoče, da pri tako krepko »znižani« priveznini, danes plačujemo tretjino zneska komercialnega priveza v Marini Portorož? (Tudi oni so dolžni poravnati vodno povračilo državi, drago koncesijo občini, vzdržujejo in obnavljajo objekte, ob tem pa jim verjetno ostane še kaj zase...) Koliko je Komunala uredila odnose z ribiči je razvidno iz samega članka. Predpostavljeni še vidijo ne naših problemov, ignorirajo sklenjene dogovore, enostransko spreminjajo pravila in jih prilagajajo v svoj prid, odločajo o nas in nam sistematsko vsiljujejo svojo voljo... Na vrata direktorja Denisa Beleta res ne bo potrkal nihče od nas, saj tam sogovornika ne najdemo in ga bomo zato poiskali drugje...
Naslov znan v uredništvu
Prihajajo evropski kontrolorji?
Neuradno smo izvedeli, da v Izolo menda prihajajo predstavniki evropske skupnosti, ki redno preverjajo realizacijo projektov financiranih s strani EU. Kdaj bodo prišli, oziroma ali bodo sploh prišli, pa je kot vse kaže, skoraj skrivnost. Še najbolj zanesljiv podatek bo viličar, ki se seli s Komunale na pomol vsakokrat, ko je napovedan obisk komisije.
Spodaj podpisani Ribištvo-školjkarstvo •	»tanujoč i ■
6330 Izola, uporabljam storitve Javnega podjetja Komunala Izola d.o.o.. S sledečo
se zavezujem poravnati dolg iz izdanih računov št.	. .	* k sc nasta
v obdobju april 2017 v viSini <	* do vključno 30.11.2017. Poleg odplačila dolga se zavezuje
redno plačevati bodoče obveznosti do dneva njihove zapadlosti.
Izoli, dne 16.05.2027	DOLŽNIK:
V^l 1 ■	■	■ R
Prometna
Obalna cesta je odprla kolesarski promet do in skozi Izolo, naše mesto pa, kot bi na to ne bi bilo dovolj pripravljeno. Res so svetniki sprejeli Celostno prometno strategijo, ki pa jo je treba še izpeljati, poletje pa je že skoraj tu.
Zaprtje obalne ceste so prebivalci obale in Slovenije izjemno lepo pozdravili. Sprehajalci in kopalci so naenkrat pridobili štiri kilometre nenaseljene obale, a daleč največ zanimanja za novo pridobitev so pokazali kolesarji.
Vsi smo po malem pričakovali, da bo zaprtje obalne ceste prineslo v Izolo nekaj več sprehajalcev in kolesarjev, a nič drastičnega. Morda bi večjo gnečo lahko pričakovali v poletnih mesecih, a tako veliko kolesarjev kot je to zaprtje pripeljalo v Izolo že zdaj, ni pričakoval nihče. Niti izolska redarska služba, kar sta nam potrdila vodja občinskega inšpketorata in redarstva Črtomir Krnel in vodja občinskih redarjev Denis Udovič.
Peš cone so tudi za kolesarje
Črtomir Krnel pravi, da je sicer nujno ločiti dve območji, to sta peš cona, naprimer Svetilnik ali stari del mesta, kjer je kolesarjenje po zakonu dovoljeno, in peš steza, torej promenada na Sončnem nabrežju, kjer pa kolesarjenje ni dovoljeno. »Res pa je, da morajo kolesarji po peš conah voziti izredno previdno, saj imajo tam prednost pešci. Na promenadi ob morju pa vožnja s kolesom ni dovoljena, zato je Občina lani tam postavila prijazne table, kjer je narisano, da mora kolesar sestopiti s kolesa. Občinsko redarstvo na tem območju tudi redno izvaja kontrole in ukrepamo v skladu s pooblastili.
Zaenkrat sicer še izrekamo le opozorila, smo pa v nekaterih primerih, ko kolesarji niso hoteli sodelovati in so se obnašali arogantno, izstavili tudi globo. Jasno, po pločnikih pa kolesarji ne smejo voziti«, pravi Črtomir Krnel, ki se strinja, da bi se morali kolesarji na območjih, ki so namenjena predvsem sprehajalcem, prilagoditi razmeram. Izjema pa, pravi, je območje med Hotelom Delfin in San Simonom, kjer je s prometnim znakom izrecno prepovedana vožnja s kolesom, saj se tam, posebej v poletnih mesecih, gnete kopalcev.
Nemirna cona umirjenega prometa
Dodatno težavo v osrčju Izole predstavlja cona umirjenega prometa, torej cestišče, ki vodi od občinske stavbe do Velikega trga. Na tem območju imajo pešci in kolesarji prednost pred avtomobilisti, ki pa, morda tudi zaradi prehodov za pešce in ležečih policajev, na to območje umirjenega prometa gledajo kot na navadno cesto.
Rezultat tega je, da si kolesarji pogosto ne upajo na cestišče, ki je posejano z ustavljenimi in hitro-vozečimi avtomobili. Na Velikem trgu pa je samo cestišče preozko za kolesa in avtomobile hkrati, kar kolesarje, pogosto tudi motoriste, prisili v vožnjo po pločniku.
Pot zdravja in divjega kolesarjenja
Veliko težav s kolesarji imajo tudi sprehajalci na Poti zdravja in pri-ajteljstva - Parenzani, predvsem med Livadami in Jagodjem, kjer je pot široka le slaba dva metra, uporabljajo pa jo tako kolesarji kot sprehajalci, otroci, 25-ice, vodniki psov in celo delovni stroji ter občasno tudi avtomobili, ki imajo posebna dovoljenja. Kot pravi Krnel, občasno izvajajo nadzor, čeprav so trenutno večinoma prisotni na obalni cesti. »Ampak s policijsko postajo Izola kljub temu izvajamo skupni nadzor s policistom in redarjem na kolesu.« To je potrdil tudi Denis Udovič, ki pravi, da nadzirajo predvsem hitrost udeležencev, ter da problem nikakor ne predstavljajo rekreativni kolesarji, ki vozijo normalno, temveč tisti, ki imajo v sebi nekaj več tekmovalnega nagona in dosegajo hitrosti okoli 40 km/h, kar je za tako »prometno« sprehajalno pot seveda preveč.
Na obalni cesti brez težav
Trenutno pa se vsekakor več posvečajo ravno obalni cesti, kjer prav tako v sodelovanju s policijsko postajo Izola nadzorujejo promet kakšne štiri ure dnevno, ob različnih terminih, v soboto pa so v sklopu vseslovenske akcije Kolesarji, izvedli tradicionalno
izolsko preventivno akcijo Varno na kolo, s katero so opozorili na pomen varne udeležbe kolesarjev v cestnem prometu ter razdelili varnostno opremo najmlajšim kolesarjem.
»Zaenkrat moram povedati, da na obalni cesti vse poteka tako kot mora in samo upamo lahko, da bi tako tudi ostalo«, pravi Denis Udovič. Večjih težav ni niti s 25-icami, ki so bile v zadnjih tednih še posebej pod drobnogledom zaradi spremenjene zakonodaje, ki zahteva registracijo vozila, obvezna pa je tudi čelada, a nepravilnosti, vsaj zaenkrat, še niso zasledili.
Kolesarjev je celo preveč
Dejstvo pa je, dodaja Udovič, da toliko kolesarjev niso pričakovali. »Zaprtje obalne ceste je dvignilo veliko prahu predvsem na drugi strani meje, saj se Italijani že dolga leta trudijo, da bi za promet zaprli odsek ceste med Miljami in Lazaretom, pa jim to nikakor ne uspe.« Zaradi tega opazujejo veliko organiziranih skupin, tudi starejših in izkušenih kolesarjev, predvsem iz Italije, ki se podajo po obalni cesti, a večinoma vozijo po pravilih, torej ne presegajo 25 km/h, kolikor dovoljuje kolesarska pot. Praviloma sicer te skupine kolesarjev vozijo mimo Izole, saj je danes mogoče prekolesariti celotno pot iz Trsta do Poreča. Težave jim povzročajo tudi zaenkrat pomanjkljive kolesarske poti v Izoli, a to področje, pravijo na Občini, nameravajo v kratkem urediti, saj je to ena ključnih točk nedavno sprejete prometne strategije.
Pozdravljajo večja pooblastila
Vodja redarjev Denis Udovič pozdravlja povečanje pooblastil, za katera pravi, da dejansko niso povečana, le drugače razložena. »Težava je bila u tem, da redarji nismo smeli voditi določenih postopkov od začetka do konca. Za vsako stvar smo morali počakati na prihod policistov, a vemo kako so obremenjeni. Seveda pa upamo, da ne bo treba nikoli uporabiti telesne sile.«
To pomeni, da kršitelji ne bodo več mogli kar tako odkorakati z mesta, ko jih ustavi redar, kar se sicer ni pogosto dogajalo, vsake toliko pa vendarle. »Z večino kršiteljev se pogovorimo in večini je tudi žal za prekršek. Poleg tega v Izoli izdamo nadpovprečno veliko opozoril. Seveda pa največ naredi pozitiven pristop kršitelja.«
Kolesarska prometna strategija
Svetniki so na četrtkovi seji potrdili predlog Celostne prometne strategije (CPS) - strateški dokument, v katerem bodo predvidene poglavitne smernice prometnega razvoja v prihodnjih letih, ki predstavlja začetek reševanja izzivov v prometu ter ustvarjanja trajnostnega prometnega sistema. Osrednji izvajalski del strategije predstavlja akcijski načrt, ki opredeljuje ukrepe po posameznih stebrih (trajnostno načrtovanje, peš, kolesarski, javni potniški in motorni promet), ki se bodo izvedli v prvih petih letih od leta sprejetja, tj. do leta 2022. Usmerjen je k uveljavitvi hoje kot pomembnega potovalnega načina, saj zajema ukrepe za razvoj omrežja za hojo, nadgradnjo varnih poti v šolo in povečanje privlačnosti pešpoti. Za oblikovanje pogojev za izkoriščanje potencialov kolesarjenja so predvideni ukrepi, ki bodo vplivali predvsem na razvoj površin za kolesarje in vzpostavitev sistema izposoje koles. Za vzpostavitev privlačnega javnega potniškega prometa bo potrebno izpeljati ukrepe za prilagoditev voznih parkov, izboljšanje ponudbe JPP, ureditev postajališč in vzpostavitev multimodalnega centra. Na spremembe navad uporabnikov motoriziranega prometa, pa so bili izbrani ukrepi kot npr. izvajanje ustrezne parkirne politike, umirjanje prometa in vzpostavitev e-mobilnosti.
Ukrepi na področju kolesarjenja:
-	Izdelava načrta kolesarskih poti - V Izoli je deloma že vzpostavljena mreža kolesarskih poti, zato bo potrebna izdelava načrta, ki bo preučil potrebe in možnosti glede navezave novih kolesarskih poti. Z načrtovanjem želimo okvirno določiti potek kolesarskega omrežja.
-	Urejanje novih kolesarskih površin v občini - Občina namerava v prihodnjih letih urediti nove kolesarske površine in varne prehode pri prečkanju cest. Za kolesarje bomo s tem zagotovili bolj varno udeležbo v prometu in na splošno boljše in privlačnejše pogoje za kolesarjenje.
-	Ureditev kolesarskih površin na delu Prešernove ceste - Prešernova cesta predstavlja eno glavnih mestnih cest v Izoli, zato tudi za kolesarje predstavlja ključno povezavo v mestu. Na vzhodnem delu kolesarji od motornega prometa niso ločeni, zato varnost ni na ustreznem nivoju. Tudi na tem delu želimo zagotoviti boljše pogoje za kolesarjenje, zato bomo uredili nove kolesarske površine.
-	Ureditev kolesarskih površin v krožišču cesta “A” - Prešernova - V
bodočem krožišču Prešernova cesta in cesta “A” bomo za kolesarje izvedli ustrezne prehode in jim namenili površine ločene od motornega prometa.
-	Ureditev kolesarske površine med Izolo in Koprom - Na obalni ceste je zaradi ukinitve motornega prometa na voljo več prostora za kolesarje. Po izvedeni študiji se bo območje preuredilo in bo postalo za kolesarje bistveno bolj privlačno. Občina Izola bo svoje načrte usklajevala z Mestno občino Koper.
-	Urejanje obstoječih kolesarskih poti - Nekateri detajli so pri obstoječih kolesarskih poteh neustrezno izvedeni in zmanjšujejo varnost kolesarjev. Napake bomo v prihodnjih letih odpravili, pri bodočih poteh pa upoštevali izkušnje iz obstoječih primerov.
Poleg naštetih je predvideno tudi štetje kolesarjev in izvajanje ankete, in vzpostavitev avtomatiziranega sistema izposoje koles v povezavi s sosednjimi občinami.
Predvidena je še označitev kraka daljinske kolesarske povezave (Pa-renzana) skozi mestno jedro in navezavo na daljinsko povezavo. Pripravljale! strategije so namreč ugotovili, da rekreativna kolesarska pot Parenzana poteka po južnem delu mesta Izola, ob tej poti pa primanjkuje oznak, ki bi vodile obiskovalce tudi v samo mesto. Dobrodošla pa bo tudi postavitev kolesarskih števcev, kolesarskih servisnih točk, pitnikov, označb in tako naprej. V strategiji pa ne manjka niti izboljšanje osvetlitve kolesarskih površin ter parkirišča za kolesa, ki jih obiskovalci zelo pogrešajo in polnilne postaje za e-kolesa Občina bo prihodnje kolesarske poti načrtovala v skladu z novimi smernicami za načrtovanje in tako zagotovila varnejšo udeležbo kolesarjev v prometu. Obstoječe kolesarske površine bodo po potrebi preurejene tako, da bodo skladne z novimi dognanji glede vodenja kolesarjev v prometu.
?BSDaU] 803®
Apel proti radarjem
Svetniška skupina stranke Izola je naša, je na nadaljevanju seje, ki je bila v četrtek 11. 5. 2017 podala POBUDO PODPRTO S PETICIJO OBČANOV ZA ODSTRANITEV »RADARJEV«
Skupina občanov se je obrnila na posamezne svetnike in tudi na našo stranko in sicer s pobudo za odstranitev »radarjev«. V peticiji je poleg zbranih popisov podana kratka obrazložitev, zakaj bi bilo potrebno odstraniti »radarje«. Izpostavljeni sta dejstvi, da radar s »slikanjem« voznikov, ki prekoračijo hitrost, dejansko ne obvaruje drugih udeležencev. In drugo dejstvo je, da se vozniki, ki peljejo mimo radarjev osredotočijo na to, da ne prekoračijo hitrosti in so zato manj pozorni na dogajanje na cestišču, kjer so prisotni številni udeleženci (predvsem otroci).
K zbranim podpisom, ki dokazujejo, da se občani ne strinjajo s trenutno ureditvijo prometa (postavitvijo radarjev) dodajamo, da je bilo s peticijo zbranih preko 200 podpisov. Peticija je potekala iz »roke v roko«, javne pobude za zbiranje podpisov ni bilo. Po našem prepričanju bi se, v kolikor bi bila peticija javno naznanjena, zbralo tudi 2000 podpisov in več.
Večkrat smo na občinskem svetu na točkah ali na podlagi pobud obravnavali cestno ureditev v občini in problematiko radarjev. Dobili smo informacijo, da se je v občinsko blagajno steklo okoli 600.000 eur plačanih glob. Na podrobnejši odgovor, na katere postavke je bil ta denar razporejen, še čakamo.
Že dalj časa ugotavljamo, da so cestna ureditev in označbe v Izoli zelo nejasne, pomanjkljive, nezadostne in zavajajoče (pobuda za odstranitev »radarja« na cesti iz Belvederja, ureditev tamkajšnjih hitrostnih znakov, pobuda za ureditev tabel v krožišču na industrijski cesti, pobuda za ureditev avtobusnega postajališča v Morganih, postavitev tabel, ki označujejo vse zaselke v Izoli). Nedavno smo bili tudi priče skrajno nestrokovne ureditve nove kolesarske poti in posledično preozkega cestišča za motorna vozila pri avtokampu.
Nobena od pobud ni bila primerno obravnavana in niti uresničena. Tokrat je le-ta podkrepljena s podpisi in argumenti občanov. Zato smo na župana naslovili pobudo: Občina naj pristopi k resni in strokovni obravnavi cestne in prometne ureditve v občini. »Radarji naj se umaknejo« in območja, kjer je potrebno umiriti promet naj se uredijo z drugačnimi ukrepi. Morda se postavi ustrezne hitrostne ovire, ki dejansko varujejo udeležence v prometu in niso namenjene polnjenju proračuna. Problematiko naj župan uvrsti na dnevni red seje občinskega sveta.
Svetniška skupina stranke Izola je naša
En giro po obali
Tako se skupina kolesarjev vsako leto odpravi na kolesarjenje po obali. Letos so imeli Start v Dragonji, pa vse do Milj in nazaj mimo Ankarana. Končna postaja pa, seveda, Izola.
KAPUČINO
■E2SME
H n ■ B B	B I

3. SNL- zahod
Rezultati 25. kroga
NK Postojna: IKK Tolmin 0:5 (0:2) Ilirska Bistrica: Elta Izola 0: 5 (0:4) Škou Ajd.: Farna Vipava 3 : 2 (1: 2) Tabor : ND Bilje 3 : 2 (2 : 2)
Adria : Jadran Dekani 0 : 1 (0 : 0)
Ilirska Bistrica : Elta Izola 0 : 5 (0:4)
Ilirska Bistrica, 14.05.2017 ob
17.00,	gledalcev 30 Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Topič Marko, Wesley Gregory Stark, Vidakovič David, Požrl Jurij, Pletikos Chris, Zupan Miha, Bašič Marko, Memič Aldin (71’ Čauševič Aron), Lee-Him Kristi-an Franklyn, Ečimovič Nikola (71’ Furlan Andraž)
Strelci: 0:1- Wesley Gregory Stark (3’), 0:2- Zupan Miha (8’), 0:3- Bašič Marko (12’), 0 :4-To-pič Marko (23’), 0:5- Vidakovič David (74’)
B@C3®Kfl0J
V	torek zadnja domača tekma
IP Izola: Stopar 9, Peharc 3, Beganovič 3, Golič, Mičovič 2, Logar, Gomezelj, Poberaj 7, Radojevič 4, Korošec, Smej, Madža-revič. Trener: Peter Pucelj.
V	torek, 23. maja bodo naši fantje odigrali zadnjo domačo tekmo v sezoni in sicer z Dobovo. V končnici za obstanek v 1. NLB ligi so minuli teden odigrali dve srečanji. V sredo so doma pričakovano klonili proti Trebnjemu s 26:30. Dolenjci so bili ves čas boljši in so vodili od prve do zadnje minute. V soboto pa so varovanci trenerja Petra Puclja gostovali pri ekipi DOL Hrastnik. Izolski strateg je tudi na tokratnem gostovanju imel kratko klop, saj je imel v polju na voljo le enajst igralcev, od tega devet mladincev in kadetov. Kljub temu so mladi fantje, tako kot pred tednom dni v Slovenj Gradcu, tudi v Posavju pripravili svojevrstno presenečenje. Bili so namreč na najboljši poti, da prvič v sezoni pridejo do remija, a se je
kjer jim pripada!
žal zasukalo drugače. Zmagal je Hrastnik z 29:28.
Na samem začetku srečanja je bil izid dvakrat izenačen, zatem pa so Posavci od tretje minute postopno povečevali prednost. Izolani so sicer skrbeli, da se domačini rezultatsko niso preveč oddaljili. Slednji pa so v zaključku prvega dela vendarle strli odpor gostov in si ob polčasu pri izidu 18:12 priigrali solidno prednost.
Drugi del so rokometaši Istrabenz plinov začeli še bolj odločno. Sprva so prepolovili naskok domačega moštva, zatem pa so se Hrastničanom večkrat približali na dva gola razlike. Do preobrata je prišlo osem minut pred koncem. Gostitelji so vodili s 27:23, Izolani pa so z ofenzivnim in učinkovitim napadom ter delnim izidom 5:1 minuto pred koncem prišli do izenačenja na 28-ti točki. Izoli se je tako obetal prvi remi na gostovanjih in sploh prvi v sezoni. Te načrte pa so jim preprečili domačini, ki so zadeli v izteku srečanja.
Pri Izoli je bil tudi tokrat najuspešnejši Domen Stopar, (9 golov). Sicer pa si zadnjih nekaj krogov v prvi ekipi pospešeno nabirata izkušnje tudi vse bolj uspešna Dimitrij Mičovič ter Jan Peharc.
Zadnja domača tekma bo v torek, 23. maja ob 17. uri.
Prvoligaški rokomet spet v Izoli
Zasluga za to gre mladincem, ki so v odločilni tekmi premagali ekipo iz Škofljice in tako po 12 letih Izolo ponovno pripeljali v 1. državno mladinsko ligo.
V nedeljo, 14.05.2017, je bila Kraška prizorišče zanesljive zmage domačih fantov.
Pomembnost tekme je pri obeh ekipah povzročila nekaj nervoze. Rezultat je bil po osmih minutah igre 1:1, po desetih pa 3:3. Pobudo so v svoje roke vzeli Izolani in zanesljivo zmagali. Polčas 13:8, končni rezultat 27:19. Strelsko se je tokrat izkazal Madžarevič z devetimi zadetki, svoje pa so dodali prav VSI, ki jih je trener Hren poslal na igrišče.
Fantom je potrebno čestitati, saj so s svojim pristopom skozi celotno sezono pokazali veliko mero profesionalizma in z uvrstitvijo v 1. državno mladinsko ligo dosegli cilj, ki se je na začetku sezone zdel nepredstavljiv, saj je bila ekipa sestavljena samo iz treh »pravih« mladincev. Ostali del pa so sestavljali kadeti in nekaj starejših dečkov.
Do konca prvenstva morajo mladinci odigrati še eno tekmo v gosteh pri ekipi Duplje-Radovljice, ki pa nima vpliva na končno razvrstitev.
Za RD Istrabenz Plini so igrali: Božič, Poberaj 5, Mičovič, Krmac--Finžgar, Stopar 6, Smej 2, Blažič, Čolič, Korošec 4, Logar, Šavle, Miklavec, Peharc 1, Madžarevič 9.

Izolanka 2017
JK Olimpic je izolski in širši svet jadralnega športa obogatil z novo “lepotico” - Izolanko: navigacijsko regato za "velike", regatno potovalne jadrnice, ki so razvrščene v 6 jadralnih razredih - od razreda Maxi (preko 16 m) in nadalje v razredih od 1 do 5, kjer so razporejene po dolžinah od 16 m do najmanjših 5,75 m. Hkrati je bila to prva letošnja regata od sedmih, ki je štela za Pokal Slovenije.
Takšne vrste regata je bila v organizacijskem smislu prva tudi za JK Olimpic, kar pa po pohvalah udeležencev sodeč ni bilo moč občutiti, saj so Olimpicovci naročili tudi pravo vreme in ugoden veter - “falš” maestral, ki pihne nekoliko bolj iz zahoda zaradi juga ob obali Istre. Lepotice so s štartne linije pred Izolo na polno krenile v orco proti Piranu, da bi po obratu okrog oceanografske boje še bolj zažarele v svoji lepoti z razpetimi genakerji in špinakerji vseh barv. Tako živo-pisane so preplule prehodni cilj in tekmo nadaljevale proti zadnjemu obratu na boji pri Moletu, da bi se zatem ponovno z orco vrnile v Izolo do cilja. Prava paša za oči za vse, ki so lahko od blizu in daleč spremljali to “modno revijo”, ki pa v resnici to niti približno ni bila. Bil je namreč napet športni boj za prevlado nad tekmeci, ki je postregel s sledečimi zmagovalci:
MAXI in SKUPNO: 1 mesto: Adriatic Europa, Dušan Puh, JK Piranski zaliv
RAZRED 1 regatne: l.mesto: Generali, Samo Žvan, JD Mariborčanka RAZRED 1 potovalne: l.mesto: Taia 2 & White Goose, Goran Djordjevič JK Loka Timing
RAZRED 2 potovalne: l.mesto: Ahil, Mile Vilar, SK Kobilica RAZRED 3 regatne: l.mesto: 3 (tri), Andraj Jereb, NK Merkur Idrija RAZRED 3 potovalne: l.mesto: Mesto Novo Mesto, JK Novo Mesto RAZRED 4 potovalne: l.mesto:Freya, Samo Kanelopulus JK Horizont
RAZRED 5 regatne: l.mesto: Little Big Man, Marko Potisek, JK Maestral
RAZRED 5 potovalne: l.mesto: Pa-lada, Nataša Jerkovič Gibanica ostale razvrstitve na: www.jk-olim-pic.si
Uspeh Izolanke gre pripisati najprej udeležencem - tekmovalcem, takoj zatem pa volonterskemu in požrtvovalnemu delu članov kluba ter ostalih sodelujočih. Med slednje sodi v prvi vrsti Alen s svojim pravim “izolskim” lokalom Mai piu' (pod stadionom), kot prizoriščem prijetne zaključne jadralne fešte. Da smo se tam mastili s ped-oči je zaslužen Mičo, ki jih je dostavil in kuharice Jasna, dve Alenki in Katerina. Najlepšo štartno - ciljno barko na Mediteranu AMPELEO je omogočil Tomi z njim samim v kompletu. Uroš je skrbel za strokovno vodenje in sojenje regate.
Zahvala vsem s strani JK Olimpic z obljubo, da je to šele začetek zgodbe Izolanke. Lahko jo kar poimenujemo “1. tradicionalna”
Aleš Rebec, JK OLIMPIC
Tomaž in Žbogar podelila priznanja
Danes se je zaključila tradicionalna regata za Pokal Burje 2017 za razrede optimist, laser radial in laser 4.7, ki je hkrati zadnja kriterijska regata. Najboljšim optimistom je priznanja podelil predsednik jadralne zveze, Aljoša Tomaž, najboljšim laseristom naš najuspešnejši jadralec, Vasilij Žbogar.
Na svetovnem prvenstvu v razredu optimist bo Slovenijo zastopalo prvih pet uvrščenih na lestvici: Daniel Cante (JK Izola), Luka Zabukovec (JK Jadro Koper), Alja Petrič (JK Jadro Koper), Martin Fras (JK Izola) ter Gašper Strahovnik (JK Pirat). Na evropskem prvenstvu pa bodo za Slovenijo tekmovala štiri dekleta: Celestina Sabadin (JK Pirat), Špela Hajdinjak (JK Burja), Alenka Valenčič (JK Burja), Ca-terina Sedmak (JK Izola), in trije fantje: Ivan Vakhrushev, Dan Belinger in Toni Benčič - vsi JK Pirat.
V	razredu laser 4.7 je zmagal Peter Milivojevič, drugi je bil Janez Zabukovec in tretji Klemen Petrovčič, vsi trije pa prihajajo iz jadralnega kluba Jadro Koper.
V	razredu laser radial je zmagal Taš Kolman (JK Burja), drugi je bil Martin Peternelj (JK Jadro Koper) in tretji Nicolo Kravanja (JK Burja).
62. mednarodna istrska regata
Po dveh letih je marljivim članom VK Argo končno uspelo pod streho spraviti tradicionalno pomladansko veslaško regato. Zadnji dve načrtovani regati sta bili, zaradi slabega vremena, odpovedani v zadnjem trenutku pa čeprav je bilo zanju že vse pripravljeno. Minulo soboto, 13. maja pa so imeli organizatorji več sreče z vremenom.
Udeležba je bila tudi to leto zelo številčna. Prijavljenih je bilo 200 veslačic in veslačev iz Hrvaške, Italije in Slovenije.
Po zaključku tekmovanj in pred slovesno razglasitvijo rezultatov, so prisotni v spoštljivem duhu z minuto molka počastili spomin na nedavno preminulega dolgoletnega in častnega člana VK Argo Izola, Aleksandra Staniča. Odličja različnih vrednosti so domov odnesle sledeče veslačice in veslači iz obeh izolskih klubov: VK Argo
Zlato 5 odličij: Nejc Donaval, Jernej Vuk, Han Skenderovič, Emily Feder, Aja Donaval.
Srebro 2 odličji: Nikola Sučevič in Aleks Smotlak, Agnese Mačehi.
Bron 4 odličja: Nikola Sučevič, lan Lukač Benčič, Aleksej Perič, Iva Blažič.
VK Izola
Zlato 4 odličja: Vladimir Appo-lonio in Matjaž Pavlin, Jan Tul, Zala Medvešček, Jan Tul in Alec Kleva.
Srebro 6 odličij: Boštjan Pavlin in Gorazd Jamnik, Alec Kleva, Bit Bizjak, Vasja Rakar, Žara Grmovšek, Gaja Jamnik.
Bron 4 odličja: Igor Krulčič in Gregor Nemec, Zala Medvešček in Eva Kosmina, Marjo Radolo-vič, Ramon Babič.
02120
Zaključne tekme
Tekmovalci Strelskega kluba Izola so stisnili zobe še na zadnjem, 7. krogu Primorsko-Notranjsko--Kraške lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem, ki je 7.5.2017 potekalo v organizaciji Strelskega društva Vrhnika. Rezultati tekme:
Serijska zračna puška - Cicibani
(ekipno 1. mesto): Martin Frank
3.	mesto, Luka Maglič 4. in Jaša Barut 6. mesto. Mlajši pionirji (ekipno 3. mesto): Jaka Hrvatin
3.,	Leon Bandelj Krbavčič 10. in Luka Samuel Rihter 14. mesto. Pionirji (ekipno drugi): Vito Kavalič L, Val Lorbek Ivančič
3.,	Aljaž Bajt 9., Alen Karajkovič
13.,	Martin Memon 17. in (prva tekma!) Timotej Germanis 19. mesto. Člani in članice (ekipno
4.	mesto): Člani: Aljoša Frank 2., Dorjan Rožac 10. in Robi Germanis 11. mesto. Članice: Dolores Šuštar 3. in Patricija Memon 7. mesto. Veterani (ekipno 6.): Veterani 50: Bojan Šuštar 6. mesto; Veterani 60: Ivan Božič 8. in Enio Božič 10. mesto.
Rezultati s standard zračno puško: Kadeti / kadetinje (ekipno 4.): Kadetinja Lara Frank 1. mesto. Kadet Dan Lorbek Ivančič 9. mesto. Zračna pištola (ekipno 3.): Kadet Mark Rožac 1. ter Člana Andrej Jakomin 8. in Ivan Božič 16. mesto. Kombinacija (puška + pištola): Ivan Božič 8. mesto.
Da so iz pravega testa, se je pokazalo v končnih rezultatih sezone, na katere so izolani v prijetnem klepetu z ostalimi tekmovalci ter ob krepčilni pogostitvi morali sicer malo počakati, so se jih pa zato toliko bolj razveselili: Serijska zračna puška - Cicibani (ekipno 1. mesto): Martin Frank
3.	mesto, Jaša Barut 4. in Luka Maglič 9. mesto (v sezoni so sodelovali še Nik Prodan, Alen Čikotič in Patrik Rendič) Mlajši pionirji (ekipno 4. mesto): Jaka Hrvatin 3., Luka Samuel Rihter 13. in Leon Bandelj Krbavčič 16. mesto (v sezoni še Matej Mujič Kotnik). Pionirji (ekipno drugi): Val Lorbek Ivančič 2., Alen Karaj-kovič 6., Vito Kavalič 8., Martin Memon 13. in Aljaž Bajt 15. mesto (v sezoni še Jure Ravnikar, Liam Majdak Starc, Timotej Germanis in Martin Kandus). Člani in članice (ekipno 3. mesto); Člani: Aljoša Frank 3., Dorjan Rožac 8. in Robi Germanis 12. mesto (še Franc Primc). Članice: Dolores Šuštar 2. in Patricija Memon 5. mesto (še Dragica Tokmadžič). Veterani (ekipno 5.): Veterani 50: Bojan Šuštar 6. mesto; Veterani 60: Ivan Božič 3. in Enio Božič 7. mesto.
Rezultati s standard zračno puško: Kadeti / kadetinje (ekipno
4.	): Kadetinja Lara Frank 1. mesto in Kadet Dan Lorbek Ivančič 9. mesto. Zračna pištola (ekipno 3.): Kadet Mark Rožac 2. ter Člana Andrej Jakomin 6. in Ivan Božič 9. mesto (v sezoni še Leon Tomažin, Leon Memon in Andrej Dernikovič). Kombinacija (puška + pištola): Ivan Božič 4. mesto.
Pod črto lahko zapišemo, da izolski strelci v regijski ligi dosegajo lepe rezultate, ne bojijo pa se niti izziva na državni ravni. Pred časom so na državnem prvenstvu veteranov in veterank »dekleta« zasedla ekipno 3. mesto (Dolores Šuštar, Patricija Memon in Dragica Tokmadžič, sodelovala sta še Ivan Božič in Bojan Šuštar).
S precej hujšo konkurenco pa so se soočili mlajši. Najbolje se je med Pionirkami izkazala Lara Frank s 6. mestom, pa tudi ekipa pionirjev z ekipnim 6. mestom med kar 17 ekipami (Vito Kavalič,Val Lorbek Ivančič, Alen Karaj kovič in Aljaž Bajt). Sodelovali so še s serijsko zračno puško Cicibani Martin Frank, Jaša Barut in Luka Maglič, Mlajši pionirji Jaka Hrvatin, Leon Bandelj Krbavčič in Luka Samuel Rihter, s standard puško Kadet Dan Lorbek Ivančič in Članica Katja Reja, z zračno pištolo pa Kadet Mark Rožac in Član Andrej Jakomin. d§
©£Myme
V	nedeljo, 7. 5. je v Mariboru potekalo državno prvenstvo v sabljanju v disciplini meč. Sa-bljaški klub Izola, pod vodstvom trenerja Antonija Hajdina sta zastopali dve članici - Sarah Božič in Noel Kleva. Sarah je v svoji kategoriji (mlajše deklice) osvojila zlato medaljo in naslov državne prvakinje, medtem ko je Noel osvojila bron. Obe sta se še enkrat udeležili tekmovanja - tokrat v kategoriji starejših deklic, kjer je Sarah Božič spet opozorila nase in osvojila srebro.
Antonije Hajdin, predsednik SK Izola
V	ponedeljek 15. maja 2017 je bil odigran 16. turnir v taroku za posameznike za letošnje prvenstvo občine Izola.
Veliki met ni uspel nobenemu tarokašu. Po 8 točk pa sta zbrala Cveto Ličen in Marija Bolje. Boljšo razliko +869 je ustvaril Ličen, Boljetova pa +265. Na tretje mesto se je uvrstil Anton Sevčnikar s 6,5 točkami in razliko -223. Četrto mesto je osvojil Ivica Grdič s 6 točkami in razliko +775. Na petem mestu je pristala Veronika Jakopič s 5,5 točkami in razliko -723.
Naslednji turnir bo v ponedeljek 22.maja v kavarni hotela Delfin Izola.
Športne igre upokojencev južne Primorske bodo 1.6.2017 v Pivki in ne v Ilirski Bistrici, kot smo napovedali v prejšnji številki Man-drača.
db
Ciciolimpijada letos v znamenju turizma
Ena najbolj tradicionalnih prireditev izolskega vrtca je tudi tokrat zvabila na okroglo igrišče številne otroke, starše, none in nonote.
V	soboto, 13.05.2017 smo veliki in mali v vrtcu Mavrica Izola izvedli zaključno prireditev, letos že 21.
Ciciolimpiado. Do zadnje minute smo pogledovali v nebo in upali, da nam vreme ne bo zagodlo z dežjem.
V	letošnjem vrtčevem letu smo naše dejavnosti prilagajali vijoličnemu valu Vizije našega vrtca in sledili rdeči niti projekta »Z igro do prvih turističnih korakov«. Projekt Potujem in raziskujem smo začinili na svoj način. Obogatili smo ga s sloganom našega vrtca »Potujem okoli sveta, a najlepša je naša Izo-
la!«.
Spoznavali in povezovali smo se med seboj v skupini, v vrtcu, z bližnjim, pa tudi širšim okoljem. Spodbujali smo prijateljstvo, strpnost in sprejemanje drugačnosti. Otroci so skozi vse leto izvajali različne dejavnosti in uživali v raziskovanju, ustvarjalnosti in igri na temo raziskovanja Izole, okolice in potovanj po svetu. Pri tem so jih usmerjali in vzpodbujali strokovni delavci vrtca in njihovi starši. Otroci so na tak način pridobili nova znanja.
Ob izvajanju športnih iger na 20. Ciciolimpiadi so se veselili, se trudili in si pomagali. Maskota Izolan Bepi je postal stalen gost naše prireditve. Najmlajše otroke je skupaj s starši spremljal na mimohodu in z njimi zaplesal. Igra, glasba, ples in smeh so bogatili naše druženje. Da je prireditev potekala tekoče, sproščeno, učeno in zabavno, gre zahvala povezovalki programa, naši vzgojiteljici Tadeji Fatur. Zahvala vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi 21. Ciciolimpijade.
Zapisala Urška Zajc
Potujem in raziskujem
Otroci vrtca Mavrica so celo leto potovali in raziskovali v okviru projekta MALI TURISTI. Svoje dosežke so predstavili staršem in širšem okolju na razstavi v KD Izola v sredo, 10.5.2017.
Vrtec Mavrica Izola že nekaj let uspešno sodeluje v projektu Turistične zveze Slovenije in Skupnosti vrtcev Slovenije na temo Z igro do prvih turističnih korakov. Tudi v letošnjem letu se je v projekt vključilo 25 oddelkov vrtca. V okviru podprojekta Razglednice, okno v svet so otroci pošiljali razglednice s svojih potovanj s starši in so se v skupinah pogovarjali o krajih, ki so jih obiskali. Nekatere skupine so spoznavale znamenitosti Izole in Kort. Najmlajši so naredili Prve korake v gibanju, otroci starejših skupin pa so spoznavali kulturne znamenitosti Izole. Otroci iz enote Livade so sodelovali v podprojektu Kapko potuje in raziskuje, v okviru katerega so preko različnih aktivnosti, eksperimentov in raziskav spoznavali pomen čiste pitne vode in kroženje vode v naravi.
Projekt smo zaključili z razstavo izdelkov otrok v Kulturnem domu Izola in kratkim kulturnim programom. Razstavo si lahko ogledate v mali dvorani Kulturnega doma Izola do 19. 5. 2017 vsak delovnik med 9. in 15. uro ter v večernem času, ko potekajo prireditve Izola.	Ta(|eja ^tur,
Hip hop, video in nagrada
Učenci OŠ Dante Alighieri iz Izole so v nedeljo 7. maja dobili lepo priznanje na mednarodnem natečaju Evropa in mladi v Pordenonu. S svojim videom ‘Tl potere delle parole” (moč besed) so zmagali v kategoriji “Paro-lemuri e paroleponti” (besedezidovi in besedemostovi), namenjen višjim razredom osnovnih šol. Učenci šestega razreda so posneli videospot za hip hop pesem, ki jo je napisala Alessia Quassi, učenka devetega razreda. Pesem govori o moči besed, tako v pozitivnem, kot negativnem smislu, saj otroci z uporabo določenih besed lahko postavijo zidove, ki ločijo ljudi, lahko pa tudi gradijo mostove, ki ljudi povezujejo.
Za učence je bila to izjemno poučna izkušnja, saj so na prireditvi imeli možnost, da se o video produkciji pogovorijo tudi z ostalimi zmagovalci številnih kategorij, namenjenih mladim vseh starosti, od zgodnje osnovne šole, do fakultete.
Projekt Evropa in mladi je pomemben kulturni dogodek in izjemna priložnost za mlade. Podpira ga veliko število pokroviteljev, ki se zavedajo pomena, ki ga predstavljata izobraževanje in kultura v okvirih Evropske Unije. Ob podelitvi je bilo čutiti, da organizator poskuša s takšnimi projekti spodbuditi med mladimi pomen evropske identitete, ki temelji na demokratičnem in miroljubnem dialogu. Veliko število študentov, ki tistega dne ni moralo prisostvovati na podelitvi, ker študirajo v tujini, se je javilo preko spleta, kar dokazuje, da Evropa dobiva vedno večjo kulturno identiteto. ur

m/uvujk/m: ll
Izolani so počastili Benčičevo delo
Prišlo jih je toliko, kot takrat, ko je še ustvarjal. Prišli pa so tudi številni kulturniki in ustvarjalci, ki so sodelovali z Borisom in Duškom Milavcem, ki je pomagal postaviti zanimivo razstavo, ki predstavlja Borisa predvsem kot scenografa in oblikovalca plakatov.
Obisk je bil takšen, da je bilo v galerijah premalo prostora in so številni morali na prostem počakati, da se galerije izpraznijo in si lahko ogledajo razstavljena dela in fotografije iz življenja Borisa Benčiča, ki bi to pomlad praznoval 60 let življenja, če se ne bi pred 15-timi leti poslovil od nas.
Še pred uradno otvoritvijo sta igralki gledališča Step s, s katerim je Boris ves čas sodeloval, odigrali kratek odlomek iz njihove predstave Čakajoč na Godoja, nato je o umetnikovem delu govoril kustos Dean Mehmedovič, Duško Milavec pa je predstavil njuno sodelovanje
pri filmu in gledališču. Gorazd Bu- Ob številčni udeležbi znanih obalnih dal je predstavil spominsko razgle- in slovenskih kulturnikov je kar bod-dnico, pečat in znamko, ki s tele- lo v oči dejstvo, da na odprtju ni bilo fonsko aplikacijo omogoča ogled nikogar iz občinske uprave, od občin-videa o Benčičevem delu.	skih svetnikov pa le Romina Kralj.
Otok se umika z Manziolija
Med 30. majem in 11. junijem 13. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema v poletje stopa z raznolikimi filmskimi zgodbami o intimni in družbeni zgodovini človeških premikov. Osrednji otoški program bo potekal med 31. majem in 4. junijem v Izoli, tam dosegel že znana prizorišča in nove kotičke, se naselil v galerije in na trge, v dneh pred tem in za tem pa segel vse do ljubljanskega Kinodvora in Slovenske kinoteke ter prvič dosegel še Cerknico, Tolmin, Sežano in Idrijo. Filmom trinajste festivalske izdaje se bodo pridružili še pogovori z avtorji, filmski večeri pod zvezdnim nebom, glasbene noči na izolskem Svetilniku, Podmornica - Otok za mularijo in obsežen program za filmske profesionalce.
Slavnostno odprtje festivala bo 1. junija v izolski Kulturni dom pripeljalo starodavne legende, Kaisin čudežni gozd finske režiserke Katje Gauriloff, intimno in javno kroniko enega od laponskih ljudstev. Tradicionalno osrednje prizorišče se letos iz Manziolijevega trga seli v Kulturni dom. Razlog je finančne narave, saj je festival dobil manj sredstev kot v preteklih letih. Organizatorji seveda upajo, da gre le za začasni ukrep.
Celoten filmski program in ostale informacije o letošnji ediciji najdete na spletni strani Kina Otok in na družbenih omrežjih.
18.5.	četrtek
19.00	Mestna knjižnica Izola •
predstavitev Italijanska digitalna knjižnica
Mestna knjižnica Izola se je pridružila projektu Italijanska digitalna knjižnica v Istri, ki ga izvaja Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper v sodelovanju z Mediali-braryOnLine (MIOL), platformo za digitalno izposojo. Dostop do portala, prenos e-knjig na mobilne naprave in računalnike, možnost poslušanja zvočnih knjig in listanja e-časnikov ter časopisov na portalu nam bo predstavil bibliotekar koprske osrednje knjižnice Ivan Markovič.
20.00	Palača Manzioli
Nonina dota: 5. Obletnica KD Vokalna skupina Tamariska
Preko slovenskih umetnih in ljudskih pesmi v različnih preoblekah, instrumentalno spremljavo, s plesnimi in igralskimi dodatki ter multimedijsko podporo bodo raziskovale vsebino »NONINE DOTE«. Poskusile so se vživeti v ženske, ki so prihajale v Izolood rimskih časov pa do danes, da bi poiskale razloge, ki so jih v Izoli zadržale. Prireditev poteka v sklopu Tedna ljubiteljske kulture.
19.5.	petek
19.00	A rt kino Odeon Izola
Novi novi AGRFT
Prikazan bo izbor najnovejših kratkih igranih in dokumentarnih filmov, ki sojih ustvarili študenti AGRFT v letu 2016. Ponekod se bodo občinstvu osebno predstavili tudi mladi avtorji. Izbor vključuje pet kratkih igranih in dokumentarnih filmov, v katerih se prepletajo različne filmske zvrsti.
Oropana duša, režija / regia: August Adrian Braatzjogi in škatla, režija / regia: Aro n Horvath_Slastni gnus, režija / regia: Miha Možina_Odtisi, režija / regia: Anton Martin Emeršič_Domov k spominu, režija / regia: Neli Maraž, 17 minut
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanja Vodnarjeva doba razkriva
V 60-tih letih prejšnjega stoletja je popevka Aquarius romantično napovedovala zoro vodnarjeve dobe, prinašalke miru, harmonije, zaupanja, razumevanja, osvoboditve.Danes, pol stoletja kasneje, se sprašujemo, kje je ta doba. Svet je poln prevar, nasilja, pohlepa, krivic...
21.00	Hangar
Demolition Group (alternative rock)
21.5.	nedelja
18.00	Manziolijeva palača
Koncert etno-folk skupine
I Benandanti
ki predstavlja raznolik repertoar iz raznih evropskih in ne-evropskih držav (Italija,Irska, Srbija, Spanja, Turčija itd. itd.)
22.5.	ponedeljek
17.00	Mestna knjižnica Izola
srečanje Priprava sorojenca na novega družinskega člana
Seznanili se bomo z načini, s katerimi lahko starejšega otroka že med samo nosečnostjo pripravimo na prihod novega družinskega člana in kako to pripravo nadaljujemo po samem porodu. Spoprijeli se bomo z otroškim ljubosumjem in načini, kako ga lahko omilimo. Srečanje bo vodila Pamela Jere, diplomirana babica in študentka magistrskega študija aplikativne kineziologije.
24.5.	sreda
od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00: Mestna knjižnica Izola
DAN ODPRTIH VRAT V SREDIŠČU ZA SAMOSTOJNO UČENJE
Namen našega obstoja je živeti življenje, ki nas izpopolnjuje, namen dneva odprtih vrat v središču za samostojno učenje je udeležebncem pokazati eno od poti k bolj izpolnjenemu, srečnejšemu življenju. Vsak izmed nas se lahko nauči biti srečen. Seveda, sliši se sila enostavno, a za to, da boste pravilno naravnani, bo potreben čas in vztrajnost. Važno je, da na poti ne obupate. Zastaviti si morate cilj in mu neutrudno slediti. V Središču za samostojno učenje v Mestni knjižnici Izola je na voljo veliko gradiv v obliki priročnikov, zgoščenk in spletnih virov, ki vam bodo na tej poti v pomoč in oporo.
19.00	Manziolijeva palača
Cineforum
Zadnja projekcija sezone bo najbolj presenetljiva, saj boste izvedeli kateri film si bomo ogledali skupaj, šele isti večer. Pridite, ne bo vam žal!
25.5.	četrtek
17.00	Mestna knjižnica Izola
Podmornica - Otok za mularijo:
Filmska urica za otroke, mlade in družine. V filmski urici bodo na ogled 4 filmi, in sicer: Hribci - Prava pot (Marjan Manček)_Peter Peter (Katarina Nikolov)_ Zajec in Jelen (Peter Vacz, Madžarska, 2013)_Roža (filmski tabor, Ustanova Silvana Furlana)
18.00	Hotel Delfin
Ex tempore izolskih osnovnih šol
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centra per la cultura, to šport e le manifestazioni	WA rg
Izola - Isola	> ^3
Ta teden w Bioiš ne spreglejte...
^MlrTrrr»)[«ri?p7TOFTri	rriTTcfrn
vjokviru prireditve
t

(Praznik
i/ituv'\xvrib
Festa delle
>
edelM*5'
sadaBstO
^ Izold/JIsnh
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 17.00-19.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m:info(S>odeon.si)
- vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
IZOLANI!
Odprtje skupinske razstave: Milje, Četrtek, 18. maja 2017 ob 18.00 Razstavljajo: Remigio Grižonič / Aljoša Križ / Damjan Lakošeljac / Sanja Tošič / Rok Zelenko / Rok Kleva Ivančič / Marlene Zorjan / Martin Zelenko / Kocijančič Simon / Davorin Marc / Fulvia Grbac / Milan Obradovič Karp / Katja Smerdu / Paride di Stefano / Marko Zelenko /Zorko Dežjot / Eduard Belsky / le a Bernetič / Oskar Jogan / Predrag Žvab / Primož Mislej / Milenka Arsenov / Jadranka Adrijašič
V mesecu juniju že vrsto let tradicionalno pripravimo razstavo z naslovom Izo-lani na kateri predstavimo tekočo likovno produkcijo naših umetnikov. Letošnjo predstavitev pričenjamo z gostovanjem v Miljah s skupinsko razstavo šestnajstih slikarjev, grafika, dveh fotografov in treh kiparjev. Vsakoletni pregled del nas prepričuje, da imamo v Izoli bogato delovanje na likovno vizualnem področju, ki zajema pomemben delež našega kulturnega vsakdana. Tako je tudi letos. Razstava pred nami je raznolika, vendar čeprav gre za pisan izbor del, ki so nastala na podlagi individualnih likovnih izpovedi in izvedb, imamo ob razstavi občutek enotnega izročila. Naša likovnost je živa, svetla, razgibana skratka Mediteranska.
Dejan Mehmedovič
Vzemite si čas za »Čas...«
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA » ČAS... «
Razstava naših fotografskih skupin v Škocjanskem zatoku, kjer so se Remigiovi študenti ob slikarskem ex-tempore spoprijeli z reportersko fotografijo, še ni zaprla vrat, ko so že odprli novo razstavo, tokrat v izolskem zdravstvenem domu. S to razstavo se naša Univerza vklaplja v prireditev Teden vseživljenjskega učenja, ki je najvidnejša promocija na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji, vodi pa ga Andragoški center Slovenije. Namen prireditve je ozaveščati in promovirati pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih. V tem tednu že vrsto let sodeluje tudi izolsko Andragoško društvo Morje.
V sodelovanju z Ljudsko univerzo Koper naši fotografski skupini ponovno organizirata razstavo, ki zdaj že tradicionalno poteka v izolskem zdravstvenem domu. Lani je razstava na temo izolskih ulic naletela na zelo pozitiven odmev. Fotografi upajo, da bo tako tudi letos, saj razstavljajo na zanimivo in izzivalno temo -»ČAS..«
Letos je med razstavljavci nekaj novih imen. Svoje fotografsko znanje so tokrat na preizkus dali Špela Bagon, Barbara Casseman, Irena Čarman, Stane Čebron, Pavla Črnac, Krizstina Doltar, Jožef Fabjan, Maks Flander, Irena Gregorc, Marija Grižonič, Oskar Jogan, Vinka Kastelic, Irena Lipovec Lorget, Jack Lorget, Adrijana Mandalenič, Maja Mavrič, Saša Sergej Merkandel, Bojan Škerjanc, Mirko Štrancar ter Vlasta Štrancar. Prireditev sodi v Teden vseživljenjskega učenja. Razstavo si lahko ogledate na stopnišču zdravstvenega doma v Izoli do 16.6. 2017.
Marija G ./Foto: Rudi Semelbauer

_x
Galerija lnsula_Galerija Alga_Galerija Plač
BORIS BENČIČ & DUŠAN MILAVEC
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življ. obdobje
Bojan Škerjanc Ptice kot del narave
Jack Lorget Burma: Življenje na jezeru Inle
razstava slik Tanja Prezelj
Prejeli smo:
Muzej Parenzana, muzej ki ga ni več
Zadnja leta sem pogosto v Izoli - toliko, da sem že več kot eno leto naročena na Mandrač, tako da dogajanju v Izoli lahko sledim tudi, ko nisem tu.
Med svojimi obiski sem ob različnih priložnostih pomagala prijateljem v Muzeju Parenzana, zato sem nejeverno sledila dogodkom lansko poletje in bila resnično pretresena, ko je prišlo do zaprtja muzeja. Šokirana sem bila, ker je bil osnovni razlog za zaprtje muzeja larpurlartizem. Zaprli so ga brez kakršnekoli življenjske rešitve za turistično ponudbo, brez rešitve za že obstoječe eksponate - pravzaprav je bil zaprt, ker se je nekdo pač tako odločil.
Vendar se z zaprtjem žal zadeva ni ustavila ali razrešila. Zelo moteče pa so tudi v Mandraču nedavno objavljene navedbe občine o Muzeju Parenzana, ki se zdijo vsem, ki zgodbi sledimo, zavajajoče in neargumentirane.
Občina pravi, da je z zaprtjem muzeja naredila korak naprej. Kakšen le? Po mojem mnenju zaprtje muzeja ni korak naprej, ampak nazaj, saj je Izola že pol leta brez (priljubljene in) zanimive kulturne in turistične ponudbe, glede muzeja pa tudi brez jasnega načrta.
Društvo Histrion je tekom let zbralo veliko kakovostnih eksponatov in jih uredilo v muzejske zbirke. Ko je bilo delo končano in muzej postavljen, pa je občina ugotovila, da društvo ni dovolj sposobno, zato je upravljanje muzeja prenesla na izolsko Turistično združenje, ki po prejetih informacijah s to dejavnostjo nima nobenih izkušenj ne referenc in ne ljudi. Obenem pa Histrionu ni omogočilo zaposlitve kadrov, razen preko javnih del, celo takrat se je zatikalo pri pravočasnem izplačilu dogovrjenih zneskov, zagotovljenih v mestnem proračunu.
Zdi se mi, da je na ta način ljudem, ki so v muzej vlagali svoj čas, energijo in denar, povzročena moralna in finančna škoda, za katero nihče ne bo odgovarjal, kot se to (pre)pogosto dogaja.
Občina navaja, da je za vodenje/upravljanje muzeja potrebna višja strokovna raven storitev. Ali je to ugotovitev strokovne komisije? Ali obstaja kakšno poročilo njihovih ugotovitev, nepravilnosti? Ali člani te 'komisije' sploh vedo, koliko strokovnjakov je sodelovalo pri postavitvi in izdelavi eksponatov? Zdi se mi, da če bi kakršnakoli komisija prebrala vsaj knjigo vtisov, do takšne ugotovitve ne bi prišla. Društvu je, po prejetih informacijah, pri postavitvah zbirk v muzeju namreč pomagalo tudi nekaj vrhunskih strokovnjakov, muzej je imel veliko pozornost javnih medijev, ima pa tudi na stotine pisnih pohval obiskovalcev, tudi najzahtevnejših.
Izjave predstavnikov občine, da se bo nadgrajevala v muzeju zbrana izolska (ter tudi širše istrska) dediščina ter se bosta obogatili zbirki o ribištvu in konzervni industriji, so čisto sprenevedanje, saj te dediščine oz. te zbirke ne ležijo na okoli in čakajo na zbiralca. Društvo Histroin je muzej postavljalo tri leta, eksponatov, ki so bili del privatne zbirke pa v muzeju že pol leta sploh ni več! Ali se jih bo ponovno zb(i)ralo? V kolikšnem času se lahko artefakti zberejo in postavi smiselna in strokovna razstava o kar številnih zgodovinskih dejavnostih mesta in okolice? Kakšen stroškovnik je za ponovno postavitev muzeja občina planirala in v kakšnem časovnem obdobju? Iz proračuna se teh postavk namreč ne vidi! Torej: koliko davkoplačevalksega denarja se bo zlilo v muzej, ki ga še ni, je pa do konca 2016 uspešno deloval?
Predstavnike občine pa prosim za odgovor, če lapurlatizem ni bil razlog za zaprtje muzeja, kaj je bil?
Klara Stanič, Ljubljana
Mestna knjižnica Izola
Razstava izdelkov iz srečanj Študijskega krožka Čarobni prsti pod vodstvom Lijane Perko, razstava ročnih del Nide Dudine in kvačkanih izdelkov Jolande Ružič ter razstava ilustracij Laure Ličer.
TORKOVA PRAVLJIČNA URA vsak torek ob 17h. Namen pravljičnih uric je, da otrokom omogočimo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjamo o zgodbicah in jim damo priložnost, da pravljico podoživijo. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 4. leta starosti. Udeležba je brezplačna.
15. Praznik oljk, vina in rib 2017
bo letos 9. in 10. junija 2017 v Izoli.
Vsi zainteresirani ponudniki za prodajo izdelkov na stojnicah se lahko prijavijo na poziv, ki je objavljen na spletni strani CKŠP Izola: http://center-izola.si/
Kavarna ZVON
Memoriam
Odšel je eden največjih izolskih veslačev
Šandro Stanič nikoli ni bil rad v prvi vrsti, zato je bil ob njegovem prezgodnjem odhodu marsikdo presenečen, ko je izvedel za njegove športne veslaške dosežke, ki jih v povojnem času ni doseglo prav veliko izolskih športnikov. “Bil je tih a močnega zaveslaja in vedno je šel do konca moči", je povedal njegov soveslač Egidio.
Znan je bil njegov rek: »Če se ti ob prihodu skozi cilj ni naredila tema pred očmi, potem nisi dal vsega od sebe.« In Aleksander Stanič oziroma Šandro, kot so mu rekli vsi s katerimi je delil mladost in športna leta, je vedno veslal tako, da se mu je naredila tema pred očmi.
Bil je namreč nosilec uspehov generacije izolskega Arga, ki je v šestdesetih letih vladala v jugoslovanskem mladinskem veslanju. Nastop na štirih svetovnih mladinskih prvenstvih, uspehi in zmage na mednarodnih regatah, vključno s tisto na Bledu, številni naslovi državnih prvakov v dvojcu ali četvercu s krmarjem, priča o njegovem velikem veslaškem potencialu. Leta 1964 je takrat najperspektivnejša posadka, mladinski četverec »s« (Marijan Baruca, Igor Križmančič, Željko Jurcola, Aleksander Stanič, krm. Marijan Rener), zmagala na mednarodni regati na Bledu, kjer so dobili vizo za nastop na SP v Milanu, kjer so dosegli 12 mesto. Zato pa je v posadki mladinskega dvojca »s« (G. Grgeta, A. Stanič in krm.M. Sajinčič)osvojil devet zaporedih zmag v sezoni in tako so zastopali Jugoslavijo na mladinskem svetovnem prvenstvu v Nottinghamu. Z osvojenim šestim mestom so Izolani opravičili zaupanje, saj je bil dvojec »s« najbolje uvrščena jugoslovanska posadka. Tisto leto je ta posadka osvojila kar 13 zmag, od tega tudi na regati na Bledu.
Prehod v članske vrste je seveda pomenil precejšnji skok kvalitete, kljub temu je izolski četverec Gino Gergeta, Bruno Puhar, Aleksander Stanič in Orjano Ukota, osvojil na svetovnem prvenstvu v Ratzeburgu 12. mesto, še večji uspeh pa je pomenilo sedmo mesto mladinskega dvojca »s« (Aleksander Stanič, Egidij Krajcar krm. Bonassisi), ki so ga osvojili (v izposojenem čolnu) na SP v Monrtrealu v Kanadi. Pot prek velike luže so jim omogočili številni prejšnji uspehi, med temi osvojen naslov državnih prvakov. V bogati zgodovini izolskega veslanja in posebej Veslaškega kluba Argo, je ime Aleksandra Staniča zapisano z veliki črkami, saj je bil, s svojo nepopustljivostjo in trdim treningom, vzor marsikateremu izolskemu in slovenskemu veslaču.
Tak je bil tudi zdaj, ko se je, skupaj z drugimi izolskimi veslaškimi veterani pripravljal na nastop na Bledu, na veteranskem svetovnem prvenstvu v novosestavljeni posadki osmerca.
Tako kot je počel kot mladinec in član, je tudi zdaj, vsako jutro ubiral hitre korake proti Belveder-ju in okrog Izole. Sandro pač ni bil polovičar. »Če se ti ne naredi tema pred očmi, nisi dal vsega od sebe« je še vedno znal povedati. Sandra ne bo na svetovnem prvenstvu. Odšel je par dni pred 60-tim rojstnim dnem in dva meseca po upokojitvi, ki pa zanj ni bila prinašalka oddiha. Toliko dela ga je čakalo vsak dan. Skrb za zdravje najbližjih, vsakodnevni obiski zdravnikov, bolnišnic, vožnje, skrbi.
Za vse svoje je skrbel Sandro z neverjetno potrpežljivostjo in ogromno voljo, ki je bila njegova značilnost kot veslača in kot Izolana. Čeprav so njegovi prišli z Brkinov tako kot mnogi prebivalci našega mesta, je Sandro še kako čutil utrip izolskih osnovnošolskih klopi, starih ulic in igrišč. Veliko je prevozil poti kot šofer Delamarisa, Droge in kasneje Delmarja, ponosen, da se je vedelo, da prihaja iz ribiškega mesta. Bil je vesten, zanesljiv delavec, nekdo, ki si mu lahko zaupal.
Prav zaradi skrbi za svoje najbližje se je zadnje čase nekoliko oddaljil od družbe, katere pomemben del je bil vrsto let. “Sandro ima preveč skrbi”, so rekli in ga razumeli. Ne morejo pa razumeti, da se je poslovil tako iznenada in na tak tragičen način, zato je žalost še toliko večja in vrzel bo v Izoli, katere tako pomemben del je bil, dolgo ostala nezaceljena. Aleksander Stanič se je včeraj poslovil na izolskem pokopališču, Sandro pa bo ostal še dolgo v spominu vseh, ki so z njim delih otroštvo, mladost in zrela leta.
In ne bo nas malo.
D. M. in prijatelji veslači
Delovna akcija na dvorišču italijanske šole
V soboto, 20.5. vas vabimo od 15. ure dalje (skupaj z otroci, seveda) na akcijo urejanja našega igrišča (stara italijanska šola, Gregorčičeva 21). Populili bomo plevel, prekopali vrt ter zasadili prve sadike, pobrali smeti ter očistili površine okoli igral Dobrodošlo je vse vrtnarsko orodje, pa tudi kakšne kanele za paradižnike. Namesto žara bomo skuhali velik lonec bobičev, tako da se bomo po napornem delu tudi najedli.
Vabljeni, da se nam pridružite! (prosim, javite prisotnost, da bomo vedeli glede količin hrane ter ostalih rekvizitov)
Prve češnje vabijo
V ponedeljek so na kmetiji “vinarstvo in oljkarstvo Slavec” na Šaredu začeli obirati prve letošnje češnje. Lahko jih naročite na telefon 041 721 220.
Predzadnja
MOJA DUŠEVNA BOLEZEN
piše: Matic Munc
Težek teden je. Veliko pretresljivih in žalostnih zgodb na kupu in potem kljub soncu postane vse skupaj malo grenko. Ta trenutek se z mislimi selim v zame najlepši kraj slovenske Obale, kjer sem preživel čudovite koščke svoje mlade odraslosti. To malo butično mestece je zašibila še ena človeška tragedija. In vsi veste, o čem pišem. Pa ne vem, če moramo res vsi vse vedeti o tem? Smo postali človeške harpije, žejne sočnih informacij, ki nimajo nobene zveze z našimi življenji. Potem te polresnice in naše izmišljotine žvečimo in žvečimo, pri tem pa pozabljamo, da so v ozadju ljudje. Vedno znova in znova naši ali vaši ljudje. Tisti, ki jih ne poznate in tisti, ki jih poznate z ulice ali tržnice. Ne vem, če kaj prispeva k našemu razumevanju sveta, če vemo prav vse. In spet enkrat so slovenski novinarji, nekateri seveda, padli na testu človečnosti. Vse za klike, vse za branost, vse za šokantnost... žalostno.
Osebna stiska nas včasih lahko pripelje do roba ali čez rob. Dovoljenega, zakonitega, obče sprejemljivega ... Vem, ker sem bil tam. Živčni zlom pred 18 leti bi se lahko končal drugače. Samo skrbi res pravih prijateljev se imam zahvaliti, da danes nisem mogoče eden od primerov, na katerih bi sedanji specializanti psihiatrije pridobivali svoje znanje, ko bi me opazovali na kakšnem zaprtem oddelku nekje. Norost imamo vsi v sebi, včasih se pojavi na površju in žal, le včasih, ima to lahko pogubne posledice. Iz neznanja in strahu govorimo grozne besede, vse želimo pozapreti, vse pobiti, privezati, izolirati ...Iz nas govori naš lastni strah. Vem, kaj govorim, ker me je pogosto strah, da se bom ponovno zlomil. Je vas kaj strah za vašo duševnost? Se bojite, da se boste v neki točki enostavno zlomili in ne boste več znali delovati? Mislim, da nas je vse po malem. Naša reakcija na zlom posameznika je zato pogosto napačna - namesto, da bi podprli sočloveka, ga zatiramo, blatimo, ožigosamo. Za kratek trenutek srečni, da pač tokrat nismo mi tisti. S takšno potezo izgubljamo del našega človečanstva kot se je izrazil naš pesnik. Ne bodimo takšni! To je prej trenutek za nežnost in tolažbo kot pa za bruhanje gneva.
Sedaj bom citiral del lepega pisma moje prijateljice iz tega lepega našega mesta, mislim, da ne bo zamerila: »... Konec koncev ubijajo tudi poklicni morilci (pa še kdo), pa jih nihče nima za duševno bolne. In ubijajo nas na različne načine, tudi s hrano in zastrupljanjem zraka, z vsiljevanjem stresa, laži, nasilja ... Poznam ljudi, ki imajo diagnozo duševne bolezni, pa so bolj topli, prisrčni, iskreni in zdrave pameti kot tisti, ki so kao normalni. Kdo nam sploh diktira, kaj je normalno? Tisti v kravatah, ki zasedajo imenitne stolčke? Pokojni Trstenjak je bil najmanj 70 let psiholog, pa je enkrat rekel, da v svoji karieri ni srečal človeka, ki bi bil popolnoma normalen ... » Hvala, ker si tako zapisala. Res je. Včasih je neka osebna okoliščina bolj vidna in opazna, drugič je prikrita. Kaj šteje? Skromen in neviden Človek velikega srca ali opazna brezsrčna mrcina? Mogoče ima prvi celo kakšno diagnozo in drugi ugleden naziv. Ne nasedajmo na te kulise, poglejmo v srce!
In zdaj odstavek za vas, potomce ribičev! Hude čase preživlja vaša skupnost, v zadnjih letih malo lepega in veliko gorja. Zelo lepo vas prosim, da zmorete pogledati v svoje srce in tudi srce vaših someščanov v stiski in prej ponudite roko in tolažbo, ne zmerljivk ah opravljanja. Ne potrebujete broditi po nizkih občutkih, ki jih spodbuja del našega novinarskega ceha, lahko se dvignete nad to in pokažete, da ste vsak od vas Človek. Kosovel bi bil ponosen na vas, o tem je pisal. Ko se ne moremo zadržati in se seveda pogovarjamo o tem, kaj se je zgodilo, naredimo razliko - namesto iskanja težko razumljivih vzrokov se raje zahvalimo za privilegij našega trenutnega telesnega in duševnega blagostanja ter iz tega stanja pomagajmo. V Ljubljani nekateri vemo, da je soba v Polju vedno na voljo za marsikoga, tudi zame. Za vas v Idriji. Upam, za vse nas, da nam je ne bo potrebno obiskati.
* izraza “duševna bolezen” ne maram in tudi praviloma ne bi smel biti več v uporabi, saj spodbuja žigosanje, stigmatizacijo. V naslovu bloga je izraz uporabljen zgolj kot opomnik na naše lastno predalčkanje ljudi. Vsem osebam s težavami v duševnem zdravju, kar smo praktično vsi, se opravičujem zaradi uporabe tega zavrženega izraza.
Matic Manc je psiholog, borec za pravice otrok in šibkih. Predavatelj, žvižgač in bloger. Vodi psihosocialno svetovalnico Akcija, širši javnosti je postal znan ob primeru Koroške deklice. Njegov blog lahko prebirate na naslovu maticmunc.net. Tako kot v vseh primerih njegova stališča niso brezpogojno tudi stališča uredništva.
CvHEaoKeihOB
Dostava in odstava
Neznanec je v času dostave voznika tovornega vozila iz kabine izvršil tatvino črnega nahrbtnika, v katerem je imel voznik dokumentacijo in denarnico z dokumenti in denarjem. Zatem je poskušal opraviti dvige denarja na bankomatu. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Odnesel je vse živo
Nekdo je skozi balkonska vrata vlomil v pritlično stanovanje v stanovanjskem bloku v Livadah in odnesel računalnik z monitorjem, tipkovnico, LCD TV sprejemnik, DVD predvajalnik in sesalec, v skupni vrednosti 1000 evrov. Policisti so opravili ogled in z zbiranjem obvestil nadaljujejo.
Brez orodja do orodja
Neznanec je na parkirišču nakupovalnega centra z razbijanjem stekla vlomil v kombi in izvršil tatvino različnega orodja (kotna brusilka, plinska jeklenka za varjenje, nastavki za ključe itd.). Lastnik je oškodovan za najmanj 200 evrov.
Zelo nedostojno se je vedel
Policisti so intervenirali na klice 36-letne stanovalke, da je do vrat njenega stanovanja prišel 38-letni znanec, ki je hotel na silo vstopiti. Pri tem je razbil steklo vhodnih vrat stanovanjskega bloka. Tudi ob prihodu policistov je nadaljeval s kršitvijo, zato so mu odredili pridržanje do streznitve in pri odvzemu prostosti in privedbi uporabili prisilna sredstva, saj se je aktivno uprl. Prav tako je kršitelj večkrat neposredno zagrozil policistu z osebnim maščevanjem za dogodek. Policisti so kršitelju izrekli globo 500 evrov in podali kazensko ovadbo zaradi groženj z maščevanjem uradni osebi.
\m\Lm\uM\
BJgpiBKoSmB
ODDAMO
-	V Izoli oddam garsonjero za daljše obdobje. Informacije na gsm: 041 670 085.
KUPIMO
-	V bloku ali hiši kupim svetlo in zračno stanovanje, najraje v Izoli, Kopru ali Strunjanu z okolico. Tel.: 031 218 485
PRODAMO
-	Vrstno hišo, vmesno, v Jagodju, prodamo. Tel 064 228 846
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Ok-tavio
NAJAMEMO
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli od junija do oktobra (z možnostjo podaljšanja). Nina. Tel: 041 909 615
-	V Izoli najamem apartma/garsonjero za 300 eur s stroški - za en mesec (ali krajše obdobje, če je tudi 10 e/dan). Čim bližje centra (lahko tudi Livade), s pralnim strojem. Mama 40+ let in predšolska hčerka, iz osrednje Slovenije. Tel: 051 871 114.
Sindikalni dopust
Policisti so bili obveščeni, da je bilo vlomljeno v več prikolic v avtokampu Izola in so storilci še na kraju. Na kraju so izsledili moške stare 16, 25, 28 in 22-!etno dekle, ki so se zadrževali v kamp prikolicah. Obveščeni so bili lastniki kamp prikolic, ki vrednejših stvari v njih niso imeli in se bodo odločili glede podaje prijave za kaznivo dejanje. Prav tako so policisti na kraju 25-letniku iz Kopra zasegli manjšo količino konoplje in stekleničko z neznano snovjo ter bodo po prejeti analizi podali hitri postopek zaradi kršitve Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.
Nenaklepni požar
53- letni domačin je v zaledju Izole kuril odpadlo vejevje. Po zaključku kurjenja se je ogenj ponovno vnel in se požar razšril na bližnjo barako in v bližino stanovanjskih hiš, nakar so požar pogasili gasilci. Policisti so opravili ogled kraja požara in zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Je bila bazilika?
Policisti so 17-letnemu fantu iz Izole ob srednji šoli zasegli manjšo pvc vrečko s posušenimi rastlinskimi delci - sum na konopljo. Po prejeti analizi bodo zoper mladoletnika podali obdolžilni predlog na sodišče za prekrške.
Tedenski dosežki: 1.04 mg/l, 0.72 mg/l, 0.48 mg/l, 0.30 mg/l.
ZAMENJAVA
-	Menjam stanovanje v Velenju v bloku, 2. nadstropje, 60m2, na novo opremljeno. 200m do pošte, špara, zdravstvenega doma in šole, vrtec pod balkonom, za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530
-	Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876
[IM}®
-	Inšrtuiram za osnovno in srednjo šolo ter pripravo za maturo. Tel. 041 863 360
-	Prodam hladilnik Gorenje za 50 eur. Tel.: 051 870 712
-	Prodam cisterno inox 100 1 s plavajočim pokrovom in pipo za olje ali vino za 40 eurov, cisterno inox 1301 za 60 eurov in električno žago Makita za 50 eurov. 041 721 220.
Prodam osebni avtomobil Renault R4 GTL (katra), rdeče barve, prva registracija 1991. Registriran do 17. maja 2017, tretja tablica, vlečna kljuka. Avto je v voznem stanju. Cena 300 eur. Tel: 041 607 821
6
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Drazba.net
Dražbe na enem mestu
H 01 5555 500 E| info@1lnvjy_.m2L
Vsak delovnik 8 -16h

Domov	Aktualne javne dražbe	Novice	O javnih dražbah	Cenik
Blagovna znamka: Argo
lil Všeč mi je
Registrska številka: 9370167; Datum registracije: 21.9l 1995 Veljavnost: 5.3.2023
Morebitne davke in stroške plača kupec. Kupec prav tako plača strošek sestave pogodbe v v)šipi 82,62 € neto.
Izklicna cena:
3.500 €
Datum dražbe:
23.5.2017
Čas dražbe:
11:00
Brezplacn
o novih ja
fiEslO®
r i
Pohod ob vodnih virih
Člani Turističnega društva Šparžin vabimo, da se nam v soboto, 20. maja 2017, pridružite na pohodu PO POTEH VODNIH VIROV IZOLSKEGA PODEŽELJA.
Zbiranje bo med 08.30 in 9. uro izpred zadružnega doma v Kortah. Pot poteka po dveh utrjenih gozdnih trasah (krajši, 10 km ali daljši, 17 km). Ob vodnih virih boste slišali zgodbe, izpovedi in doživeli običaje povezane z vodnimi viri. Po zeleni malici nas bo pot vodila tudi mimo lokalnih vinarjev (degustacija).
Zaključek pohoda bo ob fontani Frata v Kortah približno ob 12.30 z ljudsko pesmijo ter z domačim kosilom (bobiči in fritule) v prostorih Balinarskega društva.
Ne pozabite na pijačo, ustrezno obutev ter zaščito pred soncem in klopi.
Kotizacija znaša 12 Eur za odrasle in 5 Eur za otroke od 7. do 15. leta. Prijave sprejemamo do 17.5.2017, na tel. št: 041/345-984, Kozana.
Stiskama Ulandrač +366040/43-29-43
splet: stiskarna.mandrac.si fb: iuLuaj.facebook.com/mandrac.si mail: stiskarna.mandrac@gmail.com

mdjice
kape
šalice
itd
nalepke za avto
v nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke