243. številka Ljubljana, v soboto 23. oktobra. XIX. leto, 1886. liha j* vsak dan zveevr« iz>mši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prcjeman za ■ v st r i j s ko-o ger ske dežele za vse leto lf> %\d., za pol leta 8 tfld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez posiijnnia na dom za « se leto 13 gld., za četrt Ifta 8 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gid. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za ujvsec, po 30 kr. za četrt letu. — Zu tuje dežele toliko več, kakor poštnini znaša. Za oz nun i la plačuje se od četiristopiu- petit-\rste po 6 kr., če se oznanil'* jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole thmkiruti. - Kokopisi su ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa KirhiŠa hiši, ,Gledališka stolb-i". Up ravni nt v u naj st; blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. K volitvi na Notranjskem. —o.— Notranjski volitvi za deželni, oziroma državni zbor sta razpisani in bliža se Čas, da sodnji okraji: Postojinski, Bistriški, Senožeški, Vipavski ter Logaški, Ložki in Idrijski izbero si zastopnika, naslednika pokojnemu poslancu Obrezi. Možje volilci in narod volitvenega okraja zanimajo se že sedaj za vprašanje, kako se bode pri tej priliki uporab ljala prevažna politična pravica in zato nadejati se, da bode ta izvolitev sad vsestranskega premišljevanja, izraz samostojnega političnega prepričanja notranjskih občin. Vladne agitacije, kakeršna je bila pred dvema letoma, menda ta pot ne bode na volišči, ker ni povoda v deželi, da bi se vlada ogrevala za slovenskega kandidata tršega ali mečjega kova. In potem menimo, da se v Ljubljani ne bode tako žrebalo za Notranjsko, kakor se je za gorenjske občine izžrebal nemški knez Windischgratz! Svojemu dosedanjemu postopanju naj se odpove „centralni volitveni odbor", ker volilci so se že naveličali, pobirati tisto, kar jim ravno sapa prinese iz Ljubljane! Saj volitev ni loterija, pri katerej bi človek moral vzeti, kar žreb da, in volilci naj kolikor moči govore tudi pred volitvijo in ne samo na volišči pred komisijo! Volilci so si dosedaj večkrat delali silo, ko nazadnje s proglašenim kandidatom „odbora" neso druzega početi znali, kakor glasovati zanj, da se tako nekaj žrtvuje za narodno disciplino. Pričakujemo, da se ne bode več zahtevala taka disciplina, ki je nasprotna prepotrebnej nam političnej odgoji, da bode „odbor" organ volilcev, pa ne bodo volilci organ „odborov" ! Notranjci bodo ta pot prosti vladnega in »disciplinskega" pritiska, tako upamo. Sami pri sebi si bodo poiskali kandidata in če se jim bode kdo priporočal, ga bodo naj-preje spoznali, potem šele ga bodo priporočili „odboru", da ga razglasi. To bode kazalo, da so za ustavo in politični napredek vneti tisti, ki vodijo, in tisti, ki se v nekem oziru morajo voditi dati. A poglavitni, zaželjeni nasledek samosvojega gibanja in premišljevanja volilcev bode ta, da bodo imeli tacega poslanca, kakeršnega so vredni, ker so si ga bili sami izbrali! Za sedaj, ko osobe kandidatov oficijalno še neso znane, je laglje govoriti o stvari in meuda stvari samej ne bode na kvaro, če tudi v časniku izpregovorimo objektivno besedo! Osobito važna se nam vidi volitev drža/-nega poslanca. Moža je treba dobiti, ki ne bode zastopal zgolj notranjskih koristi), nego ki bode skušal storiti kaj za narodno-političen program, ki je vsem Slo ven ce m jeden in isti. Nemcem se sunio sanja, da se jim ne godi tako, kakor je bilo včasih, a že pošiljajo v državni zbor skoro same take može, ki s svojim mandatom zaščitujejo vse-koliko nemštvo, naj je geografično še tako razkosano! Mi Slovenci smo zlasti pri mejah glede svojih narodnih pravic največji siromaki, število naših zastopnikov v državnem zboru je absolutno in relativno jako majhno, pa zato nam je neprimerno nujniše, nego- li Nemcem, da se vse moči našega zastopstva obračajo za ves narod, kjer koli ga je kaj, pa zato je gotova dolžnost vsacega volitvenega okraja slovenskega, da voli samo take poslance, katerih slovensko prepričanje ni okrajno ali deželno, nego je obče, obsezajoče vso slovensko domovino! Vsak naših volitvenih 'okrajev naj pomisli, da se njemu narodno-politična pravica ne bode zviševala, če se ne bode zvrševala vsemu narodu, če tedaj naš narod ne bode imel samo tacih zastopnikov, ki bi mu to priboriti hoteli in mogli! To zdravo politično moralo si lahko vsaki dan posnamemo iz naše sedanje državnozborske delegacije, ker ona res slovenstvo tako dobro zastopa, kolikor to le more nemško-slovenska zmes, ki je s pomočjo naših voditeljev navstala, ko so nekateri okraji volili kan-data brez ozira na to, da je vse drugo prej, kakor pa mož s slovenskim prepričanjem. Če bi sedaj kaj priporočali notranjskim možem volilcem, bilo bi najprvo odločno to, da zastopati naj se dajo po moži, Čegar vseslovensko prepričanje in teženje je znano, ker zavest naj imajo, da jim bode najprvo tisti priboril naroino in politično jed-nakopravnost, kdor jo bode priboriti skušal za vse Slovence! Uzornega, na vse strani popolnega poslanca je težko dobiti, a pričakovati je, da bode novi državni poslanec Notranjcev imel vsaj tri, menimo, poglavitna svojstva, da namreč bode zmožen, strasten in značaj en! Možje volilci naj gledajo, če se v kandidatu strinjajo taka svojstva ! Ob volitvah prileze marsikdo iz svoje luknje, v katerej je poprej čepel, občudovan od svojih kolegov ali prijateljev, ki ga sedaj za kandidata pri- poročajo. Izkušnja pa uči, da tak kandidat zato poprej ni nobene prilike za javnost porabil, ker zato sploh sposoben ni! Drugi zmožniši poslanci imajo s takim kolego velike križe, zgolj napotje. Zato je zlasti pri volitvi v državni zbor pustiti, naj taka luč le še nadalje „pod mernikom sveti" in volilci naj si izbero le tacega, kateri je tako ali tako pokazal, da je kos državnozborskim poslom. Če bode notranjski poslanec zmožen in darovit mož bode ko rist to za volilce same, potem pa sploh za stvar, zastopano od naše delegacije, katera se žalibog ne odlikuje baš po veleumji in strokovnjaštvu! Z zmožnostjo in darovitostjo mora v poslanci biti združena — strast. Le poslanca ne, ki v dr-žavnej zbornici sedi, kakor luža sredi vasi! Prav veliko slovenskih neuspehov krivo je to, da je od 1878. leta naprej v slovenskih državnih poslancih tako malo strasti. Ne mislimo tu strasti v obliki kake posebne „seharfere Tonart", nego strast mora imeti poslanec za stvar svojega mandata, — delaven mora biti! Zmožne in delavne zastopnike ceni tudi vlada, spoštuje jih ves zbor in s tem se v ceni dviguje tudi narod, ki ima take poslance. Neprestano zanimanje za program svojega mandata, dosledno delovanje, ki časih mora biti tudi „ner-ganje", stori, da se tudi vlada bolj zanima in se konečno uda tudi maloštevilnišim glasovom, ki pa so resni in krepki bili. Mirno morje pa še nikoli ni preobrnilo ali motilo ladije! Kolikor več je tedaj v kandidatu strasti, zanimanja za naš program, tem rajši naj ga odobrijo Notranjci! Tretjič pa morajo vsa ta potrebna svojstva narodnega zastopnika imeti trdno podlago in to je tedaj, če je poslanec mož značaj en. To je svojstvo, ki se v človeku težko spozna in za katero je težko prevzeti poroštvo! Neko tolažilo je pač, če se vzame poslanec iz kroga, ki skušnjavam ni tako podvržen, ki ni zavisen od vlade! Ali vsak ni zna-čajen, kdor je od vlade nezavisen, ker tudi zanj se dobijo stvari, ki ga izvabijo na stransko izdajsko pot volilcem in narodu v kvaro. Na drugej strani pa je mej zavisnostjo in zavisnostjo velik razloček. Uradniki so zavisni, a ne vsi v jednakej meri, nekateri celo malo, tako da je za le-te v sicer istih okolnostih bojazen za njihov značaj manj opravičena. Najmenj verjetna je samostojnost, če je narodni zastopnik politični uradnik ! Takšen uradnik je po svo- LISTEK. Lov na gorah. (Češki Bpisal R. E. Jamota, poslovenil J. S a 111 e r.) (Dalje.) „Ima jo!" omenil je nekdo mej občnim smehom; „poglejte, kam ste jo zadel !a Ubogi pisar je gledal žalostno za lisico, zdaj polagoma proti lesu tekajočo, potem se je ozrl na nas, ki smo malone popokali od smeha. „Kaj pa imate?" dejal je čmerno. „Ako bi ne bili napravili neumne šale, utegnili bi lisico imeti; a zdaj nam je prav pred nosom utekla." Kaj pomaga. Če si ni hotel nakopati še večjega posmeha, moral se je delati, ko bi se ne bilo nič sitnega pripetilo. „Pustite vender že jedenkrat te šale; pazite malo; ne vidite, da stoji pes pred jarebicami?" Bila je to beseda starega lovca. Imel je prav. V krompirji stal je pes nepremično, naklonjen malo naprej in mahal je z repom. Vsi smo hitro nabijali izstreljene cevi, ali bilo je že prepozno. Še preden smo bili gotovi, dvignile so se jarebice, zakokodakale molklo in frr! so letele kvišku proti gori pred nami polagoma višje poganjajoč se. Nekateri so ustrelili sicer za njimi, toda prepozno, bilo je predaleč. Gledali smo, kam se usedejo. Letele so vzpo-repno 8 tlemi kvišku po gori, usedle so se potlej na strnišče precej visoko nad nami. Zdaj nesmo več marali za vročino. Vsi smo bežali v ono mer, kjer so se jarebice usedle. In hitro smo bili na onem mestu, kamor so po mnenji našem utegnile pasti. Hodili, tavali smo okrog, a kjer ni nič, tam ni nič. Strnišče je bilo prazno. Morda so utekle na sosednje polje. Pes je izgubil sled in je tekal že delj čam tako okrog. Konečno se je vender nekoliko korakov pred njim vzdignila jedna in odletela. Za njo je šla druga, a zopet sama. Potem nekoliko in drugič nekoliko, s kratka: vzletele so tako raztrošene, da niti poštenega strela ni bilo možno dati po njih. Komaj jedna iž njih je padla na zemljo. Ostale so letele višje. Toda zdaj so se odločile. Letele so visoko proti gori, potem jo zavile po rebru in se usedle v desno v mladem lesu brezovem. I ludovali smo se; ker so nas pa že bile jedenkrat prekanile, nesmo hoteli več ostati. Naglo smo hiteli višje za njimi. Prešli smo vse polje in jo ubrali potlej po trdih, pustih tleh. Ne daleč pred nami bil je les, na čegar kraji so se usedle nekje jarebice. Komaj pa smo napravili po pustinji onej nekoliko korakov, čutili smo, da so nam začele posamezne dežne kaplje biti v obraz. Nenadoma valil se je opozivno proti nam temnosivi oblak. „Zaradi nekoliko kapljic dežnih ne ostanem", dejal je stari lovec, videč, da se hočemo ogledati po zavetji. „Le dalje!" Takoj smo bili poslušni; toda bilo je to čudno korakauje. Dež je postajal vedno gostejši, in iz daljine se je tudi čulo globoko bobnenje groma. Obstali smo, da bi preudarili stvar: misel na daljše zasledovanje jarebic se nam ni zdela prijetna Nebo ,e bilo že nad polovico prevlečeno z oblaki. (Kome prih.) jej služhenej dolžnosti zave/an. da mora zviševati povelja vlade, on je prod HM pOpolpsSB podložen ministerskemu predsednika — in zato mu ob jed-nem ne kaže. da bi isto vlado, isto ministerstvo kot poslanec kritikoval in |)i igledoval. Tak politik ima dve duši in navadno (e duša /a državno vlado močnejša, nego-U duša /a \ Olikre, kojih Koristi se če-stokrat ne skladajo z vladno politiko. Nodoverje v poslance iz takih krogov je tako toliko, da se je že večkrat zahtevalo od vlade, seveda zastonj, naj se izda postava o „inkompatihditeti", o nesoumost-nosti mandata s političuo-ui adnimi službami. Res ima vsakdo pravico zahtevati za-se ime poštenjaka in značajniku, a volilci vsekdar prav store, če se tem bolj ogibljejo kandidata, čim večja je njegova zavisnost od vlade. Toliko torej s popolnem objektivnega stališča k notranjskej volitvi za državni zbor. Menimo, da se bode dobil mož, ki bode v sebi združeval vsaj naj potrebniše, ker smo omejili, da botle vreden notranjski in slovenski zastopnik! Ali možje volilci naj bi že sedaj skrbeli, da ne kupijo „mačka v žaklji"! Kandidata ali kandidate naj vzamejo v svojo sredo, da jim razloži svoj program. Program kandidata mora biti isti, kakor je program volilcev, pa zato mora biti še pred vo -litvijo določeno, na katerej podlagi stoji poslanec in kakšna je vsebina njegovega mandata. To je tudi najbolji pripomoček, da se pozneje presodi značajnost poslanca I Nekateri izmej miših državnih po slancev so lahko značajni, naj rečejo „bov ali mev" in očitati se jim ne more ničesar, ker svojega pro grama neso pred volilci zanaprej določili, Ze proti takej neustavrej razvadi morajo se upreti notranjski možje volilci in začujejo naj svojega bodočega poslanca, da ga presodijo in Se le potem poverijo s svojim častnim zaupanjem. To bude dobro tudi za pozneje, ker poslanec bo od sedaj imel zavest, da so volilci njegovi politično zreli možje in da mu kaže, stopiti po državnem zborovanji pred volilce in dati jim račun o svojem delovanji. In ker je tedaj največjo važnost polagati v to, da volitveni okraj sam spozna in imenuje svojega kandidata, je tudi želeti, da se na to ozirajo narodni veljaki, ki bodo jutri v Ljubljani posvetovali se o bodočem zastopniku Notranjske v deželnem in državnem zboru. In če ti možje, gotovo dobrohotni, imajo pripravnega kandidata, naj mu naročijo, da si takoj tu ii od naroda notranjskega pridobi častno kandidaturo! Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 22. oktobra. [Izv. dbp.] Proračun za 1. 1887 še ni odobren po zbor niči. Zato zahteva vlada, naj se njej dovoli davke pobirati po do sedaj veljavnih zakonih prvo četrt letjo novega leta. Predložen je tudi vladni črtež zakona, po katerem se ima začasno urediti plačo pra voslavnej duhovščini v Dalmaciji. Župniki v Zadru dobijo kongruo 800 gld., v drugih mestih in trgih z manje kakor 2000 prebivalci bOO gld., drugod 500 gld., kaplani po 300 in 300 gld. Minister Dunajevski predloži zbornici proračun za bodoče leto 1887 ter utemeljuje svoje podatke. Primanjkljeja bode lo milijonov, torej mnogo več, nego lani. Zatem odgovarja minister Gautsch na interpelacijo češko, zakaj je odpretje 5 razreda na gimnaziji v Kromeriži prepovedal Odgovor je bil tak, da so mu levičarji z brav oklici pritrjevali. Rekel je mej drugim, tla ni gledati na število preživalstva, kedar velja kako šolo ustanoviti ali razširiti, sploh pa je srednjih šol na Moravskom preveo, Ko bi minister bil rekel, da je nemških preveč, tedaj bi bil pravo zadel Da pri čeških krčiti začne, značljivo je za tega moža. Čehi so razjarjeni, n Gautsch je komaj svojo razburjenost prikrival in bled kakor stena zbornico zapustil. Baron Goedel stavi interpelacijo, katero so podpisali številni po slanci slovenski in nemški, do finančnega ministra, je li mu znano, da davkarski uradi le tistim vino. gradarjem odpišejo davek vsled nesreče po letošnjej slani, ki le od vinograda živijo, in kaj misli ukre-noti, da se te krivice odpravijo, Heilsbeg se jezi, zakaj ministri na njegove interpelacie ne odgovar« jajo, menda se jim nepotrebne zdijo. Zakon, ki dovoljuje Dunajskim predmestjem 2 poslanca v skupini mest, se vsprejme. Južnotirolski poslanec Ciani utemeljuje svoj predlo- nuj bi veliki posestniki na jugu volili v Tridentu; levičar Wildauer mu se protivi, podpira ga Heilsberg, FiirtmUller. Naposled se Cianijev predlog vsprejme in odseku za prelna-čenje volilnega reda izroči. Levičarji so propadli. Poslance levičar Besen zagovarja svoj predlog, naj država več učiiišč ustanovi za gluhoneme, katerih je 24.912; mej njimi 8,621 za pouk sposobnih, a vendar pouk dobiva samo 1 200. Njegov predlog se Vsprejme; Bargstaller utemeljujte svoj in drugov predlog, da se v Trstu osnuje državna obrtne lola. Minister Gautsch se oglasi in izreče, da bode že za drug" 1» rni proračun opredeljena svota potrebna za ustanovljenje obrtne šole v Trstu. Prihodnja seja v ponedeljek. Politični razgled. Notranje dežele. V I, j ubij a n i 23. oktobra Dunajsk list, ki velja za ofiHjoznega, je te dni sprožil idejo nciiišIto-uvNtrijmI&c skupne vojske. To stvar je ponatisnil poluradni .Prager Tagblatt". Češki listi hudo pobijajo to idejo in pravijo, da se nikakor ne sme uresničiti. Mi mislimo, da se to tudi uresničilo ne bode. V to bi ne mogel privoliti noben pravi avstrijski rodoljub, najmanj pa Slovani in menda bi tudi velesile ugovarjale. Pristojbinski deželni dohodki v Itossii in Hercegovini bodo letos za nad 100.000 gld. manjši, nego so bili vlatii. Vslifl temu pa vender tudi letos deželi ne bodeta pasivni. Oblastva pripravljajo nove davčne reforme. V kratkem bode zam uil zemljiški davek desetino in živinski davek. Vitanje il rxji to. Včeraj je bolgarska vlada odgovorila na drago rusko noto, ki se tiče izgredov pri volitvah. V odgovoru se ponavljaje trdi, da so izgrede na-pravljale le one osobe, ki so bile bežale v ruski konzulat. —List vladne stranke „Nezavisna Bolgarija" priporoča, da bi Bolgari zopet kneza Aleksandra volili. Ako pa bi velevlasti te volitve ne potrdile, potem pa Bolgarom druzega ne kaže, kakor proglasiti republiko ali pa osobno unijo s kako drugo balkansko državo. — Položaj sedanjega regentstva zlasti Stambulova je jako slab, dr liga dva regenta se pa itak dosti ne brigata za vladanje. Govori se že, da Stambulov boleha na plučib in da so mu zdravniki svetovali, da naj gre v južneje kraje zdravit se. To pač kaže, da Stambulov sam ve, da se ne bode mogel več dolgo vzdržati. V kratkem bode najbrž ostavil Solijo s pretvezo, da se gre zdravit, v resnici pa, da bode mogel odložiti regentstvo. Potem bodo pa prišli v Bolgariji na krmilo ziner hejSi, Busiji prijazni elementi, ki bodo storili, kar bode Ilusija želela. Pri vsem miroljubji, ki vlada v i*iittkili vladnih krogih, vendar ni prav neverjetno, da bi nazadnje Ilusija ne posegla v bolgarske zadeve. Po poročilih Kaulbarsovih vlada v Bolgariji tako brez-vladje, da Rusija tega ne bode mogla mirno gledati. Posebno v tem slučaji, ko bi bil zopet voljen knez Aleksander, bodo Rusi zaseli Bolgarijo. Mogoče je pa, da se že jutri kaj odločnega zgodi, ko bode blagoslovljenje spomenika ruskih zmag 1877. leta. Car bode morda pri tej priliki izrekel odločno besedo. Dve diviziji sta že nekda mobilizovani, da lahko vsak trenutek odrineta v Sevastopolj, Odeso ali Nikolajev, od koder bi jih na 20 prevožnjih ladij:: h prepeljali v Bolgarijo, topnjače jih bodo spremljale. Izdal se je že ukaz, da se pri mornarici vojaki ne bodo odpustili na dopust. Vojaškim okrajem Varšavskemu, Kijevskenm in Odeskemu zauka-zalo se je, da morajo biti pripravljeni za mobilizacijo. Ruski listi so jako nejevoljni z generalom Ivaulbarsom. „Novoje Vremja" pravi, da je bilo statistično potovanje Kaulbarsovo blamaža, jedino uspešno sredstvo bila bi okupacija. Mrl»N*ta vlada strogo pazi, da se nič ne zve, kaj se godi v skupščini. Časniki ne sinejo objavljati niti ugodnih niti neugodnih poročil. Kakor se sodi, je stališče Garašaninovo že jako omajano. Tudi naprednjak! neniajo več veselja podpirati sedanje vlade. Po nekem poročilu iz Carigrada neso poročila angleških listov, da se je sklenila rusko-fiir&Ica zveza, povsem resnična. V i t ali juiiNl&eui miuistcrstvu pokazala so se nasprotja zaradi vojnega budgeta. Italija misli povekSatl svojo vojno, ter jo bolje oborožiti. To bode pa stalo mnogo denarja. Finančni minister se pa temu ustavlja in misli, če so že res kaki veliki izredni stroški za vojno potrebni, naj bi se pa razdelili na več let, namesto, da se nerazmerno obteži letošnji budget. Ministerski predsednik je pa drugih inislij. Odnošaji inej Anglijo in JFraneijo nikakor neso posebno prijateljski. Ti dve državi se nikakor ne moreta sporazumeti zaradi Egipta. Francija želi. da bi angleške čete v kratkem ostavile Egipet, Angleži pa o tem ne marajo nič slišati. Francoski veleposlanik v Londonu, \Vadington, ki je bil prišel v Pariz, odpotoval je z novimi instruk-cijami v London. Francoska vlada nekda zahteva, da bi Anglija povedala, kedaj bode izpraznila Egipet. Dopisi. HGorice 20. oktobra. (Duhovske zadeve. — Volitev v državni zbor. — Po- tres. - Po vodenj. — G1 u h <> ne m n i c a.) Čudni so poti božje previdnosti! Noben človek ne bi bil mislil pred tremi leti, da bode nekdanji prof. dr. 1'iapp sedaj že škof Poreški, on sam menda ni o tem niti sanjal : a usoda in volja mogočnih gospodov prinesla ga je v deželni šolski svet, kjer je prilično glasoval za to, da se obdrži nemščina na naših sitMlnji'.i Šolah. Radi tega je postal takoj toli moder in imeniten, da je kmalu potem dob l škofovsko palico. Človeku še manj razumljiva je božja previdnost pri osodi bivšega tajnika in sedanjega prosta Goriškega, monsignora Jordan-a. Mesto proš-tovo bilo je po odhodu milosti, knezoškofa Valussija razpisano, pravico odajati je ima baron Codelli, ki živi sedaj v Ljubljani. Za to mesto prosili so značajni, miroljubni, učeni gospodje in kanoniki, ki so pa imeli nesrečo, da so prestari ali pa — kar je najhuje! — da so rojeni Slovenci; to in pa božja previdnost, laška prefriganost in mevžasta odločnost dali so gospodu Jordanu proštovo mesto. Kako mora to uplivati na vse, posebno pa na duhovenske kroge, sodi lahko vsakdo sam, ako pomisli, da zadnji pisar v škofovi uradniji postal je čez noč vsem čč. kanonikom itd. predstojnik in sicer le radi tega, ker nema, prav za prav, ker ni kazal do sedaj nobene narodne barve ter je rojen v Gorici. Temu ima zahvaljevati se, da je imenovan v deželni šolski svet, in tudi, da se kandiduje za državni zbor na mesto bivšega prosta Valussi ja. Da, čujejo se celo glasovi, da postane škof v Poreči namesto dr. Flappa, ki bi prišel v Celovec na mesto umrlega škofa P. Funder-ja. Razvidno je tedaj, da so res čudni poti božje previdnosti, a razvidno tudi, da so čudni le za Lahe, a za Slovence pa ne. Za Slovence so čudni le poti ministerske previdnosti, ki je ukrenila, da morajo vsi vikarji na Goriškem živeti s 300 gld., boječ se, da bi so s 350 gld. preobjeli. Vendar mi-nisterska previdnost ne siga tako daleč, da bi jim odvzela tudi delo, katero morajo kot samostalni du~ hovni in dušni pastirji opravljati. Sicer pa zaradi tega ne bodo obupali, saj jim ostane že vedno to\ iažbu, da lehko prosijo za mesta kaplanska, ki so tudi s tristo gld. dotirana, a ne dajejo toliko dela in nobene odgovornosti. — Nur heiter in ern-ster Z it! V kratkem bode na Goriškem volitev državnega poslanca za občine furlanske, s katerimi volijo tudi nekatere slovenske. Kakor že omenjeno, božja previdnost hoče, da dobi tudi to mesto monsignor Jordan, a židovsko-laška previdnost bi raje videla na tem mestu dra. Morani-ja, kateremu je politično društvo „Unione" ponudilo kandidaturo za ono mesto. Toda dr. Morani je prebrisan človek in si misli, čemu mi ponujate kandidaturo, ponudite mi rajše mesto državnega poslanca samo V Zaradi tega pisal je društvu, kateremu je sicer tudi sam ud, naj zob-ljejo gospodje sami kislo grozdje, katero njemu ponujajo. Sicer pa se je oglasila za to mesto cela dvanajstorica, toda vsi brez „božjeM previdnosti. Danes zjutraj imeli smo tukaj potres, ki je trajal le jeden trenotek. Ob 1. uri in 40 min. čul se je precej močan udarec naupično navzgor, ki je prouzročil, da so se poslopja stresla. Vreme imamo deževno, jug pritiska s tako silo, da visi že v ozračji nekaj, kar spomina na potrese. Sicer pa je prouzročilo deževno vreme zadnjih dnij velike povodnji in te mnogo škode. Pri Koprivi odnesla je voda celo železnišk most, tako da je promet mej Avstrijo in Italijo pretrgan, vlaki prihajajo iz Italije več ur prekasno, ker se mora čez most pri Koprivi prenašati. Vsak dan prihajajo z dežele vesti o škodah, katere je povodenj prouzročila. Na gluhonemnici v Gorici prišlo je vodstvo v druge roke. Prejšnji vodja monsignore Pavletič, je dolgo bolehal in meseca julija umrl. Deželni odbor je mesto razpisal in je podelil g. vikarju Bajcu, ki je znan kot uzuren duhovnik in izvrsten ekonom. S tem je ustregel deželni odbor skoro vsem strankam, le židovski „Corriere" ni prav zadovoljen, ker je Bajec rojen v Šempasu ali — kakor imenovani list piše — v Belpasu. Čudni so pač ti „Corrier-jevci", ker se ne da dokazati, da so naše pokrajine italijanske, hočejo jih po sili narediti nemške. Zato je prevel Šempas, katero ime je nastalo brez dvombe iz „Sanctus Bassus", v nemščino „Schbn-pass" in iz tega izkoval je modrijan „Belpasso". V kiatkem bomo čitali morda tudi „Bel Pietro" iz „Schbnpeter', „Bel Vito" iz „Schonbid", „Bel Po-lajo" iz „Schbnpolaj" itd. Za dovtipe je pri nas, kakor razvidite, gradiva dovolj in ti nam pomagajo čez vso politično mizerijo. Priloga ^Slovenskemu Narodu" &t. 243. 23. oktobra 1886. Iz Celovca 22. oktobra. ]Izv. dop.] Da se pri uredništvu tukajšnjih „Freie Stimmen" nahajajo pravi „clown itt, to je istinita stvar, a kdor je čital telegram v „Graški Tagespošti", kateremu ste Vi v svojem listu že preteklo s oboto posvetili prav umestno nekoliko vrstic in kateri izšel je iz tega gnezda, in dalje, kdor je Čital v „Freie Stimmen" od 16. t. m. pogreto notico vz „Tagespošte" pod naslovom „Religiose Bevvegung", ta bode naravnost rekel, da so ti ljudje že dozoreli za blaznico, kajti večjih norostij se ne da lehko več uganjati. Ta list piše : „In der „Tagespost" rindet sich eine Meldung aus Klagenfurt, in vvelcher es heisst, dass man auf deutsch- fortschrittlicher Seite sich be-reits mit einem eventuellen Uebertritt zum Altkatholicismus vertraut macht, falls zum Fiirstbischof von Gurk ein den Deutschen feindlich gesinnter Priester ernannt wtlrde.tt — Wir erhal-ten (?) ein Schreiben vom Lande (?), vvelches be tont, dass die Ernennung eines solcben Priesters nicht nur eine Storung des nationalen Friedens, sondern auch eine Bevvegung auf religiosen Gebiete zur Folge haben vvlirde. Wenn unserer Landbevbl-kerung die deutsch e P redi g t und der deutsche Gesang genommen vvlirde, so mochte dieselbe gleich den Deutschbbhmen u. A. keinen Augen-blick zaudern, der katholischen Kirche den Rticken*) zu kehren, sich aber wahr-scheinlich eher dem Lutherthum, als der altkatholischen Lehre z u w e n d e n". Ali ni to največja bedarija, ki se more v 19. stoletji v političen list brez vsake veljave napisati? Na to šušmarenje pač ni mogoče druzega odgovoriti, nego „Bog jim daj pameti". — Ljudem te baze smemo brez ovir svetovati, naj hitro pobero svoja šila in kopita, in naj brez premisleka prestopijo k protestantizmu, kajti, taki katoličani, ki se dosledno šalijo iz vsega, kar je božjega in cerkvenega, sploh neso vredni, da bi se kdo zanje brigal. Ako to store\ nam ne bodo čisto nič škodovali in želimo jim v to prav sročen pot, da, prav iz srca jim želimo, da postanejo prav debeli protestanti in da bi se nikdar več ne povrnili nazaj v naročje katoliške vere. — V protestantski veri baje se jim bode vsaj toliko dobro godilo, da bodo zadovoljno živeli in potem tudi nas katoličane pri miru pustili, kajti pri nas so že zdavnej izigrali in posmo-dili svoj smodnik. Brez njih bodemo mi gotovo bolje napredovali. Ravno v istej številki pod stalno rubriko: „Clericale Umtriebe" pa prav na dolgo prežvekn-vajo „Freie Stimmen" zopet svojo staro pesen v zadevi škofa Nemca. — Matadorji tega ubozega lista bo sedaj svoje zmage baje že bolj gotovi in ponosno ter ošabno pišejo, da ne trebajo nikake vladne pomoti in milosti. — Še pred par dnevi so se po kolenih plazili pred deželnim predsednikom s svojimi prošnjami in „odprtimi pismi", sedaj pa o vsem tem nič več čuti nečejo, ker so se tega svojega klečeplazenja jeli najbrže sami sramovati. — „Mi ne prosimo nikogar, naj se nam da za škofa Nemec, marveč mi naravnost zahtevamo, da se nam tak dati mora". — To je sedaj parola Celovških Nemcev, kateri si predstavljajo, da imajo privilegij, nositi v Avstriji največji zvonec. — Teh takozvanih „ Deutsch. nacijonalce v u re vol verska pisanja pojavlja se tudi mej drugim najbolje v naslednjih besedah: „Baron Schmidt vveiss sehr gut, dass von der Person des neuen Bischofes auch der Friede in Karnten abhangt; er ist aber auch selbst so fried-liebend, dass er den Kampf nicht unnothiger \Veise heraufbeschvvoren wird, weil ihin seine Stellung beim Hervortreten der nationalen Gegensatze ge-vviss nicht verstisst vverden d tir f te." Stališča deželnemu predsedniku na Koroškem „Freie Stimmen" omajale ne bodo, ker ima njihov glas le malo ali celo nikake veljave. — Smelo pa trdimo, da ta list in njega revolverski sodelavci nikdar zadovoljni ne bodo in ako jim da vlada vse, da, še več, kakor si sami žele. — Naš deželni predsednik je sam trd Nemec, a to vse jim še ne ugaja, oni bi najraje videli na krmilu koroške vlade moža take vrste, kateri bi se dal od njih za vsako stvar zlorabiti in vleči po vrvici ter da bi samo kimaje pritrjeval k vsemu, kar bi mu oni predpisovali. „Ein Appell an die Furcht findet in deutscher Brust niemals ein Echo!" — S tem stavkom sklepajo svoje smešno razpravljanje, iz katerega pa se jasno bere na globoko in Široko njih bojazen, da bi ne postal škof krški Jcner oft genug bezeichnete •) To bo je že zdavnej st orilo. Pig. Mann", kakor ga sami imenujejo, kajti z imenom imenovati si ga ne upajo več, ker so skušali pred časom svoje storiti. — Napadali so ga pač dovolj, a do kože mu priti, kar so nameravali s svojimi umazanimi pisarijam', se jim pa vender ni posrečilo, ker je ta mož pač v srca vseh poštenih Nemcev in Slovencev znal zasaditi svoje korenine s svojo znano dobrosrčnostjo in milim svojim vedenjem ter ljubeznijo do vsakega poštenega podjetja. V zadevi novega škofa pa se tudi naši takozvani konservativni Nemci na Koroškem prav Čudno obnašajo — Mi vemo, da oni neso z liberalci istih mislij, a čudno se nam pa vender dozdeva, kaj da mora biti uzrok, da k vsemu sedanjemu ropotanju liberalnih Nemcev h kratu le samo molče. — Sedaj bila bi vsaj v prvi vrsti njih dolžnost, delati z vsemi silami na to, da se nam da moder in pravičen škof, sklenili pa so baje, kakor v svojem listu „Kilrntner Volksblatt" od 14. t. m. v uvodnem člauku pod napisom „\Ver wird Bischof" jasno in sveto zatrjujejo, da hočejo v tej zadevi molčati in vso to stvar v rešenje prepustiti vladi sami, naj ona stori, kakor jej drago. — Čudno! Dozdevalo se nam je tedaj že, da se liberalci v njihovem delovanji tudi od te strani ne bodo motili, vender razvidimo v naše zadovoljstvo iz zadnje številke konservativnega nemškega lista, da je tudi ta, če tudi le še bolj pozno, vender spoznal za potrebno, naše liberalne kričače dostojno pokarati. „Karntner Volksblatt" piše v svoji številki od 21. t. m. naslednje: (Zndringlichkeiten.) Gevvisse L^ute, die sich sonst, ausser zum Zvvecke der Hetze, der Ver-diichtigung und Verlaumdung des Klerus, der Ver-spottung und Bekampfung des Glaubens, nie um Religion und Kirche ktimmern, machen jetzt hier-zulande vdeder einen abscheulichen Larm aus Au-lass der bevorstehenden Bischofsernennung fiir die vervvaiste Diozeae. Unseren neulichen Ausfilhrungen tiber die Frage »wer vvird Bischof?" getreu, lassen wir uns auf die VViderlegung dieses unsin-nigen Larmens nicht ein; aber umso entschiedener protestiren wir, erstens mit Bezug auf die Ver-gangenheit gegen die Unterstellung, als ob dar hoch-selige Fiirstbischof Anlass gehabt hatte, „mit eiserner Haud" und wie dergleichen Redensarten heissen, „slovenische Hetzer niederzuhalten"; dazu war gar kein Anlass. Dr. Petrus Funder vvurde schon vor seiner Ernennung gerade auch von slovenischer Seite als ktinftiger Bischof freudig begrtisst und eben jetzt finden wir in slovenischen Bliittern nur piettitvolle und anerkennende Nachrufe, welche die Gerechtig-keitsliebe des verstorbenen Oberhirten ausdrticklich hervorheben. Was zvveitens die Zukunft betrifft, so ist keine Gefahr, dass irgend ein „nationaler Hetzer" Fiirstbischof von Gurk wird, und die beztigliche Furcht ist eine erheuchelte eben zum Zvveck nationaler Hetze. Wenn die falschlich liberal genannte Presse Kiirntens und die beztlglichen Korrespon-denten in ausvvartigen H-tzblattern sich jetzt an dieselben Organe der Regierung, vvelche sie sonst nicht nur mit faktioser Opposition, sondern auch mit personlicher Beleidigung behelligten, mit plum-pen Schmeicheleien und aufdringlichen Rathschliigen heramvagen, so hoffen wir, dass dieses doppelt un-vvtlrdige Treiben betreffenden Orts die entsprechende Werthschatzung finden vvird. -- Unsererseits sei das dem Reklamen- und Sensationsbediirfnis dienende alberne und bosvvillige Gerede hiemit in Pausch und Bogen gebilhrend abgefertigt. To je hud tobak, a kar se v teh vrsticah navaja, je gola istina. — Sploh pa bode škofova za« deva na Koroškem dala še mnogo debat po kavarnah in gostilnah in gotovo tudi še več neslanih pi-sarij po nemških časnikih, — dokler ne bode rešena na pravem mestu. — Da se bode na nas Slovence, kakor po navadi, le malo ali nič oziralo, tega smemo biti preverjeni. Domače stvari. — (Za otroški vrt in dekliško šolo v Gorici) nabral je dr. vitez Tonkli znatno vsoto 500 gld. — (Drobne vesti.) Zgradbo topničarske vojašnice v Gorici prevzel je gosp Fran Hm e lak, veleposestnik in trgovec v Lokavci za 187.000 gld. — Župnikom v prvostolni cerkvi v Gorici izvoljen je kanonik g. Štefan Kafol. — Za novo mestno posojilo v znesku 300.000 gl. vsprejel je mestni zastop Goriški ponudbo A. V. Jone. Posojilo okrestovalo se bode po 4°/0f izdavalo pa po kursu 87.45. — Most pri Koprivi je že popravljen in promet ljudij in blaga vrši se, kakor poprej. — Za vseučilišče v Zagrebu imenovan je dr. Tomislav Maretič izrednim profesorjem slovanske filologije. — (Kupčija z jabolki) bila je doslej jako živahna in jabolka plačevala so se po 3 gld. 80 kr. in celo po 4 gld. Vsega vkupe se je baje okolu 1000 vagonov jabolk izvozilo. Vest o kupčiji z jabolki prodrla je tudi v Kočevje in zadnje dni pritisnili so tudi Kočevci s svojim blagom. A glej čuda! Virtemberžci ne kažejo niti trohice ljubezni nasproti svojim nemškim kočevskim bratom, katerih prapradedom je zibelka tekla baš „im gemuthlichen Sehvvabenlande". Ponujajo jim po 2 gld. in še to le neradi. Več voz stalo je še danes popoludne na Dunajski cesti neprodanih. Bi li ne kazalo, da bi „nemški konzulat" v Ljubljani posredoval Kočevcem na korist? Gg. Dežman, Miiller in dr. Sehrev, ki ae sicer jako toplo zanimajo za Kočevce, bi lahko pri tej priliki pokarali dejansko svojo ljubezen. — (Kolera.) Na Igu zbolel je dne 17. t. m. kaznjencev paznik za kolero. Vsega vkupe jih je izmej GO kaznjencev 15 zbolelo, in omenjeni paznik. Umrlo jih je 6. — V Gribljah v okraji črnomelj-8kem je od 8. t. m. 8 osob za kolero zbolelo, izmej kojih so 3 umrle. Bakteriološka preiskava pokazala je, da za azijsko kolero. — (Uradno izvestje o koleri:) Od polunoči 21, do polunoči 22. t. m. v Trstu 2 osobi za kolero zboleli, v okolici 0. Izmej poprej zbolelih l umrl. Doslej zbolelo 858 osob, ozdravelo 274, pomrlo 530. Z dežele se naznanja: V Kortah, v Poreči in v Pulji po 1 slučaj. — (Stekel konj.) V Žerjavcih, v okraji šentlenartskem je pred par meseci pes konja na paši v gobec ugriznil. Rana se je zacelila, a dne 16 trn. je konj stekel. Ko mu je hlapec vode dal, vspel se je kvišku, napal hlapca in dva konja, potem pa je ubežal. Z veliko previdnostjo spravili so konja v kolarnico in ga ondu zagradili. Pri tej priliki je še jednega moža ugriznil. Ker so druge konje iz istega korita napajali, ker je perutnina zo-bala oves iz korita, steklemu konju določenega, se je bati, da ta slučaj ne ostane osamljen. Zlasti pa se je bati za ogrizenega moža. — (170 delavcev) iz Kranjske in Primorske pripeljalo se je predvčerajšnjim na Dunaj. Namenjeni so v Kars v Armeniji, kjer bodo delali v neki tovarni. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 23. oktobra. Admiralstvo dobilo vest, da se je angleški parobrod „Imo-gene", ki je imel angleškega veleposlanika White-ja prepeljati iz Soluna v Carigrad, blizu Gallipoli razbil. Izmej ljudij nobeden ponesrečil. Budimpešta 22. oktobra. Od včeraj do danes 30 osob za kolero zbolelo, 14 umrlo. Beligrad 22. oktobra. Državni proračun kaže 38,450.000 dinarjev (frankov) dohodkov, 5,550.000 dinarjev pa primankljaja. Soflija 22. oktobra. Geneial Kaulbars danes semkaj dospel. Za družbo sv. Cirila in Metoda so uplačali: Loško-potoška podružnica (2. don.) Ptujska 53 gld. — kr. (2. don.j (2. don.) (2. don.) 288 5 35 76 16 202 23 GO Celjska Ribniška Brdska Blejska Žavska Neimenovan v Celji.....100 G. Fr. Terček, trgovec z železom v Ljubljani....... 10» — „ G. S. Pogačar na Dunaji ... 100 „ — „ Podružnica v Ajdovščini . . . 100 „ — „ Slavne podružnice, katere še neso izročile svojih doneskov za I. 1886, prosim, da naj jih blago-vole poslati glavnemu odboru. Ljubljana, 22. oktobra 188G. Dr. Jos Vošnjak, blagajnik. Častiti gospodje društveniki „Sokola" vabljeni so uljudno k strelskemu shodu, ki bode danes zvečer oh S. uri v čital-ničuej restavraciji in pri katerem se bode volil strelski odbor ter uredile druge strelske zadeve. Na zdravje Odbor „Sokola". Tuf ci: 22. oktobra. Pri mi«na: Fiebinger z Dunaja. — Pechner iz Brna. — Haas iz Gradca. — Glasi z Dunaja. — Witelen iz Trsta. Schnitzivger, Graf z Dunaja. Pri Madleii Esli, Fuchs z Dunaja. — pl. Golis iz Gradca. — Stern z Dunaja. — Weber iz Budimpešte. — Meteorologično poročilo. g Cas opa-ft i zovanja 1 Stanje j Tfim. barometra tu:a v mm. , K Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 ' 3 Ili zjutraj 9 i 2- P°P-(fi 9. zvečer - 734 15 b«. 11-4° C 736 04««. 12 0° C 733-60 m«. 8 *>° C 1 st. zah. si. jz. si. jz. dež. dež. d. jas. 8-lv ... dežja. 1 Srednja temperatura 10 7°, za 0-4° nad noruialom. ZD-cL^ajslsa, Toorssa, dne 23. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London............ Napol.......... . . C. kr. cekini.......... Nemške marke........ 4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državno srečke iz 1. 1864 100 *ld. O^rtka zlata renta 4°/,,...... Ogrska papirna renta 5'/« ... štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rtg. srečke 5" „ . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 41 ,°.'„ zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele . ce Kreditno Brečke .... 100 ^ Rudoltove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ TrHmmway-društ velj. 170 ^ld. a. v 83 gld. 25 kr. 84 20 fl 114 n — r 100 n 50 i» 865 — 279 n 30 T) 125 n 20 n 9 n 90«/, r 5 n 91 61 t 35 132 i — t 169 II — r 103 n 60 n 92 n 70 r 105 n 50 118 50 S 124 • 50 98 n 60 i 177 n — n 18 n 75 n 108 80 t 15)9 — V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh kmjigotržnica/i knjiga: Poezije S. Gregorčičeve. Druga pomnoiena itdava. Elegantno vezana knjižica si zlatim obrezkom stane 2 gld., nevezana I gld. 20 kr. Ime Gregorčičevo same dosta priporoča. Opozarjava samo, da j* tirna tej istinito elegantni knjigi tel J nitka, in uverjemi sva, da hode vsakdo, /e imu uie tudi prvi natis, radostno posegel po njtj, saj pa jt tudi drugi natis t mnogimi krasnimi, mtfnimi tr trt/ segajotimi pesmicami pomnoien. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu. -----J I -3 (711— ) Poslano. Goap. G-aTbriSelUL IF'iCOllIj'Ul, lekarničarju v Ljubi juni. Ako je dolžan človek hvaležen biti za to, kar se mu stori, mora tembolj biti za zdravje, brez katerega bi pač malo dobrega bilo. Tako hvalo sem jaz Vam dolžan, kajti bolehal sem več let na želodci, a Vaaa esenca me je ozdravila. Vi ste toliko dobrega storili za zboljšanje mojega zdravja, utrjenje mojega telesa in za mojo bodočo srečo, da Vas hočem vedno spoštovati kot največjega in prvega lekarničarja. Da Vam svojo hvaležnost izkažem, hočem so prizadevati, da kolikor je moč razširim Vašo esenco, in dokler bodem živel, hočem ae spoininati Vaše ljubezni in dobrote. Z velespoštovanjem Vam na veke hvaležni Josip 4 opp. V Klenovci 25. maja 1886. (489— jcčoii-eva esenca za želodec! katero, pripravlja ^ tmrlCC p LI. lekar v Ljub 1 j a ni. O/dravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenjc, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljSi pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatlicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Kdor hode dobivati (718—5) pristno Brnsko volneno blago, obine naj so z zaupanjem na najstaršo tvrdkc za sukno "Biti o, >« ustanovljenu t 822. Popotni plai«ll po :.mi. :t.30 in višje. Uzorci zastonj, (ig. krojaškim mojstrom pošljejo se karte uzorcev zastonj. mlinarska in pekarska strokovna šola na I >iiiiji ji. TV^itlir-iiigf. Zimski tečaj se začne dne 3. novembra. Programe razpošilja in natančneja pojasnila daje (790) ravnateljstvo. Vinska dražba v Veliki Nedelji. V četrtek 33. oktobra t. 1. proda se po dražbi okolu 35 do 40 strti lijakov (198 do 226 hektolitrov) po 15. t. m. branega »rajskega in redovno - cerkvenega vinskega lllOŠta lastnega pridelka v grajskih kletih v Veliki iHedelj i na Spodnjem štajerskem, na jednakoimenovanej železniške) postaji, v ci-mentovanih sodih, ki drže po 5 veder, proti gotovemu plačilu. Tudi se proda lO veder lanske slivovke. Dražba se začne po prihodu osobnoga vlaka, to je po 11. uri dopoludne. Oskrhništvo komende nemškega viteškega reda v Veliki Nedelji, dne 12. oktobra 1886. (768-3) J- Kimmel. V < alllllietu v N«-»<-i-iu-j Ameriki dnč 25. junija 1886. Blagorodni, plemeniti gosp. TRNK0CZY, lekar poleg rotovža v Ljubljani. Naznanjam Vam, da sem prejel Vašo pošiljatev domačih zdravil, kakeršne Vi napravljate, v svojo največjo zadovoljnost. Prosim Vas toda} še jedenkrat, po pošti poslati naslednjih izvrstno uplivajočih domačih zdravil ter Vam hkratu pošljem 9 dolarjev (nad 20 gld. av. velj.) za poplačilo troškov. Vzlic precejšnjih voznih troškov se no ustrašim naročiti Vaših jako razširjenih domaČih zdravil iz < »ItimelH, Mlchltrun, v Neverne} Ameriki, ker jih moji tukajšnji rojaki po pravici močno zahtevajo. Ostanem Vam udani T osip Se3a.n.eller, v < nI.....nii, Hl<»hlgun. Sev. Ameriki«. 6 dviinajstoiic .llurljaceljsklh kapljic za želodec, proti želodoevim b(»leznim itd., 1 steklenica 20 kr. 5 zavitkov kri čistilnih krotfljic, 1 škatljica 21 kr. 1 dvannjstorica cvetu zoper trganje po «lr. Mallc-1, proti protinu, revmatizmu itd , 1 steklenica 50 kr. 1 dvanajstoiica soku kranjskih planinskih zelišč s podtosforno-kislim apnom in železom pomešanega, proti plučnim boleznim, kašlju in hripavosti, 1 steklenica 56 kr. P. n. .Jednakih zahvalnih pisem in naročil za domaća zdravila lekarne TRNKOCZY, zraven rotovža v Izubijani, došlo je poslednji iz vseh držav kontinenta, na stotine iz kronovin Avstro-Ogerske in sicer od zdravnikov, lekarjev, žlvlnozdrnvnlkov. duhovnikov itd. Itd. (702—1) i\'eiirenioeljive plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. priv. Južne železnice, v LJubljani, Dunajska oesta It. 16. (554—14) VELIKA 500000 kot največji dobitek v naj etre i;ue> Jem ttlueaji ponuja velika od Ilain-lnirške države zajamčena denarna loterija. Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit. ii mark 200000 2 dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 90000 1 dobit. a mark 80000 2 dobit. a mark 70000 1 dobit. ;i mark 60000 2 dobit. a inark 50000 1 dobit. a inark 30000 5 dobit a mark 20000 3 dobit. a mark 15000 26 dobit. a murk 10000 56 dobit. a uiark 5000 106 dobit. ■x mark 3000 253 dobit. a mark 2000 512 dobit. a mark 1000 818 dobit. a m u'k 5 0 0 151720 dobit. a mark 14 5 10990 »'.obit. a mark 300,200, 150, 124, 100 , 94, 67, NHJrovejša velika, od visoke državne vlado v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 zrečk, od katerih se izžreba 60.500 arečk. Za žrebanje določeni skupni kapital cnasa 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki ao zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v.petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hiši in vaak, kdor jih hoče kupili, naj se neposredno na njo obrne. Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na žoljo so naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna srcrkii av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne MreeRe av. v. gld.—.OO. i Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-neniin državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta i/.jilacajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no »iKujal načrt žrebanja, pripravljeni sino ne ugaja j oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da no m bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod 30. oktobrom 1886 nam direktno doposlati. (773—3) 40, 20. VALENTIN & C0, Bankgeschaft, Z«-u.Toil se je Fin med v satovji a kilo oO kr. do'dva so pri (680—Vi) OROSLAVU DOLENCU, V Ljubljani, (iledališke ulice št. 10. gafT Pošilja se tudi po pošti od 1 kile ^ naprej proti povzetji ali predplačilu. I V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je i?šla knjiga: ftelslii žuiiEBik. i dl k-- a MM 7. rui.-tvmi! lisMini in kImi na ime ..lord--. — Komini. Sptsal Ilalhi/, poslovenil \'inko. — Ml. H» 203 i K.inr ga pripelje Leopoldu Sli !■, v Ljubljani, stianij. Cena kr., po p<»Sti M kr. . Selenborgova iibce .lt. U, dubi primerno n«KrH«hi. lovski pes (prepeličar), VIZITNICE priporoSa „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Proti £ n to vi ni ali poštnemu povzetju po šilja blago ss zimsko obleko M j*;l arniška taloga m Miikno (6io—19) FRIDERIK BRUNNER, v Brnu, Frolichergasse 3. Uzorci se pošljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka uzorcev za gospode krojače nefrankovano. Nova velika zaloga (745—8 ^VnnnPnlhilmrl Tinuil prodaja po znatno znižanej ceni, in sicer: Tudi moške stoječe in zavihale ovratnike, moške manšete, moške predsrajenike, vojaške in duhovniške ovratnike. Za rabo univerzalnega Cellnloid-perila priporočajo se, da s • varujejo gtunbine luknje, naši ovratniški, man-šetni in zatilniški gumbi in nalaš • za tu prirejeno milo. imamo vedno v zalogi najnovejše in najhoUJše ovrat* nilte in man šote iz sifona po najnižjih Cenah. . BILINA & KASCH, W,3/o.n,'*t.. Kozlerjeva zimska pivarna. i- cy Zahvaljevaje se eastitemu občinstvu za mnogobrojni obisk na vrtu, V | naznanjeni, dl sem s J.tlJ /.iuiiiu izvrstno Kozlerjevo carsko pivo, bizeljska In dolenjska 4 c\ vina In itreglo m bode ■ gorkinri In mrzlimi |eout. qj) mF" Kosilo se dobi ravno Lako kakorpoleti v gostilni iti izven nje na dom. 1 Z;i oanogobrojni obisk »e priporoča s spoštovanjem (780-8) EBERL M •K •K ERM1C0RE umeteljna in trgovska vrtnarija Gradišče 38 — LJUBLJANA — Gradišče 38 moro \ sled velike zaloge preskrbeti najlepše (789) vence in bukete i/, in SSltllin «v«ti<; v vsakeršnej množini ter okusno izvesti olepšanje grobov in rakev, sr * kar se p. n. občinstvu z iiajinlanejšim priporočanjem naznanja. Pipr Moravsko, Dominikanske ulice št. 42, -afiH (^uj poči'ju proli noši»euiii povzetju, dokler ae ne isprašile /a3o,;.u *lc«lc'«*c l»3a^o maogo eeneje, Uakar Klane izdelovanje. množina suknenih ostankov! IJKu Ii l/fft 31/4 m ' po nai,eP;ih trčili, H^iiKd za celo moško obleko. 1 ostanek Kid. :t.75. IM II1 1IIIIHIII11I 'II 'I * I1 H'l Vsak neugajajosi osla nek vzame se nazal. Pojiti jiite iz teškomu, črnega ali rnja-Vega pliiSi Jaku velike, (poprej po ^ld. 8) itedaj snimi Kid. 1. Kravate za gospode, elegantno narejene, 1 kom. Kid. 1. Slanijačo 1 (popo)nejn KeSite, jnte-platnd', j paanste v vseb barvah), | kompletne velikosti, ] 1 kom. 9« kr. 1 1 ustanek posobne preproge 10—12 metrov dolg, vseh barv, jako trajen, 8.50. Prt iz jute, najnovejši uzorec, kompletne velikosti, okolu in okolu z resHmi. 1 komad 90 kr. Domače slamo 1 vatel široko, 1 cel kos 29 vatlov, Kid. 4.20. kk srajce iz dobre kotenine, s čipkastimi ustav ki, tt kotu. »ni. .1.2». Konjske žebrake, temne in sive, Z barvastimi krajci, 190 <:m. doleti in 180 cm. široke. 1 kom. Kid. 1.50. Prti I v vseh barvah, 3 kom. '7, veliki gld. 1, 1 3 „ l0/4 „ gld. 2. | Kuhinjske otiraoe, iz sivega platna, kompletno dolge. *► komadov 7o kr. JPrlički beli, platneni, 4/4 v kvadratib, O Uoni. Kid. 1.2O. Eavini prtički platneni, v vseli barvali. O kom. »0 kr. Delavske srajce iz dobrega oksforda, kom -pletno dolge. :i komadi ul«l. 2. Gospodinjski predpasniki iz ibopnega modrega platna, tiskani ]>•> lrnjnov. asoroihi tt kom. uiti. I.50. Zepn; robci obrobljeni, z barvasto tkanimi krajci, elegantno narejeni. 1 dvan. za gospode k'd. 1 1 „ n tfospe kr. HO 1 „ „ otroke kr. ttO Zastori \ 1 meter široki, v velićastnib u/. ore. ib 1 meter 25 kr. Garniture iz ripsa v najkrasnejSib burvab, 2 picmtel Ju ■ odeji in na> uiieiii |»rl, okolu in okolu z vrvico iu cofi. tturultura k1«1. 1 .."»o. Platncuc otirace, loele, z :r-u.cLe. Zastor iz j utc, 2 dela, po 3'/, metra dolga, z draperijo in resami, lepo narejen, Kid. 2.:tO. Predposteljne preproge iz jute, l»/t uoetra dolge, okolu in okolu z resami, po najnovejših uzorcib. 1 pur Kid. l.SO. Posteljne odeje iz iiideče^a kretona, elegantno prešite, kompletne velikosti. 1 itoin. Kla. B. Polplatneiii žepni ro"bci za moško in ženske, veličastno narejeni. 1 dvaiia^Nt. Kid. 1.83. popotni plaidi, iz cisto volne, 3'h m. dolg!, 1*60 m. široki. 1 kom. Kid. 1.50. .lena en za po pot u i plaid 75 kr. Frottier-©t,ifae«9 jaku elegantne, z jsko rudecimi krajci in resami. tt kom. gl«l. 1.50. Sternbergsko blago ii posteljno obleko, 1 vatel široko, v vseb barvab pasasto, K«r- pristno barvo. 1 kos (80 vatlov k!«I- 0. Oxford, 30 vatlov, pristne "betr^re. Kid. 4. Damast-oraal za posteljne prevleke, 1 vatel širok, izvrstna bata« 1 kos (..'JO vatlov i e;l«l 5.50. l*rasiii BviRiei iz sivega platim, z rudecimi kraji : tt kom. s*t in 4> pi'tieev iz platnenega damasta. <»:ii" ;i 3 in -a iz <1 - Plamena rjuha (brez šiva), 2 ni. dolga, 11/9 ni široka, iz najboljšega platna 1 kos gld. HO. moške hlače iz dobroga cheviota, jako pripravno narejene. 1 par ulil !.•;:>. Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne. | J&SP* Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih. mm Prememba trgovine. Usojam si ulju(ln<> naznanjati, da hodeui leta IHH2 tukaj v aporazumljenji s svojim tastom gospodom Franom HrNpcrjem. pod protokolovano lina.. £f I4ri!»per a I rbanc ustanovljeno, pa ud mene samega vodjeno II trgovino suknenega, platnenega in manufakturnega blaga C^Sjfl n* debelo odslej pod protokolovan iiruao Bm8 nadaljeval nespremenjeno in neprikrajSann. t.jcv Skupaj s svojim tastom, gospodom Franom KriNperJem. 8e zahvaljujem za zaupanje izkazano dozdanji firmi, in prosim, da bi isto naklonilo se tudi novi firmi. Zagotovljam, da si bodem prizadeval na vsak način vsestranski opravičiti to zaupanje. ry, V I .11 lil. 11 M. 20. oktobra 1888. Z odlNtah« spoštovanjem a»8U M*** __FELIX URBANC. P™ -------"tsB&iasBaBm Gostilnica za tujce želi se v najem vzeti v Ljubljani. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". {782—2) V zalogi klobukov AKTOK KRE.IĆI, na Kongresnem trgu, na vogln Gledaliških ulic, se dobe naj fine jii in najnovejši za gospode in dedke, kakor tudi civilne in vojaške kape v bogati izberi in po nizkih cenah. 199—33) Št. 16.988. (774-3) Prodaja senožeti. V četrtek dne 28. oktobra letos dopoludne ob 10. uri bo mestna občina Ljubljanska svojo senožet ob tržaškej cesti, poleg c. kr. tovarne za tobak, ki meri 1355 □ sež-njev na lici mesta prodala potom očitne dražbe. K tej dražbi vabijo se kupci z dostavkom, da morejo kupne pogoje že poprej ob uradnih urah pregledati pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 9. oktobra 1886. Izvrstno pivo v steklenicah priporoča (330—25) pivovarna Janeza Perlesa tt Xjj-u.Toljani, Slonove vilice. (788-2) TJ \^ Naznanjam, da sem odprl notarsko pisarno v Mokronogu. % IVAN FISCHER, c. kr. notar.J LImii.i prodajalnica: Tržažka cesta 10 poleg c. kr. glavne to-baine tovarno. Odlikovana umetna in trgovinska vrtnarija v 11, j h 1» I j ii u i. Poddružnica: Nelenbursko ulice fi vls-i\-via c. kr. polt. In tulegraf. uruilu. Udano podpisani priporoča se slav. občinstvu in svojim častitim dosedanjim prejemnikom za napravo svežih Nopkov in vencev. V njegovi na novi način opravljeni vrtnariji priredil je vse tako, da more vsakemu naročilu ustreči, kar se tiče vezanja vencev in šopkov al) pa izrednih runi lin in cvetic iu dekoracije. Ima tudi veliko zalogo trakov različnih barv in različne cene. Trakovi izvrše se hitro z ali brez napisa. Dalje priporoča veliko zalogo lepih Htihih vencev in .ti u k ur to vili šopkov, tudi blazlnce, kurbce, Hidra i. t. d. Prejema naročila na vse v njegovo stroko spadajoče stvari, ki se ukusno in ceno izdelajo. — Priporoča se tudi za ozaljšanje grobov in rakev na Vseh Svetih dan. Vnanja naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju. Za mnogobrojna naročila se priporoča z zagotovilom, da bode vsa v popolno zadovoljstvo čast. naročnikov izvrševal. S spoštovanjem (77r—2) ALOJZIJ KORSIKA, umetni vrtnar. ;re"banje že v decembru. inscem« SREČKE Glavni dobitek v gotovini l 10.000 5000*SK 20°!o || 4788 denarnih dobitkov. BŠinscem-erečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockev-kluba: lIiMliiupcNta, WaltznergasNe G. (786—2) P-•fr* W*--K» ---C->. . —Ig. Krepak deček, kateri je izdelal dva realkina razreda, 14 let star, želi ust..[.iti kot učenec v kako trgovino z uachmuIiu blagom. (785—2) Več iz prijaznosti pri upravn'štvu „Slov. Naroda", -r^.r^r rnt*r---r^i^ Zahvala in priporočilo. Podpisani zahvaljnjem se slav. p. n. občinstvu za do sedaj obilno izkazano mu zaupanje ter se objed-nem na novo priporočam. Posebno usodam se slav. p. n. občinstvu opozarjati, da sem svojo že do sedaj /dat no zalogo na novo veliko razširil ter posebno ^ priporočam: ■■ Vsakovrstno orodje za kadilce, kakor smod-kine cevke od navadnih do najfinejših; vsakovrstne dijaške, lovske, porcelanske, lesene g pipe itd. Veliko zalogo igrač in vsakovrstnih strugarskih izdelkov (za mizarje). Tudi se vsprejemajo kot doslej vsakovrstna Mru-garnka dela in poprave ter se točno izvrše. Za mnogobrojna naročila proseč, se beležim z velenpoštovanjem (794—l) 14 % It »I, V11» JI Alt, si iuy:ii-, /uiovsiic ulioe *ht*.* v. n. r»i-re^re--ru-fr.^--r^j_^ [ K BERNHARDA TICHO v BRNU, Sf razpošilja po postnem povzetji: (620—10) v Žensko sukno, iz čiste volne, v vseh modnih barvah, 10 metrov 7 h popolno obleko, 100 cm. široko. mm ciia. s.— ■■ Zimski niger-loden, najnovejše in najtraj-nejše za ženske obleke, 100 cm. širok >. IO metr. gld. 5.50. Mijsii ftiilB, pol volna, v vseh mogočih barvah, za celo obleko, 100 cm. široko. IO metr. gld. 4.50. Volnen rips, 60 cm. širok, IO metr. gld. :«.!(►. Kašmir, pol volna, • 100 cm. Široko. • IO metr. gld. 4.—. irni "t 0>XXXGr 100 cm. širok, ki je prej veljal 60 kr., prodajam, dokler ga je kaj v zalogi, 14» metr. gld. 4.50. fiarhaiit za obleko, lepi uzorci, ki se Bme prati, v ostankih od 10 do 11 metrov, 60 cm. širok, za obleko. mm tad. tt.50. mm Valerie-pol volna, najnovejši modni uzorci, najboljše za zimsko obleko, 60 em. širok. 10 metr. gld. 4.—. Domače platno, 1 kos*U širok «1.4.—. 1 - >L n „ «--- King-tkaniua, boljša, kakor prej nato platno, 1 kos 30 vatlov, celo. ■■ Cild. 5. ho. mm OXFORD, sme se prati, najboljše baze, 1 kos 29 vati., cel. ■i Cild. 4.50. mm Kanafas, 1 kos felgi gl. 4.80. 1 „ rudeč „ 5.20. 1 rips-garnitura, obstoječa iz 2 posteljnih odej in 1 nam. prta. mm Gld. 4.50. wm 1 jute-garnitura, 2 post. odeji in 1 prt. ■■ Cild. S.50. mm \ Brnsko volneno blago ! za obleke, palmerston, harlein, mandarine, za zimske suknje in ogrtače, kakor tudi tiitel, loden, peruvienne, dosking, v odreskih za celo obleko iu suknje, za polovico cene. Velika zaloga tkanih naglavnih robcev, v vseh barvah, 1 koni. «/4 velik, gld. 1.70. SŽoutšlci l >t il 1 «>m ali tkani ženski jopiči, 1 kom. največje vrste mm gld. ft.80« mm Partija volnenih ogrinjal za dame, e/4 dol^i, v vseh gladkih barvah, kakor tudi pisani, poprej gld. 4.50, sedaj za ničevno ceno Prodajalcem na drobno da se 5°/0 rabata. p J Uzorol In ceniki zastonj in franko. ^ ■ 9 1 Izdatelj in odgovorni urednik: Ivau Železnikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".