Izhaja vsak četrteU. Cena mu Je
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ta Ameriko In druge tuje drfave
4	K 60 v.) —Spisi In dopisi se po-illjajo i Uredništvu ,.Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice »tev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pa i Upravnlitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice »t. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah i Enostopna petltvrsta (»estlna „DomolJubove" ilrlne 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljcnju primeren popust po dogovoru. — Posamezna Itevllke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poltno-hranllnlčnega nrada »tev. 824.797. —----—
Štev. 23.
0 Ljubljani, dni 1 junija 1906.
Leto xix.
Duhovska bomanttu
Nobena reč ni tako neumna, da bi jc ne bil že kak liberalec povedal in drugi verjeli. Z liberalnimi neumnostmi je kakor s ščurki; ko se enkrat vselijo v glavo, jih ne spraviš ven, razen če bi mu glavo odtrgal. Kadar se lotimo pojašnjevanja kake take budalosti, ki se vlači kot pes brez gospodarja po svetu, si vedno mislimo, da imamo najtrje butce pred seboj. Pa nič ne izda. Pojasnimo, zavrnemo, dokažemo, a kakor za nalašč se gotovo od druzega konca prismoli kak liberalec, ki tisočkrat ovrženo reč iznova pogreva in žveči.
Ena takih pogretih riht je trditev, da hoče Slovenska Ljudska Stranka na Kranjskem uvesti farško komando. Beseda je tako splošna, da jo je vsak žc slišal; zato jo zapišemo, kakor se govori. Oglejmo si jo:
1. Po pravici povemo: če bi kak Posamen stan, najsibo tudi duhovski, hotel v občinskih stvareh, v deželnem in državnem gospodarstvu, sploh strogo politiških zadevah imeti edino vodivno besedo, bi se temu toorali upreti. To ne gre! Na tem stališču ravno stoji naša ljudska stranka. Saj ona zahteva, naj padejo
v politiki vse stanovske predpravice, naj ne bo ne grajščak, ne uradnik, ne trgovec, ne duhovnik več nego zadnji bajtar. Vsak polnoleten državljan naj ima svoj glas pri volitvah v državni in deželni zbor in naj ga odda skrivaj zapisanega na listku. To je ravno zahteva splošne, enake in tajne volivne pravice. Kdor hoče komando, mora zahtevati zase predpravic in skrbeti, da tisti, katere hoče komandirati ne dobč svoj;h pravic. Kjer so enake pravice, tam o kaki komandi ne more biti govora. Človek bi mislil, da je to tako umljivo, da mora vsak, kdor je zdravih možgan, to razumeti. Pa ni! Naši liberalci se bojujejo proti splošni enaki in tajni volivni pravici, za kranjski deželni zbor so celo majhno razširjenje volivne pravice snedli s svojo muziko. Na ves glas rujovejo, da morajo trgovci in uradniki imeti predpravice pri volitvah; naša stranka se za žive in mrtve bori za splošno in,enako volivno pravico. Potem pa pridejo in pravijo, da mi hočemo farške komande, sebe pa imenujejo svobodomiselne in napredne. Pes mora poginiti, če mu to navežeš na vrat; tako neumno je; in vendar liberalec verjame. Celo med kmeti se dobe taki trdoglavci, ki to
vpijejo za liberalci; imenovali smo jih, kakor zaslužijo: neodvisne bu-teljne. Dajte si dopovedati, če vam sploh kaj zaleže. Dokler se ne iz-premeni volivni red, tudi neodvisni kmetje in liberalni ali socialno de-mokraški delavci ne morete nikamor! Oe bi imeli kaj pameti, bi zdaj morali podpirati boj Slovenske Ljudske Stranke. Na Jesenicah je štiri tucate Sokolov hotelo razbiti dr. Šusteršičev shod. Ti reveži se menda ne zavedajo, da s svojim vpitjem podpirajo boj za privilegije, da njihov krik pomenja, naj se vzdržč stare krivice v deželi in državi, ..in naj kmet in delavec ostaneta za podnožnico, ki nanjo gospoda postavlja svoje noge.
2. S to komando torej ni nič. Duhovnik si pa seveda ne da vzeti pravice imeti svoje prepričanje in delati zanj. Ce sme agitirati advokat in pisar, če sme uradnik trositi krog svoje zastarele nazore, če sme učitelj od gostilne do gostilne krošnjariti s sovraštvom proti duhovstvu, sme tudi duhovnik. Agitacija je prosta za vsacega, torej mora biti tudi za duhovnika. Za liberalce je seveda že farška komanda, če ima duhovnik sploh kako svoje prepričanje in če sploh kakorkoli za to prepričanje dela. Pravijo, da se borč proti duhovski nad-
vladi, v resnici pa hočejo, da bi se duhovniku prepovedal sploh vsak nastop' v javnosti. O nobeni politični reči naj bi sploh ne smel ziniti "nobene besede.
3. Najpoglavitnejši vzrok, zakaj se liberalci tako strastno zaletavajo v duhovnike, je pa to, kar ti učč. Vero sovražijo; zapovedi božje in cerkvene zametajo; tisti ne, ki stoji pred božjimi zapovedmi, so prenesli v apostolsko vero. Zato seveda ne morejo trpeti duhovstva. V tem oziru se pa seveda farška komanda ne da nič izpremeniti. Ta komanda ni du-hovska, marveč božja. Kar učč, so prejeli od svojih prednikov in morajo tako učiti, svariti, ukazovati kakor jim je naročeno. To je njihova najsvetejša dolžnost, ki jo morajo izpolnjevati naj pride karkoli. Utegne se primeriti, da pridejo tudi pri nas hudi časi preganjanja vere in njenih služabnikov. Naj pride karkoli; pravi katoliški duhovnik bo vedno učil en in tisti nauk, poudarjal in zabičeval ene in tiste postave. To se ne bo nikoli izpremenilo. Tistim, ki jim to ni všeč, se ne gre za boj proti du-hovski komandi, marveč gre se jim za boj proti božji komandi, proti veri in njenim naukom.
Političen pregled.
VELIK PREOBRAT V AVSTRIJSKI POLITIKI.
Samo teden dni pa toliko presenečenj Ministerski predsednik Hoenloe je z vsemi svojimi ministri naznanil 28. maja odstop, katerega je vladar tudi sprejel. Takoj nato je cesar začel iskati novega ministerskega predsednika in ga dobil v osebi barona Beka. 2. junija so že prinesli listi sestavo novega ministerstva, v katero so sprejeli tudi nekteri poslanci.
VZROK ODSTOPA.MINISTROV.
Že zadnjič smo poročali obširno o pogajanjih glede carinskega tarifa, ki so se vršila v mesecu maju med ogrskim Veker-lom in našim Hoenloem. Opozorili smo že takrat na važnost teh pogajanj in označili avstrijsko stališče, katero je z vso odločnostjo zastopal naš ministrski predsednik. Dne 26. maja je prišel ogrski ministrski predsednik Vekerle na Dunaj in 27. maja so se vršila velevažna posvetovanja z Hoenloom, katerih se je udeležil tudi cesar. Pričakovali smo brez dvoma, da se bo stvar iztekla ugodno za avstrijske koristi, pa smo se britko varali. Zmagali so Mažari. Vladar je namreč po izvršenem kronskem svetu odobril ogrsko stališče, po katerem gospodarske za-
deve ne tvorijo nobenega bistvenega dela pogodbe iz 1. 1867, kar pa zahteva avstrijska vlada. Stem je torej dovoljeno Mažarom, da smejo sami zase sklepati pogodbe in da je tudi z Avstrijo ni treba več naprav-ljati, ampak, da v bodoče sklenejo pogodbo z Avstrijo ravno tako, kakor s kako drugo tujo državo. In na to cesarjevo odločitev se je sešel 28. maja ministrski svet, ki je sklenil odstop celokupnega ministrstva, ker s tako rešitvijo zadeve carinskega tarifa ne morejo stopiti pred zbornico; zlasti ministrskemu predsedniku je to nemogoče, ker je zbornici dal svojo besedo, da bo v ogrskem vprašanju zastopal in varoval avstrijske koristi.
CESAR JE ODSTOP SPREJEL.
Cesar je odstop celega ministrstva nekako iznenadil in je nagovarjaj Hoenloa, naj nikar ne odstopi, temveč naj ostane na svojem mestu. Hoenloe se ni udal in cesar je začel iskati novega predsednika. Pa so se branili. Niti grof Šenborn, niti baron Hlumecki, niti grof Kudenove niso hoteli sprejeti ponujene jim časti. Udal se je šele baron Bek, ki je uslišal vladarja in mu obljubil, da prevzame krmilo v tako razburkanem času.
NOVO AVSTRIJSKO MINISTRSTVO.
Po dveh dnevih posrečilo se je baronu Beku sestaviti novo ministrstvo, ki je sledeče : Ministrsko predsedstvo je prevzel baron Bek; notranje stvari dosedanji naučni minister baron Binert, finančno ministrstvo dosedanji ravnatelj finančnega ravnateljstva v Lvovu Koritovski; ministrstvo za uk in bogočastje dvorni svotnik Marhet; poljedelsko ministrstvo dosedanji načelnik trgovinskega ministrstva grof Auersperg; pravosodno ministrstvo Klajn; železniško ministrstvo dr. plemeniti Deršata; trgovinsko ministrstvo dr. Foršt; nemški minister rojak Prade; češki minister rojak dr. Pacak; poljski minister rojak grof Dzjedušicki; ministrstvo deželne brambe fzm. Šenajh.
NOVO MINISTRSTVO.
Baronu Beku se je posrečilo, da je sestavil novo ministrstvo, v katerem so tudi državnozborski poslanci. Cel dan so se vršila posvetovanja. Dopoldne in tudi še začetkom popoldneva je bil položaj še brezupen ; ker so se branili Čehi, da odpošljejo svojega zaupnika v ministrstvo. Uspeh pogajanj, ki so se vršila, je bil, da so sklenili Cehi začasno zapostaviti svoje narodne zahteve in odposlati svoje zastopnike v ministrstvo.
BEKOV PROORAM.
Nova vlada se predstavi zbornici danes t. j. v četrtek. Bek si je stavil nalogo, da doseže glede volilne preosnove sporazum-Ijenje in hitro reši volivno preosnovo. Nadalje hoče rešiti tudi obrtni zakon in pričeti s pregledom avstro-ogrske nagodbe.
DELEGACIJE.
Zasedanje delegacij, ki bo najbrže jako burno, ker nameravajo Nemci nastopiti proti stališču Rusije, Slovani pa nameravajo nastopiti proti načelniku nemškega generalnega štaba Moltkeju. Večjo razpravo nameravajo slovanski poslanci vprizoriti pri po-
stavki: Bosanska uprava. Slovani nameravajo zahtevati, naj se izboljša bosanska policija, odpravijo omejitve pri časopisju, zahtevati nameravajo shodno svobodo, svobodno izražanje mnenja in izpolnitev gotovih zahtev. Zahtevati se namerava tudi z ozirom na ogrske razmere izprememba glede zastopstva skupnih zadev. Med Nemci se pa dela tudi na to, da bi Nemci tudi ne odposlali svojih odposlancev k zasedanju delegacij.
KRŠČANSKI SOCIALCI PROTI MAŽAROM.
Dunajski občinski svet je sklenil v svoji seji, proti temu, da se avstrijske koristi zo-perstavljajo za ogrskimi, ter je izrekel zahvalo bivšemu ministrskemu pred edniku Hoenlou, da je možato branil avstrijsko ministrstvo. Krščanski socijalci so imeli po vseh krajih na Dunaju shode svojih zaupnikov ter so sklenili odločen boj vsakemu ministrstvu, ki bi proti Ogrski kazalo le količkaj odjenljvosti. Tako ministrstvo se bo pobijalo z najostrejšimi sredstvi. V par dneh prirede krščanski socijalci po vseh dunajskih okrajih shode, te shode pa zaključi velikansko protestno zborovanje v mestni hiši. Na tem zborovanju bodo velikanske množice protestirale proti zapostavljanju avstrijskih koristi.
NA HRVAŠKEM.
Na Hrvaškem je preminula hrvaška narodna stranka, ki so ji rekli mažaronska stranka. Razpadla je in se razdružila. Ko so položili na Ogrskem liberalno stranko na smrtno posteljo, so tudi Hrvati sledili vzgledu Ogrov in so vrgli hrvaške liberalce, ki so gospodarili nad dvajset let na Hrvaškem, seveda le tako, kakor jim je godel vsakokratni hrvaški ban. Minule dni pa so izgubili predsednika in tudi člane. Dosedanji njen predsednik ban Pejačevič je namreč sprejel točke, katere so mu predložile združene hrvaške stranke: 1. Ban Pejačevič izstopi iz narodne stranke in jo prepusti usodi. 2. Ban mora stati izven strank. 3. Ban jamči za sestanek zbora po zasedanju dunajskih delegacij. 4. Ban zajamči potrditev zakonov, katere sabor sklene v zadevi naprednih in ustavnih preosnov. -Stem je usoda »narodne stranke" zapečatena. Vsak njen član prepušča se svoji usodi.
ZMAGA DR. KOROŠCA.
Dr. Anton Korošec je pri državnozborski volitvi za peto skupino, ki so se vršile dne 29. maja, sijajno zmagal. Dobil je 19 tisoč glasov. „Narodove" klike dr. Korošcev liberalni protikandidat ključavničar Rebek 2807, kandidat Nemcev Vračko 7065 glasov. Dr. Anton Korošec je izvoljen proti nemškutarskem kandidatu Vračkotu z veliko večino 12.088 glasov, proti ,.Narodovemu" kandidatu Rebeku pa z ogromno večino 16.346 glasov, proti obema skupaj z večino 9281 glasov. Slava novemu poslancu, možu odločno slovenskega in odločno katoliškega prepričanja. Hvala in slava vsem, ki so pripomogli, da je dr. Anton Korošec na jezo vsem spbtkarjem izvoljen s tako ogromno večino! Slava volivcem I
MISLI K ŠTAJERSKIM VOLITVAM.
Številke so prave. Iz njih se zrcali m'.-šlenje južnoštajerskega slovenskega ljudstva,
I nalašč za prihodnje splošne volitve, za s, ko se bodo volili vsi državni poslanci /splošni in enaki volivni pravici. Ko-ščeva večina nad liberalnim kandidatom razmerno mnogo večja med volivci, nego bila med zaupniki. Takih klofut še -ni ibil tisti celjski odbor, ki zbira zaupnike, ljutomerske okolice so mu podpisali ob-dbo. Pri zaupnem shodu so bili z veliko avo spravili odtam tacih, ki niso bili )rošca; naj berejo zdaj za poduk in raz-drilo številko odtam. Duh pa ni pravi, r se vrši vse v imenu sloge. To kali ve-Ije Koroščeve izvolitve, pa tudi še mar-caj druzega! Nemci in nemčurji so se ditev bolj udeležili od Slovencev. Slo-nska udeležba je z malimi, častnimi izje-imi majhna, zadostna pač, da je to pot mešila liberalno kliko, premajhna pa z irom na važnost zadnje volitve. Treba bo dela!
NAPAD NA ŠPANSKEGA KRALJA.
Dne 31. maja so izvršili anarhisti napad španskega kralja Alfonza XIII., ki bi bil fialu usodepoln za mladega kralja. Ko se peljal od poroke, je bila vržena pred egov voz v cvetlice zavita bomba, ki se takoj razletela. Bomba je ubila dva konja, ega jezdeca in kraljevi voz hudo poško-vala. Ubiti so bili takoj štirje vojaki, in več oseb — 20 mrtvih in 40 ranjencev obležalo na mestu. Žalostno poroko je ela krasna, mlada batenberška princezinja ia, ki je morala sredi navdušenih „Slava"-cev čutiti, da ji bo še mnogo bridkih ur svetu, ker so življenje njenega moža arhisti obsodili v smrt. Kralj in kraljica ostala nepoškodovana in sta sc vrnila v iljevo palačo. Učinek napada je bil stra-t. Konja kraljeve kočije sta se valjala v ri, poleg nju pa raztrgana trupla ljudij. iročna obleka kraljice je bila cškropljena krvjo. Že se je zdelo, da je tudi ona ev napada, toda kralj jo je hitro nesel v ug voz, v katerem sta se pripeljala v iljevsko palačo. Značilno je, da je pre-;lo ravno leto, ko je bil 31. maja 1905 'ršen prvi napad na španskega kralja, je obiskal predsednika francoske repub-e v Parizu. Napadalec je takoi, ko je »el bombo, zbežal, in se je pomešal med ložiro. Zaprli so dva anarhista, o katerih dijo, da sta napadalca. Takoj isti večer bila zahvalna služba božia, kateri sta pri-slvovala tudi kralj in kraljica.
RUSKI DRŽAVNI ZBOR.
Akoravno zboruje ruski državni zbor e komaj mesec dni, vendar je pokazal ;°j v začetku svojo delavnost za pravice [odov ruske države in za rusko ljudstvo, iega zastopstvo je on prevzel. Zato ni Čudnega, da hoče vlada ovirati delo-n|e državnega zbora in da se upira za-van' poslancev, kateri vsled tega burno Padajo vlado. Sicer je izjavila vlada, da Podpirala državni zbor pri njegovem lovanju, vendar le v toliko, kolikor ne ;,ega stavljenih mu zakonodavnih mej. sebno previdna je vlada glede stavljenih "ev, da se da kmetom enakopravnost z ■gimi stanovi, da se ugodi delavskim "evam glede ljudskih šol, glede davko-jcevanja premožnih stanov, glede raz "lve zemlje. Glede ureditve poljedel-
skega vprašanja s pomočjo carskih in cerkvenih posestev stoji vlada na stališču, da se osnuje lastninska pravica. Glede pomi-loščenja in izpustitve jetnikov se vlada ne strinja z državnim zborom iri sodi, da po-miloščenja jetnikov ni treba. Državni zbor je vsled tega stališča vlade, burno napadal vlado, zastopniki ljudstva so grozili z revolucijo" in zahtevali, da car odslovi sedanjo, vlado. Državni zbor deluje posebno v dveh važnih rečeh: posvetuje se o zakonih tičo-čih se politiške svobode (o osebni svobodi in o svobodi vesli), obenem pa obravnava tudi kmečko vprašanje. Oboje je temeljno za bodoči razvoj ruske države. Osebna svoboda je bila v rokah uprave. Koliko ljudi je umrlo v Sibiriji, izgnanih po upravnih odlokih. In kmet? Saj je bil do I. 1861. pravi tlačan a od tedaj še ni rešeno kmečko vprašanje. Zato čaka poslance ruskega državnega zbora veliko delo. Gre se za to, da se ruski kmet vzdigne iz suženjstva in da se prerodi v svobodnega, enakopravnega ruskega državljana. Mogoče, da do-se že kaj, ker je tudi car naklonjen zastopstvu ljudstva.
Listek.
Tat,
(Resnična dogodba. J. K. Tyl.)
Sedeč pri gorki peči ne obsojaj takoj kruto človeka, o katerem zveš, da je storil kaj nepravilnega ali nepoštenega. Kdo ve, kaj bi storil ti, če bi ti krulil lačni želodec in ti mraz pretresal sestradane kosti. Pri bogato obloženi mizi, sredi vsega izobilja je lahko zgražati se nad vsem slabim, toda na goli slami, v bedi in revščini je pogosto težko ostati poštenemu. To je resnica, ki je ne bo nikdo tajil, komur je Bog dal zdravo pamet, a vendar je v javnem življenju često popolnoma tuia. Iz sledeče resnične prigodbe spoznaš, dragi bravec, iz kako malenkostnega vzroka postane kdo, skoraj zoper svojo voljo nepoštenjak.
Pavel Novotni se jc rodil v majhnem trgu. Oče je bil zidar, ki je preživel svojo ženo in štiri otroke revno a pošteno. Zena je bila dobra perica in s tem je prislužila inarsi-kak krajcar. Starejša dva sina sta se šla učit očetovega rokodelstva, hčer je šla služit in tako je ostal doma edini Pavel. Mati ga je imela silno rada, a ga ni razvajala s preveliko slepo ljubeznijo, kot se to pogosto zgodi.
Ko je dorasel ni kazal nikakega veselja do zidarskega dela. Delati vedno na visokem zidarskem odru, ob solncu in dežju, od jutra do večera, to se mu je zdelo težko in nevarno.
»Ti«, rekla je nekoč Pavlova mati svojemu možu, »Pavel ne bo zidar, treba ga bo dati učiti kakega drugega rokodelstva.«
»Najbolj pripraven bi bil za krojača. Za iglo je kakor rojen, toda nobenega znanca nimam med krojači, ki bi mu ga zaupal. Ce bi hotel biti črevljar, bi bilo drugače, dal bi ga svojemu prijatelju v Ljubljano za učenca.«
»V Ljubljano?« ponavljala je mati počasi, in videlo se ji je, da ji to ne ugaja posebno.
»No, nič se ne ustraši tega, saj vedno ga vendar ne moreš imeti pri sebi. .Črevljar Loboda je moj prijatelj in prepričan sem, da se fantu pri njem ne bo godilo slabo. Ko sem bil minulo zinto pri njem, mi je tudi sam nekoliko
namignil, da bi ga rad sprejel in izučil, seveda zastonj, ker sva prijatelja.«
Mati se temu ni mogla ustavljati in Novotni je pisal prijatelju Lobodi, s katerim sta bila skupaj pri vojakih, če more sprejeti Pavla za črevljarskega učenca.
Loboda je odpisal, da naj Pavel le kmalu pride. Mati jc torej pričela pripravljati vse potrebno za odhod. Iz belega domačega platna mu je naredila par srajc in iz očetove, seveda že nekoliko ponošene suknje mu je krojač naredil obleko.
Pavel še ni bil star 11 let, ko je odšel v Ljubljano. Mati je stisnila sosedovemu hlapcu desetico, da ga je vzel na voz, ko je šel v mesto po moko. Raznovrstne misli so rojile Pavlu po glavi, ko je drdral voz proti mestu, o katerem je že Slišal mnogo lepega. Vesel je bil, da bo vso to mestno krasoto zdaj lahko natančno ogledal, a tesno mu je bilo pri srcu, ko se je spomnil domačega kraja in zlasti matere, ki se je s solznimi očmi ločila od njega.
Voz je obstal pri mitnici in hlapec jePavlu natanko pokazal in popisal pot, po kateri mora iti, da bo prišel do črevljarja Lobode. Vendar je našel Pavel svoje bodoče prebivališče šele po dolgem iskanju in povpraševanju.
Prispel je srečno pred hišo, kjer je bila nad vrati tabla z velikim črevljem in napisom: Ivan Loboda, črevljar. Zraven je bila še neka spaka, ki je pa Pavel ni znal brati, menda je bilo nemško.
Pavle je stopil v vežo in tam našel nad nekimi vrati enak napis, samo v manjši obliki. Plašno je potrkal, in ko se je znotraj oglasil debel glas: notri, je počasi prestopil prag in obstal znotraj pri vratih. Ko ga je mojster vprašal, kaj bi rad, mu je podal pismo, ki mu ga je oče izročil pri odhodu.
Ko je Loboda prebral pismo, se tnu je zjasnilo obličje in tudi glas je postal holj prijazen.
»Ti si torej Pavel Novotni? Veseli me, da si tako kmalu prišel. Le pogumno bližje, od zdaj bo tvoje mesto tu v sobi, ne v kotu pri vratih.«
»Vidiš. Barba«, dejal je svoji ženi, ki jc sedela pri mizi in pestovala majhno dete, »to je naš novi učenec. Prinesi mu kaj za ugrizniti, vem da je lačen, ker pot je bila dolga.«
Prijazne mojstrove besede so Pavlu zelo dobro storile, a njegova žena se mu je zdela precej odurna. Bila je sicer še precej mlada, a na obrazu ni bilo sledu o prijaznosti in Iju-beznjivosti, ki jo je opažal Pavel doma na materinem obrazu.
Na mojstrove besede je nekaj polglasno zagodrnjala, slišala se je samo beseda: po-žrešnost, nato je dala otroka možu in odšla vun. Prej pa je še premotrila Pavla od glave do nog in videlo se ji je na obrazu, da ji ugaja. Bil je precej velik, torej je upala, da bo lahko nosil mesto nje vodo, cepil drva in ji sploh na-domestoval deklo. Šla je počasi v kuhinjo, odprla omaro in prinesla Pavlu košček kruha, na katerem bi bil človek bistrih oči opazil košček surovega masla.
Pavlu je bil skoraj prozoren košček kruha jasen dokaz, da ni več doma, in ker je bil že precej lačen, ga je tem hitreje pospravil. Mojster ga je začel nato seznanjati z novim bivališčem, pojasnil mu je nove dolžnosti in mu takoj dal tudi obilico naukov in ukazov. Nad vse zgovorno pa mu je naročala žena, kaj mora vse storiti mesto nje, da bo ž njim zadovoljna.
Iz njenih besedi je Pavel spoznal, da ne bo samo črevljarski učenec, ampak zraven tudi postrežnik, dekla, pestunja in kar bo še ravno treba. V začetku mu to ni šlo prav v glavo, ko je pa videl, da morajo tudi drugi učenci in pomočniki opravljati najrazličnejša dela, se je seveda potrpežljivo udal. Slednjič se je tega
tudi navadil. Zena sicer ni bila nič prav zadovoljna, če ni bil Pavel zjutraj o pravem času na nogah, če ni hitro prinesel sveže vode t in zakuril, a dajala mu je dovolj jesti in tudi večje kose kruha je dobival kot drugi.
Tudi mojster je bil ž njim glede učenja in glede obnašanja zadovoljen. Tako ste Pavlu dve leti v mestu hitro potekli.
Nekega dne sta štela mojster in žena pri zajtrku denar,da bi plačala stanarino,a zmanjkalo je ravno pet goldinarjev. Obema je bilo to zelo neljubo.
»Zastavil bom svojo uro za nekaj časa, stanarino morava plačati točno«, dejal je mojster.
»Ne, tega nikakor ne, če bi šla v nedeljo kaj na izprehod, bi zapazili, da nimaš ure in bilo bi sramotno če bi zvedeli, da nosiva v zastavnico. Odkar se mi je tam preležala svilena obleka, ne maram nikoli več nič zastaviti.«
»Tedaj grem pa k gospodarju in ga poprosim, naj nekaj časa počaka. Sodnik iz Podgorja bo v kratkem poslal po črevlje, ki so že gotovi, in tako dobim ravno pet goldinarjev, ki jih še manjka.«
»Ne, ne, tudi to ne gre, da bi prosjačil pri gospodarju. Zadnjič je govoril z našo sosedo in se zelo spodtikal, ker imam jaz spet nov klobuk in ti novo suknjo. Znal bi te morda prav pikro zavrniti, ker je tako neotesan.«
»Imaš prav — toda kako si naj torej pomagava? Kaj pa ko bi kdo nesel sodniku čevlje na dom. On plača vedno takoj in potem sva iz zadrege.«
»Dobro, čevlji so gotovi, Pavel mu jih lahko nese in do večera imava denar.«
Loboda je pogledal na Pavla, ki je ravno krtačil omeniene črevlje, da bi se dovolj svetili, in dejal po kratkem prevdarku: »To ne gre, do Podgorja je skoraj tri ure daleč, in za Pavla je to predolga pot. Lahko bi se mu kaj primerilo.«
»E, kaj bi se mu primerilo«, dejala je žena, ki je bila precej svojeglavna. »Zdrav je in močen in to bo zanj komaj dober sprehod. Le kar gre naj, d-uge pomoči itak ni!«
Pavlu so se te besede prav dopadle. Rad bi se bil malo spreletel in ker je zunaj tako prijazno solnce sijalo, se je še sam ponudil, da gre v Podgorje. Slednjič se je udal tudi mojster in čez dobre četrt ure jo je mahnil Pavel na pot. Na rami je nesel zvezane, črnoleske-tajoče se črevlje. Zena mu je odrezala precejšen kos kruha in mu ga dala v žep, mojster pa mu je stisnil v roke desetico za kako sadje. Vesel in zadovoljen je ubral pot pod noge.
Ko je hodil že dobro uro, se mu je začel oglašati želodec. Vzbudila ga je hitra hoja in čvrsti zrak. A ker je Pavel vedel, da je še vedno dovolj časa, da povžije, kar ima pri sebi, se začetkom ni veliko menil za lakoto. Ko pa se je ta oglašala že prav občutljivo, je izlekel iz žepa kos kruha in ga hitro spravil pod streho.
Solnce je med tem splavalo že precej visoko, bilo je precej soparno in vroče, potne kaplje so začele Pavlu teči po licu. Oglasila se je tudi huda žeja in željno se je oziral okrog sebe, kje bi dobil kaj vode, da bi se napil.
Pot ga je privedla do gostilne, ki je stala tik ceste. Srčno se je razveselil, ko je zapazil pred gostilno vodnjak. Hipoma je bil pri njem, da bi si ugasil žejo, toda vedro, s katerim se zajema voda, je bilo priklenjeno z verižico, in vsak poskus priti do vode je bil zaman. Žive duše ni bilo blizu, ki bi jo bil prosil za požirek vode, a v gostilno iti si ni upal. Sedel je torej na vrtu v senco, da bi malo počil, morda le pride kdo, ki se ga bo usmilil.
fsfad vrati pri gostilni je visela tabla z napisom: vsak dan sveže pivo. Zraven jc bil naslikan poln vrček v živih barvah. Pavel je
željno ogledaval to steklenico in mislil si je, kako bi si ugasil pekočo žejo, če bi imel steklenico piva. Zbral je ves svoj pogum in šel v gostilno z namenom, da bi dobil malo vode. A videč pri mizah nekaj moških, ki so pili pivo, ga je postalo nekako sram in ker je imel v žepu desetico, je tudi on naročil steklenico piva. Prijazna gostilničarka mu je takoj postregla in mu rekla naj se usede. Pavel je rad ubogal in pivo mu je prijalo nad vse. V kratkem je bila steklenica prazna do dna. Okrepčal se je dobro, a treba se jc bilo tudi ločiti od desetice. Gostilničarka mu je dala dva krajcarja še nazaj.
Veselo je korakal dalje, žeje ni čutil več in upal je, da bo kmalu v trgu, kjer ga brž-kotne gospod sodnik ne bo odslovil čisto praznega. V tej sladki nadi je daroval zadnja in edina dva krajcarja siromaku, ki je ob cesti prosil miloščine.
Bližalo se je poldne. Solnce je palilo z vso močjo, Pavla je zopet začela mučiti žeja in glad. Ves vroč in utrujen je slednjič prišel do svojega cilja.
Sodnik se je čudil, da mu I^oboda tako daleč pošlje črevlje na dom, a vesel je bil, da jih je prejel. Takoj jih je primeril in- plačal.
Pavel jc zavil denar v papir in ga spravil v žep. Spomnil se je pri tem na dolgo in truda-polno pot, ki jo bo treba premeriti v popoldanski vročini. Zato je nekako plaho pogledal zunaj na pragu po cesti. Sodnikova gospa je to zapazila: »Gotovo si lačen in žejen, revček, čakaj ti bom dala malo mleka.«
Pavel si ni dal dvakrat veleti. Usedel se je k mizi v veži in dekla mu je prinesla skle-dico mleka in kos kruha, kar mu je prav dobro teknilo. Zahvalil se je uljudno in ubral spet pot pod noge.
Hodil je zdaj počasi. Vroče je bilo kot v peči, cesta ravna kot miza in prašna, ob strani nikakega drevesa njti grmička. Cez dalj časa šele je prišel do košate lipe, ki je rasla malo strani na travniku. Vlegel se je za par trenot-kov v senco in zaspal.--
Ko se je zbudil, se je silno prestrašil. — Zdelo se mu je, da stoji solnce že nizko. Kdo ve, koliko časa je spal? Huda lakota, ki se je zopet oglašala, je pričala, da bržkotne precej časa. Skočil je po koncu in začel stopati, kar se je dalo hitro, da bi nekoliko popravil, kar je zdaj zamudil. Pot mu je tekel kar v curkih s čela, a ni se menil za to. Bal se je, da ne bi zjezil mojstra in posebno ga je še skrbelo, kaj bo rekla žena, ki čaka na denar, kot na edino rešitev.
Kot obstreljeni zajec je pribežal do gostilne, kjer se je bil dopoldne ustavil. Ves utrujen je sedel v gostilni za mizo kot zjutraj. Hotel si je samo malo odpočiti, toda komaj se je usedel, se mu je zdelo, kot bi imel noge polomljene. Hotel je vstati in iti dalje, a pred očmi se mu je delalo črno in ves se je tresel. Bal se je, kaj bode rekel mojster. Šinila mu je v glavo misel, da bi si dal prinesti kaj za jesti in piti. S tem bi se nekoliko okrepil in dospel potem srečno domov. Plačal bi z mojstrovim denarjem, ki ga ima pri sebi. A spomnil se je, da bi bila to tatvina, ker bi mojstru ne bi mogel povrniti potrošenega zneska. Da bi ušel skušnjavi, je planil na prosto in se vlekel po cesti dalje, kar se je dalo hitro.
Jokaje je hitel dalje komaj kake četrt ure in že se je začelo mračiti. Žeja in glad sta se oglašala vedno močneje in skoraj popolnoma preglasovala opomine vznemirjene vesti. Ob cesti je stala zopet gostilna. Skoraj nevede, kaj dela, je vstopil, se vsedel za mizo in željno pogledoval na krožnik, s katerega je bližnji gost slastno pobiral okusno večerjo.
»Še meni kaj takega«, dejal je Pavel gostilničarju s precej boječim glasom.
»Imaš denar?« vprašal je ta nezaupno.
»Imam«, pokimal je Pavel in čez par mi nut je imel tudi on poln krožnik pred seboj j zraven steklenico piva. Ni veliko pomišljaj kako je prišel do tega. temveč jedel je in pj da je bilo veselje. Ko je bil nasičen, je vpraši za račun, ki je znašal ravno krono. Zlekclj iz žepa petkronski novec in ga pomolil gostil ničarju. Drobiž, ki ga je aobil nazaj, je skrb« zavil v papir in odšel.
Telesne utrujenosti ni čutil več, toda ogla sila se je slaba vest. Kakor skala mu je legli nekaj na dušo. Nekaj ga je hotelo takorekoi tlačiti k tlom, kakor težek svinec mu je legli na srce vprašanje: kaj bo pa doma? Začel ji gorko plakati in premišljati, kako bi se mojstri opravičil in ga potolažil.---
(Dalje prili)
Varnostne naredbe proti ietiki v šolah
Nižjeavstrijski deželni šolski svet ie izdal» zadnjem času več odlokov, v katerih naroča okrajnim šolskim svetom, da naj strogo pazijo na odvračanje jetike po šolah. Tako naj sc šolske knjižnice in knjige, ki se prepuščajo ubožnitn učencem, saj enkrat na leto razku. žijo. Zamazane in raztrgane knjige se nt smejo več uporabljati. Otrokom, ki so po zdravnikovem izreku jetični, naj se odkažeio sedeži koncem klopi, vendar tako, da se s tem ne obrača posebna pozornost nanje. Ce izve šolsko vodstvo, da se je v rodbinah, v katerih so učenci na hrani in stanovanju, pojavil kak slučaj jetike ali da je jetičen kak součenec, ki je v istem stanovanju, ima o tem obvestiti starše ali varuhe in jih opozoriti na nevarnosl okuženja. Jetični učitelji brez ozira na njihovo delazmožnost toliko časa ne smejo poučevati, dokler traja njihova bolezen. Enako je postopati z jetičnimi šolskimi slugami. Z ozirom na to, da je odvračanje jetike v mladostnih letih posebne važnosti, naj bi vsa šolska vodstva tako postopala. Mestni fizikat bo na prošnjo šolskih vodstev rad prevzel razkuževanje knjižnic in knjig, sicer pa za to preskrbi tudi »Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih.«
Z zrakoplovom na severni tečaj. Za novo vožnjo v preiskavanje severnega tečaja se vrše že obširne priprave. Oba francoska zra-koplovca Gaston Hervien in M. P. Carlardean, ki bosta spremljala drznega Amerikanc?. in preiskovalca severnega tečaja Mr. W. V/ell-manna, sta že na potu k jezeru Mjose na Norveškem. kjer bosta preizkusila priprave, določene za ekspedicijo. 5 motornih sanij, težkih 500 kg je baš zgotovljenih. Na nekem polotok« čisto na severu bodo zgradili hišo za zrakoplov. Dolga bo 58 m. široka 31 in visoka 26. Stroj, ki bo proizvajal za zrakoplov potreben kisik, je zmožen napraviti kisika vsako uro 500 kub. m. Zrakoplov, ki ga bodo v omenjeni hiši sestavili, bo 30 m dolg in bo imel v premeru 16 m. Obsegal bo 6350 kubičnih metrov plina, nesel bo pa lahko 7000 kg tovora. Za plovljenje s pomočjo dveh vijakov sta prirejena dva motorja, od katerih ima eden moči za 50, a drugi za 25 konjskih sil. Urejen je zra-koplav tako, da vsak stroj popolnoma samostojno in nezavisno deluje na svoj vijak. Well-mann misli, da bo 1020 km, ki ločijo kraj od-potovanja od severnega tečaja, z zrakoplovom preplul pri najneugodnejših razmerah v 10 dnevih. Misli pa, da bo dosegel svoj ciii že v petih dneh.
Sodnijski svetnik — duhovnik. Oskar Po-lak, sodnijski svetnik v Bosni in po veri Žid. je prestopil h katoliški cerkvi. Dovršil je v Inomostu bogoslovske nauke in te dni bo posvečen v Vrlici za duhovnika. Novo mašo bo bral v Padovi.
Razgled po domovini. *
Zopet lepa zinaga »Slovenske Ljudske
Stranke«. 31. maja so se vršile občinske vo-itve na Grosupljem. Gospod Rus in njegovi iristaši so se silno trudili, da bi prišla občina v iberalne roke. A naši možje sc niso dali pretvoriti. V vseh treh razredih je sijajno zmajala »Slovenska Ljudska Stranka«. Dosedanji iupan in deželni poslanec gospod Fr. Košak e s tem izidom za mnoge klevete dobil častno adoščenje. Slava našim vrlini in zavednim ;atoliškim možem!
Umrl je 31. maja v Zaplani pri Vrhniki on-lotui župni uprav. č. g. Jakob M a t j a n. Ro-en je bil pokojni 2. junija leta 1866 v Šiški, n sicer v tisti hiši, kjer se jc porodil Valentin /očlnik. V mašnika je bil posvečen 23. julija eta 1891. Kot kaplan je služboval na Jeseni-:ah in v Cerkljah pri Kranju, kot župni upra-ritelj pa v Zaplani od leta 1901. dalje. Nje-(ovo truplo so prepeljali v Št. Vid nad Ljub-jano in je tam na binkoštno nedeljo položili ; zadnjemu počitku. Naj počiva v miru!
Duhovske plače ne dado mirno spati ured-likom »Slov. Naroda«, dasi imajo ti ljudje ;amo zato, da mažejo po »Narodu«, imenitne ilače. Dr. Tavčar vleče pri tem listu okoli 1000 kron, Malovrh gotovo tudi toliko, in vcn-lar zabavljata nad plačami duhovnov, dasi je mano, da noben župnik na Kranjskem nima etne plače 4000 kron. Sploh pa zaslužita samo lr. Tavčar in župan Hribar na leto brez-ivonuio več, nego 60 kaplanov skupaj.
Stari občinski odbor na Jesenicah je vlada azpustila. Za upravitelja občine je postavljen adoljiški okrajni komisar gospod Žitnik, ^zrok razpusta je bil. ker so liberalci vedno savirali, da se ni mogla vršiti volitev župana. Bili so v manjšini, a hoteli so imeti svojega Supana. Tega pa katoliški volivci niso smeli n mogli dopustiti.
Hud vihar je divjal zadnji teden po mnogih krajih naše kranjske dežele. Nad Št. Ru-pcrtom na Dolenjskem se je vsula kakor lešniki iu orehi debela toča. Vinogradi so bili kar pobeljeni od toče. — Ploho z gromom in bliskom so imeli dne 27. maja tudi v Škofji Loki, Kranju,.Kamniku in Moravčah. — V Ljubljani smo imeli le nekaj dežja. Veliko škode je napravila toča vinogradom v Trebelnem in Mokronogu.
Sestra obstrelila sestro. Nevarno je ob-streljena Terezija Papež iz Broda pri Božanju. Ustrelila jo je sestra, misleč, da je puška prazna, a bila je nabasana. Strel je šel skozi vrat Terezije, ki se je nezavestna zgrudila.
V Gradašici je utonila posestnica Elizabeta Škrl iz Viča, ko je prala salato. Prijel jo ie krč, kateremu je bila podvržena.
Na Dunaju se je vršil pretečeni teden va-žen z a d r už e n shod, na katerem so bile zastopane vse avstrijske dežele. »Zadružno zvezo« v Ljubljani sta zastopala dr. E v g e n L a lnpe in ravnatelj Rožman, ki je bil |udi poročevalec na tem zborovanju. Ta shod
gotovo rodil mnogo dobrih sadov na zadružnem polju.
Zopet velika blamaža »Slov. Naroda«. Ko se je zvedelo v Novem mestu, da ga po-seti deželni predsednik gospod S c h w a r z, 'edaj se je takoj vsedlo neko liberalno člo-veče za mizo in odposlalo v »Narod« nesramen dopis, v katerem samooblastno piše, da "e sme nikdo razobesiti zastave. Liberalci so "'ii seveda silno veseli, češ, s tem bomo eno zbodli »klerikalnemu« deželnemu predsedniku. A glej spakal Novomeščani se niso zme-Mi za dopis liberalne cunje, in ko je pretečeni
teden došel gospod Schwarz v Novo mesto, je bilo vse mesto v zastavah in sprejem nad vse sijajen. Tudi Kandija je bila vsa ovenčana z zastavami. Gospodu deželnemu predsedniku so se peljali nasproti občinski svetniki z gosp. županom Sladovičem in stopiški župan odlikovani gospod Josip Zurc. In liberalci z »Narodom« so zopet bogatejši za eno in sicer precej veliko blamažo. —* Tudi v Črnomlju je bilo vse mesto v zastavah. Deželni predsednik se je od tu odpeljal še v Kočevje in se povrnil v Ljubljano.	,
Strahovit poraz kranjskih in štajerskih liberalcev. Ni še kmalu »Narodova« klika, ki ima nekaj svojih privržencev tudi po Štajerskem, doživela tako velikanskega poraza, kakor 29.maja pri državnozborski volitvi za peto kurijo na Spodnjem Štajerskem. Prišli so v poštev trije kandidatje: Katoliško slovensko ljudstvo je bilo za g. dr. Antona Korošca, urednika v Mariboru, slovenski liberalci so imeli ključavničarja R e b e k a iz Celja, Nemci in nemškutarji pa nekega W r a č k o t a. Boj je bil strasten in jako hud. Za Wračkota so delali vsi nemški listi, neposredno tudi glasilo nemško-slovenske zveze na Kranjskem »Slov. Narod«. Za Korošca se je potegoval katoliški dnevnik »Slovenec«, ker ga pozna kot odličnega narodnjaka in moža trdnega katoliškega prepričanja. Za Rebeka so pa delali liberalni štajerski advokatje.vsiliberalni učitelji po svojih časopisih »Domovina«, »Učiteljski Tovariš« i. dr. Naravnost podla je bila agitacija za Rebeka v »Slov. Narodu«. Več kot teden dni je prinašal ta najpodlejši list nesramne napade na zaslužnega gospoda dr. Korošca, ki si je za štajersko slovensko ljudstvo stekel več zaslug, nego vsi celjski odvetniki z vsemi uredniki »Slov. Naroda«. Hvalil je na vse pretege neznačajnega ključavničarja Rebeka, ki je bil svoje dni, ko mu je neslo, klerikalec. Pisal je s tako gotovostjo, da zmaga Rebek, da je človek, ki je te dopise bral, bil prepričan, da so na Spodnjem Štajerskem sami liberalci. Toda prišel je zaželjeni 29. majnik. In ta dan je bil najnesrečnejši za vso liberalno kliko, ki stoji za »Narodom«. Prihajala so poročila iz raznih volišč, kako navdušeno oddaja slovensko ljudstvo svoje glasove za dr. Korošca. Nemški listi so poročali z vidnim veseljem, da mnogi slovenski liberalci glasujejo za nemškutarske-ga Wračkota. Torej tudi na Spodnjem Štajerskem že pogarja slovensko - nemška zveza! Radovedno smo pričakovali izida. V sredo, dne 30. majnika, popoldne se nam je sporočil. Kako veselje za nas, kako razočaranje za liberalne Slovence In za nemškutarje. Kandidat poštenega katoliškega slovenskega ljudstva dr. dr. Korošec jc sijajno porabil oba nasprotnika z ogromno večino glasov. Dobil je namreč 19.150 glasov (devetnajst tisoč). Liberalni Rcbck, ki je bil kandidat »Narodove« klike in Roševcga študenta iz Trbovelj, je dobil 2807, kandidat Nemcev Wračko pa 7065 glasov. Dr. Korošec je izvoljen proti nemšku-tarskemu Wraekotu z večino 12.088 glasov, proti »Narodovemu« kandidatu Rebeku pa z ogromno večino 16.346 glasov. S to volitvijo so jo dobili vsi kranjski liberalci prav pošteno po zobeh in mislimo, da ne bodo več svojih umazanih rok stegovali na Spodnje Štajersko med ondotno slovensko ljudstvo, ki ne mara za njih liberalizem. Nauk iz te volitve je ta, da nima »Slov. Narod« nted poštenimi ljudmi nobenega ugleda in da so pomilovanja vredne tiste osebe, ki temu umazanefi še kaj verujejo ali ga morda celo podpirajo in naročajo. Naj bi jim zadnja volitev odprla oči. — Slava no-
vemu poslancu gospodu dr. Antonu.Korošcu! Hvala in slava vsem, ki so pripomogli, da je bil ravno on na jezo vsem intrigautom izvoljen s tako ogromno večino. S takim navdušenjem je treba iti vedno v boj zoper vse tiste, ki so prijatelji »Slov. Naroda«.
Še vedno shodi »Slovenske Ljudske Stranke«. V nedeljo 27. maja je imela »Slovenska Ljudska Stranka« zopet dva vrlo obiskana javna shoda. Na prvem, ki se je vršil pod Storžcem, so bilt možje iz Gorič, Trste-nika in Preddvora. Vodil ga je občespoštovani posestnik g. Z a p 1 o t n i k. Na shodu so govorili gg. poslanec dr. K r e k , profesor J a r c iz Kranja in trsteniški g. župnik M i k š. — Na Jesenicah je bilo na ljudskem shodu navzočih okrog tisoč mož. Prišlo je nekaj mleč-nozobili pobalinov nagajat, tem je načeloval znani učiteljček Eabinc. A pobje so jo skupili od naših poštenih mož, da jo bodo še dolgo pomnili. Marsikatera pest je padla po puhlih glavah teh fantičev, ki pravijo, da so »Sokoli«. Na shodu, katerega je izborilo vodil gospod Glavič, je govoril g. dr. Šusteršič, kateremu so navzoči izrazili svoje zaupanje. — Na binkoštni ponedeljek je govoril v Boh. Bistrici g. državni in deželni poslanec dr. Iv. Šusteršič z velikim uspehom. Tudi tu je bilo navzočega jako mnogo ljudstva, ki je odobrilo postopanje naših poslancev in jim izreklo neomejeno zaupanje.
III Katoliški shod v Ljubljani se bo vršil zadnji teden v avgustu. Zanima-* nje za ta shod je vsesplošno. Piičakuje se velikanska udeležba. Od vseh stranij bodo prihiteli katoliški Slovenci v Ljubljano. A tudi iz Hrvaške bodo došli zastopniki bratskega naroda. Pričakovati je tudi zastopstvo Čehov, Poljakov, morda tudi Ru-sinov. Pričakujemo, da bode tudi naše slovensko ljudstvo mislilo že sedaj na to in da bo tiste dni v najobilnejšem številu prihitelo v Ljubljano. Na shodu morajo biti zastopani vsi stanovi: duhovniki, kmetje, rokodelci, učitelji, delavci. Pomenili se bodemo tu, kako delati v bodeče za blagor slovenske domovine Glavno zborovanje bo na nedeljo 26. avgusta. Naj bi na tem velevažnem shodu ne manjkalo nobenega slovenskega, kato.išktga župana.
Volitev županov. V Spodnji Idriji je bil zopet izvoljen za župana g. Ivan Kenda. — V Št. Vidu nad Ljubljano so izvolili občinski odborniki ob velikanskem navdušenju enoglasno dosedanjega mnogo-zaslužnega g. Anton Beleča za župani S to izvolitvijo je dobila liberalna klika št. vidska z njenim glasilom „Slov. Narodom" hudo brco, ker je svojčas ta list napovedoval v preroškem duhu, da nt bo g. Belec nič več župan. Klofuta za klofuto pada po trdih liberalnih bučah.
Gospodarska zveza v Ljubljani je naročila slike f zaslužnega ravnatetja gosp. Josipa Jegliča. Za druge, ki jo žele
imeti, naj to takoj naznanijo gospodarski zvezi	♦
'	Občni zbor c. kr. kmetijske družbe
kranjske se je vršil danes 7. t. m. v veliki dvorani „Mestnega doma". Udeležniki so so si ogledali popoldne gospodinsko šolo kmetijske družbe v Marijanišču ter vzorne goveje hleve, svinjake in kurnjake.
„Slov. Narod" surov lažnjlvec. Zopet je fiagromadil ta najnesramnejši slovenski iist cel kup lažij zoper mladeniče na Mirnem in ondotnega g. župnika. Podtika jim najhujše tolovajstvo, češ da so nevarno poškodovali nekega Avguština Travnikarja. Resnica je, da je dotični Trav-nikar zabavljal fantom in da jo je malo skupil. Toda niso ga nabili udje izobraževalnega društva, temveč je prvi pretepel onega Avguština liberalni razgrajač in ljubljenec Šmalcov neki Bunkar. Vse drugo o g. župniku in vrlih naših mladeničih je grdo obrekovanje in nesramna laž. Sram jih bilo liberalcev!
V križanskl cerkvi v Ljubljani je 27. maja slovesno blagoslovil novo zastavo dekliške Marijine družbe inf. g. generalni vikar J. Flis. Zastavo so jako lično izdelale čč. šolske sestre v Trstu za 900 k. Kumica zastave je bila g. J o s i p i n a K a-čar, ki je podarila krasen Irak zlepim napisom. Slavnosti so se udeležile po zastopstvih tudi druge ljubljanske Marijine družbe.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Peč. 27. maja. Na praznik vnebohoda Kristusovega dne 24. maja popoldne smo spremili na tukajšnjo farno pokopališče k cerkvi sv. .Jerneja k poslednjem počitku občespo-štovano Marijo Avbelj iz Hlev št. 23, po domače Sterkovo mater ali mamico, kakor so jo sploh imenovali, v starosti čez 82 let. Kako je bila ona vsem priljubljena, mladim in starim, pričal je pogreb, katerega so se udeležili ne le njeni sorodniki, ampak sploh vsa občina, okolica dveh fara, od blizu in daleč. Ubogi siromaki ali sploh siromašni ljudje so po njej izgubili res pravo otroško mamico, katerim je ona bila dobrotnica v vsakem oziru. Otroci, sedaj že odraščni, so izgubili svojo krstno ali birmansko botro, katerim je bila ona v ogromnem številu, in jih je tudi v potrebi napeljevala ali svarila k bogoljubnemu ^nčednostnemu življenju. Zatorej kličemvimenih takrat pričujočih ali tudi nepričujočih znancev k gomili z njenimi lastnimi otroci in ostalim možem: Počivaj, blaga duša, v miru, in večna luč naj ti sveti po trudapolnem zemeljskem življenju in vživaj plačilo gori nad zvezdami.
— Veselica v Dobu. Kat. izobraževalno društvo v Dobu, dasi ravnokar ustanovljeno, vendar prav lepo in uspešno deluje s knjižnico, s jiredavanji in dr. V nedeljo, 27. majnika pa je priredilo v prostorih g. župana B. Zamika že prvo svojo veselico, ki je vsestransko tako lepo uspela, da je društvu treba
le čestitati. Pred vsem nas je prijetno izne-nadil društveni zbor. Zapel je 4 ljubke, v srce segajoče pesmi,ki so pričale, koliko se z resno voljo celo v prav kratkem času že more doseči. Čast pevcem in njihovemu pevovodju! Društveiiik Kompare je v navdušenem nagovoru pojasnil namen in pomen izobraževalnega društva. Veseloigra »Kmet-Herod« je ljudstvo izvrstno zabavala. Dasi so igralci nastopili prvič, čutili so se vendar popolnoma domače na odru. Vsi so prav dobro pogodili svoje uloge, posebno še Gašper, Matijče in zdravnik. Občinstva je bilo toliko, da je bil obširni prostor natlačeno poln. Navzoč je bil tudi baron Rechbach z vso svojo rodbino. — Srčno se veselimo lepega uspeha tega najmlajšega društva v okraju, ki pa že sedaj izredno veliko obeta in kličemo: Le tako naprej!
g Hranilnica in posojilnica v Kamniku je pričela 1. junija poslovati in sicer prav dobro. Uradna soba je v kaplaniji v pritličju. Obrestovala bode hranilne vloge po 4 in četrt odstotkov posojila pa bo dajala po 5 odstotkov. Začete^ je dober, smemo tudi upali, da bo prav dobro vspevala.
g Preveč govori pri mestni hranilnici tajnik Vedlin proti strankam. S hujskanjem se ne bode dalo prav nič opraviti, saj se ljudje sami dobro zavedajo, kaj delajo. Dolgo časa smo molčali in potrpeli, ko je bilo pa le preveč, smo se morali postaviti na lastna gospodarska tla, kar tudi večina prebivalstva odobrava.
g Nožar Koschler sedaj lahko pašuje v mestni hranilnici kakorhoče. Sedaj naj le še razblebetava uradne tajnosti, nam je sedaj prav vseeno. Koristi pa od tega mesto ne bo imelo prav gotovo ne.
g Kakšen vitez je kamniški žlajfar kaže že samo dejstvo, kako bi si rad opomogel v svoji štacuni pri „Orlu". Prodajalko trgovca, kateri mu je že dosti dobrega storil je hotel pregovoriti naj stopi k njemu v službo in ji je zato tudi ponujal veliko boljšo plačo. Pa gospodična je bila toliko poštena, da ni hotela poslušati viteza - žlaj-farja. Res prav judovsko sredstvo, kakršno je naučil od dunajskih judov, kjer je svoj čas žlajfaril.
g Trgovcu Skala pa svetujemo, naj bolj ali previdnejši v svojem govorjenju na cesti in v gostilni pri Amerikancu, ali naj se pa kar naravnost pokaže koliko so z Žlajfarjem v žlahti, ker s hinavščino ne bo šlo dolgo.
g »Domoljuba" telečji vitez ne more imeti rad, ker ga je pošteno razkrinkal. Zato se pa ljudem, ki pridejo še v njegovo štacuno prav sladko opravičuje, češ da ni ravno tak kakor ga »Domoljub" opisuje, seveda ljudje si pa svoje mislijo, naj bi le še svoje prepričanje nasproti njemu dejansko pokazali.
g Kumra pa pustimo za danes pri miru.
g Z meščansko korporacljo še nI
ni Daleč bo spravil Ktaut mesto če bo mc rat imeti povsod dovoljenje brata Koschierji Lepa viteza I
g Nožar Koschler iti ravno znan za radi pobožnosti, vendar pa ima v svoji z, logi raznovrstne rožne vence, križe itd, T se prav lepo vjema z njegovim značajeu g Mekinje. Kat, društvo roke de Is ki h pomočnikov v Ljubljan priredi s svojimi člani izlet dne 10. junij 1900 v prijazne Mekinje. Ondi bode imel v Marijini cerkvi sveto mašo ob 10. uri, p kateri poje društveni zbor popoldne ob pt 4. uri veselico v Mekinjah s sodelovanjer tamburaškega zbora mekinjskega izobražt valnega društva s sledečim vsporedom
1)	Dr O. Ipavec: „Oblačku", moški zboi
2)	J. Aljaž: .Dneva nam pripelji žar", mošl zbor. 3) L. Hudovernik: „Naša zvezda' moški zbor z bariton solo (J. Erman
4)	H. Volarič: „Čolničku", moški zboi
5)	* * ,: „Sokolska koračnica". 6) V. O. Broi „Na valovih jadranskega morja", slovi valček; 7) ***: Košnica, koračnica; 8) Fai kaš : Venec hrvatskih narodnih pesni; udarj tamburaški zbor mekinjskega izobtaževa nega društva: „Planirka". 9) Klepetec, burk v enem dejanju. 10) Smola, veseloigra enem dejanju. Vstopnina: Sedeži I. vrste po 1 K, II. vrsi za ude po 30 vin. za neude po 50 vit Stojišče za ude po 20 vin., za neude pi 30 vin. Po veselici sestanek društvenikoi in prijateljev na vrtu pri Fischerju Kamniku s petjem zborov obeh društe in tamburanje mekinjskih tamburašev. Kvt selici in sestanku prijatelje obeh društe prijazno vabimo.
Iz kranjskega okraja.
g Naklo. Binkoštno nedeljo je priredil »Bralno društvo« predavanje: »Zemlja in njei potresi«.
g Izpod Grintovca. Nisem prijatelj pole mike po časopisih, ker kaj briga ljudi v drn gem kraju, ako se zgodi kaka nereduost dru god. Toda surovost »Gorenjca« z dne 9. mai leta 1906 me sili v to, da povem jasno, kaki nesramen je »Gorenjec« in lažnjivi njegov dopisniki, pa naj se imenujejo Jožefi ali Čiri« Jožef Jenko, ali kakor ga je »Domoljub« ime noval in je v resnici »babičev fantek«, je spra vil celo kopo lažij v »Gorenjca«. Seveda sej obregnil v našega občespoštovanega gospo® župnika in kaplana, katera bosta pa žc san« prijela »babičevega fantka« za dolga ušesa ako se jima vredno zdi. Prva laž: Liberalce* ni v Cerkljah. »Fantek«, ti bereš »Gorenjca' »Narod«, in si nanje naročen, strinjaš se njimi, plešeš, kakor ti godejo. In ti listi so beralni. Ali Lapajne ni liberalec, ki se san na prsa trka češ: »Jaz sem liberalec, vselil1 osem.« To sta dva, šest jih pa še naštejem« ako želiš. Druga laž je, da »fantek«, o katerem zdaj zbijajo ljudje šale, da to še ni »ia"1' Nikomur ne vsiljuje »Gorenjca«. Resnica i< da ga celo ženskam zdaj vsiljuje, ko ga m°z) zaradi debelih laži nočejo brati. Pridemo imeni, ako bo še lagal. Tretja laž je, da »f«n
tek« ne pozna hinavščine. Vsem ljudem po fari je znano, da je bil ravno ta »babičev fantek« ud izobraževalnega društva prvo leto. Seveda se ima zahvaliti samo gospodu predsedniku, da ga udje niso ven vrgli, ker je hotel prodajati svojo liberalnost v društvu, a je vselej klaverno pogorel. Zdaj je pa ud liberalnega društva. Vprašamo »babičevega fantka«, kdaj je bil hinavec, ali takrat, ko je bil ud izobraževalnega društva, ali zdaj, ko je ud liberalnega društva? Voli sam hinavščino svojo! Četrta laž: V občini se doklade pobirajo, da se vzdržuje župnišče. Kakor hitro je gotovo nadstrešje, pa v kuhinjo, iz kuhinje nad kozolec, zopet v župnišče nad okno. — Občina ni prispevala prav ničesar ne za popravo kuhinje, ne za kozolce, najmanj je pa mogla prispevati za okna, katerih ni nihče popravljal. »Babičev fantek« tudi ni ničesar prispeval, ker tako nima s čim prispevati. Naš veiespo-štovani gospod župnik je popravil kuhinjo in kozolce s svojim denarjem, kar ni dolžan storiti, ker občina mora popravljati župnišče kot šolo. Za slučaj, da se župnik preseli v kratkem, ni popravil zase župnišča, ampak za naslednika. Gospod župnik je s tem izkazal občini veliko dobroto, kar smo mu vsi hvaležni. Samo »babičev fantek« ne; on naj pa s svojimi žulji raztresa nadalje laži. — Peta laž je, ki jo je v »Gorenjcu« znesel «babičev fantek«, da je doklad krivo župnišče, ki že 30 let ni bilo poravljeno. Šole so krive visokih doklad v občini. »Babičevega fantka« oče to dobro ve, vsajje 011 potegnil čez 18.000 K za novo šolo v Št. Urški gori leta 1905. In cerkljanska šola tudi še ni plačana. Vrhutega je pa proračun samo za šolske potrebščine za leto 1905 nad 1800 kron. »Fantek«, ali bo to tudi za župnišče? Poglej, kako si nesramno lagal! Res, županstvo ne ravna prav, ako izplača meni nič tebi nič to svoto! Je previsoka! — Šesta laž je, da bi gospod župnik skoraj vsako nedeljo s prižnice zabavljal proti neodvisnemu naprednemu časopisju. Ni treba, vsaj laži naprednega časopisja sami poznamo. Farani, vsi, ki poslušamo gospoda župnika, vemo, da se je »babičev fantek« debelo zlagal. In potem pristavi: »Razpisujemo 500 kron, da dokažete le eno laž, ki jo je »Gorenjec« prinesel iz Cer-kljan.« Govori kot cesar, »razpisujemo« 500 K iu se podpiše pod šest debelih laži. Koliko je pa resnice šele v tistih cerkljanskih dopisih, kjer se ne podpiše »fantek«!? Mi pa svetujemo »fantku«, ako ima res 500 kron, naj jih položi pri županstvu ali sodniji, ali kjer hoče, samo da jih bode lahko dvignil tisti, ki bo njemu laži dokazal, ki jih je podpisal, bomo videli, kako dolgo bodo kronce njegove! Druge laži »Gorenjčeve« so pa še debelejše. To je banda »lažnjivih kljukcev«. — Toliko resnici na ljubo, da se ne bo trkal na prsa kak »odvisni nektnetovalec« in trdi rekoč: »To je resnica, kar je laž.« »Babičev fantek« pa v svoji otročariji lahko sadi v »Otroški vrtec« rožice svoje lažnjivosti naprej toliko časa, da postane »fant«! Precej pozno bo že, pa bolje enkrat, kot nikdar biti »fant«.
g Iz Šenčurja pri Kranju. Veliko se je že pisalo po »Domoljubu" o naših volitvah pod naslovom „iz Šenčurja pri Kranju", dasiravno ni bilo vse iz Šenčurja. K zadnjemu poročilu „iz Šenčurja" dostavljamo ^ tole. Ni res, da je šenčurska občina ena izmed najbolj liberalnih, ampak le par liberalnih kričačev jo hoče kot tako proglasiti. Ti, ki so zmagali, so v večini naši ljudje, dobrega, krščanskega mišljenja, katere pa so liberalci z lažmi in pijačo vjeli v svoje mreže. Naj se te laži malo spravijo med
svet' Prva glavna laž, ki je ljudi najbolj omamila, je ta, da so rekli liberalci, da mi nismo za prejšnjega župana, ampak da hočemo ljudi le preslepiti in da misli naš novi odbor postaviti za novega župana Ivana iz Srednje vasi. Druga laž je bila ta, da so liberalci „farbali" ljudi, da misli novi odbor kaplanu kupiti njivo na občinske stroške, da se bo tudi morala kaplanu plačevati za to potrebna dekla z občinskim denarjem. Tretja laž je bila, da misli novi odbor iz stare šole narediti bolnišnico (irenda norišnico?) in da misli na občinske stroške sezidati novo drago šolsko poslopje. Četrta laž je bila, da misli novi župan Ivan odstraniti Makovčeve pode in hišo, da bo večji prostor pred cerkvijo, da bo novi odbor naložil nove naklade za škofove zavode. Kar ni šlo z lažjo, se je storilo s pijačo. Eden liberalec je rekel, da mu ni nič, če d& štiristo kron za jed in pijačo, drug gostilničar je rekel svojemu tovarišu: „jaz dam en dan zastonj pijačo, ti jo daj pa drug dan!" Pilo se je na vse načine. Liberalni prvaki so tulili kakor zverine, med njimi so bili tudi taki, ki se pritožujejo nad fantovskim razgrajanjem po noči. Nekateri so bili od pijače vsi zmešani. Eden je mislil, da je že zjutraj in je vstal, da gre na delo, pa se je delala šele noč, ležali so tudi pijani pod cesto. Poleg vsega tega pa se nam je res izneveril še prejšnji župan in je potegnil z liberalci. Vedel se je do nas tako pristransko, da ga mi nikoli več ne bomo stavili med kandidate. Sram vas bodi! Ali je to značaj poštenjaka? Kaj smo Vam storili ? Če nas pusti na cedilu mož, do katerega smo imeli zaupanje in ki nam bi edini bil lahko pripomogel do zmage vsaj v prvem razredu, potem ni čudno, da smo pro-pali. Značilno je tudi to, da so tudi vsi županovi sorodniki volili liberalno in strastno zanj agitirali. Ni pa še dosti, da so liberalci pred volitvijo trosili laži med svet, lažejo nesramno tudi še po volitvah. Pravijo, da smo mi svojo posojilnico rabili v agi-tacijska sredstva. To je podla laž! Naj nam naštejejo one, katere smo pritiskali s tožbami! Pravijo tudi, da smo mi vse one dolžnike tožili, ki niso volili z nami. Tudi to ni res. Naj se dotični oglasijo, ki smo jih tožili radi tega. Naša posojilnica se še nikdar ni izrabljala, nihče se ne more nad njo pritožiti. Da pa moramo semtertja koga tožiti, je samo ob sebi umevno; zastonj tudi ne moremo dajati. Vsakemu je odprta pot v našo hranilnico in posojilnico, da se lahko prepriča, da je naša posojilnica v najboljšem stanu, da ima jako velik promet, preteklo leto je bilo okoli t r i s 10 t i s o č kron prometa, da pa tudi kar mogoče milo ravna z dolžniki. Dalo bi se še marsikaj napisati, a to pot naj to zadostuje. Prijpri
hodnjih volitvah se bo pokazalo, koliko da je liberalcev v Šenčurju.
Novice Iz Št. Vida nad I juhljmio.
g ..hranilnica in posojilnica" nekaterim še vedno ne gre v glavo. »Kdo neki bo nosil v tako beraško hranilnico", „saj bo tako samo Belec imel dobiček od nje", »kadar ta kaplan odide, bo vse šlo v zrak." Take neumne ugovore spravljajo na dan oni, ki ne vedo, kaj je rajfajznova hranilnica. V odgovor to-Ie: 1. V 7 tednih je v našo hranilnico 51 strank vložilo nekaj nad 18.000 reci osemnajst tisoč kron, med temi samo »čebelica" 650 kron; izposodilo se je 7 članom 4300 kron. Članov z deležem v znesku
4	kron je pristopilo že 34. 2. Belec ne bo imel nobenega dobička, ker ni niti odbornik niti nadzornik, ravno tako bodo brez dohodkov odborniki in nadzorniki. Vsi ti možje opravljajo hranilnične posle popolnoma brezplačno, kar ne gre v glavo tistim, ki delajo le tam kjer čutijo polne žepe. Dobiček od hranilnice bo pa imelo ljudstvo, ker denarja ni treba nositi v Ljubljano in ga tudi v Ljubljani ni treba iskati. — 3. Hranilnica ne more več zleteti v zrak, če tudi odlete vsi sedanji odborniki s kaplanom vred. To pa zato ne, ker je tudi ta hranilnica članica »zadružne zveze", ki skrbi, da gre v hranilnici vse v redu in tako, da ljudstvu ni na škodo. Toliko v odgovor vsem cokljam, pa bodo liberalne ali neliberalne.
g Vloži se denar v domači hranilnici po 41/2%, na posodo pa se dobi po
5	ali po 5 ,/2°/o- Uradne ure v nedeljo popoldne in sredo dopoldne.
g Volitve župana se še niso mogle vršiti, ker je mogočni Žirovnik po Porentu vložil pritožbo zoper volitev v 1. razredu. Pritožili so se menda zoper predebel pogled Žirovnikovega Jankota. Ta mladi gospodič je na dan volitve nataknil taka očala, da je videl dr. Šusteršiča sedeti v pisarni v Ljubljani in se je zato pritožil zoper njegovo pooblastilo. Mi smo pa vedeli, da je bil dr. Šusteršič, tukajšnji častni občan, na dan volitve še na Dunaju. O, ta šmentana liberalna očal», kako debelo so videla, a še bolj debelo — lagala.
g Zlagal se je doktor prava, mladi Žirovnik, to ostane pribito. Prav je imel g. kaplan, ki je kar na volišču mlademu doktorju v brk povedal, da se na besedo liberalca ni zanesti in da naj navede priče, ako je res bil v pisarni dr. Šusteršiča. Vkljub trdovratni trditvi, da je dr. Šusteršiča videl v pisarni za mizo, volilna komisija temu predrznemu doktorju ni hotela verjeti in je pooblastilo priznala za veljavno, kar je bilo edino pravo.
g Pritožbi zoper volitev v 1. razredu vlada ni ugodila. Ta vesela novica je ravno-
kar prišla v Št. Vid. Skoraj gotovo bodo volitve župana že ta teden. Izvojen bo brez " dvoma Anton Belec, kar bo prav vsem, samo Žirovniku in njegovim pristašem ne.
g Pogreb pokojnega gospoda Jakoba Matjana, župnega upravitelja, je bil tudi tukaj veličasten. V soboto 2. t. m. po noči so ga pripeljali iz Zaplane, kjer je služboval, na binkoštno nedeljo ob 11. pa ga je pokopal domači župnik vIč. g. svčtnik Malovrh. Pogreba se je poleg žalujočih sorodnikov udeležilo devet duhovnikov, mnogo Ljubljančanov in velika množica domačega ljudstva. Pokojnik je bil doma iz znane Matjanove hiše v.Zgornji Šiški. N. v m. p.I
Iz raznih kntfev Gorenjske.
g Napadli so 20. maja na Bukovščici fantje Ignac Tušek in Gregor in Janez Bergant zidarja Petra Sladec in Josipa Lakner. Zlasti hudo je bil pri tem na več mestih ranjen z nožem Sladec. Tuška in oba Berganta so izročili okrajni sodniji v Škof ji Loki.
San Franclsco pred potresom! Market Street.
g Nezgoda se je pripetila 22. maja popoldne posestniku in županu v Zgornji Besnici Ivanu Paplerju v njegovi kleti, ki je bil zaposlen pri sodu s špiritom in imel pri tem v roki svečo. Prišlo .ie do eksplozije in Papler je po gornjem delu života nevarno opečen.
g Lepe razmere. Iz Domžal so orožniki iz gostilne odstranili preteklo nedeljo dva Ljubljančana, ker sta v gostilni zahtevala slovenski.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Litija. Bilo je ostudno in nekaj ne-čuvenega, kako je Litija vsprejela presvetlega g. knezoškofa o priliki birme in po-svečevanja altarjev. I.itijani so si s tem pritisnili pečat surovosti in nehvaležnosti.
Menda je bila nekaj dnij prej občinska seja, kjer se je sklenilo čkofa prezirati. . . Kako neumno I Pripomnimo, da je župan obenem tudi cerkveni ključar. Nam se to zdi ne-umljivo, njemu menda tudi. Pa tudi kako nehvaležno! Kaj pa bi bila Litija brez nedeljske službe božje in g. Jerneja? Ali ni skrajno nehvaležno starega svojega gospoda tako žaliti ? Trgovci bi zrak merili in gostilničarji muhe šteli mnogokrat, če bi ne bilo cerkve in službe božje. To pa naj vedo, da sta škof in g. Jernej ene misli ig enega duha: Kdor škofa žali, žali tudi g. Jerneja in naj se še potem tudi kdo baha, da bi g. Jerneja v smrečje zavili, škofa pa nikdar.. • A prav je tako. Krnko z glave I Čemu hi-navščino vganjati?! Spominjamo, da so sedanjega g. dekana A. Žlogarja Litijani slovesno vsprejeli, da se od zastav hiše niso videle, a sedaj ga ostudno in krivično po „Narodu" napadajo iste prikazni, ki so mu prej klicale: živijo. Liberalec je ponavadi hinavec, in to sedaj Litijčani niso in zato jim slava in smo jim hvaležni. — Umrl je 1. junija zjutraj g. Haslinger, upokojeni stražmojster. Bil je dolgo let v Litiji, blaga duša, veren mož. N. v m. p. I
d Sava. Opozarjamo železnično upravništvo, kako se dela z domačega prebivalstva zemljo. Železniški delavci kar meni nič, tebi riič mečejo šoder čez nasipe po tuji zemlji, po travnikih in njivah. In ta njih predrznost! Če jim kdo kaj reče, bi bilo kmalu treba jih za odpuščanje prositi, Treba Po malo bolj na prste gledati železniški upravi.
d Vače. Strela je udarila v zvonik podružnične cerkve sv. Neže na Slivni. Ubila je troje goved cerkveniku, ki so bili pri zvoniku, četrtemu ni bilo nič. Zdi se nam, če bi jih bili precej drgnili, da bi jih bili morda oživili.
d Dole. Temelj za novo šolo so že skopali. To bo krasno poslopje. — Sveta birma je bila dne 28. maja.
d Šmartno. Dne 16. in 17. so se tu vršile že tretjič občinske volitve. In šmartin-ska občina je zahrepenela, uživati dvomljivo čast in nespametno veselje postati popolnoma liberalna. In ko drugod po deželi povsod mečejo neumne liberalce iz vseh zastopov, sprejelo jih je ljubeznivo Šmartno. Kar si niti Zagorje neče špogati, to hoče poskusiti skromna šmartinska občina. In posrečilo si je vsled skrajno nesrečnih krajevnih razmer. Sicer so vmes možje, ki so še kristjanje, a plesati bodo morali tako kakor jim bodo godli liberalni prvaki. Imenujejo se tudi neodvisna kmečka stranka, a kaj je njih namen, nam najbolj pojasnuje telegram, ki so ga liberalci po volitvah v „Narod" poslali in se glasi: »Živeli zavedni volivci I" in drugi: „Pereant črnuhil" To se pravi: Poginejo naj duhovnici! Tu-
kaj tiči torej namen in boj liberalcev: sovraštvo proti duhovnikom in ker so duhovniki oznanjevalci svele vere in če ti poginejo, izginila bi tudi sveta vera In mi želimo, da bi vsi duhovniki poginili, kajti potem bi lakote pog;inili tudi šmartin-ski liberalci, katere sedaj cerkev živi. Torej: pereant črnuhi! - 29. ;e bila volitev župana. Izvoljen je g. Leopold Hostnik. Liberalci so bili veselja nori in so ves popoldne in večer streljali, da smo se resno bali, da bi Poldeta ne ubili. Škofu, ko je prišel birmovat niso streljali, Poldetu so, da s tem pokažejo zopet sovraštvo do cerkve in nje služabnikov. Prav je tako. Prišel bo čas, da bo g. župan še pregledal svoje nove bratce, da bi le ne bilo prepozno. Tudi g. dekanu so vpili živijo, toda — sedaj?! Liberalcu nič verjeti I — Med nami so bivali 26. in 27. presvetli g. knezoškof. V soboto zvečer je bilo Šmartno večinoma razsvetljeno in po hribih so goreli kresovi. Liberalne hiše so bile temne, ln če še kdo vpraša, kaj je to liberalec, mu odgovorimo, da je liberalec taka stvar, da najraje v temi čepi, luči se pa boji I Temo so imeli ljudje, ki so imeli od birme največ dobička, bodisi, da so sveče prodajali ali pa botrom vino točili. Liberalec se tudi po tem spozna, da ni hvaležen I — Zlomil si je nogo na birmanski dan Alojzij Tori iz Vintarjevca. Bog mu daj skoraj ozdravljenja. — Neki gostilničar Franc Juvan po imenu piše v »Narodu", da pravijo, da Bog še živi. To važno priznanje vzamemo z veseljem na znanje.
d Zagorje ob Savi. Pri občinskih volitvah so bili dne 19. maja v III. razredu izvoljeni: Martin Bukove, Anton Jan, Jakob Krastelj, Jakob Zore, Drnovšek Janez in Šikovc Jožef in Grabnar. — Oča Čobal niso izvoljeni, za kar izrekamo iskreno so-žalje I
d Predilnica v Litiji. Sicer se baliala Schwarz & Zublin po »Domoljubu" kako je fajn pri njih, a obenem ne moreta dobiti dovolj delavk. To je nekaj čudnega. Sicer pa bomo pojasnili, kako se je ravnalo s tovarniško delavko Ivanko Pečar in „čio vekoljubnost" tovarnarjev se bo pokazala v vse drugačni luči. Mi nismo vajeni prizanašati tudi bogatašem ne, če delajo z delavstvom napačno. Pri tej priliki pride marsikaj na dan.
d Dobovec. Letos je toča sneg po tolkla, kar je vsekako redka prikazen. Bi! je ves preluknjan, kot bi cel regiment streljal vanj. — Tukajšnjemu gostilničarju se je ubil sod vina, ko ga je peljal s postaje. Škode ima 90 gld. — Kumski cerkvenikje spomladi kopal krompir, ker ga jeseni radi snega ni mogei. Nekaj so ga miši snedl^ drugače je pa ves dober.
d Vače pri Litiji. Dne 19. maja je treščilo v zvonik slivniške podružnice. Ker je bil strelovod že pokvarjen, odletela je strela v cer-kvenikov hlev ter ubila tri govedi. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod!
d Nekaj poštnega denarja je poneveril poštni sel na Vačah Vincencij Juvan. Svoje hudodelstvo je priznal pred sodnijo.
d Dne 27. maja so z nožem oklali mladi, komaj 16 let stari f ntje Janeza Kovača z Lazov. Orožniki jih i.asledujejo. V tem ozirtt se pregreše mnogi stariši, ki ne branijo svojim otrokom ponočevati.
Z dolenjske šentviške planjave.
d Služba organlsta je razpisana v Št. Vidu tlo 25. t. m. Prav dobro plačana je ta služba, pa tudi prijetna je, ker nitna organist nič opraviti z mcžnarijo, ampak ima skrbeti samo za petje in orgljanje. Zato gotovo prosilcev ne bo manjkalo; Bog daj le, da dobi službo priden in vreden prosivec, ki bi bil vnet tudi za lepo društveno petje.
d Kaj sino zadnjič pozabili povedati? No, tole, kako se je Št. Vid postavil pri podpisih zoper nameravano ločitev zakon, zveze, 3276 oseb je podpisalo protestne pole. Pač lepo število za eno samo župnijo!
d Kdo bi si mislil, da bo tudi pri nas kaj ljudi, ki niso zadovoljni s takim zakonom, kakor ga .ie Kristus ustanovil, ampak bi imeli raje takega, ki bi bil samo »za en čas«! Pa jih jc vendar nekaj. V okolici so vsi, do katerih je prišla pola, z največjo radovoljnostjo podpisali, naj bo kmečki ali gosposki, uradnik, učitelj ali obrtnik. Le v farni vasi jih je bilo šest tako »nobel«, da so podpis odrekli. In to ravno taki, ki od okolice žive. Kaj bi reve počele, ko bi se okoličani začeli ogibati takih ljudi, ki so v tako važni in sveti reči njim nasprotni!
d Sram jih je pa vendarle teh junakov, naravnost povedati, da jim katoliški zakon ni všeč. Zato se sedaj kar po vrsti izgovarjajo, zakaj niso podpisali. Eden, češ, da zanj ni primerne družbe na poli, drugi, češ, da bo itak »babo« spodil, če se podpiše ali ne, tretji je hud, ker se mu ni pola prinesla na njegovo stanovanje, dasi se mu je drugje ponujala v podpis, četrti pravi, da za njega stvar nima nobenega pomena, ker bo tako kmalu »poginil«, dva pa nista podpisala, ker sta se zaro-tila, da sploh nobene stvari ne podpišeta več. To je torej šentviška liberalna »kunšt«!
d Možje pa taki! »Nič ne podpiševa in v nobeno stvar se ne vtakneva več«, tako in enako sta se izgovarjala dva liberalna mogotca, ko se jim je ponudila pola v podpis. A ni minilo niti dobrih šest tednov, pa sta se že oba vtaknila v stvar, ki ju popolnoma nič ne briga. Prišla sta namreč z deputacijo nekaterih drugih liberalcev k samemu gospodu župniku potegovat se za nekega človeka, ki jim je tnonda posebno všeč zato, ker jim pomaga zabavljati zoper gospoda kaplana in Marijino družbo. I seveda, tukaj se je šlo zoper duhovnika, to je pa kaj druzega, kakor nerazrušnost zakonske zveze, torej že smemo snesti svojo besedo, kaj ne? Oh, možje pa taki!
d »Gliha vkup štrlha«, so rekli pametni Sentvidci, ko so zvedeli za to regimentno deputacijo, in pa za koga se je šla potegovat. No, mi bi bili prej nekatere izmed njih vendar drugače sodili. Najbrž so se udali le hudemu pritisku raznih agitatorjev v kiklji, ki so tako spretno lagali o »vnebovpijoči krivici«, a možato pa to ni. Kdor je mož, hoče čuti Prej oba zvona, predno se odloči za koga ali Proti komu, pa se ravna po tem, kar mu navezi kaka lažnjiva jezičnica. Ste razumeli?
d Izvrstno se ie bil obnesel občni zbor našega izobraževalnega društva »Katoliški
Napredek«. Udov, pa tudi drugih povabljenih mož in mladeničev se je nabralo toliko, da niso imeli vsi prostora, dasi ste jili bili društvena soba pa tudi veža natlačeno polni. Tu se je zopet videlo, kako zelo bi potrebovalo društvo za take in enake prireditve velike, prostorne dvorane. Dal Bog, da bi se namera vrlega gospoda predsednika, ki hoče društvu tudi v tej stvari odpomoči, kaj kmalu uresničila.
d Nad eno uro je predaval pri občnem zboru gospod dr. Lampc, ki jc na povabilo društva prihitel iz Ljubljane. Pa kako zvesto smo ga poslušali! Saj je pa tudi silno zanimivo pojasnjeval vse važnejše pojave na gospodarskem, izobraževalnem in političnem polju. Hvala mu lepa! Da bi le večkrat imeli priliko, poslušati podobna predavanja. Upamo, da bo društveni odbor skrbel za to, mi pa pridemo z največjim veseljem zopet poslušat.
d Živahno se giblje naše društvo, kakor smo povzeli po tajnikovem poročilu. Udov ima 97, pa se vedno še novi oglašajo. Knjižnica šteje do 600 knjig po večini leposlovne vsebine. Društvo naroča, oziroma dobiva brezplačno na razpolago 27 časopisov najrazličnejše vrste, mnoge tudi v več iztisih, kar je gotovo lepo in častno število, ln kar je najlepše, časopisi in knjige se tudi pridno berejo doma, kamor se posojajo, pa tudi v društveni sobi, kjer morajo najnovejši časniki biti udom vedno na razpolago. Saj je sedaj v društveni sobi prav prijetno in kratkočasno, odkar je temeljito popravljena in lepo okrašena. Društvo posreduje tudi naročanje različnih listov udom in neudom. Pri tej priliki smo izvedeli, kako zelo so razširjeni pri nas dobri časopisi. „Domoljub", »Bogoljub" in „Glasnik" imajo v naši fari čez 100 naročnikov. Poleg teh hodi k nam še vse polno drugih gospodarskih in leposlovnih listov. In največ zasluge za toliko probujenost in naprednost našegr. ljudstva ima ravno izobraževalno društvo. Zato pa Bog živi tiste, ki so nam društvo ustanovili, in tiste, ki se sedaj zanj trudijo in žrtvujejo I
d Zahvalo Je izrekel občni zbor izobraževalnega društva svojemu vrlemu predsedniku gospodu župniku, ki tako ljubeznivo in očetovsko za društvo skrbi, kakor tudi tajniku, našemu gospodu kaplanu, ki si tako čvrsto in vstrajno prizadeva, društvo čimdalje bolj oživiti in povzdigniti. Lepo se je zahvalil občni zbor pa tudi veliki dobrot-nici društva, Fajdigovi Micki iz Petrušnje vasi, ki je darovala za društveno sobo prekrasno podobo Srca Jezusovega v dragocenem, umetniškem okvirju. Bog živi našo „društveno mamico" in ohrani jo še dalje društvu tako naklonjeno!
d Nekaj smo pa vendarle pogrešali na občnem zboru, namreč poročila o društvenem pevskem zboru. Pa kako bo tajnik poročal o njem, če pa pevskega zbora ni. To je tem žalostnejše, ker ravno petje spada nekako h bistvu teh društev. Zato smo bili |
pa tem bolj veseli, ko nam je gosp. tajnik obljubil, da bo društvo tudi v tem oziru pokazalo vesel napredek. Pa ne, ko bi bil samo bahal! Prihodnjič že sporočimo kako in kaj. Pa bi bilo res škoda, ko bi morali Šentvidci ravno v tem biti „ta zadnje".
Belokranjske novice.
d Shod na Lokvici je lepo uspel. Možje in fantje so glasno zahtevali vpričo glavarja, kaj hočejo imeti. Tako je prav; le večkrat na shode in tudi po Belokrajini se bo zjasnilo.
d G. deželni predsednik v Metliki je bil lepo sprejet. Govoril je z vsemi g. župani jako prijazno in obljubil svojo pomoč. Obiskal je šolo, sodnijo in mil. g. prošta.
d Nevihta je razsajala dne 30. maja. Hvala Bogu, da toče ni bilo, ker bi bila grozna škoda sedaj, ko letina tako lepo obeta.
Iz drugih krajev Dolenjske.
d Dve leti bo zaprta v strogem zaporu in enkrat v dveh mescih se bo postila Marjeta Debeljak iz Praproč pri Svetem Gregorju, ker je 18 februarja t. I. umorila svoje novorojeno nezakonsko dete. Izgovarjala se je, da ni vedela, kaj je delala, ker je bila preveč od bolečin omotena. Od česa je bila tedaj omotena, ko si je to sramoto nakopala?
d V ribniški Bistrici je utonila 33-letna Marija Grižavi.
d Dva nova kerubina je postavil kipar Andrej Rovšek k tabernaklju v cerkvi pri Sv. Gregoriju. Krasna sta bodi si ozirorn na izdelavo bodi si na okrasbo. S tem je dovršena veliko-altarna skupina v prekrasno soglasje. V kratkem bodo dobili tudi dragoceno obhajilno mizo iz belega kararskega marmorja.
d Dvoje šolskih poslopij bodo imeli " v Dobrepoljah. Ker ne more stara šola ob-seči vseh otrok, sezidali bodo nasproti stari še eno, ki bo imela prostora za tri razrede.
d Nekaj bo. V nedeljo teden se je mudil v Ribnici vladni svetnik vitez Kalten-egger. Menda ga je privedla samo radovednost, kako zna naš Višnikar šole zi ati.
d Iz ribniških hribov. Mi hribovci smo sicer na vse pripravljeni, vendar smo se pa na binkoštno soboto plaho ozirali in pričakovali kaj bo Doživeli smo že večkrat sneg v maju in tudi že v septembru, toda o juniju pa kaj tacega vendar še nismo vajeni. Toda kmalu bi ga bili dobili. Toplina je padla tako nizko, da je bilo živo srebro le dobri dve stopinji nad ničlo. Mesto snega padlo je med dežjem toliko sipe, da je bilo po potih in nezaraščenih njivah vse belo videti, pod kapovi se je dobila pa še naslednji dan.
d Vabilo na shod. Katoliško politično društvo za novomeški okraj bo priredilo dne 10 junija 1.1. na praznik presv. Trojice ob 2. uri popoldne javen ljudski shod v Bršljinu pri Novem mestu. Shod se bo vršil v prostorih gostilne Mtiller pri kolodvoru in sicer ob lepem vremenu zunaj na vrtu, ob deževnem vremenu pa v notranjih prostorih. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
d Iz Grabrovca pri Metliki. Radi bi spustili par besed v svet iz naše vasi, ako bo »Domoljub« toliko prijazen, da bo sprejel te vrstice v svoje predale. Imamo namreč tu neko zahvalo ir, nekaj besed na vaščanc. Prav srčno se zahvaljujemo trem našim mladeničem, namreč: Vrviščar Martinu, Černugelj Matiji iu Gornk Jožefu, ki so nam poslali iz daljne Amerike za krasen venec na Marijin oliar. Marija prečista Devica, katere oltar krasi venec, naj jim obilo poplača njihovo prijaznost in dobrotljivost. Sicer je naša cerkvica še precej zala in čedna, toda če so oltarji lepo ozaljšani in se ponašajo z ljubkimi šopki, kar se posebno lahko opazi v »žegnanju«, napravi to na pobožnega človeka ginljiv vtis. Krep-keje in gorečnejše mu puhti molitev iz vnetega srca pred prestol Najvišjega, če kleči v ozaljšani cerkvi, kakor če stoje pred njim prazni oltarji in gole stene. Zato se priporočamo, vneti za čast božjo, še drugim mladeničem, ki bivajo v Ameriki, naj se spomnijo s kakim darom sv. Urbana. Večkrat beremo v »Domoljubu«, kako pridni so Američani tam od Vinice, ki pošiljajo precejšnje svote za olepšavo in popravo svojih cerkva. Ali jih ne bi v tem posnemali tudi naši Amerikanci? Saj jih je dosti tam, ne bilo bi to napačno. — Sedaj pa še par besed na vaščane. Dragi vaščanil Opomnili bi vas radi na to, na kar vas je že opominjal pred leti bivši gospod kaplan, namreč da prizidate cerkvi zakristijo. Vsi vidite, da je to potrebno, in vendar se za to nihče ne zmeni. Ne bodite malomarni za čast božjo. Posebno se pa mora popraviti tlak v cerkvi, saj veste, kak je. Poglejte druge podružnice. Ali so brez zakristij? Nobena ni. Vsaka jo ima. Četudi so dotični vaščani manjštevilni, kakor vi, vendar imajo vse, kar spada k cerkvi. Kei imate dva gospoda bogoslovca, smete upati, da boste imeli čez nekaj let — ako bo božja volja — tudi dve novi maši pri sv. Urbanu, ake izvedete to misel. Brez zakristije,
veste, da bi se stvar težko vršila. Ne bilo bi napačno, ako se prizida cerkvici zakristija in popravi tlak v nji. Poskrbite torej vi, ki ste za to postavljeni, da se kolikor .mogoče kmalu prične z delom. Saj je vsak pripravljen kaj darovati, samo da se že enkrat prične zidanje. Glejte, da ne bo naš glas glas vpijočega v puščavi!	Jure.
d Iz Zatičine se nam piše: V Metnaju, mali podružnici zatiške župnije, je umrl ondotni eerkvenik, gotovo najstarejši mož cele župnije. Bil je star čez 90 let. Naj počiva v miru!
Prav slovesno smo sprejeli tudi pri nas premilostnega gospoda knezoškofa, ko so prišli birmovat. Zvečer je bilo na Vnebohod Gospodov, ko so .se pripeljali od pogreba njihovega brata k nam. Pričakovala jih je velika množica ljudstva z gorečimi svečami pred samostanom. Naslednje jutro pa se je vršil pozdrav. Udeležili sta se ga obe Marijini družbi, šolska mladina z učiteljstvom, občinski odbor in mnogo ljudstva. V imenu mladine podarila je krasen šopek premilostnemu hčerka našega gospoda nadučitelja Kovača. — Ponedeljek, dne 28. maja, smo imeli takozvani »portni« semenj, ki je bil dosti dobro obiskan. — Kakor čujemo, napravi k nam romarski izlet dekliška Marijina družba iz Šmartna pri Litiji. Prav tako. Veselo jo bomo pozdravili.
d Občinske volitve na Grosupljem. — Priprava. Nasprotniki so skoro pol leta zavirali volitve. Dolgo so kopali in si izkopali grob, iz katerega ne zlezejo kinalu. Agitirali so tako nasilno in nesramno, da so se jim zlasti ženske zapirale v hišo, ali celo bežale pred njimi. S sodom na vozu so pozno v noč prigromeli v vas, potem do jutra lovili na sladko pijačo — »muhe«, možem pa grozili, da jih spravijo ob kruh, da jim bo Rus takoj odpovedal mleko, nevedne so pa farbali, da bo gospod Košak, če bo izvoljen, dobil ogromen penzijon. Toda veliko groincnia, da le malo dežja. (Volitev.) V četrtek, dne 31. maja, so volitve pokazale, da si nekateri gospodje v Ljubljani in okolici zastonj prizadevajo, okolico iztrgati stranki naši, in da zastonj sipljejo ogromne svote. Nasprotniki so s težavo zmagali v eni sami podobčini, v razredih si pa še glasovati niso upali. Občinski odbor je in ostane katoliško-naroden, saj je izmed 19 »samo« 18 naših mož. Naprednjaki in njihovi sužnji so že med volit-vijo osramočeni utihnili in se poizgubili. Možje, čast vam, ki niste uklonili svoje glave. Da se vam pa nikdar več ne bo' treba dati strahovati, ustanovite si lastno zadružno mlekarno, ki se bo gotovo obnesla in vam samim nesla dobiček.
d Iz Šmarija pri Ljubljani. (Majnikov šolski izlet.) Dne 24. maja so imeli naši otroci veliko veselja in nedolžne zabave. Na velikem, z venci lepo okrašenem vozu s slovensko tro-bojnico se jih je peljalo zjutraj ravno 50 v Ljubljano. Pevajoč šolske in narodne pesmi smo dospeli na Rakovnik, kjer so obhajali praznik Marije, pomočnice kristjanov. Od tod smo korakali s šolsko zastavo k lurški votlini, kjer jc bila slovesna sveta maša. Po maši so si otroci ogledali v panorami na Po-gačarjevem trgu mesto London. Potem smo šli v ljudsko kuhinjo, kjer nas je čakalo dobro kosilo. Iskrena zahvala bodi tem potom izrečena blagorodnim damam, posebno go-spej Kosovi, katera nam je, zdaj že v tretje, pri izletih preskrbela tečno hrano. Bili smo s postrežbo prav zadovoljni, in zato izpolnim prijetno dolžnost, da »Ljudsko kuhinjo« šolarjem ob enakih izletih toplo priporočam. V imenu pogoščenih otrok kličem blagim damam: Bog povrni! Popoldne smo si ogledali nekaj oddelkov deželnega muzeja, kjer se otroci niso mogli z lepa nagledati ptičev in drugih živali. Pa morali smo sc posloviti in šli smo v drugo panoramo, da smo si ogledali slikovito Gard-
sko jezero. To vam je bilo začudenja in smeha; posebno pozornost so nase obračale laške perice. Potem smo šli nazaj na Rakovnik k procesiji, katere so se naši otroci najbolj veselili. Po končani slovesnosti so nas preč. gospod vodja velikodušno pogostili s pijačo in kruhom. Bog bodi jim plačnik! Vsi veseli smo se poslovil od ljube nebeške matere Marije in pevaje litanije in druge pesmi smo srečno prišli domov. Ta majnikov i?, let ostane otrokom gotovo v trajen spomin.
Terezija Skulj, učiteljica.
d Žellmlje. Velecerijeni gospod urednik ! Danes prihajam z malim popravkom. Iz naše okolice imate pridnega dopisnika, Do danes nismo vedeli, odkod bi bil. Ali izdali so ga hrošči. V zadnjem ..Domoljubu" vam sporoča iz „Želimelj", da je bilo od sile hroščev. Tu se je dopisnik urezal. V Že-limljah ni bilo hroščev skoro nič, o kaki škodi ni govora. Ali v hribih krog naše doline jih je mrgolelo. Zato je dober na-svčt, da bi se pripravili posestniki za nabiranje tega škodljivca. Če so ga preganjali na Golem, kjer domuje dopisnik, ne vemo. Ali pri nas ga je lovila po hribih naša šolska mladina in ga ugonobila na stotine litrov. Ker smo pri nas pri kebrih -že-korak dalje, naj se drugič dopis pravilno krsti - torej Golo — ne Želimlje. Takisto je bil napačno naslovljen en dopis o županski volitvi iz Želimelj. „Gospod nadzornik" ni tisto nič mešal, ampak vsi tukajšnji odborniki so loliko prevdarni, da bi bilo za našo dolino bolj ugodno, če bi imeli župana blizu med seboj, ne pa v kraju, ki je pozimi večkrat čisto nedostopen. Ali to je malenkost? Če se izvoljeni mož izkaže korenine prave, vsa čast mu. Bomo videli. Nas dolince žuli čevelj tam, kjer nam voda dela ogromne škode. V dolini se je skovala tehtna prošnja do vlade, da nam pomore, ker si sami nikakor ne moremo. Sedaj je stvar županstva, da se zavzame z vso vnemo za stvar, da ne zaspi. Če ne dobimo izdatne podpore za uravnavo Že-limljice, bodo trpeli nekateri posestniki premnogo škode. Tukaj je ledina, kjer je treba zastaviti lemež z vso odločnostjo.
notranjske novice.
Vipavske novice.
n Izobraževalno društvo v Podragl
je letos v nedeljo, dn£ 27. maja prvič zapustilo svoje društvene prostore in samostojno nastopilo v javnosti. Priredilo je veselico z bogatim vsporedom. Razne veselice, katere so nam dosedaj priredila naša izobraževalna društva, so nas potrdile v mnenju, da v Vipavcu tičč kaj lepe gledališke zmožnosti. Da tudi Podražani v tem oziru niso iz zadnje moke, to je jasno pokazala njihova veselica. Če rečemo, da so oni igravci vrlo dobro pogodili svoje vloge in da je
bil vsak na svojem mestu, pravočasno samo golo istino brez vsakega laskanja. Zlasti pa je bil Štipko v resnici pravi „tiček\. Tudi doktor je dobro znal, pa zakaj bi ne, saj je bil „dohtar-vseznal". Zlasti pa nam je ugajal krčmar pri zvitem rogu. Da, tako se mora igrati krčmarja; kdor bi ga igral drugače, ne bi ga prav pogodil. Glede pevskih točk pa bi svetovali našim društvenim zborom, zlasti onim, ki so maloštevilni in šele nekako začetniki v petju, naj bi se najpo pred poprijeli naših narodnih pesmi, ki so v resnici pravi biseri na slovenskem pevskem polju in tako polagoma stopali vedno višje in višje do težjih in umetnejših skladb. Tudi naj bi maloštevilni zbori ne jemali v program pevskih točk, ki so zložene samo za velike zbore in le v velikih zborih morejo priti do svojega popolnega učinka. Kako vse drugačen uspeh bi bil imel kak venček narodnih pesmi na podraški veselici, kakor pa „Morje adrijansko". Ne bojmo se narodnih pesmi, ne recimo: te so preotročje. Če jih poje v Ljubljani „Glasbena Matica" v koncertih in če žanjejo ondi burno pohvalo, zakaj je ne bi žele pohvale na deželi! Narodne pesmi so izšle iz ljudske duše, kar je pa izšlo iz ljudske duše, to tudi najde in mora najti pot do ljudskega srca in ga razvname in navduši. Kar nam je narod dal, to tudi narod razume in le kar narod razume, tega je tudi vesel, temu tudi ploska v priznanje. Podraškemu društvu pa časti-tamo in rečemo: Lep je bil uspeh za prvikrat, tako lepega nismo pričakovali. Videli smo, da ste delali, veliko delali. Delu pa gre čast, torej gre čast in priznanje tudi vam. Torej: Naprej, ne nazaj! Naprej do vedno lepših uspehov, do vedno popolnejših zmag!
n Vrhpolje v zastavah. V^sredo, dnč 30. maja je bilo celo Vrhpolje v zastavah. Kaj pa je bilo ? Taniošnji g. župnik in znani slovenski slikarje obhajal petindvajsetletni«), odkar župnikuje v Vrhpolji. Zastave pa so pričale, da Vrhpoijci svojega dušnega pastirja ljubijo in spoštujejo. Mnogo častitek je prejel g. župnik na ta dan. Čestital mu je župan v imenu občine, čestitala mu šolska mladina z g. nadučiteljem na čelu, čestitala mu Marijina družba. Dve čestitki sta bili celo v vezani besedi; zlasti Je zanimala čestitka, katero je poslal vipavski g. Silvester. Gospod župnik je bil gotovo vesel tega dnč. Še bolj pa boste veseli, kajne gospod župnik, takrat ko bo Vrhpolje v zastavah, ko se bo slavil spomin, da je v Vrhpolji zmagala katoliška misel. Zatorej, Vrhpoijci, na noge in pripravite skoraj to veselje svojemu župniku, ako ga v resnici ljubite in spoštujete. Gospodu župniku pa kličemo: Še mnogo let v Vrhpolji na delu za Boga in slovensko ljudstvo 1
n Vipavski Nikodem. Iz gotovega vira smo zvedeli, da je Karol Majar, graščak in župan v Ložah in pa kiajni šolski nadzornik Goške šole, katere pa že več let ni videl od znotraj, rekel in se izjavil: „Vem, da imate .klerikalci' prav, pa tudi liberalnih hlapcev ne maram, ker ti so najbolj nezanesljivi in brezvestni, najrajši imam klerikalne' posle, ker nanje se lahko zanesem. Vse to vem, pa vendar nečem biti .klerikalec', samo, da vam nagajam." Gospod Majar torej ni iz prepričanja liberalec, ampak samo iz nagajivosti. V srcu je on pravi pravcati „klerikalec". Liberelec biti je dandanes še „nobel" in gospod Majar hoče biti nobel. Kakor hitro pa bo prišel čas, ko ne bo liberalec hotel biti več „nobel", bo pa gosp. Karol Majar precej javno in pri belem dnevu stopil v ..klerikalni" tabor. In ta čas ni več tako daleč, saj bomo skoraj imeli - volitve, ln takrat bo Karol Majar tudi začel hoditi v cerkev k sv. maši in k spovedi; zdaj še ne hodi, ker to zdaj še ni „nobel".
n Kdo peša? Liberalci pravijo, da vera peša. Mi pa pravimo, da šola peša. Kar se godi po nekaterih vipavskih šolah, je naravnost — grozno. G. Thuma, če ste kaj radovedni, vam lahko postrežemo z imeni. Ubogi otroci, ki imajo take od — gojitelje. Samo nekaj dobrega bo pa le rodilo to početje. V Ameriko ne bo mogel nobeden teh otrok, ko odrastejo, in sicer zato ne, ker so tam sprejeli postavo, da v Zedinjene države ameriške ne sinejo — analfabeti. No, zdaj se pa le še nadalje hvalite gospodje učitelji po „Narodu", kako ste »izvrstni" in kako „uživate splošno spoštovanje" med ljudstvom Kako že pravi pregovor? „Lastna hvala se . . . ." Spoštovanje pa tako! Veste, nekatere izmed vas naše ljudstvo toliko spoštuje, kolikor se ravno mora in more spoštovati — pijanca.
n Ali so vipavski učitelji akademično izobraženi? Jaz trdim, da so in da so torej popolnoma enakopravni s srednješolskimi profesorji. Kar trdim, tudi dokažem. Naši vipavski učitelji znajo izvrstno latinski. In sicer znajo oni lovsko latinščino (jegerlatajn), katero redno predavajo po „Slov. Narodu" s tem, da se prav grdo lažejo. Popred smo malo dvomili o njihovi akademični izobrazbi, poročila o zadnjem našem shodu v „Na-rodu" pa so nam pregnali vse dvome. Živel torej včliki akademik in ..posestnik" liberalne lažikoračnice tam doli v Vipavi: Mrcina!
n Očka Bratlna je bil drugi dan po dr. Šusteršičevem shodu celi dan — bolan. Pa saj ni čuda, ko je moral take slišati na shodu. Neki kmet mu je zabrusil v obraz: „Kaj ti tukaj dplaš, poberi se, ti še kristijan nisi!" Očka Bratina, ko bomo zopet imeli mi shod, ostanite raje doma, ako hočete
biti zdravi in še kaj časa brcati po Ustji. Jeza pa škoduje, torej „masajte" se. Zlasti pa škoduje — na jezo piti.
Koroške novice.
k Zopet krivica Slovencem. Kako krivično se postopa od strani vlade nasproti koroškim Slovencem, kaže ukaz železniškega ministrstva, ki ukazuje dvojezične napise še le od druge postaje za Celovcem na novi železnici, —- mesto da bi že na postaji celovški bil dvojezičen napis, kaj šele v V e t r i n j u (Viktring) prvi postaji za Celovcem v slovenskem ozemlju. Poslanci in merodajni faktorji se pozivljejo, da store potrebne korake.
k Lokalno železnico Svetnavas-Borovlje bodo baje začeli graditi že prihodnji teden. Delo je prevzel stavbinski podjetnik F. Madile iz Celovca.
k V Vellkovcu se bo gradila prihodnje leto na stolpu mestne župne cerkve nova streha. Mislilo se je prvotno na gotiško obliko, ker je cela cerkev zidana v gotiškein slogu. Centralna komisija na Dunaju pa se je izrekla za sedanjo obliko s kupolo.
k Imenovana sta pri finančni direkciji za celovški okoliš finančna komisarja dr. Ed. Ko-mauer in J. Fercher finančnim tajnikom.
k Predsednikom »Družbe sv. Mohorja« je izvoljen mil. g. Janez V i d o v i c, kn. šk. kan-celar in potrjen tudi od prevz. kneza in škofa dr. Jožefa Kahna.
k Nastavljen je za kapelana na Prevaljah č. g. Peter S e r a j n i k, provizor na Oholici, kamor pride kot župnik č. g. Matija P e r č, dosedaj kanonik v Št. Štefanu pri Velikovcu. — V St. Štefan p"a pride č. g. R. R o 11 e r, provizor v Smarjeti pri Telenbregu.
k Otvoritev karavanške železnice. Proga Cclovec-Bistriea je že izročena prometu. Do Zihpolja so na kolodvorih samo nemški napisi. Svetna vas in Bistrica imata dvojezične napise. Iz Celovca do Bistrice stane vožnja v III. razredu 1 K 50 v.
Štajerske novice.
š Slovenska zmaga v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Nepopisno veselje je zavladalo med šentilskimi Slovenci, ko je vlada na pritožbo g. poslanca Robiča po preteku triletne borbe rešila ugodno za slovensko ljudstvo. Namesto Nemcev, ki so po krivici prišli v občinski odbor je vlada poklicala slovenske može. S tem činom je vlada podučila Nemce, da mrtvi ne morejo voliti, da se volilna pravica ne more podedovati in še več druzega. Največ zaslug za rešitev Št. Ilja si je pridobil poleg g. župnika K e 1 e m i n a In kaplana R o š k a r j a g. veleposestnik Thaler.
š Še druga slovenska zmaga na meji. Dne 26. maja se je vršila volitev za občino Selnico ob Muri. V vseh treh razredih so Slovenci sijajno zmagali. Nasprotniki se niso niti upali javno nastopiti, tako dobro so bili Slovenci združeni.
š Samoumor davčnega kontroloria. V
Laškem trgu se je ustrelil davčni kontrolor g. Jožef Stibenegg. Bil je sicer nemškega mišljenja, a tudi Slovencem naklonjen in prijazen. Vzrok samoumora ni znan.
š Prostovoljno gasilno društvo v Polzeli dobi novo brizgalnico, ki se ho 17. junija slovesno blagoslovila.
š Požar. Dne 22. maja je izbruhnil ogenj v hlevih Jakoba Mir, posestnika v Ivancih pri Negovi. Ogenj j« pokončal hlev, gospodarsko
poslopje in hišo. — Dne 23. maja pa so zanetili otroei, ki so sc igrali z vžigalicami hlev Antona Očko, posestnika v Kališah pri Slov. Bistrici. Hlev z živino je pogorel.
š Iz Trbovelj se nam piše: Nespametno so ravnali naši rudarji pri zadnjih volitvah za peto kurijo, da so se dali zapeljati Roševemu sinu in oddali svoje glasove Rebeku, ki je tako sramotno pogorel. Ali se bomo upali obrniti s kako prošnjo na poslanca dr. Korošca? V bodoče bo treba take agitatorične peteline nagnati z metlo.
Primorske noulce.
p Huda žena je Franja Šarf. Doma je iz Neudorfa in je prišla nalašč v Pulj, da se maščuje nad neko kuharico Julijano Hu-ber, ki je imela razmerje z njenim možem, ki je strojevodja. Srečala je kuharico v neki ulici in izprožila nanjo iz samoskresa dva strela Zadela je sicer ni, pač pa so kroglje oplazile nekega Šerkota.
p Varnost v Trstu. V našem mestu celo po dnevu ni prav varno vedno na ulici, kaj šele po noči. Tako je pretečeni teden napadel v zelo obljudeni ulici Chiozza nek delavec gospodično Adelo Baumgartner, hoteč ji iztrgati zlato verižico, katero je imela okoli vratu. Ker pa je bila ta premočna, in je ni mogel odtrgati, jo je urnih korakov pobrisal.
p Strela v Gorici. Pred dobrim tednom je bila v Gorici huda nevihta z dežjem. Grmelo in bliskalo se je močno. Strela je udarila v telefonično žico, ki se nahaja v uredništvu nekega laškega lista.
p Umor zavoljo ptičjega gnezda 13 letni kmečki fant Šanson je našel blizu Brume na Goriškem ptičje gnezdo. 12letni Lorenzoni je pa trdil, da je gnezdo njegova last, ker ga je prej našel. Nato se je vnel prepir in Lorenzoni je svojega tovariša sunil z nožem v trebuh. Nesrečnež je umrl v goriški bolnišnici.
p V Trstu so v nedeljo 27. maja slovesno blagoslovili novo zastavo veteranskega društva. Kumovala je nadvojvodinja Marija Jožefa. Bilo je navzočih okrog 600 veteranov. Iz Ljubljane je odšel poseben vlak s 600 izletniki. Zastopana so bila s Kranjske društva iz Ljubljane, Št. Vida, Ježice, Domžal in Kranja. Slavnost je bila zato tembolj pomenljiva, ker je bilo skoro 95 odstotkov Slovencev. Kajpada ta cesarska slovesnost ni bila po volji laški gosp6di, zato jo je večinoma popihala iz mesta. Pogrešal jo seveda ni nikdo.
Iz raznih krajev.
Hamborn ob RenI, dne 26. maja 1906. Pri tukajšnjem premogovniku »nemški cesar« rov št. IV. se je zopet ponesrečil eden naših rojakov, namreč Anton Šekoranja, star 42 let, doma v Spodnji Sušici, župnije Bizeljsko na Šta-
jerskem. Dne 18. t. m. mu jc pri delu padel velik kamen na glavo, ki mu jo je pretrl, tako, da je že na potu proti bolnišnici zaspal v strašnih mukali za vedno. Bil je izgleden mož, vrl Slovenec iu vnet iu zvest katoličan, bil ud »slovenskega društva sv. Barbare« in tudi »družbe svetega Alohorja«, in naročnik »Domoljuba«. Zato jc bil pa tudi pri vseli priljubljen in spoštovan. To se je pokazalo na dan njegovega pogreba. V dolgem sprevodu z dvema zastavama in skoro vsi pazniki rova št. IV. smo ga spremljali k zadnjemu počiiku, s solzami v očeh smo stali pri odprtem grobu, kamor so položili našega zvestega tovariša; posebno zapuščena vdova s štirimi malimi otročiči je obupno plakala za njim, ki je bil najdražje na svetu. V miru počivaj blagi Anton, lahka ti bodi tuja žemljica I
Orožen orkan na Bavarskem je razsajal minoli teden v okraju Eggenfeld. Na stotine izkoreninjenih dreves leži po cestah. Mnogo kmečkih hiš je močno poškodovanih, strehe so razkrite, več kozolcev je vihar odnesel. Streho cerkvenega zvonika v Rinbachu je orkan zagnal na polje, tri nove zgradbe so se porušile. Orkan je trajal samo pet minut, spremljala sta ga silen naliv in toča.
Ameriške novice. V Jolietu je bil imenovan Matija Nemanič mestnim pečatnikom utež in mer. — V Chicagi so napadli ponoči neznani lopovi Antona Risnika in ga telesno poškodovali. — Mat. Visnotič, ki je zgubil pri razstrelbi dinamita pred petimi meseci v rudniku v Pueblo, Colorado, obe očesi, se :e vrnil slep v svoje domovje na Primorsko. — Isto tam sta se nedavno zelo nevarno obžgala Jan. Družina in Gregor Hrvat, oba iz Trnovega na Notranjskem. Tudi France Tomič iz Novega mesta je v Pueblo v jeklarni zlomil nogo. Nadalje je istotam hudo ponesrečil Josip Biljan iz Mušeloga. Zlomilo mu je hrbet. — V Cleve-landu je umrl Karel Vardjan iz Črnomlja. — Istotam je zadela kap Matevža Šviglja. V ta-mošnji jeklarni je pa ponesrečil Josip Dolenc. — V Ročk Springs, Wyo., je ponesrečil Matija Mesec iz Poljan nad Škofjo Loko. — V Tercio, Colorado, so ponesrečili pri nezgodi v rovu razun drugih tudi štirje Slovenci: Fran Les-jak iz Zatičine na Dolenjskem, Franc Smrekar od ravnotam, Ivan Vrabič iz Št. Jurija pri Celju in Albin Šorc iz Knežaka na Notranjskem. — V Rickettsu, Pa., je ponesrečil rojak Franc Petelin iz Ribnice. — V Ely, Minn., je zmečkala v rudniku železna plast Jožefa Koče iz Poljan pri Kočevju.
Drobtine.
Razdelitev slapa Niagare. Slap Niagare uporabljajo za proizvajanje električne sile. Od ene strani rabi ta slap Kanada, od druge pa ameriške Združene države. Nedavno je prišlo med obema do spora, koliko da zamere vsaka država uporabljati vodne sile. Ta spor je poravnala mednarodna vodna komisija, ki je razsodila, da ima Kanada uporabljati na sekundo 36.000, Združene države pa 18.506 kubičnih čevljev vode. V kratkem času, kar se vodo uporablja za proizvajanje električne sile, je nastalo ob Niagari veliko mesto Niagara Falls, ki šteje že nad 100.000 prebivalcev.
SiSSi?'
Narodno gospodarstvo.
Kmtko navodilo glede škropljenja trt proti perono-porl.
1. Proti peronospori se škropi najmanj trikrat na leto.
2.	Na tisoč litrov vode se vzame 1 kg modre galice in 2 kg ugašenega ali pa 1 kg neugašenega apna; vsako se zase raztopi in se potem zmeša. Pri tem se ne sme ra biti železna posoda ali železno orodje.
3.	Prvo škropljenje se vrši takrat, kadar so mladike zrastle pol metra dolge; to je najpozneje ^ačetkom meseca junija.
4.	Drugo škropljenje se vrši tri tedne pozneje, torej koj po cvetju.
5.	Tretje škropljenje se vrši štiri tedne po drugem, torej koncem meseca julija.
6.	Pri vsakem škropljenju je treba tudi grozdje dobro poškropiti in nekaj časa poprej mladike privezati.
7.	V mokrih, deževnih poletjih naj se škropi v krajših presledkih, torej vsaj štirikrat na leto.
8.	Za vsako škropljenje je treba pripraviti svežo galico, ker stara ne učinkuje.
9.	Na suho ali zeleno cepljene trte je treba škropiti kmalu potem, ko so odgnale, in večkrat v kratkih presledkih.
10. Če je po škropljenju deževalo, preden se je galica dobro posušila, je treba škropljenje kar najhitreje ponoviti. C. kr. vin. nadz. za Kranjsko v Rudolfovem B. S k a I i e k y.
SSSšžt,
zn smoli ln hrotelt čas.
Ravnodušno. Tat se je spustil zvečer skozi dimnik v kuhinjo kjer je bila pa še gospodinja, ki se je silno prestrašila. Tat pa ni izgubil hladnokrvnosti in mirno dejal: »Prišel sem pogledat dimnik, čas je že, da ga daste omesti"
Dva poštenjaka. A. „Kako moreš dajati krtače tako poceni, jaz žimo kradem, pa jih moram prodajati dražje."
B. „No vidiš, zato kradem jaz rajši vže narejene krtače."
V	pijanosti. „Veš kje je Janez Goba?"
„Saj si ti Janez Goba, ne?"
„Seveda sem, a ne vem kje sem "
Izdal se je. Pri obedu je nekdo ukradel
srebrno žlico. Gospodar je to zapazil in rekel, naj vsi zamiže. „Ali ste vsi zamižali?" jih nato vpraša. „Vsi." „Ali tisti tudi, ki je ukradel žlico?" „Tudi", oglasil se je hitro uzmovič in se tako izdal.
Upnik: »Zadnjikrat vas vprašam, ali mi plačate ali ne?"
Dolžnik: „No, hvala Bogu, da bo zdaj konec tega spraševanja."
V	kamnolomu v Kararl je ležal velikanski kamen z napisom- »Srečen bo, kdor me prevrne na drugo stran." Več delavcev se je spravilo nanj z združenimi močmi, misleč da je spodaj pod n;im kaki zaklad. Ko so ga z velikim trudom obrnili, so brali na drugi strani: „Dobro ste naredili, na eni strani ležati sem se že naveličal."
Sodnik, ki je sicer redkokdaj videl cerkev znotraj, je šel v kraju, kjer je ravnokar nastopil novo službo, v nedeljo k maši. Prišel je v cerkev, ko so ravno ljudje ostali pri evangeliju. Doma je sodnik ves vesel
pripovedoval ženi: „Tu so ljudje res olikani, vsi so me pozdravili, ko seni stopil cerkev."
SSSU«
Slovarček nenavadnih besed.
Matura. Matura se imenuje ona skušnja, ki jo napravi dijak po dokončani gimnaziji, ali po kaki drugi srednji šoli. Ko dokonča dijak osmi razred gimnazije napravi izpit čez vse, kar se je naučil tekom osmih let; po pristanem izpitu (maturi) mu dajo ma-turitetno izpričevalo, katero izkazuje, da je zrel za visoke šole: univerze, tehnike, bogo-slovnice itd.
Orijent. Beseda orijent je latinskega izvira in pomeni najprej toliko kot po naše vzhod. Vzhod je pa tista nebesna stran, kjer solnce vzhaja, dočim se nasprotna stran, kjer solnce zahaja, imenuje okcident zahod. Drugič pomeni orije.it: „jutrovo deželo" t. j. dežela, ki leži proti solnčnemu vzhodu. Pri nas se pa navadno rabi beseda jutrova dežela (orijent) za Palestino in sploh za dežele, ki ležč v njeni bližini.
Izvleček iz poljedelskih poročil.
Da, da, vročina! Če me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal: Kaj bi,posebno pri delu na polju, storil proti hudi žeji, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi
2enonad- ■ ■* ■ stropni 11151
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani.	1026 5
JB36" Učenca
pekovsko obrt iz poštene krščanske hiše sprejme takoj Oroslav Bric, pekovski mojster Ljubljana.	1274 3-1
Preklic.	1271
Podpisani preklicuje žaljive besede proti Jožefi Kalan iz VevC kot povsem neresnične. B. Pirnat.
zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav' samo v mislih, storil isto, ako poizkusi sam. t?45 M-1 Vzemi, sem 11111 rekel, liter vode, primešaj ji eno polno žlico, približno 15 do 20 gramov „Frankovega" pridatka h kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi ; če ti bolje ugaja, iahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi
potem v steklenici s seboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepču-joča pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega „Frankovega" prevretka in čudil sc bo-deš, da te žeja ne bode nadlegovala dolgo časa.
„Frank" toraj ni samo najboljši pridatek h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temveč tudi prav primerno sredstvo za žejo.
* SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
sm
P. t. članom oddelkov I. in II. (zavarovanje kapitalov za življenje in smrt), ki so sklenili svoja zavarovanja v 1.1869 do 1901, pripada
IO°|ona dividenda
IO%na dividenda pripada brez izjeme na vsa zavarovanja kapitalov kateregakoli razkazila v glavnem odseku I. in II. oddelka, tedaj na zavarovanje za slučaj smrti, za doživetje in na zavarovanje dote deci.
P. t. članom, ki so celoletno zavarovalnino za leto 1906 že plačali, se bode omenjenih 10"/0 v gotovini izplačalo; onim članom pa, ki plačujejo zavarovalnino mesečno, četrtletno ali poluletno, se bode obračunavala dividenda s 1. dnem julija 1906 začenši do 30 junija 1907 pri posameznih obrokih.
EHCD OOO GOEI

Rezervni in poroštveni fondi banke »Slavile" znašalo Koncem
leta 1905 ..............K 34,788.637 75
Od svoj' ga postanka ie izplačala banka ..Slavijo" svojim članom
zavarovalnih kapitalov in odškodnin v vseh oddelkih „ 87,176.383 75
Samo za pretečeno ieto Je bilo izplačano p. t. članom 10 %
dividende ............... 206.296*40
Vse divldende pa so doslej člani prejeli......„ 1,606.89371
kar Je gotovo najboljši praktični dokaz, kako koristno Je zavarovati se pri banki „Mjr kot vzajemnem zavodu.
Ob tej priliki opozarjamo najfiirše kroge na ugodne in oene tarife banke „SLAVIJE". Zbirko nsjpripravnej&ih tarifnih razkazil za življenjsko zavarovanje radi na zahtevo dopo&ljemo vsakomur.
V Ljubljani, v maju 1906.
Generalni zastop vzajemno zavarovalne banke „SLAVIJE".

Trlhodujn Številk« »DOMOLJUBA" Izide dne 18 junija 1906.
Nlkel fllri	Srebro alrl
tflU. , JfSi 1-50 «	3 3-
Ne kuplfe nobene ure
dokler si niste ogledali moj veliki cenik s 1200 slikami o vseli vrstah ur, zlatnini in srebrnini Dobite že dobro idoče remont, ure s triletnim plsm jamstvom, nik I. ali jeklen, za gld. 1*50. Pristno srebro gld. 3'—; 14 karat, zlato g'd. 8 -; srebrne okl. verižice 90 kr.; 14 karat, zlate oklepne verižice gld. ;«• ; 14 karat, zlati prstani ali uhani gld.2- : stenske ure gl. 2-80 ure s kukavico gld. 2 50, In budi ke za ' gld. Za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzetju
Maks Bohnel
urar
Dunaj IV, Margarcthenslr.27 (v lastni hiši).
Največja In najstarejša tvrdka, ustanovljena 1840. Odlikovana z Grand Prlx In veliko zlato medaljo. Zahtevajte moj cenik z 1200 slikami zastonj in poštnine prosto.
892 D 7-3
Mf Podpisani si. občinstvu uljudno fl| javi, da bode ordtnirnl vsak torek
I
Podpisani si. občinstvu uljudno javi, da bode ordiniral rsak torek
v <3UrsRi Bistrici
v hfitelu „llirija" ga gobobolne.
Vsakovrstne plombe., operacije, vstavljanje novih gob in celih go-bovij itd. itd.
Dr. A. Praunseis,
324 a gobogdravnik v Ljubljani.
\
V	Dr. A. Praunseis, |||
324 a gobogdravnik v Ljubljani. JW
Otroške vozičke
od 9 kron dalje, galanterijsko in špecerijsko blago na drobno in debelo priporoča po najnižjih cenah.	1114 4-4
M. Rant, Kranj
Savsko predmestje.
Pogrebna Dratou^ina sv. Jožefa u Ljubljani sklicuje
1 oocni
na dan 10. junija 1906 ob 4. uri popoldne
ki se vrši
v prostorih Slov. kršč. socialne zveze v LJubljani, hotel „UNION", vhod v Frančiškanskih ulicah, s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Računsko poročilo.
3.	Poročilo in sklepanje o premestitvi uradnih in upravnih prostorov.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Raznoterosti.	1236 1-1
Odbor.
Loterijske	uroOMr.
Dunaj, 2 junija 21	19 59	64	1
Oradec, 2 juntfa 78	7 86	53	29
Trat, 26. nuja 3	S 13	42	47
Line, 26 maja 3	7$ 48	3l	27
Takoj se proda dobro vpeljana
mr trgovina
v Ljubljani. Proda se tudi hi&a, v kateri se nahaja pekarija in gostilna. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo »Domoljuba" pod šifro „500".	1035 6 -8
OOO Služba 000
cerkuenikn in organista
se razpisuje s tem za I. oktober. Prosilec mora znati kako rokodelstvo. 1182 2-2
Župni urad Sv. Jakob ob Savi.
»Katoliška Tiskarna"
priporoča
kuverte s firmo In trgovske račune.
83
lite se mlinar
za dober štulnat mlin
v Dolu pri Ljubljani. 1259 1-1
Odda se pa ta mlin tudi v najem po dogovoru. Pojasnila dobe se pri lastniku v Ljubljani, Flori-janske ulice štev, 29.
Ceno Ceiki pMtelJrt perje
I kr navala •kablfancca
K « M, bal|-iegaKlS —; belega, |aka mehkega,
ikabl|enega K M—i kron 34 — jnetn.belega, mehkega, akab-ličnega K 30 —; kraa 3»-—. Pa-
j|l|a at Iranko proll psvaal|a radi II eamcn|a ali naaa| viame jrotl povrnitvi poitnlb etraikav
3*wdiktSaohtel, Labet 158 p. Plien na Češkem
1003
EAUDECOLOGNE U
DEBRAZAY ^
je ideal vseh dišav, najbolj slovito toaletno sredstvo
BrazaHevo Francovo žganje
neobhodno potrebno domače sredstvo
Brdzay-jevo milo s Franc, žganjem
podeljuje lepo belo polt, nežno mla-deniško svežo kožo.	781 2 II
Dobiva se povsod. ■■aaaMmi
Pomagajo hitro In zanesljivo za kaielj, hri-pavost In zaslezenje.
Izvrstne slaati ter brez! slabega vpliva na tek
Kartoni po I K . . . in 2 K . . .
Poizkusni karton SO vinar.
1996 39 Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah
Prof. Williama
pristna ameriška lasna barva
Neprecenljivo Čudovito sredstvo, ki lasem in bradi dA zopet za vedno nazaj prirodno barvo, tako da človek pozabi, da je bil kedaj 9iv, Pristna ameriška lasna voda AXA za stalno pobarva osivele ali obledele, ali rdeče lase ali brado svetle, svetlorjavo, rjavo ali £rno.
Pristna ameriška lasna barva AXA je dobra za lase in za brado, .'e zajamčeno popolnoma neškodljiva. Naipreprostejše ravnanje. Ponesrečiti se ne more nL. Pospešuje rast las. Podeli lasem lep svilnat blesk. Ne uma2c in ne zamasti, ler ne pobarva kože. Ostane neiz-premenjena, nobeno umivanje ne more odstraniti priroone barve. Obstoji iz tekočine brez kakršnekoli Škodljive primesi.
Barvanje z ameriško barvo AXA daleč prekaša vsa druga bar.anja zaradi preprostosti. zanesljivosti, stanovitnosti, neškodljivosti in cenenosti. Na'tisoče ns-dušenih priznanj. — Steklenica stane K 5'50, —--steklenice K 14" —, 0 steklenic K 24"—.
Po povzetju ali če se pošlje denar naprej razpoš lja evropska glavna zaloga
00 Rivera - Parfumerie 00
Dunaj, I., Kohlmarkt I. mo i
Kratko a dobro. Za polovico
cene po ceniku,
tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40--.
Odgld.47-- dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošiljainice. Freilauf gld. 2'— več. Klul-tiplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 2-60, 2 30. Zračne cevi Kld. 1'50, 170, 210, pism. jamstvo. Sedlo t gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Multiplex Fahrrad-lndu-strie Berolin 41, Gitschine rstr. 15. 1229 1
Priporočljiva trgovina!
Najbolje in nalceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske ln moške obleke pri občeznani domači trgovini
Češnik & Nilauec
(pri ČeftnikiO
Llngarjeve al. Ljubljana ipltalske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega.	313 26-9
Zaloga baliftft za neveste.
L. Luser-iev oDllž za turiste
najboljše in najgotovejše sredstvo
C roti kurjim očesom, trdi oži itd. 825 Olavna zaloga:
L. Schvenk-a lekarna, Dunaj-Meldllng Zahte-T „Mf . obliž za turiste vajte LU&er-jey K 1-20 Dobiva se v vseh lekarnah. 20-7
Najbolje švicarske ure, * po nizki ceni se dobe pri S sloveči, po celem svetu znani tvrdki
" H. Suttner, Kron].
Prosim zahtevajte najnovejši krasni cenik zastonj in poštnine prosto. ("Tisoče pohvalnih pisem.^
Zaloga bali&6 za neveste.
Najboljši !n najcenejši	mOtOF ZO Mil
za kmetijo in obrt, od dve do pet konjskih moči. Jednostaven. zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 1)26—12 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri Karol Kauscheka nasl.
Schneider & Verovšek
|| 'Ljubljana, Dunajska cesta 16.
tj Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Stanje hranilnih vlog: nad 22 milijonov K.
Rezervni zaklad 3 nad 76B.000 K.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
=z= poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. ==
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Posoja se na zemljišča po *3U°lt> na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 °/0 Izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	786 13-3
Ceres-jedilno mast
(Iz Kokos-orehov) in
-sadne
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svojih, vporablja Ceres-jedilno mast pri peki, praženju in"kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil,Ceres* Ustje.
Izdelovanje se"vrši pod kemliko kontrolo preizV uševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX. Spitalgasse št. 31, ki jo je"potrdilo visoko c. kr. notranje ministrstvo. Kupovalci C«rM-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
Sirolin
Povečuje slast do Jedi In telo telesa, odstranjuje kaielj, lima-tavanje gnoja, nočno potenja.
2209 D 44-26
Priporočalo vsak dan prt '
pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, Skrofulozi, influenci
mnogoštevilni profesorji In zdravniki.
Ker se ponnjtjo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: Izvirni zavitek .Koche".
F. floffmann — La Roche & Co.,
Baael (Švica).
Dobiva se * zdravnlikim receptom po 4 K steklenica.
Postavno varovano. Vsako ponarejanje in pon&tlskovanje kaznivo.
Edino pristen Je Thierryjev 2630 D balzam 52-23 le z zeleno znamko .redovnica".
Staro slavno neprekosno
firotl slabemu prebavljanju, krčem v že-odcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenci itd. Itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali ena velika specialna steklenica s patent, zamafilcom K 5 — franko. Thi«rryjevo centi/o lijsko tnatilo, povsod tmano kot non plue ultra
proti vsem Se tako star m ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom Id oteklinam vseb vrst. Cena: 2 lončka K 3*60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar X. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broiura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls In franko V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah In medlcinalnih drogerijah
Preč. cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
MS" mozaične plošče "žJ
iz cementa v raznih barvah (do 6) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 m Imam tudi eleganten troloar za pred in okoli hiše in cerkva. — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja.
Slav. cestnim odhorom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, lg, 20, 25, 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miline kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangcje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K 1 20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zaje
cementarna na PeSati, poŠta Dol (Lusttal). Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo.
&
ro
O

Klauerjev
,Triglav'
o
(0 je najbolj zdrav izmed fff vseh liklir'ev-
® Pravi in pristni Triglav J
®	izdeluje edlnole	®
J. KLAUER, Ljubljana. '
Haloegi napredek noue dobe!
Neobhodno potreben	Neobhodno potreben
v pralnici je alovltl v kuhinji
== Za nagluhe

%
«0aoprjjem\F>
J0t
Pristen le s to varsrv. znamko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s zoloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Hlinlosu na Dunaju, I.
MSIkerbastei S. 39 D 24 21
jtiPlobnerjev novo-zbolišani slušni bob-nič neobhodno potreben. (Patentovan v vseh kulturnih drža-vah.) Z velikim uspehom so rabi, ako Sum j po ušesih in pri ner-voznem bolen ju ušes. Kdor ni popolno gluh, dospe na ta način do popolnega sluha. Neporušljiv in skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje denar naprej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 konada 18 K. — Prospekt s spričali zastonj. 1215 6 2
C. POEHLMANN,
Wilhelmstrasse 10,Monakovo (Biinchen) W. 44.
Moja soproga je 5 let čutila hudo šumenje po ušes!h in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostjo sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure. Potrudil se bom vedno najtopleje priporočati Vašo tako koristno iznajdbo in dal na željo rad vsakomur pojasnila.	Uim. O. K.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o
s
Denarni promet 30. apr. 1906: čez 54 milijonov kron.
Stanje »log 80. apr. 1906: preje: Qradiiče V sedaj: čez U milijonov kron. Kongresni tri z, I.
Lastna glavnica K 252.865.93. Najboljša in najsigurnejia prilika za fttedenje!
Ljudska posojilnica
411 n
brez kakega »dbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na lete.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj d« 1. ure p«- u 1. 1. poldan ter jih obrestuje po	* I"
Stanje rlog 30. aprila 1906: K 12,333 339;S2. Denarni promet v letu 1903:54,418440-28.
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poStnohranilnične poloinice na razpolago. V LJubljani, dne 1. januarja 1906.	2617D 26-12
Dr. Ivan Susterii£,
predsednik.	podpredsed
o d b o » n t k i 1
Anton Belec, posestnik, pod). In trg. v Št Vidu nad Ljubljano, Josip Jeglič, hišni posestnik v Ljub\jani, Anton Kobl, posestnik in trg., Breg p. Borovnici, Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, rran£iiek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak, tovarnar v LJubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v LJubljani, Oreg. Slibar, župnik
na Rudniku.
O
o
o §
o o o o o
8
Josip Slika, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
O
ooooooooooooooooooooooooooooooooc
i£££££M
Ljubljana g
Pred Škofijo 3 ^
m
priporoča	^
== svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen = ^
kakor: črne domače, lucerne ln rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln ^ bele pese, ln korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnlee, mešane za suho ln mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste so-

Ljubljana
Pred Škofijo 3
Josip Kordin
late, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah. Pofitnim potom izvrfiujejo se naročila točno in solidno.
167 26—1!

izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Katoliška Tiskarna«.