#
Markov evangelij zgolj zbirka
t. i. »predmarkovskega« izro-
èila o Jezusovem `ivljenju in
delu in sam ne premore neke-
ga samostojnega teološkega
koncepta, je bila preprièljivo
dopolnjena. Os procesa razo-
devanja temeljnega oznanila
drugega evangelija je razkriva-
nje Jezusove resniène identi-
tete, ki ni potekalo nekonf-
liktno. Pri urejanju izroèila se
Marko izka`e kot izvrsten ke-
rigmatièni pripovednik, ki ne
prikazuje Jezusove mesijanske
resniènosti zgolj z razliènimi
kristološkimi nazivi, temveè
izpostavlja preko Jezusovega
uèenja in delovanja predvsem
njegovo osebo. Pri tem ne
daje kratkih in direktnih od-
govorov na temeljna vpraša-
nja, temveè ohranja celotni
proces “kristološkega tipanja”
oziroma nastajanja prve evan-
geljske kerigma. To je hkrati
najmoènejši dokaz o primar-
nosti Markovega poroèila o
Jezusovem `ivljenju in nauku.
Razkrivanje resnice o Jezusovi
osebi in njegovem poslanstvu,
ki se korak za korakom razvija
skozi celoten evangelij, se do-
gaja v konkretnem èasu in
prostoru ter se sooèa z izzivi
konkretnih ljudi in tradicij. Z
izsledki narativne analize
Markovega evangelija se gradi
celostno integrativa kristolo-
gije, ki moèneje izpostavlja
èlovekovo sooèenje z odrešenj-
skim Bo`jim posegom v Jezu-
su Kristusu.
Pomemben prispevek k
razvoju narativne in integra-
	

dolina, sicer lepa in bogata
kot Kanaanska de`ela, trpi
vsa ta leta zaradi krutega na-
silja èloveških rok. Svet je
prostor, kjer se bije bitka med
dobrim in zlim, med Bogom
in Satanom. Iz knjige diha
vseprisotno obèutje veènega,
absolutnega, bo`jega … Pozi-
tivno sporoèilo tega romana je
prav Florijanova zgodba, ki je
nekoliko podobna zgodbi Je-
zusa. Florijanovo `ivljenje pri-
èa o tem, da ni niè pomem-
bnejšega od veènosti. Drug
velik poudarek velja slovens-
tvu, ki pa je vpeto v širši
evropski kontekst. V romanu
se sreèamo s stihi Danteja, s
francoskimi katoliškimi misle-
ci, z nemškim novinarjem, z
latinskimi citati …
Besednjak je zelo bogat —
kraško soèen. Zgodba vleèe
bralca iz strani v stran. Na ne-
konflikten, pripovedujoè na-
èin roman sooèi slovenskega
bralca s problematiko polpre-
tekle zgodovine, ki je še ni-
smo razèistili. Zato bi bila
knjiga lahko primerno matu-
ritetno ètivo. Tudi za mnoge
slovenske »izobra`ence« bi
bila veè kot potrebna. Z za-
stavljanjem širših èloveških in
civilizacijskih vprašanj pa po-
stane roman zanimiv za sle-
hernika — tudi za tujca. Prijet-
no branje.
1$1$8''
Med posameznimi evan-
gelisti je tudi na Slovenskem
najveèkrat komentiran prav
Markov evangelij (glej F. Roz-
man, Marko, Ljubljana, 1987;
K. Stock, Jezus - veselo oznani-
lo, Maribor, 2000; J. Plevnik,
Evangelij po Marku, Dravlje,
2005). Ob veèjem zanimanju
za vprašanja “zgodovinskega
Jezusa” in literarno-narativnih
metod raziskovanja teologije
prve Cerkve je bila tudi Mar-
kovemu evangeliju priznana
pomembna zgodovinska,
literarna in teološka enkrat-
nost. Klasièna teza zgodovin-
sko-kritiène eksegeze, da je
5
G

'EF






	 


<$7&$
5


5 1>H%

&8''H I-3
"G!GG>
	





	

Svetega pisma, ki so jo cerk-
veni oèetje imenovali lectio di-
vina. Gre za štiristopenjsko
vstopanje v svetopisemsko be-
sedilo. Prva stopnja je branje
(lectio), kjer bralec spoznava
besedilo v vsej njeni literarni,
zgodovinski in teološki razse`-
nosti. Druga stopnja pomeni
premišljevanje (meditatio) in
osebno poglabljanje prebra-
nega v intenzivnem odnosu s
Svetim Duhom kot primar-
nim avtorjem besedila. Tretja
stopnja je molitev (oratio),
kjer se bralec aktivno vkljuèi
v besedilo. Bralec skupaj s sve-
topisemskimi osebami slavi
Boga, mu izroèa svoje daritve
in prošnje. Èetrta stopnja je
zrenje (contemplatio), kjer se
molilec prepusti, da ga Bog
gleda in ljubi, ko se hrani z
notranjih èutenjem in okuša-
njem sprejete Besede. Preko
teh štirih stopenj `eli Fausti
popeljati bralca pri branju vsa-
kega posameznega odlomka.
Najveè prostora je seveda pos-
veèenega prvi stopnji, kjer je
bralec najbolj odvisen od po-
moèi poznavalca. Vendar ne
zanemari elementov, ki lahko
vodijo v molitev in kontem-
placijo. Zdi se, da se je `elel
komentator èimbolj poistove-
titi z evangelistovim pripoved-
nim stilom. Marko namreè
posreduje bralcu Jezusovo oz-
nanilo na kerigmatièen naèin,
tako da ga preko razliènih
reakcij prvih poslušalcev in
odprtih vprašanj vkljuèi v do-
gajanje in ga izzove, da zavza-
me lastno stališèe. Proces od-
krivanja Jezusove indetitete
nikoli ni in ne bo potekal
brez te`av in konfliktov. Tako
kot nekoè uèenci se morajo
tudi danes bralci sooèati z os-
trino loèitve med bo`jim in
èloveškim “mišljenjem”
(prim. Mr 8,33), med pokorš-
èino Besedi ali bogastvu tega
sveta (prim. Mr 10,21).
Fausti uspe v svojem ko-
mentarju predstaviti Markov
evangelij kot posebno aktua-
len za sodobnega èloveka tako
z vsebinske kot formalne pla-
ti. Marko namreè zasnuje
evangelij na metafori pot, ki
predstavlja primarno èlo-
vekovo izkustvo rasti in `ivlje-
nja. Izvoljeno ljudstvo je svojo
zgodovino razumelo kot pot
(hebr. derek, gr. hodós), kot
potovanje, ki se je zaèelo z
Bo`jim klicem Abrahamu,
naj se odpravi v neznano de-
`elo (1 Mz 12,1). Ta pot se je
nadaljevala s štiridesetletnim
potovanjem proti obljubljeni
de`eli (2 Mz) in dosegla svoj
vrh v uèloveèenju in zemelj-
ski poti Bo`jega Sina proti
Jeruzalemu, kraju kri`anja in
vstajenja. Na tej poti je ljuds-
tvo do`ivljalo tako Bo`jo zve-
stobo in moè njegove bli`ine
kot lastno nestanovitnost ter
pogubno moè skušnjave in
greha. Izkušali so minljivost
vsakega dose`enega cilja na
poti in nujnost vztrajanja ter
zaupanja v Bo`jo obljubo. Vse
od zaèetka Markovega evange-
lija zveni klic in vabilo, da sto-
pimo na pot, na kateri bo uèe-
nec oziroma poslušalec in bra-
tivne kristologije daje gotovo
tudi italjanski biblicist Silva-
no Fausti, avtor komentarja
Markovega evangelija z naslo-
vem Riccorda e racconta il
Vangelo, ki ga je v prevodu
Mihaele Kavèiè izdala celjska
Mohorjeva dru`ba. Fausti, ki
se `e skoraj štiridesset let in-
tenzivno posveèa študiju Sve-
tega pisma, judovske in grške
tradicije ter sodobne kulture,
spada med najbolj vplivne in
izvirne evropske bibliène mi-
slece. Ko je ugotovil, da samo
z univerzitetnim pristopom
do Svetega pisma ne bo izpol-
nil svojega poslanstva, je za-
pustil profesorsko slu`bo in se
pridru`il skupnosti jezuitov,
ki `ivi z laiki v razlièni pokli-
cih na majhnem posestvu v
kraju Villapizzone blizu Mi-
lana. V tem okolju, ki ga zaz-
namuje tesno prepletanje med
duhovnim in svetnim, med
bo`jim in vsakdanjim, med
delom in molitvijo, med štu-
dijem in bogoslu`jem, se ro-
jevajo komentarji svetopisem-
skih knjig, ki ne `elijo samo
razlagati dogodka odrešenja,
temveè zanj prièevati. Fausti-
jevi komentarji se odlikujejo
tako po natanèni jezikovni
analizi kot po globokem
kontemplativnem pristopu. S
prodornostjo oèetov prve
Cerkve zna povezovati radikal-
no osebno izkustvo Bo`je be-
sedo z vrhunsko literarno kri-
tièno in teološko analizo.
Svoj komentar Markovega
evangelija je zasnoval na kla-
sièni duhovni metodi branja
 #
	

lec odkrival skrivnost Jezusove
osebe in ob njej postajal nje-
gov prièevalec. Fausti poskuša
ob vsakem odlomku ohranjati
pogled na celotno Jezusovo
pot, ki se zaèenja s krstom v
Jordanu, se nadaljuje s poto-
vanjem po pokrajini Galileje,
se usmeri proti Jeruzalemu,
kjer so ga “peljali ven, da bi
ga kri`ali” (15,20). Ko ga prvi
dan v tednu `ene zaman išèe-
jo v grobu, so opomnjene na
njegovo obljubo: “Pred vami
pojde v Galilejo; tam ga bo-
ste videli, kakor vam je rekel”
(16,7). Grob namreè ni zadnja
postaja Jezusove poti in ne cilj
njegovega poslanstva. Ko se
konèa pot zgodovinskega
Jezusa, se zaèenja pot Vstale-
ga. Na tej poti pa ga lahko
uèenci sreèajo in spremljajo
samo z vero. Ko se bodo spom-
nili njegovih besed in jim ver-
jeli, se bodo vrnili nazaj v Ga-
lilejo, nazaj na zaèetek svoje
poti, kjer ga bodo gotovo sre-
èali.
V komentarju so moèno
izpostavljena vprašanja, ki jih
zastavljajo uèenci ali mno`ice
ali pa Jezus sam. Celotno Je-
zusovo pot bistveno usmerjata
dve temeljni vprašanji, ki ter-
jata veè kot samo formalen od-
govor: Kdo je Jezus? in Kdo je
njegov uèenec?. Komentator za-
kljuèi razmišljanje vsakega od-
lomka z nekim novim spoz-
nanjem o teh dveh temeljnih
subjektih nastopa nebeškega
kraljestva. Èeprav je teološki
odgovor na prvo vprašanje
podan `e v uvodnem pro-
gramskem stavku: »Zaèetek
evangelija Jezusa Kristusa, Bo`-
jega Sina« (1,1), in so uèenci
predstavljeni skupaj z Jezu-
som vse od prvega dne njego-
vega javnega delovanja, je ven-
darle vse, kar bo sledilo, samo
zaèetek oz. izhodišèe (gr. arché)
odkrivanja skrivnosti Jezusove
osebe, nebeškega kraljestva in
bistva uèenèevstva.
Kršèanstvo ni ideja, ampak
je hoja za Njim, ugotavlja ob
Markovem evangeliju Silvano
Fausti. Na Jezusovo vprašanje
uèencem: “Kaj pa vi pravite,
kdo sem?” (8,29) ni mogoèe
odgovoriti zgolj z ustnicami.
To vprašanje terja dejanje —
odloèitev. Stopiti moramo z
Njim v svojem vsakdanjem
poklicu (1,17). Vztrajati mo-
ramo v odnosu z Njim tudi
takrat, ko se rušijo èloveški ar-
gumenti (9,32). Zaupati mo-
ramo v Njegovo vodstvo tudi
takrat, ko trepetamo pred po-
dobo kri`a (8,33). Šele ob iz-
kustvu odsotnosti Boga
(prim. 4,38) so bili uèenci pri-
siljeni resnièno vprašati: “Kdo
neki je ta?”. Prvo Jezusovo de-
janje v njegovem javnem de-
lovanju je bil poklic uèencev.
Njegovo povabilo je zaèetek
nove skupnosti, novih odno-
sov - je novo stvarjenje. Tega
se je zavedal Silvano Fausti,
preden se je odloèil zapisati
komentar drugega, Markove-
ga evangelija, in tega se mora
zavedati vsak, ki ta evangelij
bere in `eli `iveti njegovo oz-
nanilo. Jezus namreè ni eden
izmed uèiteljev, ki bi si ga iz-
brali, ampak je On, ki nas je
izbral, nas videli in poklical,
da bi bili z njim (3,14) in bi
postajali kakor on. Ne ponuja
nauka, ampak `ivljenje, ne
vabi k uèenju, ampak k posne-
manju, ne potrebuje besed,
ampak ljubezni, ki se izra`a v
oèeh, ki vidijo, v ušesih, ki po-
slušajo, v korakih, ki sledijo,
v srcih, ki èutijo, v rokah, ki
storijo. Jezusov klic je povabi-
lo k osebni odloèitvi, je odlo-
èitev za podobo, ki mi je bila
dana ob rojstvu, je odloèitev
za `ivljenje, ki rodi veselje.
Prepoznavati se, kot me pozna
On, ki me je poklical, pomeni
odkrivati svojo pravo podobo
in sprejeti svoje poslanstvo -
in konèno, razumeti Besedo,
ki nam jo je oznanil po evan-
gelistih. Hoditi za njim je od-
loèitev za svobodo, je izhod iz
mre`e strahu, samozadostno-
sti in vseh oblik egoizma. Je
novi eksodus — izhod iz Egipta
mojega su`enjstva, iz teme k
luèi, iz smrti v `ivljenje. Ko-
mentar Silvana Faustija nam
bo pomagal brati evangelij na
naèin, da se ne bomo mogli
ubraniti Duhu, ki tudi danes
rojeva Jezusove uèence.
+ $1$