Leto VIII, št. 217 Ljubljana, sreda 14. septembra 1927 Ceila 2 Oin i lifcija ob 4. »Jirtraj. ea Stane mesečno Din >5'—; sa ino-icmitvo Din 40"— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon St. «>71 in 2l«4, p«noči tudi it. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za ^gospodarstvo, prosveto in politiko UaravnOtvo: Ljubljana, Krešernor« ulic« to. s*- — Telefon it. »03& tnseraini oddelek: Ljubljana, Preteč nora ulica It. 4. — Telefon št. 140« Podntlnld: Maribor, Aleksandrova it. 13 _ Celic, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub« iana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wlen,Nr. K*;.**'- Našim volilcem! Prva dolžnost kot novo izvoljenim Vašim poslancem nam je, da se Vam Iskreno zahvalimo za zaupanje, ki ste nam ga poklonili. Sprejmite ponovno našo izjavo, da bomo kot poslanci z vsemi svojimi močmi delovali za Vas, kot naše volilce, za naše volilne okraje, za Slovenijo in za ves naš narod. LJubljana, 12. septembra 1927 Dr. Albert Kramer, Dr. Ljudevit Pivko, Ivan Urek, Dr. Gregor Žerjav- Moiim volilcem! S svoje strani bi hotel skupni zahvali nas naprednih poslancev dodati še par besed. V nedeljo je zmagala odločna volja in disciplina napredne Ljubljane, ki je v mogočnem naporu svojih sil zlomila silo nasprotnika. Za treno-tek so utihnili vsi medstrankarski spori, kar je v Ljubljani resnično naprednega se je zbialo v enotno fronto. Menim, da se bom za izraženo zaupanje moral izkazati hvaležnega tudi s tem, da bom s svoje strani vse storil, da pomagam tudi v bodoče krepiti in čuvati zavest skupnosti vseh naprednja-kov v slovenski prestolici, katere zgled tudi naprednjakom na deželi dokazuje, kako sloga jači. Napredni volilci Ljubljane so izvoje-vali zmago svojega kandidata, a zavedam se. da govorim popolnoma v duhu prave demokracije, ako izjavljam, da se bom v vsem svojem dejanju in ne-hanju trudil biti poslanec, ne ene stranke, ne le enega dela ljubljanskega prebivalstva, temveč cele Ljubljane, interesov celokupnega našega meščanstva v najširšem pomenu te besede. V svojem delovanju ne bom poznal političnega sovraštva. »Za vsako pravično in dobro stvar«, to mora biti deviza ljubljanskega poslanca, ako hočemo, da se bo naše drago mesto povzdignilo in da bo napredovalo. V tem oziru prosim podpore vseh, kj so dobre volje. Ljubljana je v nedeljo manifestirala za združeno demokracijo in za pozitivno delo. To njeno odločno voljo smatram za naročilo, kateremu hočem posvetiti vse svoje sile. Dr. Albert Kramer. Še en Slovenec poslanec Beograd, 13. septembra, p. V volilnem okrožju modruško-reškem je izvoljen na radičevski listi bivšega ministra Stanka Šibenika za poslanca tudi dr. Ivan Shvegl. Dr. Shvegl je, kakor znano, veleposestnik v Gorjah pri Bledu. Volilna nasilja pri volitvah v Bosni Sarajevo, 13. septembra, n. Tukajšnja organizacija HSS je vložila tožbo proti predsedniku volilnega odbora v Kreše-vem dr. Jovanu Pundiču iz Beograda, ker je falzificiral volilni zapisnik na korist radikalne stranke. Tudi muslimani so vložili tožbo proti predsedniku na volišču v Silni, Dušanu Ivaniševiču, ker je onemogočil 150 muslimanskim volilcem dostop na volišče in jim s tem onemogočil glasovanje. Občinske volitve v Osijeku Osijek, 13. septembra, n. Veliki župan je jazpisal občinske volitve za dne 6. novembra. Napetost med Italijo in Belgijo Pariz, 13. septembra, d. cLiberte« poro« Ba, da napetost med Belgijo in Italijo stal« no narašča. Italija sploh ne namerava za« aesti izpraznjenega mesta svojega poslani« ka v Bruslju in bo odpoklic al a tudi dose» danjega odpravnika p^Bpv. Mussolinijevi diplomatski manevri Zerteva, 13. septembra, d. Po nalogu Mus« aolinija se je sestal državni podtajnik Gran di z Briandom, Stresemannom in Chamber« fainom in je na teh sestankih predlagal skli« camje konference angleškega, francoskega, nemškega in italijanskega zunanjega mini« gtra. Na tej konferenci, ki bi se naj vršila kmalu po zaključku zasedanja Društva na« rodov v Italiji, naj bi se razpravljalo o vseh važnejših evropskih problemih. Ženeva, 13. septembra, s. Italijanska dele« gacija demantira vest angleških listov, da bi bil državni tajnik Grandi na sestanku z zunanjimi ministri Chamberlainom, Brian« dom in dr. Stresemannom pripravljal sesta. nek teh državnikov z Museolinijem. Dele« gacija izjavlja, da je ta vest izmišljena. Prve kombinacije v Beogradu Vladni radikali zatrjujejo, da ostane sedanja vlada do sestanka Narodne skupščine. — Demokrati smatrajo podaljšanje sedanje koalicije nemogoče« — O blejskem paktu ne govori nihče več. Kombinacije s SDS Beograd, 13. septembra, p. V političnih krogih se iznašajo najrazličnejše kombnacije o bodoči vladi. Opaziti je dva tabora. Vukičevičevi prijatelji for-siraio mnenje, da bo ostala današnja koalicija. Eden od Vukičevičevih ministrov je nocoj izjavil Vašemu dopisniku, da ostane današnja vlada, in sicer nespremenjena, češ ona se je od vsega početka deklarirala kot delovna vlada, volitv" so bile le del njenega programa. Sedaj je treba nadaljevati. G. Vukičevič bo šel pred Narodno skupščino in kdor ga hoče rušiti, naj to poskusi tam. To samozavest je zaenkrat težko spraviti v sklad z dejanskim položajem. V demokratski stranki prevladujejo struje, ki značijo vse kaj drugega. Zato se splošno veruje, da je nadaljevanje sedanje politike nemogoče. Karakteristično je, da se z blejskim paktom nikjer ne računa. Demokratska stranka stoji pred dalekosežnimi odločitvami. Smatra se, da bo na prihodnji seji glavnega odbora DS Ljuba Davidovič vztrajal na tem ,da je nemogoče delati v Vukičevičem. Z veliko radovednostjo se pričakuje povratek g. Marinkoviča, ki pride jutri v Beograd. Opozicijonalni radikali so dobili v osebi Nastasa Petroviča jakega voditelja. Pod vtisom tega dejstva propagirajo vladni radikali edinstvo stranke ter je gotovo, da so v toku pomirjevalni poskusi. V danih okolnostih tak sporazum ni izključen, toda pogoj bi bil. da se Vukičevič umakne. Pozicija SDS v tem političnem mete- SDS na glasovih ogromno narasla Dobila je 204.534 kroglic, L 1925« pa 117.953« — V Srbiji je dobila čez 20.000 glasov, a je ostala tam brez mandata. — Intere- santna statistika Beograd, 13. septembra p. Glasom poročila notranjega ministrstva Je bilo na vseh volilnih okrožjih oddanih za radikalno stran ko 710.036 (?) za Demokratsko stranko 352.771 za SDS 204.534 za HSS 378.873, za Zemljoradniško stranko 120.845, za SLS 106.239 za JMO 125.133 glasov. Iz teh rezultatov je razvidno, da je HSS izgubila skoraj 40% svojih glasov, dočim je SDS ogromno napredovala. V Srbiji so prejeli samostojni demokrati naslednje število glasov: Beograd 582 beograjsko okrožje 3472, vransko okrožje 338, kragujevačko okrožje 329, kruševačko okrožje 344, moravsko žu je zelo interesantna. V obeh taborih se računa z možnostjo njenega sodelovanja. Ogromen porast njenih glasov je napravil velik vtis, tem bolj, ker se je stranka morala boriti pod najhujšim pritiskom vlade. Pri sedanjih volitvah si je stranka tudi v Srbiji ustvarila močne pozicije. Povdarja se, da bo pri prihodnjih kombinacijah igrala važno vlogo, zlasti ker se je v svoji-politiki jasno izjavila za skupno delo z vsemi demokratičnimi elementi Politični položaj je v ostalem še povsem nerazčiščen. Konture nove situacije se bodo pojavile šele, čim stranke dobijo možnost, da se posvetujejo o svoji nadaljni politiki in taktiki Prihodnje dni, verjetno v petek, se vrne kralj z Bleda, a najbrž ne ostane v Beogradu, temveč odide za nekaj časa še v Topolo. Zagreb, 13. septembra, n. Nocojšnji «Hrvat» priobčuje politično informacijo iz Beograda, v kateri pravi: Pričakuje se, da pride skoraj do demisije vlade. Kar se tiče raznih kombinacij, se smatra, da bi največ izgledov na sestavo nove vlade imel Davidovič, ki bi napravil koalicijo Dem. zajednice, SDS in HSS. En del demokratov je proti temu, da bi se vzelo Radiča v vlado, drugi pa trdijo, da so prošli dogodki Radiča spametovali Tretji računajo z Nastasom Petrovičem, v katerega kabinet pa bi tudi vstopil Davidovič. O notranjih odnošajih v DS se malo govori: izgleda, da do večjih nesoglasij ne bo več prišlo. okrožje 1127, niško okrožje 669, podrlnsko okrožje 3068, požarevačko okrožje 872, smederevsko okr. 290, užičko okr. 927 raško zvečansko okrožje 3376, kosovsko okrožje 905, kumanovsko okrožje 558, metohijsko okrožje 517, prijepoljsko-prev aljsko okrožje 1778, skopsko okrožje 1334, skupaj torej 20.486 glasov. Razmerje glasov pri prošlih skupščinskih volitvah je bilo sledeče: radikali 702.573 glasov, :Demokratska stranka 279.586, SDS 117.953, HSS 545.466, Zemljoradniška stranka 117.922, SLS 105.304, JMO 132.296. Prva seja vlade po volitvah O vsebini in poteku političnega dela seje niso hoteli ministri ničesar povedati. — Nov most čez Muro med Ljutomerom in Mursko Soboto Beograd, 13. septembra, p. Danes od 16.30 do 20. se je vršila prva seja ministrskega sveta po volitvah. Poprej so imeli radikalni ministri v vladnem predsedstvu daljšo konferenco. Po vladni seji so ministri zagotavljali,da so razpravljali le o tekočih zadevah, vendar pa ni dvoma, da se je ministrski svet bavil predvsem s položajem, ki je nastal po volitvah. Toda niti radikalski niti demokratski ministri niso hoteli podati o tem nikakih izjav. Izogibali so se direktnim odgovorom in zatrjevali, da so razpravljali predvsem o sestavi bodočega proračuna, glede katerega zahteva finančni minister brezpogojno 10 odst. znižanje vseh državnih izdatkov. Med drugimi resornimi zadevami je bila odobrena zgradba novega železnega mostu preko Mure na železniški progi Ormož-Murska Sobota. Zgradba je poverjena Splošni stavbni družbi v Mariboru za vsoto 5,090.450 Din. Nadalje je bila razpisana ofertalna licitacija za zgradbo proge J3akar — Bakar luka. Veliki viharji na Goriškem Precejšnja materijalna škoda« - Rim, 13. septembra, s. Nad severovzhodno Italijo je divjal včeraj velik vihar s snegom in točo. Pričel se je v Julijski Krajini in divjal tja do Južne Tirolske. Posebno hudo prizadeti sita dolini gornje in srednje Soče. Med Idrijo in Sv. Lucijo je cesta na več mestih zasuta. Nekaj hiš in mala električna centrala je poškodovana. Vihar je divjal tudi nad Furlanijo, kjer je posebno zadel mesto Spilimbergo. Odkrival je strehe in podiral brzojavne drogove. V Cividale je strela užgala več hiš. V Dolomitih je padel visok sneg. - Človeških žrtev k sreči ni bilo Gorica, 13. septembra, o. V cerkljanskih hribih je včeraj 20 ur zaporedoma lil močan dež. Potok CirkniKar se tiče sporazuma gg. Vukičeviča in Korošca,« — nadaljuje »Pravda« — »sc bo takoj po otvoritvi vlad- ne krize pokazalo, kaj bo Ž njima. Politiki vseh strank sogla&jo z ozirom na volilni rezultat v naziranju. da blejski sporazum gg. Vukičeviča in Korošca nima nikakega pomena več. To se vidi že iz številk, ker 111 plus 21 (radikali plas klerikalci) še daleč ne zadostuje za večino. Vlada rabi 158 poslancev; te večine s. Vukičevič ne bo baš lahko sestavil. Za sedaj ima morda 94 glasov in njegov položaj torej ni najugodnejši.« »Pravda« dokazuje nato. da bo imel g. Vukičevič tudi v svojih lastnih vrstah velike neprilike. G. B. Maksimo-vič je pri volitvah pokazal, da je njegova pozicija med radikali krepka, in bo gotovo zbral okrog sebe še več radikalnih poslancev. Treba je računati, da se bo prav kmalu postavil proti g. Vukičeviču in nba politika bosta morala med seboj še mnogo razpravljati. »Pravda« s temi informacijami s slabo prikrito Škodoželjnostjo namiguje na ostro rivalitete med gg. Vukičevičem in Maksimovičem za vodstvo v radikalni stranki. Naposled beleži »Pravda« dve vladni kombinaciji, ki stojita momentano v ospredju. »Pravda« zatrjuje, da se »g. Vukičevič ni nadejal takih volilnih rezultatov. Računal je na mnogo več mandatov. Z g. Korošcem in vsemi radikali bi imel 132 ooslancev. Tudi če bi se mu posrečilo pridobiti še g. Pribi-čeviča, bi bilo to 155, torej premalo. Moglo pa bi priti tudi do drugačne kombinacije, do kombinacije med Demokratsko zajednico (79), radičevci (60) in g. Pribičevičem (23). morda še s podporo zemljoradnlkov (9) in kake druge manjše skupine.« Današnja »Reč« priobčuje uvodnik Svetozarja Pribičeviča pod naslovom »Rešimo naš parlament,« V njem razpreda g. Pribičevič misli, ki jih je izrazil že v svojih včerajšnjih izjavah novinarjem. Ko obsoja volilna nasilja, katerm se imajo radikali zahvaliti za svojih 11 poslancev, povdarja potrebo, da vse demokratične skupine složno nastopijo proti njemu in s tem zaščitijo parlamentarizem. Nikakor ne gre, da vlada dela parlament, ne pa parlament vlado. Sveta dolžnost vseh demokratov je, da Stopijo na branik parlamentarizma in ga osvobodijo policijske diktature. Falzifikatorji volilnih rezultatov Pri priobčevanju poedinih volilnih rezultatov je v naglici novinarskega posla mogoče, da se ta ali ona številka zameša, ta ali ona pogreska napravi pri sumiranju. Ako se pa takih pogrešk dogodi več ter na podlagi pogrešk razglaša Čez celo prvo stran povsem napačne rezultate, potem smelo govorimo o falzifikatu. Tak falzifikat je zagrešil včeraj «Slovenec», ki je očividno hotel na podlagi nedeljskega izida zmanjšati volilni uspeh SDS. povečati pa svojega. Tako je klerikalno glasilo n. pr. falzifi-ciralo izid nedeljskih volitev v brežiškem okraju, kjer je volilo za dr. Pivka in g. Ureka 1418 volilcev, «Slovenec» pa ima v svoji tabeli le 148 glasov. To številko je «pogrešno» ustavil zato. da je mogel dr. Pivku v skupni vsoti glasov dati mesto 12.820 samo 11.550 glasov. Iz te potvorbe je nadalje napravil nov falzifikat češ da je SDS dobila pri nedeljskih volitvah v Sloveniji 26.289^ glasov, dasi jih je v resnici dobila 27.559. Na ta način je «Slovenec» lahko v podnaslovu z debelimi črkami zapisal, da je »Žerjavovska SDS oslabljena od oblastnih volitev nazadovala za 500 glasov», dasi je resnica, da je naša stranka od oblastnih volitev napredova- la za 799 glasov, od skupščinskih volitev 1. 1925. pa je napredovala celo za 3890 glasov! Prav take vrste falzifikat je videti pri številkah SLS, seveda pa tu v korist klerikalne stranke. Predvsem ugotavljamo, da je v nedeljo dobila SLS 106 tisoč 240 in ne 107.240, kakor piše «Slo-venec». Da bi izkonstruiral tem večji porastek glasov, je «Sk>venec» priobčil za primerjavo rezultat oblastnih volitev z dne 23. januarja 1927., o katerih trdi. da so dale SLS samo 96.309 glasov, Pri tem je (samo za SLS!) napravil izjemo, da ni vštel v klerikalne glasove niti Ljubljane, niti Maribora, niti Celja in tudi ne kočevskih glasov, dasi sedi kočevski župnik Eppich v klubu SLS in dasi šteje sedaj pri skupščinskih volitvah kočevske glasove za svoje. SLS je dejansko dobila pri oblastnih volitvah najmanj 103.588 glasov in je torej z ozirom na porast volilnih udeležencev pri letošnjih volitvah percentuelno nazadovala, ne pa napredovala v številu glasov. Toliko za danes. Kakor vedno se je tudi tu izkazalo, da je prava misel klerikalcev, kadar so v zadregi, vedno sleparija. S tem večjo predrznostjo pa potem dolžijo sleparstva — druge. 433- „Novi ljudje" na pohodu Kaj storiti, če ti manjka 52 glasov do mandata Kakor znano, je predsednik vlade Vukičevič med drugimi gesli, ki jih je postavil tekom volilne borbe, tudi izjavil, da mu gre za , ki jih hoče pripeljati v novo Narodno skupščino. O teh cnovih ljudeh* objavlja sedaj beograjska z dne 18. septembra naslednji dokument, ki ne potrebuje nobenega komentarja: o od ust do ust: dr. Kramer je zmagal, Korošec propadel, je z elementarno siio Izbruhnilo v vseh naprednih krogih brez razlike strank vesolje in zadoščenje. Klerikalna množica, ki je čakala izidov volitev pred Cirilovo tiskarno, je naenkrat umolknila in se poparjena razgu-biia. Zanimanje za ostale volilne rezultate je vidno padlo. Tudi v Mariboru so imeli klerikalci že pripravljene manifestacije za zmagoslavja v Ljubljani. Med dnevom pa je delovalo od jutra do večera na sto in sto klerikalnih organizacij z duhovščino na čeiu. Uporabljala so se vsa sredstva. Kakor Ljubljano, je hotela SLS tudi Maribor zopet zavoje vati in pokazati pred vso državo. da je v obeh največjih mestih Slovenije klerikalizem trumf. Ves napor in teror pa nI zalegel Maribor je pokazal, da je tudi on po ogromni večini napredno mesto, kar je posebno pomembno tik pred novimi občinskimi volitvami Mase se niso daie več zavesti po demagogičnih trikih klerikalnih poslancev. Preveč iih tepe revščina, s katero je pritisnil na nje kleroradikaini proračun, pa naj si bo že med železničarji ali uradništvom. Ravno tako niso mogli vsi podii triki kleroradikalnih eksponentov na vladi proti mariborskim demokratom odvzeti niti enega giasu dr. Pivkovi listi. Nasprotno, na celi črti smo zrastli. Posebno sramotno je propadla Vukičevi-čeva lista. Dočim so dobili demokrati v Mariboru isto število kot pri zadnjih volitvah, čeprav je bilo mnogo njihovih volilcev zunaj na deželi v poslu volilnih komisarjev in čeprav je Vukičeviče-va mariborska ekspozitura nalepila zadnje dni ogromne lažnive lepake neke izmišljene «radikalno-davidovičeve demokratske zajednice», čeprav je snubil za nje sam ministrski predsednik Vukičevič in večerjal z mariborskimi prvaki v hotelu Meranu ob asistenci dr. Šaubacha, vendar je dobila lista ministrskega predsednika. Ki jo je priporočal tudi «Slovenec» in javljal njeno zborovanje pri Gambrinusu, komaj par glasov nad 300. Bogve, kolikokrat bo treba še Mariboru volitev, da se bodo končno tudi v Beogradu prepričali, da v Mariboru ni radikalov. Mesto je sicer preplavljeno z radikalskimi legitimacijami. tudi v Studencih so iih razdelili nad 1000 med delavstvo, kroglic pa je dobila radikalna škatlja tam samo 27! Bolj naši priprosti delavci niso mogli ♦potegniti* gg. Ravnika in tovarišev za nos. Edino Prekmurci so šli enkrat na lim v nadi. da dobijo res primerno nagrado. Prav nihče pa ne dvomi, da so dosegli radikali tudi v Prekmurju s sedanjim številom kulminacijo, ki bo do prihodnjih volitev gotovo še bolj skop-nela, kakor so zginili sedaj Radičevi prekmurski tisočaki. Demokratska misel pa je neomajna. Sedanje volitve so pokazale, da pod 1000 volilcev v Mariboru ne bomo več šli. Napredujemo sicer počasi toda sigurno in solidno. Porast in padanje vseh drugih strank pri zadnjih volitvah pa je pokazalo, da je edino takšen napredek kaj vreden, trajen, ker ima svoje globoke korenine v duši volilcev. Okrepitev socialističnih strank je vidna. Socijalno delo v korist najširših slojev v Mariboru bo s tem tudi znatno olajšano, klerikalni demagogi med delavstvom pa se bodo polagoma ubili in utonili v blatu lastnih laži. Tisoči komunističnih glasov pa so šli v zgubo in z njimi drugi socialistični mandat v korist klerikaiizma. Nemško politično društvo nam hoče na vsak način vsiliti narodnostni boj in to ne samo ob meji, ampak celi mariborski oblasti. V ospredje stopajo zlasti nemška gospodarska podjetja. Nemški listi je dala cela vrsta izključno slovenskih občin, kjer ni ne enega Nemca, pač pa legla bivšega štajercijanstva, renegatov, zelo lepe številke «nemških« glasov. Nemški voditelji so s tem računali. izdajali slovenske lepake, oelo slovensko brošuro z drzno in nesramno agitacijo za nemško listo. Voditelji nemštva torej hočejo z nami v nacionalno političen in gospodarski boj. Dvomimo, da so s tem zadovolljni tudi nemški trgovci, obrtniki in drugi gospodarski krogi Zadnji čas pa je. da stopijo vse nacijonalne organizacije v Mariboru skupaj in odgovore na to izzivanje s smo tr enim načrtom za revizijo nacijonalne obrambe ne samo v Mariboru in ob meji. ampak v celi oblasti Nemcem sicer kljub vsem naporom ni uspelo. da bi se zopet dokopali do mandata in se tudi nikdar več ne bodo. Oni to vedo. saj niso slabi računarjl Ce pa par nemških voditejev kljub temu čuti potrebo izzivanja, se bomo menda tudi mi kljub veliki strankarski razcepljenosti na tem polju znašli čim preje v enotni fronti Italijanska zračna vojska Velike vojaške vaje ob naši meji. V Oortd, 10. septembra. Letos so se itattlan«ke velike vojaške vaje vršile izključno na našem obmejnem ozemlju. Komaj so minile te vaje, pri katerih je šlo, kakor znano, za odbitje sovražnega napada z vzhoda, pa se že napovedujejo druge velike vojaške vaje, ki pa bodo nekaj prav posebnega, Cesar doslej še ni bilo. Gre namreč za vaje vseb zračnih oboroženih sil dveh celih zračnih teritoriialaih okrožij, milanskega in bolonjakega, kj te bodo vršile od 15. do 21. t. m. in sicer popolnoma samostojno, brez dragih vojaških strok, katerim so zračne sile doslej služile kot pomožno sredstvo. Vaje s« prično 15. t m. s nekako uradno konferenco, ki Jo bo vodil načelnik generalnega štaba zrakoplovbe, general Artoani. Zaključile se bodo 21. t. m. s smotro vseh sodelujočih sil na letališču v Avlanu v Fur-laniji, severozapadno Pordenooe. Področje za te vaje je zeio razseino, ker obsega po načrtu generalnega štaba vso severno Italijo do črte Genova-Ravenna, iz-viemij te dve mesti. Seveda pa se bodo glavni spopadi omejevali na znatno ožje, že vnaprej določeno področje. Sodelovala bodo vsa letala obeh imenovanih okrožij. Milansko, čigar poveljnlštvo se preseli v Ghedi, južno Bresde, bo označeno s sinjo barvo, bo torej »naše« in mu bo poveljeval general Vece, bokmjsko, rdeče »sovražnik, pa bo imelo poveljnlštvo v Aviaau m mu bo poveljeval general Lombard. Vrhovno vodstvo bo imel zgoraj otnenjeid načelnik generalnega štaba erakoplovbe, general Armani, kateremu bo stal ob strani polkovnik Grazianl. Vrhovno vodstvo bo nastanjeno v PaviJL Po načrtu generalnega štaba se po zgoraj omenjeni črti Oenova-Ravenna omenjeno področje razdeli z neko izmišljeno mejo v dve voluločl se državi. Stvar je, kakor se pravi, zato zainiSUena tako ker se ni hotelo predpostavljati, da J« sovražnik že zavzel več ab mati ozemlja, kar prikazuje lastne sile kot nekako manj vredne, češ ker so prepustile ie toliko ozemlja sovražniku. Ona Izmišljena meja poide od prelaza Reschen-Scheideck (trojna meja: italijansko avs trilsko-švicarska), Italijanski Passo di Resia, na Meodelski prelaz, Cirna d' Asta, visoko planoto Sette Comuni, Montl Bsrici (južno Viceoze), Colli Euganel (južno Pado-ve), mesto Rovigo do ustja reke Po. Za jutro prvega dneva bodo vsem silam točno določena nastanišča. Vaje se ne bodo vršile v starem slogu, kjer ena stranka zmaga, druga pa podleže, temveč se bodo izvajali razni volni slučaji, posamezno aH v medsebojni zvezi po vnaprej določenem načrtu fn vse v polzkusne svriie. Zanimivo Je pri teh vajah dejstvo, da je vkljub oni predpostavki dveh največjih držav vendarle ostalo prt starem, da gre nam. reč za »sovražnika«, kt Je že prodrl v državo. Severna meja »sovražne države« se namreč sklada popolnoma s celo italijansko-avstrijsko, vzhodna pa z italijansko-jugoslovensko mejo do Snežnika m Reke. Tako je popolnoma jasno, da gre pri teh vajah — pa naj se še tako skriva — za predpostavko, da je sovražnik vdrl od severa In vzhoda v državo vse do one izmišljene meje od Reschen-Scheidecka do Izliva reke Po. Prevedeno v dejanski stan bi pomenjalo to, kako samostojno uiogo naj bi igrala laška zrakoplovba v morebitni vojni v kateri bi nastopili proti Italiji Jugoslavija In Avstrija, oziroma kaka država, ki bi Imela prost prehod preko Avstrije, če se ne računa naravnost z — »Ansohlusson«. Tako je pač jasno, da se bodo tudi te italijanske vojaške vaje, prve svoje vrste, vršile, kakor vse letošnje, v znamenju spopada z Jugoslavijo. Se pač — pripravljamo' Za tako pripravo jo treba smatrati tudi novi armijski zbor, ki ga sicer ne dobi Go« rioa, kakor se je svojočasao namigavalc, temveč — Videm. «31 G kimale M5itare» je namreč ie objavil tozadevni odlok, s ka« teran se tudi odreja ustanovitev nove zbor« ne topniške in žecijefae komande, sani tet« ne direkcije, ]co*nfeeiij*ta, avtomobilskega centra in vojaScega sodišča ▼ Vidmu, kar se bo vse postopno uredilo v smislu po« sobnih odnosnih odredb vojnega mintstr« stva. Obenem se pa. komanda tretje alpin« ske brigade, ki je bik doslej v Vidmu, pre« mežča v Gorico. To p« se Izvrši Se 1. oktobra. Tako bomo torej imeli v zračni raadaiji dobrSi 60 kilometrov dva ansijska zbora, v Tratu In Vidmu, vmes pa v Gorici — 50 km po železnici do Trsta, do Vidma pa 33 — divizijo redne vojske in alpinsko br}« gado. Od 15. do 20. t m. pa se pokaže, kaj zmore Italija v zraku, »sebi v čast in zado« votjstvo, vsem drugim p« v blagohoten — opomin*! Japonski dar MussoUnijtt Rim, 13. scpleojjfea. (be.) Posebna delo« sacija japonskega parlamenta je izročila canes MuasoKniju kot dar Japonske krasen stari japonski meč. V znak zahvale je iz« ročil predsednik italijanskega parlamenta japonski delegaciji album Monte Gitori*. Sionistični kongres proti sovjetom Bagel, 13. septembra, (d-be) Sionistični kongres je sprejel pred svojim zaključkom resolucijo, v kateri ostro protestira proti preganjanju sionistov v sovjetski Rusiji. Kongres zahteva takojšnjo izpustitev vseh zaprtih sionistov in poziva Žide vsega sv o« ta, naj se priključijo temu protestu in s vsemi silami delajo za rešitev svojih bnu tov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Wetzmann, za podpredsednika pa Niham Sokolov. Naši Kraji in ljudje Smrt poročnika Dragoljuba Pajeviča Kratka brzojavka, ki jo je od uprave bolnice v Feldkirchu prejelo poveljstvo letalstva v Novem Sadu javlja, da je v nedeljo ob 16. umrl jugoslovenski poročnik pilot Dragoljub Pajevič. Odšel je tudi on v večnost za svojim poveljnikom podpolkovnikom Petrovičem. Zaman je bila vsa velika nega v bolnici. Poročnik Pajevič je podlegel poškodbam, ki jih je dobil ob katastrofi na predarlskem ledeniku. Otrpnjenje radi premraženosti je povzročilo pljučnico in staiije poročnika Pajeviča je bilo od časa do časa kritično. Ko so mu končno amputirali nogo in nekatere prste na nogi. so nastopile komplikacije, ki jim je Pajevič podlegel. Z mladim častnikom izgubljamo enega izmed najhrabrejših med hrabrimi našimi letalci. Bil je velika nada naše avijacije in se je osobito po ab-solviranju letalskega tečaja v Franciji često izkazal z neverjetnimi bravura-mi. Dopolnil je jedva 28 let, a je veljal za enega prvih graditeljev našega vl-teštva izven vojne. Med svojimi tovariši je bil silno priljubljen, posebno pa ga je cenil njegov poveljnik Zivo-rad Petrovič, kateremu zdaj sledi v večnost kot druga žrtev katastrofe v Alpah. Njegovo truplo bo na željo njegove matere, ki je pred dnevi odhitela k sinu v Feldkirch in umirajočemu stala ob strani, prepeljano v domovino in pokopano v domačem kraju Jagodini. Tretji kongres pravnikov v Sarajevu Letošnji kongres pravnikov v Sarajevu se bo vršil po naslednjem programu: Prvi dam kongresa 23. septembra 1927: Ob 9. svečama otvoritev v Narodnem gledališču. Takoj po otvoritvi zasedami e sekcij iz razpravrah tematov (odgovornost organov delniških družb in zaščita vložnikov, izvršba zoper državo in privatne osebe, osnovna načela našega pomorskega prava, kolektivne pogodbe, pravni položaj žene v bračnem, imovinskem in nasledstve-nem pravu) v dvoranah pravosodne palače. Sekcije bodo nadaljevale svoje delo po-popoidme ob 15. Ob 21. zvečer svečani rout in družabni večer; priredi mestna občima na čast gostom v prostorih mestne hiše. Drugi dan kongresa 24. septembra 1927: Ob 9. nadaljevanje dela po sekcijah. Ob 16. Stanje in sprejem resolucij, volitve novega stalnega odbora in zakljueitev kongresa v Narodnem gledališču. Ob 20.30 svečana predstava v Narodnem gledališču. Na sporedu: Šefka Hasanova od Veselimovida-Muše. Tretji dam kongresa 25. septembra 1927: Izleti na različne kraje (preračunani stroški po 70 Dim): Kopališče Ilidže in Vrelo Bosne, Treberič (1629 m visoka gora, s katere je veličasten razgled po vsej Bosni, avtomobilska vožnja iz Sarajeva tri četrt ure), V are« (z železnica od Sarajeva 3 im pol ure, znamenit rudnik železne rude, Hvaraica in topdtefca), Zenica (z železnico 3 im pol ure. premogokop, velike modeme tvornice, kaznilnica), ogled mesta Sarajeva in mestnih znamenitosti. Prvič v Ljubljani! Hnzarska Ifubezen Velefilm iz prošlosti Avstrije. — Idi* lično vojaško življenje. — Razkošje ia sijaj. — Koiosalna režija. — V glavnih vlogah: Edith Meller, Jakob Tiedke, Georg Alexander. Predstave danes točno ob: 4., pol 6., pol 8 in 9. ELITNI KINO MATICA V pondeljek, dne 26. septembra izlet na morje, Dubrovnik, Kotor, Split Spotoma ogled glavnega mesta v Hercegovini, Mo-stara. Kdor se ne bi hotel udeležiti tega izleta, se more vračati preko Travnika, Jajca. Banje Luke, Bihača im Plitvičkih jezer ali' pa po vzhodni; progi na Višegrad, Užice im Beograd Cilede na to opozarjamo člane: Vse priprave za kongres so zaključene in se nove prijave ne sprejemajo več. Legitimacije so bile razposlane vsem članom izven Ljubljane po pošti, ljub. člani jih dobiiio na sodišču št 133 pri dr. Sajoviou v popoldanskih urah. Priporočamo članom, da odpotujejo v Sarajevo dne 21. septembra z brzovlak orni št. 5. Brzovlak odhaja iz Ljubljane ob 20. Zidanega mosta 21.07, Za-gTeba 23.20, Slavonskega Broda 4.30 im dospe v Sarajevo dne 22. septembra ob 14. S tem vlakom bo potovala tudi večina članov iz Hrvatske im Slavonije. Dovoljena Je po vseh progah in za vse izlete četrtimska cena od 18. septembra do 8. oktobra. Vsak •naj kupi samo četrtinsko karto, ker se bo vračal po drugi progi. Ugodnost sta dali tudi parobrodni družbi Jadranska plovitba in Dubrovačka plovitba. Pri Jadranski plo-vithi se plača I. razred za I., III. za II., in sicer velja ugodnost za prihod od 20. do 25. septembra, za povratek od 23. septembra do 10. oktobra. Dubrovačka plovitba dane I. razred, a plača se III., im sicer od 26. septemfcra do 2. oktobra. Vsak udelež-nik se takoj pri prihodu v Sarajevo javi tta glavnem kolodvoru, kjer uraduje permanentni stanovanjski odsek. Tam se dobivajo vse informacije in vsa nakazila ta izpolnijo takoj izkaznice za izlete. Za te se je moči prijaviti tudi še na prvi dan kongresa (23 IX.), a samo do 9. dopoldne, im sicer pr; Generalnem sekretariatu, ki bo posloval im daj a i informacije na okrožnem sodišču, soba št. 7., skozi ves čas kongresa. Stalni odbor. Pred kongresom jugoslov. zdravnikov v Rogaški Slatini Kakor smo že pred dmevj poročali, se bo vršil letošnji kongres Jugoslovenskega Ie-karskega društva dne 24.. 25. in 26. septembra v zdravilišču Rogaška Slatina. Udeležencem se priporoča, da se zberejo po možnosti že dne 23. septembra. Rad| stanovanja je ta vse preskrbljeno. Uprava zdravilišča prjs., da udeleženci javijo že prej svoj dohod, im sicer, ali pridejo sami. ali z družino, ki je istotako dobrodošla. Glede znižane vožnje nai se udeleženci takoj obrnejo tia odbor zdravniškega društva v Mariboru, da jim pravočasno dostavi tozadevne legitimacije. Ministrstvo za narodno zdravje je za udeležbo na kongresu dovolilo zdravnikom, ki so v državni službi, tridnevni dopust. Kongres se bo vršil po naslednjem redu: Dne 24. septembra ob 10 slovesma otvoritev. Na kongresu se bo obravnavaj zanimiv znanstveni tema »Patologija prehrane v naši državi«. Kot stamovski tema le določan: »Prosta izbira zdravnikov pri bolniških blagajnah« Razen tega se bodo na kongresu obravnavale razne druge važne stanovske zadeve. Za referente in korefe-remte navedenih tem se ie javilo lepo število strokovnjakov, tako da obeta biti kongres zelo zanimiv. Svojo udeležbo na kongresu so prijavili tudi številni zastopniki Češkoslovaške, Poljske, Bolgarske itd., tako da bo obenem najboljša reklama za naša zdravilišča. Slovenijo zadene to pot že drugič čast, da se vrši kongres te ceiodržavne zdravniške organizacije na njenih tleh. Ker smo zdravnici, bivajoči v Sloveniji, zlasti pa zdravniki mariborske oblasti, na ta način gostitelji. Je dolžnost da se kongresa udeleži čim največje število tukajšnjih zdravnikov. Za dam 27. septembra je določen razhod lz Rogaške Slatine na poljubne izlete. Določene so tri skupine. Prva v Maribor, Fa-lo im Ruše, kjer si ogledajo izetoiki ta-mošmije zanimivosti. Druga v Dobrno in To-palščico. kjer si ogledajo izletniki tamoš-nje zdraviliške napirave, tretja skupima pa gre na Bled in k Bohinjskemu jezeru ter umevno tudi v Ljubljano. Iz tega načrta, ki ga je izdelalo zdravniško društvo v Mariboru, se razvidi. da hočemo s tem pokazati udeležencem kongresa, ki bodo prišli iz drugih pokrajin naše države ali celo iz inozemstva, vse najvažnejše zamimivosit Slovenije, kar gotovo ne bo ostalo brez vpliva na tujski proanet. S tem so na kongresu interesirani tudi drugi stamovi, 'ki jih raidi tega zdravniško društvo tem potom še enkrat prosi, da gredo izletnikom v vsakem pogledu na roko. Tozadevno so že razne institucije obljubile rade volje svojo pomoč. — Zdravniško društvo v Mariboru. Po požaru beograjskega „Maneža" Kakor smo že poročali, je v nedeljo zvečer izbruhnil v priljubljenem malem beograjskem Narodnem gledališču, imenovanem »Manež«, velik požar, ki je grozil uničiti tudi sosedni Oficirski dom. To so gasilci preprečili, a požar »Maneža« je trajal vso noč in je zgradbo uničil do tal. Posrečilo se je rešiti iz skladišč samo nekaj ostankov bogate gledališke garderobe, vse drugo ie bilo žrtvovano plamenom. Škoda se ceni na 2,800.000 Din, ker Je samo zgradba bila vredna dva milijona, ostalo vrednost pa so predstavljale kulise, rekviziti in velika garderoba. Dočim pa ie bila vsa oprava zavarovana pri zavarovalni družbi »Srbija«, ni bilo poslopje krito z nikako zavarovalnino. »Manež« je Beograjčanom silno prirastel k srcu. Včasi je to bila jahalnica kraljeve garde, po prevratu pa so zgradbo preuredili za gledališče, kj je kmalu postalo zares popularno. Poleg mnogih Beograjčanov so požar s posebno bridkim občutjem ogledovali igralci, ki so v »Manežl« tolikrat ubrali lepe uspehe. Požar je izbruhnil po predstavi znane Buničeve igre »Devojačka klet-va«. Zanimivo je, da je pred tremi leti istotako po uprizoritvi »Devojačke kletve« zgorelo staro gledališče v Skoplju. Mar je to usoda čudnega Buničevega dela? Ker se pri predstavi strelja, domnevajo Beograjčani, da ie to povzročilo tlenje v kulisah. Ta domneva pa je neosnovana. Najverjetnejše ie, da Je ogenj povzročil električni stik, ali pa ie kak lahkomi;elnež pustil v garderobi neugašeno cigareto. Policija vodi strogo preiskavo. Aretacija drznega kradljiv-ca koles Ljubljana, 13. septembra Šolski upravitelj z Ježice g. Ivan Germek Je Smel snoči okrog 19.30 opravek na glavnem kolodvoru Zamudil se je pri beograjskem vlaku ter pustil svoje novo kolo, zaklenjeno, prel kolodvorom, prisloni eno k steni. Na peronu se je g. Germek mudil samo kratek čas. nakaT se je vrn.il pred kolodvorsko poslopje. da^se odpelje s kolesom domov na Ježico. Na veliko presenečenje pa kolesa ni več našel na mestu. Njegovo kratko odsotnost Je že porabil okrog kolodvora oprezujoči tat im mu kolo — ne odpeljal, ker ga ni mogel, — marveč v tem; odnesel. Spravil ga je bržkone na nasprotno stran ceste, kjer se je počutil bolj varnega, odvil tam- llr lEs 1» 1 H O L H9 nova nemška filmska zvezda igra v velefilmu sezije 1927/28: Ljubimkanje (Liebelei) po znani istoimenski tragediji ARTURJA SCHNITZLERJA. Premijero za Jugoslavijo pripravlja Kino «Ljubljanski dvor» Kulturni pregled Repertoar I ljubljanske opere in drame med velesejmom Sobota, 17.: «Trubadur». Nedelja, 18-: -Poljska kri®. Opereta. Pondeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: »Rajski vrt®. Dramska premi? jera. Sreda, 21.: »Grofica Marica®. Opereta. Četrtek, 22.: »Mnogo hrupa za nič®. Kome* dija. Petek, 23.: «Traviata®. Sobota, 24.: »Rajski vrt». Nedelja, 25.: »Orlov®. Opereta. Začetek predstav točno ob osmih zvečer. Predprodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. Ljubljanska opera Uprava Nar. gledališča v Ljubljani nam pošilja v tem predmetu v priobčitev pojas* nilni članek, ki ga objavljamo v izvlečku: Zadnji čas krožijo v javnosti o naši ope* ri razne alarmantne vesti, katere očividno ne inspirira skrb za obstanek institucije. Ni treba povdarjati, da so take vesti ob« žalovanja vredne, ker imajo namen oško* dovati zavod, kateremu so namenjene. V informacijo in pomirjenje javnosti kon staitiramo, da se vrše priprave na novo operno sezono z vso resnostjo in popolno* ma po načrtu uprave, ki si prizadeva, da začrtani program dela izvede kot doslej čim bolje in v najpopolnejši obliki. Predsezona se začne v soboto 17. t. m. Trajala bo do zaključka razstave »Ljublja* na v jeseni«, t. j. do 25. t. m. Zaradi adap* tacijskih del v dramskem gledališču se bo* do v tem času vršile v opernem gledališču tudi dramske predstave, tako da se bo v tem poslopju igralo dnevno. Redna gledali* ška sezona pa prične začetkom oktobra. Za začetek se pripravljajo v operi tri ve* lepomembna slovanska dela: S. Prokofjeva «Tri oranže®, P. Konjovioa »Miloševa svat* ba® in M Kogoja «Črne maske«. O teh de* lih, Jri predstavljajo nekak mejnik ter zače* tek nove ere v naši operni zgodovini, spre* govorimo o priložnosti obširneje. Po točno začrtanem programu se pokg teh del pri* pravlja Mozartovo najzrelejše delo »Čarob* na piščal®, njegovo četrto delo, ki v raz* meroma kratkem času prihaja na naš oder. Kot nove reprize se bodo takoj v začetku sezone izvajale ni novo študirane in oprems ljene sledeče opere: Verdijevi «Trubadur» ir» «Traviata» ter Gounodov »Faust«. Za bližnjo bodočnost prihajajo v noštev komična opera Floto\va «Marta», R. Straus* sova «Saloma», Verdijeva »Moč usode® ter nanovo naštudirani «To®ca» (Puccini) in «Mignon» (Thomas). Od nove instalacije elektrike, ki bo izvr* šena do srede novembra, zavisita izvedbi najnovejše operne senzacije E. Kreneka »Jonny svira® in R. \Vagnerja «Walkiira». Opereta pripravlja na novo Kalmanovo i «Bajadero», ki bo poleg dosedanjega reper* | toarja služila zabavi. Sprejeta je izvrstna • domača noviteta »Zmagovalka oceana« od j BI. Cloudobe in Hirschlerja, delo, ki obeta postati pravi ašlager®. Balet bo kot prvo veliko delo prinesel O. Nedbala «Andersenove pravljice®. Na* študiral ga bo novo angažirani baletni moj* ster g. Vaclav Vlček. Inscenacijo za ime* novana bodo oskrbeli izmenoma gg.: Rado Kregar, V. Skružny. Kralj, J. Spinčič, Goj« mir Kos in I. Vavpotič, kar bo nedvomno dvignilo interes in nivo predstav. Normalen operni zbor je izpopolnjen še z večernim zborom. Orkester, katerega je uprava ohranila v malodane isti številični moči kot doslej, bo za izvedbo večjih del pomnožen s honorar* nimi močmi, ki so že pridobljene. S tem je zagotovljena dostojna izvedba tudi onih del, ki zahteva io večji in kompliciranejši orkestralni in zborovski aparat. H koncu hodi povdarjeno. da ni naša opera Ie državna institucija, ampak pred* vsem slovenski zavod Občinstvo naj se te: ga zaveda in jo podpira, i ___ kaj ključavnico in nato jadrno izginil. G. Germek je takoj po ugotovitvi tatvine stopil na bližnjo stražnico in prijavil tatvino. Stražniki in agentje so hitro pričeli z zasledovanjem drznega tatu in končno ugotovili potom poizvedovanja, da je kolo odnesel neki mlaJenič in ga pozneje odpeljal proti Kolodvorski ulici. Detektiv Štefan Šavedj je kolo pozneje res izsledil, in sicer spravljeno v gostilni pri »Starem tiš'erju«. Zvedel Je tudi, da se tat piše Rudolf Žnidaršič, po poklicu točaj, ki je že prejšnjo noč prenočeval v omenjeni gostilni, kjer je imel shranjeno tudi svoio potno košaro. Navihaneo pa ie očividno zavohal pretečo nevarnost Ni se več vrnil v gostilno, marveč je prebil noč v Tivoliju. Danes dopoldne se je naenkrat pojavil spet v Kolodvorski ulici, kjer ga Je prijel detektiv in ga odvedel na policijsko direkcijo. Samo še danes ob 4., pol 6.. pol 8 H ia 9. uri. FHm naravnih kpot in krasot j Maciste gorski velikan Lovci, ljubitelji planin, ne zamudite si ogledati prelepe tirolske planine večnega snega in ledu! KINO «DVOR» Znidaršič st je pripeljal šele pred par dnevi s Sušaka, a mu je v Ljubljani zmanjkalo denarja, k3r ga je zapeljalo v ponovno tatvino. MlaJenič ima na vesti bržkone še razne drug; grehe, zato na policiji nadaljujejo z zasliševanjem aretiranca in s poizvedovanjem' o njegovih »kvalitetah« Posledice poplavne katastrofe v loškem okraiu Pod Blegašem v Poljanski dolini Gorenja vas, 13. septembra Šele danes smo dobili vest, da je povo-dernj napravila tudi v Poljanski dolini velikansko škodo. Najhuje je bilo seveda na vznožju Blegaša, odkoder so pridrii sicer mirni potoki kot divji hudourniki. Najbolj je razsajala Kopaotiica, ki se pri Hotav-ljah izliva v Soro, kjer se odcepi cesta proti Cerknu na Primorskem od ceste škofja Loka-Ziri-Idrija. Kopačnica je v tej idilični dolinici, kjer se pahaja premalo znani zdravilni vrelec na Toplicah, odnesla vse mostove in zasula polja s kamenjem in blatom, da so poljski pridelki uničeni. Promet je onemogočen, ker so vsa občinska pota v Voloski, Čabračah in na Suši razdejana im na več krajih sedaj drvi narastla Kopačnica, kjer je prej peljala pot. Ravmo tako Je zasuto polje v Hotavljah, kjer je voda odnesla tudi jez pri mlinu Ivane Potočnikove. Cesta proti Fužinam je v Sovodmii na petih krajih odnešema. Na več mestih so jo zasuli usadi, da je promet onemogočen. Poplava je razdrla tudi vse jezove in mostove. Na desnem bregu je od Lučime prihajajoča Brbovemščica poplavila polje na Trati onstran Gorenje vasi in ga zasula z blatom. Ta hribovski potok je tako zdivjal, da je odnesel hišo Marije Frlic. Valovje je zajelo tudi domačo hčer Angelo, ki je nesla posteljo iz hiše na varno, jo vleklo 30 metrov daleč, kjer se je preplašenim prebivalcem, ki so tvegali svoje življenje, posrečilo jo potegniti na suho Cenitev škode v dolinici Brbovenščice od Gorenje Dobrave do Lučine je nemogoča. ker radi popolnoma porušene poti sploh nij dostopa v grapo. Čez Javorje je pridrvelo vodovje z Blegaša v Loč i ln i co, ki je poplavila polije v Volčah in odnesla mostove, med njimi tudi most v Poljanah. Od sveta je odtrgana tudi Sopotnica, ker je grapo razdrla pot. Vožnja po loškem hribovju je sploh nemogoča, ker ni več poti. Štiri dni pred prvo obletnico strašne po-vodnji, ki Je lani uničila Poijansko dolino in polhovgraj^ko hribovje, štiri dni pred obletnico katastrofe, ki ji enake nj pomnilo prebivalstvo, je Poljansko in Selško dolino zopet zadela nesreča, da ljudstvo obupuje. Ceste so razdejane im s tem je oropano prebivalstvo glavnega vira dohodkov, ki ga je imelo od prevažanja lesa iz gozdov na železnico. Gozdove so trgali usadi, visoke sklade hlodov is odnesla voda, polje ie zasuto, narod gleda drhte v bodočnost, ki mu grozi z lakoto. Oblasti naj hite s pomočjo, saj niso niti najmanj zaceljene iane lanske poplave. Novi poslanci naj pokažejo, kako dnže obljube, in naj izposlujejo vsaj brezplačen dovoz moke in žita. Ker n.i več potov in cest, je tudi les v gozdovih brez veljave, pridelke pa je odnesla voda. Najmanj, kar oškodovani prebiva'ci Selške in Poljanske doline morajo pričakovati. pa je podpora prebivalstvu ob dolnjem toku Sare, da takoj javi lastnikom naplavljenj les. Opustošena Selška dolina Železniki, 13. septembra Katastrofa, ki je s povodnijo zopet zadela Poljansko in Selško dolino, dosega lansko po obsegu opustošenja in po povzročeni škodi Številni mostov} so porušeni. Mnogo tisoč metrov lesa, ki je skoro edini vir dohodkov prebivalstva v dolini, so odnesli besneč, valovi. Ves promet v Selški dolini počiva. Cesta Zelezniki-škofja Loka. Podbrdo, ki je edina, im življensko važna prometna žila, je na več mestih raztrgana. Nasip; so porušeni. Na več mestih Je ceio pešcem prehod onemogočen, ker le voda ponekod dobesedno zabrisala sled ceste. Celi kraji, kakor Davča, Podporezen rn deloma tudi Sorica. so odrezani in osamljeni ter je preskrba z ži\-;li ogrožena. Izvoz v Italijo, od česar v pretežni merj živi gornja dolina, ie nemogoč. Hitra pomoč je posebno tu skrajno potrebna. Več posestnikov žag je uničenih, ker je vodovje porušilo jezove in razdejalo žage. Poprej plodne njive in lepi travniki trudijo žalostno sliko opustošenja. Ves pridelek, kolikor ga je še bilo zunaj, je uničen, obenem pa so vode seveda oškodovale posestnike tudi pri spravljeni letini. V Železnikih, kjer je doIina najbolj stisnjena se je Sora razlila po ulicah do 1 m visoko Valovi so valili polno hlodov, iz-pcdkopavall zidovje in nasipe in ogrožali hiše. Ljudje so se reševali po lestvah na strehe Prizori, k: so se tu odigravali, so bili pretresljiv'. K sreči pa zaenkrat ni ugotoviti nobene človeške žrtve Zdaj, ko je voda upadla, se vidijo hude poškodbe na poslopjih. Sokolski dom ie na gornjem delu izpodj eden. Sora. ki je sicer prav pohlevna, je tekom ene ure narastla za 5 metrov nad normalo im n i mi i besneči valovi so tirali s seboj nepregledne množine hlodov, desk in izruvamih dreves. Tam, kjer je dolina bolj odprta, se je voda razlila čez polja im neusmiljeno pustošila z nanašanjem blata, peska in gramoza ter si je na številnih mestih izbrala njva Korita; tako posebno na Bukovškem polju med Dolenjo vasjo in Bukov ioo. _ Strašen je pogled na Selško dolino. Vsa je opustošeni. Škoda se ceni na več milijonov. Ljudstvu je obupano in s strahom zre v bodočnost, ker je doslej že izgubilo po bridkih izkušnjah vse upanje na kako podporo od vlade. Po lanski katastrofi ni bilo izplačane niti pare. Ljudstvo s- je * velikimi žrtvam,; polagoma samo opomoglo na noge Komaj pa je bila škoda delno popravljena. že je prišla nova katastrofa, hujša od lanske. Neurje v kranjski okolici V noči od nedelje na pondeljek je pričelo tudi nad Kranjem liti kakor iz škafa. Naliv je trajal brez presledka še ves pondeljek do mraka. V planinah je močno snežilo, radi česar je nastopil v dolini občuten mraz. Vse vode so pričele v pondeljek dopoldne rapidno naraščati. Sava Je dosegla pri Majdičevi elektrarni ob 17. že 3.10 m nad normalo, nato je naraščanje pojenjalo. Sava je prestopila pod državnim mostom strugo in se razlila do tvorniških objektov Jugooeške ni Gošteju. Prednost razstrelie-ne struge v Druiovki se je to pot že pokazala, ker bi sicer Sava dosegla še večjo višino. Od ostalih vod je najbolj narastla Kokra. Vendar so ostali vsi mostovi v KokrskJ dolini nepoškodovani. Prj km 14 Je zasul plaz zemlje kekrsko državno cesto. Tekom včerajšnjega dneva so cesto očistili, da se vrši zopet vozni promet. Na Fužinah Je naliv na rti šil obrambno cementno škarpo nad cesto, ki jo je zgradila letos lesna družba »Jezersko«. Iz ostalih krajev nj bilo nobenih poročil o kakih hujših posledicah neurja. Včeraj pa je zasijal zopet solnčen dan. Velikanska poplava v Celju in Savinjski dolini Včeraj smo obširneje poročali o katastrofalnih nalivih in poplavah, s katerimi le zopet hudo udarjeno Celje in cela Savinjska dolina. Proti večeru je reka Savinja neprestano naraščala, mesto z okolico pa je izgledalo kak^r ''točje sredi velikanskega jezera. Skoro vsa poslopja v mestu ln okolici so imela pjlno vode po kleteh: ljudje so že bežak iz svojih suferenskih in pritličnih stanovanj v višja nadstropja. Strašna kalastr fj bi bila neizogibna ako se ne bi bilo proti večeru nebo na srečo zjasnilo, tako da je voda čez noč lahko odtekla in Savinia. das; ?e silno nirastla, se je zopet umiri'} v sto]i strugi Poplava je napravila zopet Celju in Savinjski d^ini dosle.i še neprecenljivo, gotovo pa večmi-lijonsko škodo. Odnešega je h:lo zlasti ogromna množica z-> splave pripravljenega lesa Celjski pp.rk, ki je bil še nedavno v naravnost krasnem stanju, je danes popolnoma devastira.n. Nekateri nasadi so preplavljeni s peskom. velika škoda se je ugotovila na tenis prostoru, voda je odnesla vse nas.pe, pesek po poteh in celo klopi, ki so se našle niže p^rka. Tudi brv, ki pelje mimo cvetljičnjaka preko Savinje v sredino parka, bi bila postala gotovo žrtev povodnii, Lko se ne bi bile nedavno vložile močne traverze. katerih ni bilo mogoče razdreti, dasi je voda odnes'a eno jo-ho Olepševalno društvo bo stalo zopet ogromno denarja, ako bo moglo sploh zopet spravni,- park v prejšnje lepo stanje. Tudi iz Savinjske doline prihajajo obupne vesti o velikanski škodi, ki io je novzrn"-''q povodenj. Kdaj bomo vendar enkrat prišli do temeljite regulacije Savinje, katera bi bila lahko že izvršena in celo z manj^mi stroški, kakor znaša škoda, ki jo povzročajo neprestane poplave. . „F U R najsija neiše čistilo in polirno s>-erJs vo za TO" pohištvo. Linflif-rm ▼mi »Plaainka« zdravilni čaj tdravi slab.T prebavo, za-ortje telesa, napihovanje, •slabo delovanje čreves. izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jpler. žolča in žolčni kamen Pri--len samo v plombiranih paketih po Din 20,— z napisom: Lekarna Raho-vec. Ljubljana. 174-a Domače vesti * Povratek našega zunanjega ministra v Beograd. S ponočnim orient eskpresom se jc peljal zunanji minister dr. Voja Marinkovič na povratku iz Ženeve skozi Ljubljano v Beograd. * Doktorat medicine — ni fakultetska izobrazba! G. dr. Iv. Geiger je v Ljubljani splošno, zlasti pa v železničarskih krogih znana oseba. Bil je dolga leta šef-zdravnik pri južni železnici in po podržavljenju te tudi prj državni železnici. Ker je že do-služil svoja leta, je lani stopil v pokoj. Pen-zije pa še danes nima, ker ie državno računovodstvo njegovo prošnjo za nakazilo pokojnine zavrnilo, češ da on — doktor vsega zdravilstva — nima fakultetske izobraz be. In da bi bila ironija popolna, je to duhovito »rešenjc« podpisal Hilarlj Vodopl-vec, Slovenec in povrhu še Geigerjev tovariš iz vseučiliščih let na Dunaju! Difficile est satyram non scribere! * Otvoritev evangeUske nemške šole v Beogradu. Po dolgih letih je bila v pondeljek zopet otvorjena evangeljska nemška šola v Beogradu. Bila je osnovana že za vlade kneza Aleksandra leta 1854 in je obstojala do pričetka svetovne vojne. Nedavno ie minister prosvete odobril zopet otvoritev. Svečanosti so poleg nemškega in avstrijskega poslanika prisostvovali tud,- razni predstavniki ministrstev in beograjske občine. Šola se nahaja poleg evangeljske cerkve v Jakšičevi ulici. * Ameriški posetniki Dalmacije. Kakor poročajo iz Splita, priplove danes v splitsko Iuko parnik »Washington« s 400 ameriškimi izletniki, ki si hočejo ogledati Dalmacijo, + Razpust občinskega odbora v Stari Pazovi. Občinski odbor v Stari Pazovi je odstavljen ter imenovan vladni komisar. Tamošnji Nemci so brzojavno protestirali pri notranjemu ministrstvu. Razlog za razpust občinskega sveta nj znan. * Smrt vseuč. prof. Hanauska. V Karlovih Varili je 12. t. m. umrl dr. Gustav H a-n a u s e k, profesor rimskega prava na vseučilišču v Gradcu. Zadela ga- je kap. Dosegel je starost 72 let. Naši pravniki, ki so posečali graško vseučilišče, se bodo nanj gotovo spominjali. Koncem preteklega stoletja je bil nekaj časa tudi predsednik dijaške »Slovanske podporne zaloge« v Gradcu, ki se je je že preje polastil akademski senat radi spora med slovenskimi dijaki in pokojnim prof. dr. Gr. Krekom. V znak protesta so takrat zastopniki slovenskega dijaštva odklonili vsako sodelovanje v tem društvu, kar je imelo za posledico, da so baje iz »Slov. podporne zaloge« dobivali podpore tudi notorični nemškutarski dijaki s Spodnjega štajerskega. Taktnemu postopanju dT. Hanauska se je posrečilo izgladitl spom med slovenskimi dijaki in akademskim senatom, na kar so zastopniki slov. akademikov pod njegovim predsedništvom zopet vstopili v odbor omenjenega podpornega društva. Dr. Hanausek je bil nemškonacijo-nalnega mišljenja, a ie bil sicer v vsakem oziru koncilijanten mož, ki je vžival med di-jaštvom velik ugled in spoštovanje. * Zdravnik dr. Stanko de Glerla v Kranja zaradi odpotovanja v inozemstvo v svrho nadaljevanja študij več mesecev ne bo or-diniral. Nadomešča ga dr. Pancč okrožni zdravnik .v Tržiču. 1376 * Iz pevskih krogov nam pišejo: Prvo nedeljo v septembru je ljubljanska župa JPS sklicala v Glasbeno Matico v Ljubljani sestanek predsednikov in pevovod'j v nji včlanjenih društev in zborov, na katerem so razpravljali o vseh važnih zadevah, tfkajočih se delovanja in napredka naših pevskih enot. Zastopnike so poslala ljubljanska društva (in še ta ne vsa!), iz pokrajin pa so se odzvala vabilu pevska društva »Lipa« iz Litije, »Zvon« iz Šmartna hi »Zvon« iz Trbovelj. Kaj neki delajo ostala nekdaj tako agilna pevska društva? Zdramite se in zanimajte se za napredek posameznih pevskih društev in razmah skupne organizacije! * J. Pavčičeva skladba »Lenka« za mešan zbor s klavirjem je izšla v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. — Cena partituri 12 Din brez poštnine, zborovski partituri 1 Din. Pevskim zborom jo toplo priporočamo v nakup in izvajanje! * Konferenca veterinarjev v Carigradu. Na inicijativo turške vlade se bo vršila 1. oktobra veterinarska konfertnca v Carigradu za vse balkanske države. Našo državo bo zastopal delegat ministrstva poljedelstva. * Gradbeno gibanje v Zagrebu. V mesecu avgustu je mestna občina v Zagrebu izdala 67 gradbenih dovoljenj in to za zidanje 51 pritličnih hiš, 8 enonadstropnih, 4 dvonadstropnih in 4 trinadstropnih. Razen tega so bila izdana 3 dovoljenja za zvišanje zgradbe za eno nadstropje, 5 dovoljenj za prezidavo in 9 za adaptacijo različnih zgradb. * Himen. V nedeljo sta se v Ljubljani poročila gdč. Santa Zobec in g. France K o b e n t e r, uradnik Trb. prem. družbe Iskrene čestitke! * Smrtna kosa. .V ljubljanski deželni bolnici je umrl g. Jožef Hočevar, vulgo Lenč-kov, posestnik, mesar in gostilničar v Velikih Laščah. Umrl je v najlepši moški dobi star 34 let. Truplo pokojnika prepeljejo v Velike Lašče. Naj počiva v miru. * Radnlška zaštlta. Socijalno PolitiSka Tevija izhaja v Zagrebu. Izšla je ravnokar osma številka te socijalne revije. Med dm-gimi aktualnimi socijalnlmi razpravami se nahaja tudi razprava Stvarne dajatve našega na tem polju znanega strokovnjaka dr Joža Bohinjca. Letno stane revija 60 dinarjev * Esperanio na ljubljanski pokrajinski razstavi. Mo hočeš potovati po svetu ter spoznavati šege in običaje narodov, ie potrebno, da poznaš jezik naroda. Kolikor moraš znat} Jeaflcoy Dredno prideš iz Ev- rope, kaj šele v drugih delih sveta! Koliko časa izgubiš, predno se naučiš dveh, treh ali več jezikov in še jih ne obvladaš kakor dotični narod Sedai pa je odveč ves ta trud, kajti že štirideset let obstoja espe-ranto,. medanrodni pomožni jezik, ki se ga lahko brez posebnega truda priučimo in ki nam že danes zadostuje za mednarodno občevanje. Da se prepričaš in spoznaš velik pomen ter razvoj esperanta in njegove Ideje, poseti jesensko razstavo, kjer se nahaja tudi esperantska razstava in se dobijo vse potrebne informacije. * Slovenske narodne noše. Te dni je y založbi Učiteljske tiskarne pod naslovom »Slovenske narodne noše« izšla prof. Siče-va druga izpopolnjena izdaja opisov slovenskih narodnih noš. Opremljena je z osmimi barvnimi slikami znanega našega umetnika M. Gasparija jn s tremi prilogami slik v črnem tisku. To delo nas je povsem razveselilo, tembolj, ker je za nas velike važnosti in zelo potrebno. Iz natančnih opisov naših narodnih noš in iz slik bo sedaj omogočeno vsakemu, da se more obleči pravilno, kadar nastopa v narodni noši. Delo bo posebno dobro služilo tudi našim šolam, zlasti osnovnim. Na stenah naj jih ima mladina vedno pred očmi in si jih vtisne globoko v spomin. Pri vsaki priliki pa naj učiteljstvo opozorj mladino na te slike, da vzbuja pri njih narodno zavest in ii krepi narodni ponos. Sploh pa naj ne manjka te prepotrebne brošure pri vseh slovenskih družinah, da jo imajo pri roki vsak hip, ko jo potrebujejo. Dobiti jo je po vseb naših knjigarnah za izredno zmerno ceno 42 Din. * Odkritje Aljaževega nagrobnega spomenika. V nedeljo 18. t. m. bomo odkrili nagrobni spomenik Triglavskemu župniku na Dovjem ob pol treh popoldne. Spored: Molitve na grobu, govor (g. vse-učil. profesor dr. Gregor Rožman), blagoslovitev, petje. Vse prijatelje in čestitelje pokojnikove vljudno vabi k tj prireditvi Odbor. + Živahne priprave za ljubljansko pokrajinsko razstavo. Navzlic neugodnemu vremenu je na prostoru Ljubljanskega velesejma zelo živahno. Marljivo se vrše priprave za pokrajinsko razstavo, ki se bo otvo-rila v soboto ob pol 10. uri dopoldne, če smemo verjeti prerokom bo od 17. do 26. septembra t. 1. zopet lepo vreme. Zato naj vsakdo že v naprej kupi legitimacijo, da bo te zadnje lepe jesenske dni preživel v svojem prostem času na sejmišču, kjer mu bo vsak kotiček nudil nekaj npvega, koristnega, lepega, zanimivega, zabavnega. Legitimacija stane 30 Din in daje posetni-ku pravico na vožnjo s polovično ceno v vseh osebnih in brzih vlakih. * Razstava stavbenih načrtov bo prirejena v paviljonu »E« na sejmišču ob priliki letošnje Pokrajinske razstave od 17. do 2f>. t. m. Sodelovali bosta mestna občina ljubljanska ter stavbna zadruga »Stan in dom« v Ljubljani. Razstavljeni bodo tipi vseh zgradb, ki jih namerava mestna občina še postaviti, kakor tudi tipi večjih in manjših eno in dvodružinskih hiš. * Rezervnim oficirjem. Pododbor ie prejel naslednje pojasnilo k členu 295. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice v zadevi pravice brezplačnega zdravljenja rezervnih oficirjev, kj so se udeležili vojne: »Člen 295. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice se v splošnem nanaša na rezervne oficirje naše vojske. Zdravljenje vrše vojaške državne bolnice. Vsak rezervni oficir, ki se je udeležil vojne, naj si na podlagi naredbe ministra vojske in mornarice Adj. Br. 28.365-1924 od vojnega okrožja izposluje s fotografijo in osebnimi podatki opremljeno oficirsko legitimacijo, v kateri so zabeležene tudi vojne rane {n posledice. Vsi, ki posedujejo take legitimacije, imajo po čl. 295. tega zakona pravico do zdravljenja v vojaških bolnicah. Oni pa, ki nimajo pravice do te ugodnost; (čl. 295) se sprejemajo v vojno bolnico kot civilne osebe, ako so na razpolago prazna mesta in ako izpolnjujejo čl. 63. pravilnika o vojaških bolnicah. Vsaka taka oseba plača vnaprej bolniške stroške za 15 dni, ne vštevši stroške za zdravila, ovojni materijal in posebne preglede. — Pododbor Ljubljana. * Legitimacije za obisk II. pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927 so že v prodali. Dobe se po Din 30.— pri vseb večjih denarnih zavodih, županstvih, raznih društvih in v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Putnik, Dunajska cesta, — Zidar, Dunajska cesta, — Obrtna banka, — Jugjslaven-ska banka, — Jadransko-poduaavska oin-ka, — Zadružna gospodarski banka, —-Češka industrijalna banka, — Prva hrvatska štedionica, — Ljubljanska kreditna banka, — Slovenska banka, — Kreditri zavod za trgovino in obrt, — Aloma Com-pany, — Zadružna banka, — Mateiič Co., Kongresni trg, — Brezalkoholna produkcija. Poljanski nasip, — Kmetijska družba za Slovenijo, — Komercijama banka, — »Posredovalec« Sv. Petra cesta. — Zavodi, trafike itd., ki teh legitimacij še nimajo v razpečavanju, pa ;ib žele proti proviziji prodajati, naj se takoj obrnejo na Urad velesejma v Ljubljani. Občinstvu priporočamo, da se poslužj te ujedne prilike in si nabavlja legitimacije ž; v pred-prodaji, da se ne bo treba nastavljati ob času prireditve pri sejmskih blagajnah. * Sprejem gojencev v kmetijsko šolo na Grmu se ima zaključiti s 15. septembrom t. 1. Po dosedanjih direktnih prijavah in po poročilih posameznih okrajnih glavarstev so za I. tečaj zimske šole vložene prošnje za vsa prosta in plačujoča mesta in bi bile nadaljne prošnje za ta oddelek brezpomembne. Prav tako so zaključene že tudi prijave pri okrajnih glavarstvih za brezplačne učence celoletne šole. Opozarjamo pa, da je na zavodu še na razpolago do 8 privatnih (piačujočih) mest v celoletni šoli. Ker je oskrbnina izredno maflraa in znaša le 150 Din na mesec in ker ima celoletna šola znatne prednosti pred zimsko, priporočamo posestnikom, ki žele svoje sinove strokovno Izšolati, da porabijo priliko in takoj, najpozneje pa do 20. septembra vlože prošnjo po navodilih objavljenih v »Kmetovalcu« z dne 15. avgusta t. 1., na ravnateljstvo spec. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. * Maščevanje matere. V Novem Sadu je v nedeljo dopoldne 52 let. stara vdova Frančiška Horvat izvršila atentat na 27 letnega strojnika Gjura Bačvanova, ki mu je vrgla v obraz stekleničico lizola. Strojnik, ki je dobil težke poškodbe na obrazu, je bil prepeljan v bolnico. Njegovo stanje je težko in eno oko izgubljeno. Vdova je pred policijo izjavila, da je Bačvanov živel z njeno hčerko v divjem zakonu, ji izvabil njeno imovino, potem pa jo zapustil. Atentat — pravi atentatorka — ie izvršila, da se maščuje za svojo hčerko. * Okraden zagrebški trgovec. Zagrebški bankir Julij Gliick je javil dunajski policiji da mu je nekdo ukradel v brzovlaku Can-nes-Duoaj, po vsej priliki nedaleč od Ven-timiglie, briljantne gumbe vredne 30.000 šilingov. Tat je gumbe izmaknil iz žepa bankirjevih hlač, lq so visele ob oknu spalnega voza. Ali že veste kie ste solidno postreženi z raznim manutakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom pri Franc Pavlin, Gradišče 3. * Obesil se je, ker nI dobO potnega lista. V Apatinu je 73 letni Jovan Strasser bolehal na želodcu in hotel na nasvet zdravnikov odpotovati v Budimpešto k nekemu specfjalistu. Ker mu oblasti niso takoj izdale potnega lista, v mnenju, da bi ga beograjski zdravniki tudi ozdravili, seje starec obesil v jedilnici svoie hiše. * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 KUŠAKOV1ČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * Pri bolečinah bemeroidov. telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abscesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnem utripanju srca, omotičnosti nam prinaša raba prirodne grenčice »Franc-Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dajo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer piti po pol kupice vode »Pranz- Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. * Pomnite! Pralni prašek Ženska hvala razkraja nesnago! 151 OBLAČILA M j. Maček Ljubljana, AIeks! ndrova 12 so najboljša in najcenajSa. Iz Ljubljane u— Slava Udruženja rezervnih oficirjev se bo v Ljubljani vršila v četrtek. 15. s:nt. v spomin devetletnice prebitja solunske fronte. Ta dan bo čital č. p. Alijančič v frančiškanski cerkvi ob 7. mašo zadušnico za padle bojevnike. Udeležba za vse ljubljanske člane obvezna. Sestanek neposred io v cerkvi. Obleka civilna z znakom. Zvečer ob 21. v restavraciji »Zvezda« prijateljski večer s petjem in godbo. Pevske točke izvajajo člani. Posebnih vabil ne bo. Vabijo se vsi član; in po njih vpeljani gostje. — Pododbor Ljubljana. u— Zatvoritev poti v Lattermanovem drevoredu. Dne 15. sept. 1927. se začasno zapre pot, ki vodi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarnj «Union». Občinstvo se opozarja da je javni prehod od 15. do 29. sept. skozj navedeni del Lattermanovega drevoreda nedopusten, ker pripada ta čas pokrajinski razstavi. u— Lydia Wisiakova in Vaclav Vlček otvorita s I- oktobrom šolo baleta in umetniškega plesa. Prijave kakor tudi tozadevna pojasnila dnevno od 2. do 3. popoldae v dramskem gledališču. 1366 u— Kollzejskl oder vabi svoje člane na sestanek, ki se bo vršil danes 14. t. m. ob 20. v restavraciji pri »Levu«. Točnost! u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo vaja mešanega, v petek moškega zbora. u— Dr. Haas ne ordinira od 14. do 18. septembra. 1377 u— Člane Kola Jahačev ln vozačev v LJnb Ijanj opozarjamo na članski sestanek, ki se bo vršil v četrtek 15. t m. v prostorih Kmetijske drufbe na Turjaškem trgu. Ker se bo razpravljalo o predstoječih konjskih dirkah, pri katerih naj bj sodelovali vsi člani, je udeležba nujna. u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto od 8. do 19. ob ne. deljah od 8. do 12. Vhod nasproti vojašnice u_ Malinovec, pristni dobite v drogeriji Kane. Židovska ulica. 1039 u— Policijska ura ob priliki letošnje pokrajinske razstave od 17. do 26. t. m. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil podaljšane policijske ure do ene ure zjutraj za vse restavracije, gostilne, kavarne in okrepčevalnice v ograjenem prostoru sej mišča za čas letošnje pokrajinske razstivu. Opozarjamo naše občinstvo, da ss bj tudila na veseličnem oddelku razstave vsakemu najlepša zabava. Mali prater bo oogato zaseden z najrazličnejšimi atrakcijami. n— Drobna policijska kronika. Predsnočnjim sta bili izvršeni dve aretaciji. Stražnik je zalotil v Tivoliju neko na klopi spečo žensko, ki ni vedela za svoje stanovanje. Bila je tako opita, da so io morali spraviti na stražnico. V zapor je moral tudi neki prehud razgrajač, ki je kravaliziral po ulicah in vzbujal javno zgražanje. Policiji so bili prijavljeni dalje še naslednji dogodki: 1 tatvina gotovine, 1 tatvina obleke, 1 po-skušena tatvina, 1 tatvina ročne torbice v kinematografu, 1 poskušen vlom v stanovanje, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 nezgoda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. u— Tatvina ročne torbice. Kati Jurjov-čič, stanujoča na Resljevi cesti št. 12 se je podala v pondeljek zvečer v »Kino Dvor« Tekom predstave je odložila na sosedm stol svojo ročno torbico v kateri se je nahajala denarnica s 50 Din in raznim; drugimi vrednostmi. Ob koncu predstave je Jurjovčičeva na torbico pozabila in jo pogrešila šele pri izhodu. Dasiravno se ie takoj vrnila, torbice ni več našla na mestu, ker jo je med tem že pograbil neznan tat. Jurjovčičeva trpi skupno okrog 300 Din škode. Ljubljančani, p0'0r! Naznanjam, da točim orvo novo por-tugalKo g Sušnika s Trške gore nri Novem mestu in portugalko g. Karlovška iz Smarjete pri Novem mestu. Kavarna in gostilna Leon Kolodvorska ulica 29. u— Zlobna nagajivost in posledice. Ko se je v nedeljo dopoldne peljal čevljarski vajenec Anton Pezdir iz Podgrada s kolesom po Selški ulici ga je pri zadnjih hišah na meji moščanskega polja napadla skupina otročajev s kamenjem. Pezdir se je kamenja, ki so ga pobalini Iučali izza hiš, ustrašil in padel s kolesa. Pri padcu si je strgal praznično obleko ter poškodoval kolo, tako, da trpi čez 600 Din škode. u— Okraden delavec. Zidarski delavec Janez Kraner, ki stanuje med drugimi delavci v baraki »Obnove« ob Hrovatovi cesti je predsnočnjim opazil, da mu je neznan tat ukradel 220 Din gotovine. Ker so bili tekom popoldneva vsi njegovi tovariši na delu je gotovo, da se je splazil v barako nepoznan uzmovič, poiskal ključ njegovega kovčka ter mu izmaknil težko prisluženi denar. Iz Maribora a— Presenečeni NemcL Poleg osamelih zapuščenih radičevskih in radikaiskih generalov so bili v Mariboru presenečeni nad majhnim uspehom temeljitega volilnega boja tudi nemški voditelji. Z vso sigurnostjo so računali, da dobe mandat, še v sobotni številkj »Morgenblatta« so poveličevali strumno nemško agitacijo in vzorno izvedeno organizacijo svojih članov nemške liste ter prerokovali mandat. Res so Nemci poleg ostankov štajercijanstva na deželi spravili v Mariboru na volišče vse, kar leze ino gre. Kljub temu pa v mestu niso presegali svojega običajnega števila. Ostali so brez mandata. Nemški voditelji si tega dolgo niso mogli razlagati. Tek'>m včerajšnjega dne pa so končno le ugotovili, da so njihovj ljudje, zlasti uemčurji volili klerikalce, ki bi sicer dobili kvečjemu tisoč glasov, ali pa še teh ne. In tako so sedaj tudi Nemci plačali svoj račun radi zadnjih zvez s klerikalci v Maribora, Celju Ln Ptuju. Somišljeniki SLS '.ii nemške liste so se že pač tako privadili temu prelivanju v eno skupino, da jim i; zameriti, če potem ne ločijo več med prvo in četrto skrinjico in da pomečejo kroglice že kar v prvo škatljo, mesto da bi jo nosili še do četrte. Naciionalno se v tem ne spremeni dosti. Vsaj njihovi voditelji .;o pri vsakem sklepanju paktov to potrdili. a— Proslava proboja solunske fronte. V četrtek, 15. t. m. ob pol 11. uri priredi Udruženje rezervnih oficira i ratnika, pododbor Maribor, na Trgu Svobode parastos za vojake padle na solunski frontj 1. 1918. ter istočasno svojo krstno slavo. Vabijo se vsa društva, korporacije ter cenjeno občinstvo, da se udeleže te slavnosti ter s svoio udeležbo in prisotnostjo podele slavju čim-večjo svečanost. — člani, kl imajo uniforme, naj pridejo v uniformah, ostali z znakom. a— Odbor jugosiovenskih dobrovoljcev poziva svoje člane, da se dne 15. sept. ob 10. dopoldne na Trgu Svobode neizogibno z znaki udeleže »Krstne slave« Udruženja rez. oficira i ratnika. a— Nekaj za »kancelparagrai«. Iz Št. Ilja pri Velenju nam poročajo, da je tamošnji župnik g. Schreiner v nedeljo prtd volitvami po končanj pridigi javno s priž-nice pozval može: »V nedeljo pa vrzite svojo kroglo v prvo skrinjico!« Kdo zna, koliko podobnih slučajev se le dogodilo minule dnj v Sloveniji in vendar bodo klerikalni Usti še vedno trdili, da ni zlorabe vere in da je kancelparagraf nepotreben. a— GlnevanJe nemških šolskih otrok. Kljub vztrajni agitaciji od hiše d J l" še ;n pozivanju v časopisih na nemške starše, da vpisujejo svoje otroke v Mariboru v nemško šolo, vendarle zineva število nemških šolskih otrok od leta do leta. Letos ie b.io vpisovane nemških otrok tako slabo, da je morala šolska uprava v Mariboru dva razreda ukiniti. Radi tega sta ostala samo še dva razreda dečkov in dva razreda deklic. In tako kljub umetnim injekcijam gineva mariborsko nemštvo, ki kmala ie bo imelo nobenega naraščaja. Tega položaja tudi ob-gastvo nekaj nemških famMii v bodočnosti ne bo moglo spremeniti, če ne bodo izrecno podpirale nemških industrij naše avtonomne in državne oblasti in favorizirale nepotrebnega dotoka raznih inozemskih kvalifioirancev. Za Nemce same bi bilo torej seve edino pametno, da pošiljajo svoj* naraščaj izključno v slovenske šole m na ta način omogočijo svojim otrokom eksistenco na naši zemlji. Razni fanatični voditelji pa tega še vedno nočejo uvideti. a— Odhod železniških uradnikov. V pondeljek popoldne se je odpeljalo iz Maribora na Češkoslovaško 60 železniških uradnikov, ki jim je dala naša železniška oprava v to svrho na razpolago dva spalna vagona. Železniško ministrstvo zastopa v tej podučni ekskurziji načelnik ministrstva dr. Ivan Kavčič, ljubljansko direkcijo pa inšpektor Vargazon. a— Nov0 postajališče nad Mariborom« Začetkom prihodnjega meseca bo otvorjeno postajališče Cerknica med Pesnico ln Št. lijem. Poslopje je že dograjeno, sedaj delajo še na nasipu. Ce ne bo nobenih zaprek, se bo vršila slovesna otvoritev prve dni oktobra. Obstali pa bodo tu le lokalni vlaki. a— Težka nesreča na Pohorju. Včeraj je hlapec pašniške zadruge na Glažuti nad Rušami 25 letaj Anton Viher vozil plohe. Med vožnjo so se mn splašili konji in zdir-jali po hribu navzdoL Vihar ie prišel pr>d zavrta kolesa in so ga konji vlekli več metrov pod vozom za seboj. Včeraj so ga pripeljali s težkimi poškodbami v mariborsko bolnico. Njegovo stanje je zelo nevarno in še vedno bruha kri. Iz Celja e— Pogovor med celjtekimf radikali. Pri brivcu sta sedela takoj drugi dan po volitvah dva najodličnejša radikalna voditelja in se med seboj pogovarjala o izidu volitev. S splošnim Izidom sta bila zelo nezadovoljna. Edino tolažilo njima je bilo dejstvo, da so dobili radikali v Celju dva glasa več kakor klerikalci in eden njih je dejal: »Dobro je, da imamo dva glasa več in nam bo to vedno dobro služilo, kadar bomo imeli s klerikalci kake skupne kompanije.« V teh besedah se vidi vsa neodkritosrčnost napram zaveznikom, ki so iih v Celju dvignili. Še vedno velja stara prislovica o lisici in ježu. Pri njih je vse kompanijski kšeft •in ti uboga volilska raja jim služiš zato, da ti kšeft; tem lepše uspevajo. e— V pomirjenje radikaiskih živcev, ki s svojim velikanskim uspehom pri zadnjih skupščinskih volitvah niso zadovoljni ter trdijo, da je bilo nad 20 celjskih radikalov volilnih komisarjev na raznih voliščih izven Celja, poročamo, da jih je bilo samo 7 in da jih ne spravijo skupai 20 niti tedaj, ako prištejejo k njim svojih 5 klerikalnih zaveznikov. Pač pa je vifšilo na dan volitev predsedniško funkcijo na voliščih v maribor skem volilnem okrožju 38 celjskih demokratov, tako da znaša faktično število demokratskih glasov 400. Radikalna ladja, ki se je pojavila na raznih vogalih celjskih radikaiskih veljakov je izginila v trenotku. ko se je zvedelo, da je g. minister dr. Ravnik, kakor ga ie nazival njegov najnovejši pobratim Drofenik na radikatskem shodu v Celju, sijajno propadel in da bo moral sedaj v času, ko mu bodo zaprli za en mesec odvetniško pisarno, si poiskati kako drugo opravilo, kakor pa sedeti na mehkem ministrskem foteljčku. e_ Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje mesto, ki se vrši vsako sredo zvečer, odpade ta teden radi odsotnosti funkcijonarjev. e— Smrtna kosa. V Celju sta umrla dne 18. t. m. Marija Vouk 59 let staTa hišnica v Prešernovi ulici in dne 12. t. m. ga Frančiška Lopan, žena pekovskega mojstra v 57 letu starosti. N. v m. p.! e_ Pasji kontumac odpravljen. Z razglasom mestnega magistrata celjskega z dne 6. septembra t 1. je odpravljen pasii kontumac v območju mesta Celja. e— Požar. V torek, dne 13. t m. pop. je izbruhnil v tovarni Pyrota v Zavodni pri Celju požar. Ker obstoja tvornica fz lesenih objektov ter vsebuje mnogo gorljivega materijala je obstojala velika nevarnost, da zapadejo plamenu vse barake. Celjski požarni brambi, ki je bila takoj na mestu požara se ie posrečilo v kratkem času ogenj Iokalizirati ta^n, da je gorela samo ena lesena baraka. Doslej še niso mozii zvedeti, kako ie nastal ogenj. Iz Kranja r— Za revijo narodnih noš na ljubljaru skem velesejma se vršijo v mestu in okoli« Skih vaseh z vnemo potrebne priprave. Po« soben pripravljalni odbor je sklical na pretekli pondeljek informativni sestanek, na katerem se je sklenilo, da se prijavi deset parov v narodnih nofah za tekmovanje y skupinah kakor tudi posamezno. Med n i i« mi bo tekmovalo dekle v narodni noši, ki je bila last matere pokojnega ljubljanske« ga knezoskofa Vidmarja, Ponovno poziv« ljamo tudi ostale lastnike narodnih noš v mestu in okoKci, da se pridružijo kranjski skupini, da bo napravila v Ljubljani čim sijajnejši vtis. Kranjska skui^a se zbere v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri dopoldne pred mestno hišo, od koder odkoraka s harmo« niko na oelu na kolodvor. r— Kino v Narodnem domu predvaja v petek, soboto in nedeljo velefilm »Sveta gora*, ki jo dosegel v Ljubljani naivečii uspeh. Pavle Cvenkelj v preiskovalnem zaporu Ljubliana, 13. septembra Aretacija bivšega borznega senzala Pavla Cvenklja je vzbudila ogromno senzacij« v ljubljanski družbi, med poslovnim svetom, pa tudi med "ljudstvom na deželi, kjer se je aretiranec mnogo gibal kot nakupovale« lesa. svetovalec v raznih težavah trgovskega značaja in posebno še kot kleri-kaini agitator. Cveaklja so povsod poznala kot enega najrazboriteiših klerikalnih ljubljanskih voditeljev, ki je stil vedno v prvih vrstah. Odlikoval se je povsod s svojim drznim nastopom m neugnano zgovornostjo. Cvenkelj je bil zelo a-gileo tudi pri nedeljskih volitvah. Zadnje dni pred volitvami se je siAaJ v raznih iokalih in nagovarjal volilce tudi na uHcah, medtem pa je imel že gotov načrt da svojim žrtvam pokaže figo Samo na volitve je še počakal in nato tudi oa obupal . . . Zasliševanje Pavla Cveoklja na policiji se ie končalo le včeraj. Tairicaj od njega niso niti zahtevali predolgih izjav, ker so o slepar! ene stranke potom svojih zastopnikov že Itak prftchle ves materijal državne, mu pravdništvu Tekom današnjega dopoldneva so prepeljal tudi Cveoklja iz policijskega pritvo-ra m ga izročili preiskovalnemu sodniku, Schichtov način pranja Iz Trbovelj t— Našim volilcem! Dosegli smo sijajen uspeh, ki je preplašil vse naše nasprotnike. Ta uspeh je Vaša zasluga in zasluga Vaše razsodnosti ia discipline. Res je, da za en« krat še nismo dosegli, kiar srno vsi želeli, marveč, da bi spravili našega dr. Bohinjca v Narodno skupščina Pomirjeni pa smo lahko, ker pride v Narodno skupščino naš rojak dir. Kramer, ki bo z njemu priznano vnemo gotovo ščitil tudi interese našega, trga in Vas volilce v. Številčno smo drugi pov rsti, ali naše hrepenenje in naše delo mora stremeti po tem, da bomo kdaj prvi. Počasi se tudi delavstvu odpirajo oči in ono u videva, da je njegov boj za dosego nje* govih pravic v tej smeri kot je šel do se« daj, brezuspešen. Moralo bo zapustiti fan« tazije praznih in nedosegljivih sanj in sto* piti na realna tla boja za kruh. Kadar bo delavstvo to uvidelo, takrat bomo prvi in takrat bo delavstvu zasigurana eksistenca, ki mu gre po vseh božjih in človeških po« stavah. Volilci! Po tako lepem uspehu ne smemo počivati. Vsi na delo_ in naša moč bo rastk z vsakim dnem. — K. o. Trbovlje. t_ V nedeljo, dne 18. t. m. popoldne koncert pevskega društva Ljubljanski Zvon v Hrastniku. Na vzporedu izključno narodi ne pesmi. t_ Izvolitev dr. Kramerja. Nepopisno veselje je zavladalo v Trbovljah, ko smo zvedeli, da je v Ljubljani zmagal naš ro« jak, g. minister Kramer. Z bliskovito na« dostjo se je razširila ta vest po vsej dolini. Pri kinopredstavi v Sokolskem domu so projicirali to vest na platno in občinstvo jo je sprejelo z viharnim navdušenjem in vzklikanjem dr. Kramerju. t_ Volilna nedelja je potekla mirno, vendar se jc pri vseh strankah opažalo ne« ko nervozno razburjenje. Delale so se raz« lične kombinacije in sklepale stave. Ner« voznost je postajala tim večja, čim bolj se je približeval čas razglasitve izida. Silno navdušenje in veselje je zavladalo v na« prednih vrstah, ko je bil proglašen izid. SDS je dobila 509 glasov, 139 glasov več kakor pri zadnjih volitvah in zavzela v tu« kajšnji občini po številu drugo mesto. Iz« gubili smo najmanj 50 glasov, ker so bili volilni imeniki pomanjkljivo sestavljeni. Pritoževal; so se posebno staroupokojenci, ker niso mogli glasovati za dr. Bohinjca. — SLS je padla za 82 glasov in prišla na če« trto mesto. Večino so odnesli dekalisti. Pri delavskih strankah so pač odločevali ko« munisti. Pri oblastnih volitvah so komuni« sti glasovali za socijalistc in so ti dobili 1598 glasov, bernotovci pa samo 252 gla« sov. Za sedanje volitve so se združili ko« munisti z bernotovci in dobili 1533 glasov, socijalisti pa 488 glasov. Iz tega se vidi, da so socijalisti močnejši od bernotovcev, naj« močnejši pa so komunisti, ki v delavskih vrstah odločujejo. Najslabše so odrezali ra« dikali. Od zadnjega samostojnega nastopa so pridobili 9 glasov, dobili so iih v celoti 79. Za teh 9 glasov se je trudil dr. Štefa« novič osebno menda kakih 10 dni. V Tr» bovljah ne smatra radikalne stranke nihče več za resno. Uvrščajo jo v kategorijo stranke Zagorskega. Čudimo se samo neka« terim resnejšim gospodom, da tega ne uvi« dijo in še vedno smatrajo za mogoče, da b: radikali dosegli v Trbovliah kak uspeh. Z radikalno stranko se v Trbovljah samo slabi napredni element. Demokrati pa po nedeli.-kem uspehu ne smemo prekrižati rok. \Tedeljski uspeh nam je ravno poka« zal, d?, delo rodi sad. Zato zdaj vsi na no« vo delo! Šport Zagrebški Hašk v Ljubljani V nedeljo nastopi v Ljubljani prvak Za« greba in ZNP«a znani Hašk, kjer odigra prijateljsko tekmo z ASK Primorje. Brezdvomno bo ta tekma ena najlepših letošnje jesenske sezone že z ozirom na kvaliteto gosta, o čemer bomo poročali bolj podrobno prihodnjič. Nedeljski šport v Mariboru Hazena: Maribor : Concordia 6 : 5 (5 : 3) Minulo nedeljo jc gostovala v Mariboru družina Concordie proti družini Maribora in predvedla temperamentno igro, polno tehnične dovršenosti in taktičnih fines. Do« mačinke so nudile dovolj odpora in pre« kašale boljšega nasprotnika v odločnosti pied golom, ter si tako priborile zmago. Pri gostih je bila boljša obramba s Flickovo na halfu. Vratarica ni bila v najboljši ior« mi. — Pri Mariboru je napad deloval brez« hibno le v prvem polčasu, v drugem polča« su pa je močno popustil. Vztrajne Zagreb« čanke so prevladovale in ustvarjale števil« ne nevarne situacije, ki so pa radi neod« ločnosti napada ostale neizrabljene. Pre« obremenjena obramba Maribora je v dru« gem polčasu igrala izredno požrtvovalno. Le branilki in vratarici je pripisati, da Con« cordia ni vsaj izenačila, čeprav bi bila celo njena zmaga upravičena. Mnogo je grešil sodnik g. Cizel, ki je zadrževal igro. Živahen potek tekme in izredno fair igTa je hazeni v Mariboru pridobila novih pri« jateljpv. Želeti bi bilo, da se slične prire« ditve večkrat ponove, kar bo damskemu športu v vsakem oziru koristilo. NoOomet: Maribor : Svoboda 6 : 1 (4 : 0) Rapid : Železničar 5 : 1 (3 : 0) Istega dne sta se v Mariboru odigrali dve tekmi za poškodbeni fond. V tekmi MarU bor : Svoboda sta nasprotnika predvedla skrajno ležerno igro. Maribor, ki je našito« pil z oslabljeno postavo, je bil sicer v pre« modi, vendar jo je v razmerju 6 : 1 (4 : 0) uveljavil Ie na račun vratarja Mernika, ki je bil v zelo slal5i formi Svoboda se je bo« rila požrtvovalno. Sodil je g. Fišer za do« voljivo. Takoj po tekmi Maribor : Svoboda sta odigrala v isti naimen tekmo Rapid in Žet lezničarji. Potek je bil sicer nekoliko živah« nejši, vendar Rapidova enajstorica ni nu« dila tega, kar premore. Železničarji so to« krat pokazali več skupne igre kot sicer, vendar še ni opaziti pravega sodelovanja med obrambo in napadom. Rajpid je bil stalno v premoči, toda napad običajnih prednosti ni realiziral v številkah. Spričo odporne obrambe ŽelezniS&rjev se je mo« ral zadovoljiti z zmago v razmerju 5 : 1 (3 : 0), čeprav se mu je pripisovalo večji uspeh. Potek je kvaril sodnik g. Radolič, fci je bil zelo slab. Z nedeljskima tekmama so zaključena tekmovanja za poškodbeni fond, razen fi» nalne tekme za katero sta se plasirala ne« celjska zmagovalca Rapid in Maribor. Davisov pokal prvič na kontinentu! Dne 10. t. m. sta bili odigrani poslednji dve tekmi izzivalne runde za Davisov po« kal. Lacoste (Francija) je zmagal nad ame« riškim šampiionom Tildnom 6 : 3, 4 : 6, 6 : 3, 6 : 2, Johnston (Amerika) pa je pro« ti Cochetu izgubil tudi v štirih setih: 4 : 6, 6 : 4. 2 : 6. 3 : 6. — Francija je torej do« bila tri igre. izgubila pa dve in dragocena ttofeja, za katero se je letos potegovalo 25 držav, pojde za eno leto v Pariz. Do« slej se je le trem deželam posrečilo priti v posest Davisovega pokala; bile so to An« glija. Avstralija in Zedinjene države, ki so ga uspešno branile zdržema sedem let: od 1 1920. do 1926. Letos jih je zatekla usoda: dasi so drugi dan tekmovanja vodili 2 : \ in bi jim bilo treba dobiti le še en mateh za končno zmago — so vzlic temu izgubili i Johnstonu ni sicer nihče pripisoval šans za zmago napram wimbledonskermi zmagoval« ci- Cochetu, toda nikomur od tisočev gle« dalcev, ki so prisostvovali dvoboju Tilden« lacoste. se prejšnji dan ni zdelo mogoče, da bi Tilden utegnil izgubiti trroti Lacostu, zlasti še ker je bil «veliki Bili« v izredni formi. Toda zgodilo se je in scorc svedoči, da Lacoste niti ni imel kai težav, da se je otresel strašnega nasprotnika. Tako je Fran cozom uspelo osvojiti si pokal, ki ga iim naibrž ne bo tako lahko zopet iztrgati. Za. služili so si zmago pošteno, a njih uspeh je v zadoščenje vsei športni Evropi. Mednarodna kolesarska dirka se ie vr« šila preteklo nedelio na progi Graz«Seme» ringsGraz (km 20). Zmagal ie Anton Banek motokoturaškega kluba Zagreb v 6 urah 58 min. 42 sek. Na četrto mesto se je pla« siral Truban. na peto pa Kranjc kot. kluba Orao, Zagreb. Zelo laskav uspeh za jugo« slovenske kolesarje! Zakai se te dirke niso udeležili slovenski dirkači? Ikar (Plzen) je zmagal v hazena finalu nad praško Slavijo s 4 : 3 (2 : 1) in postal prvak ČSR v bazeni. Finska, domovina slavnega Nurmija, je v nedeljo brez njegovega sodelovanja pod« legla Švedski z neznatno razliko 86 : 86. Ker sta dosegli obe državi enako prvih mest. so odločili drugo in tretjeplasirani. Madžarsko nogometno prvenstvo kaže po treh kolih naslednjo sliko: 1. FTC, 2. Sa« baria, 3. Hungaria, 4. Vasas in 5. Ujpest. Kakor je videti se zastopnika v srednje« evropskem pokalnem turnirju, ne borita preveč srečno. Lahkoatletski dvomatch Češkoslovaška : Poljska se vrši prihodnjo soboto in ne« deljo v Varšavi. Čehoslovaki postavijo najboljšo reprezentanco, med njimi Boro« vicka, Vykoupil, Smdler, Stmište, Jandera, Chmelik itd. Službene objave LNP. Seja poslovnega odbora sc vrši danes, v sredo ob 20.30 v posebni sobi kavarne Evropa. — Tajnik IL SK Ilirija, nogometna sekcija. Jutri, v četrtek točno ob 17.30 trening I. skupine s SK Jadranom. Pridite v garderobo ob 17.15. Današnji trening II. skupine odpade, pri« hodnji trening II. skupine v petek. — V nedeljo za L moštvo in za rezervo prven« stvena tekma s SK Slavijo. — Načelnik. MO. za juniorske tekme SK Ilirije. Da« r.es, v sredo ob 20. uri se vrši kratka za* ključna seja medklubskega odbora za iz« vedbo juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije. — Predsednik. SK Slavija. Danes točno ob 20. zvečer pri Prusniku seja upravnega odbora. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe — Pred« sednik. Koturaški Savez kraljevine SHS. Dirka za kolesarsko Gorsko prvenstvo Slovenije se razpisuje na nedeljo dne 25. t. m. na obi« čajni progi Vrhnika km 20 do km 26, dr« žavne ceste proti Logatcu. Dirka je razpi« san a za dve skupini, in sicer za prvoraz« redne dirkače, in za iuniorje. Začetek od« ločilne dirke ob 15. (po prihodu vlaka iz Ljubljane), predteki bodo izvedeni dopol« dne ob 11. Dirka je otvorjena za vse dir« kače klubov, ki so včlanjeni v Koturaškem Savezu kraljevine SHS Zaradi razvrstitve predtekov je zaključek prijav nepreklicno v četrtek dne 22. t. m. zvečer ob 19. Prija« ve sprejemajo tehnični referenti pododbo« rov. Prijavnina 5 Din. Dirka se vrši ob vsa« kem vremenu. Vremensko poročilo Meteorološki zavori * Ljubljani 13. septembra 1927. VisiriR bHromptrn 308.8 itj Kraj Cas •pazovanj. 7 14. 2L 8. Ljubljana (dvorec) , > . Maribo» , , * Zagreb • • • • Beograd • • i Sarajevo • . • Skoplje . . • . Dubrovnik • ■ Split . ... t Praha ..... Solnce vzhaja ob 535, zahaja ob 18.17, luna vzhaja ob 19.41, zahaja ob 7.38. Najvišja temperatur« danes » Ljubljani 17.1 C, najnižja 6.4 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Deževno, hladno vreme z živahnimi zapadnimi vetrovi. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahki severni vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 17 do 23 stopinj. Morje razburkano. s a Temper. ^ 1 i? ! -fič > * Smet vcira ir brzin> v metrih Oblačno 0—10 Padavine Vrsta * na do i. on .630 75 89 N 2 10 dež 447 /63 8 145 60 \V 6 2 765-7 123 94 SE 2 0 7o30 100 85 NE 6 3 dež 35.0 76-H 13-0 81 SW 6 7 dež 45 /-'2-6 130 95 W 2 10 dež 5.0 /£9 7 u-o 94 SSW 4 10 dež 23.0 /694 20-0 73 NW 2 6 '5 -6 24 0 82 mirno 4 . % 76-1 180 6.' NNE 10 6 760-7 11-0 — VV 6 10 dež 9.0 Gospodarstvo Sklepi srednjeevropskega hmeljarskega kongresa v Žalcu Pridelek žlahtnega hmelja ne presega pivo-varniških potreb. — Sklepi proti tlačenju cen. — Resolucija za omejitev hmeljske proizvodnje. — Prihodnji kongres bo v Novem Sadu. Šele danes moremo objaviti nekaj več podrobnosti o V. mednarodnem hmeljarskem kongresu, ki se je vršil n.i Mali Šmaren 8. t. m. v Žatcu (Češkoslovaška). Zastopane so bile na kongresu hmeljarske organizacije Nemčije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Francija, Poljska in Madžarska so svojo odsotnost opravičile. Na prvem mestu dnevnega reda je bilo poslovno poročilo Sred-njeevropskga hmeljarskega urada, iz katerega povzemamo, da pripadajo uradu naslednje organizacije: Nemško hmeljarsko društvo v Miinchenu, vse hmeljarske organizacije Češkoslovaške (pet po številu), dalje Alzaška hmeljarstva zveza (Francija), Hmeljski sindikat v Varšavi (Poljska), Zveza vojvodinskih hmeljarjev v Novem Sadu (SHS), Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu (SHS) in končno Hmeljska vnovčevalna zadruga v Budimpešti (Madžarsika). Po referatih za posamezne hmeljarske dežele je pridelek srednjeevropskega hmelja ocenjen tako-le (v centih po 50 kg): v Češkoslovaški na 196.300—206.900 „ Nemčiji „ 178.300—181.000 „ Franciji ., 68.000— 68.000 „ Jugoslaviji „ 70.000— 75.000 „ Poljski „ 55.000— 55.000 „ Avstriji, Madžarski, Rumuniji itd._ 3-000— 3.000 Skupno na 570.600—588.000 Pri debati se je izreklo, naj se cenitve za Anglijo in Ameriko ne podajo, ker je ugotovljeno, da je bila hmeljska letina v teh državah neugodna. Iz primerjave, ki jo je sestavil M. Hartig (Žatec) med številkami letošnje hmeljske letine in letine 1924, ki je izkazovala znaten pridelek, je razvidno, da je letošnji hmeljski pridelek le za malenkost večji od onega v 1. 1924. Čeprav je bil konsum piva 1924. znatno manjši, kakor je sedaj, je bil vendar pridelek hmelja takrat gladko prodan. Ni torej nikakega povoda za mišljenje, da bo letos hmelj ostajal v rokah producentov. Dr. Hartig je govoril tudi proti tlačenju cen, če, da je bil v 1. 1924. podoben položaj, kakor je letos. Takrat so padle cene od 3100 Kč v prediprodaji na 1500 do 1600 Kč za 50 kg, a pozneje, ko je bilo blago prodano iz prvih rok, se je cena dvignila na 4000 Kč za 50 kg. S takimi cenami ne računa danes nihče, vendar ni povoda za prodajo hmelja po vsaki eni. Ob koncu debate o cenah se je sprejel sklep proti tlačenju cen. Sklep ima v glavnem naslednjo vsebino: Cenitev letošnje letine srednjeevropskega žlahtnega hmelja po-kaznjejo množino, ki bo krila pivovarniške potrebe, ki pa nikakor ni tako velika, da bi se moglo govoriti o previšku produkcije. Hmeljarjem vseh okolišev in dežel se mora s povdarkom priporočati, da se odločno npi rajo neprestanim poskusom tlaženja cen, kajti le na ta način se lahko prepreči zahteva-nje hmelja. Potem se vsem hmeljarjem toplo priporoča, naj ne silijo g ponujanjem blaga. Dalje se je sklenilo, da se bo prihodnji kongres vršil v Novem Sadu v Jugoslaviji. Končna cenitev letošnjega pridelka ee bo izvršila v Miinchenu ali pa v Žatcu. Dr. Hartig je priporočal v svrho odstranitve medsebojne brezobzirne konkurence hmeljarskih okolišev in dežel propagando proti povečanju hmeljskih nasadov, odnosno morda celo za omejitev hmeljarstva. Zastopniki Nemčije 60 zagovarjali stališče, naj svoje nasade omejijo predvsem oni okoliši, Id so v zadnjih letih brezmerno povečali hmeljišča. K temu vprašanju se je sprejela resolucija naslednje vsebine: V. mednarodni hmeljarski kongres priporoča vsem hmeljarskim deželam in okolišem, ki so priključeni Srednjeevropskemu hmeljarskemu uradu, otvoritev najodločnejše propagande za omejitev hmeljskih nasadov. Eden povodov za to priporočilo je dejstvo, da sedanji razvoj cen grozi 9 padcem pod stanje pridelovalnih stroškov. = Davčne olajšave ta nove hiše v Ljubljani. Da se po možnosti pospeši stavbna podjetnost in se s tem ublaži stanovanjska beda, je odredil vladni komisar mestne občine ljubljansike v skladu 6 predlogom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se za nove zgradbe (nadzidke, prizidke itd.), ki so se pričele graditi v letu 1927. ali pozneje in ki so po zakonu proste državnega davka, tudi občinska doklada ue predpisuje Ta oprostitev velja za enkrat do dne 31. decembra 1931. = Konferenca za direktni promet med Poljsko ia Češkoslovaško ter Jadranom. V soboto se je pričela v Varšavi konferenca, ki se bavi z vprašanjem direktnega prometa med Poljsko. Češkoslovaško in Jadranom. Na tej konferenci sodelujejo poleg delegatov Poljske in Češkoslovaško tudi' delegati Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. = Investicijsko posojilo mesta Dubrovnik pri Državni hipotekami banki. Finančni minister je odobril mestu Dubrovnik, da sme v investicijske svrhe (za gradbo hidroelek-trične centrale in klavnice) najeti pri Državni hipotekami banki dolgoročno posojilo v znesku 15 milijonov Din. = Pred novimi trgovinskimi pogajanji V beograjskih diplomatskih krogih se zatrjuje, da sta se jugoslovenski zunanji minister Ma- rinkovič in bolgarski zunanji minister Burov povodom sestanka v Ženevi dogovorila, da se imajo med obema državama čim prej pričeti pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, ki bi omogočila redni trgovinski promet med obema državama. Praktične koristi tke pogodbe trenotno sicer ne bi bile velike, ker je trgovinski promet med Jugoslavijo in Bolgarijo zaradi gospodarsko strukturne enakosti obeh držav le malenkosten. Uvoz iz Bolgarije je 1. 1926. znašal le 6.3 milijona (1- 1925. 12.1 milijona Din), izvoz v Bolgarijo pa 8.8 milijona Din (1925. 73.4 milijona Din). Večji bi bil seveda uspeh take pogodbe v gospodarsko - političnem oziru. Jugoslavija še ni z nobeno balkansko državo sklenila trgovinske pogodbe, izvzemši z Albanijo, ki pa še ni ratificirana. Pogajanja z Grčijo še vedno niso končana. Z grške strani se sicer zatrjuje, da bodo ta pogajanja v kratkem zaključena. Tudi z Rumunijo še nimamo trgovinske pogodbe, za pogajanja s Turčijo pa 6e vršijo šele predpriprave. Ker med našo državo in Bolgarijo v trgovinsko-političnem pogledu ne vladajo večje diference. je verjetno, da bo pogodba v kratkem sklenjena, kar bi pospešilo tudi potek ostalih pogajanj. Vsekakor je pričakovati, da se bodo po sklenitvi trgovinske pogodbe in po ureditvi gospodarskih odnošajev izbolj^ui tudi politični odnošaji do Bolgarije. — Kakor poročajo iz Budimpešte, se bodo 20. t m. na podlagi sporazuma med našo in madžarsko vlado pričela v Beogradu pogajanja za ureditev nerešenih administrativnih gospodarskih prometnih in političnih vprašanj (glede dvojnega obdavčenja, privatnih zavarovalnih družb, pravne pomoči, ekstradik-cije, obmejnega prometa, obmejnih postaj, spojitve nekaterih železniških prog, rečno-plovnega režima, prenosa sedeža nekaterih družb, borbe proti kužnim boleznim, avtorskih pravic itd.). Za predsednika madžarske delegacije je določen legacijski svetnik gosn. Alfons Nickel _ in, = Promet na beograjski borzi. Pretekli teden je znašal devizni promet na beograjski borzi 29.75 milijona Din napram 47.5 milijona Din v predhodnem tednu. = Zadružna banka v Ljubljani je na izrednem občnem zboru 11- t. m. sklenila povišati svojo delniško glavnico od 4 milijonov na 5 milijonov Din. Izdala bo 10.000 delnic po 100 Din nomin. pod naslednjimi pogoji: Stari delničarji dobe na vsake tri delnice eno novo po 1(6 Din, vse nadaljne po 110 Din. Kurz za nove delničarje 112 Din, oziroma za Ameriko 2 dolarja. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan in so se sklepi izvršili soglasno. . = Nova pogajanja za uvoz moke iz Madžarske v Avstrijo. Ker je načrt avstrijsko-madžarskega mlinskega kartela propadel, se bodo v kratkem v Budimpešti pričela nova pogajanja, katera pa ne bodo vodili zastopniki mlinske industrije, temveč trgovinsko-politični delegati. Kakor se čuje, bo Avstrija ponudila Madžarski gotovi kontingent za uvoz moke po nižjem carinskem tarifu. V tem primeru bi tudi Jugoslavija na podlagi klavzule o največjih ugodnostih lahko zahtevala priznanje kontingenta. = Konknrz. Nad imovino 407.5 — 415; baška 270 — 280; baška <8, 210 — 220. Živinski sejem v Mariboru (13. t. m.) Dogon 6 konj, 14 bikov, 361 krav, 191 volov, 8 telet, skupno 540 komadov. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile: debeli voli 8 — 9, poldebeli 7—8, plemenski 5—6.75, biki za klanje 7.75—8, klavne krave 6—7, plemenske 5—6, za klobasarje 4.50—5, molzne 5—7, mlada živina 7—8.75 Din. Prodanih je bilo 347 komadov, od tega za izvoz v Avstrijo 56. Povprečne mesne cene so naslednje: govedina 10—18, teletina 15—22.50, svinjsko meso 15—80 Din za kg. Kupčija zelo živahna. Dunajska borza za kmetijske produkte (12. t. m. Poročila o nazadovanju cen v Ame riki in deloma tudi v Budimpešti so povzročila, da so bili na dunajskem tržišču kupci zelo reservirani. Promet se je gibal v najožjih mejah. Uradni tečaji 90 v splošnem ostali nespremenjeni, edino turščica notira za 25 grošev nižje. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 405, madžarska Tisa 44.5 — 45; rž: marchfeldska 385 — 39, madžarska 38 — 38.25; turščica: 27.75 do 28.25; oves: domači in madžarski 29.5 do 30, češkoslovaški 29 — 29.5 šilinga. oioToioioioioioioic Objava. Kr. okrajno sodišče v Karlovcu dovoljuie s svo im odlokom od dne lo. avgusta 1927 št 18 813 T 19- 1925 ovršno sekvestracijo nepremičnin tt. Frelfchove tvornice kož v Karlovcu s tvornico ter tvorniškim pogoi.om in obratom pa je za sekvestra postavil g. Stanka Košema, ravnatelja tvornice tinih kož .Jelen" d. d, v Karlovcu in predalo nu dne 17. avgusta 1927 upravo sekvestri ane tvornice ter vsem interesentom objavi a s dodatkom, da se vsakdo v zadevah s tvornico obrati edino in samo na osebo gori imenovanega sekvestra posebno da se vsa plačila za gori navedeno tvorniško podjetje imajo vršiti skozi roke sekvestra, ter se nobeno drugo ne bo priznalo veljavnim. V Karlovcu. 10. septembra 1927. =>i0B0a0ic3i0B0i0a0*e Iz življenja in ,, Čudež" v Konnersreuthu «Svetnica» Terezija Neumann še vedno vznemirja Nemčijo in Avstrijo. — Vsak petek preživlja Kristovo pot na Kalvarijo, — Krvave solze. — Svetnica že devet mesecev ne uživa hrane cJutro je nedavno obsežno poročalo o dogodku, ki je doslej redkokomur znan bavarski trg Konnersreuth proslavil po vseh nemških deželah: 29-letna Terezija Neumann je pred štirimi leti ohromela in oslepela, lani pa je »čudežno® ozdravila in postala čez noč «svetnica». Na rokah so se ji pojavili stigmaii, ki spominjajo na Kristusovo križanje. Vsak petek se je loti ekstaza, med katero ji znamenja božje muke krvave. Poročali smo tudi o sporih, ki so nastali zaradi tega pojava med znanstveniki in pa med ljudmi, ki vidijo v tem «čudež», nalik znanim čudežem v starem in srednjem veku, kakor pripovedujejo o njih sveto pismo in življenjepisi svetnikov. Medtem pa tisoče in tisoče ljudi roma v Konnersreuth, da vidi čudežno dekle. V tihem bavarskem kraju na češko-nemški meji nastaja nemara nov Lurd . . . Zapisali smo, da gre za izredno zapleten slučaj histerije, ki doseže meje tistih psiholoških in psihopojavov, o katerih ima moderna veda patoloških le več ali manj utemeljene domneve. Znanstveniki seveda odločno odklanjajo vero, češ da gre za nadnaraven pojav. Vzlic temu neštevilni obiski v Konnersreuthu nočejo prenehati. V časnikih se razvijajo živahnejše razprave ko kdaj poprej. Ta teden so priobčili cele strani o tem serijozni Usti kot so »Berliner Tageblatt», «Leipziger Neue Nachrieh-ten», «Prager Presse* in drugi. «Resl» v Konnersreuthu je čez noč zaslovela daleč po svetu in v njeno bivališče prihajajo številni verniki in radovedneži celo iz inozemstva. Ob petkih ponavlja Kristusovo trpljenje. Terezija Neumann je ob navadnih dneh vsakdanje kmečko dekle. Odkar je na glasu kot svetnica, nosi črno obleko, drugače pa se ne razlikuje od ostalih siromašnih tržank. Je srednje postave in krepko razvita. Starši so revni; v hiši j> mnogo otrok. Terezija se ni nikdar vozila po železnici, bila je nekaj časa v bližnjem samostanu, ima ozko duševno obzorje, govori samo domače narečje. BHa pa je zelo pogosto bolna in je že za mladih nog silno veliko in globoko premišljevala o Kristusovem trpljenju. Vsak petek pride Terezija v farovž, kjer ji prirede posteljo. Tu jo primejo božje muke. Preživlja v duhu pot na Kalvarijo in izgovarja razne besede v aramejskem jeziku, ki ga je po vsej verjetnosti govoril Kristus (in ki se ga ni dekle nikdar učilo, ker je v vsej Nemčiji jedva par ljudi, ki ga poznajo). Mimika v obrazu in kretnje rok pričujejo, kako silno trpi v svoji notranjosti. Stig-mati ji jamejo tako krvaveti, da se vidijo odtisi žebljev, iz oči pa se ji udirajo krvave solze. Med enajsto in dvanajsto uro doseže ekstaza višek. V petek se zbere v Konnersreuthu več tisoč ljudi. Prispejo z vozovi, avtomobili. motocikli, kolesi in peš. Med njimi so tudi letoviščarji iz bližnjih čeških kopališč. Vsem je dovoljeno, da gredo mimo postelje, na kateri preživlja «Resl» Kristusovo trpljenje. Župnik in neki orožnik regulirata maso, ki se vali — človek za človekom — skozi sobo in gleda ta zares čuden, čeprav ne nadnaravno čudežen pojav. Posamezniki smejo ostati le kratko časa v sobi. Med 11. hi 12. uro smejo vstopiti le duhovniki in pa povabljeni zdravniki. Ko mine ekstaza, Terezija mirno vstane in gre v cerkev, odtod pa domov. Dognano je, da se njena telesna teža med ekstazo zniža za 2 kg. V četrtek tehta vedno 55 kg, v petek 53 in naslednje dni pridobiva stopnjema toliko, da doseže svojo normalno težo. Ob navedenih dneh moli in sprejema obiske. Obhajilo prejme vsak dan. V cerkvi ima posebno mesto za oltarjem. Zunaj jo čakajo bebci, pohabljenci, mutci, ranjenci. Prosijo jo tolažila, pomoči, zdravja. Celo duhovniki prihajajo k nji s prošnjo, da jim izposluje pri Bogu to ali ono. Ravnodušno sprejema te prošnje in odgovarja: — Ja, ja, i wer scho beten! Sleparija? Možnosti, da bi bila Terezija Neumann sleparka, po vseh raziskavanjih in opazovanjih zelo resnih in nepristranskih strokovnjakov ni več. Tudi poročevalci zgoTaj omenjenih (deloma protestantskih, sicer svobodomiselnih) listov so se preverili o resničnosti vseh navedb. V resnici stojimo pred čudnim, zelo redkim fenomenom tajnih sil v človeku, ki jih stari materijalisti niso mogli razložiti, ki pa vzlic temu niso nadnaraven pojav. Zdaj bodo strokovnjaki, raziskali, kaj je z njenim aramejskim govorom. V «Leipziger Neueste Nachrichten* sta podala prva nemška strokovnjaka vse-učiliška profesorja Kittel in Wutz predloge, kako naj se dožene objektivna resnica o tem zares zagonetnem pojavu. «Svetnica» je prekosila vse stradalne tekmovalce. Zelo zanimivo je (in baje dokazano nad vsak dvom), da Terezija Neumann že štiri leta, vse do božiča 1. 1926. ni uživala trde hrane. Od božiča lanskega leta pa sploh nič več ne je. Vsak dan sne približno osminko hostije in žlico vode. To je skoraj že devet mesecev njena edina hrana. Vzlic temu ne kaže prevelike mršavosti. Rekli smo že, da je krepka ženska. Po petkovih ekstazah ni nič utrujena; izgleda zelo čilo in nekam spočito. Kaj pravi katoliška Cerkev, Katoliški cerkveni krogi se drže že izpočetka zelo rezervirano, ker se — kakor smo zapisali že v prvem poročilu — boje blamaže. Vzlic temu pa živahno zasledujejo in proučujejo vsak pojav v Konnersreuthu in se zanimajo za izjave strokovnjakov in za časopisno polemiko. Nižja duhovščina je po večini prepričana, da gre za nadnaravne pojave, za resničen čudež. Iz raznih nem-škokatoliških dežel, iz Češke in Avstrije prihajajo v Konnersreuth številni duhovniki. Te dni se je vršila v Freisingu škofovska konferenca, ki je razpravljala o slučaju Terezije Neumannove. Izdal se je sledeči uradni komunike: «Na konferenci v Freisingu zbrani bavarski škofje nujno opominjajo, da se o dogodkih v Konnersreuthu ne izreka dokončna sodba, dokler ne bo odločila cerkvena avtoriteta. Zato naj nihče ne hodi v Konnersreuth. kakor je pristojni škof že takoj v začetku svaril.* Vzlic temu pa je dejstvo, da je vse katoliško prebivalstvo Bavarske preverjeno o čudežu in da «ResI» preživlja Kristusove muke v katoliškem farovžu, potem ko se je izpovedala in prejela obhajilo. sveta Konec prekomorskih poletov Sedaj se je pridružil nasprotnikom prekooceanskih poletov sam predsednik ameriških Zedinjenih držav Coolid-ge. Izjavil je, da globoko obžaluje nesreče, ki so se v poslednjem času pripetile letalcem, obenem pa je dal nalog merodajnim činiteljem zračnega brodovja, da morajo pri ocenjevanju letalcev in njihovih aparatov postopati ri-gorozneje kakor doslej ter dovoliti polet samo tistim, ki razpolagajo z zadostno mero osebnih izkustev ter z absolutno zanesljivimi aeroplani. Takoj so se pojavile tudi druge posledice Coolidgeove odredbe. Nagrada za polet iz Evrope v Filadelfijo, v iz- Philip Payne, novinar iz Newyorka, ki je našel smrt na «01d Glory». Posadka ponesrečenega letala «01d Glory» Zgoraj: Bertaud; spodaj: J. Dewitt Hill. t 'i nosu 25.000 dolarjev je razveljavljena; tudi druga nagrada v znesku 25.000 dolarjev, katero so ponujali v Bostonu pilotu, ki se mu posreči preleteti Ocean, je proglašena za neveljavno. Poleg tega so ameriške oblasti razveljavile dovoljenje ameriškim častnikom za spremljanje francoskega kapitana Foncka na poletu iz Amerike proti Evropi. Fonck sam je bil pozvan, da ne podvzema letalskih poskusov. In res je velel spraviti svoj aeroplan pod lopo. Tudi Levi-ne, ki je do zadnjega trdovratno vztrajal pri svojem konceptu za polet iz Evrope v Ameriko, je po zadnjih poostrenih ameriških odredbah opustil svoj načrt in se tiho umaknil v ozadje. Z njegovm poletom v Ameriko torej ne bo nič. Kronološki pregled letošnjih letalskih nesreč nad Atlantikom in Pacifikom Petega maja sta odletela francoska letalca Mouneyres in Petit na dvomo-tornem avionu iz St. Louisa v Senegalu v smeri na Pernambuco. Ker nista dospela na cilj in niso našli ne njunih trupel ne ostankov letala, ni nikake verjetnosti, da sta se letalca rešila. Nungesser in Coli sta 8. maja star-tala v Parizu za polet v Newyork. Njun hidroplan slati na oglasni oddelek «Jutra» pod Dobra vzgoja». 28819 Deklo pridno in pošteno, ki zna opravljati vsa hišna dela, sprejme Ter. Pohl, gostilna v Palovcih "2 pri Ormožu. 25916 Pletiljo dobro izurjeno takoj. Naslov v oddelku »Jutra«. sprejmem oglasnem 28774 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28777 Brivskega pomočnika mlajšega. takoj sprejme Pavle Mekinc, brivec na Bledu I. 28770 Natakarico rabim za čas sejmske razstave. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 28810 Učenko za šteparico sprejme Voika. Ljubljana. 28818 Pekovskega učenca In pomočnika šele prostega sprejme takoj L. PreielJ, parna pekarna v Litiji. Sobo najraje v Bentpe trškem okr. — po možnosti s posebnim vhodom, rabim s 1. oktobrom. Cenjene ponudbe na ;lasni oddelek »Jutra« pod 78». 28778 Plačilna natakarica želi službe takoj ali pozneje. — Ponudb« na oglasni oddelek 0 najnižji ceni pri Ivanu Šiška, parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. — Preskrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni ceni! 24119 Vpok. učiteljica sprejme vzgojo otroik v boljši družini. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod Sfro »Vzgoja* na oglasni oddelek »Jutra.. 28761 1000 lesk. ročajev za lopate, na pol izdelanih, >rodam po 1 Din komad ranko Ljubljana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25917 Mlajši uradnik samostojen in zanesljiv (dopisnik) kemične in barv. stroke, s tovarniško prakso, vešč vsemu pisarniškemu deln, želi spremeniti službo. Cenj. ponudbe pod »Marljiv 75» na oglasni oddelek »Jutra.. 28775 Železen štedilnik ter voziček za prevažanje, na Štirih kolesih, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 28783 2 priprosti postelji iimnicami, odejami ln pernico prodam. Naslov t oglasnem oddelku onudbe na tvrdko Edmund Cocbek, tov. perila, Kranj. 28773 Zastopnike agiine, energične in dobro uvedene pri trgovcih in kavarnah, sprejmem za prodajo turške mlete kave In miradjija za Slovenijo. — Tovarna Gajret v Zemunu, Zelena pijača 5. 28828 Družabnika sprejme izvozna lesna trgovina s prvovrstnimi zvezami. Večji kapital potreben. Cenj. ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Les«. 28792 Čevljar, pomočnik dober, pošten in priden delavec, želi sluibe v Ljubljani, v svrho obiskovanja obrtne šole. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 26091 Tamburirarco perfektno, sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28785 Brivskega pomočnika in vajenca sprejme Joeip Ra&er v Hrastniku, s hran-o in stanovanjem v hiši. 26099 Knjigovodja samostojen bilancist, želi primerne službe v večjem trgovskem ali industrijskem podjetju. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* Natakarica vešča nemščine, išče službe Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Začetnica 813. 28818 Uradnica s štiriletno odvetniško in notarsko prakso, perfektna strojepiska in stenografinja, ieli namešienja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra» pod značko »Verzirana*. Pletilni stroj 8/S6, izvrsten, proda Spunt, Slomškova ulica Stev. 27, dvorišče. 28727 1000 kom. toporišč za lopate, pol izdelanih — prodam. — Pojasnila daje: Anton Istinič, Vrhnika. Krojaški pomočnik priden in zanesljiv, ieli službo s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v ogl. oddelku »Jutra». ~ Trg. pomočnik mlajši, vojaičine prost, iz-vežban v trgovini z mešan, blagom, želi premenitl službo. — Reflektira samo na Ljubljano ali bližnjo okolico. — Na željo se lahko osebno predstavi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Tl&t+k Šoferska šola daje pouk in tzobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne Šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekti natis. Natančne informacije t avto-ikoE, Zagreb, Kaptol 15 — Telefon St. 11-95. 25193 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija po zniianih cenah v študen-tovski ulici St. 9/1. 24705 V vijolini daje temeljit pouk gospodična. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "** Pekovski pomočnik dober in zanesljiv, vojaščine prost, ieli premeniti službo v mestu ali na deželi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» pod šifro »Dober pomočnik.. 28788 Klavir poučujem po edini pravilni metodi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. Izobražena vdova brez otrok, 30 let stara, želi službo gospodinje pri starejšem, izobraženem gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod Šifro »Reprezentantinja hiie». 28761 Elektrotehnik vešč svoje stroke, s prakso, ieli službe kjerkoli. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 28811 Kot učenko želim dati svojo hčerko trgovino mešanega blaga v Maribor. Ljubljano, Celje ali v kako drugo mesto v Sloveniji Cenjene dopise je poslati na naslov: Ivan Kovie, poštno ležeče. Zreče Vrhniško opeko trboveljski premog in bukova drva nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pristan 12. Postrežba točna! 61 Nudim lep gorenjski krompir zelje v vsaki mnoiini po jnižjih dnevnih cenah. — Ponndbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra, pod »Zelje in krompir.. 25904 Namizno sadje jabolka in hrnike razpošilja po najnižji ceni Peter 8eti-na, Badeče-Zidani most. 194 Finega sadja za mošt nudimo 20 vagonov. Dobava promptna. Kontinenta! eks-port in import, Maribor — Aleksandrova cesta št. 18, vTata 2. Namiznih jabolk kupim do 20 vagonov za inozamstvo. — Ponudbe s fiksno ceno na poštni predal 1, Maribor. Kmečko posestvo blizu fare in šole, okrog 17 johov, velik sadni vrt i gospodar, poslopjem, njiv za 80 mernikov posetve, dva travnika, pašniki, gozd in vinograd proda poa ugodnimi plačilnimi pogoji Jerca Mramor, GoriSka vas št. 5, pošla Skocjan pri Mokronogu. 25592 Hiše vile, žage, gostilne, kmečka in gospodarska posestva z vsemi pridelki, na Štajerskem prodaja Zago-rski — Maribor, Tattenbachova ul. št. 19. 28766 Polhove bože In vse drage od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdravič, Ljubljana, FlorijanBka ulica št. 9. 47 «OdoI» prazne steklenice kupuje di Kane sinova, St. 1. drogerija Anton ■a, Židovska ul. Hrastove hlode od 20 cm debeline naprej kupuje v vsaki mnoiini parna iaga V. Scagnetti. Ljubljana. 252 Ročne pletiL stroje (Flachstriekmaschinen) razdelitev 10—80 cm Širine, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod Šifro »Pletilni stroji... 25707 Angleški kloset tudi ie rabljen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »J. R. 27.. 28764 Izvoščka koncesijo kupim. Skrajne ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Koncesija.. 28842 Egallzir stražnico za železo, 120—150 cm dol- §o in 25—30 cm visoko u p i igrava zdravilišča Dobrna. 28824 Ovčje volne prodam vsakovrstno mnoli-no po Din 35 kg. Istotako 1 vagon krompirja po Din 2 kg. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra.. 25795 Kuhinjski štedilnik naprodaj pri hišnici na Krekovem trgu 10. 28798 Barako 26 X S m. v dobrem stanju prodam pod zelo ugodnimi pogoji. — Vprašati v Kolodvorski ulici SO. 28786 Tračnice in vagonete vskh vrst in v vsaki kpličini kupuje .Calin*, k. d., Zagreb, Mandaličina 1. svinčeno usedlino i" pe-nel, staro med, baker, cink, kupuje v vsaki količini .Cii!n' k. d Zagreb. Mandaličina Dražba Dne 16. t. m. ob 11. uri bo na javni dražbi pri okr. sodiiču, soba Stev. 15 Ljubljani, prodana neva hiša z nekaj vrta v Zeleni ami, Ljubljanska cesta 222 iupci vabljeni! 2S791 ftanevanja Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28779 Dijaška stanovanja Dijaka sprejmem na hrano in stanovanje poleg obrtne iole v Ljubljani. Pismene ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »3333». 28752 1—2 dijaka sprejme boljša rodbina na stanovanje in hrano v Dalmatinovi ulici štev, 10 — pritličje, levo. 28742 Sobo oddam dvema dijakoma. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 28736 Mlajšega dijaka sprejmem na hrano In stanovanje v bližini srednje tehnične Sole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28756 Dva dijaka ln enega sostanovalca sprejmem na hrano in stanovanje v sredini mesta. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 28793 Dijaka sprejmem na stanovanje, event. s hrano. Naslov v oglsanem oddelku »Jutra». 28801 Sobico oddam gospodu z vso oskrbo v bližini kavarne »Evropa«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 28743 Drugem Vinotoč ah pa majhno gostilno vzamem v najem v Ljubljani ali pa bližnji okolici. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Ermin*. 26030 Malo trgovino v lepem gorenjskem mestu, pripravno za kako samostojno vpokojenko, Šiviljo ali pletiljo, dam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »L. R.» 25677 Trgovino z mešanim blagom in dei. pridelki, na zelo prometni točki periferije Ljubljane oddam pod ugodnimi pogoji samo veletrgovcu za ustanovitev podružnice. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Urejeno 201., 28772 Velikansko gostilno oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod Sfro »Gostilna 02». Lokal za branjarijo in mlekarno, po moinosti s kuhinjo in spalno sobo želim v Ljubljani ali bližnji okolici. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod »Branjarija« 26029 2 lepa lokala pripravna tudi n pisarno, ulična, na Sv. Petra cesti, blizu centra, takoj oddam. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal Sv. Peter.. 28797 Prazno sobo z električno razsvetljavo ln posebnim vhodom, v novi vili oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25827 2—3 gospodične ali 2 gospoda sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra.. 25872 Majhno sobico poceni oddam samču na Reeljevi cesti. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28782 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam takoj boljši solidni osebi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Opremljeno sobo s centralno kurjavo oddam v sredini mesta posamezni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28807 Preprosto sobico majhno, s posebnim vhodom želim v Rožni dolini. Pismene ponndbe pod šifro »Sobica 20» na oglasni oddelek »Jutra.. 28755 2 majhni sobi prvo z eno, drugo z dvema pasUljama oddam samo moškim ali zakoncema brez strok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 28760 MllOfZ. je zadel kupec srečke 12.950 pri Komercijalni banki d. d. Ljubljana, Dunajska cesta SrečUe za 4. razred 11 kola na Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6 priporoča svoio veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Separirano sobo v sredini mesta želi solidna gospodična s 15. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Nujno 31.. 28831 Opremljeno sobo oddam s 15. septembrom v novi vili v Linhartovi ul. za 400 Din mesečno. Vhod s stopnišča, elektrika in parket. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 28789 2000 Din posojila ielim proti sigurni garanciji in dobrim obrestim. — Vrnitev v 3 mesecih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Nujno 2000». 25792 2000 Din posojila ielim proti sigurni garanciji in dobrim obrestim. Vrnitev v 3 mesecih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Nujno 2000». 25792 Družabnika namestnika za realitetno pisarno v Ljubljani, z 10.000 Din pristopnine sprejme takoj Zagorski, Maribor — Tattenbachova ulica št. 19. 28765 Separirano sobo v parterju, z erlektr. razsvetljavo oddam takoj 1 ali 2 osebama v Linhartovi ulici 18fn. 28780 Kot sostanovalka čisto sobico gre boljša 2 mladi dami inteligentni, osamljeni, želita dopisovati z ištotakima gospodoma. Dopise na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Blondinka. in »Brinetka*. 28803 Samostojen trgovec mlad, želi znanja z do 25 let staro gospodično, s primernim imetjem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Cista prošlost.. 28839 Ženitev Radi ustanovitve lastne trgovine z mešanim blagom, želim resnega znanja s trgovsko naobraženo gospodično, srednjega stanu, r. nekaj gotovine, v starosti 23—82 let. Star sem 39 let, trgovsko naobraien, krasne postave In neemadeževane preteklosti. Diskrecija zajamčena. — Cenjene dopise, če mogoče s riiko, na ogl. »Jutra, pod šifro Mlada dama lepa, svetsko in vsestransko izobražena, z urejenim stanovanjem in nekaj premoženja, se želi poročiti. Resne dopise s sliko, katera se vrne, na oglasni oddelek »Jutra, pod »Lepa žena». — Stroga diskrecija. 28805 Gospodična srednjih let, simpatična — želi prevzeti pri dobro si-tuiranem gospodu uradniku samostojno gospodinjstvo. Ženitev ni izldjučena. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod značko »Harmonija«. 28815 Najboljše šoL violine vsa glasbila, strune in potrebščine dobite le pri muziku - strokovnjaku, bivšem učitelju Gias. Matice Alfonz Breznik, Ljubljana, Mestni trg štev. 3 — poleg magistrata. 25881 Citre 1 koncertne in 1 elegie proda Bahstieh»r, Florijan-ska ulica 13/11. 25597 Klavir dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo rene na oglasni oddelek «Jutra» pod . 2S759 c* Pianino fin Stingel proda Milkovič. VidoTdanska cesta it. 16. 2880« Pianino električen, krasen. Igra tudi čelo in violino, v prvovrstnem stanju, proda tvrdka Peter Setina. Radeče. Zidani most. 24S46 Zlato zapestnico izgubljeno na Dolenjski r-do Novega me^a, naj pošten najditelj vrne proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«. 28800 Kanarček ušel Najditelj naj ga odda na Poljanski cesti štev. 20