Paitnln« ptirtadrtnr teto IV.; fctev. V Ljubljani, četrtek dne O. oktobra 193« PoaamuM itev. SO PIT a S K" Izhaja »b 4 zjutraj« gune celoletno ,. 540 K mesečno. ....t. 20» xt (Med. ozemlje. 800 „ j» Inozemstvo , . 000 a Oglasi n vsak mm vlita« ■tolpe« (68 aim) . 2 K ■tal) oglasi do SO mm stolpe* (68 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. OrednlMvei M&loUsv* «Mb M. JSf Vrtate KR UpravnlStvot toda« mm Iti Tctafaa H «. MuteniLl*.«« •tav.ll Mt. Ljubljana, 5. oktobra. Mir in red hočemo na naših granicah. To je bistvo vprašanja, ki razburja zadnje dni naSo javnost in sili našo državo k izrodnim ukrepom. Mirovne pogodbe niso definltivno uredile naše graniee napram Albaniji ier so pustile ves albanski problem odprt. Seveda zato, ker je Italija špekulirala, da se ji posreči Albanijo poba--ati v svoj žep. Ni manjkalo mamljivih ponudb Jugoslaviji in naša država bi si bila lahko po mili volji rezala kose albanskega ozemlja, da je pristala na to, da z agofi podarijo Lahi od Drača do Valone ter uresničijo svoje stare sanjo 0 jadranskem rnaro clausum. Jugoslavija je nacijonalna država. Odklanjala jo vsako ponudbo, da se pobudi tujega ozemlja in edina njena zahteva je bila, dobra granica, ki zaščiti naše obmejno ozemlje in osiguru eksistenco naših v ažnih gospodarskih in v gotovem smilil tudi kidturnili pograničnih središč, zlasti Debra in Prizrena in okolice Podgorice. Tu so začele laške intrige. Rimska diplomacija jc napela vse sile, iia nas ustavi na takozvani londonski meji, ki odpira arnavtskim roparskim tolpam prosto pot v našo kraje ter nas izlaga neprestanim konfliktom s sosednim narodom in trajni nesigurnosti velikega dela našega obmejnega ozemlja. Ho najnovejšega časa so ostali zaman vsi naši napori, da ee uredi to mučno nrašanje. Končno Je prišla zadeva tr°lta plemena na. kačaške eks[>edlcije. Albanska ofenziva proti našim mejam iiodjetje najete plačeniške armade. Na žalost izgleda, da to podjetje ni ostalo brez učinka na razpoloženjo med velesilami. Italija ga predstavlja kot hoj »albanskega naroda» za nacijanal-no integriteto in že nam javljajo londonski telegrami, da se Anglija zopet vrača na londonsko granico iz lota 1913. Položaj na granici se medtem -labša od ure do ure. Naša država je morala vse storiti, da z najenergičnej-šimi sredstvi napravi konec opasnemu stanju. Odrejena je delna mobilizacija v območju skopljanske armije. Poveljnik naših čet general Krsta Smiljanid ima vse potrebne lnstrukcije in tudi notrebna sredstva... Naša vlada poskuša r zadnjem trenutku vsa sredstva, da očuva nas in sosede nepotrebnih žrtev. Kakor javljamo na drugem mostu, odhaja ministrski predsednik Pašič v Pariz, da an-fa.nti osebno predoči posledice arnavt-?kcga rovarenja. Morda bo še v zadnjem trenutku mogoče preprečiti konflikt, ki se tako-rekoč žo začenja. Dosedaj še nepotrjene vesti naznanjajo namreč, da je dosedanja italofilska vlada v Tirani padla in da so prišli na krmilo prijatelji pokojnega Esad paše. To bi znašlo morda mir t našo vlado. Ta mir moramo imeti za vsako ceno. Pozdravljamo vsako možnost, ki nam tra obeta dati nekrvavim potom. ODLIKOVANJE BOSANSKIH VSTAŠEV Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Na predlog ministrskega predsednika Nikole Pašiča in vojnega ministra generala Zečeviča hodo vsi sobojevniki kralja Petra Osvoboditelja za časa bosanske v6ta.je odlikovani t Karagjorsjevo zvezd« z meči. Delna mobilizacija proti Albaniji PASlČ NA POTU V PARIZ. - POLOM ITALOFIL8KE POLITIKE V ALBANIJI? Beograd. 5. okt. (Izv.) V področju skopljanske armije je ministrski svet sklenil poklicati pod orožje več letnikov, da se ojači naša posadka na albanski meji. Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Arnavti koncentrirajo svoje sile na demarka-cijski črti. Manjši napadi posameznih oddelkov so bili energično odbiti. Arnavti dobivajo očividno oja-čenja. Za demarkacijsko črto je opažati živahno vrvenje, iz česar se sklepa, da se pripravljajo Arnavti na napad. Iz Podgorice se poroča^ da so albanske čete zasedle Drnju Salju na Prokleti planini. Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik Nikoia Pašič odpotuje radi albanskega vprašanja v Pariš. Za časa njogove odsotnosti ga bo nadome-stoval minister za konstltuanto, doktor Marko Tr i f k o v i č, posle ministrstva za zunanje zadeve pa prevzame minister pravde dr. Marko G j u r i č i 6. Pašič bo med drugim predložil kralju v podpis ukaz o odlikovanju vieb ministrov, ki so bili v vladi za časa do-nešenja ustave. London, 5. okt. Reuter JavJJa: Tukaj smatrajo albansko vprašanje na podlagi posebnega dogovora iz leta 1913. za rešeno. Javlja se, da je angleška vlada že sprejela formulo, ki je Italiji že znana. Beograd, 5. okt. (Izv.) Danes Je francoski poslanik na našem dvoru, g. Clement Simon, sprejel delegacijo katoliških Miridltov, ki sta JI načelo-vala dva mlridltska prvaka. Delegacija Je prosila francoskega poslanika, naj se zavzame pri francoski vladi za neodvisnost miriditskih tn mall-sorsklh plemen, ki pod nobenim pogojem nočejo ostati pod jarmom muslimanske vlade v Tirani. Delegacija Je naglašala, da je albanska vlada v Tirani čisto navadna podružnica turške vlade iz Male Azije ln da kristjani radi tega nikakor ne maraio še nadalje prenašati tega Jarma. Mi-riditi so pri tej priliki opozorili francoskega poslanika na tradlcijonalno prijateljstvo Francije napram njihovemu plemenu, posebno na dejstvo, da je oče Prenk Blb Dode dobil od Napoleona III. v darilo zlat meč, Id ga še sedaj z velikim spoštovanjem čuvajo njegovi potomci Francoski poslanik Je sprejel deputactjo izred no ljubeznjivo in JI je obljubil, da bo sporočil želje Miriditov in Malisorov takoj svoji vladi. Zagreb, 5. okt. *Vačer> poroča iz Korče: Vsled v .likih izgub, ki so jih pretrpele albanske čete v barbi proti Miridltom ln vsled politike, ld jo vodi tiranski vlada po želji Italije, je pišlo do odstopa vlade v Tirani. AU Mehmed beg (sorodnik ubitega Esad paše) ie dobil mandat za sestavo nove vlade. M, kakor se zdi, ne bo nadaljevala italijanofilske politike. Beograd, S. oktobra. (Izr.) Zastopniki sociaJno-demokra takega kluba posetijo jutri ministrskega predsednika Nikolo Pašiča in predsednika zakonodajne skupščino, dr. Bibarja, da mu izroče sporne nlco svojega parlamentarnega kluba, v kateri zahtevajo takojšnje sklicanje skup-a Sine, ker te nahaja po njihovem mne nju naša drtava v vojnem stanju z Albanijo. Socialni demokrati se pri tem »klico Jejo na S. 91 ustave, ki pravi, da te mora v slučaja, da Je drla vi napovedana vojna ali da Je na podana, takoj sklicati narodna skupščina. Ker p* Albanija na« državi le nI napovedala vojie In je formalno tudi ie ni napadla, Izgleda, da socialni demokrati s svojo akcijo ne bodo uspeli Istočasno bodo socialni demokrati interpelirali vlado o iunanje-političnem položaju in o dogodkih na albanski ln madžarski fronti, Uspeh državnega posojila Avstrija grozi Madžarom Dunaj, 5. okt. (Izv.) Avstrijski vladni krogi izjavljajo: Položaj ob stari madžarski granici je nevzdržen. Vsak dan se pojavljajo napadi madžarskih tolp čez mejo. Prebivalstvo je razburjeno in živi v neprestanem strahu. Avstrija je apelirala na antanto, da napravi red. Ako to ne bo pomagalo, bo morala sama storiti primerne ukrep«. Rim, S. oktobra. Zadnja poročila, H so v London dospela o zapadno-madžarskem vprašanju, vele, da je madžarska vlada umaknila svoje čete iz Zapadne Madžarske. Tolpe pa se Se vedno nahajajo na ozemlju, ki naj se izprazni in Anglija ne verjame, da ie madžarska vlada že ir,polnila svoje obveznosti, Velikanske demonstracije brezposelnih v Londonu London, 5. oktobra. (Izv.) Včeraj se je vršila tu največja demonstracija, ki jo je kdaj videl London. Zbralo se je okoli 100.000 brezposelnih, ld so demonstrirali po londonskih ulicah. Policija jih je dirigirala v Hydopark, kjer so se potem mirno razšli. Vsa vladna poslopja so bila zastražena po močnih policijskih kordonih. Obfe se je pa opažalo, da se je demonstracij udeležilo veliko število žensk, večinoma z dojenčki v naročju »li malimi otroci ob roki. London, 6. oktobra. V, premogovnikih v severnem Walesu je bilo naznanjeno, da ostanejo rovi do nadaljnjega zaprti. Lastniki premogovnikov so izjavili, da bo mogoče nadaljevati z obratom, ako ne pride no nove ureditve mezd in ako se obratni troški ne zmanjšajo. London, 5. oktobra, (Izv.) Takoj po svojem prihodu v London je imel Lloyd Goorge več razgovorov, ki stoje v zvezi z ukrepi vlade zaTadi brezposelnih. Kon-feriral je tudi t vodjo delavoev Kleinom. Parlamentarni vodje delavskega sveta so izdelali načrt za pobijanje brezposelnosti. Razne vesti Beograd, 5. okt. (Izv.) Za policijskega zdravnika v Ljubljani ie imenovan dr. Pavel Avramovič, vladni svetnik baron Rechbach je vpokojen. Pariz, B. oktobra. (Izv.) Na princ Park kolesarskem dirkališču je veoraj popol-duo izbruhnil požar. Pariška in boulogn-ska požarna bramba sta imeli več ur posla, predno sta mogli pogasiti požar. Beograd, 5. oktobra. Ministrski svet je odolril ministru za socialno politiko nabavo nemških lesenih stanovanjskih hiš v vrednosti 100.000 mark. Ta vsota se je odobrila na račun vojne odškodnine. Beograd, 5. oktobra. Sodniki s sodišči, stopnje se v Beogradu skoraj vsak dan posvetuje,jo o novem zakonskem načrtu glede sodnikov. Razpravljali so tudi o organizaciji sodišč I. stopnje in višjih sodišč o delovnem času sodnikov in o načinu kako bi »e poeli opravljali nepre- trgoma. Rim, fl. oktobra. (Brezžično). Po poslod-rjih poročilih je bilo mesto Maseaua po potresu dne 21. septembra skoraj popolnoma razdejano. Beograd, 5. oktobra. Jutri v četrtek se bo mestna zemunska policija izročila mestni upravi v Beogradu. Beograjska policija je poslala svoje uradnike, da prevzamejo policijsko upravo nad Zemunom. Pariz, 5. oktobra. (Izv.) Iz onega pariških predmestij pri Bed ši osebni vlak Je v tunelu Batipnolles trčil v tamkaj stoječi vlak, Id je čakal pred postajo. Sest vozov je začelo takoj goreti, -m*... Beograd, B. oktobra. (Izv.) Danes so se vršili med domokratsldnii in radi-kalskimi voditelji razgovori o političnem položaju. Zunanjepolitični dogodki so šc utrdili razpoloženje, da se mora sedanja koalicija učvrstiti. Razpravljalo se jo tudi o ideji, da se v svrho preprečenja bodočih nesporazumljenj 5f-~tavi skupni eksekutivni odbor. Vspeh podpisovanja 7%drž. investaelj-akega posojila je bil že ob sklepa prvega pod pisnega roka, t. J. 80. septembra t. L telo dober. Da pa dobijo priliko tndi zamudniki, ki niao Se utognili podpisati posojila, to storiti, sc je podaljašal rok za subskripcijo do 16. t. m. Eminentne važnosti je nurursč, da so doseže pri podpisovanju tega notranjega posojila nadvse dober vspeh; kajti to bo zelo ugodno uplivaio na stabiliziranje naše valute in na sodbo inozemstva o naši denarni moči in o našem dobrem finančnem stanju. Zato so posebno trgovci interesirani na dobrem vspeha subskripeije, ker je njih obratovanje ob količkaj stabiliziram valuti dosti lažja ln bolj pregledno. Trgovci so torej v prvi vrsti poklicani, da se marljivo udeleže podpisovanja. Ako nalo-žo del razpoložljive glavnice v državnem posojilu, pa ta glavnica nikakor ne lezi mrtva. Poleg ugodnega obreBtovanja po 1% oni lahko porabijo obveznice ta položitev kavcij in jiainstvenih depozitov; v skrajnem slučaju potrebo ga pa lahko vnovfiijo obvoznice do tričetrtin nominalne vsote s tem, da jih po ugodnih pogojih lombardirajo. Kolikor toliko isto velja tudi ia industrijalce in obrtnike ali pn za korpora-cijc, ld nabirajo tonde z daljfo porabno dobo, kakor fonde za penzije, odškodnine, itd. Zanimiv pojav pri podpisovanju drž. posojila, ki dokazuje ob enem zaupanje, katerega nživajo slovenski donarni zavodi po naši domovini, je ta, da je bilo po slovenskih denarnih zavodih in slovenskih podružnicah izven Slovenije, podpisanih do 30. septembru t. 1. nič mani nego 84,000.000 kron. Konec Itraika v Trstu j Trst. 5. okt. (Izv.) Stavka v Trsti1 ie končana. Delo se povsodl obnavlja. Rim. «. okt V Trstu se Je delo v ladjedelnicah zopet vzpostavilo. Pogodba med vlado in Societa navl-gazione libera triestlna s« ie podpisala včeraj. Pred izpraznitvijo III. cone v Dalmaciji Beograd, 6. oktobra. Metana komisija m razmejitev med našo kraljevino ln Italijo Je določila sopetni sestanek z« 6, oktober. Dosedaj so se tehnična dela razvijala precej povoljno ter se pričakuje da bo Italija v kratkem Izpraznila tretjo cono, Markovit zopet izpuSten Dunaj, 5. oktobra. (Izv.) Oba včeraj aretirana Jugoslovanska komunista Mikič In Markovi® sta bila v tekn današnjega dne izpnščena na svobodo. Pri njih najdenih 17.000 dolarjev, 8000 funtov, 5000 dinarjev in več tisoč mark. Je bilo predanih davčni oblasti * flavfinotehnično postopanje. Jugoslavija in Bolgarija Dlplomatičen razgovor v Beograda. Beograd, 5. septembra. (Izv.) Francoski poslanik v Sofiji. Oeorses Precaud le danes v spremstvu bnograjskega francoskega poslanika Olement-a Simona posc-tll direktorja političnega oddelka ministrstva ra zunanjo zadeve in ministrskega predsednika Pašiča. Precaud je Iz svo-leza uradnega delovanja znan kot velik bolgarofil. Zlasti je znamenita njegova izjava, v kateri je svoječasno naglašal, da je Francija za Bolprarsko sedaj ono, kar je bila svoječasno Rusiia. V Beograd je prispel, da se informira o pravem razpoloženju v nnči državi napram Bolgarski. Poslanik Precaud ostane par dni v naši prestolici MIROVNA POGAJANJA MED TURŠKO IN GRŠKO. Pariz, 6. oktobra, (Izv.) Po zadnjdh vesteh so Ima v najkrajšem času skleniti mir v Mali Aziji Grški zunanji minister Gunari8 prispe prihodnji teden v London, kakor se govori, da razpravlja o položaju v Albaniji, v glavnem pa, da stavi svoje mirovne predloge. Splošno se sodi. da bo pri diplomatičnih pogajanjih Angleška Grško, Kemallste pa Francija zastopala. Angora, 5. oktobra. Po uradnem poročilu se nadaljuje prodiranje v smeri proti Eski šehirju. Sovražnik se je moral wt več mestih umakniti. MADŽARSKA PROPAGANDA NA •SLOVAŠKEM. Praga, 5. oktobra. Listi javljajo, da se Horthjrjeva propaganda na Slovar škom in v Podkarpatski Rusiji vedno bolj širi. Ko se je mednarodna razmejitvena komisija mudila v Podkar-patski Rusiji, jo tamošnje madžarsko prebivalstvo priredilo ovacije zastopniku Madžarske v tej komisiji. V Užho-rodu je orožništvo razpršilo demonstrante. ODLIKOVANJE ŠKOFA NAPOTNIKA? Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Vladi je bil stavljen predlog, da se naj odlikuje mariborski škof Na potnik z redom sv. Save X. razreda. Vesti, da je min. svet že podpisal tocadevni ukaz pa niso resnične. Neresnične; vesti o merfttorijiu Beograd, 5. okt. (Izv.) Govori se, da je finančni minister odredil moratorij za plačila v tujih valutah. Ta vest je neresnična, ker finančni minister ni odredil in tudi nc namerava odrediti moratorija. Za plačatiic obveznosti v tujih valutah veljajo določbo uredbe o reguliranju prometa z devizami In valutami, ki jc bila objavljena v »Uradnem listu« dne I. oktobra t. L Olasoni člena 11. te uredbe se imajo trgovci, ki so nabavili blago že prej, nego je stonila ta uredba v veljavo, obrniti na Narodno banko, ki jim izda potrebno uverenje za nabavo deviz ali valut. Trgovci, ki bodo v bodoče nabavljali blago v Inozemstvu, se imajo ol .Iti na Narodno banko aH pa na pooblaščene banke ter sc obvezati, da bodo dotično blago tekom ScstiH mcsecev, — industrijalci tekom enega leta, uvozili. Na podlagi take obveze dobijo tujo valuto od Narodne banke ali pa od ene v to svrho pooblaščenih bank, ako posebni odbor, ki je v to svrho postavljen, ugotovi potrebo. Polom teh odborov se bo uvoz zlasti luksuzneca blaga mogel znatno omejiti. Iz zakonodajnega Beograd, 5. okt. (Izv.) Zakonodajni odbor ie pretresoval danes uredbe ministrstva za notratiic stvari. Na dnevni red so prišle uredbe bivše dežene vlade: za Slovenijo, med temi tudi naredba: glede ustanovitve policijskega kcinisari-jata v Mariboru. Naredba jc bila z malimi izjemami sprejeta. Beograd, 5. oktobra. Danes dcjpoldue je bila soja druge sekcije zakonodajnega odbora pod predsedstvom Ljubo Jovauovi-ča. Tajnik Trandafilovifi je prečital spis predsednika zakonodajnega odbora od _!>. septembra-, ki se nanaša na uredbo o iz-premembah in popolnitvah občinskega zakona od 25. julija 1931 in na sklep ministrskega sveta, s katerim so določa načelna državna pomoč 1» ?50 dinarjev občinskim delovodjam. To daljši razpravi se je sklonilo, da se ima ta uredba smatrati za pravočasno predloženo. Pretresa-nje te uredbe se je odgodilo, dokler so člani 110 spoznajo z njo, ter se bodo vse uredbo, ki se tičejo izpremomb iu popolnitev zakona, kolikor se nanašajo na beo-frrajske občine, istočasno reševale s tem, d» je za reševanje pristojen zakonodajni odbor. i BEOGRAJSKA MEDICJNSKA FAKULTETA UKINJENA. Beograd, 5. okt. (Izv.) Ministrski svet je pretresal danes budžet ministrstva prosvete glede izdatkov centrale v Beogradu. Sklenilo se je, da se izdatki za medicinsko fakulteto v Beogradu črtajo in da se ta fakulteta ukine,- MORILCI GROFA TISZE. Budimpešta, 5. okt. V procesu pi-,,,1 morilcem grola Tisze sc jc danes razglasila razsodba. Sodišče je obsodilo Ke-ria zaradi napeljcvanla k umoru na smrt in OSrtnerja zaradi sokrivde pri zločina umora na 14 let prisilne delavnicc. Fenves m Vago sta bila oproščena. Nova laška nasilja proti Jugoslovanom BOMBNI ATENTAT NA PODRUŽNICO LJUBLJANSKE KRE-d1tne BANKE V GORICI. lin protestantske cerkve. Brez konfestle J ic 2107 državljanov. Državljanstvo. V zmislu mednarodnih pogodb Imajo nekateri prebivalci naše države pravico optlratl za drugo države. Začetkom 1921. Iz Gorice je dospelo dano« poročilo o novem italijanskem zločinu: goriški fašisti so napadli podružnico «LjubIjan-skc kreditne banke« v Gorici in jo popolnoma demoliraii, z bombami in granatami so razbili vse prostore in provzročili ogromno škodo. — Nadaljuj poročila govore, da se pripravljajo fašisti na nova nasilja proti našemu •/ivlju v neodrešeni domovini. Kako je stanjo v neodrešeni domovini, v kakih razmerah živi naš narod, naj govori izvleček iz pisma, ki je pred nami: • Gotovo veš, kako divjaško ravnajo Italijani z našim ubogim, mirnim narodom! Po/.igi in opustošenja naših kulturnih in zasebnih domov so na dnevnem redti. Prepovedano nam je celo govoriti med seboj v •materinščini. Zbiramo se na samotnih krajih, da govorimo o svoji nesreči, da so vprašujemo. kaj bo t nami. Nc ščiti nas noben naše ljudi mečejo iz služb brez se 5e nI vedelo, za katero državo bodo optirall. Radi tega Izkazuje statistika, da imamo 356.014 prebivalcev, kl se šc niso odločili glede državljanstva. Tujih državllanov (odločenih) se Je naštelo 109.521. naših državlianov na 11.125.257. I>ar tednov italijanskega gospodarstva, potem bi Selo znali ceniti in spoštovati Srbe!* In kako mi upoštevamo t« obupno klice iz neodrešeno domovine? Po Ljubljani izzivajo Italijani b pesmijo in zasmehovanjem, dan na dan prihajajo trgovci in mežetarji in milijone zaslužijo pri Jugoslovanih — glavni podporniki laškega divjaštva. Mi sami plačujemo zločinske ekspedicije fašistov! Prod pav tedm smo Kitali po listih proglas »Narodne Obrane*, ld je pozival ua bojkot laške trgovine, a uspeh.. mislimo, du do danes prav noben! »Narodna Obrana* je zapretila b posledicami ... Mi menimo, da jc treba voč organizacije. Izvajanje bojkota ne gre brez kontrole, se ne da uveljaviti brez potrebnih sankcij. Vei smo poklicani, da sodelujemo. Naš ubogi narod v neod- Najbolje naložen denar! s Državno inv. posojilo nosi 7 ©dst, obresti ROK JE PODALJŠAN DO 15. t. m. ^"TnJE? 'liTl^j'delate' vi* v' r°&Bni domovini pričakuje da Molilni Jugoslaviji? - Prijatelj, ki «"•><> z » le 4>P?m bese- si' je te dni vrnil iz svobodno domovini-, mi jo pripovedoval, ila je slišal l»i Ljubljani govoriti glasuo in javno I o ulici in v lokalih italijanske trgovce in iiiefft.irii' italijansko, a da nikdo ni | - m« tiral proti takemu izzivanju! To Je luiiifHtlejšt- zaničevanje našega mučeni-i! Italijanom, požtgalcein in moril-t-, i. je linvoljeno izzivati po Sloveniji, i ,ani j« prepovedano govoriti s prija-I. .'-lil i-lovensko. Bodite doslodni mož-j, ua braniku, izvajate načelo »ob za Italij;in ne sme imeti prostora v .t • -laviji, nobenega dela no sme do-biti. ue sme se pokazati na ulici, bojkot našim zatiralcem povsod in vselej! Kranjcem in Hrvatom ln privoščil le dami. Kdor ve. kakšen vpliv imajo laški trgovci na italijanske časopise, na laške politike, na razne fašistovske organizacije (saj so sami njih odlični člani!) in vidi, kako je za velik del propadajočega italijanskega gospodarstva kupčijaka zveza z Jugoslavijo naravnost življenjskega pomena, ta mora priznati, da so gospodarske retorzije boljšo sredstvo zoper podivjane Lahe, nego diplomatske intervencije in časopisne grožnje. Udarimo jih! Klin s klinom! Ven ž njimi in njihovo robo iz Jugoslavije, dokler z rokami, polnimi našega novca naravnost iz Ljubljano hitijo ua fašistovske poboje našega ljudstva! Pq$šs prebivalstva ] v Jugoslaviji število prebivalstva. Začetkom leta se je vršil popis prebivalstva v naši državi Ker je naš statističen aparat še neurejen, so sc šele sedal dognali provizorni rezultati. Po uradnem štetju je bilo v Jugoslaviji vse-■ij skupaj 11.590.792 prebivalcev, In si-ccr 5,676.547 moških in 5,914.245 ženskih. V razmerju s prebivalstvom, kl se le ngotovllo 1910., so skoraj vse pokrajine nazadovale. Na prvem inestu stoii seveda Srbita, kl ie bila nič manj kakor semeni let v neprestanih bojih In kl je izgubila ogromne množine prebivalstva. Srbija je štela pred desetimi leti v onih mejah, kl jih je dobila po balkanski vojni okroglo 4,600.000 duš. Po naravnem prirastku bi morala Srbija šteti danes vsaj 10 odstotkov več, t. 1. preko 5 milijonov duš, naštelo pa se je samo štiri milijone 157.140 prebivalcev. Tudi Črna gora ie tekom prošlega dc-set'eja silno trpela. Njeno prebivalstvo jc padlo od približno 250.000 na 172.960 duš. V Sloveniji se le naštelo lansko leto 1.036.464 prebivalcev, In sicer 503.645 mrtGiih ln 552.819 ženskih. Slovenske »okitijine (vštevšl Prekmurjc) imajo torej sedai približno ravno toliko prebivalcev kakor pred desetimi leti. Tudi na Hrvatskem so le maihne iz-j;retncrrlt>c. Število prebivalstva je padlo i 7. leta #10. od 2,621.954 na 2,591.860. Razmerje med ženskim In moškim spolom sc je le neznatno Izpremenllo. Leta 1910. je bilo na Hrvatskem 1,282.398 moških in 1,339.556 ženskih, leta 1921. pa 1.262.609 moških in 1,329.251 ženskih. V ostalih pokrajinah se je ugotovilo sledeče Scvilo prebivalstva: V Bosni in Hercegovini 1,876.543, v Dalmaciji 301.346 (v tej pokrajini pa ljudsko štetje vsled laške okupacije ni bilo povsod iz- vršeno), Banat 480.819, Bacha 835.796, Medjimarje 96.945 In otok Krk 20.919 prebivalcev. Materin jezik. V naši državi je 9.546.760 Jugoslovanov, od teh 8,524.319 srbohrvatskega, 1,022.441 pa slovenskega plemena ter 190.481 drugih Slovanov, skupno torej 9,737.208 Slovanov, to Je 84 odstokov vsega prebivalstva. V naši državi prevladuje po maternem jeziku srbohrvatski živelj, kl zastopa 74 odstokov vsega prebivalstva, Slovencev nas je nekaj manj kakor 9 odstokov. Pravoslavnih lu katoliških Srliohrvatov je približno 7 milijonov 600.000, muslimanskih pa 900.000. Med ostalimi narodnostmi, kl so se ugotovile pri ljudskem štetju, jc treba omeniti Nemce s 508.474, Madžare s 494.163, Arnavtc s 479X184, Rumune s 175.315, Italijane s 9585 in ostale narodnosti s 186.930. Madžari bivalo večinoma v Bački, k)er se jih je naštelo 306.225, v Banatu (97.087) in na Hrvatskem (68.370). Ncmcev se je naštelo tia Hrvatskem 122.190, v Banatu 109.717, v Bačkl 213.800 in v Sloveniji 39.631. Arnavti živijo skoraj izkliučno v južni Srbiji, v ostalem se jih je le v Črni gori ugoto-vilo 16.672. Po narodnosti ie torej naša država jugoslovanska narodna država. V naši državi lc samo 16 odstotkov tuje narodnosti, kl so pa raztreseni in v nobeni pokrajini nc živijo kompaktno. Najbolj tuja nam le Bačka, kjer živi preko pol milijona Madžarov iu Nemcev. Veroizpoved. V naši državi Imamo tri glavne veroizpovedi, pravoslavna, katoliška in mo-hamedansku. Pravoslavno prebivalstvo šteje 5,454.212, rimsko-katoliško 4 milijone 474.869 in muslimansko 1,343.370 duš. Pravoslavnega prebivalstva jc torej 47, katoliškega 39 in muslimanskega 11 odstotkov. Ostali trije odstotki so poraz-deleni na Zide, pristaše grške unijatske Po svetu —• Krvavi boji v Baku. Reuterjev urad javlja 4. t. m. iz Baku o krvavi bitki med Mohamedanci in sovjetskimi četami. Mohamedanci so šli v boj s turškimi zastavami, ki so imele napis: »Samostojnost ali smrt*. V luki se nahajajoče ruske ladje so obstroljevale mesto. Končno se jo boljševikom posrečilo vdušiti gibanje, vendar pa se pričakuje, da se bodo začeli pogajati z Mohamodanci. — Definitivni izid volitev v švedsko poslansko zbornico je sledeči: Socijalni demokrat je so dobili 640.000 glasov, 1)3 mandatov (prej 75), konservativci 454.000 glasov, 62 mandatov (prej 71), liberalci 332.000 glasov, 41 mandatov (prej 48), kniotska zveza 185.000 glasov, 21 mandatov (prej 29), levičarski socijalisti in komunisti skupaj 127.000 glasov, levičarski socijalisti 6 mandatov (prej 5), komunisti 7 mandatov (prej 2.) Meščanske stranke so torej izgubile 24 mandatov na korist socijalistov in komunistov. — Bolgarska armada. Beogradska »Pravda* poroča iz zanesljivega vira, da je veleposlaniška konferonca v Par rizu sklenila obvestiti bolgarsko vlado, da sme poleg orožništva in obmejnih čet formirati šo 3500 dobrovoljcev. Bolgarija izjavlja, da ji ie ta armada neobhodno potrebna za vzdrževanje roda in miru v notranjosti države. — Premestitev Zveze narodov na Dunaj? Z Dunaja poročajo: V teku tega meseca pride na Dunaj posobna delegacija Zveze narodov, obstoječa iz dveh sekcij, one francoske in ene angleške, zadnja poti vodstvom lord Roberta Cecila. Delegacija bo imela baje nalogo, proučiti možnost, da se premesti stalen sedež Zveze narodov na Dunaj. —- Stavka natakarjev v berlinskih gostilniških in kavarniških obratih traja dalje. Lastniki hotelov namera-vajo zapreti svoje hotele. V Friedrich-strasse jo prišlo v torek do izgredov stavkajočih iiroti delavoljnim. Izgleda, da bo stavka trajala dlje časa. Vsled tega nameravajo improvizirati velike jedilnice, da se preskrbi hrana onim, ki so primorajii prehranjevati se v gostilnah. — Tajnika holjficvlškega diktatorja Trockega, Ivana Mitrofana, ki ga je naša policija nedavno aretirala v Banatu in izgnala iz države, so sedaj prijeli v Sofiji. Pri zaslišanju je Mltrofan povedal, da so boljševiki koncem avgusta nameravali napasti Besarabijo ter odnesti žetev. Koncentracija romunskih čet je t.o preprečila — Teror v sovjetski Rusiji. Zadnje vesti Iz Rusije potrjujejo, da uporablja sovjetska vlada še vedno svoj stari sistem političnega preganjanja, ld obstoji v tem, da se sumljive osebe krat-komalo obesijo ali pa na drug način usmrte. V Petrogradu in v Moskvi vlada največji teror. — Prebivalstvo Budimpešte. Po zadnjem štetju ima Budimpešta 'J30.000 prebivalcev proti 880.000 leta 1910. Žensk je v Budimpešti 70.000 več kot moških. Po veri je 60% katoličanov. Židov je 212.000. Politične beležite + Mlad zajec pri «NapreJu». »Nar prej* prinaša »iz učiteljskih krogov* zelo zmešan članek o Peskovi aferi, čegar tendenca je, delati v učiteljski stanovski organizaciji zdražbo. Clan-kar zahteva, da UJU izključi vso učitelje, ki so »provzročili to afero* (kot priče pod prisego izpovedale resnico, op. ured.) tor pravi: «Ako no bo pover-jeništvo UJU napravilo svoje dolžnosti, bo dokumentiralo, da UJU ni stanovska nepolitična organizacija, ampak politična organizacija, katere pristaši so le še (čujte!) bankirji in veriž-niki.* Ubogi Jelene, Gangl in drugi, kam sto prišli! Učiteljska organizacija bankirjev in verižnikov! Strašno! Nič hudega! »Naprej* v vsaki koloni najmanj dvakrat, trikrat udari po bankirjih in verižnikih, zato da njegovi bralci ne vidijo socijalno - demokratskih bankirjev in vorižnikov. »Naprejcv* učitelj mora biti še prav mlad zajec, da piše take članke. Vedeti bi tudi moral, da Anton Pesek, ki je provzro-čil Poskovo afero, ni več učitelj, pač pa bankir in verižnik. Ž njim UJU nima nič opraviti, pač pa socijal - demo-kratje, ki bo ž njegovo kliko koalirani. Čistijo ozračje... Posl. Zvonimir Bernot se je v »Napreju* zelo razkorar čil nad lastnimi pristaši Ostro se obrar ča proti članom, ki jih je zadnje čase »Naprej* prinašal in v njih poudarjal, potrebo socijali-stičnega prepričanja. Gospod Zvonimir meni, da to ni vse, le naivni komunisti so tako mislili in upali Socijalisti morajo biti organizirani tudi zato, da plačajo. Socialistična stranka ne mara ljudi, ki hočejo samo vladati, ki žrtvujejo »vse za stranko* Ie tako dolgo, dokler stranka tako pleše, kakor oni hočejo. Zato JSDS no mara Prepeluha. Posl. Bernot priznava odkrito, da meri JSDS prepričanje po denarju. Za nepotrebne smatra vse tjsto, ki «so si potom delavskih organizacij priborili službe z 10.000 in 15.000 K mesečnih dohodkov (Kocmur?) pa hočejo še vedno plačevati samo 2 kroni mesečno, ali pa še teh ne, češ, prepričanje jo vse... V tem oziru bo strankin zbor napravil red.* —i Zelo zanimivo! Čistijo ozračje., ■ -f- Italija a videva r rtailjanskl list »Emanzipazione* obsoja v svojem članku kampanjo fašistov napram Slovencem, kakor tudi Slovencev napram Italijanom v Trstu, ki vsled tega propada. Temu naj se napravi konec in odstrani politika, ki pozroča samo sovraštvo med obema državama, oziroma narodoma. Italija, piše list, bi v slučaju vojne z Jugoslavijo ne imela nobenega dobička, nasprotno pa bi se število Jugoslovanov v Italiji (?) še bolj ponmožilo. Na koncu članka poziva list Slovence v Julijski Benečiji k spravi, češ le teko bodo koristili civilizaciji in kulturi. + Grof Manzoni v Rimu. Italijanski poslanik v Beogradu grof Manzoni je dospel v Rim, kjer ga je sprejel takoj italijanski zunanji minister della Torretta. V političnih krogih se trdi, da je grof Manzoni nujno svetoval italijanski vladi, da naj v dosego dobrih odno-šajev z Jugoslavijo, takoj evakuira tar ko imenovano tretjo cono. Dalje je grof Manzoni poročal o položaju v Ju- goslaviji bi odločno demontiral v«« tendenoijozne vesti, ki jih raibirjajn italijanski listi o stanju v naši državi. Izjavil je, da se razmere v Jugoslaviji vedno bolj konsolidirajo. + Opeharjeni Avstrijci. Kakor zna. no, se je Madžarska navidezno vkloui!,_ ultimatu antante ter je «evakuirala. Burgenland. Odpoklicala je namreč par svojih uradnikov, pustila pa je dobro oborožene tolpe, katere so prokL mirale »neodvisno državo*. Ubogi Du. najčaui se sedaj celemu svetu pritoži, jejo, da madžarska vlada vara javno-;, ako trdi, da je izpolnila mirovno pogodbo. Uradni madžarski dopisni ur;ul zlobno odgovarja, da Avstrijci niso kompetentni za to, da bi presojali te dogodke. Avstrijska vlada sedaj objavlja brzojavko, ki jo je prejela v to-rek. Brzojavka so glasi: »Felso Cr. 4. oktobra. Prebivalstvo Zapadne Ogrsko je dne 4. oktobra 1921 opoldne proklarniralo na ozemlju, izpraznjenem v smislu trianonske mirovne pogodbe, člen 27, točka 1, neodvisnost, samostojnost in nevtralitoto tega ozemlja in njegovega prebivalstva ter jo pove-rilo vrhovnemu poveljnikn nalogo, naj izdela načrt ustave. Dalje se je prebivalstvo okrajev Nezsider, Kismarteo, Lakompak, FelsO Pulja in Nemet l'j-var pridružilo proklauiaciji neodvisnosti. Protokol o tem so je poslal vrhov, nemu poveljniku v Fels8 čr. Podpisan dr. Fran pl. Levay, vodja ustavotvorne narodne skupščine.* Dunajska oficijoz-na »Pol. Korr.» upravičeno dostavlja Cela stvar je satira in bi postala gro teska, ako avstrijska vlada ne h upofttovala resnosti položaja, ki ga je ___a____!l, „1 AXinolm 111*1*1 Q rali. a ustvarila zločinska igra s svečano ratificiranimi pogodbami Ali se morejo spričo takega položaja voditi pogajanja gelde jamstev, ki bi jih Avstrija dala Madžarski za kasnejšo koncesije. Prosvcta Udruienje Jugoslovanskih oblikuJočUi umetnikov. Kakor nam poročajo, sc bližajo preddela za to ustanovitev zaključku. SkuAia baza v obliki pravil, ki bod<-v najkrajšem času sprejeta po mnogih osvetovanjih v Deogradu, Zagrebu, Ljubljani, le postavljena. Sledil bo prvi splošni jugoslovanski kongres obllkujočili umetnikov v Zagrebu najbrže že tekom meseca novembra. — O pomenu hi o namenu te organizacije prinesemo v kratkem obširnejše poročilo. Studin v pariškem .Salonu*. Pariški listi lavljajo, da je letošnll Salon d'Au tomne v Parizu sprelcl za svoio lesen sko razstavo troje del umetnika kiparja1 Studina, in sicer kipe »Radjanjc samoja sebe*, »Konstrukcija za čovjeka* in »Konstrukcija za ženu*. Studin je razstavil lansko leto tudi v Ljubljani v Ja-koplčevem paviljonu nekal svojih del Šport Nogometne prvenstvene tekme. V ne delo dne 2. t. m. se je vršila v Zagreba prvenstvena nodometna tekma med Haškom in Gradjanskim. Za tekmo, ki naj bi odločila prvenstvo Jugoslavije, vladalo v Zagrebu veliko zanimanje, Tekma je bila napeta ln ostra, toda fair. Končala je z neodločnim rezultatom 3 (i : 2). — V Beogradu se je vršila prvenstvena nogometna tekma med «Bco gradskim športnim klubom* in na progi Dunaj-Trst v zvezi iz Zida-.ja mosta v Zagreb (juž. kol.) D-brzo-aki po sledečem voznem redu: Odhod Dunaja 19.20, Gradca 0.21. Prihod Mater jrl. kol. 1.35, odhod Maribor gl. kol. j 2. Prihod Zagreb juž. kol. 5.89, prihod Ljubljano 5.08. Odhod iz Ljubljano 5.27, riliod Trst 9.35. V obratni smeri odhod Trsta 19.45, prihod v LJubljano gl. kol. 0.". Odhod h LJubljane sl. kol. 0.10, od-ikI iz Zagreba juž kol. 0.02. Prihod Ma-hor gl. kol 3.50, odhod iz Maribora gl. 01. 4.21. Odhod Gradec 5.45. prihod Du-aj 10.55. Prvikrat vozi imenovani brzo-lak v umeri Uunij-Trst-Zagrob juS. kol. pondeljek dno 10. oktobra. V obratni neri prvikrat lz Trata v torek 11. ok-bra in prvikrat iz Zagreba juž. kol. v redo 12. oktobra. Ima I., II. in III. raz-1 iu on spalni voz na progi Dunaj-Trst, i en spalni v;v Dunaj-Zagreb (juž. kol.). Taksa za Inozemske brzojavke. Od . novembra dalje se bo pri plačilu takse a inozomske brzojavke na vseh postajah iinalo O dinarjev kot ekvivalent za vi-trski frank. ro-ičava vprašanje, kako bi ae čira bolje iirodUa organizacija prehrano pa«ivnih rajev, kor je Mara organizacija bila popolnoma ukinjena. Verjetno je, da ta organizacija izročena oblastem, i tako dolgo, dokler le niso formirane, ii> bodo vodile pokrajinske uprave /.'■WniMdm illrekeijam se je naročilo, nit j so zaprli želozniBkf vagoni dajo v pn i vr-ti na razpolago za prevoz moko in živo/.i v pasivne krnic. * Dr. Pegan postaja vsak dan bolj marljiv' sotrudnik klerikalnih listov. Včeraj * napisal v svojo obrambo kar dva dol--a člančioa, onega za »Slovenca«. druge-ra m »Novi Oas«. Posnemati je za Sel v i.tktiki Peska. Tudi on »z vso odločnostjo prereka«. da bl bil o umorjenem lircn->-tu to ali kaj sli finega guvoril kot se mn ovita Kar pa je govoril, tia »ni go-toril iz zlega namena, ampak o0 K, za kuharico, ki nima nobenega drugega dela 500 K, za sobarico 400 K, za pestunjo 300 K in za navadno služkinjo 350 K mesečno plače, Po6elska zveza razglaša svoje zahteve v posebnem oklicu in preti služkinjam in gospodinjam, ki bi se njihovim zahtevam ne pokoravale, z bojkotom Poselske zahteve enačijo težko obremenitev za vse gospodinje spodnjih in srednjih stanov, zlasti za delavstvo in uradništvo. Vpričo vsak dan rastočih cen vsem vsakdanjim potrebščinam so te zahtevo po zvišanju plač za vsa mala gospodinjstva zelo hud udarec, zlasti za one rodbine, ki imaio večje število otrok. Po našem mnenju bi bila zahteva služkinj socialno bolj pravična, ako bi se napravila razlika med plačo v rodbinah ekonomsko šibkojših in ono ma-terieino dobro situiranlh. 4 Državna tgrovska akademija v Ljubljani. Pouk v r. letniku trgovske akademije so prične v petek dne 7. oktobra ob P. uri zjutraj. (V poslopju tehniško srednjo šole, II. nadstropje na levo). Počctek poduka v II. letniku, ter pri.četok predajanj na abiturijentskem tečaju bo pozno-}o v listili razglašen. — Ravnateljstvo. * Privatne stranke, ki so dne 28 septembra t. 1. prenočilo jugoslovanske profesorje, so prosijo, da so v svrho poravnave računov zglasijo v petek, 7. oktobra od 2—4 popoldne v govorilnici I. državne gimnazije (Tomanova ulica). * šentjakobska napredna Javna ljudska knjižnica izposoja vsak delavnik od pol šeste do pol osme ure zvečer Vožarski pot 2, koncem Florijanske ulice, električno postajališče, najlepšo slovenske, srbo-lirvatsko, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske in angleške knjigo. Vstop vsakomur prost. * Predavanje o tužnl Koroški priredi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v torek, dne 11. oktobra, v svji gledališki dvorani, Florijauska ulita št. 27 ob 8. zvečer. * Kubanski kozakl v Ljubljani. Te dni ft"spe v Ljnbljani konjeniški oddelek kubanskih kozakov pod vodstvom generala Ivana D. Pavličenka. Kozaški odred bo proizvajal v Ljubljani izbrane kozaške vaje, ki bodo zanimale ves športni ivet in najširšo publiko. Ministrstvo vojne ln prosveto priporočata te vaje vojaštvu in dijaštvu s posebnim razpisom. Vaje se vrše v nedoljo popoldne, natančnejši čas in prostor objavimo jutri. * Kolo jugoslovanskih sester ima svojo redno sejo v četrtek 6. t. m. ob Štirih popoldne v risalnici »Mladike«. — Predsedstvo. * Podporno društvo uslužbencev »tok-irlčne cestne železnice v Ljubljani priredi v nedeljo, dno 9. oktobra, v gostilni Drašček, Bohoričeva ulica št. 9, zabavno vinsko trgatev, šaljivo pošto ln ples. Za-četok ob štirih. Vstopnina 3 dinarje. K občini udeležbi vabi — Odbor. * Društvo državnih policijskih nameščencev priredi dno 8. oktobra ol) 20. url v gornjih prostorih »Narodnega doma» pod pokroviteljstvom g. direktorja dr. A. Guština svoj II. zabavni večer. Na sporedu je godba, petje, ples, bogat srečolov, šaljiva pošta in komični prizori. Sodeluje vojaška godba, člani opernega in dramskega gledališča ler pevsko društvo ZJZ. Čisti dobiček jo namenjen podpornemu skladu onemoglih članov, njih vdov in sirot. * Zveza vojnih vdov In sirot priredi prihodnji četrtek, dne 6. oktobra v Mestnem domu zabavni večer. Vspored: šaljivi prizori, šaljiva pošta, tamburaški zbor, ples itd. Za jestvino in pijačo je dobro preskrbljeno. Vstopnina znaša za osebo 2 dlnara, otroci v spremstvu staršev so vstopiine prosti. Začetek točno ob 7. uri zvečer. * Občni zbor Nabavljalne zadruge. Včeraj zvočer se je vršil na magistratu izredni občni zbor Nabavljalne zadruge javnih nameščencev. Predsednik dr. Josip Pipenhacher je sporočal, da ,io bil izredni občni zbor sklican zaradi odobren ja kredita v znesku 4,000.000 K, katerega je odbor zaprosil pri Savezu nabavi jal-nlh zadrug. Tajnik Plbernik je poudarjal, da se odboru vilic vsemu prizadevanju do danes ni posrečilo dobiti primernega kredita, da bi zadruga začela z rednim poslovanjem. Iz blagajniškega poročila sledi, da je zadruga imela dosedaj samo 126.000 K prometa, vplačanih deležev je bilo 28.560 kron. Po predlogu blagajnika Rozmana je bil nato brez debata odobren zaprošen kredit 4 milijonov, s katerimi bo mogla zadruga pričoti ovoje poslovanje. * Krompir za Ljubljano. Vse stranke se opozarjalo, da sc v petek in soboto, dne 7. in 8. oktobra 1921, ne bo izdajal krompir iu da so bo ta dva dneva porabilo za polnenje skladišč, da strankam ne bo troba pri prevzemu krompirja čakati na dovoz s kolodvora, ki se vsled polnenja krompirja v vroče no more vršiti dovolj naglo V pondeljek dne 10. oktobra, se prične zopet redna oddaja krompirja. Strankam se ni treba bati, da bo krompirja zmanjkalo. Do konca tega meseca dobo vso stranke sigurno krompir. — * Zdravstveno stanja v LJubljani. V času od 25 septembra do 1. oktobra se je v mestni občini ljubljanski narodllo 33 otrok, med temi 2 mrtvorojenca, umrlo pa je 17 moških in 12 žensk, Bkupaj torej 29 oseb. Tri osebo so umrle za grižo. Na nalezljivih boloznih jo v tem času obolelo 28 oseb in sicer 21 za grižo, 2 za davico, 2 za škrlatinko, 2 za trebušnim legarjem in 1 za duSljivim kašljem. * Seja odbora za prenos ostankov pokojnega Endllcherja se vrši v petek dne 7. t. m, ob pol deveti uri zvečer v zadnji sobi »Narodno kavarne«. Prosim polno-številno. E. L. Sokol Moste pri Ljubljani vabi članstvo in sokolstvu naklonjeno občinstvo na vinsko trgatev, ki jo priredi v nedeljo, dne 9. t. m. v tolovadnioi na Seln. — Odbor. * Velikanski uspeh prireditve Jugo-slovenske Matice na Bledu, Zavedni Blojci in letovičarji so priredili dne 14. avgusta več prireditev v korist »Jugoslovanske Matice«, ki so tako sijajno u&pele, kakor morebiti še nobena prireditev v Sloveniji. Čistega dobička jc bilo doseženega 46.553 kron. To jo pa. kakor se nam poroča, predvsem zasluga poZrtvovalnih dam, med katerimi so se posebno odlikovale srbske leto-vičarke, ki so priredile turško kavarno. Na koncertu so sodelovale tudi naše umetnice: gospa Irma Polakova. gospa Golja-Koblerjeva, gdč. Thaler-jeva in kot deklomatorka gospa Sern-čova in gospodje Nikola Zec, Rad. Alaupovič in prof. Prautli. Iskrena zahvala vrlim Blejcom in vse priznanje požrtvovalnim letovičarjem. Upajmo, rla bo 14. avgust na Bledu stalno posvečen Jugosl ovenski Matici in da bo prihodnje leto njegov uspeli še popolnejši. Na delo za nažo Jugoslovensko Maticol * Ruski koncert v Celju. Trideset pevk in pevcev ruskega pevskega zbora iz Str-nišča, ki je že z velikim uspehom koncer-tiral v Mariboru in Varaždinu, nastopi v soboto 8. t. m. ob pol deveti uri zvečer in v nedeljo 9. t. m. ob 8 nri popoldan v veliki dvorani hotela »Union«. Na programu so ruske nabožne pesmi, ruske narodne pesmi, ukrajinske narodne pesmi ter roskl narodni ln nkrallnski ples. Vstopnice se bodo dobivale v prodprodaji 0„ 0., 7. in 8. 1. hi. v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi uliei in vsakikrat eno uro pred začotkom koncerta v veži unl-onske dvorane. ' * Zopet napad m uHtelJa Oabrifka * Makolah. Prod kratkim Bmo poročali, da ie bil v vasi Pečke Izvršen na tamoSn/ega učitelja Ivana Gabriička napad, prt katerem je dobil dva vbod-ljaja z bodalom, neki Trantura pa ga je udaril vrh tega z Selezno palioo pod levo penee in ga težko poškodoval. Učitelj se je v osebno varstvo pre-skrbeJ aro?,ni list In repetirko. V nedeljo g* je neki Skrblnek zopet napadel pred makoMvo cerkvijo in mu grozil z odprtini nožem. Učitelj je ponovno opozoril napadalca, naj »e odstrani, sicer bo priinoran rabiti orožje, za kar se pa ta ni zmenil, ampak je učitelja najprej Se opsoval ln se nato zaletel proti njemu z nožem v roki. Učitelj Oabrščok je v silobranu ustrelil ln ranil napadailca pri t.em v trebuh, nakar je o dogodku takoj obvestil orožnižko postajo. * Izpraznjena nčna mesta. V kočevskem okraju je še nekaj praznih učnih mest. Učitelji in učiteljice, ki še nimajo službe, naj se osebno ali pismeno zglaae pri okrajnem šolskem nadzorniku v Kočevju. * Železniška proga Trst-Pulj pretrgana. »Corriere della Sera« javlja brzojavno iz Trsta, da Je železniška proga med Trstom in Puljem vsled komunističnega bombnega atentata pretrgana. * Nabava novih telefonskih aparatov. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se nemudoma prične z nabavo telefonskih aparatov, kor je ta potreba v celi državi zelo občutna. Po uradnih podatkih je samo v Zagrebu in Beogradu 5000 abonentov, ki so Be prijavili, a nI bilo mogoče ustreči doslej njihovi želji. * Slovenec v boljSevIšklli Ječah. Posestnik Zupančič iz Krške vati na Dolenjskem je prejel iz Narve obvestilo, da jo njegov sin Josip še živ in zdrav v ruskem ujetništvu. Nahaja se, kakor poroča dopisnik v ječi v Tonisku. kamor eo ga vrgli boljšoviki vsled neko krive ovadbo in kjer se nahaja že leto dni. V boljše-viških ječah ima še voč slovenskih tovarišev, ki niso v stanu, da bi obvestili sorodnike o svojem položaju. * Iščejo se dediči. Iz Oklahomo v Zedinjenih državah severne Amerike prihaja poročilo, da je pred enajstimi leti nek »Avstrijanec«, ki Je živel v državi Nevada ln kakih deset lot tudi v Oklaho-mi, pri neki tamkajšnji banki naložil 3 tisoč dolarjev. Ime mu jo Ivan Kunjačič. Odpotoval ja potein v Evropo ln se ni več vrnil v Ameriko. Depot v banki jo torej brez gospodarja. Odvetnik Pchu-gheš (Oklahoma, 118 East Fifteenth Str.) ponuja pravno pomoč dedičem, ozir. upravičencem. Morebiti pridejo te vrstice v roke osebi, ki ima provico do tega depo-ta. * Poroka. V Mariboru sta se pretečeno soboto poročila g. dr. Vekoalav Vršič in gospodična Uronislava J a n k o v i č, hčerka tamkajšnjega zdravnika In ministra n. r. g. dr. Frana Jankoviča. * Umrl je prošll teden v Pragi tudi med Jugoslovani znani tovarnar František Vydra. Njegovi kav!ni Izdolkl so bili pri nas zelo priljubljeni. Za svoje odjemalce je Vjrdra izdajal brezplačno družinski list »Domači prijatelj«, katerega je urejevala Zofka K vedro va s sodelovanjem slovenskih pisateljev. Pokojnik jo bil izredno delaven mož, Id se je lz malih začetkov povzpel v vrsto odličnih čeških industrijcev. * Pod voz je padel v Mariboru učenec ljudske šolo Herman Olin. Na križišču Valvazorjeve ulice so se splašili konji nekega vojaškega voza, ki so dečka podrli na tla. K sreči so poškodbe lahkega značaja. Gospodarstvo PO ZADRUŽNEM KONGRESU. Na IU. glavni skupščini in kongresu glavun^a zadružnega saveza SI18 je v širši javnosti skoro n ©opaženo manifestiralo nad 100 zastopnikov zadrug iz vseh delov Jugoslavije. Zastopani »o bili na kongresu: Glavni savoz srpe ki h zemljorailničklh zadruga v Beogradu, Savez srpskih zemljoradničkih zadruga v Zagrebu, Savoz srpskih zemljoradničkih zadruga v Sarajevu, Središnji savez hrvatskih seljačkih zadruga v Zagrebu, Savez hrvatskih seljačkih zadruga v Sarajovu, Zadružni savez v Splitu, Hrv. Slavonsko gospodarsko dništvo v Zagrebu, Hrv. slavonsko gospodarsko društvo v Osijeku, Zadružna zveza v Ljubljani, Zvoza slovenskih zadrug, Zveza zadrug v Celju. Zadružniki bo poročali o delu v (»retečeneni letu ln se pogovorili o bodočih nalogah. Zborovanje glavnega zadružnega veza je trajalo sicer samo dva dm, vendar je v Bvojih predavanjih in rezolu-cljah postavilo temelj in podalo smer, v katoro naj gre razvoj naišega zadružništva. Ena izmed glavnih nalog kongTesa .je bila ugotovitev smernic In načel, ua podlagi katerih naj vlada Izdela novi zadružni zakon. Poleg bitnih znakov zadruge, od katerih jo važon način porazdelitve poslovnega viška po vrednosti poslovanja zadružnikov z zadružnim podjetjoin, je omeniti ?o sledeče točke: Zakon naj zagarantira največjo svobodo v poslovanju zadrug. Obligat-na, najmanj dvoletna revizija. Oprosti tev davkov, pristojbin in poštariuo za kmetijske, rokodelsko in delavske kon-zume, zadruge pod gotovimi pogoji. ZaMita naziva »Zadruga« samo za udruženja, ki odgovarjajo zadružnemu zakonu. Po važnosti v danaSnjera čaeii zavzema rezoluclja glede štednje gotovo prvo mesto. Zadruge naj si stavijo za nalogo navajati ljudstvo k štedljivosti na svojih zborih, potom propagandnih spisov, potom raznih nasvetov itd. Kongres se je bavil dalj« še s sledečimi važnimi vprašanji: Pospeševa-njo zadružnega mlekarstva, poljedelski krodit, elektrifikacija dežele zadružnim potom, zadružna naobrazba, oprostitev plačanja davkov, kolkovino in poštarine za zemljoradničk« zadruge, promet in tariie in končno zgradba železnišidh prog v Primorju. Posebne koristi si obetamo iz sledečih zahtev kongresa, če se uresničijo v bližnji bodočnosti: Vsako leto naj so pošlje v Inozemstvo, na češko, Nemško ali Dansko trotovo štovilo kmetsklh mladeničev, da so odgoje za zadružno mlekarje. Država naj podpira osobito podučne tečaje in predavanja, ki jih v to svrho prirejajo zadružne organizacije, v prvi vrsti glavni zadružni savez in njegovo članice, pa tudi posamezne zadruge. Zadrugarstvo zasluži pažnjo vseh državnih faktorjev. Posebno naj država pomaga zadružnemu kreditu, ki jo v prvi vrsti problem malega poljodelca. Želimo, da bi to zborovanje prineslo celemu našemu delavnemu ljudstvu obilen sad in da H predlagana sredstva, ki so naj uporabljajo, razširila in utrdila zadružna misel med narodom. MM\ vestnih Sokol II. Zabavni večer v nedeljo dne 9. oktobra se vrši v vseh gornilh prostorih »Narodnega doma« In obeta biti povsem prijetna In domača notranja zabava. Vse sokolsko čuteče občinstvo ic vljudno vabljeno in prosimo, da poseti la večer v obilnem številu, posebno ker gre prebitek v korist našemu agilnemu god-benemu odseku, kateri ic takorekoč tudi duša te prireditve. Začetek ob 8. url zvečer. Vstopnina 2 dinarja. Več povedo lepaki. Isti dan dopoldne ie cvetlični dan ravnote.ko v korist naši godbi. Prispevajte marljivo! Sokol II. Glasbeni odsek, katerega vodijo naši nalagllneišl možje, le napredoval v kratkem času, čeprav brez vsakih primernih lokalov, tako da je letos že neštetokrat pomagal do sijajnih nastopov bližnjih društev. Upali smo, da bo polagoma zlezel iz dolgov, katere jo povzročila nabava inventarja. Glasbeniki, sami požrtvovalni delavci, posvečalo svoje moči le v prid dobri stvari In ravno to io garancija, da bo v prvi vrsti Ljubljani zasigurana poleg vojaške tudi so-kolska godba, katera ne bo doživela konca kot one pred desetletjem. Najbolje ji bo pomagano, če sočustvujete ž njo na ta način, da se odzovete dne 9. oktobra dopoldan cvetličnemu dnevu lil posetite zvečer prireditev v gornjih prostorih Narodnega doma. Pomagajte vsi našim agil-nlm glasbenikom do materlialnega uspeha teh dveh prireditev ln videli boste kmalu, da znamo cenit! vaš naklonejnost. Sokol v St.Jernelu na Dolenjskem. Pripravljalni odbor telovadnega društva Sokol v St. Jerneju na Dolenjskem Ima svo) ustanovni občni zbor v nedeljo dne 9. oktobra t. 1. z javno telovadbo Iti prosto zabavo. Vabijo se vsa sosednja društva ter prijatelji Sokolstva, da pri-hltllo ta dan k nam. Zdravo! ■ Finančna pogajanja med ČSB b gostavljo. Med nagimi in češkoslovaškimi delegati, se prično v kratkem pogajanj glede regulacije valute ln predvojnih dolgov bivše Avstro-ogrske. = Nemške lokomotive za našo državo, V kratkem dospe prva partija nemških lokomotiv na račun vojne odškodnine. Razun lokomotiv 'lani mora Nemčija do« baviti tudi 2000 tovornih vagonov. =■ Vsled padcu jugoslovanske In avstrijske valute je mnogo jugoslovanskih in avstrijskih tvrdk — kakor poročajo češki listi — anuliralo naročila, sklenjena na sejmu v Liborcu. — Promet na dunajskem velesejmu ja znašal po dosedaniem računanju strokovnjakov 25 milijard avstrijskih kron. Kupci so bili iz Češkoslovaške, Jugoslavije, Rumunske, Madžarske, Poljske, Švice, Italije, Francije, Nizozemsko, Dansko, Švedsko in Norvoške. Blago se jo prodalo tudi najoddaljenojše zemlje, tako v Abc-sinijo, Sudan, Avstralijo ln Kino. Cene hmelju na Češkem zopet ««>-rastle. Iz Zatca poročajo z dno 30. septembra: Živahno nakupovanje na deželi io povzročilo, da so ceno zopet nekoliko naraatlo. Ceno za prvovrstni hmelj 030(1 do 6500 Kč za 50 kg. Slabega hmolja izpod 5000 Kč ni ve« dobili. — Iz Nil robe rga istotako poročajo o naraščanju con. — — Izvoz moke Iz Bolgarske zabranjen. Vslod pomanjkanja moko jo bolgarska vlada zabranila izvoz moke. = Nemški hmeljskl trg. Iz Ndmberga poročajo z dne 1. oktobra: Včoraj je bilo živahno povprašovanjo po vseh vrstnh hmolja. Današnji trg kažo miren promet. Cono za letošnji hmelj od 7200 do 8200 mark za 50 kg po kakovosti ln vrsti. Lanski hmolj so je nakupoval po 2500 do 5500 mark za 50 kg po kakovosti in vrsti. = Poročilo s tržišča s poljskimi pridelki. Zagreb, 4. oktobra: Pšenica, ki prihaja v malih količinah na tržišče, ae ponuja po 1030 — 1060 K, rž po 850 — 880 K, oves po 740 — 780 K po kakovosti, ječmen po 890 — 950 K po kakovosti, koruza (dobava po januarju) povprečno 800 K, moka š: 0 po 15.90 — 16.20 kron z vrečami, otrobi po 080 — 600 K z vrečami. Cene postavno postaja vtovo-ritve. Množina naših bankovcev v premetu se je po izkazu Narodne banke SHS od 22. soptembra zopet povečala in sicer je narnstla od 15. do 22. soptembra za 52,699.560 na 4„347,481.730 rtinarjov, vendar so jo v istem času povečala kovinska podlaga za 2.599.338.83 dinarja. Posojila, ld jih jo dala banka, so eo povečala za 38,667.935.69 dinarjev na vsoto 446,942.220.60 dinarja. ™ Zaslguranje valute za Importlrano blago. Generalna direkcija carin je obvestila vse pokrajinske carinarnice, da se ne zahtevajo potrdila o zasiguranju valute za blago, ki je bilo natovorjeno ali I pa že na potu v inozemstvo na dan, ko jo stopil novi pravilnik o prometu 7. va-I jutami in devizami v veljavo. Za dokaz naj služi tovorni list v zmislu člona 16. pravilnika. => Trgovinsko-industrijska komora kraljevine SHS v Solunu. Po rošenju ministra trgovino in industrije, a na inicijati-vo naših trgovcev in industrijalcev v Solunu, se jo osnovala ta komora, prva u-stanova to vrsto za našo kraljevino. Cilj komore je, da z zedinjenimi močmi svojih članov dola za pospeševanje trgovinskih, industrijskih in splošnih gospodarskih stikov in Interesov med našo državo in Grčijo. Solun je sedež dveh takih komor: italljam.ke in ameriške. Želeti bl-bilo, da naši trgovci povsod na večjih svetovnih tržiščih skušajo sami snovati take komore. = Monopolne takse za vžigalice je plačala tvornica vžigalic v Osijeku Drava za mesec september za 7,213.080 kron. — Ustavljen promet. Na ukaz ministrstva sa.obračaja ja na progah Baja-Subo-tiea in Sombor-Snbotioa ustavi jen oromot. Borza Zagreb, devize: Borlin 196 - 108.50. Bukarešta 205 — 207, Milan 950 — 955, London Izplačilo 905 — 910, čok 895 — 900, Ncwyork ček 234.50 — 236, Pariz 1675, Praga 255 — 208, Švica 4000 — 4100. Dunaj 8.40 — 8.70, Budimpešta 34.50 — 35, v a I u t o: dolarji 231.50 — 232.50, avstrijsko krone 11 — 12, rubljl 12.50 — 14, napoleoni 780 - 790, marko 192 — 196, leji 19C — 198, liro 930 — 988. Banka za Primorje 755 — 780. Trg. obrtna banka 235 — 240. Hrv. eskomptna banka 633 — 658. Brodska banka 400 — 420. Jadranska banka 1250 — 1300. JugoslovenBka banka 495 — 5 nih sokolskih in orlovskih organizacij koristna, o tem Bem ravno tako prep čan kot tisti, ki bo to dovolili. Da i marsikateri dijak zlorablja baš telovadi da pravi doma, da gre k telovadbi, j;t pa drugam, ali da se ti po telovadbi p tepa, mesto da bi šel domov, jo pa tis-res. Ne bom ti svetoval, da prepoveš sv jemu otroku posečati telovadnico, pol. gal pa bi na srce, da strogo paziš nanj i da nisi jireveč zaupljiv! (Dalje). Prihodnji teden priCne izhajati novi podlistek „JUTRA", namrež senzacionalni moderni roman Claude FarrSre-a: .Morski « 91J_____ NaroČite pravočasno „Jutro". Metalna naroCnlna znala le S O, pri prodnil posameznih Številk ie radi reZlje cena vlila. Upravnliitvo „JUTRO" v Ljubljani Sodna ulica Slav. 8. Kupim vinske sode I In 800 do 1200 I. upravništro 300 do 400 Ponudbe aa šibo „Bodl". Jutra« pod 1878 Razpis ponudbo. Trboveljska premogokopna družba namerava ponudbenim p6tem pokriti del svoje letne potrebe v jamskem lesu za leto 1922. Cenj. pismene, kakor tudi ustne ponudbe na delne dobave se prosi na naslov: Trboveljska premogokopna družba, oddelek za les, Ljubljana, Knaf-Ijeva ulica 13. _ ^ Prepričaj to kupite najceneje in najaolidneje obleke za gospode in dečke »«« ter vse krojaške potrebščine pri tvpflki TTFM.m MJk^jraTJkK, Celje Kralja Petra cesta atev. 31. Sukno najfinejše vrste za gospode in dame. fstotam izdelovanje oblek, po najnovejši modi 1.675 Iičem maate kot 1679 kuharica sa vse ali pa kot doj nicai. Zmožna sem slovenskega, nemškega in itall-iskega jezika. Ponndbe dO IS. oktobra na naslov: Viol Jnhart, Ver pate St. 8, naFrankolovem, p. Vojnlk pri Oeljn. kleklania in veziva C. i. HAMftNM Mestni trg 8. —. ^ Tovarna !!! Ugodna ppllika !!! Lep klavir firme J. B. Streicher & Sohn, zelo dobro ohranjen ter z močnim in čistim glasom, je po ceni na prodaj. Zelo pripraven ja ia kak veliki salon ali gostilno kakor tndi za pevsko ali plesno šolo in vsako glasbeno uporabo. Ogleda in kupi se v Ljubljani, Hranil-nlika oeata itev. 7, druga hišna vrata, I. nadstropje, vrata 48, vsak dan od «/,1- do '/J!, ure popoldne, v nedeljo pa od 9. do 12. ure opoldne. s lastnimi magacini, specialist v izvozu desk is bukovega Sesa, tanjšlh desk za ograje (plank) in desk za zaboje, sposobna za fabrl-kacljo istih ter izdelkov iz trdega lesa sploh, išče repsezentacijo aH drugo ugodno kombinacijo š prvovrstnim jugoslov. lesnim podjet iiem. Ponudbe pod „Les" na upravo „Jutra". iz prvovrstnega materiala vseh vrst in v vsaki množini najmodernejše urejena prva tovarna te vrste v Jugoslaviji bejitjl kolen g Mirna, Dolenjsko. Prevzeme j o ae tudi stare pile v novo nasekan je. Cene zmerne I 1649 Izvršitev točna! Kupim 50 vagonov lepega bukovega oglja. Ponudbe b ceno na J. Paljeveo, Slomškova ulica 21, Ljubljana. 1663 Prašno ln rabljen« vreče Cdiakova) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, Kranj. Enpuje suhe gobe, fižol, brinievo olie. Telefon int. St. 9, Kranj. Barva vsakovrstno blago.' Kemično žlsti obleke. Svctlolika ovratnike, za- ljnbljiH,PiDaukl naaip 4 Podrožnlea: Seleobergova a. 4 pestnieo in mt^__ PODRUŽNICE: MARIBOR NOVO MESTO KOČEVJE Gosposka nI. 88. Glavni trg. JOS. RE1CH Mer. 1 !! h ■ !! Kupujte nove knjige Tiskovne zadruge i D. Fajgel, Tik sa fronto. Zbirka Črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruha vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. A. Novačan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2 — več. Shakespeare - Znpančič, Maobeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2-80 več. lika Waschtetova, Pravljice. Z večbarnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti K 2-— več. Fr. veber, Uvod V filozofijo. Pota in cilji, 3.-4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3'40 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. Ivan Magdii krejai se priporoča za jesensko sezono. Ljubljana, Gledališka ulica 7. ERJAVEC & TURK 1634 »pri Zlati lopati" trgovina s leleznino (prej Hammerachmldt) Ljubljana, Vaivazorjev trg št. 7 nasproti krlievnliko cerkve. Zaloga cementa in karbida. Morska trava (afrik) za urodroce, na dobelo in najoeueje pri Seuer a Komp., Uubliana. Ulotfo\?a u!.12. I i i H s V) I d. d. ssssss v LJubljani prodaja i2 slovenskih premogovnikov premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tndi za industrijska podjetja in razpečava Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo upor^sjo. kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zauati za premog, d. d. u Ljubljani, Nunska ulica 19. vi."1«!%TiUj.* »a**J ii ii i.«'i iiimmmvaihh 111 - . ______ _