i vrani Leto LXXTV št. 74 IjoMlam, fofct L Cena Din L— izhaja rsaJc dan popokma htiaii« neder}« ta Trst a Din X do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 Trsta Din 4.—. Popust po dogovora, mseratnl davak volja mssefrno t Jugoslaviji Din 14^-> m 4 Din 3» Toejl Narode LJUBLJANA, Fedmlnlt«: MARIBOR, Grajski trg- St. T — NOVO MESTO, Ljubljanska it. 28 — GHLJE, celjsko uredništvo: Stioaaniaverjeva ulica 1, telefon st. 65; uprave: Kocenora uL 1, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« K sV. — Postno hranilnica t LJubljani st. 10-351. Kako fe potekla velika bitka na Jonskem moriu Sodelovanje vojnih ladij in letalstva-Operacije so trajale od jutra do poznega večera, glavna bitka pa samo deset minut London, 1. apr. s. (Reuter). O veliki pomorski bitki med angleškimi in italijanskimi vojnimi ladjami pretekli petek v vzhodnem Sredozemlju poročajo nove podrobnosti. Potrjeno je, da so Italijani izgubili najmanj tri križarke in dva rusilca. verjetne pa £e eno križarko in enega rušilca ter najbrž tudi eno oklopnico. Kapitan potopljene križarke »Pola-s, ki je med ujetniki ter je že prispel v Atene, poroča, da je bila italijanska oklopnica »Vittorio Venetom (35.000 ton) med bitko v teku angleških letalskih napadov trikrat direktno zadeta od letalskih torpedov ter je bila močno nagnjena. Italijanski kapitan sam dvomi, da bi bilo oklopnici uspelo priti v pristanišče v Tarentu. Tudi angleški letalski piloti poročajo, da je bila oklopnica »Vittorio Vene to« najbrž potopljena. Izvidniška letala so namreč na mestu, kjer bi bila morala biti oklopnica, opazila na splavih več sto italijanskih brodolom cev. O bitki sami poročajo še naslednje podrobnosti: Na angleški strani je vodila operacije oklopnica »VVarspite«, ki sta ji stali ob strani sestrski ladji »Barhamc in »Valiant«. Doslej je znano tudi, da sta se bojev udeležili tudi križar ki »Orion« m >JirbesGreenhound< in >Hawackc. Kri žarka »Orion« je opazila skupino treh italijanskih križark, ki so jo pričele zasledovati. >Orion se je umikala proti vzhodu z namenom, da služi italijanskim vojnim ladjam kot »vaba« ter jih pripelje v območje angleških oklopnic. Manever se je popolnoma posrečil. >Orion« je v štiri urni vožnji zvabila italijansko brodovje 70 milj daleč proti vzhodu v smeri proti Kreti, istočasno pa se je približalo brodovje angleških oklopnic, ki je bilo v trenutku, ko so se operacije pričele, še 120 milj (200 km) daleč od italijanskih vojnih ladij. Italijanske ladje so se, sledeč križar ki »Orion«, proti večeru približale angleškim oklopnicam, ne da bi slutila nevarnost. Prva je prispela v bližino angleških vojnih ladij križarka »Pola«, ki pa je zaradi prejšnjih zadetkov angleških letalskih bomb plula že z zmanjšano hitrostjo. Križarka se je približala oklopnici >Warspite< na 2 milji, nakar je > Warspite< izstrelila vanjo celo salvo iz svojih težkih topov. Križarka je bila takoj v plamenih v vsej dolžini. Medtem sta se približali še drugi italijanski križarki »Fiume« in »Zara«. Tudi ti sta doživeli slično usodo. Admiral Cunningham, vrhovni poveljnik angleškega vojnega brodovja v Sredozemlju, ki je osebno vodil operacije, pravi, da je eno izmed italijanskih križark zadek) istočasno 7 granat angleških 15-palčnih težkih ladijskih topov. Z eno samo strašno eksplozijo se je križarka potopila. Križarki »Pola« se je nato približala krt» žarka »Jirbes«. Na italijanski križarki je bila razvita bela zastava, nakar so preživele člane italijanske posadke premestili na angleško ladjo. Rešili so s »Pole« poleg kapitana še 20 častnikov in 236 mornarjev. Dve italijanski križarki, ki sta se po hudih poškodbah še držali na vodi, sta bili potopljeni s torpedi z angleških ru-šilcev. Medtem so italijanski rušile! poskušali za oblaki dima napasti angleške oklopnice s torpedi, vendar se napadi niso posrečili. Težke angleške vojne ladje so otvorile na italijanske rušilce ogenj in so najmanj dva izmed njih potopile. Nadaljnje podrobnosti Kairo, 1. aprila, s. (Reuter) Angleški mornariški krogi dajejo še naslednje podatke o pomorski oiTJd. v Sredozemlju pretekli petek: V petek zjutraj je angleška križarka ^Orion«, ki je operirala popolnoma sama, opazila italijansko brodovje, v katerem je bila velika oklopnica >Vittorio Veneto« in več križark. čeprav izpostavljena veliki premoči, seje križarka po izmeni signalov z vrhovrtim poveljnikom admiralom Cun-ninghamom odločila za težavno nalogo, da zvabi italijansko vojno brodovje v bližino glavnega angleškega brodovja. Skozi štiri ure so nato na vožnji proti vzhodu italijanske ladje s težkimi topovi obstreljevale križarko >Orion«, toda ta je tako spretno manevrirala, da ni utrpela nobene škode. Okrog poldneva so italijanske vojne ladje nenadoma opazile, da so preslepljene. Tedaj so namreč prešla v napad angleška mornariška letala, ki so metala letalske torpede. Italijanska oklopnica je bila prav kmalu zadeta ter je spustila goste oblake dima. Italijansko brodovje je tedaj takoj spremenilo smer in pričelo pluti proti zapadu, da se izogne angleškim |jpojnim ladjam. Letala angleške vojne mornarice In vojnega letalstva pa so v zaporednih valovih vedno znova prehajala v napad in so do večera ponovno bombardirala italijanske vojne ladje. Zadete ladje so zato morale zmanjšati svojo hitrost, tako da so Jih počasnejše angleške ladje lahko dohi- V petek zvečer ob 21. so angleške vojne ladje zagledale italijansko brodovje, ob 21.30 pa so angleške oklopnice pričele streljati. Vse tri oklopnice so oddale salve in že v 10 minutah so bile tri italijanske križarke uničene. Ena izmed križark se je po siloviti eksploziji potopila že v eni sekundi. V soboto zjutraj so nato angleške vojne ladje rešile okoli tisoč italijanskih brodo-lomcev. Nemška in italijanska letala so medtem prešla v napade, toda ne da bi dosegla uspehe. Dve nemški in eno italijansko letalo so bila sestreljena. Angleška izvidniška letala so v soboto ponovno skušala najti italijansko oklopnico »Vittorio Veneto«, niso pa je opazila nikjer. Na mestu, kjer je bila oklopnica nazadnje opažena, so našli več splavov z italijanskimi brodolomci. Admiral Cunningham misli, da bodo popravila na oklopnici »Vittorio Veneto« tudi v primeru, če se ji je posrečilo priti v pristanišče, trajala najmanj tri mesece. Verjetneje pa je, da je bila oklopnica potopljena. Italijanski demanti Rim, 1. aprila. AA. (Štefani). Italijansko mornariško ministrstvo zanika vesti, da bi se bila lahka križarka potopila. Bande Nerec Admiral Cunningham o i Kairo, 1. apr. s. (Reuter). Vrhovni poveljnik angleške vojne mornarice v Sredozemlju admiral Cunningham, ki se je s svojim vojnim brodvjem včeraj vrnil v Aleksandrijo, je podal včeraj novinarjem izjavo o izgubah, ki jih je doslej pretrpela italianska vojna mornarica. Cunningham pravi, da so Italijani od vstopa v vojno dalje pa do včeraj izgubiti že dve tretjini svojih oklopnic, nad polovico 8-palčnih križark kakor tudi četrtino 6-palčnih križark in rušil cev. Cunningham ceni, da je bilo potopljenih tudi ena petina ali ena tretjina italijanskih podmornic. Rešeni nemški vojaki Atene, 1. apr. s. (Reuter). Med preživelimi člani posadk italijanskih vojnih ladij, ki so bile potopljene v veliki bitki zapadno od Krete, je tudi 35 nemških častnikov, podčastnikov in topničarjev. Angleži se bližajo Asmari kljub diranje italijanskemu odporu se nadaljuje čet — Abesinski prestolnici preti obkolite? Kairo, 1. aprila, s. (Reuter) Službena poročila iz Kaira in Nairobija so včeraj potrdila, da so angleške čete zasedle Di-redauo že v soboto popoldne. V angleških vojaških krogih izražajo prepričanje, da tudi po padcu Diredaue Italijani v vzhodni Abesimji ne bodo nudili močnejšega odpora, temveč bodo organizirali obrambo najbrž šele ob reki Avaš, sto milj vzhodno od Addis Abebe. V Eritreji angleške čete dalje napredujejo od Kerena proti Asmari. Po poročilih z bojišča so prodrle angleške čete zopet deset milj dalje od prejšnjih postojank, tako da so že na pol poti do Asm are. Italijani so na treh točkah zabarikadirali cesto proti Asmari in so skušali braniti te postojanke, toda angleške čete so s presenetljivimi napadi vse tri postojanke zavzele. Smatrajo, da bo angleškim četam naloga olajšana, čim prispejo na odprto ozemlje pred Asmaro. Kairo, 1. aprila, s. (Tass) Reuter javlja, da je general de Gaulle osebno inspiciral svobodne francoske čete na bojišču pri Ke-renu. London, 1. aprila, s. (Tass) Reuterjev vojaški dopisnik podaja sliko položaja na bojiščih v vzhodni Afriki. Pravi, da zmaga pri Kerenu sicer še ne pomeni, da bi bila vsa Abesinija zaradi tega Že pred padcem« pač pa odpira angleški vojski nove možnosti. Slabe prometne zveze ne dopuščajo Angležem, da bi obkolili italijansko vojsko, ki se umika iz Kerena, vendar se zasledovanje italijanskih čet proti Asmari razvija uspešno. Pričakovati je, da bodo angleške čete že v nekaj dneh pred Asmaro. V Abesiniji je s prodorom angleške vojske do Diredaue prestolnica ogrožena še iz nove smeri. 2e od preje sta prodirali dve angleški koloni v smeri proti abesinski prestolnici iz Kenije, tri kolone pa prodirajo z zapada. Na ta način grozi Addis Abebi popolna izolacija. Novi vpoklici v Grčiji Po atenskem poročilu so Grki spet prevzeli iniciativo na raznih odsekih bojišča Atene, 1. aprila, e. Z odlokom vojnega ministra so poklicani pod zastavo za 15. aprila vsi novinci razreda 1941. S temi novinci se morajo javiti vsi tisti, ki so bili pri vojnih komisijah prevedeni v drugi razred. Z 10. aprilom so vpoklicani tudi vsi dijaki, ki jim je bil nedavno zaradi nadaljevanja studij rok odgođen. Z drugo odredbo vojnega ministra so s 17. aprilom vpoklicani vsi podoficirji, bolničarji, lekarnarji in lekarniški pomočniki z vsega grškega ozemlja. Atene, 1. aprila, s. (At. ag.) Grški generalni štab javlja v svojem snočnjem 158. vojnem poročilu: Na osrednjem sektorju bojišča so grške čete uničile celo sovražno obrambno postojanko. Italijanska posadka Je bila vsa obkoljena in nadvladana. Niti en Italijan ni jijtei. Ves vojni material v postojanki je padel grški vojski v roke. Zajeta sta bila 202 italijanska vojaka in med njimi 6 častnikov. Eno sovražno letalo je bilo od protiletalskega topništva sestreljeno. Atene, 1. aprila. AA. (Reuter) Atenski radio je sporočil snoči, da so grške čete spet imele iniciativo na raznih odsekih bojišča. Manjši grški oddelki so prešli v napad in zadali sovražniku težke izgube. Pri tem napadu je bil ujet velik del sovražnih vojakov in zaplenjena velika količina vojnega materiala. Prav tako je tudi grško letalstvo uspešno bombardiralo sovražnikove postojanke. Italijanske izgube so velike, grška letala pa so se vsa vrnila na svoja oporišča. Ameriški topovi za Grdijo Washingtont 1. aprila s. (Reuter) Uradno poročajo, da so bile žc natovorjene na ladjo znatne množine ameriškega vojnega materiala za prevog v Grčijo. Med drugim bo poslanih v Grčijo več ameriških 75 poljskih topov. Angleško nemška fronta London, 1. aprila, s. (Reuter.) IMamMm in notranje ministrstvo javljata v ovojem današnjem jutrnjem komunikeju: Sovražna letala so izvedla preteklo noč napad na neko mesto ob jtsMMMBssBOsI obali Anglije. Napad je bil oster, ni pa imel večjega obsega m m trajal dolgo. Povzročenih je bilo mnogo žrtev m marna škoda na imetju. Bombardiranih je bilo tudi več točk ob vzhodni obali Anglije, vendar so ti napadi povzročili le malo žrtev in malo škode. Tudi na južni vVeles in južnozapadno Anglijo so bile vržene bombe. Povročene Je bilo nekaj škode, človeških žrtev pa je le malo. , 1. aprila, s. (Reuter.) Glavni sovražni letalski napad preteklo noč je nO izvršen na neko mesto ob severnovzhodni obaU (najbrže Newcastle ali Hull). Vrženih je bilo mnogo zaž1gwmfh kakor tudi eksplozivnih bomb težkega kalibra. Število človeških žrtev je veliko. V Londonu ponoči zopet m bilo letalskega alarma, tako da je imela prestolnica že enajsto zaporedno noč brez letalskega napada. IiOndon, l. aprila, s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja: Bombniki vojnega letalstva so preteklo noč ™^pn^i objekte v Bremenu in Emdenu. Nj. Vel. kralj Peter BL pred saborno cerkvijo v Beogradu. Za njim predsednik vlade general Dušan T. Simović in vojni minister general Bogoljub iiić Ostanimo mirni in čuvajmo svoje domove Krt vlada vodi prijateljsko politiko z vsemi sosedi, naša vojska, letalstvo in mornarica pa izpolnjujejo svoje dolžnosti Beograd, 1. aprila A A. Predsednik kr. vlade je včeraj izdal naslednji ukaz št. 1. Zaradi alarmantnih vesti, ki jih po naši državi širijo tuji agenti, da bi zanesli nemir med naše ljudstvo in uradništvo, ukazujem, da se sporoči in objavi vsem, naj se ljudstvo ne da zapeljevati s temi netočnimi, spretno pripravljenimi in prenesenimi vestmi, ker ni razloga za vznemirjenost. Kr. vlada vodi prijateljsko politiko z vsemi našimi sosedi in si prizadeva, da z vsemi ostane v odnosa jih najboljšega sosedstva in prijateljstva. V tej smeri se bo tudi v bodoče prizadevala in storila vse, kar je v mejah njene možnosti. Vse naše prebivalstvo naj bo mirno, naj opravlja svoje tekoče posle in naj se ne da vznemirjati z neutemeljenimi govoricami, ki so prišle iz tujine in iz države same. Zaradi tega prepovedujem vsako izseljevanje iz svojih krajev in zapuščanje svojih domov, ker zato ni razloga, utegnilo pa bi imeti tudi škodljive posledice. Koristi države in naroda zahtevajo, da vsak čuva svoj dom in da na njegovem pragu, če bi bilo treba in če bi to usoda dodelila, da življenje za dobro domovine, kralja in naroda. Vojska, letalstvo in mornarica naše kraljevine so pripravljene, da store svojo dolžnost. Vse državne oblasti in v prvi vrsti občinske oblasti ter duhovščina morajo ostati na svojih mestih v vsakem primeru. Pristojni ministri bodo dovolili samo ono evakuacijo, ki je predvidena po načrtu in za katero se sicer izdajo pismeni ukazi. Gospod notranji minister naj blagovoli izdati vse potrebne ukrepe, da se vsa zborovanja, ki ne odgovarjajo potrebam te£a položaja prepovedo, kakor tudi da se prepove zbiranje prebivalstva na raznih mestih. Po gornjem ukazu naj pristojni gg. ministri takoj ukažejo vse potrebno zaradi točnega postopka. Pri tej priliki je treba zlasti opozoriti državno uradništvo, naj vestno opravlja službo v teh težkih trenutkih, in na njegovo vlogo glede zatiranja netočnih vesti in ohranitve narodovega duha na potrebni višini. Predsednik ministrskega sveta, armijski genera1 ^usan Simović s. e. Položaj Turčije se je po ruski deklaraciji utrdil — Odnosi z Nemčijo morajo temeljiti na priznanju turške neodvisnosti Cdriff-ad, 1. aprila e. V Ankari smatrajo, da se je mednarodni položaj Turčije še boij stabiliziral po nedavni rusko turški deklaraciji ki je potrdila prejšnji sporazum o prijateljstvu in nenapadanju med Sovjetsko zvezo m Turčijo. Poleg tega pričakujejo, da se bodo s Sovjetsko zvezo odnosa j i razvijali po boljši poti, kar bo ono-gcč»lo širše in učinkovitejše sodelovanje med obema državama. Na odločilnem mestu »o še nadalje rezervirani glede nemško turških cd noša j ev, toda izjavljajo da morajo pogajanja in razgovori, ki se vodijo temeljiti na prv znanju turške neodvisnosti in teritorialne integritete, ki jo je Turčija vedno pripravljena hraniti Uvodnik »Džumhurreta« je zbudil vso pozornost tukajšnjih krogov. Pisec članica narodni poslanec ki direktor lista Junus pravi, da Turčija ni niti en trenutek: pomišljala, da bi v čemerkoli spremenfm svoje zadržanje od začetka sedanje vojne. Članek zaključuje, da je zadržanje Turčije navdahnjeno edino s skrbjo glede obrambo varnosti njenih meja in njenih pravic. Politične konference se nadaljujejo po vsej državi. Ministn in narodrv poslanca pojasnjujejo narodu položaj Predsednik narodne republikanske stranke je v svojem govoru izjavil: NaSa država izvaja sistei tični načrt, da bi povečala in v celotn< obsegu izvedla vse obrambne priprave. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, L aprila 194L Nemški In Italijanski protest v Wasfelngtonu zaradi zasežen j a trg-cvlasklh ladi] — Ameriške oblasti internirale nemške in italijanske pomorščake — Nemci zažgali svoji ladji VVashington, 1. apr. s. (Ass .Preso). Tako nemško kakor tudi italijansko veleposlaništvo sta vlcžili v ameriškem zuna-njem ministrstvu proteste v imenu svojih vlad zaradi zaseženi a nemških in italijanskih trgovskih ladij v pristaniščih Zedinjenih držav. Italijanski protest je vložil osebno veleposlanik knez Colonna. Vsebina protestnih not še ni znana. Z danskega poslaništva pročajo. da danska vlada sploh ne namerr.va protestirati zaradi zaseženja danskih ladij. Ameriške oblasti so po za teženju ladij uvedle postopanje proti nem'kim in italijanskim mornarjem. Id so tvorili posadke teh ladij. 875 nemških in italijanskih mornarjev ie bilo namreč interniranih in sicer na podlagi zakona o priseljevanja v Zedin j ene države. Mornarji so obto;*era, da so prekoračili rok 60 dni za bivanje v Zedinjenih državah. Id jim je bil dovoljen. Ni še znano, kakšne nadaljnje ukrepe bodo amerif e oblasti proti nemškim in italijanskim mornarjem p^dvzeli. Doslej so bile osebe, ki so se pregrešile -proti za-konu o priseljevanju v Zedinjene države, običajno izgnane v njihovo domovino. V sedanjem primeru pa bo izbran najbrže drugačen postopek. 52 mornarjev z italijanskega trgovskega pamika »Leme«, ki je v pristanišču v Portlandu, bo še povrh obtoženih zaradi poskusa sabotaže na ladji. Z danskimi mornarji postopa-,, ameriške oblasti mnogo bolje. Njihovi kapitani oziroma lastniki so smeli ostati na svojih ladjah, prav tako pa bodo danske ladje obdržale na ladjah del svojih posadk. Proti dan.-kim mornarjem ne bo uvedeno postopanja zaradi prekrši t ve rak nov. Iz zanesljivih uradnih virov poročajo, da bo vlada Zedinienih držav se ti ted-m odredila tudi zaseženje 15 francoskih trgovskih parnikov, ki so trenutno v pristaniščih Zedinjenih držav New York i apr. s. (R?ut«r). Popadki nekega nemškega in italijanskega trg& -skeca parnika. ki sta bili v nekem pristanišču v Costariki. sta svoji ladji zažgali. Iz Mehike mročrio. da namerava mrfi-ška vlada zaseči 12 nemških in lta-idanskih trgovskih parnikov. ki so v mehiškm lukah. Diplomatska posvetovanja v Beogradu Beograd, 1. aprila i Včeraj je pred sodnika vlade Simovića obiskal italijanski poslanik v Beogradu Mamelli. Zunanjega ministra dr. Ninčića je obiskal rudi nemški poslanik v Beogradu von Heeren. ki je smoči odpotoval v Berlin. Prthod našega berlinskega poslanika v Beograd Beograd, 1. aprila i. V Beograd je prispel poslanik kraljevine Jugoslavije v Berlinu dr. Ivo Andrič. Podpredsednik HSS v Beogradu Beograd, 1. aprila, i. Včeraj popoldne je podpredsednik HSS inž. A. Košutič nadaljeval razgovore s Člani vlade. Po razgovoru s predsednikom vlade Si-m ovi će m in notranjim ministrom dr. Budi-savljevićem je Košutič obiskal zunanjega ministra dr. Ninčića. s katerim je ostal v daljšem razgovoru. Prav tako je imel daljši razgovor z gTadbenim ministrom dr. Ku-lovcem. Kolikor se je moglo izvedeti, so bili razgovori inž. Košutiča s člani vlade odkriti in prisrčni in so dali konkretne rezultate. Povratek ministra Kosaitovica v Beograd Zagreb, 1. aprila i. V Beograd so odpotovali glavni ftijnnik SDS minister za preskrbo i prehrano Sava Kosa novic, dr. Ivan Pernar, glavni ravnatelj Prizada dr. Toth in ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Rudolf Bičanić. Upokojeni ministri Beograd, 1. aprila AA- Z ukazom Nj. Vel. kralja cd 31. marca 1941 so na predlog predsednika ministrskega sveta upokojeni: Drngi.sa Cvetković, predsednik ministrskega sveta n. r.. Peter Pesic. Milan Ne-dić, Cincar-Marković, Jevrcm Tomić, Danilo Vulović in Dušan Pantić, ministri n. r. Beograd, 1. aprila A A. Z ukazem Nj. Vel. kralja od 31. marca 1941 so na predlog predsednika ministrskega sveta razrešeni dolžnosti dr. Milan Protić. dT. Časlav N'.kitović in dr. Dragomir Dconić, ministri n. r. Sumite* WeHes o Rooseveltovi brzojavki VVa^hing-ton, 1. aprila, i. (DNB). Namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Sumner W elles je na konferenci novinarjev izjavil, da je Rooseveltova brzojavka kralju Petru H. taka, da ni treba ničesar dodati. Nato je omenil, da je ameriško zunanje ministrstvo že vzpostavilo zvezo z ameriškim poslaništvom v Beogradu in da je prejelo mnogo vestL V Bolgariji ni splošne mobilizacije Sofija, 1. aprila e. (United Press) V nasprotju z inozemskimi vestmi se ugotavlja, da v Bolgariji ni bila iz\TŠena splošna mobilizacija. Mobilizacija se vrši na normalen način. Edina razlika je v tem, da so vpoklicani bolj meščani, ki naj zamenjajo kmete, ki so potrebni za kmetijska dela. Vlchy, 1. aprila a (Ass. Press) Uradna francoska agencija OFI poroča iz Sofije, da označujejo v bolgarkih uradnih krogih vesti o splošni mobilizaciji v Bolgariji kot neresnične. Sofijska sodba o naši novi \ 5adi Sofija, 1. aprila e, V : f;ji poudarjajo, da je novi jugoslovenski vladi uspelo zedi-niti vse politične skupine v državi, kar najbolj odgovarja interesom in željam vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. šahovski turnir v Leningradu Leningrad, 1. aprila s. V snočnjem VI. kolu šahovsk. turnirja za prvenstvo Rusije je Smislcv v 37 potezah premagal Li-lienthala. Slednji je igral kot črni rusko obrambo ter je kmalu zašel v težaven položaj. V 36. potezi je izgubil Lrlienthal figuro. Partija A3ondarevski-Keres je končala remis. Keres je stal v slovanski obrambi sicer slabo, pa je svojo pozicijo potem popravil. Remizirala sta tudi Boleslavski in Botvinnik. Prav tako je bila dana remis partija Boleslavski-Smislov iz IV. kola. Stanje v vodstvu je sedaj: Botvinnik 3 in pol (2), Keres 3, Lilienthal 2 in p<* (1). Macuoka v Rimu Rim, 1. aprila A A (Štefanih Japonski zunanji minister Macuoka je prispel snoči ob 19 v Rim, potem ko je davi prestopil italijansko mejo na Brcnnerju, kjer ga je sprejelo in pozdravilo posebne zastopstvo v imenu italijanske vlade Na železniški postaji v Rimu je Macuoko sprejel zunanji minister grof Ciano ter drugi zastopniki italijanske vlade Postaja je bila okrašena z japonskimi in italijanskimi zastavami, prav tako tudi rimske ulice. Rim, I. aprila e A A. (Štefani) Takoj po prihodu v Rim s>e je japonski zunanji minister Macueka nastanil v vili »Mada-mi*. kjer bo gost italijanske vlade. Rim, 1. aprila e. A A (DNR) Razgovori japonskega zunnnieaa ministra 7 MuseoH-nijem in grofom O-anom se prično danes opoldne. M-nister Macuoka bo danes dopoldne sprejet v avdienci pri kralju in cesarju v Kvirinalu. Berlin, 1. aprila AA. (DNB) Japonski zunanji minister Macuoka je v trenutku, ko je zapustil nemška tla. poslal zunanjemu ministru v. Ribbentropu tole brzojavko: Na nemški meji se še enkrat ^poTninjam svojega, nikdar pozabi i ene Ga bivanja v Berlinu, kjer so mi z vseh strani priredili topel sprejem, ki je ne samo name. temveč tudi na mojo domovino naredi globok vtis zaradi veličastnih in ganljivih sprejemov. Predvsem bi vam rod g. zunanji minister, izrazil svojo prisrčno zahvalo. Prepričan sem. da bodo razgovori, ki smo jih imeli v duhu prijateljstva, do vedli do nadaljnje poglobitve medsebojnih odnr.šajev in uvedbe novega reda v Evropi in Vzhodni Aziji. Prosim vas. g. minister rajha. da voditelju Nemčije sporočite neizrekljiva čustva zahvale. Izmišljene vesti o peiažaJu v Italiji Rim, 1. aprila A A. (Štefani) Italija ni smatrate za potrebne, zanikati absurdnih vesti, ki se se razširile v inozemstvu o neki revoluciji v Italiji. Takšne izmišljotine ne zaslužijo, da bi jih zan'kali. Navdušen sprejem, ki ga je italijansko ljudstvo priredilo japonskemu zunanjemu ministru Ma-cuoki na njegovem potovanju od Brenner-jnđon, 1. aprila. AA. (Reuter). Uradno poročilo pravi, da so v proračunskem letu. Id se je včeraj končalo, vojni stroški znašali 8 milijarde 867 milijonov 245.670 funtov šterlingov, redni dohodki pa 1 milijardo 408 milijonov 867.007 funtov šterlingov. Angleške letalske izgube London, 1. aprila AA. (Reuter) V ministrstvu za informacije so povedali naslednje: Od 1. januarja letos dalje so angleška letala uničila 155 sovražnikovih letak to se pravi povprečno 50 letal na mesec. Angleška lovska letala so uničila 94. protiletalska baterija pa 51 letal. Ostalih 10 sovražnikovih letal je padlo na tla, ker so se zaletela v zaporno mrežo Angle-ke izgube v tem času znašajo 41 le^al. Pri tej priliki je treba poudariti, da se je število letal, ki jih je zbilo na tla protiletalsko topništvo, zvišalo. Švedska prepovedala izvoz Stockhoim, 1. aprila e, AA. (DNB) Izve j se, da bo od danes naprej prepovedan vsak : izve« blaga iz Švedske Izvoz bo dovoljen j samo s* posebnim dovoljenjem. Svoboden narod ne pozabi nikoli na svoje življenjske interese Kraljeva zahvala O priliki, ko je Nj. Vel. kralj Peter H. prevzel kraljevsko oblast, je prejel mnogoštevilne čestitke iz vse države in iz tujine, v katerih so izražene vdanost in rodoljubne želje za dolgo življenje in srečno vladanje Nj. Vel. kralja. Čast nam je izraziti zahvalo za poslane čestitke kakor tudi zahvalo vsem osebnostim in ustanovam, ki so se pri tej priliki vpisale v dvorske knjige. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja). Še neka] vdanostnih in pozdravnih izjav Zveza bančnih zavarovalnih, trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljub jani je poslala naslednjo udanostno izjavo: Maršalatu dvora Njeg. Veličanstva kralja Petra II. Beograd — Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih nameščencev Slovenije v Ljubljani pozdravlja kraljevski nastop Veličanstva ter zagotavlja neomejeno in neomajno zvestobo svojemu kralju in očetnavi — Ciril Golmaier. predsednik.« Samouprava in uprava bolniške blagajne Trgovskega bolniškega Dodoornega društva v Ljubljani je poslala banu dravske banovine sledeči dopis: »Samouprava in uprava Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani Vas prosita, da blagovolite ob velikem z.godcvinskem dogodku, ko ie prevzel vladarske posle Nj. Vel. krali Peter II.. tolmačiti rta najvišjem mestu iz- raze njune globoke vdanosti in neomajne zvestobe svojemu kralju in domovini.« Družba sv. Vincencija Favelskeg3 v Ljubljani ie poslala g. banu dravske banovine dopis sledeče vsebine: »Upravni svet Družbe sv. Vincencija Pavelskega je imel dne 27. marca se i o. Predsednik unrv. prof. dr. Leonid Pitamic ie v slovesnem nagovoru v imenu vseh včlanjenih konferenc poudaril zgodovinsko nomembri trenotek. Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. ie pravkar vzel vlado kralievine Jugoslavije v svoje roke. Prosimo vsemogočnega Boga. naj podeli Njegovemu Veličanstvu vso moč in "blagoslov, da bo vodil našo domovino v srečno bodočnost. Prosimo,, gospod ban. da blagovolite to zjavo z zagotovilom iskrene vdanosti in neomajne zvestobe sporočiti na najvišje mesto.« * O priliki prevzema kraljevske oblasti po Ni. Vel. kralju Petru II.. je ban dr. Natlačen sprejel poles drugih še sledeči brzojavki: »Ob nastopu našega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. Vam zveza organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani oošilia " ■-> spoštovanja in p^nega zaimanja« Ni. Vel. kralju Petru II. izražamo svojo vdanost in zvestobo in žeMmo naj bi bHo njegovo vladanj« nafenro narodu v blagoslov in srečo. Umetniški klub v Mariboru.« Gospodarske vesti — Tečaji so čvrsti. Zadnji dogodki v državi so ugedno vplivali na beograjsko boizo. Povpraševanje po državnih papirjih je bilo v sobato posebno živahno. Zato so tudi vsi papirji ohranili stare tečaje, in si* er: vojna škoda 477.5. investicijsko posojilo 100, 4 % agrarne 57, 7 % Blair 100. S o/„ Blair 105, Seligman 100. 7 % stabilizacijsko 98. dvignili pa so se tečaji 6 % begluških 85 na 86. 6 % gozdnih in dalmatinskih 79.75 na SO. — živahen promet v nemških markah. Pretekli teden je bil izredno živahen promet na naših borzah v nemških markah. Tako je dosegel nt?, ljubljanski borzi celotni devizni promet 100.9 milijona dinarjev, kar je izreden porast, saj je znašal prejšnji teden le 15.3 milijona dinarjev. Na zagrebški borzi je znašal devizni promet 202 milijona dinarjev. Na beograjski borzi se je dvignil devizni promet pretekli teden v primeri s prejšnjim tednom za 83.000 na 165 milijonov dinarjev. Ta porast deviznega prometa je treba predvsem pripisovati živahnim kupčijam z markami, ker je veljal stari tečaj mark le do včeraj. — Madžarska trgovinska delegacija prispela" v Beograd. Prihod madžarske trgovinske delegacije je bil napovedan že za prejšnje dni. a se je zavlekel do sedaj. Pogajali se bodo o reviziji trgovinske pogodbe med obema državama glede na razširitev madžarskega ozemlja po priključitvi Transilvanije. Madžarski delegaciji načeiuje pooblaščeni minister Alfred Ni-ckel. — Elektrifikacija hrvatskih železnic. Električno podjetje banovine Hrvatske je izdelalo velik načrt o elektrifikaciji banovine Hrvatske. Uresničitev tega načrta bo po sedanjem proračunu zahtevala ekreg 200 milijonov din stroškov. Delati so že začeli, in sicer na dveh krajih v Triblju in v Vinodolu, kjer zidajo moderno hidrocentralo. V Gorskem Kctoru pri Fužinah so pa začeli graditi ogromen bazen, ki bo prav za prav celo jezero in bo dajalo vodno silo za pogon hidrocentrale v Triblju. Pri teh delih je že zaposlenih okrog 2.000 delavcev. To so doslej največja javna dela na Hrvatskem. Po zagotovitvah hrvatskih listov so denarna sredstva za ta dela že zagotovljena. Ko bodo začele obratovati velike centrale, bo imela banovina dovoli električne energije tudi za elektrifikacijo železnic. Tako nameravajo elektrificirati železnico med Srbskimi Mcravicami in Sušakom. Postavljena je bila tudi električna centrala v Vrbovsikem, od koder dobivajo električno energijo za dela na novi železniški progi Vrbovsko—Črnomeli. Banovina Hrvatska ie razdeljena na 6 ol ektrifi kaci i -'kih rxrdrocii. V delu ie cfcrog 200 km električnih vodov. — Nad 1.000 vaconov tobaka pridelanih v banovini Hrvatski. Lani ie bilo v banovini Hrvatski dovoli eno posaditi 282 milijonov sadik tobaka. Pridelovale: so izkoristil-* dovoljeni«* povsem in zasadili so celo 10*'« več sadile in sicer skupno okreg 297 milijonov. "Dn^lei Še niso nikdar posadil: toliko tobaka. "Letos bodo smeli posaditi ckro<» 70 mHi'onov sadf- mani aH 2EPf% manj. Lani s*"> dobiU pridelovale" tobaka v banovini ni vutrfU okros 270 milijonov din za nad 1-000 vagonov pridelanega tobaka. Balkan—evropska žitnica? Ali je mogoče ]tiinovxhodiiUi držav, da bi Balkan produkcijo kril pri- Ljubljana, "L aprila 2e dolgo čitamo razprave v tujih strokovnih in drugih publikacijah, da bi juž-novzhodne države lahko postal© prava žitnica Evrope in pridelovale več žita kakor doslej. To bd bilo dandanes seveda velikega pomena v razvoju mednarodnih dogodkov. Priznati je treba, da kmetijstvo na Balkanu ni dobro razvito in da bi bil napredek mogoč, toda objektivni strokovnjaki sodijo, da bi ne bilo mogoče doseči tudi z najboli radikalnimi reformami večjih uspehov v kratkem času. Zelo dvomijo, da bd bili izvedljivi ukrepi, potrebni za znatno povečanje produkcije, kako so si zamislili strokovnjaki, ki naših razmer ne poznajo dovoli dobro, odnosno, ki gledajo na to zadevo preveč teore; čn \ Nedvomno bo zanimalo tudi Širšo javnost, kaj je prav za prav na stvari, kai bi bilo treba stortiti. da bi naša nolja več rodila. V resnici zemlja na Balkanu rodi mnogo manj kakor na Danskem, Nizozemskem, v Belgiji. Angliji in Nemčiji. fega pa ne smemo pripisovati le zastarelemu obdelovanju, primitivnemu kmetijskemu orodju in preslabemu gnojenju. Podnebje igra posebno pomembno vlodo. zato se mnogi zelo motijo, ko se pogosto sklicujejo n. pr. na velike uspehe danskega kmetijstva, češ. Danci pridelajo toliko in toliko, tudi mi bi lahko, če bi jih pesno mali. Tako pridelajo ^erozaoadne evropske države okrog 20 meteirkeh stotov r«e- nice na hektar, med tem ko znaša na Balkanu pridelek le 11 meterskih st tov. Ali ni mogočo povečati pridelka tudi pri nas na 20 mq? Strokovnjaki v sosednih državah računajo, da bi se produkcija žita v južnovzhodnih državah lahko povelala na 91.9 milijona ton: seda i znaša 51.4 milijona ton. Priporočajo nam, da bi gojili industrijske rastline, če bi ne potrebovaii toliko žita. morali pa bi seveda uporabljati gnojila, se posluževati modernih strojev, sejati dobro seme in zaposlovati strokovno usposobljeno osebje. Ali je mogoče izpolniti vse te pogoje za povečanje pridelka? Naši strokovnjaki sodijo, da ne. Inž. M. Petrič navaja, da ie za pridelek 20 kg povečanega pridelka žita potreben kilogram čistega dušika, kar pomeni, da bi potrebovali za 40 milijonov ton žita. ki naj bi ga pridelali več kakor doslej, okrog 2 milijona ton dušika. Ali veste, kaj to pomeni? L. 1932. so na v?em svetu producirali dušika v vseh obTkah le 4 milijone ton. Ce bi hoteli sejati na-mestu žita oljarice, bi potrebovali še več umetnih gnojil, ker te rastline še bolj izčrpavajo zemljo. Iz milijonov ton čisteča dušika tovarne izdelajo okrog 10 milijonov ton dušičnih gnojil. Ali je toliko umetnih gnojil mogoče producirati pri nas? Za izdelavo tako velikih količin dušika bi bilo treba okrog 3 milijone kw električne energije ali šestkrat več kakor znaša produkcija vseh elektrarn v državi. Če bi naj naše elektrarne dajale toliko energične energije, bi bilo treba investirati samo za elektrifikacijo okrog 15 milijard din. Samo izdelovanje dušika pa ni dovolj, saj bi bilo treba izdelati še približno prav toliko fosfornih in kalijevih gnojil, toda sama umetna gnojila bi ne mogla mnogo pcmagati, če bi ne bilo dovolj hl^vs^ega gnoja. Id bi ga tudi potrebovali dvakrat več. To se pravi, da bi se moralo Število živine pod\^ojiri. To seveda ni mogoče č>z noč, zlasti ne v teh časih, ko se število živine celo zmanjšuje. Nobenega tega ukrepa pa seveda ni mogoče izvesti brez ogromnih investicij. Kje bi jih naj vzeli? Čeprav bd bila produkcija umetnih gnojil dosežena do primernega obsega, bi pa še vedno ostalo odprto vprašanje, ali bi naša polja, sicer prav tako gnojeni, kakor v severoaatpadnih državah, tako rodila, kakor rode n. pr. danska. Upoštevati je namreč treba, da je pri nas mnogo bolj suho podnebje kakor v sev-erozaoadni Evropi. Morda bi bilo potrebno še umetno namakanje naših pod j, kar bi seveda znatno podražilo produkcijo. Da pa pri nas še ne bomo tako kmalu izdelovali dovolj umetnih gnojil, uvidimo tudi po tem. da bi bilo treba razen dir a še okrog 10 milijonov ton Buperfosfata. Produkcija sorperfosvata na vsem svatu je znašala pred svetovno vojno okrog 11 milijonov ton, sedaj pa je za okrog 50°'' v-ja. Nastaja vprašanje, odkod nai bi dobili toliko fosfata, ker ga je v vsej Evropi zelo malo. Največ ga je v Severni Ameriki. Afriki in na otokih Tihega morja. Čeprav bi bilo vprašanie produkcije umetnih gnojil postranskega pomena, bi bilo Še nešteto drugih težav. Ved.: ie namreč treba, da je zemljiška poso-st pri nas silno razdrobljena in da je zarad, tega nemogoče izvesti karšenkoli š-r k >po- tezen kmetijijci načrt, kakor tucli rti mogoče racionalno obdelovanje. Kdo naj nadzira in vodi kmetijsko delo na nečtatih malih posestvih, da bi res čtofiglo primerne uspehe? Kdo naj pribil i posestnike, da bodo res kupovali ter uporabi i al i umetna gnojila? Sedaj se se celo d}gajj. dfl nekateri rx>se5tJuki prodajajo hlevski gnoi bogatejšim vinogrdnikom, seveda v sv 1 škodo, ker zaradi tega ne morejo primerna gnojiti svoje zemlje. Prav tako se kažejo nekatere nepremagljivo težave pri uvedbi kmetijskih strojev. Večina posestev je malih, sai kmetij niina več kakor po 5 hektarjev zemlje, a pri tem je treba upoštevati, da njive niso druga pri drugi, temveč se pose t vo deli na številne parcele, travnike, gozdove, pašnike in polja. Zato je razumljivo, da je ome zemlje mnogo premalo z;i racionalno obdelovanje s stroji. Mia posestniki nimajo niti živine in ne pluga za oranje, tako da so odvisni od kmetov, ki jim orjejo. Marsikje pri nas na manj« ših posestvih pa celo zemljo prekopava jo, namestu. da bi jo orali. ko»- je pač delovna moč cenejša ter je več delavcev Id -kor pa vprežne živine. Tudi z zakonskimi predpisi, podobnimi nemškemu znlc. n i o dedovanju posest c/. bi pri nas ne mogli deeeči posebnih uspehov, ker je zemlja že preveč razkosana. Z izbiro dobrih semen bi se pridelek seveda povečal a s selekcijo so težave. Dobro seme se tudi ne obnese povsod enak) dobro in ugotoviti bi bilo treba še prej, na kasnih tleh in v katerih krajih bi lahko s pridom uporabljali izbrana semena. Potrebno bi torej bilo opraviti ofBronmo nrr-izkirTio dele. a le vp-ašanje. če bi kmetje hoteli nuditi zemljo za eksperimente. -1a-sti Se. ker bi ne bilo zanesljivo, kaki bi bil uspeh. To so samo nekatere težave, k': ovirajo pri nas široikopotezno racionalizacijo kme-tijstva. vendar ie že iz tega razvidno, da si ne moremo obetati povečanja kmo';i h produkciie v večjem rb^ogii že v prihodnjih letih Potrebni bi bili prav revoftici-*jonarnl idcrerji. a sad^i velikih refotin bi se pokazali šele čez dolgo vrsto let. Zakaj ne zida »Croatia« v Ljubljani Izjava predsednika „Croatie" dr. L. Radlcevića na občnem zboru zavarovalnice Ljubljana. 1. aprila Naš list se že dalje časa zavzema, da bi v Ljubljani več zidali bogatejši denarni zavodi, predvsem zavorovalnice, ki dos-ej še niso in ki imajo svoje poslovne prostore v starih, neuglednih poslopjih. Na-glaŠali smo moralno dolžnost denarnih zavodov, ki so pri nas obogateli, da bi naložili nekai svojega premožen :a v stavbna dela v Ljubljani, v ostalem Fa zahteva že njihov ugled, da imajo svoje poslovalnice v reprezentativnih poslopjih. Tudi zakon sam predpisuje nalaganje rezerv v nepremičnine. Nedavno srno naslovili javno vprašanje na »Croatio*. eno na i starejših in najbogatejših zavarovalnic v naši državi, da bi nam odgcvorila, zakaj ne zida v Ljubljani. To vprašanje namreč posebno zanima vse nase mesto; dokler ne bo zidala »Croatia« na krasni parceli ob projektiranem trgu za kazino svoje palače, se ne bodo mogla začeti velika regulacijska dela med Kongresnim trgom in Prešernovo ulico. Ta regulacija bi bila izrednega pomena za Ljubljano, ker bi šele po nji naše mesto dobilo pravo, dobro urejeno središče. Na regulacijo nestrpno čakajo lastniki zemljišč ob projektiranem trgu. ki bi bili pripravljeni zidati, čim bi bil p nestor odprt. Najprej bi morala začeti »Croatia« kot lastnica velikega zemljišča ob vhodu projektiranega trga. Zavarovalnica nam ie ostala dolžna odgovor, pač je predsednik zavoda dr. L. Radičević na občnem zboru odgovoril posredno tudi nam, ko je govoril o invesli-cijski politiki zavarovalnice Dejal je da mora pojasniti načelno stališče zavarovalne zadruge »Croatie« spričo apelov, 'aj bi zidali reprezentativna poslopja. Nedvomno je pri tem mislil tudi na apel našega mesta. »Croatia« ima svoie podružm-oe razen v Ljubljani še v O^'eku. Sarajevu, Splitu. Novem Sadu in Zemurru. Nova poslopja ima že v Splitu, Novem Sadu in Zemunu. Predsednik je izjavil, da ima zadruga idealen načrt, odkar je dobila svojo palačo v Zagrebu, da v okviru zdrave ter trezne premoženjske politike in možnosti naložb razen riakupovania drugih nenremičnin zida tudi reprezentativna poslopja na sedežih svotih oodružrvc Obžaloval ie. ker doslej niso mogli uresničiti svojega načeta v celoti, če*, da jim to m" bilo mogoče v smislu navedenega načela zdrave in trezne premoženjske politike«), in ker zaradi mednarodnih rae-mer niso več investirali denarja v stavbe j predlaais&im in lani. »Tako nismo mogli • tudi v Ljubljani in Sarajevu, kjer imair.o j tudi razvite podružnice, ui—itfiltj nočitev, kakor smo želeli.« Dejal je Se. da je ostalo začasno nerešeno vprašanie o nakupu neprerničrdn, odnosno o zidanju v Banjaluki, Dubrovniku, na Sušaku in morda se kje drugje. Dokler nain teca ne bo mogoče storiti, moramo biti zadovoljni, da smo vsaj na sedežih nekaterih podružr so delale tudi druge zavarovalnice, ki čakajo kakor mi na boljše čase. da ure ni-nic nakupili zemljišča in poslopja. Tako čl jo načrte o nevih poslopjih.« Iz tega odgovora torej ra .beremo, da s Croatia« sedaj sploh ne namerava zid .ti v Ljubljani ter da bo čakala »kakor druge zavarovalnice« na boljše čase. Zakai ni zidala že predlanskim, nam kljub »mednarodnim dogodkom« ni povsem iamo. Znano je. da zida ljubljanski Pokojninski ' zavod stanovanjske hiše v Ljubljani in da jih je začel zidati ob začetku vojre jeseni predlariskim. Tudi mn :i zasebniki so zaceli zidati v številnih krajih v državi že ob začetku vojne in zidali so sni vse leto prav zaradi mednarodnih dogodkov. Marsikdo, ki se je z zidanjem obotavljal, se je kesal. ker se j v gradivo neprestano dražilo. Kd r je nakupil gradi, o že jeseni L 1939. ali vsaj lani ■pomladi, je mnogo prihranil kar je bila redvom-o zdrava ter trezna investicijska politika. Tvegal tudi ni nič več kakor tisti, ki so sedeli na nogavicah. Ali bi 3 Croatia kaj izgubila, če bi začela zidati predlanski n in bi sedaj že imela krasno palačo v Ljubljani? Ne moremo verjeti, da »Croatia« ni imela d en ari a za zidanje, s^i so M gospodje na občnem zboru lahko p^*n ■ o sklicevali na velike kapitali je zavoda. Tako je navedeno, da je zavarovalnica v lanskem proračunskem letu nrejcla na netto-prerniiah 46 milijonov din d^ so računske premijske rezerve Uv4jOnj4ktfli oddelka dosegle ob koncu let-n nad 110 milijonov in da je temeljna glavnic--* 17-krat presežena. Poslovno poročilo ka?.e. da le zavod zaključil poslovan te tand v spi-Snem zelo uspešno. Kot domačem-1 zavodu mu' želimo najboljši u^poh a na$a dolžnost je. da podjetie zopet opoz^rmo, kaj je dolžno Ljubljani, s pojavom predsednika ne meremo biti zad-volani, zlasti ne. ker nam ie znano, da neka druga naša zavarovalnic zida tudi sedaj in ne čaka na »boljše čase*. >8LOTIlfSKI R1SOD«, toMk, 1. «eO» ML Stran S Živimo na važnem križišču Važne ugotovitve Au Menica ali Jugoslavije o poH Zadnja, dvojna številka (2.—3.) >Misli tri dela« vsebuje toliko tehtnega gradiva, zazprav ln misli ki posegajo v neposredno sedanjost in njena pereca vprašanja, da ■no dolini posebej opoaoriti na njo. Dandanes, ko se dogodki tako naglo prehitevajo in jih ljudje »prejemajo bolj živčno ter čustveno kakor razumsko, se marsikdo ne more več dovolj poglobiti, da bi prodrl stvari do dna. Zato bi bilo de bolj potrebno, da bi se posluževali resnega čtiva, ki je sad znanstvenega, treznega mišljenja. Ob tej priliki opozarjamo na članek unlv. prof. A. Me lika »Politično geografske osnove Jugoslavije«. Obravnavana snov je ada j se tem bolj zanimiva, ko se prav dobro zavedamo, da svet mora računati z nami in da živimo v času velikih zgodovinskih dogodkov. Cim bolj bomo poznali vsestransko svojo domovino, tem bolj jo bomo znali ceniti in tem bolj živo bomo spoznali, da za njo ne sme biti nobena žrtev prevelika Pisec najprej ugotavlja da ima naše državno ozemlje trojni značaj; velika večina države pripada Balkanskemu polotoku, s posegom v jadransko področje je pa Jugoslavija tudi sredozemska država, med tem ko na severu sega v srednjeevropsko področje. Jugoslavijil se razteza na zahodne polovico Balkanskega polotoka, a vključuje tudi njegov osrednji del z Moravsko in Vardarsko dolino, tako da Ima pogoje za osrednjo in vodilno balkansko državo. Kot jadranska država je hkrati sredozemska m se rnora zanimati za politično gospodarsko zemljepisne probleme Sredozemlja zlasti se, ker je Jadran sorazmerno ozko morje in ker od južne meje ni daleč do Solunskega zaliva. Naša država je pa tudi zvezana z usodo srednje Evrope, saj sega z deželami to-stran Donave in Save v evropsko osrčje. Jugoslavija sega s Slovenijo v jugovzhodni del Alp, zavzemajoč prav tisti del alpskega vznožja, kjer že od nekdaj drži pot iz srednje Evrope ne Jadran in v Italijo. Pisec naglasa, da bi ne bilo prav, če bi presojali pomembnost posameznih sestavin ozemlja le po njihovi obsežnosti. Tako so na. pr. balkanske dežele najbolj prostrane, a hkrati v splošnem tudi najredkeje obljudene. Medtem pa zavzemajo pokrajine severno od Donava. Save in Kolpe le 26% državnega ozemlja, a njih prebivalstvo šteje 35r'r vsega prebivalstva države. Upoštevati je tudi treba, da so v severnem delu Jugoslavije nn irodvitnejša polja in pomembne živinorejske pokrajine; v tem delu pridelajo največ žita ■— pšenice in koruae, — ravnini in nekdanji politični povezanosti ter gospodarskemu sožitju, kakor tudi trgovinsko gospodarski usmerjenosti. je pa treba pripisovati, da drži v tem delu čez mejo nad 30 železnic. Na albanskem področju je država vezana s tujino samo po treh železnicah (ena drži v Bolgarijo, dve v Grčijo) Južnozahodni pas države in vse osrednje ozemlje sta zelo gorata, slabo prehodna in tudi najmanj obljudena. Glavni promet se lahko usmerja le po savski ln moravsko-vardarski dolini, a obe se razprostirata na periferiji državnega ozemlja, po veČini skoraj vzporedno z državno mejo. Razumljivo je, da so že zdavnaj stremeli po okrepitvi moravsko vardarske magistrale z več ali manj vzporedno pomožno železnico od Banje Luke na Doboj, Tuzlo, Valjevo in Kraljevo, a ta načrt so začeli Sele nedavno uresničevati. — Najbolj naseljena, gospodarsko in populacijsko najpomembnejša področja države ležijo ob obeh glavnih žilah — skoraj vsa večja mesta so ob. njih — ob stiku obeh pa Beograd. Lega Beograda je izredna; to mesto je veljalo v vseh časih za ključ do Balkana. Zato je treba pripomniti, da geografsko središče Jugoslavije ni nekje med Sarajevom in Užicem kakor nekateri domnevajo, temveč da je tam le geometirjsko središče, a povsem mehanično določeno. Beograd se je razvil ob naravnem prometnem vozlišču svetovnih dimenzij, vodnih in celinskih poti, a razen tega še sredi najrodovitnejše in gosto obljudene panonske in šumadin-ske pokrajine. Pisec tudi naglasa, da se morejo po strateški legi kosati 8 postojanko starodavnega Beograda samo kraji o carigrajsko dardanelskih morskih ožinah. Tudi lega Ljubljane je zelo pomembna. V zgornjem delu na savski poti, v Ljubljanski kotlini je naravno križišče osnovnega pomena in zelo svojevrstnega značaja; tu drži omenjena obalska pot, ki spada med evropske prometne žile prvega reda in tu je mogoče priti iz srednje Evrope po najkrajši poti in ob najmanjših ovirah do morja in v deželo južnega solnca. Ta prehod imenuje pisec slovenska vrata, stičišče med Balkanom in Italijo, Jadranom in srednjo Evropo. Kako velikega pomena so »slovenska vratar, sprevidimo že no tem. da drže med Dobračem in Sušakov k morju štiri železnice, med tem ko je na vsem velikem ozemlju od Dobrača do švicarske meje le en železniški prehod, železnica rez Brenner. Jugoslavija meji po Sloveniji na dve veliki sili, kar še tem bolj povzdiguje pomen slovenskega ozemlja. fiaee ne priznava svojih najhujših zločinov Krivdo zanikajo tudi njegovi tovariši, ki jih Hace razbremenjuje, čeprav jih je prvotno sani dolžil Ljubljana, 1. aprila Do večera je včeraj veliki kazenski senat zaslišal vse obtožence v Hacetovi zadevi. Zasliševanje je poteklo brez velikih senzacij, kakršne je marsikdo pričakoval, Če ne smatramo za senzacijo to, da je Hace prvi dan glavne razprave ganflcal Krivdo glede vseli najhujših zločinov, ki mu jih očita obtožnica državnega tožilca. Tudi to je zbudilo pozornost, da je Hace nenadoma začel velikodušno razbremenjevati tovariše, ki jih je prvotno sam obremenjeval. Predsednik kazenskega senata g. Ivan Kralj je najdlje zasliševal Antona Haceta. Posebno izčrpno je bil Hace zasli.sevan glede roparskega umora Rudolfa Avpiča, ki so ga našli na seniku Marije Je ras ove v Sp. Ganieijnih ob poti v Šmartno pod Šmarno goro. Komisija je ugotovila, da je bil Avpič ustreljen. Vedelo se je, da je Hace vlamljal z Avpičem. Dne 20. julija 1939 sta vlomila v trgovino Alojza Bre-garja v St. Lovrencu pri Veliki Loki na Dolenjskem in se napotila nato z obilnim plenom proti Ljubljani. V Gameljnih sta shranila na kozolcu plen. Truplo umorjenega Avpiča so našli šele 12. avgusta 1939. Ta roparski umor je Hace v preiskavi priznal, na včerajšnji glavni razpravi pa ga je zanikal, Češ, da je Avpiča umoril neki »tretji«, ki ga noče izdati. Predsednik se je zelo prizadeval, da bi zvedel ime tega »tretjega**:. Hace je pojasnil le toliko, da je ta »tretji« delavec in oče dveh otrok ter brat njegovega dekleta. Ni se primeren čas, je dejal, da pove kaj več o tej »tretji« zagonetni osebi, pa tudi zaklel in zaobljubil se je, da ga ne bo izdal. Glede orožnikov, na katere je streljal, je Hace vztrajal pri tem, da ni imel namena usmrtiti jih. Posebno obširno je pripovedoval, kako je streljal na orožnika Medena dne 12. februarja lani v Sp. Hu-dinji pri Celju. Hace trdi, da je streljal na slepo v temi in je slučajno zadel orožnika, v ostalem pa je priznal, da se je vse res tako zgodilo, kako navaja obtožba. Glede roparskega napada na trgovko Katarino Ahlinovo v Šiški je povedal, da je bil tedaj v družbi z nekim Bosancem, ki ga je nagovoril k vlomu in ropu. Bila sta oborožena, toda nabojev nista imela v samokresih. Obširno je bilo tudi zasliševanje glede številnih tatvin in vlomov. Hace je obtožen, da jih je izvršil skupno z obtoženci Štefanom" Verletom, Antonom Pestotnikom in Francem Z uže jem. Te vlome in tatvine je Hace po večini priznal, toda pri tem je razbremenjeval soobtožence. Izmed 39 zločinov zoper imovino je Hace zanikal samo dva vloma, posebno odločno je zanikal vlom pri Brunu in Josipu Petejanu v Mariboru dne 24. oktobra 1939. Tedaj je no-bral Petejanovima razno blago v vrednosti 1600 din. Bruno Petejan je vlomilca zalotil in je proti njemu dvakrat ustrelil. V priznavanju tatvin in vlomov je Hace sploh velikodušen. Ena ta vina več ali manj, pravi Hace, to ni bistvene važnosti. Po vsem njegovem zagovoru se* more sklepati, da se hoče prikazati kot drzen vlomilec in tat, noče pa veljati tudi za morilca. Tudi Štefan Verle, Anton Pestotnik, Fr. Žužej in Miha Kovačič so trdili, da niso krivi. Ob konfrontaciji z glavno obremenilno pričo, s Hacetom, je Hace preklical vse svoje prejšnje obtožbe. Rekel je, da je bil jezen na Ver le ta in ga je zaradi tega obremenil, ali pa, da ga pri zasliševanju niso dobro razumeli. Pestotnik je poskrbel s svojimi pripombami za dobro voljo v porotni dvorani med občinstvom. Prav rad se je pomenil s predsednikom in se je seveda pral na vse načine. Priznal je, da je tihotapil saharin in da je »kšeftaril« ter se na ta način preživljal. Posebno odločno je krivdo zanikal 2užej, ki ga je Hace prvotno dolžil, da je z njim vlomil pri Piatniku v Radečah pri Zidanem mostu, žužej je povedal, da se je šesta! s Hacetom v Celju, odkoder sta odšla k nekemu znancu v Radeče. Popivala sta zvečer še v gostilnah, nato pa se je žužcj odpeljal sam nazaj v Celje. Hace je na to izjavil, da je bil res v družbi z Žužejem v Radečah, ni pa v žužejevi družbi vlomil pri Piatniku. Ta vlom je izvršil sam. Miha Kovačič je zanikal, da bi pri njem našli ogromno zalogo nakradenega blaga. Našli so le okoli 40 m raznega blaga, katerega je sam kupil. Popoldanska razprava je bila nekoliko bolj živahna kakor dopoldanska. V dvorani se je nabralo okoli 200 poslušalcev, ki so se zanimali predvsem za Haceta. Z vso pozornostjo so zlasti ženske pazile na vsako razbojnikovo kretnjo ln na vsako njegovo besedo. ZasfiSevanje prič Dopoldne so bile zaslišane pri če r predvsem orožniki, na katere je Hace streljal, in sicer orožnik Anton Zidar, na katerega je Hace streljal 18. septembra 1939; orožnik Tomović Novica, na katerega je streljal 17. novembra 1939 v Mirni dolini, in orožnik Avgust Golob, na katerega je streljal 12. decembra v Radohovi vasi. Vsi orožniki so izjavili, da je Hace streljal proti njim, medtem ko je Hace trdil, da je streljal po večini med begom kar na slepo nazaj ln da ni nikoli meril na orožnike. Prečrtane so bile izpovedbe orožnikov, ki so bih člani patrulj, na katere je Hace streljal. Orožnik Avgust Golob je pojasnil, kako je zasledoval Haceta v Radohovi vasi, obenem pa je tudi pojasnil, kako je bilo z obtožencem MIho Kovačičem ln kaj so vse zaplenili pri njem. Končno sta bila zaslišana stražnika \z Kranja, Gojmir Kremžar in Franc Medle, ki sta 13. aprila lani ukrotila Haceta v kuhinji Pavfla Hrovatina. Nekdo jima je povedal, da je v Hrovatinovi kuhinji sumljiva oseba. Sla sta tja v uniformi. Ko sta odprla vrata, jo takoj počil strel. Hace je ustrelil proti stražnikoma in zadel Med leta in Kremžarja, oba v gornje stegno. Stražnika sta se kljub temu zaletela v Haceta m ga podrla na tla. Haoe je ležal na trebuhu in izpod sebe streljal na vse strani. Ko je bil popolnoma obvladan, je Še segel po majhni pištofi, J*i jo je imel v notranjem žepu in si hote! pognati kroglo v glavo. Stražnik Kremžar mu je pištolo izb* I iz roke. Stražnik Kremžar še ni okreval in se st vedno zdravi v bolnici. V porotno dvorano je prišel oprt na palico, stražnik Medie pa je toliko okreval, da že lahko opravlja svojo službo. V teku dopoldneva je prevzel zagovora-srvo vseh obtožencev dr. Igo Gruden, ker je dr. Leskovic nenadoma odpotoval, namesto državnega tožilca Branka Goslarja pa je prevzel tožilstvo državni tožilec Bogdan Lendovsck. Nertlejevo metko za otroke dobite zopet t drogeriji GUGORIC, kr. dv. dobavitelj, Ljubljana, Prešernova ulio* f DNEVNE VESTI — Reden promet potniških vlakov. Generalno ravnateljstvo drž. železnic objavlja, da vozijo vsi potniški vlaki se nadalje. Nobena ukinitev potniških vlakov ni nameravana, v primeru potrebe pa bodo nasprotno uvedeni se izredni potniški vlaki. — Razpis zdravniških služb. Banska uprava v Ljubljani razpisuje dve mesti zdravnikov uradniških pripravnikov v banovinski bolnici v Murski Soboti. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu S 3. zakona o uradnikih v zvezi čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri banski upravi v Ljubljani do 14. aprila t. 1. — Velika podražitev kmetijskih pridelkov od lanskega februarja do letešniega marca. Po poročilu Narodne banke so se v zadnjem letu podražili vsi kmetijski pridelki, nekateri pcmembni celo izredno. Od lanskega februarja so bile cene pšenice letos v februarju za 55.7°. o višje, koruze za 91.9. ovsa 171.4. ječmena celo za 236.2, rži za 132.7. fižola za 54.6. moke za 30"/© itd. — Turški poslanik po rodu Iz Hercegovine, i Novosti« poročajo, da je turški poslanik v Berlinu, ki je predal Hitlerju pismo predsednika turške vlade, po rodu iz atoca v Hercegovini. Njegovo prtvo rojstno ime in priimek je Husref Zulfikarbeg Rizvanbegović. Njegov ded je zgodovinska osebnost. Rodil se je v Stocu, kjer je dosegel visoko čast in postal upravitelj in paša Hercegovine. Bil je velik reformator in še zdaj se kažejo sadovi njegovega delovanja za napredek kmetijstva. Kot naš Človek se je znal postaviti po robu odlokom, ki so prihajali iz Carigrada, a nazadnje je moral zapustiti to mesto na pritisk Omer paša Latasa, ki je bil tudi Hercegovine«. Njegov sin Mehmed Ali paša je tudi zelo ljubil svoj narod in Hercegovino. Njegovi sinovi so dobili lepo izobrazbo ter so dosegli visoke položaje v d.žavni službi. Med njimi se je posebno odlikoval Husref Zulfikabeg. Dosegel je čast turškega ambasadorja, pred nekaj meseci pa je bil premeščen v Berlin na najodgovornejše mesto za politiko Turčije. Ko so v Turčiji menjavali priimke, se je preimenoval tudi naš Hercegovinec v Gerede. On in njegov brat imata velika posestva v Hercegovini ki jima jih je zapustil ded kot naslednik fideikomisa. Te dni je občina izdala potrdilo, da sta potomca Ali Galib paše. nastanjena neznano kje, in sresko šerijatsko sodišče v Skoplju jima je postavilo oskrbnika v sporu z nekim stolaškim prebivalcem. — Novi zdravilni vrelec. V zla'arskem okraju na Hrvatskem so nedavno odkrili močan vrelec tople zdravilne vode. Strokovnjaki so analizirali vodo ter u go ovi Ji, da ima iste zdravilne lastnosti kakor vrelci v Krapinskih toplicah. Na minuto izvira 400 litrov vode. ki ima 31° toolo^e. — Velik vlom v Novem Sadu. V Novem Sadu so neznani vlomilci vlomili v poslovalnico podjetja Continental in odnesli iz blagajne 70.000 Din v gotovim. Za vlomilci ni nobenega sledu. — zeparja so lineali. Na sejmu v Bjelovaru je hot*>i ukrasti žepar kmetu Horvatu 6700 Din. bil pa je nespreten, da ga je kmet zalotil pri tatvini. Kmet je začel klicati na pomoč in kmetje so navalili na žeparja s palicami in kamenjem. Pošteno so ga premlatili in bi ga ubili, če bi ne nastopili v pravem času orožniki. Ugotovili so. da je tat Milan Gjurič iz Kešinca pri Djakovu. — Vlom in požig na Homu. Te dni je bilo vlomljeno na Homu pri Zgor. Gorjah v krčmo Antona Pikona. Vlomilci so odnesli razne predmete, izmed katerih so jih kasneje nekaj našli v skrivališču nedaleč od stavbe. Po uspelem vlomu so rokovnjači stavbo zažgali in zbežali. Med vlomilci in pežigalci je bila tudi neka Marija G., doma iz okolice Jesenic. Znana je kot pijanka in nemoralna ženska, ki se druži s sumljivimi osebami. Zasledovanka je srednje postave, stara okrog 30 let, svetlih las in oblečena v rdečkasto obleko. — Izguba denarja in listin. Na vožnji z motornim kolesom od Tacna do St. Vida je izgubil Anton Tonjič iz Hrvatske Dubice usnjato listnico, v kateri je imel 700 Din, razne osebne listine, knjižico za kolo in tri slike. Najditelj se doslej še ni prijavil. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, od časa do Časa rahel dež. Včeraj je deževalo v LJubljani in v Mariboru. Najvišja temperatura je bila v Splitu. Kumboru in Dubrovniku IS, v Mariboru 17. v Ljubljani 15.2. v Beogradu in na Visn 14. na Rabu 13. v Sarajevu 11. v Zagrebu 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.3, temperatura je znašala 8.0, v Mariboru 5, v Zagrebu 4, na Rabu 7. v Sarajevu 8. v Beogradu 9. na Visu 10, v Splitu in Kumboru 12, v Dubrovniku 13. 1 Iz LfffWPNtt€ lj— Peuk v šoli Giasbene Matice traja dalje. —lj Vrtnarski tečaj za lastnike maTIh vrtov pri Podružnici SVD Ljubljana I. Danes bo predaval g. inž. Jancžič Ivan o boleznih in škodljivcih na vrtnih cveticah. Začetek točno ob 19. uri v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Skioptične slike. Vstop prost. —lj V Zr. Stškl, v osnovni šoli na Vodnikovi cesti priredi podružnica SVD v četrtek 3. t. m. ob pol osmih zvečer za gospodinje važno predavanje. Strokovna učiteljica ga. Kelharjeva bo predavala o pridelovanju dišavnih in zdravilmii zelišč. lj— O razvoju sodobnega vojnega letalstva bo predaval univ. prof. Inž, A. Kuhelj. Predavanje priredi Prirodoslovno društvo v okviru Ljudske univerze v petek 4. aprila ob 20. v mali dvorani Filharmonije fKon-Tesni trg). 241-n —lj Gledališki odsek nokolskega društva v Mostah bo- vprizoril v četrtek 3. aprila v dvorani kina Moste igro z godbo »Pesem Začetek točno ob 90. Preskrbite si pravočasno vstopnice pri s. G. Ravbar, Zaloška c. 41. Ij— Gozdni požari so letos tudi v ljubljanski občini napravili precej veliko škodo, predvsem pa so ogražali Golovec in gozdove na šišenskem vrhu ter na Gradu. Zato sprehajalce opozarjamo, naj cigaretnih ogorkov ne mečejo v suho travo ali listje, posebno pa naj pazijo na otroke, da ne zanetijo ognja. Opozarjamo na gozdni zakon, ki je v tem pogledu zelo strog, seveda pa mora tudi neprevidni povzročitelj požara plačati vso škodo. —-fl Dodatnih krušnih kart mestni fizika t še ni dobil ter bo takoj objavljeno v listih, čim jih dobi. —lj Prijavo psov. Pse je treba spet prijaviti v izvršilnem odseku mestnega poglavarstva v L nadstropju kresi jer Lingarjeva ulica št. 1., sobe št. 1 in 2. Lastniki ali redni ki psov naj se z vrste po začetnicah svojih priimkov tako, da pridejo na vrsto začetnice A—G od 2. do 7. aprila, H—L 8. do 16. aprila. M—R 17. do 23 aprila S—W 24. do 30. aprila in Z ter Z z morebitnimi zamudniki od 2. do 8. maja t. 1. Kakor znano, znaša občinska taksa na pse čuvaje 10 din, za vsakega drugega psa pa 150 din. V izvršilnem odseku ae dobe tudi pasje znamke, ki brez nje ne sme biti noben pes. Kdor ne bi v pravem času psa prijavil ali bi ga nepravilno prijavil ter se kakorkoH skušal izogniti plačilu pasje takse ali bi si na protipraven način priskrbel pasjo znamko, mu § 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni grozi poleg plačila redne pasje takse z globo 900 din ali z zaporom do 30 dni. prav tako bi bil pa kaznovan tisti, ki bi potrdilo o plačani pasji taksi aH pasjo znamko drugemu prepustil v uporabo. —lj Prevoz bolnikov z mestnim reševalnimi avtomobili kljub pomanjkanju bencina in pri splošni podražitvi velja v mestni občini ljubljanski še nadalje samo 50 din. Pač je pa mestna občina ljubljanska s 1. aprilom t. 1. zvišala ceno za prevoze Iz okolice in s podeželja tako. da bo odslej za vsak tak prevoz treba plačati poleg osnovne takse 50 din tudi še po 9 din za vsak prevoženi kilometer. Kilometer se je torej podrp.žil za 3 din. Opozarjamo, da ljubljanska reševalna postaja sme prevažati bolnike samo iz oddaljenosti 20 km od središča mesta. —lj NA V$AKO MIZO LAŠKO PIVO! lj— Ukradena kolesa. Izpred Ljudske kuhinje v Streliški ulici je bilo ukradeno F. Demiroviću črno pleskano kolo znamke »Torpedo«, vredno 1000 Din. — Iz veže Gospodarske zveze na Tvršavi cesti je nekdo odpelja1 Francu Klopčiču 800 Din vredno koIo znamke >VVaffenrad«. Kolo je rdeče pleskano. Izpred Jeretovega vino-toča v Streliški ulici je bilo ukradeno Jožetu Grčarju 500 Din vredno, črno p-eskano kolo znamke >Torpedor. — Gostilničar Anton Novak z Zaloške ceste pa je prijavil, da mu je nekdo ukradel zadnji kolesi tovornega voza ki je bil pod njegovim kozolcem ob Zaloški cesti. e * nt ca KOLEDAR Danes: Torek, 1. aprila: Hugo DANAŠNJE PRIREDITVE Srbsko-alovenska razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. do 18. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva: predavanje inž. Ivan Janezi ca o boleznih in škodljivcih na vrtnih cveticah ob 19. v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici Srbsko-slovenska razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. SPD Predavanje SPD. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani bo zaključilo svoj d-klus predavani o barvni fotografiji s predavanjem dr. Jakoba PraSerna poj nizi-vom »Slike iz gorenjskega keta«. k" bo v torek 8. aprila ob 20. v dvorani delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Planinci, obiščite zanimivo predavanje. Sorzna oorocifa Curlh, 1. aprila. Beograd 10, Pariz, 8.90, London 17.36, New York 431, Bruselj 69. Milan 21.675, Madrid 39.50, Amsterdam 229, Berlin 172.50. Stockholm 102.675, Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Torek, 1. aprila: zaprto Sreda, 2. aprila: Protekcija. Red sreda Četrtek, 3. aprila: Zaprta vrata. Red A OPERA Začetek ob 20. uri Torek. L aprila: Faust. Red torek Sreda, 2. aprila: zaprto Četrtek, 3. aprila. Faust. Red četrtek Iz Cella —c Obvesiilo nabornikom Mestno po-glavarave v Celju razg'asa: Mladeniče, ro-jene l. 1920 in starejše, stanujoče v občini Celju, ki »e morajo predstaviti letos naborni komisiji in fcc želijo, čeprav niso pristojni v občino Celje udeležiti nabora v Celju, oipozarjamo na pravočasno vložitev zadevnih prošenj V smislu $ 20. začasnega pravilnika c rekrurovanju morajo biti prošnje vložene najpernejc do 15. aprila. Mladeniči, ki sc želijo poslužiti tc ugodnosti, naj se zglasijc do 15. r. m. ob uradnih urah od 9. do 12. dopoldne v sobi St. 18 mestnega poglavarstva in naj prinesejo s seboj kolek za 10 in 20 din —c Iz pododbora VROIR v Celju Drcvi ob 20 bo v Oficirskem domu v Celju predavanje za vse rezervne oficirje Vabimo vse rezervne oficirje da se zanesljive udeleže tega zadnjega predavania —C V celjski bolnici so umrli: v soboto 71 letni upokojeni rudar Alojz Golob ir Lož pri Laškem, v ponedeljek pa 641etna zaseb-nica Katarina Stantcjcva z babnecja pri Celiu in Tlletni pfculftlftf Josip Labuhar iz Prožinske vas< pr' Storah —c Mariborsko Sarodno gledališče uprizori v sred'. 2. t m ob 20 v celjskem gledališču Hiuiptmannovo tragedijo »Dorotejo Anaermannovo« Predstava ic m abonma. V petek 4 t m. o© 20 po uprizori ljubljanska opera Verdiievo opero »Ples v maskah« Tud' ta predstava je za abonma. Iz Kranja — Dežurna služba zdravnikov OUZD je za mesec april določena takole: 6. aprila dr Pavel Pance, 13. aprila dr. Vinko Vrbnjak. 14. aprila dr. Josip Bezič, 20. aprila dr. Josip Bežek, 27. aprila dr. Joža Herfort. — V*e koledarje in mladino opozarjamo na razpis kolesarskih dirk I. gorenjskega motokluba, sekcija Kranj, ki bodo v nedeljo 6. t. m. Točen razpis prinašamo v Športni rubriki. Vse informacije dobite v trgovini Krasovec na Vidovdanski cesti. SPORT Medklubske kolesarske dirke v Kranja razpisuje I. gorenjski motoklub (sekcija Kranj) za 6. april ob 14. s ciljem in startom pred gostilno >Krono« na državni cesti Kranj—Naklo. Tekma bo na krožni propi Kranj—Naklo—Kokrica—Kranj po naslednjem sporedu: 1. mladina v starosti 6 let na triciklih, proga 300 m; 2. mladina V starosti 15 let, proga 6 km; 3. dame, proga 6 km; 4. turisti, proga 22 km (posebna skupina); 5. juniorji, 3 krogi, proga 33 km; 6. seniorji, 6 krogov, proga 66 km. K turistični skupini se lahko priglasi vsak kolesar. Vozijo pa tudi po trije vozači, če so iz enega kraja. Možnost imajo, da dobe nagrado za prvake skupinskih vozačev Gorenjske. Zanimanje za tekme je veliko in naj tisti, ki se jih hočejo udeležiti, pohitijo s prijavami. Prlglase in pojasnila dobite v trgovini Krašovec v Kranju, kjer so razstavljena tudi darila. Ob priliki kolesarskih dirk v Kranju na cvetno nedeljo 6. t. m. bo izrečeno odlikovanje reda sv. Save našemu kolesarju Peternelu, ki bo nastopil pri tej dirki, kakor tudi drugi dirkači zmagovalci pri dirki okoli Srbije. Za 150.000 Din bri-ljantov ukradenih Te dni je bilo ukradenih Aiadarju Fleischmannu. lastniku tvrdke »Lord* na Ilici v Zagrebu za 150.000 din iragotir,. Fleischmann se je odpravljal na r> štovanje v Beograd in se odpeljal na kol dvor s taksijem. Na kolovoru je nosač prevzel od šoferja kovčege, med tem ko je bil Fleischmann s svejo ženo že na peronu Ko je nosač prenesel kovčege, je prišel k Fleischmannu po plačilo. Fleischmann mu je dejal, da je v avtomobilu Se mali kovčeg in nai tudi njega prinese. Nosač je odšel no kovčes pred kolodvor, a ni več našel taksija. Neznan; Serb- I skija povsednevnija novini«, pozneje pa ! >Serbskija novinic. Jezik teh novin je bil i se, razumljivo, stari bližji cerkveni slovenščini ali ruščini kakor narodnemu jeziku, saj je prišlo do Vukove reforme mnogo pozneje. I Prva številka teh novin, bolj podobna j brošuri kakor sedanjim listom, saj je bila J ▼ obliki osmerke s platnicami, je izšla po pravoslavnem koledarju 14. marca 1791 j (po gregorijanske m 25. marca) na Duna- '■ ju. List je izhajal do konca 1. 1792 in iz-šlo je skupno 189 Številk. Strokovnjaki so 1 mnogo pisali o tem listu, a dolgo niso bile ,: znane prve številke. Nedavno se je posre- j čilo književniku in novinarju Svetislavu suinareviću najti prve številke in napisal je obširno študijo o >Serbskih novinah«. List so začeli izdajati na Dunaju živeči srbski rodoljubi. Tiskal ga je Grk Marci-des Poljo. ki je izdal tudi grški list »Efe-meris«. Tedaj se je pokazal tudi v ustanovitvi tega prvega lista Jugoslovanov svobodomiselni duh časa ob francoski revoluciji in vladi Jožefa H. V drugačnih razmerah, zlasti v takšnih, kakršne so vladale še pozneje v času absolutizma, bi pač ne začel izhajati v avstrijski prestolnici slovanski list. Začenjala se je nova doua in že se je svitala zarja poznejšega mogočnega razmaha prosvete. Prav zaradi tega so »Serbske novine«, najsi še ta- | ko skromne, posebno pomembne, saj so znpft'lse prihajajoče nove dobe, prav tako kakor Vodnikove »Lublanske Novize«, dobe r rosvetljenstva, omike najširših plasd naroda. Preden so »Serbskija novinu pre- nehale izhajati so prevzele njihovo nalogo >S.aveno serbskija vjedomosti«.. Začetki jugoslovanskega novinstva segajo torej v 18. stoletje ter se lahko sklicujemo na lepo tradicijo našega tiska. Prvih novin seveda ne smemo ocenjevati s sedanjimi merili — ne njihove oblike in vsebine, kakor seveda tudi ne poročevalske službe. Razumljivo je, da prve novine niso mogle izpolnjevati vzorno svojih nalog ter niso tudi služile narodu v taktni meri kakor so si morda njihovi Izdajatelji želeli. Srbskega knjževnega jezika in pravopisa v pravem pomenu besede se ni bilo. Samo po sebi se razume, da se v tistih časih list ni mogel razširiti med narodom, ko je bila pismenost še zelo slabo razvita, pa tudi zaradi prometnih ter postnih razmer. Kljub temu so >Serbske novine« odigrale častno vlogo v jugoslovanski kulturni zgodovini, zato je treba vsekakor s posebnim poudarkom opozoriti na znameniti jubilej. Zato moramo ob tej priliki tudi naglasiti, kako velikega pomena so stolice sa novinstvo na univerzah, česar se pri nas še ne zavedamo dovolj dobro. Brez proučevanja novinstva je nemogoč dovolj temeljit in ploden študij kulturne zgodovine. Novinska razstava, prirejena pred leti v Ljubljani, je na to opozorila kulturno javnost. Posebej bi pa bilo treba še na glasiti, da je razvoj našega tiska tesno zvezan z zgodovino naših narodnostnih bojev — za svobodo naroda m lastno državo, bojev za osnovne narodne in človeške pravice. Zato pač nikakor nismo smeli za-molčati pomembnega jubileja srbskega tiska, zlasti še, ker je to jubilej vsega jugoslovanskega tiska, čeprav ga bo kdo skušal zamolčati. - Prav m prav ne znamo računati Na stvarnost gledamo vse preveč lirično in se še zdaleka nismo prilagodili evropski tehnični stvarnosti Izšla je trojna številka »Popotnika«, časopisa za sodobno pedagogiko. ki obravnava računski pouk ter je del programa o notranji preosnovi ljudske šole. Med članki o računskem pouku bo vzbudil pozornost ne samo v pedagoškem svetu, temveč tudi v ostalih krogih izobraženstva članek dr. Danila Vihra o širšem smislu računskega pouka. 2e v uvodu ugotavlja urednik Ernest Vrane: ^Današnja doba je doba računskega ocenjevanja življenjske problematike.« Dr. Danilo Viher pa je še bolj jasno pokazal na možnost prilagoditve računstva in računskega mišljenja na sociološko in sorodno problematiko. Ali je mogoče, da bi mogli s poglob-rjenim ln spremenjenim računskim poukom vplivati na stvarno družbeno miselnost ? Giese je dobro opazil, da se psmotehiiika polagoma razširja v novo gledanje, da se pri tem ustvarja nova znanost, ki jo je imenoval biotehnika. Nekaj sli enega opažamo tudi v pedagogiki. Tudi tu postaja biotehnična usmeritev čedalje jačja. Vzgoja postaja tehnika življenja, računanje s stvarno danostjo in resničnim družbenim stenjem. Od poljedelstva živi pri nas 724.200 ljudi, to je 60.35°/0 vsega prebil valstva Slovenije. Ob misli, da je celih 23.30,a »posestnikov« s polovico hektarja zemlje in 21.5% z 2 do 5 hektarjev, nastaja važno vprašanje naše nadaljnje vzgojne usmeritve. Ob takem položaju morajo nastati težka vprašanja po vzrokih vsega tega. Vse preveč smo odmaknjeni sedanjosti, kakor da ne moremo več slediti brzini deagrarizacije in problemom, ki so s tem v zvezi. Pri nas se vse preveč obračajo pogledi na prošlost, analizirajo se do skrajnosti davna dogajanja, ki so za redke posameznike morda zanimiva, od katerih pa družba nima nobenih koristi. 2arkovičeva opazka, da 1 akademskim strokovnjakom nihče ne osporava poznavanje znanstvene tradicije in metodike, toda poznavanje socialne stvarnosti vsekakor«, je dobro zadela bistvo enega dela tega problema. Duhovita opazka nekega pedagoga, da se tistim, ki gledajo preveč nazaj, dogaja isto ko Lo-tovi ženi, je pikra resnica. Položaj, v katerem se nahajajo najširše plasti, je vse prej kot zadovoljiv. Kolikor »zgornje plasti črpajo svojo duševno ln družbeno usmerjenost iz davnin, toliko bolj se naš mali človek obrača k sedanjosti in preko nje naprej. Vprašanje zaposlitve doma in v tujini, ne samo pre- sežka moških, ampak tudi ženskih moči, skoraj onemogočeno ustvarjanje zdravega n>dbinskega življenja, nadprodukcija ročnega in umskega proletariata, neurejene zemljiške razmere, nazadnjaško socialno skrbstvo, breznačrtno gospodarstvo in nešteto drugih činiteljev ga tili k treznemu in mirnemu računanju, k hladni in nepopustljivi odločitvi. Toda ne samo socialna struktura, ampak tudi geopolitični položaj, etnografski problemi (mejimo na Germane, Romane, Slovane in Madžare) in drugi činitelji nas silijo, da se moramo in se bomo morali krčevito oprijeti trde stvarnosti, v kateri smo, ako bomo hoteli vsaj fizično še dalje obstajati. Zaradi tega moramo z vsemi močmi in razpoložljivimi sredstvi širiti med mladino življenjski realizem, smisel za stvarnost, smisel za poznavanje stvarnih gospodarskih in drugih vprašanj, ako nočemo bodočim generacijam pripraviti hudih razočaranj. Med predmeti, ki usmerjajo doraščajočo mladino v tok stvarnosti, ki poglabljajo smisel za stvarno in koristno, je nedvomno računski pouk in z njim zvezano računsko mišljenje in razmišljanje velikega pomena. Toda to je običajna didaktična korist. Važnejša je druga stran: s temeljito reformiranim računskim poukom pomagamo preusmeriti tudi miselni tok bodočega človeka in celotno njegovo gledanje na obdajajočo ga družbeno stvarnost, če bi našemu človeku privzgojili hotenje, da bo v važnejših in odločilnejših položajih bolj »računal« kakor je doslej, potem bi to pomenilo že velik napredek. Razveseljivo je, da naš kmet — ali zaradi neurejenih razmer bolje rečeno poljski delavec — polagoma tudi sam prihaja do istega zaključka: da mu je v organizaciji dela, v odnosu do političnih, socialnih in drugih činiteljev pametno računanje vedno bolj potrebno. Tudi socialno niže stoječi mestni sloji prihajajo, če ne zaradi drugega, zaradi samega razvoja dogodkov, do iste ugotovitve. 2e samo"dejstvo načrtnega gospodarstva govori dovolj jasno za vlogo računskega mišljenja bodoče družbene ureditve. Preusmeritev dosedanjega gledanja pa bo mogoča, če se temeljito zamislimo v socialne potrebe našega malega človeka-Poudarjati moramo bolj kritično in ekonomsko gledanje na stvarnost. Očitek, da gledamo na stvarnost vse preveč »lirično«, nI vselej neumesten, služi nam pa kot smernica, kam ne smemo. Mi se duhovno se zdaleka nismo prilagodili evropski tehnični stvarnosti, od katere je — hoče« nočeš — odvisna nafta nadaljnja usoda. Narod brez otroh je narod brez bodočnosti 2M]en}ski stroški v zlati valuti Življenjski stroški delavske družine so znašali julija L I9I4 14X46 in februarja letos 14-7.?i zlatih Ncuvumno bodo tudi pri nas zanimale širšo javnost številke o življenjskih stroških v zlati valuti; izračunal jih je A. Ben-ko Grado v Zagrebu in jih objzavil v svoji socialno statistični reviji »Indeks«. O obsegu draginje vladajo še vedno zelo nejasni pojmi in pogosto naletimo celo na nepravilno razlago indeksnih številk o cenah m življenjskih stroških. Indeksne številke o cenah v kur an t ni h (navadnih, papirnatih) dinarjih imajo le relativno vrednost. V »Indeksu« pa objavljajo indeksne številke, izračunane na podlagi cen v zlati valuti: statistična podlaga so cene julija 1.1914, pred začetkom svetovne vojne. L. 1929 so bile najvišje cene v času med prvo in drugo svetovno vojno, 1.1935 pa najnižje. Da je računanje bolj preprosto, računajo le v dinarski valuti ln s upom rajo, da je vrednost zlatega dinarja enaka vrednosti zlate krone, čeprav vrednost zlate krone znaša 1.06 dinarja, odnosno 1 zlati dinar = 0.94 zlate krone. Po zadnjem mesečnem poročilu ^Indeksa« so bili ob koncu februarja življenjski stroški, izraženi v papirnatem denarju, za 10.83% višji kakor julija 1.1914, za 6.7UĆ višji kakor 1.1929, za 76.61 % kakor 1.1935, za 55.78 kakor avgusta 1. 1939 in za 25.23% kakor lani februarja. V redni številki »Indeksa^, ki je pravkar izšla, je urednik objavil članek o življenjskih stroških v zlati valuti. Ponazarjajo ga tudi 4 zelo poučne tabele. V eni izniec njih je prikazano gibanje vrednosti kurant-nega dinarja. Od sredine 1.1925 do sredine 1. 1932 je vrednost dinarja stabilna. Leta 1926 32 so doba naše največje konjunkture in razumljivo je, da je tedaj vrednost dinarja najvišja. Od decembra 1.192S do junija 1932 je znašala vrednost 100 kurant-nih dinarjev 9.13 zlatih dinarjev. Julija 1.1932 je pa začela vrednost kuratnega dinarja padati ter se je znižala do oktobra, istega leta na 7 (100 kurantnih = 7 zl. dinarjev). Od novembra 1.1932 do decembra 1934 je ostala vrednost kurantnega dinarja na tej višini, od januarja do aprila 1935 je znašala 7.02, od maja istega leta do septembra L1939 7, oktobra predlanskim 6.45 in od novembra predlanskim do letošnjega februarja 5.71. Zlasti dinar je torej veljal v letih naše konjunkture 10.95 kurantnih dinarjev, februarja letos pa 17.51 dinarjev ali zlata krona 18.63 kurantnih dinarjev. Prav tako je zelo poučuj Ui'o^^i, iii nam kaže gibanje življenjskih stroškov v zlati valuti, v zlatih kronah. Julija 1. 1914 so znsiali življenjski stroški štiričlanske delavske družine 142.46 kron, junija 3929. ko so bih najvišji, 222.39. februarja 1935 (najnižji) 103.45, avgusta predlanskim, pred začetkom sedanje vojne, 117.17, lani februarja 11S.61 in letos prejšnjega meseca 147.51 zlate krone. Razumljivo je, da se porast življenjskih stroškov v zlati va-I luti očituje tem manj, če se hkrati zmanj-I šuje vrednost papirnatega dinarja. Izdatki j za hrano delavske družine so znašali julija 1914 73.92 zl. krone, februarja letos pa 70 kron. Najbolj so se povečali stroški za obleko in obutev; pred svetovno vojno so znašali 28.31 zlate krone, prejšnji mesec pa 39.65. Stroški za stanovanje so znašali I. 1914 18 kron na mesec, zdaj pa 15.25. Za razsvetljavo in kurjavo je izdala delavska družina L 1914 na mesec 9.28, zdaj pa II. 12 zl. krone. Zanimivo je primerjati cene posameznih živil. Fina, pecivna pšenična moka je veljala 1. 1914 0.41 zl. krone kg, februarja I letos 0.47. Krušna pšenična moka je bila 1. 1914 po 0.34, prejšnji mesec po 0. 26. j K .iipir je bil pred svetovno vojno po 0. 09, zdaj po 0.13. Sladkor v kockah je bil 1. 1914 po 0.92, prejšnji mesec po 1.05 zl. krone. Mleko so prodajah julija 1. 1914 po 0.2, letos februarja po 0.19. Kava (»San-tos«) je bila i 1914 po 3, februarja letos po 5.6. — Mncgo večje so pa razlike v cenah obleke in obutvi. Moška (delavska) obleka je veljala 1. 1914 50, prejšnji mesec 78.61 zl. krone, čevlji prej 12, zdaj 16.91. klobuk prej 6 in zdaj 7.15. Dražje je turdi gorivo kakor I. 1914. ko je veljalo 100 ks;- bukovih drv 2.4 zl. krone, zda--pa 2.57. Da ponazorimo razliko med cenami leta 1914 in zdaj je treba omeniti, da bi za zlato krono prejeli 18 dinarjev. Ce bi delavska družina imela 142.46 kron denarja v zlatu in bi ga menjala, bi prejela 2564.28 i din. Toliko denarja bi bilo dovolj za preživljanje mesec dni 1.1914, zdaj bi pa bilo premalo, ker so življenjski stroški delavske družine februarja znašali 2765.69 din, tako da bi primanjkljaj znašal 201.41 din. . Toda septembra predlanskim bi družini še , ostalo 39.81 din, ker so tedaj življenjski . stroški znašali 2524.47 din. I K razstavi »Lade« v Jakopičevem paviljonu Kakor iimool tesne, , sodelovanja Slovencev in Srbov v ^aanjem zgodovinskem čaju je sedanja razstava, pri liatesi se predstavlja slovenskemu občinstvu prvič večja skupina srbskih slikar j ev in kiparjev. Med njimi ooažamo zelo znana imena umetnikov srednje in starejše generacije, ki je prenesla sloves srbske likovne umetnosti preko r.iej Ju^u--l-ivije. Na i imenujemo tu genijaLiega risarja LJubo Ivanovica, enega izmed na popularne jšjh srbskih umetnikov, in slikarje Dragomira GHšica. Jefta Perica, predsednika velikega »Udruženja srbskih umetnikov«. Micdrajja Petroviča, ki ie nouče-val tudi sedanjega kralja Petra II. v risanju, Borivoia Stevanoviča, našega dobrega znanca s predlanske »Ladino razstave, V as a Pemorišcs. ki ga posebno cenijo Anglež': Beto Vukanovičevo. ki se udejstvuje v razstavah že od prve jugo-slovenske razstave v Beogradu 1. 1904. Razen njih razstavljajo Dragomir Aram-basić. Milica Cadjević. Miloš Go' .bovič, Ilija Kolarovič, Aleksander Kumrić. Ana Marinković. Leposava Pavlović. Jelisaveta Petrovič in Dragoslav Stojanović. Izmed Slovencev so na razstavi zastopani: Maksi m Gaspari. Tine Gorju p. Karel Jakob. Alojzij Kotrovšek. Ivan Kos* Janez Mežon. Elda Piščanec, France P d-rekar. Mira Pregelj. Bara Remec. Ivan Sajevic. Albert Sirk. Avgusta &«n*ol. Saša Santel. Raiko Subic. Franc Uršu Bruno Vavpotič. Ivan Vavpotig in Ivan Zaje. Na i bi n;hče ne zamudil te prilike da si ogleda dela naštetih umetnikov. ZM-ratcliem umetnin se nudi obenem lepa priložnost za nabavo originalov, i -; bodo služili za trajen okra«; domačih .birk. Razstava ie odprta vsak dan o-i 9 do 18. Iz državne službe Bfo»rad, l. aprila, p Premeščeni so učitelji: Josip Tratar it Borovca v PodSTO-do, Rudolf Horvat in njegova žena Vida pa iz škofje Loke v Ljubljano. Premeščena sta k pošti Ljubljana 1 Antoni ia Koželj, višja kontrolarka na Jesenicah, k pošti v Kranju pa Josip Turk. inspektor pošte v Brežicah Upokojen i sta poštna inšpektorja Janko Cizelj-Aleš in Franc šalezar. Upokojen je podšumar 1. ki. Jakob Jesenko pri gozdni direkciji v Ljubljani. Postani in ostani član Vodnihove družbe! i" ALI O G L A 8 % Beseda 60 par, davek poseoej KreKiici. izjave oese.aa ain i.— davelc poseoej. znamko — Popustov za auue oglase ae priznamo :a pismene odgovore glede malih ogiasov je ure Da ptuozii Beseda 50 par Davek poseDej Nalmamft' znese« » - din DOBRA PREBAVA JE ZDRAVJE Znanstveno je ugotovljeno, da je »Ambroževa medica« najboljši regenerator prebavnih organov. — Pristno dobite le v »MEDARM« Ljubljana, židovska ul. 6. 13.T. OGLAŠUJTE male oglase v »Slov. Narodu" ker so najcenejši mini JUOOCRAfia W P'tTfcA NASIP2J PRI ŽIVČNI SLABOSTI "Tj poskusite CsfZClSG^fo^ ^ CELINI C rOCRCD • KNFI .M.ftf-AJ.lOVA 1 O*- "t- po* P0UK Beseda 50 par Davek poa* 1 * ■ Naimaništ znesek t*.— din Strojepisni pouk (desetprstni ssitem) Večerni tečaji, oddelki od Vfe?. io 8. in od V~8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesecev. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se pričrio 1. aprila. — Sol:.ina lajnižja. Največja strojepisni ca 9 60 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno CJhristofov učni zavod. Domobranska c. 15. tel. 43-82. 559 €3293351 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din JELŠEVIH HLODOV prodam za 30 do 50 m3 od 15 cm naprej in okrog 70 m jel-ševih drv. KNEZ, Vojnidol 7, Peče, Moravče. 700 DKVV 08 cem kakor nov, nova pnevmatika. Taksa 1941 že plačana, — za Din 3900, ter Peugeot 175 cem v brezhibnem stanju, zelo močne konstrukcije in kompresije — priporočljiv za hribovite kraje, majhna poraba bencina, za 1800 Din prodaja J. Strnpeh — Sv. Peter v Sav. dol. 701 SIRKOVO SLAMO ~ 80 mantl-blago, prodajam po ceni 14.50 Din. Vasa Zrkič, Novi Sad, FTuškogorski put 2. 703 aHiaiSK POSEST Beseda 50 par. Davek posebej. NalmaniSi '.ne.sek 8.— din Seseda 50 par. Davek posebej. Najmamši znesek 8.— dlD GOSPODINJE za medene potice rabite edino le ajdov med, katerega dobite v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ul. 6. 16. T. 25 ORALOV POSESTVA njiv, travnikov in gozda, poslopje v dobrem stanju, prodam. Redim 8 glav živine. Oddaljeno je pol ure od plavne ceste Blance. Cena 180.000 Din. Kodrič Jožef, Canje 21, pošta Blanca. 704 Beseda 50 par. Davek posebej. Naima niši znesek 8.— lin VAJENCA za mizarsko obrt sprejme Sedej, Mala Čolnarska 707 STAflOVAnJA Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STANOVANJE 2 sob, boljše, v mirni čisti hiši, želita p remeni ti starejša zakonca brez otrok. Dopise pod 5Prosiva samo mir in Čistočo« na upravo >Slov. Naroda«. 706 Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Kuafljeva ulica štev. c Pierre Maefc: 19 Blodna ljubezen Roman Naslednjega dne zgodaj zjutraj je prispel v Ren-nes in prebil dan na izprehodih po mestu, kjer je ogledoval znamenitosti, ki jih je že davno poznal, sele proti večeru se je odpeljal v Lorient, Stopil je v mesto, kjer je živela Hennina nemir-nega srca in omahujoče volje, Težila ga je krivda in spomin na njo je nihal med njo in Hermino. Ni se upal približati dekletu, ki si ga je bilo izbralo njegovo srce. Bilo mu je kakor da lahko vsak človek čita na njegovem čelu sledove storjenega greha. Naslednje noči ni zatisnil oči in znova so mu rojile po glavi misli na pobeg. Proti jutru je končno zaspal m ko se je prebudil, je bil že nekoliko pomirjen. VL Ta čas, ko se je odigravala drama v Lorienta in Parizu, je bil mornariški častnik Romain de Que-lern na poti na daljna morja hi v pristanišča Tihega oceana. Čudovita izprememba je bila nastala v častniko-vem življenju s poroko, kateri so sledili tako kratki medeni tedni. Ko se je oženil z Jeanne La Fougerave. je imel mladenič pred očmi le manj plemenite cilje. Očarljiva lepota mladega dekleta ga je privabila, da je zahrepenel po nji z vso silo svoje duše. Dočim se je pa mlada žena kmalu naveličala ljubezni, se v Rom ain u plamen ljubezni ni prav nič polegel, ko ga je povelje za odhod iztrgalo iz objema največje naslade. Res je sicer, da je njegovo srce po ločitvi začutilo bolest, ko je opazil v objemu svoje žene, da mu ne vrača njegovega ognja. In s tako mešanim občutkom komaj prebujenega nezaupanja in pridušene strasti je odpotoval. Vsakodnevna zaposlitev na ladji, nadziranje dela in posadke je povzročilo, da je pozabil na bolestno ločitev in na svoje skrbi. Komaj mu je pa obala Francije izginila izpred oči, so se zdramili v njem vznemirljivi spomini in poglobili njegovo žalost. Romain je po povratku na svojo ladjo kmalu opazil, da se je močno izpremeniL Veseli, pogosto tudi banalni pogovori njegovih tovarišev ga niso več Tanimali in če se jih je tu pa I tam vendarle udeleževal, je storil to samo iz gole vljudnosti. Ce je postala družba preveč glasna, ga je to utrujalo. Porabil je prvo ugodno pretveeo, da je lahko odšel in se —aianl v samoto. Samo en njegov tovariš si je bil pridobil njegovo naklonjenost, ki je od dne do dne naraščala. Tudi on je bil korvetni poročnik, bil je pa dve leti starejši od njega in že štiri leta oženjen. Tuđi on ae je izogibal družbe kakor Quelem, bil je rekdobeseden in kazalo je, da težko prenaša ločitev od svoje rodbine. Tako sta se w>ln^» častnika, živeča v enakih raz- merah in enakem razpoloženju, navezala drug na drugega. Potožila sta si vsak svoje križe in težave. Tako je Romain zvedel, da je njegov tovariš oče dve leti starega ljubkega sinčka, ki je bil rojen med njegovo prejšnjo vožnjo po tujini in da je moral zdaj že drugič pustiti svojo mlado ženo doma nosečo. Zato je bilo slovo še težje. Quelern ga je rad poslušal, ko mu je pripovedoval o svojih družinskih radostih. Ne morda zato, da bi bil korvetni poročnik Deodat klepetulja, temveč nasprotno, rad ga je posluša zaradi vroče, globoke ljubezni, ki jo je Čutil do svoje mlade žene, živeče v Nantesu, do žene, ki mu je to ljubezen vračala. Rad je poslušal, kako nežno ljubi svojega sinčka in kako neprestano misli na drugega otročička, ki naj bi šele prišel na svet. Vse to je polnilo Romainovo srce s prijetnimi, blagodejnimi občutki. Zdaj pa zdaj je vzel častnik z žepa fotografijo in jo dolgo nepremično gledal. Kmalu je smel Que-lern pogledati tudi ^dvojno sliko, predstavijajočo mlado ženo in njenega otroka, in ob pogledu na te slike, ki jih je Deodat poljubljal, je začutil Romain v svojem srcu še posebno otožnost. Nekega dne se je njegova otožnost še poglobila. Deodat ga je vprašal: — Kaj meni ne bo dovoljeno videti sliko vaše soproge? Jaz sem vam povedal vse, tudi najneznat-nejše dogodke iz svojega življenja, vi mi pa še niste povedali ničesar o sebi. A mlad, nedavno oženjen mož bi moral o svoji sreči prepevati dolgo pesem. Pri teh besedah se je prijazno nasmehnil, kar je vzbudilo Romainu zaupanje do njega. Romainovo oklevanje je bilo premagano. Do svojega tovariša je začutil globoko spoštovanje in prijateljstvo, b — Ne, — je odgovoril s prisiljenim nasmehom, — nimam slike svoje žene. Pozabila sva stopiti k fotografu. Globoko je vzdihnil in pripomnil: — Priznam, da se nisem spomnil na to, ona pa tudi ne. Zelo mi je žal. Slika moje žene bi mi bila v uteho, kajti... moja Jeanne je zelo lepa. Iz njegovih besed je odmevala iskrenost. Deodat se ni mogel premagati, da ne bi vzkliknil: —■ Saj še ni prepozno. Pišite svoji soprogi, naj stopi k fotografu in naroči sliko. Vi se je boste ta čas veselili in ko jo prejmete, vam pripravi prijetno presenečenje. — Prav pravite, — je pritrdil Romain smeje, — Hvala vam, da ste me opozorili na to. Poročnik Deodat se je moral zasmejati: — Glej no, glej, moj zaljubljeni prijatelj se ne zanima niti za koledar, niti za pomorske zemljevide. Že tri tedne je tega, kar smo odpluli iz Lorienta. Tri dni smo bili zasidrani med Gibraltarjem En Kor-siko, pol dne v Sueškem prekopu. Iz tega si izračunajte, kako daleč smp, in ozrite se končno že po morju, — Vražja strela! — je vzkliknil Quelern, — na to pa nisem pomislil. Obrnila sta se v smer vožnje in opazovala obzorje. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fraa Jeraa U Za upravo ia jpy»»™ del lista Oton Christof JJ Vsi v Ljubljani