ZAORUGAR Glasilo »Nabavljaine zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VII Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18 —. = Posamezna številka stane Din 150. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VH. VABILO na IV. redni letni občni zbor, HtMitilne zadruge uslužbencev državnih železnic v Slovenili ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. marca t. I. ob 8‘30 v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani na podlagi čl. 38 zadružnih pravil, po delegatih. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Citanje revizijskega poročila, revizorja Saveza iz Beograda. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1925. 5. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 6. Dopolnilna volitev upravnega odbora in nadzorstva. 7. Razširjenje zadruž. prostorov. 8. Slučajnosti. (Med njimi samostojen predlog spremembe čl. 65 zadružnih pravil.) Opomba: V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem številu prisotnih delegatov. — Člani zadru-* garji imajo pravico udeležbe in sodelovanja na občnem zboru, toda brez glasovalne pravice. Samostojne predloge se upošteva le, če so pismeno dostavljeni upravnemu odboru do 18. marca t. 1. Za upravni odbor: tajnik: predsedniki Negro 1. r. Čerček Srečko I. r. Opomba: Dnevni red se je od zadnjega občnega v listu Zadrugar spopolnilo še z 8. točko dnevnega reda in s samostojnim predlogom spremembe čl. 65 zadružnih pravil. O spopolnitvi tega se je službena mesta obvestilo, Letno poročilo npmvnecja od~ bora irabnljatl. ^ndrncje. Tovariši zadrugar ji! Predlagamo bilanco za poslovno leto 1925. Številke so se tudi v preteklem letu povečale, izkazujemo napredek v števim članov kakor tudi v prometu samem. Ko-nečni prebitek pa je relativno večji od lanskega in kaže, da ima upravni odbor v poslovanju že več izkušenosti in rutine. Kupčije so bile povečini posrečene in brez večjih izgub. Režijski stroški niso razmeroma nič večji od lanskega leta. V prodajnih cenah smo se držali ved no precej pod tržnimi cenami v Ljubljani, prenizko nismo šli iz vzrokov, ki smo jih v našem »Zadrugarju« že večkrat omenili. Napredek, razširjenje prometa pa je pri sedanjem stanju sredstev, v edanji tesni baraki, nemogoč. Izrabljeni so vsi poslovni prostori in zlasti pisarne čezmerno. Veliki promet, gnječa, ovira naše poslovanje in točno postrežbo članov. V sel teh nedostatkov se upravni odbor dobro zaveda, vendar ni imel možnosti, da jih odstrani. Pooblastila predlanskega občnega zbora za razširjenje zadružnih prostorov se ni moglo izrabiti, ker zahtevanim pogojem (151etna garancija) ne more direkcija ugoditi. Pa tudi sami nismo silili na razširjenje prostorov, ker po dosedanji nejasni situaciji glede celotne prehranjevalne akcije železničarjev v območju naše direkcije nismo vedeli kaj in koliko, naj zidamo. — Obstoj odnosno napredek ali delokrog zadruge je konečno v tesni zvezi z rešitvijo tega vprašanja. Ne bi bilo tedaj pametno predčasno investirati večji kapital. Upravni odbor pa bo letos skušal doseči pooblastilo, da sme za razširjenje prostorov izdati gotovo svoto v slučaju, da se situacija spremeni tako, da lahko s sigurnostjo pričakujemo dobiček od investiranega kapitala. V celoti toraj upravni odbor lahko reče, da je posloval previdno, z zadostnim uspehom, da bi pa bilo lahko boljše, če bi bil zgoraj omenjeni položaj že razčiščen. Vkljub neugodnim predpogojem je imela zadruga dosti življenjske sile v sebi. Naš upravni odbor je dal inicijativo za ustanovitev hranilnice in jo tudi ustanovil. — V »Zadrugarju« smo sprožili razne koristne misli, in lahko trdimo, da ni bil denar za naše glasilo stran vržen. Posrečena je bila ideja, da smo naročili za vse naše člane revijo »Zdravje«. Marsikdo bo imel od tega gmotno korist in pričakujemo, da se bo v tem dvignila splošna higijenska izobrazba našega železničarja. Težnja upr. odbora je bila ustvariti iz naše prehranjevalne ustanove mogočen vir, hrbtenico za nadaljne gospodarske ustanove železničarjev, kjer imajo lahko vsi člani svojo korist. Stanje naše zadruge je temeljito revidiral revizor Saveza nab. zadrug v Beogradu in se dosti zadovoljno izrazil o ma-terijelnem napredku, še bolj pa o agilnosti naše zadruge na polju zadružništva. Napredek, gonilna sila vsake stvari je ideja. Zavest, da smo vsi lastniki svobodni sogospodarji onega premoženja, ki smo ga spravili skupaj, ona zavest bodi tudi v naši zadrugi gonilna sila, ki nas bo držala skupaj in še razširila naše premoženje in naš dobrobit. Upravni odbor apelira na delegate in na članstvo, da se zaveda, da je vsak član j avnopraven solastnik naše zadruge. Nihče naj ne škoduje svoji lastnini, svojemu skupnemu podjetju, kjer je treba popravljati, pomagati z nasvetom, naj se pomaga, naj se stvarno kritikuje. Imamo navadne člane po progah, ki nam več pomagajo z nasveti, kot pa n. pr. član odbora. Uprava zadruge Vam ni tuj trgovec, ki Vas odira, upravni odbor je samo izvršitelj poslovanja v imenu vsega članstva, v korist ali na škodo vsem ostalim. Kar stvarimo, je naše, kar storimo koristnega in dobrega zadrugi, to smo storili dobro samemu sebi, kar škodujemo, smo škodovali sebi. Naj bo naš občni zbor vzoren, železničarjem v ponos in ne v sramoto, naj bodo predlogi pametni, kritika stvarna. Stavljenih je precej predlogov; o njih se bo razpravljalo pri zadnji točki. Naj bi dobil tudi bodoči upravni odbor dosti ini-cijative in svežega duha za delo v tekočem- poslovnem letu. V Ljubljani, dne 18. marca 1926. Upravni odbor. bodli nošo ^odLrugio bodoče leto? Večkrat smo že na tem mestu povdar-jali, s kakimi težavami se je mogla boriti naša zadruga ob ustanovitvi. Na eni strani velikansko nezaupanje članov do zadružništva sploh, na drugi strani pa brezstidna demagogija raznih prevarantov, ki so merili ustanovitelje naše zadruge po njih lastnih lastnostih, ter na tretji strani dejstvo, da je pričela poslovati naša zadruga v prostorih bivše vojne aprovizacije žalostnega spomina. Vse te skoro nepremostljive težkoče, so videli prvi funkcijonarji zadruge pred seboj, a niso se ustrašili dela, računajoč na lastno vstrajnost in na. takratno peščico zavednih železničarjev, ki jih demagogija še ni spravila iz ravnotežja. Danes, ko se ob priliki četrtega zadružnega občnega zbora bavimo z mislijo, kako orati v bodoče, še spominjamo preteklosti in raznih ovir, ki so stale skoro kot skala na potu zadružnega železničarskega pokreta, šele vidimo in spoznamo, kaj vse zmore vstrajnost in zavednost železničarskih mas, prožetih z zadružno idejo. Ta doslej pripoznana vstrajnost, ta naša neomajana zadružna zavest, ki nas je vodila doslej, je nam porok, da se nam, ako jej ostanemo dosledni, bodočnosti ni bati. Nikdar nam bodočnost ne bo ograjena, ako se bomo v polni meri zavedali prav vsi, kaj smo dolžni storiti, da požene sad zadružne ideje še v ona srca naših železničarjev, ki še danes ne znajo ločiti zadružništva od privatne trgovine. V tej smeri mora iti naša naloga v bodočem letu. Opustiti pa moramo pri tem vsako propagando, ki izrablja najnižje instinkte prirojenega človeškega egoizma posameznikov. Zato moramo v bodočem letu iti s podvojeno silo na delo, za kulturno povzdigo našega železničarja zadrugarja, da bo nehal ceniti zadružništvo po koristih, ki mu jih donaša zadružna trgovina. Vcepiti mu moramo vzvišen dojem' zadružništva v srce, da bo spoznal v zadružništvu moč in voljo vstrajnosti, ljubezen do skupnosti in končno bolj duševno prerojenje socijalno in gospodarsko osvobojenega človeka. Zadružna trgovina je temu cilju samo sredstvo za dosego višjega kulturnega in socijalnega udejstvovanja vseh, ki se danes čutijo zapostavljenim in omalovaževanim. Poleg skrbi, da se odpravijo razni praktični nedostatki v zadružni trgovini, moramo posvetiti vso ljubezen svojemu zadružniškemu tisku, našemu : Zadru-gar -ju. On nam mora postati neobhodna duševna hrana, on nam mora biti vodnik in oznanjevalec ljubezni do bližnjega in zvest branilec naše poštenosti in časti. On mora biti naš kulturni zaščitnik in propagator za večno lepe in neusahljive zadružne ideale. On mora postati klicatelj k združitvi vseh železničarjev v državi v eno zadružno armado in oznanjevalec miru in sprave, vseh razedinjenih in medseboj, radi oslovske sence prepirajočih se železničarjev. Svojemu tisku moramo posvetiti vse svoje zmožnosti in pridnosti, ker naš tisk je barometer, ki meri naš kulturni preporod in stopnjo našega zadružnega napredovanja. Zadružnemu gospodarstvu moramo posvetiti vse 'svoje zmožnosti v tem, da bomo vzgajali ljudi k štedljivosti in odvračali jih od potrate ter prekomernega uživanja. Oznanjevalci zmernosti moramo postati, ter trdi in neizprosni bojevniki prevelikega in nepotrebnega uživanja alkohola, ki je izvor vseh nesreč in bolezni, porajajočih se med človeštvom. Podpreti moramo voljo posameznikov do dobrega čtiva, ter moramo v ta namen korakati dosledno pot. Vspričo dosedanjih uspehov, ki nam pokazujejo in dokazujejo, da naše zrno ni padlo na nerodovitna in trda tla, lahko smelo trdimo, da je v nas življenje in volja in se ne ustrašimo udejstvovanja, pri uveljavljenju gorenjega programa v bodočem letu. Če smo s svojo vstrajnostjo bili zmožni kloniti tilnik najhujšim zadružnim sovražnikom, če smo korakali dosledno in z uspehom po potu na katerega so metali v oviro trnje in osat naši nezaupljiveži, če smo odprli oči veliki večini zaslepljenih in zapeljanih ter jih privedli v naš zadružni krog, potem si moramo biti svesti, da zlomimo še one ovire, ki obstojajo in onemogočimo sovražnikom zadružnega pokreta, da bi kljuvali še nadalje na naš s trudom in znojem postavljen zadružni železničarski mejnik. Ko stopimo v nedeljo v dvorano, kjer se vrši naš četrti občni zbor, prošinjeni z mogočno zadružno idejo in z voljo udejstvovanja pri kulturnem zadružnem delu, potem smo si lahko svesti blagoslova, ki ga bo rodil zaključek našega občnega zbora, za delo v bodočem poslovnem letu. Na preteklost smo lahko ponosni! Skrbimo, da nas bo spremljal ta ponos tudi v bodočnosti. In to bodi naša naloga za bodoče poslovno leto. Vsi za enega, eden za vse! Doslednost v asaLdrvižnišlvu. Kaj razumemo pod to besedo, ki jo tolikokrat ponavljamo, si menda niso vsi zadružniki na jasnem. Nekdo misli, da je dosleden, ako vstraja kot član pri svoji zadrugi. Drugi misli, da je dosleden zadrugar, ako agitira med nezadrugarji za pristop k zadrugi in da je s tem že izvršil vso nalogo, ki jo je do zadruge dolžan. Tretji misli, da je dosleden zadrugar, ako se ne straši potrkati na prša in priznati, da je član nabavljalne zadruge na-pram osebi, ki zadružništvu ni naklonjena. Tako nekako si tolmačijo zadružno doslednost naši zadrugarji. Nastaja sedaj vprašanje, ali so s tem res dokazali, da so dosledni zadrugarji? Gotovo ne! Dosleden zadrugar je le oni, ki poleg goraj navedenih lastnosti, ki pa niso še popolne, dosledno kupuje vse potrebščine v svoji zadrugi. Koliko se v tej dosledni nedoslednosti greši, hočemo spregovoriti par besed. Danes je naša zadruga že tako urejena, da nudi svojim članom malone vse živlienjske potrebščine v nakup. Ako ne direktnim, pa indirektnim potom. Tudi v cenah stoji na precejšnji konkurenčni nižini napram privatni trgovini, dasiravno to ni princip zadružne trgovine. In vendar koliko se tu greši ravno na rovaš sto in stokrat povdarjene in izgovorjene zadružne doslednosti. Dobijo se člani zadrugarji, ki se puste omamiti po trgovskih trikih, ako vidijo pri kakem trgovcu blago, ki ga potrebujejo za nekaj par ceneje, kot v zadrugi- že gredo tja in kupijo, ne da bi se prepričali, da t odo to razliko pri drugem blagu, trgovcu trikrat povrnili in preplačali Niti ne gledajo na kakovost blaga, ter vidijo samo ceno, med tem ko so pri svoji zadrugi kaj radi strogi sodniki tako glede kakovosti, Labor glede cen. Kaj radi trdijo v zadrugi v podkrepitev svoje izkušenosti, češ, ta in ta trgovec ima tlago toliko in toliko ceneje, Vi ste pa tako dragi, ter kaj radi imenujejo trgovca, ki ima svoj sedež daleč od sedeža zadruge, misleč da bo to držalo... In kako se revež moti! Mar zadruga postavlja cene svojemu blagu, brez ozira na tržne cene? Gotovo ne! Kar prepričani naj bodo vsi, da v zadrugi niso nikdar kupili dražje kot zunaj v privatni trgovini in da so bili zelo zelo ogoljufani v kvaliteti blaga, ako so se lovili za navidezno nizkimi cenami. Trgovec ne proda ničesar v svojo izgubo. Daleč, predaleč bi nas vedlo utemeljevanje kaj in kje je cenejše, kake kvalitete je posamezno blago in tako dalje, o tem hočemo pisati v eni prihodnjih številk, mš namen je samo pokazati na človeka in dokazati, kedaj je kot zadružnik resni no dosleden. Dosleden zadrugar je samo oni, ki vsestransko skrbi za procvit svojega podjetja, ki ne išče nikdar za svojo osebo kakih specijalnih koristi, niti takrat ne, ako je zadrugi s svojim posredovanjem omogočil kak cenejši in konkurenčno večji nakup in ki dosledno nabavlja vse svoje potrebščine pod vsakimi pogoji v svoji lastni zadrugi. Pod vsakimi pogoji smo rekli, tudi to besedo treba raztolmačiti. Doslednega zadrugarja v smislu zadružnih načel sl predstavljamo samo onega, ki kupi v zadrugi blago za svojo potrebo tudi takrat, ako je cena v zadrugi navidezno višja kakor pri privatnem trgovcu in ki se dosledno brani kupiti kako blago v privatni trgovini toliko časa, dokler mu more zadruga tako blago nuditi v nakup. Pri doslednem zadrugarju ne sme priti v poštev niti čas niti oddaljenost od zadruge, kadar ima kaj nakupiti, četudi ima privatno trgovino pred nosom. — Neizprosno in dosledno mora kupovati vse v svoji zadrugi, ter podpirati vse akcije zadruge, ki streme v razširjavo podjetja, čeprav so v početku mogoče neugodnejši pogoji za nakup, kakor v privatni trgovini. Kako pa se naj za boga zadruga širi, ako bi je člani ne podpirali? Neugodnosti in eventuelne višje cene v zadrugi, kar je pa skoraj izključeno, se končno le povrnejo v obliki letnega prebitka oziroma prihranka. Čim večji nakup izvršiš, tem večjega deleža na prihranku si deležen koncem poslovnega leta. Tak mora biti zadrugar ako hoče, da se ne imenuje po nemarnem dosleden. Vsi ki ne delajo tako kakor gora j navedeno, niso dosledni zadrugarji, ter jih je treba samo vprašati, koliko jim je privatni ijrgovec ob koncu leta izplačal od čistega dobička, ki ga je napravil s tem, da je s kvalitativno manj vredno robo in z navidezno konkurenčno ceno zvabil zadrugarja, da je kupil pri njem. Na to vprašanje bomo čakali zaman odgovora. Zato pa postanimo dosledni | zadrugarji in večajmo s svojim doslednim nakupom premoženje svoje zadruge, ker je to premoženje lastnina vseh članov zadru-garjev in ki je združeno, mogočno in uspešno orožje v boju proti čifutski trgovini. V tem pa leži tudi sila zadružne trgovine. Bedimo in postanimo v bodoče brezpogojno neizprosni in dosledni zadrugarji. Nel*L£Ll misli ob rojstvu ri£kše hranilnice. Ponovno je že »Zadrugar« govoril o potrebi in koristnosti hranilne zadruge, kakor se je pretekli mesec v Ljubljani ustanovila. In skoro čuditi se je, kako hitro je postala misel na to ustanovo popularna. Da, šele sedaj, ko smo začeli ob porojeni hranilnici nanjo temeljiteje misliti, smo spoznali, da nam je doslej ona močno manjkala. To spoznanje pa ni dovolj in od spoznanja samega zavod še nima onih koristi, ki so odvisne uprav od nas. Kaj je tedaj sedaj predvsem potrebno? Predvsem moramo pravilno razumevati poslanstvo tega denarnega zavoda med nami. V pravilih je to poslanstvo jasno izraženo. Hranilnica je namenjena samo in zgolj železničarjem. Samo železničar more postati njen član, samo on ozir. njegovi svojci se smejo okoriščati z njo. Je tedaj ta Železničarski hranilni in posojilni zavod strogo stanovska stvar. Iz te misli pa sledi za nas mnogo. Stanovski denarni zavod bodi hrbtenica, na kateri moremo graditi naše Istanovsko občestvo, v kolikor je odvisno od gmotnih prilik. — Bistvo stanovskega občestva pa je v tem, da se čutimo kot velika družina, v kateri vlada vzajemnost in medsebojna pomoč, kjer vlada veselje do dela in korajža do življenja prav v poklicu, v katerega nas je usoda vrgla. Svoj namen, služiti železničarjem, bo hranilnica dosegala s tem, da bo železničarje navajala k varčevanju, v gmotnih neprilikah pa jim pomagala s cenenim in ugodnim posojilom. Ha, varčevanje! Saj imamo komaj toliko, da zmoremo potrebe vsakdanjega kruha! To je sicer res in v tem leži mnogo naše nesreče. Ni pa res, da ne bi mogel ta ali oni (najbrž jih bo večina) opustiti te ali. one vrste užitek v dobro prihranku, ki mu bo morda rešilnega pomena, ko pridejo temnejši dnevi. Koliko nas je, ki živimo v gotovo napačnem prepričanju, da je življenje brez cigarete pusto in da je vsaj tam okoli prvega od življenjske važnosti, da posetimo gostilno. Je to vpliv onih časov, ki so za nami in smo jim rekli vojska, ko smo se odvadili gledati v bodočnost in računati z jutrišnjim dnem. Sedaj pa je brezdvomno na času, da s temi vojnimi posledicami« pometemo in začnemo najprej sami v sebi gojiti misel večnega miru in stalne sreče. Hranilnica nas bo vzgajala za to misel s tem, da nam bo omogočila čim najlažji način štedenja. Zavežem se, naj mi od plače mesečno odtegnejo toliko in toliko. Teh denarcev enostavno ne bom dobil, prejela jih bo hranilnica in jih plodonos-no obrestovala. Z odtegljajem bom seveda moral začeti pravočasno računati in gledati, kje si bom moral sam odtegniti. Za nekatere je bolj privlačna beseda: posojilo. 0 tem ni izgubljati besed. Hranilnica jih bo dajala v kolikor ji bodo to dopuščala denarna sredstva in v izmeri, ki bo odgovarjala plačilnim zmoži ostim posojilojemalca. Hočem pa tu povdariti pr d-vsem to: Ravno dejstvo, da bom mogel v stiski k s v o j i m 1 j u d e m po odpomoč, da mi bo moj zavod pomagal iz zadrege, ravno to je, kar mora v nas vzbujati željo, da bi hranilnica prospevala, in nas same bodriti k sodelovanju pri namenih hranilnice. Zavest, da smo dolžni zavodu, ki je naš, pri katerem imamo sami odi o-č u j o č o besedo, ki nam olajšuje povračilo potom mesečnih odtegljajev od plače, ta zavest nam dovoljuje, da gledamo z jasnim pogledom tudi v one dni, ko bomo morda navezani na pomoč bližnjega. Pravilno tolmačenje poslanstva našega denarnega zavoda, pravično umevanje njegovih stremljenj ter odkrita volja za sodelovanje, to troje more in mora biti najtrdnejši temelj, na katerem bomo zgradili naš stanovski denarni zavod in najboljša garancija njegovega prospeha. Kdor zadružnik — ta graditelj svoje bodočnosti. Bilanca na dan 31. dec. 1925. Aktiva. Pasiva. 7 Din P Din P Din P Din P Gotovina 20.967 60 Vplačani deleži .... 370.539 22 Vloga v ček. zav. v Ljublj. i 9.773 •» 80 Dolg dobaviteljem Terjatve pri članih . . . 1,092.864 92 a) Savezu Beograd . . 591.283 Teriatve pri dobaviteljih . 197.505 87 b) Drugim 763.347 27 1 354 630 27 Inventar 107.773 26 Nedvignjena dividenda 3 220 26 po 10°/o odpisu . . . . 10.777 32 96.995 94 Odpovedani nedvig. deleži 512 77 Naši depoziti drugod . . 113.000 — Vrednost deponiranih vlož- Deleži pri Savezu 6.000 — nih knjižic ..... 113 000 _ Razne terjatve .... 541 33 Razni upniki 181.919 69 Vloge v bančnih zavodih . 487.330 25 Fondi: Zaloga blaga: a) rezervni .... 273 698 65 a) v prodajalni . . 604.376 72 b) penzijski . . . . 16 277 52 b) v mlinih ..... 258 006 23 c) dobrotvo rn . . 3.926 64 c) na transportu . . . 246.676 52 d) kreditni .... 10.769 69 d) v skadišču drugod . 29.126 — e) posmrtninski . . . 26.319 11 e) v pekarni .... 802 33 1,138.987 80 f) davčna rezerva . . 50.000 — 380.991 61 " Čisti prebitek 759.153 69 3,163.967 51 3,163.967 51 | I j 1 '| || 11 Kretanje zadružnikov in deležev. Pričetkom leta je bilo 1159 zadružnikov s 1160 deleži Tekom ,, „ pristopilo 224 n „ 224 „ „ izstopilo 26 n „ 26 Stanje 31. decembra 1925 1357 >> . „ 1358 S knjigami in prilogami primerjali in našli v redu: V Ljubljani, dr Nadzorovalni odbor: Tlnfon Cjajšefi, s. r. podpredsednik. Hinko Tefdin, s r. tajnik. Ong. Tran "Zefenfto, s. r. predsednik. Tranc Je fen, s. r. član. r3faž Korošec, s r. član. Tini on VeBer, s. r. član. Pregledal Josip Terjančič, s. r., revizor Saveza, Beograd. Račun izgube in dobička na dan 31. dec. 1925. Izguba. Dobiček. Din P Din P Din P Din P Upravni stroški: Prebitek od prodaje blaga 1,106.020 76 Plače 244.142 Prebitek od prodaje Provizije in pristojbine 10.539 96 kruha 3.951 10 1,109.971 86, Potni stroški 6.961 — Obresti iz tek. računov . 49.196 60' Knjige in tiskovine . . . 16.738 50 Blagajniški skonto . . . 46 738 80 Pisarniške potrebščine . . 1.510 25 Prijete odškodnine . . . 8.163 93' Poštnina, brzojavi in drugo 5.029 30 Razvoz živil 1.144 81 Bolniško zavarovanje . . 2.950 10 Povrnjeni stroški . . . 546 1.690 81 Zavarovalnina . . . 9.385 — / Drugi upravni stroški . . 14.968 39 312.224 50 / Obresti izplačane . . . 23 548 75 / Davek na posl. promet . 86.919 69 / Popravila 2.937 95 / Glasilo »Zadrugar« . . . 13.673 80 / 10°/o odpis od inventarja . 10.777 32 / Odpis iz rač. dobaviteljev 6.526 30 / Čisti prebiteK 759.153 69 / 1,215.762 — 1 215.762 — Denarni promet je zn ašal Din 7,087 937 52 Blaga se je nakupilo 2 :a „ 10,733.513-44 Bhga se je prodalo z£ i „ 10,802.848-24 Kreditni promet s član je znašal 6 355 35T65 * Skupni promet vseh računov ,. 63,543.517-49 lecembra 1925. Upravni odbor: Tran Zefeznik, s. r. knjigovodja. Josip Kyorsky, s. r. Ovan Tiegro, s. r. bRgajnik. tajnik. Tranc Jregorič ?. r., Jvan Kuštrin s. r., Karof Zupanič s. r., Srečko Cer če k, s. r. predsednik. Tranjo Kupni k, s. r. podpredsednik. Tranjo Žemfja s. r., člani. j K.£tko je sedal x našo l^ranil-nieo? Da se je dne 19. februarja 1926 ustvarila, smo že poročali. Tudi prvo načelstvo smo že objavili. (Tiskarski škrat je tov. Peršuh-a krstil s Peršlinom, kar s tem popravlja.) Po občnem zboru smo zaprosili trgovsko sodišče na registracijo. Vsak dan pričakujemo tozadevni odlok sodišča. Čim bomo registrirani, začne hranilnica takoj poslovati. Tudi železniško ravnateljstvo bo, kolikor smo poučeni, ugodilo naši prošnji glede mesečnih odtegljajev za vloge ozir. za posojila in bo v ta namen izdalo posebno okrožnico. Hranilnica bo za enkrat poslovala v prostorih Nabavljalne zadruge in bodo poslovne ure začetkom vsak četrtek od 16.—17. ure, kasneje pa seveda tudi pogosteje. Kdor želi glede hranilnice kakih pojasnil, se naj obrne na naslov: Železničarski hranilni in posojilni zavod v Ljubljani, Ljubljana VII, pisarna Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. žel. M«alo polemike! (K članku o protialkoholnem gibanju.) V 2. številki »Zadrugarja se je oglasil g. J. W. Naprej moram izraziti svoje veselje nad dejstvom, da je moj članek vzbudil vsaj majhen odmev, kajti danes ko tičimo tako globoko v alkoholu in brozgi, pomeni tudi najmanjši odmev gibanje. Ta alkoholna brozga je takšna, da se velika večina ljudstva (bodisi pripro-stega, kakor pravimo, bodisi resničnih ali pa samo takozvanih intelektualcev) niti ne zaveda več, da ga je vsega prevzela ta strahotna bolezen. Ta bolezen mu je postala takorekoč druga narava, prepojila mu je kri, meso in možgane — zatemnila mu je jasen pogled na lastno življenje in na življenje njegove okolice. Zgled popolne zdržnosti od'alkohola ali kakor prav mo mi, popolne treznosti, se zdi ljudstvu naravnost abnormalen, to se pravi: neumen in smešen ali vsaj zasmehovanja vreden. Tako daleč smo prišli, da govore pametnic pijanci o »norihc abstinentih. V tem se zrcali vsa strahota obdajajoče nas bolezni. Zatorej me je tisti lahen odmev razveselil, čeprav moram nekaterim izvajanjem gda. J. W-a nekoliko ugovarjati. Ta pravi namreč: »Zahtevati od človeka, ko-jega edino veselje je zauživanje dozdevnih okrepčil, naj se odpove, predno smo mu predočili vse zlo, ki iz tega zauživanja izvira, smatram za neumestno.« V svojem pozivu na železničarje, naj se organizirajo v »Treznosti«, nisem imel na umu pivcev, temveč v prvi vrsti vse tiste (med katere spada tudi g. J. W.), k, so se že odrekli strupenim opojninam in pa vse tiste, ki so že poučeni o alkoholnem vprašanju, ki pa jim manjka le majhnega sunka, da tudi oni postanejo popolni treznild. Zakaj to? Zato, ker vem, da moremo doseči le z organizacijo pozitivne uspehe. Dokazovati smisel organizacije bi bilo pač v današnjih razdrapanih in družabnemu anarhizmu naklonjenih razmerah zelo potrebno dokazovati, a najprej je treba zbrati raznesene ude, ki so voljni nastopiti težko pot vsestranskega dokazovanja in odpiranja oči. To pa je potrebno vršiti z živo besedo, ne pa z mrtvo črko. Tudi jaz vem iz izkušenj (delam že dobrih 15 let na tem torišču), da se s pisano črko ne doseže prav nič, da pa živa beseda seže globoko v možgane in srce! Pisana beseda naj služi v prvi vrsti utrjevanju vere že vernih, naj daje hrano tistim, ki po tej hrani hrepene, da na njihovih njivah zraste živa beseda, ki bo šla, kakor živ plamen nad bolezen in bo zažgala nagnite dele človeške družbe. Iz izkustva vem, da pisana beseda o alkoholizmu v prvi vrsti zanima abstinenta — seveda tudi druge, toda to le v izjemnih primerih in šele v drugi vrsti! Črka mora glas postati — potem se bo tudi beseda ublažila! Zato sem klical treznike na vkup! Neumestno pa ne bi bilo, če bi bil klical recimo tudi pivce, ki jim nisem preje predočil vsega zla! To zlo je namreč tako očitno, da bi spričo njegove očitnosti ne bilo niti potrebno pozivati! Obljubljam pa prav rad,- da bom v bodočnosti skrbel za takšne članke, ki bodo poskušali privesti v vrste treznikov vsaj tiste pivce, ki jim alkohol ni postal že telesna zahteva, vsaj tiste pivce, ki so jim opojnine morebiti celo neokusne, ki pa jih kljub temu pijejo, ker ne morejo upreti se terorju družbe, ki jih obdaja, terorju, ki je zbog svoje mile oblike in na videz blagega značaja, najnevarnejši in najuspešnejši. A. Cerkvenik. Zadružni vestnilc. Glasom izvršenih volitev so izvoljeni sledeči delegati, ki zastopajo člane na IV. občnem zboru. Mariborska oblast. I. volišče, Celje: delegata Gabrovšek ,j osip in Zorman Josip ter namestnika Orešnik Franc in Fortunat Ivan po 21 glasov. II. vol šče, Velenje: delegat Spendl Rudolf in namestnik Nedoh Josip 20 glasov; delegat Šemrov Jernej in namestnik Mulej Štefan 19 glasov. III. volišče, (Riški vrh: delegat Slana Ivan in namestnik Lužnik Ivan 17 glasov; delegat Zupančič Matija in namestnik Rtitnik Franc 16 glasov. Ljubljanska oblast. I. volišče, Boh. Bistrica: delegat Wer-nig Janko in Šilar Alojz ter namestnika Žigmian Franc in Štros Anton po 25 glasov. II. volišče, Bled: delegat Krivec Martin in namestnik Gabrijelčič Miha, 23 glasov; delegat Stare Valentin in namestnik Klatzer Miha 22 glasov. III. volišče, Jesenice: delegata Lavrič Joško in Feldin Herman ter namestnika Janša Vinko in Narad Franc po 30 glasov; delegata Mežnar Simon in Polajner Josip ter namestnika Kveder Ivan in Jug Alojzij po 29 glasov. IV. volišče, Kranjska gora: delegat Kersnik Ivan in namestnik Smolej Franc 28 glasov; delegat Rabič Gregor in namestnik Smolej Franc, vpk., 27 glasov. V. vol'šče, Lesce: delegata Kralj Viktor in Vovk Franc II ter namestnika Kosmač Josip in Lešnik Tomaž po 23 glasov. VI. volišče, Kranj: delegat Konjedic Lovro in namestnik Lombar Ivan 21 glasov; delegat Boškovič Oton in namestnik Mavčič Filip 20 glasov. VII. volišče, Škofjaloka: delegata To-nja Franc in Rapotec Ivah ter namestnika Porenta Franc in Sešek Miha po 16 glasov. VIII. volišče, Medvode: delegat Fer-tin Leopold in namestnik Trampuš Karl 26 glasov. IX. volišče, Vižmarje: delegata Ga- brovšek Alojz in Rihar Ivan ter namestnika Jelčič Ivan in Juvan Franc po 23 glasov. X. volišče, Kamnik: delegat Jenko Iv. in namestnik Medved Janko 26 glasov. XI. volišče, Trzin: delegat Mušič Peter in namestnik Cajhen Matevž 20 glasov; delegat Železnik Alojzij in namestnik Košak Ivan 19 glasov. Dolenjska proga. I. volišče, Grosuplje: delegat Pompe Rudolf in namestnik Bizjak Franc 21 glasov; delegat Kompare Alojz in namestnik Gruden Franc II, 20 glasov. II. volišče, Kočevje: delegat Rauer Martin in namestnik Kovačič Ivan 23 glasov; delegat Gril Alojz in namestnik Ličen Alfonz 22 glasov. III. volišče, Trebnje: IV. volišče, Novomesto: delegati Je- lenc Franc, Božič Anton, Mrak Peter, Plevnik Valentin in Skuk Josip ter namestniki Pečar Ivan, Šetina Alojz, Urbič Josip, Červenka Anton in Novak Lovro po 28 glasov. V. volišče. Uršna sela: delegat Polič Anton in namestnik Dolinar Franc 22 gl. VI. volišče, Černomelj: delegat Makuc Ivan in namestnik Osimi Alojz 30 glasov. Ljubljana, mesto. I. volišče, kurilnica Ljubljana II: delegata Podbevšek Ferdo in Ogrin Leopold ter namestnika Perhauc Josip in Ček Ivan po 27 glasov; delegata Zupančič Matija in Rus Josip ter namestnika Kanoni Karl in Cigoj Anton po 26 glasov. II. volišče, Ljubljana, gor. kol.: delegati Mravlje Teodor, Ceraj-Cerič Vojteh, Rupnik Leopold, Ojstršek Josip, Tavčar Martin, Rudolf Viljem in Gorše Franc ter namestniki Glavač Ivan, Erjavec Evgen, Bizjan Franc, Kraljič Josip, Cerar* Franc, Nepužlan Ivan ter Jeraj Ludovik po 26 glasov. III. volišče, p. s. Ljubljana gor. kol.: delegat Juh Leopold ter namestnik Golob Alojzij 27 glasov. IV. volišče, Direkc., zadružni prostori: delegati Fratina Ludvig, Suhadolnik Ivan in Cvetko Franjo ter namestniki dr. Miško Jevšek, Haszlakiewiecz Evgen in L Ilovar Lojze po 29 glasov; delegat Jeras Ernst in namestnik Podpac Rudolf 28 glasov. V. volišče, Zalog: delegat Pegan Ant. in namestnik Spetič Andrej 13 glasov. LISTNICA UPRAVE. Vse čitatelje člane prosimo, ako lista ne prejmejo, da takoj reklamirajo list ali na najbližji pošti ali pa v upravi lista v zadružnih prostorih. Delegati naj prineso list radi bilance seboj na občni zbor. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ker je moglo danes radi bilance in cenika nekaj gradiva izostati, prosimo do-tične dopisnike za potrpljenje. Pride prihodnjič. Uredništvo. Kupuj vse pofreBščine dosfedno v svoji zadrugi! Cenik, žrvil. Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5 20 Moka mehka n 4 90 Moka krušna » 3 60 Moka ajdova » 6*50 Moka ržena 4 — Moka koruzna » 2'20 Moka krmilna v 1 60 Zdrob pšenični n 5'70 Zdrob koruzni jf 3*— Otrobi pšenični ff 1*50 Otrobi koruzni jt V— Testenine. Makaroni pekatete kg 11 — Makaroni domači V 9— Polži pekatete n 11 — Polži domači n 9*— Rezanci domači n 9 — Špageti domači n 9 — Fidelini domači yy 9-- Zrnje. Riž L vrste kg 9 — Riž II. vrste yy 7’— Koruza v zrnu yy 2 — Kaša prosena » 5*50 Ješprenj domači yy 5-50 Ješprenček za juho >t 9 — Fižol koks yy 4-— Fižol nizki yy —*— Leča yy 6 — Grah »> —'— Sladkor. Sladkor v kockah kg 14 50 Sladkor sipa yy 13 — Sladkorčki (bomboni) yy 25 — Kava Kava surova L vrste kg 52-— Kava surova II. vrste yy 44 — Kava žgana yy 56 — Kavne primesi. Kava Kneipp kg 15 — Kava žitna y> 850 Kava vidrova yy 13 — Kava Enrilo yy 6 — Kava kolinska yy 20 — Kava figova yy 26 — Kava družinska yy —-— Cikorija Franck yy 21 — Drugi predmeti. Mast domača kg 24-— Mast amerikanska s —*— Slaniki kom. —*— Sol debela kg 4 — Sol drobna kg 4 50 Čaj v dozah doza 12, 25 Čaj v zavitkih zavit. 15, 7 Čaj v zavitkih yy 3 — Kakao na kg kg 34 — Kakao v zavitkih zavit. 18, 10 Paradižniki a V2 kg doza 10 — Paradižniki a % >f 5 — Marmelada kg 20 — Čokolada a 14 tabl. 13'— Čokolada a ka » 5 — Čokolada a Vi« yy 2 50 Čokolada z lešniki yy 3*50 Čokolada kg —'— Rožičeva moka yy 7 — Marmelada v dozah doza 24, 12 Delikatese. Polenovka suha kg * Slanina prekajena yy 25 — Slanina papricirana yy 30*— Salame ogerske yy 90 — Salame krakovske yy 40 — Salame navadne brunšvajt yy 18 — Kranjske klobase kg 4*50 Prekajeno meso L yy 28 — Šunke yy 32'— Krače yy so- Svinjski parklji, glava yy lo— Sardine velike škatle 9, 11 Sardine male yy 7'— Med cvetlični kg 22, 16 Sir na pol ementalski yy 38 — Sir trapistovski 26*— Maggi velike steki. 22'— Maggi male yy 9 — Maggi na drobno dkg 1'50 Juhan velike steki. 12 — Maslo čajno kg 50*— Reberce yy 26, 28 Gorčica (ženf) kozarec 9’— Keksi v škatli škatla 6, 5 Keksi v zavitkih a 1 kg zavitek 2*— Sir Parmazan kg 75'— Sadje. Češplje suhe bosanske kg 8'50 Češplje suhe domače yy —*— Hruške suhe domače >y 9 — Orehi celi yy 9*— Rožiči yy 6*— Fige yy ir— Mandelni dalmat. yy 68 — Rozine fine yj 36*— Limone komad 1, 0*75 Pomaranče „ P50, T25 Limonadni prašek zavit. • Tekočine. Kis dvojno močan liter 4*— Olje namizno fino yy 20*— Olje namizno bučno liter 24'— Olje olivno 23 — Konjak' a V2 1 steki. —•— Rum a V2 1 V 38 — Rum ff —:— Žganje hrušovec a V2 1 » 24‘— Žganje borovničar a V2 1 26'— Tropinovec a V2 1 ff — — Brinjevec a V2 1 JJ 24 Slivovka a V2 1 n 24— Malinovec a V2 1 ff 16'— Mineralna voda a IV2 1 ff 7'50 Vino dalmat. črno I. vrste lit. — Vino dalmat. črno dezertno steki. 18 Vino dalmat belo lit. JO- suho grozdje Vino dalmat črno II. vrste lit. V- Vino dalmat. belo a 1 steki IČ — Dišave. Poper cel in zmlet, veliki zavitek 3-— Poper cel in zmlet, mali ff 150 Cimet cel in mlet veliki ff 3 — Cimet cel in mlet mali ff P50 Klinčki (žbice) ff 2'50 Dišave cele in mlete vel. 2'50 Dišave cele in mlete mal. ff P25 Lavorjevo zrnje (lorber) ff 2'50 Janež ff 2-50 Kumna ff 2'50 Muškatov! orehi komad 0'50 Vanilija v kosih 5) 5'— Vaniljni sladkor zav. 0'60 Žefran ff —'80 Paprika mleta velik ff 3 — Paprika mleta, mali ff 1'50 Pecilni prašek ff 1'— Potrebščine za perilo. Milo Schicht kg 16'50 Milo Zlatorog ff 15 — Milo terpentinovo ff 17 — Milo Gazela ff 13'50 Milo toaletno »Apolo« komad 7 — Milo toaletno »Elida« ff 7-— Milo toaletno »Speick« ff 6 — Milo toaletno viola ff 4'— Soda za pranje kg 1 80 Plavilo zavitek 2'50 Boraks ff 2'50 Pralni prašek ff 2'50 Škrob rižev ff 4—2 »Tri« soda ff —' — Milo za čiščenje obleke kom. —'— Prah za čiščenje obleke zavitek —'— Potrebščine za čevlje. Krema Dilber vel. škatla 5'— Krema Dliber mala Krema Luks Krema Svetlin mala Mast vazelina ff 5 50 Mast Jelka vel. doza 4'50 Mast Jelka mala ff 2'50 Borsin za podplate ff —'— Krtače za blato komad 4 — Krtače za mazati 1'50 Krtače za svetliti ff 9'50 Čistilo belo škatla 2'70 Vrvice za čevlje dolge par 2'— Vrvice za čevlje kratke „ 1'75, P50 Vrvice za čevlje kratke ff P25 Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 8'— Krtače za zobe kom. 12, 8 Krtače za obleke >> 16, 18 Krtače za ribati >> 5'— Omela velika ff 14 — Omela mala ff 12 — Metle rižove vel. ff 12 — Metle rižove male ff 10 — Jelka čistilo za parkete steki. 24'— Jelka čistilo za parkete 13 — Sidol (čistilo) tuba 5'50 Smirkov papir pola P50 Tepači veliki kom. IS- Tepači srednji ff IS'— Tepači mali ff 8 — Sveče velike paket 9 — Sveče velike kom. 1 50 Sveče male paket 9 — Sveče male kom. 1 — Vžigalice paket 10 — Vžigalice skati. P— Zobotrebci zvezek 1 50 Črnilo steki. 2 — Svinčniki kom. 1-20 Barva za piruhe zav. —•60 Omeli za parkete komad 30 — Klej za lepiti posodo tuba 8 — Manufaktura. Pravo domače platno m 52 — Platno domače za rjuhe ff 30'— Platno Wassertuch za rjuhe ff 32' — Platno belo gold. Gatte ff 52, 42 Kotonina rjava ff 24, 12 Madapolan amerikan. ff 13 — Sifon f> U, 18,20 Cefir „ 14,19,21,25 Oksford ff 14 — Obrisače na meter ff 12 — Obrisače za kuhinje ff 9, 12, 15 Modro platno za srajce ff —•— Trdo platno za krojače ff —■— Gradi za perilo beli ff — •— Barvani tisk m 16'50, 17'50 Koton ff 15, 19 Platno modro za prepasn. ff 20, 22 Klot črni ff 53, 42 Molin zelen za srajce ff 14'50 Flanela zelena za srajce ff 16 — Gradi za žimanice f f 48-70 Barhent modri ff —■— Barhent beli ff —•—. Barhent za obleke ff 20'— Barhent za perilo ff —'— Tiskanine za damske obleke ff 18 — Sukno in štofi za moške obleke ff —'— Podlaga za obleke ff 27 50 Mizni prti in servijete garnit. —■— Pletenine in galanterija. Rokavice par —•— Nogavice ženske „ 1 Nogavice ženske „ 22—42 Nogavice moške „ 1 Nogavice moške 11—24 Nogavice dolge otroške ff od 12*— Nogavice kratke otroške ,, do 25'— Srajce možke kom. —•— Srajce otroške ,, : 58—42 Elastik m O'— Spodnje hlače ff 24, 32 Robci moški ff 6'— Robci otroški ff 4 — Naramnice ff 29 — Majice sokolske štBV. „ 36—42 Sukanec (cvirn) beli 10-16 valjček 5 — Sukanec (cvirn) beli 20-30 >} 3'75 Sukanec (cvirn) črni 20-30 ff 3'75 Sukanec (cvirn) črni 40-50 ff 3'— Igle varnostne duc. 1 '50 Šivanke f f 1'50 Traki beli in črni m 0'50 Obutev. Čevlji moški par 235 — Čevlji moški „ 220, 230 Čevlji otroški ff — Čevlji ženski visoki ff 265 — Čevlji ženski nizki „ 220, 230 Sandali veliki ff Sandali srednji ff • -* Sandali mali ff Kuhinjska posoda. Lonci emajlirani V2—6 1 kom. ■JP Kastrole emailir. V2—6 1 ff O Ponve emailir. ff • "Id Zajemalke emajlirane ff > O Pokrivače ff D- Razno. Ribe morske sveže, vsako sredo Kruh dnevno svež kg 4'— Tu navedene cene niso obvezne. Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani..