OGLAŠAJTE V najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine — LETO XXXI. ENAKOPRAVNOST u EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 8, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 47 Sporazum glede združitve treh zon zapadne Nemčije večer se v r s i i ^^ekiorska seja jKdv tomk T St % direktorija SND na direktorji so ' da se gotovo udeleže. Pozd: "■avi iz Floride P'^ijateljem in znancem Pošiliafn ■ "^"^kopravnosti" i Pt p- ^^jlepše pozdrave iz I J. KoT-T' Ciril Kunstel, ^upanfr ' Pintar, Gust Ann Zupančič. Mno- ^bave vsem skupaj! Gradniki No, ' Slov d ^ Kluba društev Cher ^^^^t^Gnega doma na Re- Porurje pride pod mednarodno kontrolo; angleška, ameriška in francoska zona Nemčije bodo vključene v Marshallov načrt deči izvoljeni sle- za leto 1948: pod- % Ej k Prank Segulin, taj-tiee . ^benjak, 19300 Shaw-Joseph 6164, blagajnik Ozbig „ zapisnikar Ciril '^arv Q^ Gorniki; Louis Godec, J. .Segulin in Frances Publ; 'cijski odbor: Ed Zaje, Deben- ]5k, pj. , lik' Krashoc, Fred Moč- Hottep Medvešek in V mesecu. Jim- vsak prvi LONDON, 6. marca—Zedinjene države, Anglija in Francija so se danes sporazumele glede mednarodne kontrole Porurja in tesnega sodelovanja za vključitev treh zapadnih zon Nemčije v Marshallov načrt za "obnovo" zapadne Evrope. Na konferenci predstavnikov* treh velikih zapadnih sil se je tudi sklenilo, da se ustanovi federalno vlado zapadne Nemčije, ki bi imela zadostna pooblastila, toda pravice posameznih držav bi bile vseeno zajamčene. V uradnem komunikeju ni bilo omenjeno, da se bo tudi francosko okupacijsko zono Nemčije združilo z že združeno anglo-ameriško, toda odgovorni uradniki so izjavili, da bodo sklepi. Novi grobovi ^ ODAR trvijjj , "^^spelo v Canton, V K. korporala Frank ubit 17. maja Novi Gvineji. ki Q Josephine Odar iz ^ojen v Clevelan- Je bil C poznane dru- Gdknd.f^^^^Gon Barracks, ki je bil Rojakom 1. aprila " je nahajal v ann- bil poslan v Cal., nato pa v doniačih ez ko dopu-ni videl je odzval po-Bil je član H I. zapušča žalu- om. ' n *f8e . -- ----- Stanley, tu veliko sorodni-o^L vršil v četrtek Vu iz r, P° vojaških CS (k ttd N°^, v ^' Canton, O. "ij«' ki jg sožalje, mlade- nega zavoda , r na 2257 Ma-N. E. ovine pa bo-spomin! V % V- <^a - %i 2' je bil iz blag * -AR je A J. poznani Frank 39 stanujoč na popoldne nnvMrnv,; Tp»»Qv*Tr far 3^ Cerklje, kjer več \a • Sv m več so- ^0 hvf?' Ill je živel v zapušča mno- K <1?="' j« P" Na- S Joseph me, pre-ol{. ' dojena Ogrin, in Mr: mond, Frank mL, Anthony, Ernest, Edward in Lillian, pet vnukov in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8:45 zjutraj iz želetovega pogrebnega zavoda 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary. # ANTON KOZEL Po dolgotrajni bolezni je včeraj popoldne umrl na svojem domu Anton Kozel, star 59 let. Stanoval je na 1123 E 74 St. preje pa dolgo let na E. 40 St. Doma je bil iz Male Vrhke pri Krki, odkoder je prišel v Ameriko pred 43 leti. Delal je 40 let pri Otis Steel Co. Bil je član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ in društva Janeza Krst-nika št. 37 ABZ. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Boje, p. d. Reženova, štiri hčere: Mrs. Marie Somrak, Mrs. Jean Jako-bic, Mrs. Frances Bell in Mrs. Ann Macks ter osem vnukov, v stari domovini pa zapušča mater, tri brate in eno sestro. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška E. 71 St. in Superior Ave. in nato na pokopališče Calvary. # MARY LACH V soboto zjutraj je po daljši bolezni umrla Mrs. Mary Lach, rojena Cepon, stara 59 let. Stanovala je na 1255 E. 61 St. Doma je bila iz Horjula, odkoder je prišla v Ameriko pred 34 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva sv. Vida. Tukaj zapušča soproga Johna, doma iz Šmarja pri Jelšah, sina Johna ml., tri hčere Mrs. Sophie Baraga, Agnes in Mary, ter dve vnukinji Esther in Elaine, v stari domovini pa brata Valentina in sestro The-reso. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:15 uri iz Zakrajškovega porebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na po kopališče Calvary. # JOHN BRINŠEK Snoči je nagloma umrl John Brinšek, p. d. Cvetov Janez, star 71 let. Stanoval je n^ 1064 Addison Rd. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Po- ki so bili sprejeti, vodili k temu cilju. Nemčija bo dobila besedo pri kontroli Porurja Predstavniki treh sil so odločili, da bo Nemčija zastopana pri mednarodni kontroli Porurja, toda ni nobenih znakov, dali se bo povabilo tudi Rusijo. Detajli glede sporazuma o Po-rurju niso bili obelodanjeni. Pogovori glede vloge, ki jo bo zapadna Nemčija vršila pri obnovi zapadne Evrope se bodo nadaljevali prihodnji mesec. Po zaključku sestanka je ameriški ambasador Lewis Dou-glsa izjavil, da so seje bile "nenavadno plodonosne" in da se je več napredovalo v "desetih dnevih kot pa v preteklih treh letih." V izjavi treh sil je rečeno, da bodo združene anglo-ameriška ter francoska zona Nemčije povezane z evropskim obnovitvenim programom in zastopane pri vseh nadaljnih organizacijah. Iz izjave je razvidno, da bo zapadna Nemčija zastopana na konferenci šestnajstorice držav, ki so sprejele Marshallov načrt. * Rusija bo verjetno protestirala proti sklepom WASHINGTON, 6. marca—■ Diplomatični predstavniki pričakujejo, da bo Rusija poslala ostri protest proti sklepom treh zapadnih sil glede Nemčije, od-nosno združitve treh zapadnih zon. Ruska protestna nota bo verjetno slonela na sklepih pots-damskega sporazuma, ki predvideva, da bodo Nemčijo kontrolirale velike sile—Amerika, Rusija, Anglija in Francija. Ta sporazum pa so Zedinjene države že zavrgle, češ, da ne predvideva nobenih mer za slučaj, ako bi se omenjene velike sile ne mogle sporazumeti. ANGLIJA OMEJILA UVOZ AMERIŠKIH FILMOV LONDON, 4. marca—Iz vladnih virov poročajo, da Anglija ne bo zavrgla svoje politike za omejevanje uvoza ameriških filmov. Ameriški filmski producenti so izvlekli 25 odstotkov profitov iz Anglije s svojimi filmi. V Londonu se nahaja na pogajanjih z angleško vlado predsednik ameriške Zveze filmskih producentov Erick Johnson, ki poskuša omiliti omejitve, ki jih je postavila angleška vlada v zvezi s pomanjkanjem dolarjev. s. Mary Ham-'drobnosti bomo poročali jutri. v zadnje slovo Članice društva "Sv. Ane" št. 4 SDZ so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v Zakrajškov pogrebni zaVod, da izkažejo zad njo čast umrli članici Mary Lach, v torek da se pa po možnosti udeleže njenega pogreba. BENEŠ BO OSTAL PREDSEDNIK, PRAVI PREMIER GOTTWALD PRAGA, 5. marca.—Komunistični premier Klemeni Godwald je danes zanikal govorice^ da bo predsednik Češkoslovaške Edvard Beneš podal ostavko, odnosno, da bo zamen jen. "Predsednik je zelo truden in se še ne ve, kdaj se bo vrnil v Prago", je izjavil načelnik tiskovnega urada premierja Gottwalda. "Ne vemo kako dolgo bo bolan. Ni bilo nobenih raz-motrivanj, da bi se ga zamenjalo, ali pa mu imenovalo naslednika. Ako se bo nekaj takega podvzelo, bo to storjeno soglasno z ustavo.'' Beneš je pri volitvah leta 1946 bil izvoljen za predsednika republike in sicer za dobo 7 let. Češka ustava predvideva, da lahko s tri-četrtinsko večino vlada imenuje podpredsednika, ako predsednik šest mesecev ni v stanju vršiti svoje posle. Podpredsednik pa bi mogel biti izvoljen za predsednika, ako bi dobil tri petine glasov v parlamentu. Nova ministrka za prehrano, socialna demokratka Ludmila Jankovcova, je danes naznanila, da se bodo z aprilom mesecem krušni odmerki zvišali od 2.3 funte na 3.3 funte. Iz javila, je, da so iz Rusije poslali dovolj žita in da bo kruh bel. Zopet doma Iz Glenville bolnišnice, kjer se je nahajal vsled poškodb, ki jih je dobil pri delu, se je vrnil na svoj dom Mr. Joseph Susnik iz 18715 Cherokee Ave., kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske in kartice v bolnišnici, in prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu. Wallace izjavil, da se ne bo vrnil demokratom KLANOVCI SE UPIRAJO CIVILNIM PRAVICAM WRIGHTSVILLE, Ga., 3. marca—Organizacija Ku Klux Klan, ki neti plemenske sovražnosti, je danes priredila demonstracije proti predlogom za civilne pravice, ki jih je podal predsednik Truman. Okrog 280 Klanovcev je mar-širalio v svojih belih "žakljih" pred dvoriščem sodniije noseč ogromen križ v plamenu (simbol organizacije KKK). Ob priliki demonstracij je govoril "veliki dragon" KKK dr. Samuel Green iz Atlante. Napadel je predsednikov program za civilne pravice in urgiral 2,000 prisotnih poslušalcev, naj se zo-perstavijo zakonu proti linča-nju, "pol taxu" in prepovedi ne-tenja plemenske netrpnosti. Strica išče Mr. Joseph Durn iz 15603 Waterloo Rd. je prejel pismo iz stare domovine od Marije Križ-manc, ki je uposlena na občinskem uradu v Vipavi, in ki bi rada zvedela za naslov njenega strica Antona Križmanc, biva-jočega v Clevelandu. Če sam to čita ali pa če kdo ve za njegov naslov, je prošen, da sporoči Mr. Durnu ali pa pokliče KE 5800. AMERIŠKI AMBASADOR ODSTRANJEN IZ GRČIJE WASHINGTON, 5. marca. — Predsednik Truman je danes imenoval ameriškega ambasadorja v Grčiji Lincoln McVea-gha za novega ambasadorja na Portugalskem. McVeagh bo zamenjal John C. Wileya, ki je bil pred kratkim premeščen v Iran. Premeščanje je v zvezi s trenjem med McVeaghom in načelnikom ameriški "pomožne" misije v Grčiji Dwight Gris-woldom, ki bo nekaj časa sam vodil vse ameriške posle v Grčiji. # ATENE, 5. marca. — Grški monarhisti so danes ustrelili osem oseb, ki so se udeležile upora decembra meseca leta 1944. ČEŠKA BO POSLALA -NOVEGA AMBASADORJA WASHINGTON, 4. marca — Nova češkoslovaška vlada je že poslala v Ameriko novega ambasadorja, ki bo zamenjal Jurija Slavika, ki je odstopil vsled nesoglašanja z novo vlado. Novi češkoslovaški ambasador bo Ervin Munk. Poleg Slavika je odstopilo manjše število višjih in nižjih uradnikov, ki bodo takoj zamenjani. Protestantje se bodo borili proti politični aktivnosti katoliške cerkve WASHINGTON, 7. marca. — Skupina protestantovskih duhovnikov, ki so organizirali novo organizacijo "Protestantje in ostali Američani združeni za ločitev cerkve od države", je danes naznanila, da je rimska katoliška cerkev stopila na "politično areno" in da se bodo protestantje in ostali Američani borili v kongresu in na sod-nijah proti vsakim poskusom, da se uporablja javne sklade za župnijske šole. Protestantovski duhovniki so izjavili, da rimsko katoliška hi-jerarhija v Zedinjenih državah deluje za ustanovitev zveze med cerkvo in državo, ako ne drugo "vsaj v zadevah javne zakladnice." Kontraverza se je začela že 11. januarja, ko so protestantje protestirali s posebnim manifestom proti prostemu prevo- zu dijakov katoliških župnijskih šol z javnimi busi. Takrat so tudi zahtevali, da predsednik Truman takoj umakne svojega osebnega ambasadorja Myron Taylor j a iz Vatikana. Katoliška hijerarhija je zanikala obtožbe protestantov 25. januarja. Cincinnatski nadškof John Tk McNichols je objavil izjavo, s katero je okrcal pro testante, češ, da "netijo nestrpnost, sumnjo, sovraštvo in spopade med raznimi verskimi sku- Tako zvana "tretja" stranka je dobila uradno ime—"Progresivna stranka" YORK, Pa., 7. marca. — Predsedniški kandidat Henry A. Wallace je danes na konvenciji pennsylvanske Progresivne stranke izjavil, da so govorice glede njegove vrnitve v demokratsko stranko v slučaju, da bi se Truman odpovedal predsedniški kandidaturi, fantastične. Wallace je 2,000 delegatom*--- povedal, da Truman ni v vprašanju. ' "V vprašanju je doktrina, ki nosi njegovo ime in katero so začrtali ljudje, ki kontrolirajo vlado," je rekel Wallace in pristavil, da je Truman šele pozneje zvedel za to doktrino. "Trumanova doktrina zagovarja vojaške nasvete in ekonomsko pomoč deželam, ki se borijo proti komunizmu. Grčija in Turčija sta dve deželi, ki že prejemata pomoč od Zedinjenih držav. "Te ljudi in njihove načrte se ne more spremeniti z enostavno zamenjavo služabnika za iste interese," je poudaril Wallace. Stranka dobila uradno ime Na konvenciji je bilo odobreno ime "Progresivna stranka" za novo politično gibanje, katero se je navadno pznačalo za tretjo stranko." (Wallace je to gibanje nazival "nova stranka.") Delegati so sprejeli program, ki vsebuje osem točk. V programu so vključena stališča Wal-lacea glede zunanje politike in proti-inflacijske politike v deželi. V eni točki sprejetega programa se zagovarja ukinitev kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti. Odbor je bil označen kot "vir večine dejanj preganjanja delavskih voditeljev in manjšinskih skupin." V svojem govoru se je Wallace ponovno zavzel za preganjanega učenjaka dr. Edwarda U. Condona. J. W. Gitt imenovan za stalnega predsednika stranke Založnik "York Gazette and Daily" J. W. Gitt, ki je bil načelnik začasnega odbora "Wallace for President," je bil soglasno izvoljen za stalnega predsednika Progresivne stranke. V programu, ki je bil sprejet, se obravnava važna vprašanja zunanje in notranje politike Amerike. Stranka so bo borila proti Marshallovemu načrtu v sedanji obliki. Bo proti obvezni vojaški vežbi in izjavlja, da atomska bomba ogroža naše odnosa je z drugimi državami. Obsoja umik od sklepa Združenih narodov glede delitve Palestine in pošiljanje orožja s strani oljnih trustov napadalcem na židovsko ljudstvo. V programu Progresivne stranke je nadalje napovedan boj Taft-Hratleyevemu zakonu. Obsojeni so napadi z vseh strani, vključno vladnih, proti civilnim svobodščinam Amerike, ter pmami. V svojem novem napadu na j vsaka oblika "čvrste kontrole" katoliško hijerarhijo so prote- vladnih nameščencev. stantovski duhovniki med osta- Končno se je stranka izrekla lim obtožili katoličane, da s o proti monopolu in njihovim "su-prevzeli javni solški sistem v per profitom." North College Hill, predmestju Konstruktivni program Cincinnatija, ker so v šolski Progresivne stranke odbor uspeli vriniti večino ka- Namesto gornjih točk, je Pro- se Wallacea postavi na glasov toličanov. gresivna stranka sprejela svoj nico. astni konstruktivni program. Program predvideva zvišanje delavskih plač in minimalno plačo $1 na uro. Podaljšanje rentne kontrole arez zvišanja najemnine in takojšnjo vrnitev cen na raven od januarja leta 1947. Enako plačo za enako delo, orez ozira na spol. Federalne in državne davke, ki bodo sloneli na sposobnosti, da se jih plača, z jamstvom, da oodo dohodki od $3,500 za štiri člansko družino osvobojeni davkov. Ukinitev vseh prodajnih znam, mezdnih davkov in ostalih krivičnih davčnih obremenitev za nizke dohodke. * Izvoljen je stalni ohijski odbor "Wallace for President" COLUMBUS, O., 7. marca— Danes se je tu vršil sestanek delegatov, ki podpirajo predsedniško kandidaturo Henry A. Wallace v Ohio. Sestanka se je udeležilo 200 delegatov, ki so razmotrivali o strategiji, da se Wallace v Ohio postavi na glasovnico. Baje je v teku diskusij prišlo do razkola, ki ga je povzročila majhna skupina pod vodstvom predsednika United Labor Party iz Akrona John Greena. Terenski direktor ohijskega odbora "Wallace for President" Louis Hahn je izjavil, da United Labor Party he predstavlja nobenega pravega političnega gibanja v Akronu in da se ne strinja z Wallaceovim programom. "Sile, ki so se nahajale izven Wallaceovega gibanja so se ustrašile zaradi naglega rasta nove stranke in poskušale uporabiti to majhno skupino za vrtanje znotraj. Ti poskusi so propadli," pravi izjava osrednjega odbora. Na sestanku je bil izvoljen za predsednika ohijskega odbora , "Wallace for President" dr. Calvin S. Hall od Western Reserve University v Clevelandu. Za podpredsednike so bili med ostalimi izvoljeni sledeči: Dr. Oliver S. L&ud, profesor fizike na Antioch kolegiju. Yellow Springs; Rev. John D. Walker iz Columbusa; mednarodni podpredsednik United Electrical Workers Len Markland; predsednik akronske podružnice Slovanskega kongresa Milo Celo-vic; delavski voditelj iz Toleda Charles G. Clark, članica ženskega demokratskega odbora Franklin okrožja Mrs. Frances Dunn in drugi. Za tajnika je bil izvoljen John C. Kennedy iz Oberlin kolegija, za blagajnika pa clevelandski trgovec Dolp Bennett. Na sestanku se je tudi določilo članarino $1 letno, ustanovilo budžet do zneska $60,000 in odločilo, da se do 1. junija zbere 100,000 podpisov širom Ohia, da STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 8. marca 194! "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For Ore Year—(Za eno leto)-- Foi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. o NOVI KNJIGI ROBERT ST. JOHNA Pisatelj, radijski komentator, časnikar in predavatelj Robert St. John je spisal svojo drugo knjigo, ki je v zvezi z Jugoslavijo. Prvo njegovo knjigo "From the Land of Silent People" je večina ameriškega tiska pozdravila kot odlično delo in celo kot najboljše delo, ki je izšlo iz druge svetovne vojne. Toda njegovo najnovejšo knjigo "The Silent People Speak" je večina kritikov sprejela hladno in celo sovražno. Časi od prve pa druge Robert St. Johnove knjige so se spremenili. To najboljše dokazuje slučaj s to knjigo, kateri ni posvečena pozornost, ki jo z ozirom na nenehane laži in potvarjanja dejstev o novi Jugoslaviji, zasluži. Izgleda, kot da je ameriška zunanja politika merilo za ocenjevanje knjig. Knjige, katerih vsebina je propagandna gonja proti Rusiji ali pa deželam vzhodne Evrope, so hvaljene in priporočane; knjige pa, ki objektivno in brez predsodkov poskušajo odstraniti "železno zaveso" izmišljotin, potvarjanj dejstev in laži, se poskuša omalovaževati in jih raztrgati na koščke. Bil je že skrajni čas, da je nekdo napisal knjigo o novi Jugoslaviji in razkril laži, ki se v večjem delu ameriškega tiska širijo glede te dežele "molčečega ljudstva," ki se danes ukvarja predvsem z gigantsko borbo za obnovo v vojni razdejane dežele. Za razliko od mnogih ameriških časnikarjev, ki knji ge o Jugoslaviji pišejo na podlagi informacij, ki jih dobivajo od nasprotnikov sedanjega režima, j d' Robert St. John šel med navadno ljudstvo, med množico. V svoji knjigi je zbral veliko števik' primerov iz življenja ljudstva v Makedoniji, Bosni, Dalmaciji, Srbiji, Hrvaški in Sloveniji. Pri čitanju njegove knjige se človek nahaja pod vtisom, da govori brez vsakega posredovalca z neštetimi osebami, z ženami, starčki, možmi in otroci te nove Jugoslavije. Ti razgovori-in skušnje ljudstva pa so tako prepričljivo in živo podane, daje težko odložiti knjigo. Vse se razvija pred našimi očmi kot najbolj zanimiv roman, v kateremu iščemo vedno nove in nove junake, vedno bolj napeto snov, vedno nove doživljaje. Na ta način, z opisovanjem skušenj neštetih "glavnih junakov" iz ljudstva, je Robert St. John spisal knjigo, ki pravilno nosi naslov: "Molčeče ljudstvo govori." Robert St. John ni zbiral materij al za svojo knjigo v kakšnem belgrajskem hotelu, kjer večina angelških, francoskih in ameriških časnikarjev preži na "senzacije," govorice in ugibanja, ter potrpežljivo ali pa nestrpno čaka kdaj bo "zavrelo." Robert St. John se je poslovil od luksuznih hotelov, od "Majestica," predvojnega "Srbskega kralja" in drugih zbirališč predvojne jugoslovanske "elite", si obul težke čevlje, oskrbel z milom in cigaretami, ter odšel med ljudstvo. Ni čakal v Belgradu, da bi se sestal z raznimi voditelji in ni govoril z maršalom Titom ali pa Kardeljem. V njegovi knjigi ni pogovorov z znanimi voditelji današnje Jugoslavije. Celo njegov pogovor z Beblerjem je le pogovor, ki ga je vključil s posebnim namenom, da poda tudi zanimivo zgodbo tega sina bogatega primorskega industrijalca, ki je svoja najlepša leta posvetil borbi, da bi se med ostalim podržavilo tudi rudnike v Istri, ki so bili lastnina njegovega očeta. Ameriške Slovence bo ta knjiga gotovo zelo zanimala. Vsak bo našel v njej svoje kraje, zgodovino svojih bratov in sester, sorodnikov in prijateljev. Vsak bo pri čitanju te knjige čutil, da govori z ljudmi, ki jih pozna in ki govorijo tako, da jih lahko vsak razume. Se bolj važna pa je ta knjiga za širšo ameriško javnost, kateri se že dve leti nudi popolnoma lažnjivo sliko o razmerah v Jugoslaviji. "Lajtmotiv" vseh zlobnih in popačenih poročil v večini ameriških časopisov je: teror, teror in teror ... O delu, o delu mladine nove Jugoslavije pa posebno, o velikih uspehih, ki so jih že do sedaj dosegli in jih še bodo, o silnem navdušenju množic širom Jugoslavije, da izpolnijo petletni načrt, o posameznim čutom in razumevanjem opisal St. John, — o vsemu temu ameriški tisk molči. Prav zato je bilo potrebno, da je izšla ta knjiga, ki je knjiga o ljudstvu, ne pa o posameznih, večinoma "preganjanih" delomrznežih. Na misel nam je prišlo, da bi ta knjiga bila posebno priporočljivo čtivo za našo mladino. Večkrat slišimo pritožbe, da nas naša mladina ne razume, da nam celo očita naše "starokrajske" navade in da o našem "starem kraju" nima preveč dobro mišljenje. Knjiga Robert St. Johna bi mnogo pripomogla, da bi se naša mladina seznanila s tem PRIMORSKE VESTI Ljubljana, 18. februarja 1948. Trst in Palestina Tržaški gospodarski in zlasti pomorski krogi kažejo živo zanimanje za razvoj palestinskega vprašanja. Računati je namreč, da se bo po ureditvi palestinskega vprašanja znatno povečal tranzitni promet med Palestino in tržaškim zaledjem. .Zatrjujejo, da bodo skandinavski in drugi inozemski brodarji izkoristili ugodno konjunkturo za poživitev in ustanovitev novih pomorskih in plovnih prog med Trstom in Palestino. Tržaško gospodarstvo polaga velike upe na bodoči razvoj; ki bi sledil ureditvi palestinskega vprašanja. Zakaj iz Rima in Genove V tržaškem gospodarskem življenju se opaža zadnji čas izredno zanimanje za usodo nekdanjih tržaških ladij, ki so danes še zmerom registrirane v Rimu in Genovi. Prizadeti krogi se nehote vprašujejo; zakaj vodijo politiko Tržaškega Lloy-da iz Rima in Genove in zakaj S3 tržaška vojna uprava prav nič ne zanima za to, kako bi iz-poslovala vrnitev teh tržaških ladij, brez katerih si ne moremo misliti novega razvoja ini napredka tržaškega gospodarstva ter plovnega razmaha. Italijanski tisk venomer zatrjuje, da je Svobodno tržaško ozemlja usodno pasivno in da ni sposobno za lasten obstanek. Po drugi strani pa točno vemo, da je bilanca Tržaškega Lloyda nedvomno aktivna. Težko si je predstavljati, kako razumejo pri anglo-ameriški vojni upravi pametno vodstvo tržaškega gospodarstva. Po eni strani navajajo, da je tržaško gospodarstvo pasivno, po drugi strani pa se preprečujejo razvojne možnosti, ki bi nedvomno prinesle tržaškemu gospodarstvu nove perspektive in nove pogoje za gospodarski dvig ter izboljšanje. Po Primorskem so zahrneli traktorji Pomlad je prišla na Goriško in s pomladjo novo življenje po poljih in travnikih. Vsepovsod je oživelo kmetijsko delo. V Šempetru-Gorici že cvetijo prvi mandeljni, v Volčjidragi, Ajdovščini in na državnem posestvu v Ozeljanu že brnijo - prvi traktorji, ki so se zarili v zemljo ter jo preorali za pomladansko setev. Po vsem Slovenskem Primorju ponosno odmeva pe-'sem traktoristov; 17 traktorjev, ki so na razpolago, so temeljito popravili. V Postojni, Ilirski Bistrici, Ajdovščini in Sežani imajo strojne postaje s stalnimi brigadami. V pomladanskem oranju i bodo traktorji preorali 3,000 j hektarjev zemlje. Slovenska j Istra pa je dobila štiri traktor-I je. Tukaj niso namreč še nikoli 01 ali s stroji. Novo življenje je zadihalo po našem Slovenskem Primorju. Nova Jugoslavija mu zagotavlja nove, uspešnejše in cenejše možnosti obdelovanja zemlje, ki bo pognala plod ne j šo, bogatejšo rast. S tem pa bodo ustvarjeni pogoji za znatno po-vzdigo življenje ravni ter živ- ljenjskega načina našega delovnega primorskega ljudstva. Knjigo približujemo goriškemu ljudstvu Dobro vemo, kako globoka je I bila odsihdob ljubezen našega i primorskega ljudstva do sloven-iske knjige. Izid prve svetovne i vojne in težko, mučeniško živ-jljenje pod italijanskim fašiz-: mom sta mnogo škodovala v item pogledu, nista pa mogla iz-I ruvati iz srca primorskega ; ljudstva ljubezni do slovenske I knjige. Po priključitvi k novi : Jugoslaviji se je pričelo novo I življenje tudi na tem polju. Po-Isebno tekmovanje je imelo na-jmen čim bolj in čim uspešneje i približati našo knjigo sloven-iskemu delovnemu človeku. I Ponekod so že obstoječe in I pripravljene knjižnice defašizi-! rali ter jih dopolnili z novimi I knjigami. Drugod so ustanovili I nove knjižnice, ki pritegujejjo j zanimanje ukaželjnega sloven-'skega delovnega človeka. Tako j so v Budanjah pri Vipavi povečali število knjig za 37. V Ri-hemberku so uredili novo knjiž-|nico. V črničah so pomnožili knjižnico za 80 knjig. V Ajdovščini so dijaki nižje gimnazije uredili knjižnico po kartotečnem sistemu. V Šempetru bodo na novo uredili knjižnico, saj je na razpolago nad 700 knjig, ki ležijo mrtve po policah. ^ Seveda je bilo treba zagotoviti tem knjižnicam dobre knjižničarje in knjižničarke. V ta namen je bil organiziran poseben tridnevni knjižničarski tečaj od 5. do 7. februarja, ki se ga je udeležilo 23 deklet in 11 ; tovarišev. Na Goriškem kipi novo zdravo življenje. Vzplamene-la je stara ljubezen do knjige, do izpodbudnega ljudsko prosvetnega dela. Veliki bodo svirali, mali pa plesali Tržaški grosisti so se organizirali v posebno zvezo, ki ima očitni namen ustanovitve monopolistične trgovske organizacije. Tudi slepec bi lahko spoznal, , da bi radi postali ti grosisti edini, popolni gospodarji vse trža-jške trgovine. Mali in srednji tr-igovci bodo morali torej plesati I tako, kakor bo pač svirala novo ustanovljena organizacija tržaških grosistov. Tržaško delovno ljudstvo, tržaški potrošniki pa bodo morali plačevati blago po I cenah, ki jih bodo navijali ter j določali tržaški monopolistični I trgovci. Tržaške množice so i sprejele vest o ustanavljanju te I nove organizacije z upravičenim i nezaupanjem ter nezadovolj-■ stvom. Glas primorskih partizanov Zveza primorskih partizanov Tržaškega ozemlja je poslala italijaijskemu nacionalne mu združenju partizanov pismo, v katerem izraža svojo solidarnost z italijanskimi partizani zaradi dogodkov v S. Fernandu v Puljah, kjer so fašisti zažgali sedež partizanov in ubili tri demokrate. Partizani, ki delajo v tržaškem arzenalu, pa so poslali partizanom iz San Ferdinanda še posebno pismo, v katerem iz- ražajo sožalje družinam ubitih partizanov. Na Tržaškem ozemlju kakor v Italiji, se morajo še sedaj po zlomu fašizma boriti protifašisti za najosnovejše politične svobodščine. O tem in onem V Gorici so nastopili člani društva "Naš prapor" iz Pevme s petjem, recitacijami, otroško igro ter enodejanko. Dvorana je bila nabito polna. V Ricmanjih praznuje 90-let-nico rojstva upokojeni železničar Franc Demark, ki uživa povsod ugled in spoštovanje. V Vipavski bolnišnici je umrl vrli aktivist Osvobodilne fronte z Brji pri Rihemberku Franc Vidmar-Vitko. Ljudstvo vasi Brje ne bo nikdar nanj pozabilo. V Kostanjevici na Krasu so ustanovili krajevno mesnico, zadružno kovačnico in krojaško zadrugo. V Mirnu pri Gorici je bil tečaj za predsednike in tajnike Krajevnih ljudskih odborov. S tem tečajem je predstavnikom ljudske oblasti dana možnost, da se usposobijo pri svojem delu za gospodarski in kulturni razvoj primorskega delovnega Ijud-Ijudstva. V Dekanih pri Trstu je padla s skednja 63-letna Antonija Ga-sič. Nastale pa so komplikacije in je umrla za poškodbami v tržaški bolnišnici. V Logu pri Dolini je izvidnica policije odkrila tajno žganjar-no. Policija je zaplenila kotel in vso drugo opremo tajne žga-njarne, razen tega še štiri litre žganja, ki se je dotlej nateklo. V Proškem pride danes na vsakih 28 prebivalcev po en policist. Toda kljub temu ne bo mogoče potlačiti in ustrahovati domačega prebivalstva. V Trstu so umrli 56-letni Josip Babic, 69-letni krojač Josip Makuc, 77-letni kmečki -delavec Valentin Komel, 53-Ietni mizar Kvirin Kolavčič, 70-letni kmeto-valeč Anton Gubane, 49-letni j drvar Alojz Vuga, 87-letni dr-I žavni upokojenec Simon Lada-vec, 75-letni Josip Figar, Flori-j an Jancin, in 40-letna Bruna Zuban. Dvajset-letna Josipina Stiko-vič je po porodu prerezala vrat lastnemu novorojenčku ter mu odrezala jezik. Novorojenček je umrl v tržaški bolnišnici. Policija je mater aretirala. V Dolenjem v Brdih so nabrali ob 25-letnici poroke Geno-vefe in Ignacija Bučinel 500 lir za sirote padlih partizanov. TISOČLETNI KROKODILI IN ENODNEVNE MUHE našim "starim krajem" in spoznala, da tam niso nikakšni zaostali ljudje, ki živijo v primitivnih razmerah, ampak ljudje in posebno mladina, ki vlaga vse svoje napore, da bi si zgradila resnično srečno, napredno in veselo domovino. Ni dvoma, da bi naša mladina rada čitala to knjigo, ki ni dolgočasna in brezbarvna, ampak slikovita, zanimiva in zelo pregledna. Potom nje se bodo seznanili ne samo z novo, ampak tudi s staro Jugoslavijo in z Jugoslavijo iz osvobodilnih bojev. Ako v teh dnevih pred Velikonočnimi prazniki nameravate obdariti vaše sinove in hčere, potem ni darila, ki bi bilo lepše in bolj priporočljivo, kot je knjiga "The Silent People Speak!" ("V našem uredništvu imamo na rokah še nekaj izvodov te knjige. Imajo jih pa tudi tajniki posameznih podružnic SANSa. Torej sezite po tej knjigi, ki Vam bo prav gotovo nudila obilo zadovoljstva, ki bo posebno koristno in poučno čtivo za vaše sinove in hčerke.") Enodnevne muhe in tisočletni krokodili so vsakemu doma-' činu pojm, kakor dejstvo, da je človek z 90. letom že prese-j gel običajno starost. Iz tega' lahko sklepamo, da je dolgost' življenja pri različnih živalih zelo različna, a vendar pripovedovanju o tisočletnih krokodilih na tihem ne verjamemo preveč, kajti malo čudno je, da bi žival, ki bi se rodila v sredini srednjega veka, živela še danes, j O slonih navajajo najbolj fantastične številke, kar se tiče j njih starosti. V resnici sicer nimajo pravih podatkov o tem, lahko si pa mislimo, da so 100 do 200 letni sloni nekaj normalnega, saj potrebuje mladič celih 30 let, da dozori v potomstva sposobnega samca. Če hoče imeti dovolj potomstva, mora tedaj doseči že prav častitljivo starost. A ne samo sesalci, tudi drugi živalski razredi imajo svoje metuzaleme. Na Dunaju so imeli jastreba, ki je živel 118 let, drugega, ki je učakal 101 j leto, in orla, ki je štel 104. Ne-^ ka gos je pričakala 80 let, kar, se nam vidi povsem neverjetno. | Da-li živi krokodil res 1000 ^ let, znanost še ne more povedati, vsekako pa so najbolj dol-gožive živali med plazilci. Rothschild je daroval londonskemu zoološkemu vrtu želvo, ki so jo ulovili že čisto odraslo leta 1737 na nekem otoku Ind-skega oceana. Danes jo cenijo na 300 let in to bi bila najsta-j rejša žival, za katero gotovo j vemo. 200 letne želve niso nič ■ "posebnega". Lepe številke dobimo pri ribah. Čeprav spada poročilo o' 250 letni ščuki nekako tja, ka-j mor poročilo o 1000 letnem kro-1 kodilu, je vendar mogoče,' da učakajo ščuke, krapi in lososi' preko 100 let. 15 do 20 letni slaniki že niso nobena senzacija več. Med mehkužci je omeniti rečno školjko bisernico, ki so jo 1. 1901 našli živo pri Oelsnitzu in v koje školjko je bila vrezana I letnica 1851. Takšne školjlje ' utegnejo po mnogih izkušnjah ' doživeti 80 do 100 let. j Pri žuželkah je težko določiti I starost, kajti tu imamo več sto-I pin j razvoja (ličinka, buba, žuželka), ki jih je treba seveda vse upoštevati. Tako muha enodnevnica ne živi samo en dan, j temveč dosti dalje, en dan živi I samo razvita žival. "Neumrljivi I majniški hrošč" živi 3 do 5 let, , na jugu manj, na severu več. ' Deževniki učakajo do 10 let, trakulje in trihine celo 20 do 30 let — Č3 njih neprostovoljni gostitelj, prej ne umre. Če primerjamo te podatke o živalih s podatki o rastlinah, opazimo na prvi pogled, da so rastline bolj trdožive. 1000 let za hrast, 2000 let za libanonsko cedro, 3000 let za cipreso, so tu običajne številke. Če hočemo vedeti, zakaj nastopi smrt pri raznih živalih tako različno, se moramo najprvo vprašati: kakšno nalogo naj izpolni žival za svojega življenja? Odgovor je preprost: Vsako bitje mora skrbeti za ohranitev svoje vrste, za nje obstoj v boju s konkurenco. Ko je to dolžnost izpolnila, je smisel njenega življenja opravljen. Splošna korist gre torej tudi tu preko osebne koristi. Prosta narava ne podaljšuje življenja za to, ker je lepo ali življenja vredno. Njegovo trajanje je odmerjeno natanko tako, da izpolni svojo dolžnost. Čim se je cvet oplodil in je sposoben dati sad, odpadejo cvetni listi, a ker eno samo cvetenje dostikrat ne zadostuje za ohranitev vrste, cvete rastlina še drugo ali tretjo leto. Pri mnogih rastlinah pa zadostuje v ta namen en sam cvet. Pomislimo na krasne, dekorativne cvete sredozemske agave. Čim je rastlina pognala svoj cvet, vemo, da se bliža konec njenega življenja. Podobno je pri živalih, že pri slonu smo povedali, da je njegovo visoko starost pojasniti s tem, da se zelo pozno razvije v žival, ki je sposobna dati potomstvo. Vrhu tega nosi ta samica mladiča kakšnih 20 mesecev. Potrebuje torej v resnici mnogo let, da rodi dovolj potomstva za ohranitev vrste. V splošnem velja, da živijo živali, ki potrebujejo mnogo časa za svoj razvoj dolgo, živali, ki rastejo hitro, pa živijo malo časa. Tudi za ljudi je v teh stvareh zdrav nauk. Prvič vemo, da izpolni zdrav rod svojo življen-sko nalogo le tedaj, če rodi dovolj potomcev za svojo ohranitev; drugič pa sledi iz tega, da se podaljšanje življenske dobe po napredku moderne medicine ne da izenačiti z manjšim številom potomstva. Bridges izobčen iz izvršnega odbora CJ.O. Izključil ga je predsed Murray, ker je Bridges podprl Henry A. WASHINGTON, 6. Predsednik CIO philips je danes odvzel pozicijo . nrn Had nega direktorja l/iu Bridgesu, znanemu vodite J" lavcfev na južnem obrezjU' Do izobčitve je priš'® Bridgesove opozicije lovemu načrtu, katerega ^ vršni odbor CIO podpri s ti 11 glasovi in vsled P" ki jo je Bridges dal He Wallaceu. ■( Z izobčitvijo pa n' Bridgesa omajana, kajti^ še vedno voditelj inogo® ternational Longshoreman Warehousemen's CIO unU Bridgesa je pismeno O ^ da je odslovljen kot rektor CIO za severno ^ nijo, direktor organizacij lan S. Haywood. "Na konferenci sem toval, da podaste ostavko^ ^ ne bi nahajali v zagati i^,^ njili našo organizacijo- boste' ivoje^l izjavili, da tega ne rili," je povedal v s ^ smu Haywood, ki nuje, da ni bilo druge iz ^ da je Murray pristal na tev. Bridges je v zvezi s - - . J verzo glede Henry izjavil, da kljub sklep® snega odbora CIO, severne Kalifornije p^a w ločati o tem vprašanju P j "U ' ■ ibtožil ma samostojno. V -j] g prejšnjih pisem je gj šni odbor CIO, da se " zahteva, naj vodi kaiBP^ ti Wallaceu, da pa teg® more storiti. Bridgesa poskušajo ustrahovati SAN FRANCISCO, —Harry Bridges, ' mu je United States tion Service začel pr® jjf danes izjavil, da se v preiskav nahajajo po® [ hovanja, da bi se ^ čin prisililo, da ne bi Henry A. Wallacea. Preiskava v zvezi z ^ om, ki je močno lacea, se vodi v ciljih' ^ re dovolj dokazov, katerih bi se Bridges^' jen v Avstraliji, depo"- iii5 "Truman in njego^^^^ m sluge so obupani. vS ^^4 na tehnična pretvez^'^j# prazne govorice iii so dovolj za njegovega ga tajnika, da pOskus^ . ry A. Wallacea odtrg^^^ j^e politične podpiratelj^' vil Bridges, ki je še i Herminie, Pa. — Anton Zor-nik se nahaja v bolnišnici v Pittsburghu. Podvreči se je moral operaciji, katero je 24. februarja srečno prestal in se že bolje počuti.' Prijatelji mu žele skorajšnje okrevanje. takšna politična ° ne bodo dosegla zažeJ Ija. . J 4P chicago je 111 letnico rojsa ^ CHICAGO, 4. mar^j 5»' nes je Chicago izP° 111. leto starosti. ggto Chicago je Postal .4 1837, ko je obsegal nih milj in je imel ' -valcev. Danes obse^^g]/' in ima 3,661,024 v kini sa zajeli amekica>^ j SAN B'RANClSCO',^jg|^ — Radio kitajske made je danes na^' bil v pristanišču gi: '^ žurije, Jingkovu, ričan. Jingkov so ar Wi armade zavzele 28- Bridgcville, Pa. j februarja je v boli'® burghu umrl I star 74 let, doma s član SNPJ. Tukaj 8- marca 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN a Josip Jurčič: Po tobaku smrdiš! avno zdaj pred pustom bo 80 mu re- fj,.' se, ti si tako dober ,talent za družin-o življenje, boš videl, kako je če ima pridno nrtir ° Drugi pak so mu ali če je kaj omenil, 1'se poskušal ženiti ali ne; daia^'neumen, ne pro-J ] svoje svobode, zdaj prices domov, kadar ho-- aenar sam zapraviš, kadar gg ' or hočeš, skrbiš sam za-®en^ nalagaj si bre- niti sp • v ^' potlej pa: že-riio J® ^ slabše kot v lote-_ staviti, saj ne veš, kaj do- Tako res ali bi, bil gospod Mekina ® samim omahovanjem, ^(ideset'iT P°^tal šest in Čas," L]^'. ]G pa zadnji kdai "če se mislim precej ali pa spi^ ", " začel ^ gledati. sa od njega, umoknivša se poljubu. "Tako?" "Res. Ti preveč kadiš, odvaditi se boš moral vsaj nekoliko, ali pa celo, veš!" "Mislite?" "Mislimo, gospod!" On postane bled, precej zatem pa zopet rdeč. Vstane, vzame klobuk, pokloni, se: "Imam čast, priporočati se vam, gospodična!" reče nekako porogljivo, obrne se in odhaja. Ona molči. Ve, da ga je raz-žalila. Že hoče poklicati ga nazaj. Ali ne. Saj bo sam rad prišel nazaj. Ta? Še rad! Saj ji vendar dvorani jo in lepe stvari pripovedujejo najlepši • gospodje, s katerimi se snide. še rad pride nazaj! Če pa neČe, naj pa pusti, vseeno! Ali ni prišel. Nikoli več. Ognil se je je še na izprehodu. In danes je zdaj pred pustom dvanajst let tega. Njega dobim v krčmi pri večerji in po večerji si privošči viržinijo-cigaro, rajši dve ko eno samo. Pozno hodi spat, pije vinca cel liter na en sedež, o ženitvi pa ni nikdar več govoril. Nežika! Ah, mladost je šla in ' ž njo lepota. Dvanajst predpu-stov je zastonj prečakala in letos v trinajstem bi ga vzela, ko bi tak tobakov dim kadil, da bi se moral rezati, če jo pa kdo vpraša, ali sme poleg nje kaditi, reče gotovo vselej, da ji je tobakov dim še celo prijeten. Toda — prekasno je in pre-kasno. PRI DELAVCIH, KI SO NAPRAVILI PRVI PRIKLOPNI TRAMVAJSKI VOZ je resno okoli obvisi na osem-Ra trp ^®žiki, hčerki mešča-je bila lepa So ž 1 so priznali vsi, ki %() ^ v P^®sali in tudi oni, ki precei ^ Mekina je imel je, ee g ^ službo, a mislil si ženo ženim, hočem lepo Pač v životy lepe šteti, ker len in J® skoro že preobi-sebno brada ni la. Al; ^^ičnega abraza izvira-ker i, P3- nobene. On sam se ia" 2_ bil "dobra parti- kaki dot" katere oče se o ji očp ; ' ^ič zmenil, rekli so T v hišo hoditi; v..^ dober je danda- in teta precej, ko v H Ne?ii!^ ^^si je bila te-^ iz%g^ ^ in tega, pa te-^2eJa „ ®^ojih plesalcev rajši <* lotila se je v sili ven-^(liki ^špoda Mekino in po 3® imela biti svat- megla je le- Ijublj Ufirt _ Ntne„ '^^stom nekega predla Po .^^^Gra ob šestih, ko , kinf( k Nežiki korakal doko^v^ j® svoje dnevno de-^Ioviqq kadil je drugo ^^'je priljubljene vir- se je brade p cigarni dim potem w svoje neveste je ''Čne lahko je tedaj "čne - ------ J- _____J ni )3, razmišljal. Da-yi„L posebno dobre » 1je pač k dekli-*. bt^^ubljen je bil v njo = ■ iJ" ^^amet mu ie včasi "boi ■ emiad a je zate, pre-(g, ' preživa tudi, pre-bi^^' Pre Premalo te ima . ^ biin ■ ■ • ^o, še več napak Ali zdaj smo teči je rekel A, ^ti. ^ B. Besedo je treba vV Bog. ^ bi začel ... da Ito •'■ P& zdaj Vi J® PreM-»i^ ^ že še. Ta-Vlek f ^ Sost dim iz 7 v vase in puhal iz k mraegb." je ^ežkino sobo stopil, l%8e sredi in svoje i^'^Prof jala- Ni mu temveč od daleč je o • ali prišel?" Rekši Ma v . SVi lepoto: Ali in , P'^ekasno," v zrcalo in pogle- (itbT' Pa "a • ^ , ^'"GKasno," odgovori ijx biig^ '^jemu obrne. Kras-h 5®kinj je bila, gospo- k''® ogrelo, ko ° seboj videl. 4' ^^Rla j® in pristopil k i* LUUttivtA Livui a. v t:i jcuuiuu mu, nu si deklica ter se bomo peljali v njegovih priko ci dobro počutili. O tem in onem V Dolini bodo letos proslavili 70-letnico ustanovitve prosvetnega društva "Vodnik". Že pred 90 leti je bila ustanovljena v Dolini "Čitalnica", ki se je pre-osnovala 1. 1878 v bralno društvo "V. Vodnik". STENOGRAFKA ZA PRODAJNI ODDELEK 5 dni tedensko. Plačane počitnice. Stalno delo—dobra plača. THE OHIO CHEMICAL CO. 1177 Marquette St. HE 4000 TIPKARICA in za splošno pisarniško delo. (Majhen urad). Dobra prilika za ambiciozno dekle. 5 dni — 40 ur tedensko. Prednost ima stanovalka na zapadni strani. MA 4247 Klerkinja — tipkarica Izvrstna prilika za dobro tipkari-co, ki bi se učila dela na ediphone ali soundscriber; dobra začetna plača. Prilika za napredovanje. 5 dni. MR. MORITZ 8001 Franklin ali pokličite OL 1122 'ZASLUŽITE KO SE UČITE" ^Sornjim delom tele- licah, pazimo, ker pravi: Pre- dr. A. Budal, Zora Košutova. Na ta način se to dela — vi si zaslužite navadno mesečno plačo; vi sc učite dela, ki vas kvalificirajo za boljše službe; vi prejmete Slovensko - hrvatska pro - popolno vzdržavo. Naš program za svetna zveza v Trstu ie iirire-i"^''."-'? delu za phsiatrične po-r . J® močnice je investicija, ki se iz- dila 4. februarja svoj tretji li- plača. terarni večer, na katerem so' Miss Blevins brali svoja dela dr. V. Bartol, | Cleveland State Hospital Dela za moške VOZNIKI Z TRAKTORJI za prevažanje novega pohištva v zabojih. Na podlagi milj. Pišite ali se zglasite. — CRESTON TRANSFER CO., Grand Rapids, Mich. FITTERS & CUTTERS MORAJO BITI IZURJENI V \ "PLATE FABRICATING" Plača od ure MARBOLT WELD CO. 4389 Martin Ave., od Broadway DIEMAKER za kovati in rezati "dies;" prednost ima delavec z zmožnostjo nadzorovanja. Letalski in komercijalni plinski turbini; dobra bodočnost; majhna izdelovalni-ca v severo vzhodni Pennsylvaniji. Pišite na CAMERON MFG. CORP., Emporium, Pa. Power Brake Operator Zmožen vzpostaviti si delo; stalno; plača od ure. BUD RADIO INC. 2118 E. 55 ST. MIZARJI za razstavna dela. Plača po lestvici in nadurno delo. Stalno delo. Izvrstne delovne razmere. DeVorn Display Corp. JENNINGS RD. & DENISON M ARINARJI Za delo na velikih strojnih lathes; outside mašinisti, shipfitterji. Plača od ure, AMERICAN SHIPBUILDING CO. 400 COLORADO AVE., Lorain, O. 9. aprila, petek. — Mladinska Lige SDZ.—Ples v SND. 10. aprila, sobota. — Društva Sv. Vida 25 KSKJ.—Plesna veselica v SND. 11. aprila, nedelja, — Glasbena Matica.—Koncert v SND, 11 aprila, nedelja. — Opereto "Tri mladenke" priredi pevski zbor Jadran v SDD, Waterloo Rd., ob 3:30 uri popoldne. 16. aprila, petek, — Buckeye Star Vets.—Ples v SND. 17. aprila, sobota.—Društvo Sv. Ane 4 SDZ.—Plesna veselica v SND. 18. aprila, nedelja. — Pevski zbor Abrasevič. — Koncert v SND. 23. aprila, petek. — Veterans Blaškovič Post.—Ples v SND. 24. aprila, sobota. — Društvo Vodnikov venec 147 SNPJ.— Plesna veselica v SND. 25. aprila, nedelja. — Pevski zbor Zarja.—Koncert v SND. 25. aprila, nedelja, — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O. MAJA 1, maja, sobota. — Društvo Srca Marije. — Plesna veselica v SND. 2. mitja, nedelja. — Koncert in opei^to "Snubači" priredi pevski zbor "Slovan" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 7. maja, petek,—Društvo Cleve- land 126 SNPJ. — Bowlers pies V SND. 8. maja, sobota.—Društvo Clev. Slovenci 14 SDZ.—Plesna veselica v SND. 9. maja, nedelja. — Slovenska Možka Zveza. — Proslava 10-letnice v SND. 9. maja, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Po koncertu ples v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 14. maja, petek. — Golden Gophers Club.—Ples v SND. 15. maja, sobota. — Društvo Jutranja Zvezda 137 ABZ.—Ples v SND. 21. maja, petek. — V. F. W. Blaškovič Post 5275,—Ples v SND. 22. maja, sobota.—Društvo Napredni Slovenci 5 SDZ. — Plesna veselica v SND. 23. maja, nedelja. — Hrvatsko Viječ,—Koncert v SND. 28. maja, petek.—Club "33"— Ples v SND. 29. maja, sobota.—Društvo Sv. Katarina 29 ZSZ. — Plesna veselica v SND. JUNIJA 5. junija, sobota. —23rd Ward Democratic Club. — Ples v SND. 12. junija, sobota. — Društvo Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri; ENAKOPRAVNOSTI 5231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave^ Cleveland 3, Ohio STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 8. marca 19^^ MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje ) Nagnjen naprej, je Grigorij švigal z bičem po Petrovem vojaškem konju, ki je poplesoval v ojnicah. Pantelej Prokofjevič si je z dlanjo opasal brado, kot v strahu, da mu jo veter izpuli in odnese. — Kobilo poženi! — je za-hripal za Grigorijevem hrbtom in obračal oči v stran. Iljinična si je s čipkastim rokavom bluze otrla solzico, ki jo je izvabil veter, in mežikajoč gledala, kako na Grigorijevem hrbtu plahuta in se napenja v grbo modra, nova svilena srajca. Kozaki, katere so srečali, so obstali in dolgo gledali za njimi. Iz dvorišč so se podili psi in skakali konjem pod noge. Lajanja pa ni bilo slišati v drdranju na novo okovanih koles. Grigorij ni varčeval ne z bičem ne s konji in v pičlih desetih minutah so vas pustili za sabo. Ob cesti so zeleneli vrtovi zadnjih kmetij. Že je tu obširna Koršunovlja domačija; lesena ograja. Grigorij je potegnil za vajeti in voz, ki je nenadoma utihnil z železno pesmijo koles, je obstal pred vrati, okrašenimi z drobno rezbarijo. Grigorij je ostal pri konjih, Pantelej Prokofjevič pa je od-šepal proti hiši. Za njim sta drobili s šuštečimi krili makovo rdeča Iljinična in Vasilica, ki je še zmerom trdo stisk^l,^, ustnice. Stareo je spešil, boječ se, da ne bi zgubil poguma, ki si ga je nabral med potjo. Spotaknil se je ob visoki prah, se prijel za hromo nogo in namr-ščen od bolečine trdo razkoračil po poribanih stopnicah. V hišo je stopil hkrati z Ilji-nično. Bio mu ni všeč, da bi stal zraven žene, ki je bila za dobro četrtino višja od njega. Zato je stopil od praga korak naprej, si po petelinje podvigal nogo, se odkril in pokrižal pred črno, zakajeno ikono. — Ste vsi zdravi? — Smo, hvala Bogu, — je odvrnil gospodar, nizek, pegav kozak, in vstal s klopi. — Sprejmi svoje goste, Mi-ron Grigorjevič! — Gosti so zmerom dobrodošli. Marja, prinesi ljudem stole. Ostarela, pločatoprsna gospo- dinja je iz navade obrisaJa stol-ce in jih postavila gostom. Pantelej Prokofjevič je sedel na okrajek ter si z robcem otrl zagorelo potno čelo. — Po opravkih smo prišli k vam, —' je začel brez ovinkov. Ob teh besedah sta Iljinična in Vasilica privzdignila krila in sedli. — Povej: po kakšnih opravkih neki? — se je nasmehnil gospodar. Vstopil je Grigorij in pogledal naokrog. — Ste dobro spali? — Smo, hvala Bogu, — je počasi odgovorila gospodinja. — Smo, hvala Bogu, — je potrdil tudi gospodar. Skozi pege, ki so mu bile poi^jane po obrazu, je stopila temna rdečica : šele sedaj se je domislil, čemu so ga obiskali. — Naroči, naj njihove konje odpeljejo na dvorišče. Pa sena jim vrzi, — se je obrnil k ženi. Ta je odšla iz izbe. — Prav majhen opravček imamo pri vas ... — je nadaljeval Pantelej Prokofjevič. Nemirno si je zvijal kodravo brado in od razburjenja zvonil z uhanom. — Vi imate — dekle, nevesto; mi imamo — ženina . . . . Kaj, ko bi se na kak način dogovorili? Dobro bi bilo vedeti, ali jo boste ženili že zdaj ali ne? Morda bi si mi prišli v svaštvo ? — Kdo bi to vedel ... — Gospodar se je počehljal po pleša-ti glavi. — Nismo je še nameravali, priznam, omožiti v letošnji jeseni. Dela imamo čez glavo, pa tudi mlada je še. Komaj osemnajst pomladi ima za sabo. Kajne, Marja? — Da, res je. — Zdaj je še kot sinji cvet, kaj bi jo varčevali. Postarana dekleta niso iskana, — je povedala Vasilica in pomencala po stolici (zbadala jo je metlica, ki jo je ukradla v veži in skrila pod popo; po ljudski veri snubilci, ki ukradejo pri nevesti metlo, ne dobilo košarice). — Po hčer so bili prišli snubci že na pomlad. Ne bo obsedela. Dekle je — res moram kar Boga zahvaliti zanjo — za vse V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti priročna. Bodisi na polju ali v gospodinjstvu . . . — Toda če naleti na dobrega fanta, jo lahko omožite, — se je vmešal Pantelej Prokofjevič v klepetavi pogovor žensk. — Omožiti je ni težko, — se je počehljal gospodar, — omo-žimo jo lahko, kadar koli hočemo. Pantelej Prokofjevič je menil, da mu jo odbijajo, pa se je razburil: — To je na koncu koncev — gospodarska zadeva. Ženin je kmetiški sin in si išče podobno družico. Morda pa vi, da primero postavim, iščete moža trgovskega poklica ali kaj podobnega. To je potem druga stvar. Oprostite nam. Tako bi bilo snubljenje pogorelo ! Pantelej Prokofjevič je sopihal, rdeč kot puran, nevestina mati se je sčeperila kot koklja na kraguljevo senco. Ali v tem odločilnem trenutku je vzela zadevo v roke Vasilica. Urno in stišano je začela drobiti besede, kakor bi s soljo po-tresala opeklino, in tako je speljala voz v prave kolesnice. — Kaj je to ljudje božji! Če se je stvar tako zadrgnila, jo je treba razvozlati lepo po vrsti in otrokom v srečo . . . Poglejmo Natal jo — dekle, da ji težko najdeš enake pod božjim soncem! Za delo je ročna, kot bi gorelo! Pa kako vse zna! To bo gospodinja! In vi, ljubi moji, sami dobro veste, — lahno je zakrožila z rokami in se obrnila k Panteleju Prokofjeviču in k čemerno slovesni Iljinični, — da je tudi ženin kot le kaj. Kadar ga pogledam, mi kar žalost obide srce, toliko je podoben mojemu rajnemu Donjušku . . . in vsi pri njih v družini so pridni, delavni. In Prokofjič — spet je zakrožila z rokami, — je vsem dobro znan kot možak in dobrodelnik . . . Nič slabega nočem reči, toda, ali bomo mi svojim otrokom nasprotniki in škodovalci ? Vasilisin žuboreči glas je tekel kot med v ušesa Panteleju Prokofjeviču. Poslušal je stari Melehov, in si s palcem in kazalcem pulil iz nosnic črne kocine in vzhičeno mislil. "Glej jezikasti! Povej, kaj napletaš iz tega. Čveka nekaj — pa jo razumi kaj in zakaj. Takale bab-nica še kozaka zmeša s svojim jezikom ... O, ti preklicano go-bezdalo!" — se je navduševal nad sorodnico, ki je žgolela nohvalr.icD nevesti in njeni ro-clovini do petega kolena nazaj- — I kaj boš tisto! Saj veš, da svojemu otroku ne želimo slabega. — Jaz pravim le, da je morda še prezgodaj, da bi jo omo-žili, — je pomirjevalno dejal gospodar in se nasmehnil, — Ni prezgodaj! Ljubi Bog, ni prezgodaj! — mu je ugovarjal Pantelej Prokofjevič. — Prišlo bo, ali zgodaj ali pozno, ko se bomo morali ločiti od nje ... — je vzdihnila gospodinja na pol hinavsko, na pol odkritosrčno. — Pokliči hčer, Miron Gri-gorjevič, da si jo ogledamo. — Natal ja! Na pragu je boječe obstala nevesta in z zagorelimi prsti živčno mečkala rob predpasnika. — Le pridi, le! Kaj se sramuješ, — jo je bodrila mati in se nasmehnila zasolzenih oči. Grigorij, sedeč zraven težke, z modrimi cveti okrašene skrinje, se je zazrl nanjo. Izpod črne rute so ji gledale drzne, sive oči. Na napetih licih se ji je od zadrege in zadržanega nasmeha tresla plitva, rožnata jamica. Grigorij je spustil pogled na njene roke: bile so krepke in delavne. Pod zeleno jopico, ki ji je objemala jeder život, so sramežljivo in pohlevno stršale, se dvigale in spuščale majhne, trde dekliške grudi. Koničasti bradavici sta moleli trdo kot zamaška. Grigorijeve oči so jo v trenutku pregledale vso — od glave do visokih, lepih nog. Ogledal si jo je kot kupec kobilo, preden sklene kupčijo, dejal sam pri sebi; "lepa je" in se srečal z njenimi očmi, ki so bile nepremično uprte vanj. Na-taljin dolgi, skoraj vznemirjeni, iskreni pogled je bil, kot bi mu govoril: "Tukaj me imaš vso, kakršna sem. Kakor hočeš, tako me presodi." — "Dra-žestna si", je odgovoril Grigorij z očmi in z nasmehom. — No, le bliže! — ji je pomagal oče. Natalja je zaprla za sabo vrata in še vedno gledala v Grigo-rija, ne skrivajoč nasmeha in radovednostu — Veš kaj, Pantelej Prokofjevič, — je začel gospodar in pomežiknil ženi, — posvetujte se med sabo v družini, tudi mi se bomo. Potem bomo pa videli, ali bo svatba ali ne. Ko so šli, je Pantelej Prokofjevič še dejal na stopnicah; — Prihodnjo nedeljo spet pridemo. Gospodar, ki jih je spremljal do vrat, je previdno molčal, kakor da ni slišal. 16 Šele po tistem, kar je bil o svoji ženi zvedel od Tomilina, je Stepan, ki ga je viharilo v duši hrepenenje in mržnja, spoznal, da brez ozira na trpko življenje z njo in na njen stari greh ljubi Aksinjo s težko, sovražno ljubeznijo. V nočeh je ležal na vozu, pokrit s plaščem, deval roke za glavo in premišljeval, kako se bo vrnil domov, kako ga bo sprejela žena. Zdelo se mu je, da ima v prsih namesto srca, strupenega, lazečega pajka . . . Zakril si je oči s posinjelimi vekami, ležal in premleval v mislih tisoč podrobnosti, kako jo bo kaznoval,; zraven pa je imel tak občutek, kakor da bi tri med zobmi debelozmati pesek. Razbesnela se mu je jeza v prepiru s Petrom. Domov je prišel izmučen, zato je Aksinja še kar lahko prenesla vihar. i Od tistega dne je v Astahov-Ijem domu vladal mrtvaški mir. Aksinja je hodila po prstih, govorila šepeta je, toda v očeh, ki jih je meglil strah, je komaj vidno tlel ogorek požara, katerega je bil vžgal Griška. Stepan jo je opazoval in kmalu tudi čutil, kar je videl. Mučil se je. Zvečer, ko so v kuhinji nad ognjiščem brenčali roji muh in je Aksinja z drhtečimi ustnicami postiljala posteljo, ji je Stepan s črno, suho, dlanjo zamašil usta in jo tepel. Nesramno jo je spraševal podrobnosti o njenem ljubimkanju z Grigorijem: Aksinja se je premetavala po postelji, dišeči po jančji koži, in težko sopla. Ko se je naveličal trpinčiti njeno mehko, kot testo strdelo telo, ji je tipal z rokami po obrazu in iskal solz. Toda Aksinjina lica so bila žareče suha, pod pritiskom Stepanovih prstov so se ji odpirale in zapirale čeljusti. — Boš povedala? — Ne — Ubijem te! — Ubij! Ubij, za Kriščevo voljo ... Bo vsaj konec • . . To m več življenje . . . Stepan je stisnil zobe in šči-pal na ženinih prsih od potu shlajeno, tanko kožo. Aksinja je drgetala, stokala. — Boli, kaj? — se je veselil! Stepan. | — Boli. ! — Ali mar misliš, da mene ni bolelo ? Zaspal je pozno. V snu je kr-i čil in odpiral mrke, v členkih { otečene prste. Aksinja se je dvignila na komolce in dolgo gledala lepi, v spanju spremenjeni možev obraz. Ko si je spet položila glavo na blazino, j je nekaj zašepetala. Grigorija skoraj še videla ni več. Le nekoč se je bila sešla z njim ob Donu. Grigorij je gnal napajat vole, se spuščal po strmini, zamahoval z rdečim bi-čevnikom in gledal pod noge. Aksinja mu je šla nasproti. Zagledala ga je in začutila, kako ji je v rokah zl^denel jarem za' vedrice, vroča kri pa ji je za-j plavala kot potok po telesu. j Ko je kasneje obujala spomin, na to srečanje, jo je veljalo do-| sti truda, da se je prepričala, da niso bile le sanje. Grigorij i jo je bil zagledal, ko mu je sto- j pila skoraj že vštric. Ob ostrem! škripanju veder je dvignil gla-j vo, skomignil z obrvmi in se be- j dasto nasmehnil. Aksinja je šla j mimo, zrla preko njegove glave j na zeleni, rahlo valoveči Don in še dalje na greben pe'Scenih^ čev. Pisane barve so ji solze v oči. —; Ksjuša! Aksinja je prestopila še ^ kaj, korakov, obstala in s ° la glavo kakor pod Grigorij je jezno udaril z ' nikom zaostalega, vola in dejal, ne da bi o glavo: -- K:cbj pojde žito ? , — Takoj zdaj . . • ^ ^ — Ko ga odpraviš— P J i naše sončnice, na pašni u jaz pridem tja. . Ropota je z vedri, je o sinja k Donu. Ob menkastih čipkah z® okrajka valov, se pena, beli galebi-riboM^ vrišče spreletavali . (Dalje pnnoanjw) iB Ali ste naročnik nost?" če ste, ali so ^ , . -o .i tel}% in znanci.' nost" je potrebna ^ zaradi važnih vesti in tualnih člankov! Širita pravnost!" Odbor društva sv. Ane štev. 4 S^ IX Z. Odbor za leto 1948 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 8104; blagajničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela V i r a n t; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Prislov. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. LOTA NAPRODAJ Proda se loto 50x100 na Muskoka Ave., od E. 185 St. Cena $1,200. Pokličite PO 7682 Išče stanovanje Mlada dvojica, oba zaposlena, želi dobiti v najem 2, 3 ali 4 sobe v slovenski naselbini. Kdor ima za oddati, naj sporoči na HE 5311 KOŽE IN USNJO za pošiljke v staro domovino dobite pri nas. Cene so zmerne. MARTIN JAKULIN 12520 SHAW AVE. LI 2665 HOTEL opremljen z trgovskim posestvom v slovenski naselbini v Collin-woodu, se proda ker gre lastnik v pokoj. Zelo prometen kraj in do-broidoč prostor. Nudilo se bo zelo dobre pogoje pravi osebi Poizve se na 402 E. 156 St. SHEET METAL LAYOUT MAN Izdelovanje eksperimentalne in posebne opreme. Drugi sift. THE OLIVER CORP. 19300 Euclid Ave. HOME EQUIPMENT SALES VIDITE KAKO OPERE VEČ PERILA HITREJE Dva čebra EASY pralnega stroja delata par, da izvršita vaše perilo v manj kot ^ lakfl® uri. V enemu čebru se cela kopica P®-opere, dočim se v drugem čebru sp rila C, uuciiit ae v uxugtsixi vcw* w t' .g in vrti, da je napol suho. Perilo splal"? v košari, ki se vrti, in kar^^ naj bolj š^, je. to, da vam ni " ovijati perila. _ . Namesto tega, Spindrier zvr» ^ * 25% več vode, kot pa na jj, priviti ovijalci. Perilo je lažje za prenas ^ se hitreje suši. Nima nobenih globokih 9 ' ki zavlačujejo likanje. Zgrajen je bil ^ izurjenih specialistih za pralno zato pa se lahko zanesete na njegovo ka vost in dobro vrednost. VIDITE GA V AKCIJI DANES! Dajie. da vam razkažemo vse njegove številne prednosti Likajte lahkej^f bolje, hitreje! OGLEJTE SI VSE DELUXE POSEBNE PREDNOS'' ^ EASY AUTOMATIC ^ IRONER OGLEJTE SI TE DELUXE EKSTRA POSEBNO# M 2 brzini: Počasna Obod iz jekla, ki če se učite likati ne zarja vi: Nove srajce in za težko « '^rste obod, utrje- , . ___-r,___ nega jekla, ki ne mokro blago. Brza zarjavi in se hitro za navadno perilo. segreje z grelnim elementom 15 0 0 vatov. Regulirana toplota: Daje pravilno toploto za vsako blago. Dva termostata zagotovita pravilno distribucijo toplote. Lahke konlto'gj O p e r i r ajte . j EASY avtomatic'.. likalnik z priro'- ^ mi kontrolami jj, nogo. kolenom rokami. Vidite ko EASY avtomatični LIKALNIK deluje. Predno kupite . . . VIDITE GA V DEMONSTRACIJI HOME EQUIPMENT SALES 710-712 East 152nd Street ODPRTO OB VEčEHi" FRANK C. PERME, Lastnik