PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	1 m 1*
Abb. oostale I eruppe	Iridici AOU llF
Leto XXXII. Št. 120 (9423)
TRST, sobota, 22. maja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA SKUPŠČINI ITALIJANSKIH ŠKOFOV V VATIKANU
PAPEŽ POSEGEL V VOLILNO KAMPANJO S PROTIKOMUNISTIČNIM POZIVOM
Pavel VI. oznani kot «nedopustno» početje katoliških intelektualcev, ki so sprejeli kandidaturo na listah KPI Orisan v Rimu program «proletarske demokracije»
RIM, 21. — Po italijanskih škofih je tudi sam papež smatral za Potrebno, da direktno poseže v volilno kampanjo. To je storil na današnji skupščini italijanskih škofov v Vatikanu z izrazoslovjem, ki ga že dolgo ni bilo slišati iz ust najvišjega predstavnika cerkve. Pavel Vi- je v bistvu potrdil, da sta vera in marksizem nezdružljiva, še posebno oster pa je bil do tistih katoliških osebnosti, ki so spredle kandidaturo na listah KPI.
Najprej je papež poudaril, da i-
majo verniki dolžnost poslušati nauk škofov, «glasnikov vere», prav ta-jto pa morajo upoštevati «hude •n strašne dokaze», da so nekate-ra gibanja (na katera gibanja je mislil, je povsem jasno) «protiver-*ka in proticerkvena» in torej v bistvu «protičloveška», in to kljub «nasprotnim zgolj besednim trditvam». Po mnenju papeža «ni v skladu z državljansko, moralno, socialno in versko dolžnostjo, in je terej nedopustno, dajati svoj pristanek, še posebno javno, političnemu izrazu, ki je tako iz ideoloških
razlogov kot tudi po zgodovinskih izkušnjah radikalno nasproten naši religiozni koncepciji življenja.»
Papež je tudi pozval vernike k «doslednosti» in k «enotnosti» tudi pri glasovanju, kar je nemogoče tolmačiti drugače kot direkten poziv vernikom, naj glasujejo za krščansko demokracijo. Pavel VI. je namreč izključil možnost, da bi katoličani lahko nastopali v različnih strankah, češ da «ni mogoče, da bi instrumenti nekega orkestra i-grali vsak zase», in to še posebno v trenutku, ko naj bi šlo celo «za bogastvo naše vere». «Bogastvo kr-
l'|ltliiiliiIIII,1,mi(l,i„l,,ll,muiiiui,,,,1, umi,n,iII,IiIi„i„iiiiiiiiiiiI,ii,Ulili,imtiiii
ODLOČITEV AVTONOMNEGA SINDIKATA PILOTOV
48 - urna stavka na vseh domačih in tujih progah
Sindikalna federacija obsoja odločitev avtonomnega sindikata
RIM, 21. — Avtonomno združenje Pilotov civilnega letalstva je danes •sklenilo, napovedati 48-urno stavko, ki se bo začela najkasneje v sredo, maja. Združenje je sporočilo, da če ne bo prišlo v najkrajšem času do začetka pogajanj z Mersindom obnovitev ločene delovne pogodbe pilote, bodo piioP nadaljevali z Tazčlenienimi stavkami na vseh de-Wnm področjih. Stavke pa ne bodo kajele krajev v Furianiji - Julijski ■krajini, ki so bili prizadeti po potre-su. Napovedane stavke zanimajo pilote družb «Alitalia», «Ati» in «Šam».
Predsednik avtonomnega združenja Pilotov je pojasnil, «da se 48-urna ■stavka lahko začne v kateremkoli “■enutku, če bo Intersind odgovoril, da noče začeti pogajanj.» Po nje-govem mnenju so bili «piloti letalskih družb IRI prisiljeni sprejeti to hudo odločitev zaradi neverjetnega stališča Intersinda, ki noče začeti Pogajanj za obnovitev delovne pogodbe.»
Stavka bo hudo prizadela italijan-
*I<,l|t'l>iiiili,lill,ii,,l,lll,lliflii;;:;::;:!lllMi,mi„,l(!l
V volilno kampanjo pred junijskimi parlamentarnimi volitvami 16 včeraj direktno posegel sam Papež, ki je na škofovski skup-Scini v Vatikanu poudaril ne-ždružljivost vere in marksizma in “žigosal kot nedopustno početje tistih katoliških intelektualcev, ki
sprejeli kandidaturo na listah KP|.
Avtonomni sindikat pilotov ci-'dkiega letalstva je napovedal za Prihodnje dni dvodnevno sploš-np stavko, ki bo dejansko usta-vila ves letalski promet na do-Utacih in tujih progah, ki jih u-Pmvljajo družbe «Alitalia», «Ati» 111 «Sam». Sindikalna federacija Uslužbencev letalskih družb in tajništvo enotne sindikalne fede-ra«'ie CGIL, CISL in Ull ostro ob-s°jata sklep avtonomnega sindi-ka,a, ga ocenjujeta za neodgo-' °rnega in za provokatorskega ot poudarjata, da ni naključje,
■ a ie bila stavka napovedana pfav sedaj, ko je gospodarska kri-*a ua višku. Menita tudi, da zna a huda odločitev avtonomnega s'nd;kafa pilotov škodljivo vpli-Vat' na čelotni politični položaj v državi.
...® prihodnjih volitvah v ita-'P so govorili tudi ob robu za-Jjdanja zunanjih ministrov držav ATO, k; se je zaključilo včeraj * Oslu. Med drugim sta se o arn pogovorila zunanja ministra 'ssinger in Rumor, pa čeprav je *edrtji pojasnil, da je šlo le za "recipročno informacijo».
Odvetniška zbornica v Rimu je a nedoločen čas prepovedala o-P'evljanje odvetniškega poklica ntoniu Lefebvre D’Ovidiu in Vit-v°r'u Antonelliju, ki sta vpletena
škandal Lockheed. Preiskoval-Pa komisija nadaljuje prebiranje nvega dokaznega gradiva, ki ga 6 Prejela iz Washingtona. De-6*članska delegacija preiskoval-,?* * * * v vi odpotuje 31. maja v ZDA, tgBr. 'Pora zaslišati 16 prič, med . rJ11 načelnika prodajnega od-,e Ka družbe Lockheed, ki trdi, a is videl, kako so Mariu Ta-"a«iju izročili 50.000 dolarjev Poc|kupnine.
sko gospodarstvo prav sedaj, ko je kriza na višku. Zato so odločitev avtonomnega sindikata pilotov obsodili sindikati letalskih uslužbencev
CGIL, CISL in UIL, ki ugotavljajo, da je zahteva avtonomnega sindikata neupravičena, ker je bil že svoj čas sklenjen dogovor o ureditvi vprašanja delovne pogodbe pilotov. Zato sindikalna federacija uslužbencev letalskih družb označuje to stavko za provokatorsko, ki zna imeti resne posledice na politični razvoj v sedanjem resnem političnem in gospodarskem položaju države.
Tajništvo vsedržavne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL pa označuje sklep avtonomnega sindikata pilotov za neodgovornega, in pravi, da je napoved te stavke zelo resna odločitev, ki je ni mogoče opravičiti. Zato sindikalna federacija ugotavlja, da so do tega sklepa lahko prišli samo ljudje, ki ne vidijo dlje od svojega nosa in ki so pripravljeni zagovarjati zgolj ozke koristi «pri-viligiranega poklica». Ti ljudje so popolnoma neobčutljivi za velika sindikalna in socialna vprašanja, kot so zaposlitev in življenjska raven velikega dela ljudskih množic.
Tudi bančni uslužbenci so napovedali nadaljnjih 20 ur stavke, ki jih bodo opravili po 25. maju, ko bodo stavkali ves dan. To odločitev so sprejeli sindikati bančnih uslužbencev CGIL, CISL in UIL po popolnem razbitju pogajanj s predstavnild bančnih združenj. Sindikati hočejo vnesti
v novo delovno pogodbo tudi možnost, da lahko sindikalni predstavniki v bančnih zavodih posredujejo in nadzorujejo vsa vprašanja o delovnem odnosu, obenem pa hočejo biti seznanjeni o upravljanju kreditov. V tej zvezi sindikalne organizacije pojasnjujejo, da s tem bančni uslužbenci ne nameravajo vmešavati se v strogo bančno poslovanje, želijo pa biti na tekočem o investicijskih načrtih na raznih ravneh, o katerih odločajo tudi banke.
Na ministrstvu za delo pa so se danes nadaljevali pogovori o obnovit-
vi delovne pogodbe uslužbencev javnih prevozov. Zaradi zavlačevanja pogajanj so potrdili še eno triurno stavko, ki bo 25. maja, ki pa ne bo zajela .Furlanije - Julijske krajine. Nocoj so sporočili, da so bila pogajanja odložena na ponedeljek.
ščanske vere — je vztrajal papež — ne more namreč biti podvrženo mimetiziranju ali kompromisu, ker bi ga bilo konec; niti ne more biti združeno s pogledi, ki so popolnoma nasprotni njeni naravi,» je zaključil Pavel VI.
Prvi odgovor na papežev poseg je prišel iz palače v Ul. delle Botteghe oscure, kjer so se prav danes zbrali intelektualci in neodvisne osebnosti, ki so sprejele kandidaturo na listah KPI. Ob navzočnosti nekaterih vidnih predstavnikov italijanske kulture (Alberto Asor Rosa, Luigi Nono, Raniero La Valle) je po poročilu člana vodstva KPI Alda Torto-relle med dnigimi spregovoril tudi Mario Gozzini, docent na florentinski univerzi, ki je utemeljil sklep nekaterih katoličanov, da kot neodvisni kandidati nastopijo na listah KPI. Gre za nastop — je dejal Gozzini — katerega namen je preprečiti frontalni spopad in porušiti zgodovinske pregrade. Mislimo, je nadaljeval, da vera ne more biti povezana z neko določeno stranko. Načelni razločki zadevajo cilje zgodovine, da se borimo za osvoboditev človeka pred vsakršnim zatiranjem.»
Prof. Carlo Bernardini z rimske univerze pa je poudaril, da neodvisni kandidati lahko nudijo svoj originalen prispevek neki konkretni politični liniji. KPI nudi tako možnost ! neodvisnim kandidatom, te možnosti pa ni v KD, kot je dokazal kardinal Poma, je zaključi! Bernardini.
Srečanje je zaključil sam generalni tajnik KPI Berlinguer, ki je zavrnil očitke na račun neodvisnih kandidatov ,ki naj bi bili oportunisti oziroma naj bi se pridružili tisti sili, ki se danes zdi zmagovita. Ti očitki so odraz jeze in zavisti, je dejal Berlinguer in dodal, da vsaka stranka ima tiste neodvisne kandidate, ki si jih zasluži: - KD ima na primer Umberta Agnellija.
Na tiskovni konferenci v Rimu so medtem orisali program «proletarske demokracije», ki združuje PDUP, «Avanguardia operaia» in «Lotta continua» (predstavnikov slednje organizacije pa ni bilo zraven). Vsi govorniki so polemizirali s komunističnim predlogom o emergenčni vladi, češ da je treba potisniti KD v opozicijo. Samo z levičarsko vlado — so poudarili na tiskovni konferenci — je mogoče ustvariti tisto ozračje sodelovanja velikih množic, ki je potrebno za korenite družbene spremembe.
Voditelj «Lotta continua» Adriano Sofri pa je imel ločeno tiskovno konferenco, na kateri se je prav tako zavzel za politiko alternative zgodovinskega kompromisa. Potem ko je obžaloval, da ni bilo mogoče doseči volilnega sporazuma z radikalno stranko, je Sofri izrazil prepričanje, da bo lista «proletarske demokracije» prejela na volitvah več kot poldrugi milijon glasov. V odnosu do morebitne levičarske" vlade — je še dejal — bomo odigravali vlogo dialektične opozicije.
Večjo pozornost kmetijskemu razvoju
SPOLETO, 21. — Tukaj se je sestal glavni svet vsedržavne Kmečke zveze. Razpravljal je o potrebi po novi kmetijski politiki, ki naj ima kmetijstvo za eno osnovnih gospodarskih vej v boju proti gospodarski recesiji. Na zasedanju so še posebno obravnavali vprašanje boja in smotrov neposrednih obdelovalcev, ki morajo pridobiti v družbi svoje važno mesto, obenem pa tudi o odnosu med kmetijstvom in industrijo. Ugotovili so, da bi morala prihodnja vlada in parlament posvetiti kmetijstvu večjo pozornost in uskladiti politiko preureditve industrije s kmetijskim razvojem.
RIM, 21. — Lira je tudi danes, čeprav za malenkost, izboljšala svoj položaj v odnosu do dolarja in drugih zahodnih valut. Medtem ko so včeraj dolar prodajali po 840 lir, so ga danes, tako' ob začetku menjave, kot ob določitvi poprečnega menjalnega tečaja lire, prodajali po 839 lir..
GOSPODARSKA KRHA SE ZAOSTRUJE
PLAČILNA BILANCA V MARCU PASIVNA ZA 903 MILIJARDE LIR
Podražitev goriva bo vplivala na podražitev proizvodov in potrošnega blaga
RIM, 21. — Včeraj smo objavili vest o podražitvi blaga na drobno v marcu za 3 od sto. Danes pa so sporočili, da je imela plačilna bilanca v marcu 903,6 milijarde lir primanjkljaja. Podatki, ki jih je objavila Banca d’Italia, so sicer začasni, odražajo pa dejansko stanje izredno visokega primanjkljaja plačilne bilance v enem mesecu. Meseca februarja je primanjkljaj zna-š? 341,8 milijarde lir, medtem ko j.1 bila marca lani plačilna bilanca aktivna za 59,9 milijarde.
Primanjkljaj plačilne bilance v letošnjih prvih treh mesecih znaša skupno 1.425,3 milijarde lir in je že večii kot je bil lani v celem letu, k< je znašal 1.340,8 milijarde lir.
Po drugi strani pa so sporočili, da bo povišanje cen naftnih proizvodov razen bencina, stopilo v veljavo z jutrišnjim dnem. Največje razburjenje vlada zaradi podražitve plinskega olja za motorna vozila, ki bo močno vplivala na cene
potrošnega blaga zaradi podražitve prevozov. Vsi avtoprevozniki ostro protestirajo in pravijo, da bodo mnogi od njih težko nadaljevali s prevozi zaradi previsoke cene goriva.
Tudi Confindustria je danes sporočila, da je trlo povišanje cene naftnih proizvodov sicer nujno zaradi izgube vrednosti lire, da pa bo podražitev goriva za industrijske obrate ponovno podražila obratovalne stroške, kar se bo nujno čutilo tudi na cenah industrijskih proizvodov.
Poleg tega sooročajo, da so se v marcu ponovno znatno povišale cene osnovn’h surovin na vseh mednarodnih trgih. To podražitev povezujejo z večjim popraševanjem po končanih izdelkih na svetovnih trgih in večji industrijski proizvodnji v mnogih zahodnih državah. Značilno pa je, da so se v marcu znatno podražil; kmetijski pridelki, kakor tudi industrijske rastline.
NADALJUJE SE ZASEDBA KULTURNEGA DOMA
Vse širši odmev odtocmgn boia za Stalno slovensko gledališče
Srečanje predstavnikov kolektiva SSG z repentabrskimi občinskimi upravitelji Solidarnostni izrazi gledališča Verdi, tržaškega sedeža RAL zavodskega sveta «Žiga Zois», Združenja za seznanjanje s slovenskim jezikom in kulturo in drugih
V zasedenem Kulturnem domu se po natančno določenem programu sestaja gledališki kolektiv in v sestavu posebnih odborov sproti skrbno analizira potekanje zaostritve akcij ter pripravlja načrte za naslednje dni.
Posebna delegacija koordinacijskega odbora je 20. t.m. obiskala predstavnike občine Repentabor. Sprejel jo je župan dr. Pavel Colja z nekaterimi predstavniki občinskega odbora. Po izmenjavi informacij o vzrokih, ki so pripeljali kolektiv in upravne organe SSG do odločitve, da z odločnim bojem, združenim s podporo vseh federacij sindikatov ter solidarnostjo slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji in naprednim javnim mnenjem italijanskih sodržavljanov, zahtevajo nedvoumno rešitev za svoje delovanje, so predstavniki občine Repentabor potrdili svojo o-
dločno solidarnost z gledališkim kolektivom. Med razpravo so se izostrili predlogi za nove pobude, ki j i: bodo po potrebi sprožili na Tržaškem in Goriškem.
Doslej so s posebnimi izjavami na plenarnih zasedanjih gledališkega kolektiva SSG in z brzojavi potrdili svojo solidarnost in ogorčenje: Aurelia Gruber - Benco, Stalne gledališče dežele Furlanije - Julijske krajine. Sergio D’Osmo.
V zasedeni Kulturni dom so včeraj prispele še naslednje brzojavke solidarnosti:
Sindikalna organizacija FILS -CGIL, FULS - CISL, UIL - S tržaškega sedeža RAI izrekajo svojo solidarnost z vašim bojem za priznanje juridične in ekonomske u-reditve, ki naj omogoči, da se vaše tridesetletno delo na polju slovenske kulture uspešno nadaljuje.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiii
TEŽKO ŽIVLJENJE NA PRIZADETIH PODROČJIH PO POTRESU
SLABO VREME 1 DEŽJEM IN VETROM HUDO PRIZADELO PREBIVALSTVO V ŠOTORIŠČIH
Toča uničila vinograde in druge pridelke v občinali S. Daniele in Spilimbergo
VIDEM, 21. — Izredno slabo vreme z nevihtami in točo je spravilo v velike težave prebivalstvo na področjih, ki so bila prizadeta po potresu, in ki sedaj živi v šotorih. Preteklo noč je močno deževalo in se je slabo vreme nadaljevalo tudi v teku današnjega dne. V mnogih šotoriščih je voda vdrla v šotore in so se ljudje zatekli v vojaške tovornjake.
Obenem je slabo vreme močno prizadelo kmetijstvo na območju ob-
PRESEGU SMO 20 MILIJONOV
V okviiu nabiralne akcije za prizadete po potresu smo včeraj zbrali še 1.674.700 lir. Skupna vsota doslej nabranih prispevkov se je tako povzpela na
20.308.490 lir
Seznam darovalcev priobčujemo na zadnji strani.
Prispevke seveda še vedno sprejemamo, in sicer v uredništvu v Ul. Montecchi 6, na naš tekoči račun pri TKB, v Tržaški knjigarni in v Dijaškem domu.
čine San Daniele in Spilimberga. Toča je hudo poškodovala vinograde in uničila velik del zasejanega žita in koruze.
Sedaj, ko občinske uprave in dežela načrtujejo obnovo porušenih krajev, v posameznih zdravstvenih ustanovah delajo obračune o mrtvih in ranjenih zaradi potresa. Do 20. maja je v videmski bolnišnici umrlo 52 ranjencev. Skupno je bilo med potresom 3.072 ranjenih.
Zaradi slabega vremena in težkih ž vljenjskih pogojev v šotoriščih prihaja v videmsko in druge furlanske bolnišnice vedno več otrok in starejših ljudi, ki bolehajo na dihalnih organih. V videmski bolnišnici pravijo, da jih morajo zadržati, ker bi se njihovo stanje v šotorih poslabšalo.
Po uradnih podatkih je bilo do se-da^ zaradi potresa 935 mrtvih, od katerih 905 v videmski in 30 v por-denonski pokrajini. Po izjavah'nekega karabinjerskega častnika je v Huminu pod ruševinami baje še okrog sto trupel. Dela pri čiščenju ruševin redno potekajo, so pa otež-kočena zaradi slabega stanja cest.
Prebivalstvo, ki živi v šotoriščih, je vedno bolj nerazpoloženo zaradi neurejenih življenjskih razme”. Mnogi zahtevajo, naj jim dovolijo, da gredo sami odkopavat polrštvo in druge stvari, ki so ostale pod ruše-
tffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiii>iiii|lll|i*iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiin
PO TRDITVAH KISSINGERJA, LUSSA IN RUMORJA
Na ministrskem zasedanju NATO niso govorili o položaju v Italiji
Zaključno poročilo samo bežno omenja najbolj kočljive probleme zavezništva
vinami. Karabinjerji in policija tega ne dovoljujejo, obenem pa preučujejo možnost, da bi le omogočili ljudem, da odnesejo s seboj, kar je še ostalo pod ruševinami v zgradbah, kjer ni več nevarnosti, da bi se še kaj zrušilo.
Na prefekturi je bil danejs sestanek med vladnim komisarjem za prizadete kraje poslancem Zamber-lettijem h, javnimi upravitelji, na katerem so sklenli, da bo treba vse stavbe, tako v prehodni kot v dokončni fazi obnovitve, zgraditi na osnovi protipotresnih zakonov. Pisali smo že, da je deželna uprava pooblastila občine, da poiščejo primerna stavb;šča za postavitev začasnih bivališč. Pričakujejo, da bodo spravili ljudi pod bolj vamo streho še pred jesenjo. Sedaj delajo tudi točnejše obračune o gospodarski škodi, ki jo je povzročil potres. Za kmetijstvo so izračunali, da je največja škoda na stanovanjskdi in gospodarskih poslopjih. Poleg tega je potres napravil veliko škodo na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih kmetov izven krajev, ki so bili proglašeni za potresno območje. Ugotovili so, da je bdo poškodovanih skupno 18 tisoč kmetij. Na 8 tisoč kmetijah je potres popolnoma uničil vse zgradbe, na ostalih pa je zgradbe močno poškodoval. Po prvih ocenah znaša škoda v kmetijstvu skupno 610 milijard lir.
vah. Palmella je nedavno vložil na sedež PSI v Rimu prošnjo za vpis v socialistično stranko.
OSLO, 21. — Na spomladanskem zasedanju ministrskega sveta NATO, ki se je zaključil danes v Oslu, niso uradno govorili o Italiji. Včerajšnje trditve «obveščevalnih krogov», po katerih naj bi se Kissinger lotil argumenta, nakar naj bi ga generalni tajnik NATO Luns prekinil, češ da vprašanje ni na dnevnem redu, so danes doživele pravi plaz demantijev, med drugim od samih Lunsa in Kissingerja ter od italijanskega zunanjega ministra Rumorja.
Seveda pa nihče ne zanika, da bi o «italijanskem vprašanju» — se pravi o možnosti vstopa komunistov v rimsko vlado po volitvah 20. junija — govorili ob robu zasedanja v Oslu., Tako sta na primer o tem govorila Kissinger in Rumor na sinočnjem srečanju. Šlo pa je le — je pojasnil Rumor — za izmenjavo mnenj o položaju v obeh državah in za «recipročno informacijo» o italijanskih parlamentarnih volitvah 20. junija in o ameriških predsedniških volitvah 2. novembra. Ni pa bilo nobenih predvidevanj, ocenjevanj ali sodb, je poudaril italijanski zunanji minister.
Povsem logično je torej, da zaključno poročilo spomladanskega zasedanja atlantskega zavezništva niti z besedico ne omenja Italije, tudi sicer pa se skorajda ne dotika hudih problemov in sporov, ki pretresajo NATO. In to kljub temu, ■ da
sta bili «vojna za slanike» med I-slandijo in Veliko Britanijo ter kriza med Grčijo in Turčijo predmet obširnih debat med petnajstimi zunanjimi ministri, zbranimi v glavnem mestu Norveške. Še sinoči je islandski zunanji minister Agustsson na tiskovni konferenci javno zagrozil z izstopom Islandije iz NATO in z zaprtjem letalskega oporišča v Keflaviku, če ne bo kriza rešena na pobudo zavezništva v roku šestih mesecev. O tem vprašanju sta govorila na direktnem srečanju sam Agustsson in Anglež Rosland, oba pa sta imela tudi daljše pogovore z Lunsom in s Kissingerjem.
Luns in Kissinger sta imela tudi ločene pogovore z Grkom Bitsio-som in s Turkom Caglapangilom. Na svoji tiskovni konferenci je a-meriški zunanji minister izrazil zaskrbljenost zaradi ciprske krize, ki je po njegovem ne bo mogoče rešiti v kratkem roku.
Še en argument je bil črtan iz uradnega poročila, in to je vprašanje morebitnega vstopa Španije v atlantsko zavezništvo, za kar se ZDA zelo potegujejo. Zunanji ministri so se omejili na to, da so poslušali Kissingerjevo poročilo o ameriško španskih odnosih, sam Kissinger pa je na srečanju s časnikarji izrazil prepričanje, da se bo notranji položaj v Španiji v doglednem času tako razvil, da bo vstop te države v -zavezništvo možen.
Zaključni komunike v bistvu osvaja Kissingerjevo linijo «realizma», ki je potreben v ocenjevanju odnosov med Vzhodom in Zahodom, kjer obstajajo tako «pozitivna dejstva», kot tudi «elementi, ki vzbujajo zaskrbljenost». V izjavi se tudi obžaluje, da se sklepi helsinške konference niso v celoti uresničili, vendar bo bolj popolno sodbo v tem pogledu mogoče dati na beograjski konferenci prihodnjega leta, ko bo na dnevnem redu prav «preverjanje Helsinkov».
Sovjetska agencija TASS pa je prav danes objavila ostro polemičen napad na atlantsko zavezništvo v komentarju o poteku nedavnega zasedanja evropskega parlamenta. Agencija napada «sovražnike pomiritve», ki jim očita, da skušajo «zastrupiti evropsko ozračje z obrekovanjem socialističnih držav in v prvi vrsti Sovjetske zveze», poleg tega pa zavrača trditve «zahodnih politikov», po katerih naj bi v SZ kršili helsinška načela. «Ti gospodje — polemično pripominja TASS — naj - bi se raje ozrli na zahodno Evropo, kjer so kršitve Helsinkov na dnevnem redu». Med te kršitve sovjetska agencija izrecno navaja «grožnje nekaterih zahodnih političnih voditeljev z direktnim vmešavanjem v notranje zadeve neodvisnih držav v primeru, da bi komunisti, sodelovali v vladi, teh držav.»1
NEW YORK, 21. — Kot poroča «New York Times», je kralj Sa-udove Arabije pozval industrializirane države, naj zamrznejo cene svojih industrijskih in drugih proizvodov, ki jih izvažajo in jim je dal razumeti, da če ne bodo poslušali tega njegovega nasveta, se bo Saudova Arabija odločila podpreti zahtevo po povišanju cene nafte.
DUNAJ. 21. — Španski komunistični voditelj Santiago Carillo je sinoči dopotoval v Bukarešto iz Jugoslavije, kier, je imel v prejšnjih dneh razgovore s predsednikom Titom. Carilla je sprejel romunski predsednik Nikolaj Ceausescu.
Obsojena skupina iniormbirojccv
BEOGRAD, 21. - VeTki senat c-krožnega sedišča v Splitu je danes izreklo kazni trojici informbirojev-cev. Nikola Bijader - Kutlešič je bil obsojen na osem let strogega zapora,. Andrija Bakota na dve leti strogega zapora in Slavko Stanič na tri leta strogega zapora. Kot pravi sporočilo, ki ga posreduje Tanjug, so med sojenjem ugotovili, da so si obtoženci v letih 1968 - 1975 v Splitu, Beogradu in drugih krajih Jugoslavije «v skladu s svojimi sovražnimi idejami in stališči, izhajajoč iz protirevolucionarnih inform-birojevskih pozicij, prizadevali za organiziranje ilegalne skupine v državi, z namenom delovanja in boja proti SER Jugoslaviji in njem u-stavni in družbeni ureditvi».
Gledališče Verdi v Trstu
Z izredno naklonjenostjo vaš;m naporom ■ in v upanju na zadovoljivo rešitev, prijatelji gledališča Verdi želimo čimprejšnjo vrnitev v normalne delovne razmere.
prof. dr. Giampaolo De Ferra * * *
V	zvezi s težko situacijo vašega gledališča ■ izražamo zaskrbljenost. Želimo takojšnje posredovanje državnih oblasti, da vam z 'razumno oceno priznajo dragoceno funkcijo ter zagotovijo nemoteno nadaljevanje vašega gledališča kot sestavnega dela živega kulturnega zaklada vseh prebivalcev naše dežele.
Združenje za seznanjanje s slovenskim jezikom in kuliuro v Trstu * * *
V	imenu delavskega sveta izražamo popolno solidarnost vašemu boju.
Delavski svet
gledališča Verdi v Trstu * * *
Zavodski svet Državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois v Trstu je na svoji seji dne 20. 5. 1976 sprejel resolucijo, s katero izraža vso podporo SSG, ki se bori za svoj obstoj in nemoteno delovanje. Hkrati pa odločno protestira, d; pristojne oblasti še niso rešile pravnega in gmotnega položaja naj-višie umetniške ustanove Slovencev v Italiji.
Za Zavodski svet zavoda ŽIGA ZOIS
Tito poziva na večji izvoz kmetijskih pridelkov
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — «V menjavi t neuvrščenimi in deželami v razvoju moramo izvažati in tudi iz njih uvažati. V tem sodelovanju bodo imeli po mojem mnenju največji delež kmetijski proizvodi. Mi tu maio zamujamo in moramo biti bolj odločni v usmeritvi na izvoz.» To je med drugim izjavil predsednik Tito po današnjem ogledu kmetijskega sejma v Novem Sadu.
Tito se je dotaknil tudi kmetijske proizvodnje in dejal, da, mora iti v korak z industrijsko, pri nekaterih stvareh pa je že danes presegla industrijsko proizvodnjo. «V Jugoslaviji imamo takšne pogoje, da je naše kmetijstvo lahko zares eden izmed poglavitnih dejavnikov v izmenjavi z di ugimi državami, zlasti neuvrščenimi, ki so v glavnem siromašne in nerazvite, čeprav so mnoge potencialno bogate.» Tito je tudi pripomnil, da ne gre samo za izvoz gotovih izdelkov, temveč tudi za izvoz tehnologije, to pa ime. kot je znano. Jugoslavija na nekaterih področ-jiti visoko razvito.
V. B.
iiiiiiiiiitimiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiniiiiiii
Podrte hiše v Ažli
Gospodarsko sodelovanje med Italijo in SZ
MOSKVA, 21. — Italijansko-sovjet-ska mešana komisija za gospodarsko ter tehnično in znanstveno sodelovanje je zaključila v Moskvi svoje deveto zasedanje. V uradnem sporočilu je rečeno, da je trgovinska izmenjava med državama znašala v lanskem letu milijardo 400 milijonov rubljev, ali 25 od sto več kot leta 1974. Na zasedanju so ugotovili, da italijanska podjetja dobavljajo Sovjetski zvezi predvsem naprave za štiri velike tovarne umetnih gnojil, za dve drugi kemijski tovarni, naprave za avtomobilsko tovarno v Kamsku, plinske turbine za plinovode, naprave za lahko in živilsko industrijo. Obenem so ugotovili, da je treba povečati sovjetske dobave Italiji strojev, naprav in drugih industrijskih proizvodov.
Zavrnjena prošnja za vpis v PSI Marca PanncIIe
RIM, 21. — Sekcija PSI v središču Rima je sporočila, da je tajnik sekcije pismeno obvestil voditelja radikalcev Marca Pannello, da ga ne morejo vpisati v socialistično stranko, ker je že član in voditelj radikalne stranke, ki bo neodvisno nastopila tudi na parlamentarnih volit-
Potres je prizadel tudi Ažlo. čeprav ni bilo mnogo hiš porušenih, je bil velik del vasi poškodovan.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z GOVORI COSSUTTE, ROSSETTIJA IN SPETIČA
Drevi bodo komunisti začeli volilno kampanjo
Radikalci in izvenparlamentarci zasedli občinsko sejno dvorano Za demokristjane bo začel kampanjo predsednik vlade Moro
Po predstavitvi in preverjanju list stopa volilna kampanja v živo. Doslej so imeli nekaj letečih zborovanj samo misovci, medtem ko jo bodo začeli drevi tudi komunisti, m sicer na Trgu Goldoni ob 18.30. 2r. to prvo zborovanje je napovedal svoj prihod član vsedržavnega vodstva komunistične partije senator Armando Cossutta. Pred njim bosta spregovorila o krajevnem pomenu parlamentarnih vol'tev tajnik pokrajinske federacije KPI Giorgio Rossetti in slovenski občinski svetovalec Stojan Spetič, ki kandidira v poslansko zbornico na listi KPI. Geslo tega prvega zborovanja je «novo politično vodstvo v Italiji, enotnost vseh ljudskih sil» in odraža temeljni predlog komunistov, naj bi ob predvidenem splošnem premiku v levo oblikovali enotno ljudsko demokratično vlado.
Za demokristjane bo začel volilno kampanjo sam predsednik vlade Aldo Moro, ki bo govoril na prvem predvolilnem zborovanju v nedeljo ob 10.45 v Avditoriju v Ul. Toi Bandena.
Medtem sta se najprej na občini, nato na prefekturi, sestala odbora za volilno premirje, oziroma odbor za volilno kampanjo. Naloga teh odborov, v katerih so predstavniki vseh enajstih strank, ki so vložile svoje liste, je določiti pravila za omikan potek volilne kampanje. Odbor za premirje na prefekturi bo imel prihodnjo sejo v ponedeljek.
Tudi tokrat so bili najbolj glasni predstavniki radikalcev in izvenpar-lamentarnih skupin, ki so predložne listo DP. čutili so se namreč prizadeti pri razdeljevanju prostora za volilno kampanjo na uradnih kovinskih tablah. Najprej so protestirali v okviru samega odbora, nato pa sklenili demonstrativno zasesti občinski svet. Pri zasedbi so se jim pridružile tudi aktivistke feminističnega gibanja.
Vsekakor je odbor na občini, ki mora poskrbeti za porazdelitev mest na kovinskih tablah za volilno kampanjo, prekinil svojo sejo in sklenil, da se zopet sestane jutri. Dotlej bodo na občini preučili zadevno zakonodajo in ugovore skupin, ki so protestirale.
Po seji tržaškega občinskega sveta so radikalci, feministke in člani DP zahtevali razgovor z županom Spaccinijem. Zahtevo po enakopravnosti med vsemi strankami pri razdeljevanju prostora na kovinskih tablah za volilno kampanjo so utemeljevali s pravnimi argumenti. Župan
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
jim. je obljubil, da jim bo jasnejši odgovor dal v ponedeljek. Po tem zagotovilu so se razšli in tako prekinili «zasedbo» občinske palače.
Solidarnostni sklad: 10.509 milijonov lir
Deželni solidarnostni sklad je do četrtka dosegel skupno višino 10 milijard 508 milijonov 678.000 lir. Vsota obsega začetno nakazilo deželne uprave (10 milijard lir), nakazilo 20 milijonov lir deželnega sveta ter prispevke, ki so jih doslej nakazale razne organizacije, podjetja in .a-sebniki .z vse Italije. Znatno pomoč sta nakazala zlasti dva zasebnika: Guido Balbi iz Trsta je prispeval 2,100.000 lir, Sergio Salvi pa je iz Argentine poslal prispevek 2 milijona 429.000 lir.
V GALERIJI «PLANETARIO» V UL. A. DIAZ
ODPRTJE RAZSTA VE DEL ZLATKA PRIČE
Tržaška umetnostna galerija «Planetario» v začetku Ul. A. Diaz je med najpomembnejšimi tržaškimi razstavišči sicer najmlajša, vendar se je od samega začetka «opredelila», saj je začela s samim Picassom, nato pa je imela v gosteh le znana domača in tuja imena. Od sinoči pa razstavlja v njej eden najbolj znanih jugoslovanskih likovnih umetnikov, Zlatko Priča, ki je letos v milanski galeriji «Permanente» v marcu in aprilu dal na ogled 123 olj, 60 gvašev ter nad 100 risb in jedkanic. V Trst je Zlatko Priča prinesel kakih 30 olj in nekaj grafike.
Umetnika, ki je bil osebno navzoč, sta predstavila prof. Sergio Malesi in umetnostni strokovnjak in kritik Corrado Marsan. Prof. Sergio Malesi je pravzaprav napravil le kratek uvod o pomenu in značaju jugoslovanskega umetnika, milanski strokovnjak Corrado Marsan pa je številnemu občinstvu prikazal razvoj tega znanega brut ikega umetnika, posebno v novejši dobi. Toda Marsan je začel s
Pričo že v prvih povojnih letih, nato ga je spremljal v letu 1952 v Indijo in Pakistan, od koder se je Zlatko Priča vrnil v Zagreb neko-'tiko predrugačen. Govoril je nàto .o njegovi evoluciji db pred petimi, set-limi leti in o nekakšnem njegovem «vračanju», o vplivu, ki ga ime Priča na jugoslovansko sodobno umetnost in o njegovi najnovej-si umetnosti.
Corrado Marsan je govoril tudi o veliki monografiji, ki sta jo sestavilo on in umetnostni kritik Marco Vaisecchi, izdal pa jo je milanski založnik Luigi De Tullio, ki je tudi prišel na odprtje razstave in na predstavitev zares razkošne, sko-ra- 400 strani obsegajoče, monografije s številnimi črno-belimi in barvnimi reprodukcijami.
Med številnimi gosti in ljubitelji umetnosti, ki so napolnili dokaj obsežno galerijo, sta bila tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Lenko in konzul Srečko Kovačič. Sicer pa bomo o razstavi, umetniku in monografiji še pisali.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililIlMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiil
PO PAUSI IN IZČRPNI RAZPRAVI
Z odločilnimi vzdržanimi glasovi odobren proračun tržaške občine
Za proračun so glasovali demokristjani, medtem ko so se ostali vzdržali - Proti so bili samo misovci in svetovalec SSk
Po večdnevni, mestoma utrujeni diskusiji, je tržaški občinski svet sinoči odobril proračun za leto 1976. Glasovanje za odobritev proračuna je jasno zrcalilo razmerja sil in političnih odnosov, kakor so se izobliko-
novim političnim ravnotežjem.
Za proračun enobarvnega demokr-ščanskega odbora, ki mu predseduje Spaccini, je glasovalo 25 svetovalcev. V glavnem so to demokristjani in trije «neodvisni» Callegari, D’An-toni in Gasparini. Proti je glasovalo šest svetovalcev MSI in dr. Dolhar za SSk, medtem ko so se vsi ostali — KPI, PSI, PSDI, PRI in PLI (skupaj 23) vzdržali glasovanja.
Pred glasovanjem je župan Spaccini, po pristojnem odborniku Lon-zarju, odgovoril svetovalcem, ki so posegli v diskusijo. Tudi on je poudaril, da predseduje začasnemu odboru, ki je pa v treh mesecih vendarle nekaj naredil. Med drugim je navedel prevozni konzorcij, antifašistični odbor in varianto za hitre ce-______________________________________ ste. Glede kritik, da je odbor zane-
limiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiKiiiinminniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiMiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiii
VČERAJ V ROSSETTIJEVEM GLEDALIŠČU
Proslava 40-letnice ustanovitve zavarovalnice «Lloyd Adriatico»
Na slavju se je zbralo nad 1000 nameščencev, agentov in sodelavcev družbe iz vse Italije
vali pred tremi meseci po propadu, cestnih povezav s katinarsko bolniš-desetletne izkušnje zavezništva leve nico. sredine in v prehodnem obdobju k I Glede
marjal urbanistično ureditev Krasa | se mu odpoveduje. Pač pa ga je iz-
' "	.................. ročil tajniku, da ga shrani v arhiv.
Demokristjan Ricchetti je polemično opozoril na nevarnost izkoriščanja razprave v predvolilne namene, nato pa pohvalil trud uprave, ki naj bi vzorno opravila svoje delo, čeprav v nenormalnem stanju, saj je bila brez moči.
je Spaccini naprtil krivdo krajevnim konzultam, češ da je samo ena izrazila svoje mnenje, druga pa ne. Izrazil je tudi zadovoljstvo za dosežen sporazum s konzultami glede
V Rossettijevem gledališču, ki je last družbe, je zavarovalnica «Lloyd Adriatico» včeraj proslavila štiridesetletnico svojega obstoja. V glavni gledališčni dvorani se je poleg številnih gostov in predstavnikov krajevnih oblasti, med katerimi je bil tudi župan Spaccini, zbralo okrog 1000 nameščencev, agentov in drugih sodelavcev zavarovalnice iz vse Italije.
Predsednik družbe dr. G. Irneri je kratko povzel «zgodovino» zavarovalnice od trenutka, 28. marca 1936, ko je v Trstu nastala «Società Anonima Coop. Sabauda di Assicurazioni», iz katere še je razvila današnja zavarovalnica, ki predstavlja e-nega izmed glavnih stebrov italijanskega zavarovalstva in ki je zaključila lansko poslovanje z obsegom ka-siranih premij, ki presega 67 milijard lir. Ustanovitelj družbe je bil dr. U. Irneri, oče sedanjega predsednika družbe, kateremu so na včerajšnjem slavju izkazali posebno priznanje.
G. Irneri je poudaril, da je zavarovalnica zlasti po drugi svetovni vojni ugodno napredovala, posebno hiter pa je postal njen razvoj po vpeljavi zavarovalne police, ki jo poznamo kot polico «4 R». V današnjih časih, je nadaljeval govornik, ko se tudi nad zavarovalstvom zgrinjajo temni oblaki gospodarskega zastoja, pripravlja Lloyd Adriatico nekatere nove pobude, ki bodo prav gotovo naletele na ugoden sprejem pri širokem občinstvu. Med temi pobuda-m: je omenil uvedbo posebnega mehanizma za sprotno prilagajanje vrednosti zavarovanih dobrin, kar naj bi zavarovanca obvarovalo pred posledicami razvrednotenja lire; nadalje nameravajo vpeljati polico, ki naj zavaruje vse osebe prisotne v vozilu v primeru prometne nezgode. Zavarovani bi torej bili tudi voznik in njegovi d"užinski člani. Končno pripravljajo še tretjo polico za zavarovanje na področju prometa, pri kateri naj bi bila letna premija posebno nizka, njena osnova pa bi se višala sorazmerno s številom prometnih nezgod.
Včeraj popoldne so se v gledališču
Danes se poročita
FABIO RUZIER in VLASTA ČOK
čestitajo jima uredništvo in uprava Primorskega dnevnika ter delovni kolektiv ZTT.
zbrali na VI. vsedržavnem kongresu GALA agenti zavarovalnice, danes pa bodo zasedali njeni nadzorniki. V prostorih krožka «Adriaclub» v Ul. S. Nicolò so odprli razstavo z naslovom «40 let življenja družbe Lloyd Adriatico», ki bo odprta do vključno 30. maja.
Občinska komisija za stanovanjske probleme
Združenje stanovanjskih upravičencev SUNIA obvešča, da je tržaški občinski svet ustanovil posebno občinsko komisijo, ki bo skrbela za vse probleme, ki so povezani s stanovanjskimi gradnjami. Poleg tega bo moral skrbeti za izvajanje deželnega zakona o socialni stanarini, katerega je treba razširiti tudi na posesti javne uprave. Poskrbeti mora nadalje, da se iz-ved^o raziskave na prostem stanovanjskem trgu in da se čimprej sprejme ustrezni državni zakon o pravičnejši stanarini v zasebnem gradbeništvu.
Komisijo bodo sestavljali občinski odborniki, predsedniki rajonskih konzult, predstavniki stanovalcev in delavskih organizacij.
Na javnem zborovanju stanovalcev so izvolili agitacijski odbor, ki mora poskrbeti, da bodo prebivalci tega predmestja dobili čimprej dodeljena stanovanja. Ta odbor bo šel v ponedeljek, 24. maja, skupno s predstavniki SUNIA na gradbišče pri Sv. M. Magdaleni Sp., kjer se bodo pozanimali za razloge zamude izročitve stanovanj.
SLOVENSKI
KLUB
V torek,
25. maja, ob 20.30
bo govoril v Slovenskem klubu JELKO A. RANT strokovnjak ZN, o svojih obiskih
V DEŽELAH
AZTEKOV IN INKOV (Mehika - Peru - Bolivija)
z bogato slikovno spremljavo
Na zaključni večer letošnje sezone vljudno vabimo.
9 Tudi Ustanova za tržaško pristanišče je prispevala v solidarnostni akciji za pomoč prebivalcem, katere je prizadel potres. Posebnemu deželnemu fondu je dala milijon lir, poleg tega pa je dala na razpolago za nekaj dni za terensko delo tri izvedence.
PRED NASTOPOM POLETNEGA GLEDALIŠKEGA PREMORA
Obračun letošnje sezone deželnega Teatra Stabile
Štiri dela, 205 predstav s 125.257 gledalci - Skupno z gostujočimi gledališči 266 predstav z 202.151 gledalci - Izmenjave s slovenskimi, hrvaškimi in avstrijskimi gledališči
Danes se poročita
FABIO RUZIER in
YM§X^ čok
Vso srečo na življenjski poti ‘ jima želita prosvetno društvo in mladinski odsek Lonjerf^f Katinard.
Deželno italijansko gledališče «Teatro Stabile» iz Trsta je ob zaključku svoje sezone 1975/76 objavilo nekatere povzetke, ki kažejo, da je bila sezona v celoti vzeto uspešna.
Gledališče je s svojimi močmi postavilo na oder štiri dela: Carla Goldonija «Sior Todero Brontolon», Arthurja Schnitzlerja «Anatol», Vaclava Havelka «Beraška opera» in Furia Bordona «Daleč od vsega». Skupno je gledališče imelo 205 predstav s 125.257 gledalci in inkasom 192 milijonov 583.000 lir. V Trstu v Ros-settiju in Avditoriju pa je bilo v lastni postavitvi in z gostujočimi gledališči postavljenih na oder 31 del s skupno 266 predstavami, 202.151 gledalci in inkasom 287.633.000. Vse štiri predstave Teatra Stabile so bile uprizorjene tudi v vseh glavnih središčih dežele in v Venetu.
Gledališče je tudi letos priredilo tradicionalno turnejo po Istri v sodelovanju z Italijansko unijo za Istro in Reko. Z Goldonijevo komedijo «Sior Todero Brontolon» pa je gledališče bilo na turneji po Sloveniji s predstavami v Celju, Ljubljani in Mariboru, v Avstriji (Celovec in Gradec) ter v Švici.
V	Avditoriju so bile na sporedu predstave tako imenovanih zadružnih in eksperimentalnih gledališč, v okviru katerih so prišla na oder vsa pomembna dela z italijanskega repertoarja.
V	teku sezone so bili gostje Teatra Stabile gledališča iz Rima, Genove in Bočna ter Piccolo teatro iz Milana z Goldonijevo komedijo «Il Campiello» v režiji Giorgia Strehlerja. V okviru kulturnih izmenjav s tujino je v Rossettiju gostovala ljubljanska Drama z Brechtovo «Opero za tri groše» in zagrebška komedija z rock-opero «Gubec -beg». Gostovalo je tudi dramsko gledališče iz Gradca.
V	okviru splošne kulturne in informativne dejavnosti je gledališče obnovilo dokumentarec o Rižarni z naslovom «Trst 1919 - 1945», ki je bil uprizorjen v številnih deželnih središčih. Odrska montaža «Daleč od vsega» Furia Bordona, ki obravnava vprašanje emigracije iz Furlanije, je bila prav tako uprizorjena v Trstu in v deželi.
Teatro Stabile je priredilo tudi vrsto konferenc o uprizorjenih delih in nekaj okroglih miz. Zanimiva je bila tudi razstava scenskih kostumskih osnutkov Emanuela Luzzatija. Izdalo je nadalje pet publikacij in sicer Tavčarjevo in Bordonovo antologijo «Slovensko gledališče» ter Štiri zvezke o Goldoniju, Schnitzlerju, Havelu in o furlanski emigraciji.
V	okviru sodelovanja s, solarni, j.j gledališče priredilo ciklus treh srečanj na temo «Kakšno gledališče za
šole?» ločeno za višje šole, srednje in osnovne šole.
nižje
U
- 1 1 M
t. I :fl^
priprav na izvajanje sporazuma v Osimu pa je Spaccini navedel načrt za greznične odtoke za bodočo industrijsko cono, ki je bil že pripravljen. Niti z besedo ni Spaccini odgovoril na postavljena vprašanja svetovalcev Spetiča in Hreščaka, ki sta govorila o problemih Slovencev.
Dušan Hreščak (PSI) je imel zadnji poseg v razpravo pred replikama župana in odbornika. V uvodu je govoril o zgodovinskih zaslugah levosredinskega zavezništva, med katere prišteva vsekakor dejstvo, da danes prisotnost Slovencev v upravi ni več sporna kbt rtekoč. Bil pa je tudi kritičen zaradi vseh neizpolnjenih obvez, za katere je kriva predvsem ,.KD. Tu ie. .jlreščak izrecno omenil vprašanje poimenovanja ulic po Slovencih. Povedal je, da ima odbor že pripravljen odlok o poimenovanju ene mestne ulice po Prešernu, a ga noče dati zaenkrat na dnevni red. Zakaj? Hreščak je končno omenil vprašanje slovenskega gledališča in podobno stanje Glasbene matice.
Repliki Spaccinija so sledile glasovalne izjave. Rossetti je dejal, da ima KPI kritično stališče do občinske uprave, vendar ne mara komisarja, zato se bo še nadalje trudila za oblikovanje nove večine, ki naj bo odraz enotnosti vseh demokratičnih sil in brez diskriminacij. Od tega, je dejal, so odvisne tudi dobre rešitve za pravice slovenske manjšine.
Kritičen do uprave, vendar podobno zadržan, je bil socialist Kervin, kakor tudi socialdemokrat Cesare, vendar je zanj možna rešitev politične krize v občini samo z vstopom «socialističnih in demokratičnih» strank v večino.
K besedi se je prijavil tudi svetovalec SSk Dolhar ,ki je najprej vprašal župana, «ali mu je znan izid Za-nettijeve ekspedicije -v Rim». Na to vprašanje mu je Spaccini povedal, da se z Zanettijem še ni srečal. Dolhar je zato izjavil, da domneva, da bi mu bilo spet omogočeno prebrati pripravljeni govor v slovenščini in
.......................................
V NABREŽINI IN NA TRBIŠKI CESTI
Tragični petek na tržaških cestah: dve smrtni žrtvi prometnih nesreč
Enega je podrla avtomobilistka, drugi je silovito treščil v zid
SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI
Sugestivna izvedba «Faustovega prekletstva»
Nobena tema še ni tako spodbudila ustvarjalne duhove zlasti med glasbeniki, kot zgodba o Faustu. Predaleč bi nas zavedlo, če bi samo poskušali navesti vsa dela o Faustovi legendi, ki so nastala od 15. stoletja dalje. Eno od njih smo poslušali sinoči v gledališču Verdi in sicer Berliozov oratorij ali «koncertno opero» z naslovom «Fau-stovo prekletstvo», ki jo je skladatelj začel pisati leta 1828 in jo do končal leta 1846. Ob svoji prvi izvedbi je doživela popoln neuspeh in od nje so v kasnejših letih izvajali samo nekatere simfonične o-dlomke. Toda čas ji je vrnil zadoščenje in priznanje in danes je «Faustovo prekletstvo» sorazmerno mnogokrat izvajano na velikih odrih.
Sinočnja tržaška izvedba je bila zaupana orkestru in zboru gledališča Verdi pod vodstvom uglednega francoskega dirigenta Jeana Perissona ter trem francoskim vokalnim solistom mezzosopranistki Nadine Denize, tenoristu Guyu Chauvetu, baritonistu Rogerju So-yerju in italijanskemu basistu Fer-rucciu Furlanettu.
Izvedba je bila nedvomno na visoki umetniški ravni, za kar gre zasluga v prvi vrsti dirigentu, ki je znal s svojim sugestivnim vodenjem pripraviti orkester do muziciranja v značilnem Berliozovem zanosno uporniškem romantičnem duhu. Zelo dobro je svojo nalogo opravil zbor pod vodstvom Gaetana Ricci-tellija, naravnost suvereno pa so svoje parte izvajali vokalni solisti, med katerimi pritiče prvo mesto nedvomno sijajni in glasovno kultivirani mezzosopranistki (Margeriti). Zlasti v interpretativnem, pa tudi v glasovnem oziru, sta bila zelo dobra tudi tenorist (Faust) in baritonist (Mefisto) in isto velja za sicer manjši, toda kvalitetni delež Furia-netta.
V prvem delu, v katerem pa je bilo mimo nekaterih interpretativnih biserov opaziti tudi manjše ritmične nejasnosti, je ugajala zlasti izvedba «Rókoczy marša», drugi del pa je bil en sam romantični spev z izjemno lepimi vokdlnlmi vložki zlasti Margarite in Fausta, z dueti in z izredno lepim zborom.
F celoti sugestivna in prepričljiva izvedba.
j. k.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
vabi na
VESELICO
s kulturno - zabavnim sporedom Danes ob 20.30 v kinodvorani «Roma» — Ul. Roma 8
Nastopajo:
Godba na pihala od Korošcev — Otroci slovenskih osnovnih šol miljske občine — Moški pevski zbor «Valentin Vodnik» iz Doline — Slovensko amatersko gledališče iz Trsta — Tržaška folklorna skupina «Stu ledi»
Gledališča
Šolske vesti
VERDI
Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za današnji (ob 18. uri, red B) simfonični koncert, med katerim bodo predvajali v obliki oratorija Berliozovo «Faustovo prekletstvo». Dirigent Jean Perisson, solisti Nadine Denize, Guy Chauvet, Roger Soyer in Ferruccio Furlanetto. Orkester in zbor gledališča Verdi.
niiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiififiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii
/ VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Ustanovljena komisija za usklajevanje pobud za obnovo opustošenih območij
Komisiji načeluje podpredsednik skupščine Variscor sestavljajo pa jo predstavniki vseh svetovalskih skupin ■ Izglasovana dva nova zakona
Na včerajšnji seji deželnega sveta je predsednik Pittoni sporočil, da so svetovalske skupine v skupščini že predlagale svoje predstavnike v posebno komisijo, ki bo skrbela za stalen stik in sodelovanje med skupščino in odborom v zvezi z ukrepi v prid prebivalstva in krajem, ki jih je prizadel potres. Komisiji načeluje podpredsednik deželnega sveta Varisco, sestavlja pa jo (skupaj s predsednikom) 15 članov, in sicer Varisco, Coloni, Biasutti in Persello za KD, Zorzenon, Moschioni in Bo-sari za KPI, Volpe in De Carli za PSI, Lonza za PSDI, S. Berteli
PRI, R. Berteli za PLI, Štoka za Slovensko skupnost, Puppini za Furlansko gibanje in Boschi za MSI. Komisija se je prvič sestala že ob koncu včerajšnje seje deželnega sveta, njeni sestanki pa si bodo sledili odslej vsaj po enkrat na teden.
Še bolj pogosto bodo predstavniki deželnega odbora poročali deželnemu svetu o razvoju dogodkov v zvezi s pobudami, ki jih namerava deželna vlada uresničiti v pomoč prizadetemu prebivalstvu na osnovi razpoložljivosti iz solidarnostnega sklada in finančnih prispevkov iz državnih blagajn. Na sestanku načelnikov sve-
Tudi včeraj so prometne nesreče na cestah tržaške pokrajine zahtevale svoje krvni davek. V jutranjih urah je namreč v Nabrežini, nedaleč od kamnoloma, izgubil življenje 78-letni upokojenec Francesco Cimadori, na Trbiški cesti nekaj sto metrov od gostilne Perič pa
Francesco Cimadori
se je popoldne smrtno ponesrečil tudi 65-letni Giulio Filippi.
Cimadori, ki je stanoval v Nabrežini, Ul. Cave 57/b, se je približno ob 8.45 z vespo piaggio 50 peljal po pokrajinski cesti v smeri proti Scsljanu. Ko je hotel zaviti na levo proti trgu pred županstvom, je s fiatom 500 z nasprotne smeri mimo pnvozila 57-letna učiteljica Flavia Sartori por. Bassi, doma iz Seslja-na 25. Trčenje je bilo neizogibno in priletni mož je obležal na asfaltu v mlaki krvi. Ko je na kraj nesreče prispel Rdeči križ, je lahko dr. Glassi le ugotovil njegovo smrt. Cimadori je namreč zaradi hudih notranjih poškodb, prebite lobanje, zloma desne noge in leve roke, po trčenju izdihnil.
Flavia Sartori por. Bassi se je laže poškodovala in so jo zato sprejeli na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice s prognozo okre-I .'anja v dveh tednih.
' Druga prometna nesreča se je pripetila na Trbiški cesti nedaleč ■ od gostilne Perič. 65-letni Giulio De 1 Filippi, rojen na Reki in bivajoč v
Ul. Battisti 20/A v Miljah, je vozil proti Sesljanu in je bil sam v svojem avtomobilu vrste alfetta 1750, ko je iz še neugotovljenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in zapeljal s ceste. Trčil je v zid na desni strani, nato pa ga je odbilo še v zid na nasprotni strani ceste. Mož je bil na mestu mrtev.
tovalskih skupin v deželni skupščini, ki je bil v četrtek dopoldne, so se namreč dogovorili, da bo na dnevnem redu vsake seje sveta tudi posebna točka z naslovom «Poročilo o pobudah v zvezi s potresom». Prvo poročilo je že imel na četrtkovi seji predsednik Comelli, drugo pa bo sledilo na torkovi seji sveta.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Prosveta
šentjakobsko prosvetno društvo «L Cankar» priredi v petek, 28. maja, ob 20.30 v Ul. Montecchi 6 Cankarjevo proslavo. Nastopili bodo pevci bivšega društvenega zbora, Slovensko amatersko gledališče in moški pevski zbor «I. Gruden» iz Nabrežine. Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
LD Dekani prireja pod pokroviteljstvom LZ Koper SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE V DEKANIH danes, 22. t.m., ob 18. uri Nastopajo lovski pevski zbori: LPZ Globoko, LPZ LD Podgorje pri S. Gradcu, oktet LZ Maribor, oktet LD Sodražica, LPZ LD Dekani. O-glejte si še razstavo SLOVENSKA ISTRA od 15. do 18. ure v stari šoli.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo redni pouk v devinskem občinskem otroškem vrtcu začel v ponedeljek, 24. t.m.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse vinogradnike tržaške občine, da prijavijo svojo udeležbo na letošnji X. razstavi vin s svojim pridelkom.
Mali oglasi
Giulio De Filippi
ZA ENOSOBNO stanovanje v okolici Kopra dam predplačilo za 6 mesecev. Cena najemnine ni važna. Lahko v starejši hiši s posebnim vhodom. Pisati na Primorski dnevnik — oglasni oddelek pod šifro 8368525/P.
OGLASNA AGENCIJA išče dva mladeniča, po možnosti študenta, za akvizitersko delo. Dobri pogoji. Pismene ponudbe na: FERMOPOSTA PATENTE N. 22249 - 34100 Trst -Trieste.
SPD TABOR — OPČINE
Danes, v soboto, ob 20. uri in v nedeljo, 23. t.m., ob 16. uri v prosvetnem domu na Opčinah
ERNEST TIRAN
«ČUDEŽNE GOSLI»
Režija LELI NAKRSTOVA Izvirna glasba Ubald Vrabec Glasbena oprema Igor Simonič Kostumi	Marija Vidau
PD Prosek Kontovel - podružnica Glasbene matice na Proseku priredi v torek, 25. t.m., ob 20. uri v Pro-svetni dvorani na Proseku nastop jencev glasbene šole.
Otroški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Stojan Kuret, bo imel vajo v ponedeljek, 24. t.m., ob 18. uri na šoli. Ul. R-Manna 29.
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST PD «IGO GRUDEN»
priredita
NASTOP DOLENJSKIH GLASBENIH ŠOL
danes, 22. t.m., ob 17. uri v dvorani PD Igo Gruden v Nabrežini.
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST šolsko leto 1975-76
Danes, 22. maja, v dvorani J. Gallus, Ul. R. Manna 29, ob 20. uri
II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Vljudno vabljeni. Vstop prost.
Moški pevski zbor «L Gruden» in
dekliški pevski zbor «L Gruden»
pod vodstvom Sergija Radoviča prirejata koncert v društveni dvorani v Nabrežini.
Kot izredni gost bo sodeloval Stane Raztresen, član SSG iz Trsta.
Koncert bo jutri, v nedeljo, z začetkom ob 18. uri.
Vljudno vabljeni.
čisti dobiček večera je namenjen žrtvam potresa v Beneški Sloveniji.
Združenje staršev osnovne šole pri Sv. Ani
vabi na skupno sejo vse bivše učence, starše in tiste, ki se zanimajo za slovensko šolo pri Sv. Ani.
Na dnevnem redu bo branje štirih referatov predloženih kandidatov, ter glasovanje za dokončno ime, po katerem naj bi se imenovala šola pri Sv. Ani.
Srečanje bo danes, 22. maja, ob 17. uri v šolskih prostorih pri Sv. Ani.
Kino
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 22. maja MILAN
Sonce vzide ob 4.26 in zatone ob 19.37 — Dolžina dneva 15.11 — Luna vzide ob 1.08 in zatone ob 13.18.
Jutri, NEDELJA, 23. maja ŽELJKO
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21,7 stopinje, najnižja 16,4, ob 19. uri 19,6 stopinje, zračni pritisk 1011,3 mb stanoviten, nebo pooblačeno, morje malo razgibano, temperatura morja 19,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 20. maja se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
Umrli so: 42-letni Giannino Lava, 82-letni Gaspare Stuparich, 79-letni Luigi Nemec, 78-letna Giovanna Stra-nich vd. Paris, 77-letna Giovanna Bacchia vd. Bucich, 69-letna Giuseppina Giuliani por. Colarich, 73-letni Vittorio Marascutti, 55-letni Ferruccio Coloni, 79-letna Emilia Sancovich por. Preden, 62-letni Adolfo Cappelli, 79-letni Erminio De Mori, 75-letna Rosina Vazzanino vd. Pontoni, 66-letni Alberto Bresaz.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1: de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AUTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tak štev. 732-627.
V predprazničnih ta prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL • ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se-sljan: tel. 209-197: Zavije; tek 213-137: Milje: tek 271-121
La Cappella Underground 19.00—21.30 dva filma režiserja Andyja Warho-la: «Mario Banana» in «My Hu-stler».
Ariston 16.30 «La linea del fiume»-Barvni film za vse. Izkupiček gre za žrtve potresa.
Mignon 16.00 «La guerra dei bottoni»-Barvni film za vse.
Grattacielo 16.30 «Gli uomini falco»-Barvni film. Igrata James Coburn in Susanna York.
Fenice 16.00 «La orca». Barvni fiita-v glavni vlogi Michele Placido-Prepovedan mladini pod 18. letom-Excelsior 16.00 «Una magnum special per Tony Saitta». Igrajo Stuart Wid-man, John Saxons, Martin Landau. Prepovedan mladini pod 14. letom* Barvni film.
Nazionale 16.00 «I figli del capitano Grant». Barvni film. Walt Disney-Eden 16.30, 19.40, 22.15 «Arancia meccanica». Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Killer elite». Barvni ■ v katerem igra James Caan. Pre' povedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.15 «Culastriscie, nobile ve* neziano». Igrata Claudia Mori m Marcello Mastroiarmi. Barvni fnm-Cristallo 16.30 «Il secondo tragico Fantozzi». Igrajo Paolo Villaggi0-Anna Mazzamauro in Liu Bosisio* Capitol 16.30 «Amore vuol dir ge10" sia». Igrata Enrico Montesano. Bar' bara Bouchet. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.15 «Inhibition». Igra Claudine Becary. Barvni film. Pre' povedan mladini pod 18. letom-Moderno 16.30 « Carambola tutti in bucca». Igrata Michel Co y in Paul Smith. Barrai film.
Impero 16.30 «Soldato blu». Igra Can-dice Bergen. Barrai film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Mezzogiorno e mezzo di fuoco». Barrai zabavni western film. Igra Cleavon Little. Ideale 16.00 «Due cuori e una cappella». Barrai film. Igrata Agos i na Belli in Renato Pozzetto.
Radio 16.00 «La furia del drago»-Igra Bruce Lee. Barrai film.
Astra 16.00 «Continuavano a chiamar lo Trinità». Igrata Terence HiU m Bud Spencer. Barrai film.
Abbazia 16.00 «Il segno del Pot®ref' Igrata Roger Moore, Susanna »or Barrai film.
Volta (Milje) 17.00 «Il segno del potere». Roger Moore, Susanna »o Barrai film.
Izleti
ŠD Breg priredi v četrtek, 27. t. ^ izlet v Kočevje ob priliki športn® srečanja občin Dolina in K°ce.VJ ' Vpisujejo odborniki športnih drus in odborniki prosvetnih društev.
SPDT priredi v nedeljo, 6. avtobusni izlet na Učko. Za o° planince možnost vzpona na vrh nika ta sestop v lisino. kjer bo P koči čakal avtobus. (Učka 3 ure , % da. Planik in Lisina 6 ur in	.
Vpisovanje do 1. junija v U-pa 9. Urad ZSŠDI.	jz
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» ^ Skednja priredi v nedeljo, 13-celodnevni izlet na Vrhniko in v ^ bljano. Za izlet bodo vpisovali ^ delavnik do sobote, 5. junija. ^ 18. in 20. uro v društvenih Pros Pohitite s prijavami!	,	^
ŠK Kras organizira 27. maja .	^
dnevni izlet v Sele na Koros gostovanjem nogometne in nam ^ teniške ekipe. Cena izleta 6'UporjCi
(tudi kosilo). Vpisovanje Pn " Milič, Repnic 41, tek 229-258. site se!
Prispevki
«	Ermi-
V	počastitev spomina pi'01-.
nija Ambrozeta in	prof.	lir
šdč daruje družina '	Demšar	.jy,
za ŠZ Bor in 5.000 Ur za Dija matico.	Am-
V	spomin na dragega Pro1',	"	t 5
brozeta daruje Jadranka Sed
tisoč lir za Glasbeno matico.	■
Ob 3. obletnici smrti Atiliia nija daruje Pina 10.000 lir 23 ško matico.
GORIŠKI DNEVNIK
22. maja 1976
DREVI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
JUTRI V NABREŽINI
n M M	„	.. Tradicionalni koncert
Petdeset otrok bo nastopilo «igo Gruden» v Tiranovi igri «Čudežne gosli»
To zahtevno gledališko prireditev je pripravilo prosvetno društvo «Tabor»
Opensko prosvetno društvo «Tabor* nas kar naprej preseneča s svojim neumornim delom. Kulturno-Prosvetno življenje na Opčinah nam-rec Dogatijo in oplajajo vedno nove Puoude. Po nedavnih številnih in uspelih nastopih dramske skupine in moškega pevskega zbora, so sedaj r|a vrsti otroci. Društvo je zbralo vse svoje sile ter se lotilo zahtevne naloge — postaviti na oder večjo o-troško predstavo. Prvi sadovi njihovega požrtvovalnega dela bodo vidni brevi, ko se bo v openskem Prosvetnem domu razgrnil zastor in se to nič manj kot 51 otrok poklonilo svojemu občinstvu z igro Ernesta lirana «čudežne gosli». -Včeraj nas je pot zanesla v Prosvetni dom, kjer je bila generalka. Na odru, za odrom, v predsobi in vsepovsod, je kar mrgolelo otrok, mater, scenskih delavcev in brughi ljudi, ki so na en ali drug način povezani s to prireditvijo. Vse je bilo na delu. Otroci v pisanih ob-lekcah so se vživljali v svoje vloge, iz dvorane so odmevala navodila režiserke Leli Nakrstove, delavci so se vzpenjali po lestvah in pritrjevali kulise, drugi so se skrbno Ukvarjah z glasbeno spremljavo, matere v predsobi so opravljale zadnja dela s kostimi. V vsem tem belovnem zagonu je plapolalo neko Posebno navdušenje in naš vtis ob tem obisku je bil ohrabrujoč.
Tiranovo zgodbo o dobrem otroku Pavletu, ki se iz ljubezni do svoje siromašne in bolehne matere odpravi v svet, da bi ji pomagal, kar mu po številnih napetih dogo-bivščinah tudi uspe,, bo opensko bruštvo pokazalo' na svojevrsten na-cin. Igro bodo dopolnjevali in popestrili baletni nastopi ter izvirni glasbeni vložki, ki jih je za to Priložnost pripravil Ubald Vrabec.
Sicer pa pojdimo po vrsti. Ideja o večji otroški gledališki uprizoritvi se je porodila nekako ob začetku leta. Glavni pobudnici sta bili Lu-Clja in Stanka Hrovatinova. Počasi je ideja zadobivala obliko, a tre-tm je bilo angažirati veliko sil. V Prvi vrsti seveda otrok. Seznam vseh nastopajočih je dolg. vendar menimo, da ga velja navesti. V uosilth vlogi nastopa Peter Fonda, v ostalih pa Marko Picini. Katja Kuk, Alarko Feri, Tanja škerlavaj, Niki i dipovič, Aleš Filipovič, Fabio Ma-mlan, Dunja Sosič, Franko Taučer, Andrej Vremec, Tanja Kralj, Ivana Venier, Aleksandra Filipovič, Živka ■fersič, Marko Kralj .Peter Filipčič, Štefan Peršič, Vojko Sosič, Helena Sosič, Nikoleta Sosič, Valentina Adam, Katja Granjer, Matija Da-pcv- V menuetu nastopajo Traudì manine, Darja Renčelj, Kristiana Venezia, Giuliana Kale,-•'Natalija Urgič, Barbara Logar, Daniela r rausin, Katja Rebula, Tatjana Sosič, Gabrijela Sabadin, Elena Adam hi Irena Kralj. Kot solisti nastopajo Nataša ščuka, Janja Šuligoj in E-gon Gornik. V vlogah vil bodo plesale Kristina Logar, Veronika Logar, Andrejka Terčon, Muta Čok, Mari-f? Sosič, Nataša Ščuka, Damjana Leneina, Aleksandra Škerk in Ana Adam. Poleg njih pa bodo nastopili dijaki nižje srednje šole Tanja tuk, Rudi Taučer in David Vidau.
Uelo je zrežirala, kot rečeno, Le-1 Nakrstova, za izvirno glasbo je Poskrbel Ubald Vrabec, glasbeno o-Piemo Igor Simonič, kostime Ma-riJa Vidau, koreografijo Anica Cah, soiospeve prof. Ljuba Berce-Košuta, ^eno po zamisli Nakrstove so izde-ali Miro Sosič. Torci Sosič. Atilij j.^lj. Milan čebulec in Viktor'So-?,c- Šepetalka je Lucija Hrovatin, U'spicientka Stanka Hrovatin. Giasone vložke so posneli Tuljo Možina, .'‘ves Košuta, Milko Malalan ter vio-mistka reške Opere Pina Kalc. Posebej moramo omeniti velik do-
prinos številnih mater, predvsem Marije Križman, ki so same izdelale večino kostimov.
Premiera «Čudežnih gosli» bo drevi ob 20. uri, prva ponovitev pa jutri ob 16. uri.
CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA RICMANJE - DOMJO
priredi jutri, 23. maja, ob 16. uri v ricmanjski osnovni šoli slovesnost s kulturnim sporedom ob poimenovanju osnovne šole v Ricmanjih po pesniku in beneškem narodnem buditelju
IVANU TRINKU — ZAMEJSKEM
Vabljeni!
Izkupiček namenjen žrtvam potresa v Beneški Sloveniji
Jutri, 23. t. m., bo v društveni dvorani v Nabrežini vsakoletni in že tradicionalni koncert moškega pevskega zbora «Igo Gruden». Zbora, ki pod umetniškim vodstvom požrtvovalnega Sergija Radoviča deluje že vrsto let in je dosegel veliko zavidljivih uspehov, ni treba posebej predstavljati naši javnosti. V letih svojega obstoja je zbor prebrodil občasne krize in se razvil iz poprečnega zbora v enega izmed najbolj cenjenih v zamejstvu. V tem času se je njegov program kvalitetno in kvantitativno razvil in ima na programu poleg slovenskih narodnih tudi pesmi jugoslovanskih narodov in vrsto umetnih pesmi.
Obeta se nam torej izredno pester in kulturno bogat spored, katerega bo dopolnil nastop dekliškega pevskega zbora. Kot izredni gost bo nastopil Stane Raztresen, član SSG iz Trsta, ki bo z njemu lastno doživetostjo kulturno obogatil večer. Plemenita gesta nastopajočih ves čisti dobiček je namenjen žrtvam potresa v Beneški Sloveniji.
OB JUTRIŠNJEM SVEČANEM ODPRTJU
Pod streho Doma Andreja Budala bodo Štandrežci imeli boljše pogoje za delo
Prosvetno - športno središče je tako zasnovano, da bo zadoščalo tudi širšim potrebam naše skupnosti
Jutri bodo odprli v Štandrežu bo skrbela za splošno oskrbo sta-1 ko je napovedala sindikalna federa-Dom Andreja Budala, v katerem rejših oseb v občini. Začetna plača, [cija tekstilcev, ker niso delodajal-
lil llliillliuilliiilllllllililllli M ihiiiiiiiiiiiiimiiiihi miiiii imiiniii ■■ m n 11111111111111111111111111111111111111111111111
V BREŽICAH IN PIŠECAH
Uspelo dvodnevno gostovanje članov Amaterskega odra Prosek-Kontovel
Uprizorili so Zemljanovo «Odločitev» in Kuhnellov «En dan z Edvardom»
Prisperajle za
DIJAŠKO MAHU)
Člani Amaterskega odra Prosek -Kontovel so v soboto, 15. in v nedeljo, 16. maja priredili dvodnevno turnejo po Sloveniji. Obiskali so namreč svoje prijatelje v Brežicah in s tem se bolj utrdili že osemletno nepretrgano ljudskoprosvetno sodelovanje med kulturnimi delavci iz Brežic in s Proseka - Kontovela. Mladi igralci so v soboto zvečer nastopili v prosvetnem domu v Brežicah z dramo slovenskega pisatelja Jožeta Zemljana «Odločitev» in v nedeljo popoldne v Pišecah z veseloigro v treh dejanjih avstrijskega pisatelja Hansa Friedricha Kiihnelta «En dan z Edvardom».
Že v soboto zjutraj so se proseško-koncoveiski igralci zbrali pred Prosvetnim domom na Proseku/ naložili vso kuhserijo na kombi ter se še s tremi avtomobili odpravili na dolgo pot proti Brežicam. Po krajšem postanku na bloku, kjer so opravili vse formalnosti za prevoz kulis in drugega materiala so krenili proti Ljubljani in od tu dalje po lepi dolenjski cesti proti svojemu cilju. V Brežicah so jih žč pričakovali člani tamkajšnje dramske skupine z Vladom Podgorškom in Ludvikom Metelkom na čelu. Metelko je vsem zaželel, da bi zamejski gostje preživeli dva lepa dneva in se najbolje počutili v njihovi sredi. Takoj nato so vsi skupaj odpotovali v čateske Toplice, kjer je bilo kosilo in nato prosto do 18. ure. Večina članov je izkoristila ta čas za kopanje, drugi pa so sl ogledali hotelski kompleks v Toplicah. Ob določeni uri je bilo ponovno zbirno mesto v Prosvetnem domu v Brežicah. Tu so ob pomoči brežiških tovarišev postavili sceno z vsemi električnimi in zvočnimi efekti. Naglo se je bližala ura nastopa. Zelo velika dvorana se je nekaj pred osmo uro pričela polniti. Pred predstavo je režiser Stane Raztresen recitiral nekaj prizorov iz Cankarjevega Kurenta in iz Hlapca Jerneja, nakar je orisal vsebino igre, ker je drama v kontovelskem narečju in bi mogoče bilo za nekatere ljudi nerazumljivo. Sledil je nastop proseško
znak priznanja je poklonila Amaterskemu odru medaljo, na kateri je upodobljen brežiški grad, in- šopek cvetja. Nato so gostitelji povabili nastopajoče na večerjo, ki je bila prav tako v brežiškem Prosvetnem domu. Med večerjo je stekel pogovor o bodočem sodelovanju in tako so sklenili, da bo Amaterski oder iz Brežic gostoval na Proseku 12. in 13. junija.
Naslednje jutro je bilo zborno mesto pred Prosvetnim domom. Od tu so gostitelji odpeljali goste v Kumrovec, kjer so si ogledali Titovo rojstno hišo in nov dom mladine Jugoslavije. Kmalu po dvanajstih so dopotovali v Pišece, to je majhna partizanska vasica 17 kilometrov od Brežic, kjer je bilo v vaški gostilni pripravljeno kosilo. Ob 16. uri je bil drugi nastop proseško - kontovelskih igralcev. V dvorani prosvetnega društva v Pišecah: so namreč uprizorili veseloigro «En dan z Edvardom». Dvorana je bila za to priložnost natrpana do zadnjega kotička. Po predstavi , je predstavnica domačega prosvetnega društva pozdravila na stopajoče m želela, da bi taka srečanja bila čimebolj pogosta. Od tu je kolona avtomobilov ponovno odpotovala v Brežice, kjer je bilo slovo od brežiških tovarišev.
p. m.
Krajevni praznik danes in jutri v Divači
amaterjev. Ob koncu prvega in še bolj na koncu igre, je občinstvo z burnim aplavzom nagradilo vse nastopajoče. Po predstavi je prišla na oder članica Amaterskega odra iz Brežic, ki se je zahvalila nastopajočim in izrazila željo, da bi tudi v bodoče še prišli k njim in tako še bolj utrdili prijateljske vezi. V
V počastitev krajevnega praznika v Divači, ki se praznuje v spomin na partizanski napad na nemški vlak pri vasi Rodik na železniški progi Divača - Pulj, pripravljajo vaške družbeno politične organizacije danes 22. maja. ob 19.30 koncert domačih pevskih zborov, okteta perutninskega kombinata iz Pivke ter pihalne godbe iz Divače. Domača pevska zbora bosta vodila skladatelj prof. Ubald Vrabec in pevovodja Edi Race, divaško godbo pa Rado Škabar. Sodeloval bo kontovelskih I tudi gledališki igralec Stane Raz-

1^2- -*	—<Z>
s^-r -č*-
/J/jč	^/Jr,

-C- * ‘
o
60
O
0
1
z
o
POSEBEN KATALOG IN RAZSTAVA KNJIG IVANA CANKARJA: izvirna dela v številnih izdajah, razprave, prikazi, dramatizacije, priredbe in uglasbitve.
Opozarjamo vas na Zbrano delo v 30 knjigah, ki si ga v jubilejnem letu še lahko nabavite.
Tii&Hca,
Ulica sv. Frančiška 20 - tel. 732-487
•'z*—.
tresen.
Jutri, 23. maja. pa bo ob 16 uri v divaškem parku odkritje sporne nika padlim žrtvam v NOB združeno s kulturnim programom.
RAZPIS NATEČAJA
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije razpisuje na podlagi jugoslovansko - italijanskega sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 in kasnejših dodatnih sporazumov, sklenjenih v mešanem jugoslovai.sko-italijanskem odboru, predvidenem v 8. členu specialnega statuta, priloženega Londonskemu . sporazumu z dne 5. oktobra 1954, natečaj za podelitev šestih štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature na univerzi v Ljubljani za a-kademsko leto 1976/77.
Štipendije so namenjene pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah.
Višina štipendije znaša 18.900 din letno za osebe, ki so že v prosvetni službi, oziroma 17.100 din letno za osebe, ki še študirajo.
Štipendija se izplačuje v enakih mesečnih obrokih (2.100,00 din, oziroma 1.900,00 din) od oktobra 1976 do junija 1977.
Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo in tudi tisti, ki se šele pripravljajo za poklic v prosvetni stroki. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, ki s*, že eno aka-dčinsko leto dobivali štipendijo in jim je za dekončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih izpitih.
Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi, naj prosilci vlože pri Šolskem skrbništvu v Tr stu do 5. junija 1976.
Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem.
bodo dobili svoje prostore prosvet no društvo Oton Župančič, športno društvo Juventina, mladinski odsek, kmečko društvo in borčevska organizacija. Dom so nameravali odpreti pred dvema tednoma, pa so se temu odpovedali, ker se odprtje ne bi skladalo s hudo nesrečo. ki je zadela ob potresu prebivalstvo Furlanije in Beneške Slovenije ter Rezije in Kanalske do: line.
Odprtju novega objekta hočejo dati Štandrežci svečano obeležje, kakršno si pač zasluži objekt, ki bo tako pomembno vlogo odigral v narodnem življenju Slovencev v tem kraju.
V	kratkem programu bodo pred-vsem opisali zgodovino Štandreža, do fašizma samostojne popolnoma slovenske občine, kakor tudi prizadevanja te skupnosti, da ohranja svojo podobo tudi danes, pa čeprav so za potrebe širše goriške skupnosti razlastili ogromne površine njihove kmečke zemlje.
Predstavnikom domačih društev, k.: bodo v novih prostorih imeli boljše razmere za delovanje, kakor tudi uglednim gostom, bodo v spomin poklonili simbol en; ključ, program pa bodo izpolnili pevski zbori. ki delujejo v PD «Oton Župančič».
V	prenovljeni zgradbi na Pilošču kakor tudi v dozidanih objektih bo dovolj prostora za kulturno - prosvetno ter športno in rekreacijsko delovanje. Osrednji prostor je manjša dvorana za predavanja in komorne nastope gledališča in vokalne - instrumentalnih ansamblov. Ob njej je bar z večjo sobo. V prvem nadstropju je sedež PD «Oton Župančič», knjižnica in sedež Juven-tine, v podstrešju pa si je svoje prostore uredila mladma. Na dvorišču je ploščad za kotalkanje in za športne ter druge prireditve na prostem, v kleti pa sanitarije.
Pobuda za zagotovitev novega sedeža je prišla iz vrst domačinov, , njeno uresničitev pa je omogočila I SKGZ. Načrt je izdelal arhitekt i Jože Cej, izvajalec je bilo podjetje Sgubin, notranjo opremo je oskrbela občmska konferenca Socialistične zveze delovnega . ljudstva iz Nove Gorice, ki. je pri delovnih ljudeh in občanih zbrala potrebna sredstva za nakup stolic, mizic, knjižnih omar ;-in drugih - pritiklin.
Celotni objekt je tako zasnovan, da bo zadoščal potrebam domačega prebivalstva po prosvetnem in športnem udejstvovanju. Njegova lokacija nekako v središču Goriške pa daje temu objektu tudi naloge, ki presegajo vaške meje, saj bodo Štandrežci svoje prireditve ponujali širokemu zaledju, ki sega v Brda in na Kras. Dokler pa v Gorici ne bomo dogradili osrednjega kulturno-športnega središča, toliko časa bodo prostori v Štandrežu «pokrivali» tudi nekatere potrebe Slovencev v mestu.
Seveda pa je prvenstvena naloga Doma Andreja Budala, da zbira poč svojo streho čimveč štandrež-cev in da jih navaja k čuvanju in razvijanju slovenskega jezika in da jih povezuje v eno samo veliko družino. V nedeljo jim bo v največje zadoščenje, če se bo svečanosti u-deležilo čimveč naših ljudi.
ki odgovarja tej službi po novi delovni pogodbi uslužbencev krajevnih ustanov, znaša 1.730.000 letno. Občinska uprava poziva tiste, ki bi jih služba zanimala, naj vložijo prošnjo na županstvu do 5. junija t.l. Morebitnih prošenj, ki so bile vložene pi ed tem pozivom, ne bodo upoštevali.
V ponedeljek stavka tekstilnih delavcev
V ponedeljek bodo štiri ure stavkali delavci tekstilne stroke. Stav-
ci v Rimu hoteli sprejeti sindikalnih zahtev, ki so podlaga za novo delovno pogodbo te stroke. Sindikati namreč zahtevajo, da se v pogodbo vključijo tudi obvezujoče točke o investicijah v tovarne, o zagotovitvi delovnih mest, o novih plačah v tej stroki.
Stavka bo trajala v ponedeljek štiri ure. ki bodo zadnje v vsaki izmeni. V /podgorski predilnici pa bo stavka trajala samo tri ure za tiste delavke in delavce, ki imajo le sesterno izmeno. Kasneje bo sindikalna federacija napovedala še nadaljnjih osem ur stavke.
PO POTRESNIH POSLEDICAH V FURLANIJI
Goriški industrijci proti razširitvi rotacijskega sklada
Vlada je razširila delokrog sklada na videmsko in pordenonsko pokrajino in dodelila 100 milijard lir
Goriški industrije! niso zadovoljni cijo sto milijard lir rotacijskemu
z dekretom rimske vlade, ki določa pomoč krajem v Furlaniji, kjer
skladu, ki je bila dodeljena na podlagi zakona štev. 198 z dne 30. a-
jč bil potres. Izvršni odbor zveze prila 1976. Gre torej za dotacijo, goriških industrijcev se je sestal ki ni še dospela v blagajne rotacij-
pod vodstvom predsednika Nazaria Romanija in, potem ko je podprl prizadevanje vlade in dežele za pomoč prizadetim po potresu, izrazil protest, ker je rimska vlada razširila tudi na videmsko in pordenonsko pokrajino delovanje rotacijskega sklada in sto milijard lir, ki so v tem skladu razpoložljivi, namenila industrijskim podjetjem v prizadetih krajih, Goriški industrij-ci zahtevajo, naj vlada ohrani razpoložljivost sto milijard na goriško-tržaškem področju in naj najde v svoji blagajni drugih sto milijard, ki naj jih nameni videmski in porderionski pokrajini.
Vedeti je treba, da gre za dota-
liiiiiiiiilliiiiiiiiMifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiimiN
OBISK DELEGACIJE IK U NOVE GORICE PRI POSOŠKl KPl
Na srečanju komunistov obmejnega področja beseda o odpravljanju posledic potresa
Italijanska delegacija je podala informacijo o poteku volilnih priprav, jugoslovanska pa o vlogi delovnega človeka v samoupravni družbi
V Doberdobu služba za oskrbo starejših oseb
skega sklada. Treba je tudi vedeti, da je bila skoro celotna dotacija namenjena gradnji tovarne zdravil švicarske družbe «La Roche» v Tržiču, na področju tamkajšnjega industrijskega področja. Treba je tudi vedeti, da je bila nameravana investicija v tovarno 120 milijard lir in da bi švicarska tovarna dobila kar 90 milijard italijanskega državnega posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Tržiška občinska uprava, socialisti in komunisti, so bili proti gradnji te tovarne in tako velike državne podpore za nekaj sto delovnih mest. Za gradnjo tovarne pa je seveda bil geometer Romani, predsednik u-pravnega sveta tržiškega industrijskega področja, ki je istočasno tudi predsednik goriške zveze industrijcev in demokristjanski pokrajinski svetovalec.
Delegaciji posoške federacije KPI in občinske konference Zveze komunislov iz Nove Gorice.
Občinska uprava v Doberdobu bo vzela v službo hišno pomočnico, ki
Včeraj dopoldne sta se v Gorici srečali delegaciji posoške federacije. KPI in delegacije občinske konference Zveze komunistov iz Nove Gorice. Posoško delegacijo je vodil pokrajinski tajnik Tullio Paiza, v njej pa so bili še Italo Chiarion, Renzo Redico in Aldo Franco od pokrajinskega tajništva, Vincenzo Marini in Ivan Bratina, pokrajinski svetovalec KPI v Gorici ter odgovorni za slovensko komisijo. Bratina je tudi kandidat za poslansko zbornico.
Novogoriško delegacijo je vodil medobčinski sekretar ZK Miha Ravnik, v njej pa so bili sekretar občinskega komiteja ZK Nova Gorica Tomaž Beltram, Viljem Pahor in Boris Kovšca.
Tajnik Paiza je v svoji informaciji, ki jo je podal na začetku srečanja, obravnaval predvsem dvoje vprašanj: potres in akcijo za obnovo ter politične volitve. Kar zadeva potres je predvsem poudaril njegove ogromne razsežnosti ter veliko človeških žrtev in razdejanje.
ki ga je povzročil, v Furlaniji. Po približni oceni je poleg 900 človeških žrtev in številnih ranjencev bilo uničenih 15.000 delovnih mest, brez strehe je 100 tisoč prebivalcev, škodo v kmetijstvu ocenjujejo na 500 milijard, v industriji 4Ò0 in v stanovanjskem fondu prav tako 400 milijard. Celotna materialna škoda znaša nad dva tisoč milijard lir.
Paiza je nato opisal napore prebivalstva, krajevnih ustanov in naprednih sil, da se Furlanija ne bi spremenila v drugi Belice, ter je kot jamstvo, da se kaj takšnega ne bo ponovilo, navedel neposredno vključitev izvoljenih predstavnikov v demokratičnih ustanovah v akcijo za obnovo porušenih naselij.
Navedel je potek akcije v Gorici, in ostalih občinah kjer obstajajo pokrajinski koordinacijski odbori, kakor tudi akcijo sindikalne federacije.
Potem je tajnik prešel na volilne priprave, ki so po predložitvi kandidatnih list prešle v drugo fazo. Poudaril je, da kandidira stranka v poslansko zbornico Ivana Bratino,
lir« lil iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii m m m iiiiiiiihi'IIMIìiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m m im iiiiiiniii um iiiiiiniii nuni,,aiuHiiiniiiniiiniiiii,n ||||I|I|,|,I,mn,i,,,,,
ŽALITEV PROTIFAŠISTIČNEGA GIBANJA
Ostra reakcija občinskega sveta v Gorici na fašistično provokacijo na šoli «Virgilio»
Na šoli se je pojavil zavoj knjig fašista Pisanòja o osvobodilni vojni
pokrajinskega svetovalca. Navedel je tudi stališče stranke do poglavitnih krajevnih in vsedržavnih vprašanj ter izrazil vero v nadaljnji napredek delavskih strank.
Medobčinski tajnik Miha Ravnik je dopolnil informacijo o posledicah potresa z navedbo škode, ki jo je povzročil na jugoslovanskem območju, zlasti v občini Tolmin. Dejal je, da človeških žrtev sicer ni bilo, pač pa je nastala občutna materialna škoda. Kljub temu se je Slovenija in z njo vsa Jugoslavija takoj pridružila solidarnostni akciji za pomoč žrtvam v Furlaniji ter poslala pomoč na prizadeto območje. Ravnik je dejal, da je slovenska in jugoslovanska javnost podrobno poučena o posledicah potresa in o prizadevanjih za obnovo v Furlaniji po jugoslovanskih sredstvih množičnega obveščanja.
V nadaljevanju svojega govora je osvetlil prizadevanja za vse večjo vlogo delovnega človeka v izgradnji samoupravnega sistema ter zlasti poudaril ugodne učinke zadnjega kongresa ZKJ na politično in gospodarsko dogajanje v republiki.
Pogovori so potekali v znamenju odkrite izmenjave mnenj ter v želji. da se razvijajo in utrjujejo prijateljski odnosi med obmejnim prebivalstvom.
PD « O. ŽUPANČIČ »
ŠD « JUVENTINA »
MLADINSKI ODSEK KMEČKO DRUŠTVO KRAJEVNA SEKCIJA VZPI-ANPI
vabijo
na otvoritvene svečanosti PROSVETNEGA DOMA
« ANDREJ BUDAL »
v ŠTANDREŽU
jutri, v nedeljo, 23. maja. Otvoritev ob 10. uri.
Rekreacijski program ob 15. uri.
Predavanje o Cankarju v krožku «Rinascita»
Krožek «Rinascila» bo priredil v ponedeljek, 24. maja, ob 20.30 n dvorani hotela «Palače» predavanje slavista Aceta Mermolje na tern i «Politična in družbena misel v literarnem delu Ivana Cankarja». Predavanje, ki bo v italijanščini, ima namen posredovati širši goriški javnosti delo velikega slovenskega pripovednika. Ob stoletnici pisateljevega rojstva namerava krožek s to iniciativo prispevati k širjenju poznavanja slovenske kulture .med večinskim narodom, kar je zelo pomembno za razvoj odnosov razumevanja Tič spoštovanja med narodoma.
# Juhi ob 9. uri bo na sedežu v Ul. Crispi redni letni občni zbor goričkega Zelenega križa. Na njem bodo preučili lanski obračun.
Goriška občinska uprava naj o-stro nastopi yroti neofašističnim provokacijam, so na včerajšnji seji občinskega sveta zahtevali svetovalci
pravo je posegel tudi svetovalec PSI Mario Del Ben, ki je predlagal naj delegacija občinskega sveta zahteva pri prefektu odločne ukrepe, da se
KPI in PSI. Na italijanski šoli «Vir- kaj takšnega ne ponovi nikoli več.
gilio» se je namreč . pojavilo večje število knjig znanega fašista Giorgia Pisanòja z naslovom «Antifascismo assassino», ki ima očiten namen vnašati napetost v šolo in v javno življenje. V tej knjigi je še posebej obsežno opisana osvoboditev naših krajev ter je na skrajno žaljiv in provokativen način obravnavana vloga osvobodilnega gibanja v Trstu in Gorici ter jugoslovanske armade, kakor tudi obnašanje odporniškega gibanja ob osvoboditvi Italije.
Svetovalka KPI Pirella, ki je vest sporočila županu in občinskemu svetu, je predlagala odločno reakcijo demokratičnih ustanov in protifašističnih sil, da se prepreči groba žalitev osvobodilnega gibanja. Seznanila je župana z odločitvijo -sindikalne federacije, da nastopi proti fašistični provokaciji. Župan je vzel izjavo svetovalke Pirelle na znanje, in ker ni imel za potrebno, da bi občinska uprava takoj posegla proti provokaciji; je svetovalka izrazila nezadovoljstvo in predlagala takojšnje odločno ukrepanje, ker gre za dogodek, ki se je izvršil v ponedeljek. V raz-
Šejo je odprl župan De Simone s kratkim nagovorom, v katerem se je spomnii tragične nesreče, ki je zadela furlansko prebivalstvo ob potresu ter je izrazil sožalje odborniku inž. Marjanu Cefarinu ob smrti njegove žene. Njegovim besedam so se pridruži': vsi načelniki skupin. Svetovalci so nato vzeli na znanje, da je Ervin Nanut nadomestil v občinskem svetu umrlega svetovalca KD Sergia Zatterina.
• Vodstvo INPS v Gorici obvešča vse upokojence, da lahko dvignejo, do novega roka za predložitev davčne prijave za leto 1975, t.j. do 30. septembra letos, potrdilo o lanskih pokojninah.
V Tržiču odkrito tihotapljenje olja
Finančni stražniki oddelka v Tržiču so včeraj zjutraj na obvozni cesti ustavili tovornjak s 1.080 kg
avtomobilskega olja. Šofer ni imel ustreznega dovoljenja za prevoz o-ija. Ni znana: registracija tovornjaka, tudi o šoferju so povedali le začetnice, in sicer V. A. P. šoferja so aretirali in ga prijavili goriške-mu sodišču. Baje gre za širšo tihotapsko akcijo, ki je razpredena p0 vsej severni Italiji.
V Tržiču bodo danes ob 9.30 odprli nov sedež enotne sindikalne federacije kovinarjev FLM. Sedež so nameravali odpreti že 8. maja, pa so: svečanost odložili zaradi potresa v naši dežen. Otvoritveni svečanosti bodo prisostvovali tudi vsedržavni voditelji FLM Bentivogli, Benvenuto in Trentin. Sedež je v Ulici Pacinotti
V Števerjam se danes poročijo
CVETKA KOMJANC in
IVAN HUMAR ter
MARIZA FITTOLI in
FRANCO MIJ AN
Novopofočencem želi obilo sreče na novi življenjski poti PD Briški grič.
Zaključnega koncerta abonmajske sezone ne bo
Za danes napovedanega zaključnega koncerta slovenske abonmajske glašbene sezone v Gorici ne bo. Iz tehničnih razlogov je odpadel prihod zbora Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Vodstvo Glasbene matice, ki je skupno s SPZ in ZSKP priredilo glasbeno sezono, obvešča abonente, da bo abonma veljal v predsezoni, ki bo jeseni.
Arheološka razstava v Ajdovščini
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je te dni odprta razstava «Zaton antike v Sloveniji», ki so jo pripravili nekateri muzeji in Kulturna skupnost Ajdovščine. Na sliki vidimo enega izmed razstavljenih predmetov in sicer pozlačeno bronasto pasno spono iz Dravelj pri Ljubljani iz 6. stoletja.
Vodstvo INPS obvešča upokojence s potresnega območja v Furlaniji -Julijski krajini, ki začasno bivajo v drugih pokrajinah države, da lahko v novem, začasnem b vališču, dobijo ustrezno pokojnino že za meseca maj in junij. Javiti se morajo na novem pristojnem pokrajinskem uradu INPS.
Kino
Corica
VERDI 17.15-22.00 «Todo Modo». G. M. Volontò, M. Melato. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Il comune senso del pudore». A. Sordi in C. Cardinale. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Garofano rosso». M. Bosè, D. KarviL Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Le donne a Hongkong». B. Spencer. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Sweet* love -dolce amore». Beba Lončar. J. M. Aliardy. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Irzic
EXCELS10U 16.30-22.00 «Scandalo». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Il vento e il leone». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Spopad v jetniš.nici». Ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Los Kazado-res». Ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Najbolj smešen človek na svetu». Ameriški film ob 17.00 in 19.30.
Včeraj-danes
iz goriskega matičnega urada
ROJSTVA: Cristina Leban. Ylenia Viso, Andrea Prestia, Manuela Berdoni, Cristina Colja.
SMRTI: 74-letm upokojenec Ferruccio Zoratti. 64-letni upokojenec Luigi Tonut. 65-letni upokojenec Evgen Klavčič. 49-letni upokojenec Armando Candussi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italia 244. tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves. dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale. Trg republike, tel. 72-341.
Mali oglasi
SPOSOBNI hišni pomočnici, stalna zaposlitev, nudimo 3 milijone čiste letne plače. Telefonirati v Videm med delovnim umikom na št. 28-228 (omrežna skupina 0432).
OB STOLETNICI ROJSTVA
Vladimir Nazor pesnik in borec
Veliko je pesnikoval, veliko je pisal, toda njegov delež v NOB ni bil prav nič manj pomemben
ZAGREB, 21. — Včeraj so na svečani seji saborskih svetov in ob navzočnosti predstavnikov najvišjih državnih oblasti ter kulturnega in javnega življenja SR Hrvaške proslavili 100-letnico rojstva pesnika -borca Vladimirja Nazorja.
Vladimir Nazor se je rodil v kraju Postire na otoku Braču zadnjega maja 1876. Otroštvo je prebil doma, na Braču, srednjo šolo je končal na splitski realki, nato je šolanje nadaljeval v Gradcu, kjer se je bil vpisal na filozofsko fakulteto. Po končanem šolanju je služboval v Splitu, Zagrebu, Pazinu, Kopru, deset let je prebil v Kastvu nad Reko, kjer je bil ravnatelj šole. Ko je Julijsko krajino zasedla Italija, se je Vladimir Nazor u-maknil v Zagreb, kjer so ga imenovali za profesorja na učiteljišču, toda tu je ostal le dve leti, nakar so ga premestili za ravnatelja nekega šolskega zavoda v Crikve-ndco. Leta 1927 je bil imenovan za direktorja gimnazije na Sušaku,
nato je moral spet v Crikvenico in končno so ga premestili v Zagreb, kjer so ga imenovali za direktorja gimnazije. Že par let pozneje so ga upokojili, pa čeprav še ni dokončal službenih let.,
V dneh okupacije, takoj 1941 se je opredelil za boj proti tujcu in njegovim domačim hlapcem in je zadnje dni decembra 1942, pa čeprav star že 66 let in bolehen, odšel skupno s hrvaškim pesnikom Ivanom Goranom Kovačičem v partizane. Vso četrto in peto sovražno ofenzivo je prebil v vrhovnem štabu, torej z operativno vojsko, nakar je bil že 43. leta izbran za predsednika ZAVNOH, po , osvoboditvi pa je bil izvoljen za predsednika prezidija sabdra SR Hrvaške, kjer je ostal do svoje smrti 19. junija 1949.
Vladimir Nazor je znan kot pesnik, kot pisatelj, esejist in prevajalec. Svoje prve pesmi je objavil že leta 1893 v Splitu kot srednješolec. Nato so njegova dela izhajala skozi vse njegovo dolgo življenje, tako da bi težko bilo navesti vse, kar je izpod njegovega peresa izšlo. Navedli bomo le nekaj del.
Poleg že omenjenih publikacij v Splitu je mladi Vladimir Nazor objavil leta 1900 svoje «Slavenske legende», dve leti pozneje pa svoj ep «Živana», v katerem prikazuje svoje dojemanje življenja. Še izraziteje prihaja to do izraza v njegovi zbirki «Lirika», ki je izšla
mitologijo, se je lotil motivov iz hrvatske preteklosti najprej v «Knjiži o kraljevima hrvatskijem», nato še v zbirki «Hrvatski kraljevi», ki je izšla 1912. leta. Pri upodabljanju zgodovinskih motivov in slik je vedno izbiral motive, ki bi mogli pri bralcu vzbujati duha odpora. V zvezi s tem je vredno omeniti njegov ciklus o «geleotih». Leta 1913 je izdal novo zbirko «Nove pjesme», leta 1915 je objavil svoj ep «Medvjed Brundo», ki ga je pozneje prevedel tudi v italijanščino in sicer v «l’Orso Brundo». Njegove «Intima» in «Pjesme ljuvene» nosijo letnico 1915, njegovi «Pabir-ci» pa 1917.
V razdobju med obema vojnama je izšlo veliko njegovih del in zbirk. Navedli bomo le nekatere: 1922 je izšla zbirka «Niza od koralja», pet let pozneje so izšle njegove «Pjesme o četiri arhandjela», leta 1931 je izšlo njegovo delo «O bratu Ga-vanu in seki Siromaštini», dve leti kasneje pa «Topuske elegije».
Kot smo že rekli, je zadnje dni decembra 1942 Vladimir Nazor odšel v partizane. Iz te dobe izhaja več njegovih del, predvsem njegov «Partizanski dnevnik», leta 1944 je izšla njegova zbirka «Pjesme partizanke», takoj po vojni, leta 1946, pa je izdal zbirko «Legende o drugu Titu». Tako v prvi kot v drugi zbirki Vladimir Nazor prikazuje trpljenje, pomanjkanje in požrtvovalnost množic, ki so prenašale gorje druge svetovne vojne, tuje okupacije in nasilje domačih fašistov. Posebno pa je Vladimir Nazor poudaril junaštvo partizanov.
Če bi hoteli navesti vsa dela, ki jih je napisal in objavil Vladimir Nazor, bi bilo naslovov za polno stran. Vsekakor moramo omeniti še njegovo zbirko «Istarske priče» iz 1913, nadalje «Priče s ostrva, iz grada i sa planine» iz leta 1927, nadalje moramo omeniti njegov obsežen roman «Pastir Loda», ki je v dveh delih izšel leta 1938 in 1939, pa tudi njegove «Zagrebačke novele» iz leta 1942.
Sicer smo že omenili Nazorjeve «Istarske priče» toda ne smemo pozabiti- pomembnega dela «Veli Jože», ki izhaja iz 1908, pa tudi znanega «Boškarina» iz leta 1910. Sta to deli, ki ju je posvetil in namenil istrskemu človeku.
Kot vidimo, je Vladimir Nazor veliko pesnikoval in pisal, objavljal je nadalje študije in eseje, pa tudi prevajal iz tujih jezikov. Tako je prevedel iz angleščine nekaj Shakespearja, iz nemščine nekaj Heineja, pa tudi Pascolija, Carduccija m nekaj drugih italijanskih pesnikov. Prevajal pa je tudi iz srbohrvaščine v italijanščino.
Čeprav je delež, ki ga je Vladimir Nazor dal hrvaškemu slovstvu, zelo velik, ni nič manjši njegov delež v boju proti ustaštvu in fašizmu nasploh. Že njegov odhod v partizane je veliko pomenil. Glede tega je zelo značilno to, da se je zelo bal, da ga bodo aretirali u-staši, ki bi znali iz njega izsiliti kako izjavo ali pa si jo celo izmisliti, da bi rekli, da je stopil na njihovo stran. Šele ko je odšel v partizane, se je Vladimir Nazor oddahnil. To izhaja iz njegovega literarnega ustvarjanja pa tudi iz njegove dejavnosti v vodstvu nove hrvaške državnosti, ki se je rojevala in razvijala v gozdu.
NA ZASEDANJU V ALGHERU SO GOVORILI
O novih možnostih razsoljevanja vode
Leta 1962 so razsoljevali komaj po 160 kub. m vode na uro, sedaj je razsolijo že po 60 tisoč kub. m - Kljub temu vode primanjkuje
Novost na knjižni polici
ALGHERO, 21. — Voda, ki je bila še do pred nekaj desetletji ena tistih človekovih dobrin, ki smo jo dobivali po izredno nizki ceni in jo trošili brez premisleka, misleč, da nam je nikoli ne bo zmanjkalo, postaja iz leta v leto bolj dragocena. To pa ne le v sušnih predelih sveta, pač pa tudi v deželah, kjer je padavin veliko, kjer so vodni tokovi močni, kjer bi bilo na prvi pogled smešno varčevati z vodo. Od tod vedno \ečja zaskrbljenost zaradi pomanjkanja vode, od tod vedno več mednarodnih simpozijev in zasedanj o vprašanju vode. Eno takih zasedanj je bil peti mednarodni simpozij v Alghe-ru, ki ga je pod naslovom «Pitna voda iz morja» ali bolje «Sladka voda iz morja» organizirala evropska zveza za kemijo. Simpozija, ki je trajal več dni, se je udeležilo nad 500 znanstvenikov in raziskovalcev iz 30 držav sveta.
Značilnost sedanjega simpozija v Algheru je visoko število referatov in poročil, saj je bilo v dveh vzporednih zasedanjih predloženih oziroma prebranih nad 180 poročil. V teh poročilih so strokovnjaki, najboljši poznavalci razmer na svetu, prikazali vsak svoje stališče, oziroma svoje izkušnje in tudi najnovejše sisteme, najnovejše tehnološke načine spreminjanja slane, morske vode v sladko oziroma v pitno vodo. Predolgo bi bilo govoriti o različnih načinih, pretežavno bi bilo razna sisteme prikazati, iz vseh poročil pa vendarle izhaja skupna ugotovitev, da je iz morja vzeta in predelana voda še vedno dokaj draga in glavni moment pri novih proučevanjih je prav ta, kako morsko vodo po najkrajši in najcenejši poti spremeniti v pitno, za človeka uporabno vodo.
Pri tem ne smemo pozabiti na dva izredno pomembna podatka, ki ju je navedel eden najbolj znanih italijanskih strokovnjakov prof. L ego Barba z univerze v Aquili, torej strokovnjak, ki je napravil načrte in jih tudi izpeljal pri gradnji največje naprave za razsolje-vanje morske vode. Prof. Diego Barba je med drugim rekel:
«Vsak dan se človeštvo pomnoži za 200 tisoč duš, 200 tisoč novih potrošnikov. Hkrati se poraba vode vsako uro poveča za 4 kubične metre. Če bomo nadaljevali po tej poti in ker bomo nadaljevali po tej poti, je ni druge rešitve kot razsoljevanje morske vode, kajti edino to bo rešilo potrebe človeštva v bodočnosti.»
Grški strokovnjak prof. Delyan-nis pa je pri okrogli mizi, ki so jo organizirali vzporedno s simpozijem, rekel, da so pred 15 leti, točneje leta 1962 na vsem svetu razsolili 160 kubičnih metrov vode na uro. Od tedaj se jt razsoljevanje morske vode močno povečalo, tako da razsolijo danes na vsem svetu že nad 60 tisoč kubičnih metrov vode na uro. Ne glede na to, da je to še vedno mnogo premalo, drži še druga ugotovitev, da odpade na arabski svet kar 40 odstotkov vse te vode. To je tudi razumljivo, ker je arabski svet v splošnem puščavski, vsekakor sušni svet, vrh tega imajo arabske države sedaj na razpolago veliko sredstev in v nekaterih predelih arabskega sveta so se lotili resnično pametne in zdrave politike, velikih naložb v tovrstve naprave za naraščajoče potrebe prebivalcev in tudi za
spreminjanja puščavskih predelov v obdelovalne površine. Samo ob sebi se razume, da bodo arabske države to zmogle le toliko časa, dokler jim bodo to omogočala bogastva, ki izhajajo iz naftnih vrelcev.
Drugi pa vidijo možnost večje uporabe razsoljenih voda iz morja le tedaj, ko se bo za to uporabljala jedrska energija.
1910. Potem ko je obdelal slovansko
..............im...im...............................................i...
Patronat KZ - INAC svetuje
DRUŽINSKA POKOJNINA PRITIČE VDOVI IN NESPOSOBNEMU SINU
Vpr. : «Prejšnji teden je umrl noj oče, ki je prejemal starostno delavsko pokojnino (nekaj nad 100 tisoč lir mesečno). Hotel sem vas vprašati, kdo lahko dobi pokojnino po njem, samo mama (vdova) ali tudi moj brat, ki je povsem nesposoben za delo in ima v teku prošnjo za civilno invalidnino. Zanima me tudi, v kakšni meri bo prejemala maina pokojnino, tudi glede na to, da ima svojo kmečko invalidsko pokojnino, Ker ni moj oce mkasiral vseh obrokov pokojnine, kaj je treba narediti?»
P. č.
Obstajajo vsi pogoji, da tako vdova kot sin, ki je nesposoben za delo, prejmeta družinsko pokoj-mno pri splošnem obveznem zavarovanju. Vdova (vaša mati) uživa že neposredno minimalno pokojnino pri posebnem upravljanju neposrednih obdelovalcev, vendar ji to ne izključuje pravice do družinske pokojnine po možu, temveč ji bodo pokojnino odmerili le v višini 60 odstotkov moževega mesečnega zneska, torej bo znašala nekaj nad 60.000 lir mesečno. Za priznanje pokojnine mora vdova predložiti prošnjo in priložili pokojninsko knjižico, družinski list, možev mrliški list, poročni list in nadomestno izjavo notarskega akta, da sta živela skupaj in da nista bila ločena.
Sinu pa bo INPS priznal le 20 odstotkov očetove pokojnine, če bo dokazal, da je res invalid in kot tak nesposoben za delo. Potrebno pa je tudi, da je bil sin v breme pokojnika, torej da je prejemal družinsko doklado za ne-pokretnega sina. Vendar tudi če ni zadoščeno temu pogoju, se lahko vseeno zahteva pravica do
sorazmernega dela družinske pokojnine, le da nesposobni sin dokaže, da nima svojih dohodkov, zdravniški kolegij INPS pa bo na podlagi pregleda ugotovil resnično zdravstveno stanje.
Kar zadeva že dozorele in neizplačane obroke pokojnikove pokojnine, ti navadno pritičejo vsem njegovim dedičem, ki morajo dokazati svoj status. V našem primeru pa to m potrebno, ker bo INPS avtomatično likvidiral vse zaostanke z odobritvijo družinske pokojnine.
Na koncu vaši materi še nasvet v zvezi z zdravstveno oskrbo: če se sedaj poslužuje kmečke bolniške blagajne, ima vdova pravico (na podlagi družinske pokojnine), da dobi zdravstveno knjižico IN AM in ima torej neposredno oskrbo, ki je ugodnejša od posredne oskrbe pri vzajemni kmečki bolniški blagajni. Zadostuje, da javi na , kmečko blagajno, da izbere ugodnejše delavsko zdravstveno zavarovanje.
POŠKODBA
PRI KMEČKEM DELU
Vpr.: «Pred mesecem dni sem pri kmečkem delu padel z lestev in si zlomil levo roko. Sedaj se še zmeraj zdravim potom INA1L in upam, da bom spet popolnoma ozdravel, čeprav sem že v letih. Kaj moram napraviti, da mi
kot kmetu priznajo kakšno pokojnino zaradi poškodbe?» I. S.
Najprej vam izražam iskreno voščilo, da bi zdravljenje poškodbe na roki novsem uspelo in da vam ne bi ostala nobena vidna posledica, ki bi omejevala vašo delovno sposobnost, čeprav nas praksa uči, da vsaka taka hujša kostna poškodba pusti določene sledove. To bomo eventualno vzeli v pretres naknadno, ko bo zavod za poškodbe na delu zaključil prvo fazo zdravljenja, če bomo namreč ugotovili — v vaše dobro upam, da ne bo tako, — da je vaša fizična sposobnost zmanjšana zaradi zloma roke za več kot 10 odstotkov, boste imel pravico, da zahtevate ustrezno rento.
Zaenkrat vam svetujem, da kolikor tega	niste	še	storil, prija-
vite poškodbo kot neposredni obdelovalec zavodu INAIL, čeprav ima zakonito to dolžnost zdravnik, ki vas je	prvi	pregledal.
Na osnovi deželnega zakona 27. februarja 1973 št. 14 pa lahko že takoj predložite	na	INAIL	proš-
njo, da vam izplačajo dnevno odškodnino za vse dni vaše nesposobnosti za delo zaradi poškodbe, ki znaša po 1.500 lir dnevno. Saj te odškodnine vam ne bodo takoj likvidirali,	ker	so	komaj	lani
prejeli finansiranje za vse poškodbe od 1973 dalje.
V tej rubriki nai izvedenec Boris Simoneta seznanja čita-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure. ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure.
Srečanje
delavcev
jugoslovanskih
letališč
Danes in jutri, torej 22. in 23. maja, bo letališče Ljubljana - Pula priredilo tretje srečanje delavcev, ki so zaposleni na letališčih v Jugoslaviji. Poleg športnih tekmovanj v parku «Stanko Mlakar» v Kranju bo srečanje imelo tudi svoj družbeno politični pomen, posebno v zvezi z uveljavljanjem skupnosti letališč Jugoslavije. Pokrovitelj letošnjega srečanja je predsednik republiškega odbora za promet in zvezo, Livio Jakomin.
Začetek iger bo danes ob 9. uri zjutraj na stadionu športnega parka v Kranju in bodo tekmovanja trajala ves dan. Opoldne bo v sejni sobi Iskre na Laborah posvet predstavnikov samoupravnih organov in organizacij vseh sodelujočih letališč, ob 20. uri bo v isti dvorani podelitev nagrad in priznanj.
Izšel je peti zvezek «Zgodovine človeštva»
Izdala ga je Državna založba Slovenije
Peta knjiga ZGODOVINE ČLOVEŠTVA, ki izhaja pod pokroviteljstvom UNESCO — po trinajstih zajetnih zvezkih velikega formata, ki so doslej izšli tudi v slovenskem prevodu jo dobro poznamo tudi pri nas — je posvečena 19. stoletju. To dejstvo je velikega pomena. V 19. stoletju je prišlo dò najrazličnejših revolucij, ne samo političnih revolucij, temveč tudi do revolucij v znanosti, tehniki, umetnosti. Vzporedno z velikanskim razvojem tehnike, industrijske in tehnične revolucije, z razvojem kmetijstva je prišlo tudi do materialno ugodnejšega položaja. Začenjale so cveteti umetnosti, spreminjalo se je mišljenje, razvoj duha je dosegel nesluten razmah. In tako je 19. stoletje resnično eno največjih stoletij v zgodovini človeštva. Obenem pa je prav to stoletje komajda šlo mimo nas. Izsledki preteklega stoletja so še vse preveč živi in vse preveč prisotni, da bi jih bilo mogoče obravnavati kot zgodovino. Zato so si tudi sodbe o dosežkih in pojavih v 19. stoletju še močno nasprotne, kar je tudi razumljivo, saj je čas še premalo odmaknjen, da bi bili pogledi na ta čas umerjeni in enotni. To pa seveda ne pomeni, da ne bi bilo to obdobje eno najzanimivejših obdobij, ki mu je v knjigah, ki obravnavajo zgodovino človeštva, posebno še razvoj kulture in znanosti, treba posvetiti še toliko več prostora in skrbi.
Pred kratkim smo dobili prvi zvezek pete knjige. Ta je govoril
iiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuiimifiiiiiiimiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMtiiiiiiiiii
Kulturni dogodki v slikah
V vrsti kulturnih dogodkov, ki so se pretekli teden zvrstili po naših društvih in krožkih, bomo omenili recital mlade violinistke Monike Skalar, ki je gostovala v ponedeljek zvečer v dvorani «J. Gallus» pri Glasbeni matici. Skalarjeva je gojenka ljubljanskega zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje
V torek zvečer je prof. Alenka Gerlovičeva predavala v Slovenskem klubu o Egiptu nekoč in danes ter o poti vzdolž Nila (gornja slika) Na spodnji sliki pa vidimo violinista Črtomira Šiškoviča, ki je ob spremljavi sestre Mojce šiškovič - Panizonove nastopil v torek v PD «Tabor» na Opčinah. Čisti dobiček koncerta je šel za pomoč prizadetim od potresa
o razvoju industrije in znanosti v 19. stoletju. Drugi zvezek, ki smo ga zdaj dobili na naš knjižni trg, pa je posvečen kulturnemu vzponu Evrope. Seveda je bila osnova za vso preobrazbo sprememba kmečkega življenja, pogojena z razvojem kmetijstva. Tako spoznavamo torej preobrazbo kmetijstva, pa razvoj industrije, nacionalizma, kapitalizma in socializma, u-stavne spremembe in imperializem, kar vse daje okvir za razumevanje velikih dosežkov na področju kulture. Naslednje poglavje je zato posvečeno najprej literaturi.
To je bil čas največjih pisateljev Francije, Nemčije, Anglije, kjer je romantizem ustvaril velika imena svetovnega slovstva in z njimi velika dela. Nekaj podobnega velja tudi za glasbo. Zato je razvoju glasbene umetnosti posvečen zajeten del knjige, v celoti sicer posvečene kulturi 19. stoletja.
Filozofska misel je obdelana v posebnem poglavju, na koncu pa prav tako religija, posebej kot katolicizem, posebej kot judovstvo in posebej kot protestantizem. Gre torej za prikaz resnično zanimivih dejstev in dogajanj, ki jih knjiga, čeprav obširna, lahko podaja bolj ali manj le v pregledni obliki.
Vendar pa je že ta pregled razvoja evropske umetnosti, literature, glasbe in slikarstva ,poleg prikaza razvoja znanstvene misli in religije, tako dragocen, da velja na to knjigo še posebej opozoriti.
Urednik pete knjige je Charles Morazé, ki je seveda zbral okoli sebe vrsto strokovnjakov iz vseh držav. Seveda pa si njihove sodbe precej nasprotujejo, zato jih je ob koncu vsakega poglavja dodal in tako svoja izvajanja dopolnil z nasprotnimi mnenji. Nekaj svojih stališč pa je obrazložil tudi v uvodu, pripominjajoč, da je v knjigo zajet čas od 1775 do 1905, ker je treba upoštevati tudi pojave, ki so pripravljali novo stoletje in pojave, s katerimi se je 19. stoletje, kot doslej najbolj plodno v zgodovini človeštva, izteklo.
Slovensko izdajo je pripravila, kot običajno. Državna založba Slovenije, prevedel pa je knjigo Janez Gradišnik.
Sl. Ru.
Eve Curie:
Madame Curie
Marijo Sklodowsko-Curie, znamenito Poljakinjo,. poročeno s profesorjem Pierrom Curiejem, znanstvenico in raziskovalko, so-odkriteljico radioaktivnih elementov polonija in radija, ustanoviteljico vede o radioaktivnosti Nobelovo nagrajenko za fiziko in drugič za kemijo, profesorico na univerzi v Parizu, pozna ves svet. Njeno življenje, posvečeno družini, predvsem pa znanosti je prikazala njena hčerka Eve Curie v knjigi, ki je pred vojno izšla tudi v slovenščini. Tega je zdaj že toliko let. da je bilo vredno to biografijo, napisano tri leta po materini smrti, znova izdati in življenje te edinstvene ženske približati tudi današnjim generacijam. Tako je torej Državna založba Slovenije v zbirki Biografije izdala pripoved Eve Curie o svoji materi v knjigi s preprostim naslovom Gospa Curie, v knjigi, ki jo je sicer lepo prevedel Stane Melihar.
Knjiga o Mariji Curie je življenjepis in ne biografski roman. Vendar je avtorica pisateljica, ki zna pripovedovati zna pisati dialoge, zna oblikovati vsebino v poglavja in zaokroženo celoto, ki ima notranjo zgradbo. In tako beremo čustveno toplo, pa vendar stvarno napisano privoved hčerke o življenju matere v življenjepisu, ki sodi med klasična dela biografij. Pisateljica se varuje sentimentalnosti in se spretno izogiba nevarnosti, da bi o svoji materi pisala čustveno.
Na drugi strani pa spet ne zaide v zgolj faktografsko obnavljanje zunanjih dogodkov in v pripoved o dejstvih. Vsega tega je v knjigi, ki je življenjepis, polno, toda vse je prežeto z izjemno toplino, ki daje pripovedi čar intimnosti in poduhovljenosti. Obe komponenti sta odlično ubrani in pred nami je tekst, ki pripoveduje o mladosti mlade Marije na Poljskem, o njeni družini, šolanju, prvem delu pa o njenem odhodu v Pariz, o sodelovanju s Pierrom Curiejem, poroki z njim, nadaljevanju raziskovalnega dela po njegovi smrti in o izrednih dosežkih, ki jih je dosegla v svojem znanstvenem delu, dokler ni sredi dela na posledicah uničujoče radioaktivnosti, ki jo je sama odkrila, umrla leta 1934 v starosti 67 let.
SI. Ru.
SOBOTA, 22. MAJA 1976
12.30
12.55
13.25
13.30
14.00
14.45
16.45
17.00
17.05
17.55
18.00
18.35
19.29
19.30
20.00
20.45
21.00
22.05
14.00
18.00
18.25
19.00
19.02
19.30
20.45
21.00
21.50
9.30,
14.55
18.05
18.45
19.15
19.30
19.50
20.00
20.25
20.35
22.05
23.05
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: Tolstojeva pedagogija Komični filmi Vremenska slika DNEVNIK
Odprta šola: tedenska oddaja o vzgojnih problemih ROTO 20 — tedenska oddaja s področja kronike Program za najmlajše: Benove zgodbe Zgodbe Flika in Floka, risan film Program za mladino: V iskanju novih iger Izžrebanje loterije Nabožna oddaja PEVKA NA POTI
Donald Guthrie je funkcionarka ameriškega pravosodnega ministrstva in vodi posebno organizacijo, v kateri šolajo agente, ki naj se vrinejo v «podzemlje» med ljudi, ki vodijo razne tolpe. Guthrie prepriča Anito King, naj se vključi v organizacijo, da bi razkrila tolpo, ki jo vodi Ralph Traven. Ta tolpa se ukvarja v glavnem z razpečavanjem mamil. Aniti uspe, da jo sprejmejo kot pevko v Tra veno v nočni lokal. Še več, Anita toliko omreži Travna, da jo povabi na svoj dom. Toda njegova desna roka Mancini je prav tako agent istega ministrstva in mu uspe «izločiti» člana tolpe, ki je opazil, da Anita ni to, za kar se izdaja...
Film je režiral David Lowell Rich.
Kratke vesti dnevnika 1 Kronike in Vremenska slika DNEVNIK
Volilna tribuna: Govoril bo notranji minister KRAMER!
Glasbeni večer z orkestrom, ki ga vodi Gomi Kramer. Nastopili bodo tudi številni solisti. Kot poseben gost večera pa bo Delia. Scala
Od A do Ž: DOGODEK, KAKO IN ZAKAJ?
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
Teniške tekme za Davisov pokal:
JUGOSLAVIJA — ITALIJA, prenos iz Bologne 59. GIRO D’ITALIA, druga etapa Rubrike dnevnika 2
Pop koncert: Emerson Lake and Palmer Kratke vesti dnevnika 2 SOBOTNI ŠPORT
Oddaja bo govorila o bližajoči se olimpiadi v Montreala v Kanadi.
DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO Helsinki: BELO MESTO SEVERA Dokumentarno oddajo je pripravil Giordano Repossi.
Je glasba in glasba
Nadaljuje se oddaja o sodobni glasbi. Leonard Bernstein prikazuje delo in glasbeno izživljanje ameriških skladateljev. Slavni pobegi: Giacomo Casanova
TV film je pripravil Jean - Pierre Decourt. V glavnih vlogah nastopajo Ugo Pagliai, Beba Lončar, Paola Gassman, Anna Maria Hertz.
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
10.35, 12.10 TV ŠOLA:
Norveška, Velebit, Znanost in tehnika, Delegatski sistem, Zagreb, Seminarji.
Nogometna tekma: WALLES — JUGOSLAVIJA, barvni prenos
iz Cardifa
Obzornik
Veliki raziskovalci
Risanka
DNEVNIK
Zunanjepolitični komentar PEŠČENA URA
Slovenci radi pojemo. Slovenci smo tudi.narod pesnikov. Iz teh dveh dejstev je izhajalo uredništvo ljubljanske TV, ko se je odločalo za novo serijo popevk. Danes bodo nastopili Alfi Nipič, Majda Sepe, Ditka Haberl, Duša Počkaj, Oto Pestner, Jurij Souček in Elda Viler.
Moda za vas
DOBRI IN SLABI FANTJE, film DNEVNIK
Jazz na enkranu: Kvartet Toneta Janšeta
15.00
19.30 20.15
20.30
22.00
23.00
17.00
17.45
18.45
Koper — barvna
Nogomet — WALLES — JUGOSLAVIJA
Otroški kotiček
DNEVNIK
O DOBRODUŠNEM MENIHU, film iz Serije Dekameron
Mladi Garibaldi, serijski film
Mali koncert: Marjan Kozina «Proti morju»
Zagreb
Športno popoldne PLUS PET Kapetan Nikula Mali
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Avtoradio;
17.00	Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simfonična glasba; 19.00 Jazz; 19.10 Po društvih in krožkih; 19.25 Ritmični orkester; 19.40 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.50 P. Pajkova: «Dora»; 21.30 Popevke,
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Prijetna glasba;
9.00	Folklora; 9.30 Delavske pesmi; 10.15 Glasbeni portret; 11.15 Orkester; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Plošče; 14.35 Italijanski zbori; 15.45 Slovenski pevci; 16.45 Primorski periskop; 17.00 Glasba po željah; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Domače pesmi in viže; 19.30 Glasbeni wikend.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Radijski dnevnik 1; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Radijska diskusija; 11.00 Drugi zvok;
11.30	Lahka glasba in še kaj; 12.10 Nova lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Satira;
15.10	Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 17.10 Pomenimo se o glasbi; 18.10 Giro d'Italia; 19.25 Rossinijev «Otello»; 20.45 Volilna tribuna.
II. PROGRAM
7,30,	8.30, 12.30, 13.30, 19.30 Radijski dnevnik 2; 7.45 Lahka glasba; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete;
11.35	Modugno in njegove popevke; 11.50 Zborovsko petje; 12-40 Alto gradimento; 14.00 Plošče;
15.00	Francoski spored; 15.40 Klavirske skladbe; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža;
17.50	Kič; 18.30 Giro d'Italia; 19-55 Supersonic; 22.50 Glasba pod vedrim nebom.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19-00 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Pi°' nirski tednik; 9.35 Glasbena pravljica; 9.45 Umetniki mladim poslušalcem; 11.03 Sederti dni na radiu;
12.10	Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam. ■
14.10	S pesmijo po Jugoslaviji:
15.45	«Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.05 «Na poti v Colombo»; 17.30 Gremo v kino; 18.05 Po; govor s poslušalci; 18.15 čustveni svet računalnika Rupreta; 19-5U Lahko noč, otroci!; 20.00 Spoznavajmo svet; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za nase izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden; 1.03 Zvoki iz naših krajev; 2.03 Glasbena skrinja; 3.03 Glasba baroka; 4.03 Lahke note.
lili!»
Horoskop
.....................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin»"111111111"1
STRELEC (od 23. 11. do 21. 12-) Hladnokrvno se boste dokaj zapleteno situacijo. Skl
nekega predstojnika. Sleherno ču-	ldej med vami “ ljU ^
stveno omahovanje utegne biti ne- 0SeD°-	.
varno.	KOZOROG (od 22. 12. do 20. w
DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Na- Nove okoliščine bodo
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Neko svojo pobudo odložite za kasneje. Srečanje, ki vas bo zelo o-sreč ilo
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) U-krepajte naglo, ker bo sicer prepozno. Napetosti v družim. Pazite na zdravje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Skušajte pospešiti pričakovani poseg nekega strokovnjaka. Imejte več zaupanja vase.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Skušajte nekoliko posredovati, da bi dosegli to, kar vam je pri srcu. Sprostite se v naravi.
LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Preverite še enkrat svoje odnose do
leteli boste na vest, ki vam bo nekaj odkrila. Pismo, ki nanj čakate, bo prišlo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Postavljen vam bo poslovno zanimiv predlog. Izpolnjeni boste z velikim življenjskim veseljem.
ŠKORPIJON (od 23. 10 .do 22. 11.) Naučite se v pravem času sprejeti ukrepe, ki so potrebni. Ne nasedajte skadkim besedam.
vašo pozornost na nove probleme. Težkoče v družini.
VODNAR (od 21. 1. do l9- ?;? Sprejmite predlagani kompr° • Pomiritev z ljubljeno osebo J® visna samo od vas.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Sku' šajte se otresti vpliva ne, sodelavca. Prijeten večer v aru* bi z dobrim prijateljem.
)
OB DNEVU LETALCEV
Med jastrebi in galebi
»Ko sedem v letalo, pustim na zemlji vse, kar ne sodi k poletu in nalogi«, pravijo piloti — Roman Zupan, pilot in vojak po srcu, hotenju in prepričanju
NA LETALIŠČU, 20. maja — Pod prosojnim nebom, ki se na obzorju zgublja v meglici, se lahkotno lovijo elegantni jekleni ptiči — »jastrebi« in »galebi«. Dva, trije, morda štirje črnokrili ptiči počno natanko isto, kot bi posnemali svoje velike vrstnike. Tam daleč pod nebom jih nevajeno oko komaj razloči, kdo je jeklen in kdio pernat ptič, ko za trenutek oblebdijo v zraku, potem pa se bliskovito poženejo v napad.
»Jastrebi« drug za drugim mehko pristajajo in se zgubljajo v zeleni travi, takoj za njimi pa se v parih dvigajo »galebi« v zračni vrtiljak, ki se veselo suče, grmi in odmeva nad letališčem. Vse skupaj se zdi kot razposajena igra pogumnih fantov in mož, ki je v resnici čisto običajno in v sakdanje urjenje vojaških letalcev, naših čuvarjev neba, ki so dan in noč pripravljeni, da se poženejo v zrak in z našega neba prepode vsakogar nepoklicanih m nepovabljenih.
Tu se domači lovci-bom-bniki, ki se kot pravi gospodarji sprehajajo pod nebom. Eden izmed fantov, ki sede v njih, je Obren Boškovič, triindvajsetletni Novomeščan, po materi Slovenec in po očetu Srb, ki »tolče« najčistejšo dolenjščino.
Letalo v očeh
»Kot osnovnošolček sem v časopisih bral razpis, poziv za vpis v letalsko akademijo. Tudi oče je bil vojak, zato odločitev ni bila težka. Sicer pa od novomeškega Br-šljina do letališča v Prečni ni bilo daleč. Zmeraj sem imel letala v očeh. Moral bi biti malo pesnika, da bi vam lahko povedal, kako se počutim v zraku. To je pač treba občutiti, povedati je težko. Zgolj besede so preskromne in prevsakdanje. Strah? To je moj poklic in še enkrat bi si izbral natanko tega. Takoj ko sedem v kabino »jastreba«, pustim na zemlji vse, kar ne sodi k poletu in nalogi, ki jo dobim. To je pravilo igre, ki se mu vsak pilot-vojak stoodstotno podreja. Pravzaprav res, na zemlji sem en, zgoraj pod nebom drug človek,« se je razgovoril mladi vojaški pilot, ki bo čez štirina jst dni stopil še v drugi življenjski poklic — zakonski . jarem. Po naravi je veseljak, vendar solidne sorte, aktivni ljubitelj folklore, ki se zaveda odgovornosti svojega poklica, saj mu je predan z vsem srcem.
Na betonski ploščadi pred vzletno-pristajalno stezo se
ogrevajo novi pari »galebov« in »jastrebov«, ki se v nekaj minutah drug za drugim in drug ob drugem — v parih — poženejo pod nebo. Oglušujoč zvok in oster duh po kerozinu polnita ušesa in nosnice.
Človek na krilih
»Ko se človek navadi na ta duh, si ne more predstavljati, da bi lahko živel brez njega,« pravi pilot Muhamed Jukič v skoraj brezhibni slovenščini, čeprav je doma iz Tuzle, sicer pa ima za ženo Slovenko. Kot kratkohlačnik je občudoval na domačem nebu letala in se navduševal nad njimi. S strahom se je spraševal, ali sem dovolj zdav, da postanem pilot? Najprej je želel postati profesor zgodovine in zemljepisa, ker sam sebi ni mo-
POVELJNIK ROMAN ZUPAN — Pilot po srcu in prepričanju, mehak kot človek in trd kot vojak.
Foto: L. Kerševan
gel verjeti, da bi se kdajkoli v življenju lahko dvignil pod nebo. Potem v šoli je padla srečna odločitev in danes se fantički okrog letališča, prav tako kot nekdaj on ozirajo za elegantnimi »jastrebi«, ki sproščeno plavajo po brezkončnosti nebesne modrine.
Medtem ko mladi piloti v »jastrebih« in »galebih« švigajo pod nebo in pristajajo po točno določenih pravilih igre-vaje, pilot Franc Tomažin razglablja o povezanosti kopne vojske, mornarice in letalstva, o sistemu in povezavi splošnega ljudskega odpora, ki je v vsakem primeru kar najtesneje povezan z obrambo našega zračnega prostora; sistem radarske kontrole, protiletalske zaščite in bliskovito hitrih ter udarnih lovcev bombnikov, ki črpajo izkušnje iz NOB in najnovejših dognanj ter taktičnih zamisli in tehničnih dosežkov.
»Nihče nepoklican ali nepovabljen ne more priti v naš zračni prostor, najsibo to že ponoči ali podnevi, da ga ne bi pri priči odkrili in mu pokazali pravo pot,« poudarja počasi in s premislekom letalec, eden veteranov med našimi vojaškimi piloti.
In potem je prišla vrsta tudi nanj. Nadel si je belo čelado s cevmi in priključki, sedel v »jastreba« in se elegantno dvignil z zrak med svoje jeklene ptiče. Za trenutek se mi je zazdelo, kot da je v zraku še nekaj, kar ne morem aoumeti. Prav tedaj je prišel glas: »Prihaja poveljnik, vsak čas bo pristal.«
Njegov lovec bombnik je še mehkeje kot drugi sedel na pristajalno stezo in zlagoma zavil na betonsko ploščad. Vsaj meni se je tako zdelo, ker se je prvo kolo skoro tipaje dotaknilo tai: eleganca in zanesljivost, ki vzbujata zaupanje.
Zaljubljen v vojaški poklic
Iz njega je izstopil Roman Zupan, postaven, čokat srednje velik svetlolasec z jekleno modrimi očmi. Vojak od peta do temena, vojak po srcu in prepričanju, mehak kot človek in prijatelj, trd, odločen in discipliniran kot vojak. O sebi rte “govori rad, ker ;e po vzgoji in naravi skromen, vendar kljub temu iz vsakega njegovega koraka, kretnje in besede ve je neprikrita samozavest.
Roman Zupan sodi v tisto medvojno generacijo, ki je zadnje leto vojne zorela iz otrok v mladince. Star je bil 14 let, ko so 1944 leta nad Ljubljano v skupinah po sto in sto hrumele nad Hitlerjevo Nemčijo jate zavezniških bombnikov. Tudi v
otrocih je gorelo in zorelo sovraštvo do onemoglih sovražnikov in domačih izdajalcev. In posavski otroci, med njimi je bil tudi Roman, so se šli lastno osvobodilno vojsko. Roman je bil eden tistih članov organizacije neformalne SK (savskih kozakov ali slovenskih komuni-stov; kakor so se ustrašili belogardisti), ki je iz nemške meje ob Savi demontiral mine, iz vagonov na mrtvi kamniški progi kradel Nemcem lahko in težko orožje. Kot doraščajoč otrok je bil neustrašen in zaljubljen v poklic vojaka. Ko je pred sosedovo hišo padla letalska bomba, ki ni eksplodirala, je bil spet on tisti — eden redkih — ki jo je brez strahu dvignil in pomagal odnesti daleč na polje.
»Skojevec sem postal takoj po osvoboditvi,« pripoveduje Roman Zupan, ko se sprehaja po zadnjih dneh druge svetovne vojne. »Nad Ljubljano se je komaj poleglo grmenje letečih trdnjav, ko je prišla na vrsto delovna akcija Brčko-Banoviči, za njo pa šamac—Sarajevo. Da, prav tam je bilo, ko se nas je skupina prijateljev, med njimi Andrej Jereb in Janez Menart, odločila za letalstvo. Komaj sem si upal upati, da bom tudi jaz kdaj letel — in vendar se mi je velika želja uresničila. Seveda, vsa letala tega sveta sem tiste čase poznal in sanjal o njih, hkrati pa smo jih s precizno natančnostjo iz- i delovali iz kosov lesa in drevesnega lubja. Najboljši ma- j terial je bilo borovo lubje ...
Bolj dosegljiva se mi je zdela vojska. Ko sem končal šesti razred gimnazije po starem, pravzaprav sem se vpisal že v sedmo, je dokončno padla odločitev.«
Tako je Roman končal letalsko vojno akademijo, višjo letalsko vojno akademijo in šolo ljudske obrambe. Kot poveljnik podešalo-na lovcev bombnikov — popularnih jastrebov je lani na čelu svojih jeklenih ptičev sodeloval 'na prvomajski paradi ter za to dobil posebno priznanje vrhovnega ko. mandanta, maršala Tita,
Tudi kadar je v zraku, v svojem najbolj priljubljenem^ jeklenem ptiču »jastrebu«, ga ni težko prepoznati. Pred dnevi je nad njegovim rojstnim Bežigradom krožil »jastreb«. Ko je Roman prišel domov k materi, ga je proti svoji navadi vprašala, če je bil to on. Ko je zanikal, mu je odvrnila, češ saj sem vedela ...
NIKO LAPAJNE
Za črnim zlatom
Raziskave verjetnih ležišč surove nafte in zemeljskega plina v SRS naj bi pospešili
LJUBLJANA, 20. maja — V plinsko in naftno gospodarstvo Slovenije naj bi v tem srednjeročnem obdobju vložili 2 milijardi 951 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo lani že vloženih 295 milijonov dinarjev.
Tako je zapisano v predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih razvoja teh dveh dejavnosti za obdobje 1976—1980, ki ga je danes obravnavala skupščina samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin (kratko: ISNAP). Čeprav skupščina ni bila sklepčna, so sklenili besedilo sporazuma, dopolnjeno s predlogi iz razprave, objaviti ter povabiti člane ISNAP in druge interesente za ta energetska goriva, da ga sprejmejo in imenujejo podpisnike.
Na začetku omenjeno potrebno vsoto denarja naj bi zbrali dobavitelji iz lastnih sredstev (17,3 odstotka) in zainteresirani porabniki (16 odstotkov), medtem ko bi 32 odstotkov dobili z domačimi krediti, 34,7 odstotka pa s tujimi.
S tem denarjem naj IM med drugim pospešili in razširili raziskave verjetnih ležišč surove nafte in zemeljskega plina v severovzhodni Sloveniji, razširili in modernizirali rafinerijo v Lendavi, izboljšali transport nafte in njenih derivatov ter povečali skladiščne zmogljivosti, zgradili prvo, temeljno etapo plinovodnega omrežja v dolžini okoli 600 km ter pripravili graditev rafinerije v Srminu pri Kopru.
Na podlagi današnje razprave so sklenili, naj strokovna služba ISNAP odpravi nekatera nakazana neskladja v sporazumu, zlasti glede konkretnih obveznosti dobaviteljev in porabnikov naftnih derivatov, ki so sedaj še vedno vezane na prvotno predvideni (večji) òbseg vlaganj. Dobavitelji naj bi čimveč svoje še nerazporejene akumulacije usmerili v financiranje skladiščnih prostorov in transportnih zmogljivosti za naftne derivate in energetske pline. Ob tem je sklenila skupščina opozoriti železnico, da njen samoupravni sporazum o razvoju ne predvideva nobenega denarja za razširitev transportnih zmogljivosti za naftne derivate in energetske pline. Menili so tudi, naj zainteresirano slovensko gospodarstvo zbere za pripravo izgradnje Srmina še dodatno potrebni denar oziroma omogoči najetje ustreznih kreditov — in to za tisti del zmogljivosti rafinerije, ki bo z reeksportom surove nafte in naftnih derivatov povečeval blagovno menjavo z deželami v razvoju oziroma uravnovešal menjavo z deželami zahodne Evrope.
Udeleženci zasedanja so zelo kritično obravnavali današnjo premajhno udeležbo delegatov in ugotavljali, da nekaterih članov ISNAP ni bilo še na nobeno skupščino.	MARKO JAKŠE
V Kanižarici upajo
Če bo po sreči, bodo poplavljeni rudnik sanirali še letos — Prihodnost rudarjev odvisna od pravočasne pomoči
KANIŽARICA, 19. maja — Madžarski rudarski strokovnjaki bodo predvidoma prihodnji teden obiskali poplavljeni rudnik rjavega premoga Kanižarica, da bi s specialnimi razstrelivi razširili raziskovalno vrtino v globini pod sloj premoga in tako napravili prostor, kamor bodo vsipali material za zapiranje kaverne, skozi katero je marca letos v velikih količinah vdrla voda.
Kakor smo pred časom že poročali, je komisija jugoslovanskih strokovnjakov za rudarstvo proučila položaj, ki je nastal v Kanižarici po katastrofalnem vdoru vode, in ocenila, da je moč vdorno mesto zapreti ter tako ozdraviti jamo oziroma usposobiti rudnik za ponovno proizvodnjo. Komisija je takrat tudi priporočila, da bi izvedbo teh del zaupali madžarskim strokovnjakom, ki imajo veliko izkušenj s takimi posegi, ker leže madžarski premogovniki in rudniki boksita v bližini vodonosnih plasti oziroma celo pod njimi. Madžarski strokovnjaki so prišli prvikrat v Kanižarico 12. maja, si ogledali položaj ter se na podlagi dognanj o hidroloških in geoloških razmerah v jami dogovorili s predstavniki našega republiškega komiteja za energetiko in ljubljanskega geološkega zavoda, ki opravlja raziskave, o konkretnih ukrepih za sanacijo. Kot prvi ukrep je bila že izvrtana raziskovalna vrtina, s pomočjo katere išče sedaj geološki zavod stik z vdorom vode (ta še vedno priteka v jamo, čeravno manj močno kot ob katastrofi).
DVA JASTREBA Muhamed Jukič, vojaška pilota lovcev bombnikov.
Rečane zanima prosta cona
SEŽANA, 20. maja — Čeprav Italija še ni podpisala dokumenta o gigantskem projektu — gradnji proste industrijske cone in pred jesenjo tega ni pričakovati, se krog tistih, ki bi radi sodelovali v tej bodoči »industrijski državici«, vse bolj širi. Tako je bila danes v Sežani na obisku delegacija z Reke. Predstavniki reške občinske skupščine m nekaterih družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali s sežanskimi občinskimi možmi predvsem o možnosti sodelovanja Reke in Hrvaške v prosti industrijski coni.
Reška delegacija je predlagala, da bi bil v posebnem šestčlanskem organu tudi predstavnik Hrvaške, saj ima Reka in pravzaprav celotna sosednja republika svoje in skupne interese v načrtovani industrijski coni. Rečani so se strinjali, da bi nekatera sežanska podjetja, predvsem Kras-Jadran, sodelovala na širšem reškem območju. Gostitelji in gostje so se domenili, da se bodo zavzeli pri ustreznih organih, naj bi čini hitreje našli najustreznejše rešitve pri gradnji avtoceste Reka—Trst in odcepa k bodoči industrijski coni. Na koncu so se zmenili, da bodo skušali čimprej popraviti nekaj manj kot 8 km dolgi odsek ceste Kozina—Reka, ki je pomemben za obe občini.
TINE GUZEJ
Tekma pri posojilu
V Bosni in Hercegovini so pod geslom »posojilo se vrača, ceste in proge ostanejo« zbrali že 760 milijonov
OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
SARAJEVO, 20. maja — V Bosni in Hercegovini ocenjujejo, da poteka vpis ljudskega posojila za ceste in železnice zelo zadovoljivo. Do včeraj so prebivalci te republike vpisali za 760 milijonov dinarjev posojila. Večina je vpisala vsaj en svoj povprečni mesečni dohodek. Menijo, da Imajo za uspešen potek vpisovanja posojila največ zaslug družbenopolitične organizacije v kolektivih in krajevnih skupnostih
Vsekakor so v BiH že trdno prepričani, da bodo zbrali več denarja za obnovo in razvoj prometa v svoji republiki, kot so pričakovali, torej več kot milijardo dinarjev. V ninogih občinah so že končali vpisovanje posojila, pri čemer jih' je precejšen del presegel planirano vsoto.
Vpis posojila poteka v pravem tekmovalnem duhu, kdo bo dal več denarja, pri čemer prihaja do neverjetno zgledne solidarnosti delovnih ljudi. Arif Pesljič je na primer iz Zahodne Nemčije, kjer dela, poslal sovaščanom pismo, s katerim se obvezuje, da bo vplačal 10.600 dinarjev in poziva že druge, naj sledijo njegovemu zgledu. In so mu sledili, kajti Arif ima med njimi ugled, saj je pred tre mi leti svoji občini za gradnjo cest podaril 45.000 dinarjev.
V Zenici tekmujejo žele-zarji, med katerimi jih je cela vrsta vpisala več kot
10.000	dinarjev. Ibro Begiše-vič je na primer vpisal
30.000	dinarjev. Ko pa je zvedel, da je obrtnik Faud Pajzič vpisal 40.000 din, je Ibro prihitel nazaj na vpisno mesto in svojo vsoto povečal na 50.000 dinarjev. Podobno je tudi v drugih bo-sansko-hercegovskih mestih.
Trenutno je rekorder po vpisani vsoti Aleksa Vukovič, kmet iz Mokrega Luga pri Skender Vakufu. Vpisal je 80.000 dinarjev in izjavil, da bo svojo vsoto takoj povečal za 20-000 dinarjev, če
bi mu kdo želel ogroziti rekord. Zanimivo je, da je Aleksa iz vasi, v kateri ni ne cest ne elektrike ne vode.
Vpisovanje posojila poteka pod geslom »posojilo se vrača, ceste in proge ostanejo«. Do ieta 1980 bodo posodobili, obnovBi“m zgradili 800 km glavnih in pokrajinskih cest. S tem bodo izpopolnili svojo cestno mrežo, stalo pa jih bo 5 milijard dinarjev. Potem je tu še posodobitev železnice. Zgradili bodo še drugi tir proge Do-boj—Podlugovi in posodobili vse normalne proge v republiki, se pravi, da jih bodo opremili z elektronskimi napravami. Samo za gradnjo drugega tira Doboj—Podlugovi in za posodobitev proge Prijedor—Doboj bodo morali dati 3 milijarde dinarjev.
Pri vsem tem bodo občani sodelovali z milijardo dinarjev. Ce bodo zbrali več, jim bo denar ostal za ureditev občinskih cest. Da je že doslej med občani tako velik odziv, ni zasluga le družbenopolitičnih organizacij, temveč tudi tega, kar so v BiH na področju prometa naredili doslej. Ljudje so se že ob prejšnjem posojilu, ki so ga zbirali pred nekaj leti, prepričali, da je njihov denar dobro porabljen. Bosna in Hercegovina je po vojni zgradila okoli 4.000 kilometrov sodobnih asfaltnih cest. Ljudje vedo, da nove ceste in sodobna železnica prinašajo razvoj in večji dohodek. Ce se je kje to videlo po osvoboditvi v naši državi, se
je najbolje v Bosni in Hercegovini, ki po stoletni zaostalosti zdaj že lovi razvitejše republike.
BOGDAN NOVAK
Na podlagi vzorcev, ki so jih vzeli v Kanižarici, bo rudarski inštitut v Budimpešti določil vrsto in količino materiala, s katerim bodo zaprli kaverno. Sodeč po izjavah Madžarov bo zapiranje zanesljivo opravljeno, in to skoraj gotovo že s pomočjo prve raziskovalne vrtine. Le če kljub razstreljevanju ne bi prišli do vode, bo treba izvrtati še dodatno vrtino.
Ko bodo, kot računajo, zaprli kaverno, se bodo takoj lotili črpanja vode iz jame. Ce bo vse to opravljeno do jeseni, bi začeli kopati premog še letos. To je seveda najbolj optimistična inačica. Ce pa vdora vode v skrajnem primeru ne bi popolnoma zaprli, bodo odprli novo odkopno polje v bližini sedanje jame. Pravkar ga raziskujejo in kaže, da vsebuje približno 2 milijona ton premoga, s čimer je odpiranje upravičeno. Rudarski inštitut v Ljubljani pripravlja projektno dokumentacijo bodisi za ponovno usposobitev potopljene jame bodisi za odpiranje novega polja. V tem zadnjem primeru bi začeli odkopavati premog predvidoma na pomlad prihodnjega leta.
Izpad letošnjega dohodka Kanižarice zaradi katastrofe, ki je popolnoma onemogočila proizvodnjo, so ocenili na 50 milijonov dinarjev, s tem da je bil letos v načrtu izkop 150.000 ton premoga (la ni 126.000 ton). Ce bo rudnik spet usposobljen do konca leta, bodo prihodnje leto nakopali 80.000 ton premoga, ker bodo potrebni dodatni varnostni ukrepi. V delih stare jame, pod katero bodo kopali premog, bodo ostale znatne akumulacije vode, in te vode se je bati. Med delom bo, denimo, obvezno varnostno vrtanje v strop, preden bodo začeli spodaj kopati premog. Vendar predvidevajo že leta 1978 proizvodnjo 120.000 ton, leta 1979 proizvodnjo 150.000 ton, leta 1980 pa celo 200.000 ton.
Kongres klinične nevrofiziologije
ZADAR, 18. maja — V Zadru se je minuli teden zaključil prvi jugoslovanski kongres klinične nevrofizio-logije, združen s VI. simpozijem o epilepsiji. Na tem srečanju od 12. do 15. maja so med izbranimi strokovnjaki s tega področja medicine sodelovali tudi predstavniki ljubljanskega inštituta za klinično nevrofizio-logijo, ki uživa sicer že mednarodni sloves. Znanstveni program je obravnaval razvoj in perspektive nevrofizio-loških raziskovanj pri nas, pa nevrofiziologijo čutil m motoričnega sistema, zanesljivost metod klinične nevro fiziologije pn diagnosticiranju živčnih obolenj ter razne vidike odkrivanja in zdravljenja epilepsije ali padavice.
B P.
Mariborsko letališče pred otvoritvijo
MARIBOR, 18. maja — Komisija za izgradnjo letališča Maribor je tudi uradno potrdila, da bodo 29. maja svečano in uradno odprli mariborsko letališče. Obenem so sporočili, da je komisija ZIS že opravila delo za izpoinitev pogojev za priznanje mariborskega letališča kot mednarodnega in da je mariborsko letališče dobilo tudi mednarodno registracijo. Prvo letalo bo poletelo na redni progi ob 10. uri. Katera bo ta proga bo JAT še pravočasno sporočil; menijo, da bo to proga Maribor—Dubrovnik Popoldan 29. maja pa bo na novem letališču velik letalski miting, ki ga organizira letalski klub. Na njem bodo sodelovala tako letala letalskega kluba kot letala JLA. Istega dne bodo v avli letališkega poslopja odprli priložnostno razstavo o razvoju letalstva v Mariboru m o prizadevanjih za izgradnjo sodobnega letališča.	j j
Za ozdravitev rudnika je seveda potreben denar — okroglo 65 milijonov dinarjev — ki naj bi ga po sklepu republiškega komiteja za energetiko zagotovili Iz solidarnostnega sklada za pokrivanje škode po elementarnih nesrečah, iz energetskih sredstev in s pomočjo sklada skupnih rezerv. Od tega, ali bo ta denar zagotovljen in pravočasno na razpolago, je odvisna celotna sanacija in, da tako rečemo, usoda kani-žarskih rudarjev. Pravzaprav bi moral denar postopoma že dotekati za poravnavanje sprotnih stroškov v zvezi s sanaeijo, a ker ne doteka, v Kanižarici ne morejo naročati nobenih novih del (in jih po zakonu tudi ne smejo, če denar ni zagotovljen). Prav zato računajo, da bo nekaj denarja zagotovljenega še ta mesec, saj bo drugače sanacija ustavljena in nad prihodnost rudnika se bo spustila temna zavesa negotovosti, kar bi laliko imelo, kot pove direktor Kanižarice inž. Tomislav Plečko, pri delavcih tako materialne kot politične posledice.
»Ce upoštevamo dejstvo, da je Kanižarica na manj razvitem območju in da je bil standard delavcev že prej zelo nizek, da so večinoma zaposleni samo rudarji, njihove žene pa ne, ker nimajo možnosti za zaposlitev — v tem primeru torej ne gre le za prihodnost 400 delavcev, temveč za kakšnih 2000 ljudi,« pravi direktor Plečko. »Položaj v Kanižarici je treba obravnavati kot položaj po elementarni nesreči z vso mero družbenopolitične odgovornosti vseh dejavnikov, katerih odločitve lahko ublažijo in rešijo sedanjo situai cijo.«
Večina izmed 400 delavcev, kolikor je bilo zaposlenih v Kanižarici, ko je prišlo do vdora vode, je sedaj razporejena na delo zunaj domačega kraja, v Velenju, Senovem in drugod. Kot je povedal direktor Plečko, so odšli le pod pogojem, da gredo samo za določen čas, m sedaj, ko so zdoma, na to tudi nenehno opozarjajo Sicer pa so bili zlasti pri prizadevanjih republiškega komiteja za energetiko zagotovljeni krediti za komunalna dela in gradnjo cest v občini Črnomelj, kar je omogočilo začasno zaposlitev približno 60 kanižarskim delavcem. v rudniku samem je ostalo kakšnih 50 delavcev, vštevši vodstveno osebje, ki skrbijo med drugim za koordinacijo med delovnimi enotami m pripravljajo uvedbo dodatnih proizvodnih programov, katere sta jim odstopili novomeški organizaciji IMV in ELA.
Na koncu morda še to, da katastrofa v Kanižarici ni prizadela le rudariev, temveč se pozna na primer tudi pri izpadu prometa na železnici.
MARKO JAKŠE
Doseči s pionirskim raziskovalnim delom v kaki medicinski specialnosti sam vrh v evropskem in svetovnem merilu, to je za ustanovo, kot je klinika za nevrokirurgijo ljubljanskega kliničnega centra, nedvomno uspeh, ki zasluži izjemno pozornost. Ne samo Zato, ker nam to dokazuje, da je moči tudi iz skromnejših razmer dati pri-spevek v zakladnico novih medicinskih dosežkov, temveč tudi zaradi tega, ker se za takim dosežkom jasno kaže veli-ka požrtvovalnost in strokovno znanje posameznika, uspešno strokovno sodelovanje kliničnega kolektiva in razumevanja ter podporo znanstvenim naporom celotnega kliničnega centra.
Gre za novo, svojevrstno mikroki-rurško tehniko oskrbe perifernih živcev, po domače povedano za izredno natančne in dolgo trajajoče operacije pod mikroskopom, pri kateri nevrokirurg z domala nevidno nitjo šiva pretrgane živce, da, bi poškodovancu vrnil in ohranil čimpopolnejšo funkcijo poškodovani roki ali nogi. Nevrokirurgi se že desetletja trudijo, da bi operativno povezali pretrgane periferne živce, vendar je do sedaj splošno uveljavljena tehnika takih operacij dajala poškodovancu malo upanja.
»Na fakulteti smo se učili in v praksi se nam je potrjevalo,« pripoveduje predstojnik nevrokirurške klini-
Nevrokirurgija
Dosežek svetovnega
pomena
Dr. Vinko Dolenc je uvedel novo kirurško metodo pri operacijah perifernega živčevja
ke doc. dr. Boris Klun, »da so se take operacije le izjemoma dobro iztekle in da še najbolje uspela operacija zdaleč ni vrnila pacientu funkcijo roke ali noge, kakršno opravlja živčevje pred poškodbo.«
Staro tehniko še sedaj uporabljajo klinike skoraj povsod po svetu, razen nekaterih klinik, med katerimi prednjačijo Mainz, Dunaj in Ljubljana. Pr-
ve korake v nova odkritja te specialne zvrsti nevrokirurgije so napravili Dunajčani, pri nas ji je sledil, raziskoval in že z okrog petsto operacijami v praksi potrdil mgr. dr. Vinko Dolenc. Prvi pogoj je ponudila nabava operacijskega mikroskopa konec šestdesetih let. Raziskovalno delo s pomočjo te aparature je nato priklenilo dr. Dolenca za stotine ur po rednem delu,
skozi leta dolgo, da je prišel do dognanj in izkušenj, ki jih je pravzaprav moč dokaj na kratko in preprosto opisati.
Tako kot piše v učbenikih in kot so delali v Ljubljani in še delajo domala povsod po svetu, je bilo bistvo operacije pretrganega perifernega živca v tem, da je kirurg s tenko nitjo zašii oba konca živca, pri čemer s prostim
očesom ni bilo mogoče misliti na podrobnosti in natančnosti pri združitvi obeh delov živca, niti najmanj pa upoštevati notranje sestave živca. To sestavo pa predstavlja v vsakem živ-cu vec snopičev, nekakšnih kablov.
Ideja nove tehnike pa je prav v tem, da operater, ki mu mikroskop dovolj poveča vidno polje operacije, z nitjo, ki je s prostim očesom skorai m moč videti, poveže pripadajoče si snopiče ali »kable« v obeh delih pretrganega živca. Tako je do najvišje možne stopnje ohranjena funkcija po operaciji regeneriranega živca. Največkrat je tako moč preprečiti hudo in-vahdnost. Več ko petsto operacij v Ljubljani je to potrdilo.
nin?anJ^?Čr°ma PreProsto prikaza-pa J® treba videti še marsikaj. Demmo: premnoge operacije na poskusnih živalih. Neverjetno dol-
npmaJ™°Stt °peracije pri tako preciznem postopku. Rekord je bila onera-
a sistenti Sfnš7nUri’ k° 30 se ^^ali ?e k ™ ’ ^mmentarke, anestez-st -
Ink teko	• °d začetka do konca.
vL takL_° se Pn neštetih operaciiah sest pa tudi osem ur V organi’ zacijskem pogledu je treba vedetf da terja poseg, ki ga prosto oko ne more
rRmu°Vriei poseben instrumenten j, v ritmu delovnega dne pa upoštevan dejstvo, da operacij in priprav SS m moč v miru programirati po v na prej določenem urniku. Največkrat lih namreč diktirajo nezgode, s pretrganimi živci v rami, roki ali nogi pa je ta-K°: da ne kaže s posegom kdove kaj odlašati. Konci živcev namreč odmira
Včasih ^ “n!aj° v brazgotino. sSh	odstranitvi brazgotine
gače n? hi p 1 0b* k0nca- lier -iu dru-lf? mogoče zašiti, kar pa je
siSmpraVll0ma Slabe Poledice Sedaj si pomagajo s transplantacijo kožnega
ent^ kaarJVnrtrat Z n°ge ^mega pact criP ™ PriPomore k ohranitvi funk-
kožnpCTp1Zadete okončine, odvzeti del
posledic.Z1VCa Pa 116 PUSti do!S°traJmh
ni ^llnika 23 nevrokirurgijo v Ljublja-
ShL3r£m delc>m dejavnosti postala vsiSinČe 23 tovrstne paciente z vsega obširnega območja Jugoslaviìp pomoč pa iščejo pri nas'tudi Ssamez’ m bolniki iz tujih držav, saj je med tuieir,StVenlmi ustanovami doma in na
usKi. ’ ni 50 'i^^oski
Uveljavljena novost je bila pogoj, da so nevrokirurgi ljubljanskega kih ničnega centra strokovno zelo odmevno proslavili letošnjo 25-ietnioo samostojnega dela nevrokirurškega oddelka, zadnja leta samostojne klinike, potem ko se je po specialnostih razvejala nekdaj združena kirurgija. Priredili so namreč mednarodni strokovni sestanek za 22 nevrokirurgov, ki bi se zeleh ukvarjati s to zvrstjo nevrokirurgije. Ljubljančani so pred gosti razgrnili bogato strokovno dokumen-tarnjo dosežkov v praksi ter omogočili udeležencem posege z novo tehniko na poizkusnih živalih.
Marija Namorš

22. maja 1978
T,Svobodni“ izdelki
Veletrgovska mreža Carrefour se z reklamo bojuje proti reklami — Potrošniki so navdušeni, industrialci ne
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 20. maja — Na izredno preprosto zasnovani embalaži iz belega papirja ali na belih trakovih na steklenicah vam zdaj izdelek govori o sebi: »Pralni prašek za vse vrste tekstila. Cista teža: 5 kilogramov. Datum proizvodnje: tega m tega dne. Predlaga Carrefour. Dober izdelek, boljša cena.« Ali pa: »Kava v zrnu. 100-odstotna Slonokoščena obala (robusta). Cista teža: 500 gramov. Datum žganja: tega in tega dne. Predlaga Carrefour. Dober
izdelek, boljša cena.«
Od 1. aprila letos lahko Francozi v veletrgovinah »Carrefour«, katere velikanska poslopja so po vsej Fran ciji, kupujejo tako imenovane »svobodne izdelke«. Stalno geslo reklame zanje je: »Brez imena. Prav tako dobri. Cenejši.« Trenutno gre za ne. kaj več kot petdeset artiklov — od pralnega praška do ka ve, od toaletnega papirja do keksov, od arašidovega olja do testenin, od čokolade do riža. Cene so za 14 do 21 odstotkov nižje od izdelkov »z imenom«. Vodilni ljudje pri »hipermarketu«, za kar velja »Carrefour«, pravijo, da so zdaj samo izpeljali edino in nezmotljivo pravilo trgovine, pravilo, ki ga leta in leta zagovarja najvišia svetov na avtoriteta v trgovini na drobno, »papež modeme tr govine«, Američan Bernardo Trujillo: treba je prodajati dobre izdelke po nižjih cenah. Po tej teo-iji je torej nespametno (in zlagano) prepričevati kupca, da je »omu« boljši od »ajaxa«. saj danes nihče na svetu ne more trditi, da je bencin pri »Fota lu« boljši kot pri »Shellu« (človek gre na tisto črpalko ki mu je najbližja ali zaradi postrežbe najbolj pri srcu).
Za zajamčeno kvaliteto, ki prihaja iz znanih ali pa neznanih tovarn, si je »Carrefour« izmislil zgodbo, ki jc izdelek govori o sebi, ne da bi se besedilo na škatli spuščalo v neumne hvalnice. Izdelki so torej dobri, obenem pa »svobodni«.
»Carrefour« kot »hipermarket« prodaja v ogromnih ko. ličinah, zato lahko »osvobo di« izdelke velikega dela stroškov. Takolp razlagajo v
direkciji: ko pride izdelek iz tovarne s ceno 100, potem številka 100 obsega ceno su rovine, stroške delovne sile, tovarnarjev dobiček in nekaj tako imenovanih »komercial, zacijskih stroškov« (marketing, embalaža, dekoracija skladiščenje ...), ki pa znesejo v povprečju 30 odsto’ kov celotne proizvajalčeve "ene (15 odstotkov pri teste linah. 35 odstotkov pri praških za strojno pomivanje posode). Leta 1983 je izdelek, ki je proizvajalca stal 100. prišel v trgovino na drobno in stal kupca 140. »Hipermar ket«, ki prodaja v velikan, skih količinah in hitreje, je znižal svojo maržo in tako »osvobodil« izdelek (namesto 28-odstotne marže je zaraču nal 16-odstotno), da je stal kupca 120. Danes isti izdelek še bolj »osvobodijo«: kupujejo ga pri cenejših proizvajalcih (katerih kvaliteto nadzorujejo tako imenovani neodvisni laboratoriji), ki so manj znani od velikih firm, zmanjšajo celo vrsto »ko-mercializacijskih stroškov« (velik del že s preprosto embalažo), zmanjšajo maržo, ta ko da je njegova cena za kupca 94 ...
V mesecu dni je »Carrefour« — ki je tako »osvobodil« komaj 50 izmed 25000 artiklov, kolikor jih prodaja — razveselil potrošnike, ministrstvo za potrošnjo (zaradi opisa izdelka in datuma proizvodnje, ki v Franciji ni skoraj nikdar napisan na izdelku — nadomešča ga »zadnji datum prodaje«), pa tudi ministrstvo za gospodarstvo in finance, ki je seveda zadovoljno. Konkurenca se ni zaradi »svobodnih izdelkov« prav nič razjezita, marveč po
zorno čaka na priložnost, da izkoristi uspeh »Carrefoura«. Razjezile so se samo reklamne agencije ter BVP (Bu reau de včrification de pu-blicité — urad za preverja-nje reklame), organizem, ki mora preganjati zlorabe v re klamiranju in lažno reklamo.
Nikakor ne gre namreč pozabiti, da je »Carrefour« v velikanski reklamni kampanji za boj proti reklamni kam panji zapravil 25 milijonov frankov. Zato so bili prvi ugovori reklamnih organizacij:	».Carrefour’ zapravlja
denar za reklamo, samo, da bi povedal potrošnikom, naj se izogibajo izdelkom, za katere delajo podjetja reklamo. Demagogija je v tem, da se je .Carrefour’ podal v boj proti .znamkam’, s čimer pa ne dela nič drugega, kot da priteguje potrošnika, naj kupi njegovo .znamko’, saj je povsod napisano, da .svobodne izdelke predlaga Carrefour’. Vsi .svobodni izdelki’ niso .tako dobri in cenejši’ kot drugi, se pravi, da je Carrefourova reklama zlagana.«
Tako se je BVP moral predramiti in pred dnevi je poslal direkciji »Carrefoura« opozorilno pismo, naj opusti nekatere vidike reklame za »svobodne izdelke«, kajti st cer mu grozi tožba. Po mne nju BVP je dvomljiv postopek »Carrefoura«, namerjen proti miselnosti, da je neki izdelek boljši samo zato, ker je dražji ali ker ima znano ime. Dvomljiva je tudi trdi tev o »prav tako dobrih in cenejših« izdelkih, pri čemer gre povrh tega še za primer ’alno reklamo, ki je po za konu prepovedana.
STANE IVANC
Jaki ja poznajo povsod
»Jaki očara s svojo veličastno barvitostjo«. Eden mnogih naslovov, skoraj neštetih poročil in ocen o razstavah Jožeta Horvata-Jakija, ki že od leta 1965 seznanjajo zahodnonemške obiskovalce umetniških galerij z najbolj samosvojim slikarjem. Naslov je izšel pred leti v lokalnem časopisu v vestfalskem mestu Paderborn. Od Sa-arbrtickna do Wolfsburga in od Osnabriicka do Augsburga so Jakijeve (potujoče) razstave prekrižarile temeljito zahodno-nemška mesta. Pred dnevi se je spet pojavil v Kolnu (v galeriji »K am Rudolfsplatz«) nekaj dni za tem pa je sredi Porurja v Gelsenkirchnu pomagal svojemu celjskemu rojaku Žumru odpreti prenovljeno restavracijo »Zum Kiinstler Jaki« (»Pri umetniku Jakiju«), Tipično Janijevo:	neumoren,
nemiren, nepoboljšljivo produktiven, pa še vedri zanesenjak povrh. In ne nazadnje »najbolje plačani Jugoilovan«, kot si ga je pred leti blagohotno privoščila bonska diplomatska »vešča«, poznavalka vseh m vsakogar v obrenski prestolnici.
Kdo vse ni vihtel peresa, da bi »ujel« Jakija v svoj svet umetelnih umet-nostnokritičnih tujk in opredelitev! V Diisseldor-fu se je dobesedno specializiral za Jakija umetnostni zgodovinar dr. Heinz Beisker, ki je že neštetim gostom na otvoritvah skušal s svojimi besedami pričarati Jaki-jevo fantastiko Ko je komaj bil odkrit na tem za-hodnonemškem trgu z umetninami (in to je presneto močna »gospodarska« veja v tej deželi!), že ga je vzel pod svoje okrilje kolnski tovarnar in mecen Karl Berndt ter mu odkupil preko tisoč del. Jaki sam (po nemško ga radi predstavljajo s prevedenim vzdevkom »Jaki der Starke«) zaposluje sodelavce kulturnih
rubrik po tukajšnjem časopisju nič manj kot preslavni naši naivni slikarji, ki so dobesedno preplavili in (s previsokimi cenami) zadušili specializirane galeriste.
Eni iščejo Jožeta Horva-ta-Jakija nekje na sredi med Paulom Kleejem, Picassom, Kandinskim in Chagallom. Vsi kritiki opažajo, da gre za sintezo raznih stilov. »Skrivnostna mnogoterost življenja in skrite globine človekove duše so od Freuda naprej vedno znova zaposlovali umetnike in jih spodbujali k izražanju podzavestnih občutkov«, se približuje Jakiju zadnji ocenjevalec (v »Kolnische Rundschau«), Po njegovi prvi razstavi v kdlnskem »Kunstvereinu« pa je bil »Kolner Stadt-Anzeiger« že prepričan, da so s to razstavo odkrili novega umetnika: »Iz lončeno rjave podlage zablestijo nenadoma elementi antike, pa spet demonsko ornamentalna prepletenost preseljevanja narodov, pa ikone, vezenine in orientalske noči — 2500 let iz ene in iste roke, ves Balkan v enem samem rokopisu«.
Morda se tokrat ne bi spuščali v tekmovanje z učenimi razlagalci Jakijeve umetnosti. Zahodno-nemški »trg« je za slikarjev razvoj vsekakor izredno Ipomemben, ne samo ali pretežno kot. nenasiten odjemalec Jakijevih del, marveč kot mesto umetnikovih najpogostnejših srečanj s kolegi. Tu, v Karlsruheju, se je Jože Horvat (takrat še manj znan kot Jaki) leta 1963 zadrževal kot štipendist na umetniški akademiji pri profesorju Griesba-cherju. Od Jakija sicer ne izveš kaj dosti o njegovih vzornikih in inspiracijah (»Gledaj sliko, pa boš videl«), rad pa se spominja tega »sprehoda« v zunanji svet. Od takrat je pravzaprav neprestano pristoten v ZRN. ANTON RUPNIK
Saigon - dediščina vojne
Zaradi pogosto nemogočih življenjskih razmer si v Saigonu prizadevajo, da bi nekaj prebivalstva iz preobljudenega mesta preselili na podeželje
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
SAIGON, maja — če potujete od Da Nanga naprej na jug, po cesti št. 1 proti Saigonu, boste vedno pogosteje videvali na novo postavljene koče iz bambusa, riževe slame in palmovega listja. Pred kočami se igrajo otroci, malo vstran pa njihovi starši z motikami kopljejo po grudastih njivah. Povsod naokrog, vse do morske obale, se razprostirajo širna polja in globeli, kjer je bila do nedavnega zemlja povsem zapuščena. Okrog koč novoselcev hitro ženejo stebla banan in rastejo vrtovi, na katerih gojijo zelje in sladki krompir.
»Priseljenci so iz Saigona in drugih mest. To so ljudje, ki so životarili od danes do jutri na zanemarjenih mestnih periferijah. Med njimi so tudi bivši vojaki, ki so v mestih breme, tukaj pa se vključujejo med koristne državljane in proizvajalce,« nam pripoveduje vodnik, ki nas spremlja po vsej »mandarinski cesti« od Hanoia do Saigona.
V Vietnamu je vse polno takšnih zemljišč, ki obsegajo več milijonov hektarov. Največ jih je na Centralni visoki planoti in v delti reke Mekonga. Prebivalci so jih med tako imenovano »pacifikaci-jo« vojne zapustili in se odselili v mesta. Tam so iz proizvajalcev postali zgolj potrošniki in so se ukvarjali z vsem mogočim, samo z družbeno koristnim delom ne.
Medtem je Južni Vietnam iz nekdanjega izvoznika riža postal uvoznik. Ko so v Saigonu umolknili topovi in je zmagovita oblast začela sestavljati prve bilance ekonomskega in socialnega položaja, je prišla do noraznih ugotovitev. Skupaj z delomrzneži, ki jih je podedovala od starega režima, z bivšimi vojaki. prostitutkami, tihotapci, majhnimi in velikimi zlikovci in drugimi paraziti družbe se je vojska brezposelnih povzpela na 3,5 miliojna ljudi.
V naselju groze
Vsi ti ljudje seveda niso pozdravili prihoda revolucionarne vojske. Ni se jim dalo, da bi šli v centre za prevzgojo m prekvalifikacijo, niti v tako imenovane
»nove gospodarske rajone«, kjer lahko, če zavihajo rokave, proizvajajo hrano, ne samo zato, da bi preživeli sebe in družino, ampak tudi za prodajo na mestnih tržnicah. Toda spričo čedalje težjih življenjskih razmer na mestnem asfaltu so se mnogi začeli postopoma seliti na širna, kmetijska zemljišča. Po uradnih podatkih je doslej odšlo iz Saigona v »nove gospodarske rajone« okrog pol milijona ljudi.
Dejansko nihče ne ve natančno število teh priseljencev. Dejstvo je tudi, da posamezniki že po prvih spopadih s suho, doslej neobdelano ledino klonejo in se malodušno vračajo v mesta. Toda za ureditev težavnih socialnih in gospodarskih problemov juga je naselitev »novih gospodarskih območij« neizogibna, zato je to zdaj zeio astuatoa tema. Naselitev novih območij je za sedaj edina rešitev, ki lahko kolikor toliko prežene oblastem skrbi, kam z naraščajočo vojsko brezposelnih, ki morajo jesti. Kakor je povedal podpredsednik ljudskega revolucionarnega odbora mesta Ho Si Minha, Nguyen Van Hieu, samo v Saigonu razdelijo vsak mesec več tisoč ton brezplačnega riža, ki je osnovna življenjska potrebščina tukajšnjih prebivalcev.
Vsi morajo jesti
Morda se od vlačug odvračajo tudi zaradi tega, ker je več kot 80 odstotkov obolelih za veneričnimi boleznimi. Večina jih je sicer v centrih za
prevzgojo, toda kot je rekel podpredsednik mestnega odbora Nguyen Van Hieu, ni dovolj antibiotikov in drugih zdravil, zato se le počasi zdravijo in prevzgajajo.
Gostitelji so nekega dne popeljali skupino tujih novinarjev na ogled enajste sai-gonske četrti, enega najrevnejših predelov mesta Ho ši Minha. Ta četrt, Pu Lam, je naselje samih revnih kolib, zbitih in zlepljenih iz stare embalaže in razstresenih po robu nekakšnega kanala, iz katerega se širi neznosen smrad. Prav med našim obiskom je stalo do pasu v gosti in kot premog črni vodi kakih sto večinoma mladih ljudi, ki so čistili strugo prekopa. Nekateri so z lopatami 'metali na breg brozgo z dna kanala, v čelade bivše vojske, ki so jih držali drugi na bregu in jih podajali dalje. Mislili smo, da je to nekakšna prostovoljna delovna akcija prebivalcev, ki bi radi očistili to leglo okužbe in umazanije, pa so nam povedali.
da tem nenavadnim delavcem, katerih orodje so lopate in pa čelade bivše vojsk^ za to posebej plačajo.
V isti četrti je tudi strali zbujajoče naselje, imenovano Lo Sieu. Selišče namreč stoji na velikem pokopališču, med gomilami in spomeniki sai-gonskih pokojnikov. Podoba te nenavadne človeške naselbine je resnično grozljiva. Med grobovi in na njih se igrajo otroci, medtem ko matere kuhajo, perejo in obešajo perilo na nagrobnike. Tu, med mrtvimi, se poraja in umira na tisoče ljudi, v usmiljenja vrednih kolibah, postavljenih na edinem kraju, ki jim je lahko nudil nekakšno zatočišče.
Sodeč po tem, kako hitro rastejo koče na zapuščenih poljih ob cesti št. i ni težko sklepati, da v Saigonu kmalu ne bo več naselij, kakršni sta Pu Lam in Lo Sieu. Ljudje ne bodo več životarili na smetiščih mestne periferije, na tisoče se jih bo naselilo na zelenih poljih, kjer bodo postali kmetijski proizvajalci. »Vidite, tudi zato je Južni Vietnam nujno potreboval revolucijo in socializem,« je rekel nekdo iz naše skupine, ko smo se z majhnim avtobusom odpeljali iz naselja Lo Sieu proti asfaltu sodobnega Saigona.
ŽIKA LAZAREVIČ
BERITE	j
Primorski j dnevnik j
Od našega zambijskega dopisnika
NAIROBI, maja — Porocjljivci se smehljajo in citirajo nekega ekonomista: UNCTAD je kakor soda bikar-bona, dana hudemu srčnemu bolniku — ravno toliko zaleže, črnogledi raz-: ’ nih barv vzklikajo: Glejte, tretji teden četrtega zasedanj S"' se končuje, pa se zadeva v bistvu še ni nikamor premaknila. in ko jih poslušaš, ne veš, ali jih to navdaja z zadovoljstvom ali s skrbjo.
Naivnih optimistov na zasedanju v Nairobiju ne najdeš. Zadeve na dnevnem redu so namreč preresne in preveč zapletene, da bi kdo mogel oznanjati odreršitev čez noč, čudežni lek s takojšnjim učinkom — ne da bi se pri priči osmešil.
Kdor skuša videti gozd, ne pa samo drevesa, kdor se trudi, da se ne bi izgubil v goščavi predlogov in nasprotnih predlogov, amandmajev, ponujenih in sklenjenih kompromisov, retoričnih manevrov in kar takega še to svetovno zborovanje prinese — lahko vsem težavam in zastojem navkljub zapiše: eppur si muove, in vendar se suče.
Poglejmo: skupina 77 neuvrščenih držav in dežel v razvoju je v letih do tega zasedanja prehodila pot od opo-zarjanja nase kot glasnice legitimnih teženj teh dežel do dovolj enotne skupine z izoblikovanimi stališči, z naraščajočim vplivom.
Dosedanji potek UNCTAD je pokazal, kako v resnici nihče ne more več zanemarjati zahtev, izoblikovanih v manilski deklaraciji skupine 77.
Zahtev 77 zahodni industrijski svet ni mogel več odbiti kot enoten blok. Sovjetska zveza je v načelu, vendar z nekaterimi pogoji pa pridržki pozdravila manilsko deklaracijo. Prav tako Kitajska.
S tem seveda nočem trditi, da se zasedanje bliža popolnemu sporazumu na temelju zahtev skupine 77. To ne, toda pomembno je. In znamenje spremenjenega svetovnega razmerja sil je za sam odziv velikih in močnih na manilsko deklaracijo. Ali pri tem razvite države igrajo — če uporabim izraz iz nogometa — »bunker sistem« ali ne, ni najbolj pomembno. Poglavitno je, da ne morejo več mimo zahtev dežel v razvoju z neuvrščenimi na čelu. Ne morejo si več privoščiti nekolonialnega arogantnega zanemarjanja teh teženj, zahtev in predlogov, pa tudi niso mogle nastopiti z enotnim, zaokroženim predlogom, v jedru katererga bi bila ohranitev status quo starega svetovnega gospodarskega reda.
Tudi predlog ZDA, ki ga je razložil dr. Kissinger, o mednarodni banki za vire, po tu prevladujočem mnenju ne more veljati za popoln odgovor razvitih na pereča vprašanja sodobnih gospodarskih odnosov na svetu. Ne glede na sicer pomembno vprašanje, kolikšen napredek bo to .zasedanje UNCTAD prineslo pri razpletanju vprašanj, ki so na dnevnem redu — od surovin prek transfera tehnologije do zadolženosti in do sodelovanja med državami v razvoju — je odločilno, da neuvrščeni in dežele v razvoju niso pustile in ne pustijo, da bi jih odvrnili od poglavitnega: zahteve po novem mednarodnem gospodarskem redu. Z drugimi besedami, svet v razvoju si ni dovolil vzeti perspektive, ohranil je pogled naprej.
Ce slišimo, da je to boj za drugo Osvoboditev, ki ni nič mani pomern-ken "-i --'ma za osvoboditev izpod ko
Zahteve 77 nasproti zahodnemu industrijskemu svetu
<»***>*. *• A *,« *4.4 Vi	• *	4


Onkraj stiske
zqiAo
Naivnih optimistov na zasedanju v Nairobiju ni
lonialne oblasti, to ni retorična krilatica. Težnja po novem gospodarskem redu v mednarodnih odnosih, sprejetem na generalni skupščini OZN 1. maja 1974, povezana z listino OZN o gospodarskih pravicah in dolžnostih držav, je tudi izraz spoznanja, da tri celine — Afrika, Azija in Latinska Ameriki — doživljajo razvojno krizo, ko ne z dosedanjimi metodami ne po stari poti ne morejo biti kos ne le gospodarskim, ampak tudi političnim in družbenim problemom. Zaplet se razkriva ne le kot naraščajoči prepad med razvitimi in deželami v razvoju, marveč tudi kot nujna potreba zadostiti potrebam — da ne govorimo o željah — prebivalstva dežel tretjega sveta.
Oglejmo si nekaj dejstev — dovolj nazornih in tudi poraznih — ki so svojevrstno spričevalo sedanjega, prevladujočega mednarodnega gospodarskega reda. V četrt stoletja po končani drugi svetovni vojni je ta red prinesel ogromno ekspanzijo in bogastvo razvitim deželam s tržnim gospodarstvom. V 20 letih (1952 do 1972) je vrednost bruto proizvoda razvitih dežel s tržnim gospodarstvom narasla od 1250 milijard dolarjev na 3070 milijard. 2e razlika sama (1820 milijard je narnesla za triinpolkratno vrednost bruto proizvoda držav v razvoju leta 1972, ko je ta znašal 520 milijard dolarjev.
Iz drugega zornega kota, po realnem dohodku na prebivalca, so podatki še bolj dramatični. V omenjenih dveh desetletjih je realni dohodek na prebivalca v razvitih deželah narasel za 2000 dolarjev in dosegel skoraj 4000 dolarjev povprečja. Nasprotno pa je znašal dohodek na prebivalca v državah v razvoju leta 1972 okoli 300 dolarjev in se je v dvajsetih letih povečal le za 125 dolarjev. Z drugimi besedami: realni dohodek na . prebivalca med razvitimi je v tem razdobju narasel 16-krat v primeri z rastjo dohodka na prebivalca v državah v razvoju.
Posledica tega je bil še globlji in še širši prepad med bogatimi in revnimi. Zdaj so razvite države z okoli petino svetovnega prebivalstva deležne dveh tretjin vsega svetovnega dohodka. Po drugi strani države v razvoju — ne upoštevaje Kitajske —-s skoraj polovico svetovnega prebivalstva dobijo komaj osmino svetovnega dohodka.
In če si podrobno ogledamo še najrevnejše dežele med državami v razvoju, kjer živi skoraj tretjina človeštva, je tem odrezan le tanek reženj svetovnega dohodkovnega kolača — trije odstotki. S 120 dolarji dohod-
Visoka šola v Nairobiju (foto arhiv Dela)
ka na prebivalca so petkrat na slabšem od drugih držav v razvoju in teh 120 dolarjev znese komaj tri odstotke dohodka na prebivalca v razvitem svetu tržnega gospodarstva. Ta neizprosna dejstva pojasnjujejo tudi vzroke lakote in podhranjenosti, nezaposlenosti, vaške revščine in degradacije življenja v mestih. Ti problemi pa se prej zaostrujejo, kot pa da bi se omilili ali celo odpravili.
Prevladujoči mednarodni gospodarski red ni mogel ali ni želel odpraviti glavne značilnosti odnosov med deželami v razvoju in razvitimi. Dežele v razvoju so še vedno dobavitelji surovin in živil, v zamenjavo zanje pa dobivajo kapital za investicije, tehnološko znanje in industrijsko blago. Industrializacija v tretjem svetu je nekoliko spremenila te odnose, toda temeljev takega razmerja ni spremenila. Dežele v razvoju so namreč udeležene v svetovni industrijski proizvodnji komaj s 7 odstotki. To je seveda še zelo daleč od cilja OZN in neuvrščenih pa dežel v razvoju: doseči četrtinski delež do leta 2000.
V nasprotju z dokaj razširjenim mnenjem podatki kažejo, da je trgovina s surovinami po drugi svetovni vojni sorazmerno zaostajala za obsegom celotne svetovne blagovne menjave. Prva je od sredine 50 do sredine 70 let naraščala (ne upoštevaje nafte) 4,5-odstotno na leto, svetovna trgovina pa 7,5-odstotno. Vendar s tem še ni povedana vsa resnica. Po vrednosti je bilo zaostajanje še izrazitejše: 5 odstotkov letne rasti pri surovinah (spet brez nafte), 8,5 odstotka pri celotni blagovni menjavi.
Ta razloček izvira predvsem iz prevladujoče značilnosti dosedanjih odnosov na surovinskem trgu. Kupci večine surovin so združeni, dobro organizirani, prodajalci dežel v razvoju razpršeni in slabo organizirani in razviti so imeli in imajo za seboj koordinirano podporo svojih vlad, oboroženih z mogočnim protekcionističnim instrumentari j em.
Dodajmo k temu še škarje cen med izvoznimi surovinami in uvoženimi industrijskimi izdelki. Pa ceno uvožene tehnologje, za katero dežele v razvoju na leto odštejejo 3 do 5 milijard dolarjev. In še dodatno breme: razviti svet še naprej povzroča beg možgan že tako sorazmerno redkih strokovnjakov iz dežel v razvoju.
Kaj pa pomoč razvitih, ki jo dajejo deželam v razvoju? Naj so absolutne številke videti dokaj velike, je vseeno res, da ta pomoč realno nazaduje. Prvič, razviti še zdaleč niso dosegli z?stav':"''ega cilja OZN ■ 0,7 'Ate «i’ fc^bivalcs v obiiki urad-
ne pomoči in 1 odstotek celotne pomoči. Drugič, v desetletju 1964—1974 sc je uradna pomoč razvitih dežel s tržnim gospodarstvom realno znižala za kake tri odstotke. V taistem desetletju se je vrednost realnega proizvoda razvitih povečala kar za polovico.
Medtem se je svet oboroževal. Pred dvema letoma je izdal za vojske že 250 milijard dolarjev. Izračunali so: samo 5 odstotkov tega zneska je toliko denarja, kot znaša celotna uradna pomoč razvitih deželam v razvoju. Sorazmerno zelo pičla uradna pomoč je prisilila mnoge od dežel v razvoju, da so se zatekle k najemanju kratkoročnih komercialnih posojil in podobno. Nasledek tega je bilo strmo naraščanje celotne zadolžitve dežel v razvoju: od 9 milijard dolarjev leta 1956 na 90 milijard leta 1972 in na sedanjih (cenitev) 130 milijard, pri čemer so seveda dobro situirane izvoznice nafte med deželami v razvoju izvzete.
Ni naključje, da je na dnevnem redu UNCTAD tudi mednarodni monetarni sistem. Razvite države s tržnim gospodarstvom so namreč v letih 1952 do 1972 dobile dve tretjini prirastka deviznih rezerv ali 70 milijard dolarjev. Odprava uradne cene zlata je položaj deviznih rezerv razvitih še zboljšala, po nekaterih cenitvah za nadaljnjih 60 milijard dolarjev, medtem ko bodo dežele , razvoju (brez izvoznic nafte) deležne pet milijard dolarjev. Značilnost je tudi še vedno nesorazmerno majhen delež vzhodnoevropskih socialističnih držav v blagovni menjavi s tretjim svetom. V zadnjem desetletju je ta menjava sicer naglo naraščala, toda znese še zmerom komaj štiri odstotke celotne trgovine dežel v razvoju.
Generalni sekretar UNCTAD Ga-mani Corea je ob tem diplomatsko obziren, a vendarle dovolj nedvoumen:
»Potreba po spremembi sedanje mednarodne gospodarske ureditve je očitna tudi s stališča socialističnih dežel. Njihova udeležba v svetovni trgovini in drugih oblikah mednarodne menjave je bila močno omejena spričo vrste omejitev tako politične kot gospodarske narave. Po vojni se jim je posrečilo doseči impresivne stopnje gospodarske ekspanzije v okvirih planiranega sistema razvoja. Toda ta ekspanzija je bila izraz procesa relativno v sebi zaključene rasti — kolektivne samopomoči — v okoliščinah, ki so te dežele odrezale od glavnih tokov svetovnega gospodarstva. Odstranitev teh omejitev, ki preprečujejo močnejšo udeležbo teh dežel v svetovni blagovni menjavi, je eden od pogojev novega gospodarskega reda.«
Skratka, gledano z vidika celotnega procesa, veljavni mednarodni gospodarski red ne zadošča akutnim potrebam tretjega sveta — tudi kadar v svojih okvirih deluje brez zastojev. Zahtev po strukturalnih spremembah ni mogoče vep ne zamolčati ne prezreti. Lahko se jih da zadrževati, kar se da in kolikor se da. Ta in takšna obrambna strategija pa taktika razvitih je glede na njihovo stališče razumljiva. Na dlani je namreč, da novi mednarodni gospodarski red pomeni postopno, toda dolgoročno korenito prerazdelitev svetovnega dohodka v prid dežel v razvoju. Zapiranje Škarij med cenami surovin in industrijskih proizvodov terja in bo terjalo znižanje stopenj dobička razvitih. Ob tem pa velja, kar je pred 100 leti zapisal Marx o anglikanski cerkvi: Prej se a» odreči 99 odstotkom kot enemu odstotku dohodka.

ATLETIKA
DANES NA STADIONU «PINO GREZAR» V TRSTU
Na Borovem mednarodnem mitingu se obetajo kakovostna tekmovanja
Svojo udeležbo je potrdila tudi zagrebška Mladost - Začetek ob 16. uri
Pred današnjim tekmovanjem vlada glede prijav še precej zmede, ker mnogi klubi poimenskih seznamov še niso poslali, čeprav je že dokaj jasno, da bo udeležba tako iz naše dežele kot iz Slovenije in Avstrije zelo dobra.
V zadnjem trenutku je tri tekmovalce prijavila tudi zagrebška Mladost. Radič in Mikulec bosta tekla na 1500 m, Kokot pa bo skakal s Palico.
Iz Torviscose so prijavili tudi Carusa, ki je eden najboljših- italijanskih sprinterjev. Letos je 200 m pretekel že v 21”2, na 100 m pa bi moral veljati približno 10”6. Caruso nastopa za milanski klub SNIA, ker Pa je doma iz Latisane, večkrat tekmuje tudi v naši deželi.
Spored
16.00	— skok s palico
16.30	— zbor sodnikov in tekmoval-
cev
17.00	— 400 m čez ovire
krogla ženske
17.20 — 100 m čez ovire ženske
17.30	— 100 m
daljina ženske kopje
17.50	— 100 m ženske
18.00	— krogla
18.10 — 1500 m ženske daljina višina ženske
18.30	- 1500 m
18.50	_ 400 m
19.00	— 400 m ženske 19-10 — 5000 m
19.35 — štafeta 4x100 m 19.45 — štafeta 4x100 m ženske 19 50 _ nagrajevanje ekip
tenis.
ZA DAVISOV POKAL
Po prvih tekmah 2:0 za Italijo
BOLOGNA, 21. — Morda si sami Italijani niso pričakovali, da bodo s tako lahkoto osvajali točke v dvoboju z Jugoslavijo za Davisov pokal. Corrado Barazzutti je v 2 urah Premagal Željka Franuloviča v povsem nezanimivi tekmi, ki se je nekoliko razživela le v drugem setu.
Takrat je Jugoslovan že prešel v vodstvo, pri stanju 5:4 pa izgubil UPlavi» bodo sicer nastopili precej
servis in s tem možnost za zmago. Barazzutti je tako osvojil prvo točko za Italijo z izidom 6:1, 7:5, 6:4.
Panatta je prav tako z lahkoto premagal Piliča, čeprav sta oba i-gralca pokazala dosti boljšo igro kot njuna rojaka. Tudi tu je bilo najbolj vroče v drugem setu: po zmagi v prvem s 6:3 je Panatta že vodil s 5:2, nato pa izgubil servis in si odločilnega zagotovil z veliko težavo. Jugoslovan je nato popustil in izgubil še tretji set s 6:3. Dvoboj je trajal še manj kot prvi: 1 uro in 24 min.
Odločitev bo verjetno padla že jutri, saj so Jugoslovani premalo borbeni in samozavestni, da bi se lahko upirali skromnemu italijanskemu paru. Tudi v primeru zmage pa bosta Pilič in Franulovič morala zaigrati
v popolnoma različnem stilu, če bosta hotela v zaključnem dnevu spremeniti rezultat, ki jima po današnjih nastopih dopušča le še teoretične možnosti.
KEGLJANJE
SP NA DUNAJU
J. Marinc in M. Urh svetovni prvakinji
DUNAJ, 21. — Na svetovnem prvenstvu v keglanju je Jugoslavija zabeležila še en izreden uspeh. V ženskih dvojicah sta namreč Janja Marinc in Magda Urh osvojili zlato kolajno.
NAMIZNI TENIS
V ZENSKEM PRVENSTVU A LIGE'
Danes bodo Krasova dekleta pred odločilno preizkušnjo
Odigrala bodo zaostalo srečanje s še nepremagano ekipo Bacigalupo
S petmesečno zamudo bodo danes vendarle odigrali zaostalo srečanje prvega dela prvenstva severne skupine ženske namiznoteniške A lige, ko se bosta pomerili v Nabrežini ekipi Krasa in Bacigalupa iz Ternija, ki sta obe še nepremagani na vrhu začasne lestvice. Po tolikih polemikah in zapletljajih je torej vendarle napočil trenutek resnice, saj si bo zmagovalec drevišnjega srečanja ustvaril vodilen in privilegiran položaj pred povratnimi spopadi A lige, ki bodo na sporedu prihodnjo nedeljo na nevtralnem igrišču v Parmi. Zmagovalec te skupine se bo nato srečal z ekipo GBC Bari, ki je zmagala v južni skupini, za dodelitev državnega ekipnega naslova.
■iniiiffiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
DANES V ČETRTFINALU EP V CARDIFFU
REPREZENTANTI WALESA OPTIMISTI JUGOSLOVANI Z OKRNJENO POSTAVO
Tekmo bosta neposredno prenašali (s pričetkom ob 15. uri) jugoslovanska in koprska televizija - Yorath je celo prepričan, da bo Wales evropski prvak
Četrtfinalni del nogometnega evropskega pokala se bo zaključil danes: na sporedu so namreč vsa štiri povratna srečanja, samo en polfinalist pa je praktično že znan: Nizozemska je v prvi tekmi premagala Belgijo s 5:0 in ni nobene možnosti, da bi lahko izpadla. Do presenečenja bi lahko prišlo v Miinchnu, ko bi Španija ponovila z ZRN igro svojih klubov predvsem Reala, ki je spravil v škripce Borussio in Bayern. V Kijevu bo SZ skušala nadoknaditi dva gola razlike proti ČSSR in tak podvig se nam zdi precej dvomljiv, predvsem zato, ker sovjetski igralci ne slavijo po napadalni in učinkoviti igri.
Precej dvomljivo je tudi, da bi Walles v Cardiffu nadoknadil zaostanek dveh golo” proti Jugoslaviji.
kolesarstvo
DIMA PO ITALIJI
Sercu dvakrat uspešen
v tragičnem prvem dnevu
v
Spanec Santisteban se je v prvi poletapi smrtno Ponesrečil ■ Številni padci tudi v nadaljevanju
SIRAKUZE, 21. — Tragični zače-rek najbolj popularne italijanske kolesarske dirke: prva poletapa, 64 kto krožne poti okoli Catanie, je be-ležila hudo nesrečo, v kateri je iz-Fubil življenje španski kolesar Juan "lanuel Santisteban. Kolesar je s tremi klubskimi tovariši zasledoval Ravnino, ko je izgubil ravnotežje ^ Padel: z glavo je udaril v «guard-rail» in sj prebil lobanjo. Priredi-I6*!1 so celo pomislili, da dirko pre-kinejo in odpovejo drugo poletapo, Potem pa so razni interesi le pri-Potoogli, da so se tekmovalci po-aak na pot. Spolzka cesta pa je še tokrat nagajala nastopajočim, saj Je dober kilometer pred ciljem dru-ke poletape, Catania - Sirakuze, aPet prišlo do padca, tokrat mno-.onega, pri katerem je bilo ranje-ni‘; več kolesarjev in dva motorista. „ « obeh poletapah je bil uspešen •^ercu. V 1. poletapi je namreč zmagovalec prehitel De Vlaemincka, Looya, Antonellija in Van Lin-oena, v drugi pa Van Lindena, De 'Jaernincka in nato ostale. Zaradi Ze omenjenega padca se je glavni-
na nekoliko razbila in so Battaglio, Merckx in Bertoglio izgubili 16” glede na ostale favorite.
VRSTNI RED 1. POLETAPE
1.	Patrick Sercu (Bel.), ki je prevozil 64 km v 1.3T08”, s poprečno hitrostjo 40,989 km na uro
2.	De Vlaeminck (Bel.)
3.	Van Looy (Bel.)
4.	Antonini
5.	Van Linden (Bel.)
VRSTNI RED 2. POLETAPE
1.	Sercu (Bel.) 2.27’01”
2.	Van Linden (Bel.)
3.	De Vlaeminck (Bel.)
4.	Paolini
5	Gavazzi
SPLOŠNA LESTVICA 1 Sercu (Bel.) 4.01'09”
2.	De Vlaeminck (Bel.)
3.	Van Linden (Bel.)
4.	Van Looy (Bel.)
5.	Paolini (It.)
6	Moser, 11. Baronchelli, 17. Gi-mondi, 29. Battaglin - 16” zaostanka, 35. Bertoglio in 42. Merckx.
oslabljeni, saj bodo manjkali zaradi poškodb: Džajič, Bogičevič in A-čimovič, v sredo pa je bil žrtev prometne nesreče še vratar O. Petrovič. Jugoslovani bodo tako nastopili v naslednji postavi: Marič, Mužinič, Hadžiabdič; Buljan, Katalinski, Šur-jak; Žungul, Oblak, Džordževič, Jerkovič in Popivoda. Walles je najavil sledečo postavo: Davies, Phillips, Roberts, Evans, Page, Maho-ney, Yorath, Griffiths, Flynn, To-shack, James.
V primeru, da Walles zmaga z enakim izidom 2:0, bodo odigrali v ponedeljek tretjo tekmo, verjetno v Milanu. Jugoslavija bi v tem primeru nastopila še bolj oslabljena: manjkal bi še Katalinski, ki ga čaka v Franciji izredno važna tekma za državno prvenstvo.
Jugoslovani so prepričani v zmago. Edini, ki kaže nekaj pesimizma je Hadžiabdič, ki je omenil, da so otočani na lastnem igrišču vedno zelo nevarni. Med domačini vlada ravno tako dobro razpoloženje. Kapetan ekipe Yorath je zagotovil, da bo njegova ekipa premagala Jugoslavijo in nato tudi osvojila naslov evropskega prvaka.
Tekmo bosta prenašali jugoslovanska in koprska televizija, s pričetkom ob 15. uri.
V 2. AMATERSKI LIGI
Naše enajsterice brez večjih težav
Po dveh nedeljah premora zaradi potresa v Furlaniji bodo nogometaši jutri spet stopili na igrišča. Na sporedu je namreč 11. povratno kolo.
Fogliano — Primorje
Prosečani gredo v goste k šibki ekipi Fogliana, ki je trenutno zadnja na lestvici. Ker ima Fogliano še možnost, da se izogne izpadu, bo v jutrišnji tekmi odločno star-tal na zmago. V obratnem primeru bi se ekipa znašla v zares slabih vodah.
Costalunga — Vesna
Tudi Križani bodo jutri igrali na tujem in sicer proti ekipi Costalunga. Moštvi nimata problemov glede napredovanja v višjo ligo ali izpada, vsekakor bi morala biti tekma zelo privlačna.
Zarja — De Macori
Bazovce čaka težka in naporna tekma. Ker Tržačani nujno potrebujejo točk, bodo očitno stopili na bazoviško igrišče s trdnim namenom, da odnesejo vsaj remi. Zarja, ki kot ostale slovenske ekipe nima
težav na lestvici, bo lahko zaigrala bolj umirjeno od Tržačanov.
3. AMATERSKA LIGA
Pokal «Nazario Corrente»
Jutri se prične tudi turnir «Nazario Corrente» za ekipe 3. amaterske lige. Med slovenskimi moštvi nastopa na tem turnirju le Gaja, ki se bo v nedeljo srečala z enajsterico Donatori Sangue.
H. V.
Danes se poročita
FABIO RUZIER in
VLASTA ČOK
Novoporočencema čestitata kolesarski klub in atletski odsek ŠD Adria.
Današnje srečanje bo zelo težko , lupo Terni bo ob 18. uri v nabre-in polno neznank za obe ekipi, saj žinski občinski telovadnici. Prost imata tako Kras kot Bacigalupo
vsaj na pipirju ptlbližno enake možnosti za osvojitev te prestižne zmage. Odločilne važnosti bo najbrž trenutno razpoloženje oziroma naklonjenost športne sreče in končni izid bi moral biti po mnenju opazovalcev 5:3 ali 5:4 v korist enega ali drugega moštva, čeprav imajo krasovke rahlo prednost, ker igrajo pred lastnimi navijači.
Naloga krasovk bo vse prej kot lahka. Zgoniške barve bodo branile Sonja Miličeva, ki se bo tako prvič predstavila za zeleno mizo po o-svojitvi absolutnega državnega naslova, Silvana Vesnaverjeva, ki si je dobro opomogla od rahle psihofizične utrujenosti, tretjo igralko pa bo trener Miha Derganc izbral med Anico Žigonovo in Nevo Rebulovo.
Umbrijske igralke se bodo predstavile s homogeno postavo: Cardinali, Clementoni in Mannicci, ki so vse uvrščene na državni rang-lest-vici med drugokategornicami in so tudi za zadnjem državnem prvenstvu dokazale, da igrajo čedalje zanesljiveje in učinkoviteje. Državne reprezentantke Cardinalijeve ni treba posebej predstavljati, saj spada po svoji tehniki in zagrizenosti med trenutno najboljše italijanske ping-pongašice. Na zadnjem državnem prvenstvu sta jo po ostri borbi premagali tako Miličeva (3:1) kot Vesnaverjeva (3:2), kar pomeni, da bo danes imela umDrijska predstavnica še razlog več, da se maščuje za prejšnje poraze. Številka dva Bacigalupa je mala Clementonijeva, ki je zelo zanesljiva v pimplanju in je letos osvojila državni naslov v drugi kategoriji, potem ko je v polfinalu premagala prav Vesnaverjevo. Vendar tokrat bo Kras najbrž zahteval, da se s to igralko igra «na čas», saj se je prej dogajalo, da so zaradi monotonega pimplanja njene partije trajale tudi več kot eno uro. Pravilnik namiznoteniške zveze pa daje možnost, da 15 minut po začetku tekme stopi v veljavo pravilo, da igralki servirata izmenično in morata največ po 12 udarcih zaključiti akcijo, sicer dodelijo točko i-gralki, ki je sprejemala servis. Ta taktična poteza bi morala govoriti v prid Krasovim igralkam.
Prvoligaško srečanje Kras-Baciga-
vstop, nabirali pa bodo prostovoljne prispevke, ki jih bo Kras pesredo-val za žrtve potresa.
— bs —
OBVESTILO
SPDT priredi v nedeljo, 23. maja, v Živčevi dolini pod Volnikom, ob priliki 30-Ietnice obnov;tve društva, PLANINSKI MITING z naslednjim sporedom:
Zbirališče ob 9. uri v Repnu (na glavnem trgu). Ob 10. uri bo start tekmovalnega pohoda v Živčevi dolini. V popoldanskih urah bo otroški poligon in prosta zabava. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
DOMACI SPORI
DANES
SOBOTA, 22. maja 1976
ATLETIKA
BOROV MEDNARODNI MITING
16.00	v Trstu, «Pino Grezar»
Nastopajo atleti iz Avstrije, Italije in Jugoslavije
NAMIZNI TENIS
PRVENSTVO A LIGE
18.00	v Nabrežini
Kras — Bacigalupo
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.30 v Gradišču
Torriana — Kontovel * * *
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Gorici (telovadnica AGI) Olympia — Labertin
KOŠARKA
«PROPAGANDA»
15.30	v Dolini
Breg — Ferroviario « * *
18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica
SGT — Bor
iiiiiiiiiiiiirajiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiimnmuininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiii«
iiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiimiuiiiiniiiiitiiiiiittiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiimiHiiimmiiiiimiiiiiiiiimiuiii
KOŠARKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Kontovelci v Gradežu startajo na prvo zmago
Poletovci pred težko nalogo - Borovci v gosteh
V nedeljskem kolu prve moške divizije bo Polet pred najtežjo nalogo, saj se bo spoprijel s Scogliettom B, ki sodi med favorite za osvojitev prvega mesta. Poletovci so v nedeljo pospravili drugi prvenstveni par točk v derbiju s Kontovelom. Če bodo zaigrali tudi tokrat tako uspešno v obrambi, potem pa bi lahko premagali tudi jutrišnjega nasprotnika.
Kontovelci bodo odpotovali v Gra-dež, kjer bodo igrali proti domači peterki, ki je v prejšnjem kolu visoko izgubila z Beglianom. Naši košarkarji so še vedno praznih rok. Jutri bodo torej imeli edinstveno priložnost za prvo prvenstveno zmago.
Tudi borovci bodo igrali v gosteh. Spoprijeli se bodo s Scogliettom A, ki je doslej le enkrat zmagal in še to brez borbe. «Plavi» bi se z zmago uvrstili na odlično drugo mesto lestvice, kar bi bilo po prvem delu prvenstva res velik uspeh.
FINALE DEČKOV
Vse kaže, da je v tem prvenstvu že vse odločeno. Inter 1904 in Don Bosco imata po šest točk. Kontovel in Servolana pa po dve. Kontovelci bodo jutri igrali proti Interju 1904, ki se bori celo za končno zmago.
Naši košarkarji bodo igrali z okrnjeno postavo (manjkal bo Pavel Bu-kavec), tako da so možnosti za Kontovel, da bi pospravil drugi prvenstveni par točk, skoraj nemogoče. «PROPAGANDA»
Tako Bor kot Breg bosta igrala proti liderjema lestvice.
Brežani bodo igrali doma proti Ferroviariu, ki pa se je moral le potruditi, da je v prejšnjem kolu odpravil borovce. O favoritu v tem srečanju seveda ni dvomov. Ferroviario je trenutno za Breg vsaj za razred boljši.
Borovci pa bodo igrali v gosteh z ekipo Ginnastica Triestina. «Plavi» so v zadnjih tekmah pokazali velik napredek, kar daje upati, da bodo tudi danes proti SGT zaigrali tako uspešno kol, proti Ferroviariu.
Danes sta si obljubila večno zvestobo
DORA ŽAGAR in ŽARKO BAN Športno društvo Zarja želi svojima odbornikoma veliko srečnih trenutkov v zakonskem življenju.
ODBOJKA
10. «POKAL PRIJATELJSTVA»
Borovci in Krašovci hudi konkurenci
v
Ostali finalisti: Poreč, Bulevard, Fužinar in Bled
Jutri se bo na Bledu potegovalo šest moških ekip za letošnji jubilejni 10. «Pokal prijateljstva». Letošnji finalisti so naslednji: Kras, Bor, Fužinar, Bled, Bulevard z Reke ter Poreč. V prvi izločilni skupini bodo igrali: Fužinar, Kras in Poreč, v drugi pa: Bor, Bulevard in Bled. Spored
8.30	Kras — Poreč
9.30	Bor - Bled
10.30	Fužinar — Kras
11.30	Bulevard — Bor
12.30	Poreč — Fužinar
13.30	Bled — Bulevard Sklepni del turnirja se bo pričel
popoldan, ob 15. uri za končni vrstni red.
G. F.
Po štirinajstih dneh prisiljenega počitka se bosta nadaljevali odbojkarski prvenstvi v 1. ženski in moški diviziji. Za sam vrh lestvice bosta preostali dve koli samo gola formalnost, saj sta Sokol in Kennedy že končna zmagovalca.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Od treh naših zastopnikov bo igral drevi samo Kontovel, ki bo gostoval v Gradišču in se bo spoprijel z domačo Torriano. Za obe šesterki bo ta neposredni obračun le prestižnega značaja. Prvo tekmo na Proseku so odločile v lastno korist Kontovel-ke s 3:2. V goste odhaja tudi vodeči Sokol, in to drugemu na lestvici Vir-tusu iz Vigonova. Ta šesterka, ki igra domače tekme v Pordenonu, je druga na lestvici in morda edina, ki lahko preseneti Nabrežinke.
Izredno važno tekmo pa bo igrala jutri dopoldan na stadionu «1. maj» Sloga, ki mora zmagati za vsako ceno. Glede na to, da prihaja v goste PAV Despar iz Vidma, ki ima samo štiri točke več, pomeni, da sodijo Videmčanke med slabše ekipe te skupine.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Težka naloga čaka tudi edinega našega zastopnika v tej ligi: Olym-pio iz Gorice. Goričani bodo imeli na drugi strani mreže, pred domačimi gledalci, Lambertin iz Vidma. Pred prekinitvijo prvenstva so bili slovenski odbojkarji v odlični formi in če bodo ponovili tako igro tudi drevi, zmaga ne hi smela biti noben problem.
G. F.
3. ŽD na Goriškem
Prav te dni je goriška odbojkarska federacija objavila datume zadnjih dveh kol 3. ženske divizije.
Ti dve koli, ki bi se morali odigrati že 8. 9. in 15. ter 16. maja sta bili zaradi strašnih dogodkov, ki so zajeli našo deželo v tem mesecu preneseni.
Novi datumi:
5.	KOLO
23. maja, ob 10.30 Dom . Olympia (igrišče Dijaškega doma v Gorici); Torriana - Li-bertas (v Grodišču).
6.	KOLO 27. maja, ob 10. uri
Libertas - Dom (telovadnica Agi). V soboto, 29. maja, ob 15. uri Olympia - Torriana (telpvadnica Vailetta del Corno).
I. K.
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
Na startu na Opčinah tudi člani Adrie
Po dvotedenskem prisilnem premoru zaradi katastrofalnega potresa, ki je prizadel našo deželo, se bodo kolesarji spet potegovali za zmage jutri, vendar pa samo v kategoriji veteranov. Med mladinci, naraščajniki in prvokategorniki pa ne bo niti jutri nobenega tekmovanja, kajti skoraj vse dirke bi morale biti prav v Furlaniji.
Veterani pa bodo nastopili v Trstu, in sicer na krožni progi po Krasu, kjer bi morali že dirkati pred dvema tednoma. Startali bedo na Opčinah, nato prevozili tri kroge od Proseka do Sesljana mimo Mavhinj in Gabrovca, nakar se bodo spet podali preko Proseka na Opčine, kjer >o končni cilj. Start dirke bo ob 9. uri, na cilj pa bi morali prispeti po 80 km dolgi progi okrog 11.15.
R. Pečar
DANES NA «PRVEM MAJU»
Srečanje tržaških in goriških otrok
Danes bo v Trstu, na stadionu «Prvi maj» tradicionalno srečanje tržaških in goriških otrok, ki se bodo pomerili v telovadnih veščinah.
Organizator naproša udeležence, da se zberejo na stadionu «1. maj», ob 15. uri, in to s svojimi vaditelji.
MLÀDINSKE IGRE
Mladinske igre v Zgoniku
Danes zjutraj bo v Zgoniku na sporedu del mladinskih iger, na katerih bodo nastopili vsi otroci osnovnih šol v zgoniški občini. Panoge, v katerih se bo pomerilo nad 100 tekmovalcev, so sledeče: kombinirani tek, tek na 30 in 40 m, miniod-bojka, bližanje, badminton, skok v višino in namizni tenis.
- bs -
JUTRI
NEDELJA, 23. maja 1976
ODBOJKA
10. POKAL PRIJATELJSTVA
8.30	na Bledu
Nastopata tudi Bor in Kras » * *
1. ŽENSKA DIVIZIJA
10.00 v Pordenonu
Virtus — Sokol * * *
10.00	v Trstu, «Prvi maj» Sloga — PAV Despar
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
9.00 na Opčinah
Nastopa tudi Adria
NOGOMET
Z. AMATERSKA LIGA
16.00	v Foglianu
Fogliano — Primorje * « »
16.00 v Bazovici
Zarja — De Macori * * «
16.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju
Costalunga — Vesna * # «
POKAL «NAZARIO CORRENTE»
• • «
11.00	na Opčinah
Donatori Sangue — Gaja • * *
MLADINCI
9.45 na Opčinah
Op. Supercaffè — Vesna * * •
9.00 na Proseku
Primorje — Rozzol «► # *
14.15 pri Sv. 'Sergiju
Costalunga — Zarja « « *
10.30 v Trebčah
Primorec — De Macori « * »
NARAŠČAJNIKI
11.45	na Proseku
Kras — Roianese * « *
10.30	na Padričah
Union — Breg
* « •
ZAČETNIKI
10.45	na Proseku
Primorje — Op. Supercaffè
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, Ul. Scoglietto
Scogiietto A — Bor * * *
9.30 v Gradežu
Grado — Kontovel * * *
9.30 na Opčinah
Polet — Scoglietto B
* « «
FINALE DEČKOV
12.30	v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 — Kontovel
OBVESTILO
ŠK Kras organizira 27. maja enodnevni izlet v Sele na Koroško z gostovanjem nogometne in namiznoteniške ekipe. Cena izleta 6000 lir (tudi kosilo). Vpisovanje pri Dorici M’Jič, Repnic 41, telefon 229-258. Vpišite se!
Atalanta - Spal Avellino - Brindisi Brescia - Ternana Catania - Reggiana Catanzaro - Piacenza Foggia - Pescara Genoa - Palermo Modena - Taranto Sambenedett. - Novara 1	X
Varese - Vicenza	X
Padova - Udinese	1	X
Bari - Benevento	1
Sorrento - Acireale	1
1 X 1
1 X 1 X 1 X 1
1
1.	— prvi
drug?
2.	— prvi
drugi
3.	— pni
drugi
4.	— pni
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1 1 1 1
X
1
2
1
2 X
X
1
1 1 1 2 2 1
3
ISTRSKI °3 ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
ANGLOAMERIŠKI OBVEŠČEVALEC «MIRKO DEBELJAK» V ODREDU
Zanimanje za odredovo operativno območje (Brkini, ‘°venska Istra) je julija naraščalo ne le med Nemci, ki so pričakovanju angloameriškega izkrcanja krepili svoje voja-:e sile, temveč tudi v angloameriškem štabu za Sredo-:rnlje. To so dokazovala tako pogostejša bombardiranja dustrijskih objektov in prometnih naprav v Trstu in ob >ali kakor tudi pošiljanje posebnih obveščevalcev k sio-inskim in hrvaškim enotam v Istro.
Konec junija ali v začetku julija so se izkrcali na istrski *li iz podmornice 3 obveščevalci, opremljeni z radijskimi tajniki in se napotili na operativni štab za Hrvaško Istro. v& sta ostala pri hrvaških partizanskih enotah. «Mirko pbeljak»* pa je prispel 3. julija 1944 s prepustnico Buzet-■ega vojnega področja v Istrski odred, štab odreda je bil ^rat na Kozjanah in Mirko se je javil ter prinesel s se-U radijski oddajnik ter precej obleke in opreme, ki mu *. je pomagalo nositi 6 ali 7 žensk. Predstavil se je kot Drnorski rojak iz Amerike, ki je dobil nalogo, da nepo-edno po radijski zvezi obvešča zavezniško vojsko o tam-
kajšnjih razmerah, štab odreda mu tega ni dovolil, pač pa je o njegovem prihodu obvestil štab VIL korpusa in glavni štab NOV in PO Slovenije. Ta je 15. julija z depešo zahteval, naj Mirka napotijo h komandi mesta Črnomelj. In res so ga 20. julija 1944 napotili tja s spremstvom.
PRVI BATALJON DRZNO NAPADA PROTI KOPRU IN MORJU
Dne 19. julija je patrulja 2. čete 1. bataljona pod vodstvom komandirja Ivana Pezdirca zaman čakala v zasedi ob cesti med Koprom in Ankaranom koprskega fašističnega župana, o katerem je obveščevalna služba ugotovila, da bo potoval v Trst. Ker župana ni bilo, je ustavila osebni avtomobil, v katerem sta se peljala iz koprskega podjetja Bonifica inženir Aldo Diana in njegov šofer Bruno Samba. Ona so skupaj z vozilom odpeljali proti Pridvoru in ju izročili okrožni izpostavi ONZ za Slovensko Istro. Tam so ju zaslišali in jima zaplenili vozilo, potem pa oba izpustili.
Prvi bataljon je bil do 19. julija 1944 brez komandanta Leopolda Kreblja, ki se je tedaj zdravil v bolnišnici v Brkinih. Pa tudi sicer je bataljon preživljal manjše kadrovske težave. Od 13. julija sta bila zaradi škorbutnega obolenja v okrožni bolnišnici pod Beko na bolovanju komandir 1. čele Bruno Bizjak in vodnik minerskega voda Mirko Kovačič. Ranjena sta bila in sta se zdravila v bolnišnici tudi desetar Anton Babič in borec Rudi Požru. Navzlic temu je bila tiste dni v obmorskih krajih mobilizacija v polnem teku, bataljon pa se je 20. julija spet izkazal z dvema akcijama. Fašisti so po porazu v Šmarjah 19. junija malokrat vdrli na podeželje. Na območju Izole in Pirana so julija uspešno nastopale tudi italijanske skupine GAP, ki so v manjšem obsegu sodelovale s 1. bataljonom in komando mesta Koper pri mobilizaciji in oskrbi. Podobno, le po obsegu manjšo vlogo je imel tedaj tudi tržaški bataljon Alma
Vivoda, ki je dobil predvsem nalogo, da mobilizira za NOV in POJ pripadnike italijanske narodnosti v obmorskih krajih, čeprav so bile v Istri začetka avgusta 1944 razmeroma ugodne razmere, je 1. bataljon budno spremljal premike sovražnika prek oglednih patrulj in obveščevalcev. Ti so stalno nadzorovali okolico Kopra, Izole in Pirana. V bližini postojank pa so bataljonske enote lahko mobilizirale in zbirale prostovoljce le ponoči in z organiziranim sodelovanjem terenskih organizacij, v okolici mest pa s sodelovanjem skupin GAP v pripravah.
Dne 20. julija popoldne je bila patrulja 1. bataljona pod vodstvom četnega političnega komisarja Lojzeta Leniča na območju čežarjev in Pobegov. Proti večeru se je približala cesti Koper - Trst in nekaj sto metrov od po-
beskega razpotja proti Ankaranu ustavila dva motorist; v civilu. Obrnila je motorja in se z motociklistoma peljal; proti Kopru, na pobeškem križišču pa zavila proti Sv. An tonu (sedaj Pridvor) in dalje na Trsek, kjer je bil teda štab bataljona. Eden izmed motociklistov je na štabu ba tal j ona izjavil, da je aktivist OF, zato so oba izročili ko mandi mesta Koper v nadaljnji postopek, motorja pa sc jima zasegli m ju pozneje poslali na Gš NOV in PO Slo veruje v Belo Krajino.
LIKVIDACIJA FINANCARSKE POSTOJANKE V STRUNJANU
. I*t.^av^ne zvečer se je ob sodelovanju izolskih in siru njanskih članov GAP izkazala tudi bojna skupina, ki jc je vodil namestnik komandirja 2. čete zastavnik Ivan Aubei m je sla novačit na območje Strunjana in Belega Križ; pn Piranu. Ker so se zakasnili, ne bi bili mogli ponoč izvesti mobilizacije na območju Pirana. S sodelovanjem ga ?^CeV Pta doblh na hnbu Lonzan nad Strunjanom (kri okob PTn Kamnje - Košterlag - Malija) zbrano skupine • stTrun,aAnsik'h novincev-prostovoljcev. Namestmi I—T iVan A£ber Se- Je na Predl°g gapevcev Gualtiera tisfi vSlr’ iwanH K,nef ln Pavla LeSaca odločil, da bo še S «o Sli lÌ!ldlra fmancarsko postojanko v Strunjanu za vdajo * gap0VC1 s Knancarskim brigadirjem dogovorjen:
Akcije 1. bataljona v Slovenski Istri v juliju in avgustu 1944
iilisilISISH
Vičič nkmPnn ,Pa V SA?>Ve^j0- Padel ^ nckje na Dolenjskem. (Srečke
sestra Hanic Jfva’ A0 10 v K°Pru, Angela Boštjančič, pokojnikovi sestra, Harije, ustna izjava 8.3.1972). (Nadaljevanje sleai)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300— din, za organizacije in podjetja mesečno 40—, letno 400— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEV
Stran 8
22. maja 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska p’ ^ ZTT - Trst
LE NEKAJ MANJŠIH PRASK V TEKU NOCI V BEJRUTU
Mrzlična posvetovanja v Libanonu za ohranitev doseženega premirja
Stiki voditelja nacionalnega gibanja Džumblata s predstavniki arabskih držav
BEJRUT, 21. — Položaj v libanonskem glavnem mestu je bil tudi v teku današnjega dne dokaj miren, medtem ko se nadaljujejo prizadevanja na politični ravni, da bi sedanje zatišje v spopadih stabilizirali. Samo pozno popoldne je kakih deset minometalskih granat eksplodiralo v neposredni bližini televizijske postaje naprednih sil, ki je v mestni četrti Hamra El Bejrut. Eksplozije niso poškodovale poslopja, v katerem je televizijska postaja, temveč so porušile nekaj bližnjih hiš. Govorijo o približno 20 ranjenih osebah. U-gotavljajo, da je današnji napad na oddajnik bil odgovor falangistov na levičarsko zasedbo televizijskega od-
dajnika, ki so ga doslej nadzorovali desničarji. Manjši spopadi so bili tudi na tistem območju Bejruta, ki ga nadzorujejo napredne sile, ni pa znano kakšen je bil izid teh prask.
V hribih okrog glavnega mesta se spopadi nadaljujejo, čeprav z zmanjšanim obsegom. To gre pripisati predvsem slabim vremenskim razmeram, ki onemogočajo razvnetje o-strejših spopadov. Prav tako poročajo o bitkah v srednjem Libanonu, ki so baje trajale vso noč.
Na politični ravni je treba zabeležiti pogovore med predstavniki falangistov in polkovnikom Al Kholy-iem, sirskim zastopnikom v okviru mešanega višjega vojaškega odbora,
NA ZASEDANJU UNCTAD V NAIROBIJU
Pogajanjem med bogatimi in revnimi grozi polom
Zahodne industrijske države vztrajajo pri svojih nepopustljivih stališčih • Nesoglasja tudi v ECS
NAIROBI, 21. — Nevarnost, da doživi osmo zasedanje konference OZN za mednarodno trgovino in gospodarski razvoj (UNCTAD) pravi polom, se dan za dnem veča. Predstavniki 77 držav v razvoju oziroma zahodnih industrializiranih držav se sestajajo v glavnem mestu Kenije že od 5. maja, pogajanja pa naj bi se po prvotnih računih zaključila natanko čez teden dni. Spričo vse večjih težav, ki prihajajo na površje, pa ni izključeno, da se zasedanje za nekaj dni podaljša. Kakor koli že, pogajanja med «revnimi in bogatimi» bi morala ostati zabeležena v zgodovinski knjigi kot neuspešna, in to v prvi vrsti po krivdi skupine industrijskih držav zahodnega sveta,
Zahod pač ni ali noče razumeti, da je slednjič napočil čas, ko je nujno potrebno, da se enkrat za vselej korenito preosnuje ustroj gospodarskega . sodelovanja med nerazvitimi in razvitimi.
To bo mogoče le, če bodo zastopniki industrijskih držav odstopili od svoje pretirane nepopustljivosti ter iznesli kakšen tvoren predlog za premostitev zdajšnjega nerazumevanja. Nekaj podobnega bi moralo veljati tudi za vzhodnoevropske države. A-ko je namreč res, da so te vselej podpirale skupnost tretjega sveta, je tudi res, da niso doslej pokazale kdo ve kakšne dobre volje, ampak so se omejile na očitke (seveda popolnoma utemeljene), češ da so za nastali položaj - krive izključno zahodne sile in zlasti kolonizatorske države. V sedanjem trenutku bi se morala tako zahodni kakor vzhodni svet zavedati, da ni čas za obtožbe in protiobtožbe, temveč je treba odločno pristopiti k delu in rešiti, kar se rešiti da, dokler ne bo prepozno.
Edini pozitiven rezultat, ki so ga dosegli v Nairobiju, tiči v odgovoru, da se čimprej sklene učinkovit sporazum o tehnoloških izmenjavah. Treba pa je grenko pripomniti, da bo ta sporazum znatno koristil industrijskim državam, sicer bi se celo pogajanja na tem področju morda zataknila, kakor so se pogajanja o-krog vprašanja surovin.
«Skupina sedeminsedemdesetih», v katero sodijo tudi države proizvajalke surove nafte in za katero pomenijo surovine najpomembnejši vir dohodkov, zahteva, da se problem surovin reši globalno, nasprotno pa je velika večina zastopnikov industrializiranega sveta za to, da se pogajanja odvijajo ločeno za posamezne vrste surovin. Države v razvoju zahtevajo tudi ustanovitev posebnega mednarodnega sklada, iz katerega bi sproti črpali finančna sredstva za tržne posege; dejansko naj bi s tem skladom preprečili nenaravno skakanje cen, ki je do sedaj napravilo ogromno škodo nerazvitim deželam. V resnici je šel doslej velik del izkupička, ki bi ga morale biti deležne države tretjega sveta ob izvozu surovin, v blagajne «bogatih», čeprav se to kaže mòrda kot absurd. Tretji svet hoče to preprečiti, industrijske države pa se temu krčevito upirajo, kot se upirajo tudi rešitvi kočljivega vprašanja dolgov, ki jih imajo nerazvite dežele.
Dolgove kot take bi bilo treba spričo splošnega nazadovanja svetovnega gospodarstva izbrisati, ali bolje spremeniti v dolgoročna posojila. Ob tem problemu so predstavniki industrijskih držav pokazali največjo nepopustljivost, zaradi česar so bila ustrezna pogajanja prekinjena ter se bodo nadaljevala, če bo šlo vse po sreči, nekje sredi prihodnjega tedna. In vendar bi rešitev tega vprašanja morala biti v korist tudi samim industrializiranim državam.
Opazovalci v Nairobiju dokaj jedko komentirajo razvoj pogovorov. Edini so si, da bo v naslednjih dneh težko doseči še kaj pozitivnega, ker vlada med zastopniki «skupine 77» skoraj popolno soglasje, medtem ko se v nasprotnem taboru dan za dnem med seboj prepirajo. To je tudi primer držav članic Evropske gospodarske skupnosti, ki so se predstavile v Nairobiju brez vsakega skupnega načrta. Glasnik ene od teh držav. je izjavil novinarju zahodnonem-škega lista, da bi polom zasedanja
UNCTAD pomenil veliko škodo za «deveterico», tembolj, ker je sama izvršna komisija skupnosti svečano proglasila, da ne vidi v kenijskih pogajanjih zgolj političnih, temveč tudi in predvsem gospodarske razgovore. V resnici ne gre pozabiti, da uvozi Evropska gospodarska skupnost iz držav tretjega • sveta kar 70 odst. vseh surovin, ki jih potrebuje.
Temne oblake, ki so se nagrmadili nad 'prizoriščem zasedanja v sicer sončni Keniji, utegne pregnati prihod v Nairobi nizozemskega ministra za razvoj in gospodarsko sodelovanje Jana Proka ter njegovega zahodnonemškega kolega Egona Bahra, bivšega Brandtovega svetovalca za «vzhodna vprašanja». Nizozemska je bila v dosedanjem delu zasedanja UNCTAD vseskozi na strani držav v razvoju, saj je podpirala njihove zahteve, Zvezna republika Nemčija pa je bila spočetka nepopustljiva nasproti državam tretjega sveta, a pozneje je svoje stališče nekoliko spremenila. Skratka, nizozemski in zahodnonemški predstavnik bi utegnila prihodnji teden blagodejno vplivati na pogajanja in tako preprečiti njihov polom.
katerega naloga je nadzorovati izvajanje premirja, da bi končno prišli do razmejitve nasprotujočih sil. Kot kaže, so desničarji pristali, da zaščitijo muslimanska naselja, ki ležijo na območju, ki ga sami nadzorujejo.
Voditelj libanonskih socialistov Ka-mal Džumblat se je sestal sinoči v Bejrutu z alžirskim veleposlanikom v Libanonu, ki mu je izročil poslanico predsednika Bumediena. Pogovorov se je'udeležil tudi predsednik Organizacijo za osvoboditev Palestine Jaser Arafat. Ob koncu sestanka z alžirskim predstavnikom je Kamal Džumblat dejal, da gre zabeležiti pomembne premike na vsé-arabski ravni in da njegovo gibanje uživa podporo ne samo Libijè, temveč tudi alžirskega predsednika Bumediena, ki naj bi bil pripravljen nuditi mu vso podporo. Džumblat se je sinoči sestal tudi z zastopnikom iraške stranke BAAS Alijem Gane-mom, ki mu je izrazil podporo svoje vlade ter se odločno izrekel proti razdelitvi Libanona. Ah Ganem je napovedal, še večjo podporo palestinskemu gibanju in libanonskim naprednim. silam.
Libijski ministrski predsednik Dža-lud se je vrnil v Tripolis po daljšem potovanju v Irak, Sirijo in Libanon, kjer je s tamkajšnjimi voditelji preučil položaj na Bližnjem vzhodu, še zlasti v Libanonu. Libijski radio je sporočil, da bo Džalud poročal o izidu svoje misije na izrednem zasedanju vlade, ki ga bo vodil predsednik Gedafi.
PO ENAJSTIH LETIH PRVIČ NA SVOBODI
Sovjetski tisk o potresu v Uzbekistanu
MOSKVA, 21. — Sovjetski časopisi poročajo danes prvič o potresu, do katerega je prišlo pred štirimi dnevi v srednji Aziji, ko je bilo popolnoma porušeno mestece Gazli. V sovjetskih časopisih je rečeno, da je potres povzročil «več žrtev» in da je ostalo 13 tisoč ljudi brez strehe.
Potresni sunek, ki je trajal 72 sekund je dosegel jakost 9. stopnje Mercallijeve lestvice ter je popolnoma uničil naprave za črpanje zemeljskega plina.
Hiše mesteca Gazli, trdi sovjetski tisk, so bile poškodovane zaradi potresa, da katerega je prišlo 8. maja, tako da je bil drugi sunek usoden. Prizadeto je bilo tudi mesto Buhara, kjer je bilo porušenih več poslopij in več industrijskih obratov. Položaj v mestu je resen, vendar ne dramatičen. Tiskovna agencija TASS trdi, da so vsi umetniški spomeniki Buhare ostali nepoškodovani.
iiiiiiiiifiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinniiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
ZARADI SODELOVANJA PRI L0CKHEED0VIH PODKUPOVANJIH
Antonio Lefebvre D’Ovidio in Antonelli ne smeta opravljati odvetniških poslov
Disciplinski ukrep stanovske zbornice tudi proti Minghelliju in Rus-siju - Preveriti, ali je Tanassi res prejel 50.000 dolarjev
Tajfun «Olga» pustošil na Filipinih
MANILA, 21. — Tajfun «Olga», ki je pustošil po Filipinih, je povzročil 19 mrtvih, 19 oseb pogrešajo,
20 tisoč prebivalcev otokov pa je ostalo brez strehe. Menijo, da je bil to najmočnejši tajfun, ki je prizadel Filipine v zadnjih letih. Med pogrešanimi je 12 oseb, ki so se peljale z dvema letaloma, med mrtvimi pa naj omenimo kuharja, ki ga je ubil ' delu preiskave, Antonio Lefebvre D’0-električni tok, ko je voda preplavila kuhinjo.
V prihodnjih urah bo otok Guam prizadel drugi tajfun, ki se že bliža s poprečno hitrostjo 260 kilometrov na uro. Bojijo se, da bi «Pamela», tako so poimenovali ta drug; tajfun, utegnil povzročiti več milijonov dolarjev škode.
RIM, 2L — Glavni svet odvetniške zbornice je ob zaključku razprave o položaju nekaterih članov, /ki so vpleteni v raznovrstne škandale, sklenil za nedoločen čas prepovedati opravljanje odvetniškega poklica Antoniu Lefebvre D Ovidiu, Vittoriu An-tonelliju. Gian Antoniu Minghelliju in Giovanniju Rossiju. Disciplinski u-krep proti prvima dvema odvetnikoma je v zvezi z afero -Lockheed.
Vrsta aretacij vidnih osebnosti, ki so se zapletle v mrežo podkupovanj, se je začela ravno z Antonellijem, ki so ga najprej obtožili krivega pričevanja, nato pa še sodelovanja pri podkupovanju javnih funkcionarjev. Antonelli je bil aretiran že v prvem
vidib -(brat Ovidia Lefebvreja, - ki je pravočasno pobegnil v Južno Ameriko, kjer naj bi bil po pričevanjih znanega italijanskega tednika v stiku z mednarodno neofašistično reakcijo) pa je romal v ječo šele v drugi fazi preiskave, sicer preden je zadeva prešla v roke parlamentarni komisiji; v jetnišnici Regina Coeli pa je
Glenda Jackson, Faye Dunaway in Helmut Berger skem festivalu v Cannesu.
(z leve proti desni) so med najslavnejšimi gosti na film-
(Telefoto ANSA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuniiiiimiiiiiHiuiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiriiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiuiiiiiiitiiiiitiiiiiiH
ODLOČEN POSE« LEVIČARSKE UPRAVE PROTI POJAVU ČRNIH GRADENJ
Neredi v Neaplju med rušenjem hiše, ki so jo sezidali na črno
Enaindvajset ranjenih med policaji in demonstranti - Neapeljska občina ima v načrtu vrsto posegov proti poslopjem, ki so jih zgradili brez dovoljenja
NEAPELJ, 21. — V Ulici Cinzia, v mestni četrti Fuorigrotta v Neaplju je prišlo danes zjutraj do incidentov med policijo in skupino kakih 500 oseb. Neapeljska občina je namreč odredila, da je treba zrušiti sedemnadstropno poslopje, ki so ga skoraj dokončali, ne da bi za to imeli potrebnega gradbenega dovoljenja.
V Ulico Cinzia so navsezgodaj prišli funkcionarji in tehnično osebje neapeljske občine, agent, šestega policijskega komisariata ter gasilci. Občina je poverila delà podjetju, ki zaposluje organizirane nezaposlene, kar sodi v okvir prizadevanj levičarske uprave, da bi premostila vsaj delno velik problem nezaposlenosti, ki je še zlasti pereč v Neaplju. KO so občinski funkcionarji prišli na kraj, kjer zidajo poslopje (zidajo gà na zemljišču, ki je bilo namenjeno za gradnjo šole), je tam bilo že kakih 500 oseb, delno delavcev, ki so zaposleni v podjetju, ki je gradilo na črno, delno ljudi, ki so v poslopju
kupili stanovanja. Ta skupina je tudi postavila cestni blok, da bi preprečila policiji, da se približa k hiši. Policija se je morala nosluževati sol-zilnih bomb in v tej fazi je bilo nekaj oseb ranjenih, med katerimi je bili tudi lastnik poslopja, 29-letni Giorgio Amabile. V neredih je bilo 21 ranjenih, od katerih je 16 policajev, agenti pa so aretirali zaradi izgredov devet oseb.
Po teh neredih so začeli poslopje rušiti: poklicali so tudi vojaške minerje, ki so postavili nekaj eksplozivnih nabojev. Vodja tehničnega oddelka neapeljske občine je izdelal že včeraj podroben načrt, o katerem se je domenil tudi s funkcionarji kvesture, da bi preprečili nerede, kar pa jim očitno ni uspelo.
Pojav črnih gradenj v Neaplju ni nov. O njem so razpravljali prav včeraj v teku tiskovne konference, ki jo je imel odbornik za javna dela neapeljske levičarske uprave komu-
nist Antonio Sodano, ki je med drugim poudaril, da sodi akcija proti lastnikom poslopja v Ulici Cinzia v okvir načrta občinskega odbora in sedmega oddelka neapeljskega kazenskega sodišča, da bi ta pojav zatrli. Načrt predvideva zrušenje vseh poslopij, ki jih zgradijo brez dovoljenja na zemljiščih, ki so namenjena javnim storitvam ali zelenim površinam. V ta načrt sodi zrušenje kar 23 poslopij, ki jih še niso dokončali v krajih Pianura, Ponticelli, Seccavo in na hribu Camaldol-li. Ni prvič, da mora neapeljska občina sprejeti tako drastične ukrepe proti gradbeni špekulaciji. V zadnjem času so zrušili tudi nekaj’ vil v rezidenčni mestni četrti Posillipo ter v četrti Vomere, kjer so brez dovoljenja lotizirali obširno zemljišče. Tehnični urad neapeljske občine tudi proučuje več primerov, ko so lastniki brez dovoljenja dogradili kako nadstropje svojim hišam.
ostal le teden dni, saj je bil že izpuščen na svobodo.
Gian Antonio Minghelli, sin generala, ki je izstopil iz policije, je že dalj časa v zaporu tako zaradi neposrednega sodelovanja pri ugrabitvah premožnih ljudi (Angele Ziaco, Alfreda Danesija, Amedea M. Orto-lanija in Marine D'Alessio) kakor tudi zaradi «resiklaže» denarja od odkupnin, torej ponovnega nalaganja «umazanih» sredstev v donosne kupčije. Giovanni Russi pa je zapleten v nejasno zadevo zemljiške kupoprodaje v špekulativne namene-
Antonio Lefebvre ter -Antonelli sta torej v kaši, enako pa velja med drugim za bivšega obrambnega ministra in nekdanjega tajnika socialnodemokratske stranke Maria Tanassi-ja. Načelnik prodajnegh oddelka a-meriškč družbe Aircraft Lockheed Corpi, Cowden, zatrjuje, da ■ je na lastne oči videl, kako je Tanassi svojega dne pospravil v žep lepo vsoto 50.000 dolarjev, ki jo je prejel zato, da bi olajšal prodajo Lock-heedovih letal na italijanskem trgu. Cowden je seveda v Združenih državah Amerike, kamor bi morala odpotovati 31. maja delegacija parlamentarne preiskovalne komisije, da zasliši vrsto prič. O datumu potovanja so se dogovorili včeraj, čeprav le načelno. Zanimivo in po svoje tudi razumljivo pa je, da se je temu uprl član komisije Reggiani; gre pač za socialnega demokrata in po vrhu še Tanassijevega prijatelja, ki bi pač najraje videl, da bi se odposlanstvo sploh ne odpravilo v ZDA.
Tudi sicer ni gotovo, da pojdejo delegatje v Washington konec tega meseca. Najprej ' je predsednik Castelli pravil, da bo treba potovanje za dalj časa odgoditi zaradi potrebe, da se temeljito preuči drugi sveženj ameriškega dokaznega gradiva — skoraj 6.000 tipkanih listov, ki jih je treba prevesti iz angleščine, nato od-brati koristne dokumente (med njimi so namreč tudi takšni, ki ne zadevajo Lockheedovih, marveč podkupnine drugih družb, kot npr. North-trop) in nazadnje > preveriti, kaj naj se iz njih izlušči za oblikovanje vprašanj, ki jih bodo preiskovalci postav-IjaE’ ameriškim pričam. Komunistični podpredsednik Spagnoli, ki se zaveda, da bi takšno zamudno delo utegnilo povzročiti še nadaljnji odlog potovanja, tokrat na-čas po junijskih - volitvah, ; sili, . naj ,gre delegacija v ZDA še. pred preučitvijo vsega gradiva, : česar pa: sevedakrščan-sko-demokratski in .socialno-demokrat-ski elementi nočejo/
Po novem’ pa naj bi bilo potovanje v nevarnosti, češ da :ga zavirajo pristojne ameriške .oblasti. Res je sicer, da' je pravosodni minister Bonifacio pred . več kot 15 dnevi poslal v. Washington po- -teleprinterju obvestilo,- da je komisija , pripravljena dospeti v ZDA konec maja; Američani so; kot-kaže, -le potrdili prejem brzojava in niso .odgovorili. Preiskovalna komisija jim je tudi sporočila, koga namerava zaslišati: gre za 16 oseb,’med temi za'že omenjenega Cówdeha in pa Kotchiana, Ega-na. Rogersa in Wellsa Zvedelo se je vsekakor, da so nekatere priče pripravljene. takoj .sodelovati z rimsko komisijo, druge pa naj bi.se upirale.
Danes so člani preiskovalne komisije . nadaljevali preverjanje že prevedenega ameriškega dokaznčga gradiva, razen tega so se spopadli tudi z novimi dokumenti, ki se nanašajo na finančne operacije nekaterih italijanskih družb v. okviru Lockheedo-ve. afere. Gradivo so zaplenili finančni stražniki danes dopoldne. Gre za listine,, ki zadevajo nepremičninske operacije (Uidi zemljiške), ki, sta. jih po letu 1971 izvršila Tanàssijeva družina in njegov tajnik Palmiotti.
Komisija še je morala soočiti 'tudi še z novima kočljivima zadevama, ki sta ji bili predloženi š :prijavama ; proti notranjemu mipistrštvu in ministrstvu za. industrijo. Prvo prijavo je predložilo vodstvo radikalne stran-
ke in se nanaša na domnevno prikrivanje uradnih listin v resorju za notranje zadeve v zvezi z nasilji, do katerih je prišlo ob predstavitvi volilnih list. Z druge strani pa je priletna ženska s Sicilije tožila ministrstvo za trgovino in industrijo: ženska zatruje, da je sama izumila loterijsko stavo Enalotto, a je ministrstvo odstopilo vse zadevne pravice ustanovi ENAL. Komisija je prejela na znanje prijavi in odločila, da prepusti zadevi novi preiskovabi komisiji, ki bo sestavljena po volitvah.
MADRID, 21.	— Falangistični
skrajneži so povzročili incidente med mašo zadušnico za pokojnim španskim diktatorjem Francom. Med mašo so na ves glas zahtevali odstop sedanje vlade, ki da je preveč liberalna.	*
V Izraelu se bojijo novih napadov palestinskih gverilcev
TEL AVIV, 21. - V Izraelu prevladuje mnenje, da bo Organizacija za osvoboditev Palestine v kratkem spet okrepila svojo dejavnost znotraj izraelskih meja, še zlasti ob meji z Libanonom, na območju, ki je bilo dokaj mirno od začetka libanonske državljanske vojne. Glasnik izraelske vojske je dejal, da so opazili med palestinskimi gverilci poostreno dejavnost, ki si jo razlagajo z dejstvom, da se pripravljajo na napade na izraelske objekte.
Položaj v zasedeni Cisjordaniji je bil tudi danes še kar miren, kljub temu, da so preklicali policijsko u-ro v mestih Nablus in Ramalah. Soglasno ugotavljajo, da so k umiritvi položaja prispevale nove občinske uprave, ki so bile izvoljene na zadnjih volitvah in ki so si prizadevale, da bi preprečile nadaljevanje stavke trgovcev v zameno za umik izraelskih čet.
Medtem poročajo iz več krogov, da se pripravljajo izraelske oblasti dati dovoljenje za ustanovitev novih izraelskih naselij na zasedenem ozemlju. To odločitev so kritizirali tudi proizraelski ameriški senatorji, ki so pred kratkim zaključili svoj obisk v Izraelu in ob povratku v ZDA Mostro obsodili raznarodovalno politiko, ki jo vodi Izrael na zasedenem ozemlju.
MILAN, 21. — Ravnatelj kaznilnice v Brescii dr. Giraldi je za štiri dni izpustil na svobodo Luciana Lutrin-ga, ki je v začetku minulega desetletja ustrahoval s svojimi drznimi roparskimi napadi širše predele Italije. Ko je postal njegov položaj pri nas nevzdržen, je pobegnil na tuje, a nikjer ni imel miru, saj mu je bila nenehno za petami policija. Decembra 1964 je s strelom ranil francoskega agenta, leto pozneje pa je zopet streljal na francoskega policista, vendar je bil zajet.
V zaporu je 11 let. V tem času se je, kot sam zatrjuje, popolnoma spremenil. Posvetil se je slikanju in branju. Lani so v letoviškem kraju Caorle odprli razstavo njegovih del, ki so bila koj razprodana. Drugo razstavo odprejo jutri v Veroni. Ob tej priložnosti, pa tudi zaradi njegovega zglednega vedenja v jetnišnici, so Lutringa poslali za 96 ur iz ječe, kamor se vrne v ponedeljek zvečer. Lutringu je 39 let in namerava prositi za pomilostitev, sicer bo moral presedeti še 10 let.
Na sliki vidimo Lutringa niki in košatimi brki), ko znancev zapušča kaznilnico, to ANSA)
z naoč-' družbi (Telefo-
Spet vihar zaradi concorda
LONDON, 21. — V Veliki Britaniji je izbruhnila žolčna polemika, ko je britansko zunanje ministrstvo svetovalo kraljici Elizabeti, naj se ne posluži britansko - francoskega letala concorde, ko bo odpotovala v ZDA na proslavo druge stoletnice ameriške neodvisnosti. Zunanje ministrstvo je baje dalo svoj nasvet, ker bi letalo moralo pristali v Filadelfiji kjer že napovedujejo protestne demonstracije, češ da je letalo vse preveč hrupno. Ugotavljajo, da gre za stališče, ki je v popolnem nasprotju s tistim, ki ga je zavzel francoski predsednik Giscard D’Estaing, ki se je v ZDA nalašč odpeljal s concor-dom. Nekdo je celo zahteval od ministrskega predsednika Callaghana, naj poseže pri kraljici, da bi se le odpeljala v Ameriko s concordom.
Kanadčani iščejo italijanskega goljufa
PESCARA, 21. — Dva kanadska policaja sta prispela v Pescaro v okviru preiskave o kolosalni goljufiji, ki je navrgla kanadski tolpi, ki jo je baje vodil neki izseljenec iz Abrucov, nekaj milijard. Tolpa naj bi stopila v stik, tako poroča ontarijska policija, z nekaterimi velikimi kanadskimi gospodarskimi operaterji ter jim ponudila udeležbo pri uresničitvi načrta za namakanje nekaterih kmetijskih podjetij. Predlagala je baje tudi tihotapljenje z zlatom in nakitom v Južno Ameriko. Gospodarstveniki; so kot kaže-izročili predstavnikom podjetnih goljufov približno tri milijarde, ne da bi v zameno dobili ničesar. V Abru-cih naj bi živel nekdo,- ki pozna vodjo tolpe, danar pa naj bi bil naložen v italijanskih bankah.
PRISPEVKI
ZA ŽRTVE POTRESA
V	okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo včeraj prejeli:
V	UREDNIŠTVU :
PD Tabor: Karel Purič 5.000 lir, Marija Tortni 20.000, klub KUK Opčine 50.000. V Prosvetnem domu na Opčinah so na koncertu violi- , nista Črta šiškoviča in pianistke Mojce Panizon nabrali 83.000 lir.
Raznašalec Kravanja iz Sesljana 20.000 lir, Danilo Ražem 10.000, Zofija Pregare 5.000, Willy Mikac ‘ 1.500, Anka Barei 5.000, Peter Pe-taros (Kolonkovec) 5.000, Pavla in Tonka Kolarič 10.000 Hr.
V	TRŽAŠKI KNJIGARNI :
Karel John Benič (Sydney) 30
tisoč lir, restavracija Danev (Opčine) 100.000, Benjamin Slavec 10.000, družina Karlo Ronceili 15.000, družina Marija Kapun 20.000, Nela Riz-zotti 15.000, srednja šola «Sv. Ciril in Metod» v Trstu z oddeljenimi razredi na Katinari 195.200, Kristina Biber 10,000, Zeno Biber 10.000,
Tatjana Panjek 50.000, Stane Bidovec, 25.000, izkupiček od prodaje slik tržaških umetnikov v Bazovici 970.000 lir.
ZA ŽRTVE NA TOLMINSKEM : . Anka Barei 5.000 lir, Oskar Lepko 5.000 lir.
. * * w
POVZETEK
V	uredništvu	214.500	lir
V	Tržaški knjigarni 1.450.200 » Za žrtve na Tolminskem 10.000 »
Prejšnja vsota
SKUPAJ
1.674.700 Ur 18.633.790 »
20.308.490 lir
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu - Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
TRŽAŠKA KRONIKA
Ustanovljena komisija
(Nadaljevanje z 2. strani)
Skupščina je včeraj izvolila s 17 glasovi za novega predstavnika dežele v upravnem svetu «Sklada za Trst» svetovalca KPI Gollija, ki je tako zasedel mesto svetovalca Cuf-fara (KPI). Ta je namreč odstopil kot svetovalec, ker kandidira za zbornico. Prav tako je bilo treba zamenjati svetovalca KPI v prvi stalni komisiji deželnega sveta, samega Cuffara in Baracettija. ki tudi kandidira: na njuno mesto je stranka predlagala ■ svetovalca Zprzenona in Bettolija.
V zakonodajnem delu seje je skupščina izglasovala dva nova zakona-Prvi, ki ga je julija lani predložil deželni odbor, uvaja za deželno o-sebje pravila o izplačevanju posebnih doklad h plači, ki veljajo za državne nameščence na osnovi vsedržavnega zakona štev. 364 z dne 31. julija 1975. V razpravo sta posegla svetovalec Bettoli (KPI) i_n poročevalec Biasutti (KD), pri končnem glasovanju pa je bil zakon sprejet soglasno. Drugi zakon, za katerega sta dala pobudo deželni odbor in svetovalska skupina PSI, pa predvideva vrsto posegov v pomoč združenjem krajevnih ustanov kot so AN CI, UPI, UNCEM in AICCE. V razpravo so posegli svetovalci Lonza (PSDI), Zanfagnini (PSI), Ginaldi (KD), Zorzenon (KPI), poročevalec Biasutti (KD) in odbornik za finance in splošna vprašanja Tripani, pri končnem glasovanju pa so normo podprle vse svetovalske skupine razen MSI in PLI, ki sta glasovali proti. Deželni svet se bo ponovno sestal v torek.
Spremembe v spisku prizadetih občin
Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj podpisal odlok, '-1 določa meje območja, prizadetega po potresu. Odlok so takoj zatem izročili Računskemu dvoru za reden vpis. Kakor znano, prinaša tudi spisek občin, ki jih je prizadel potres. Občine so razdeljene v tri skupine: popolnoma porušene občine, delno porušene občine in poškodovane občine. Pred podpisom so strokovnjaki vnesli v spisek nekaj sprememb: občini Treppo Grande v videmski pokrajini in Sequals v pordenonski pokrajini so preoisali s spiska_ delno v spisek popolnoma porušenih občin, spisku poškodovanih občin pa so dodali občini Pavia v videmski in Sacile v pordenonski pokrajini.
• Zaradi usada, kot posledice gradbenih del, je tržaški župan odredil začasno prepoved prometa po Gl-Rossetti in sicer od križišča z Ul. dei Leo do križišča z Ul. del Porta.
POSEBNO OBVESTILO GOJENKAM BALETNE ŠOLE SSG
Zaradi neprekinjene zasedbe Kulturnega doma odpadejo vaje v vseh oddelkih Baletne šole. Vse spremembe bomo pravočasno posredoval: staršem in gojenkam.
Koordinacijski odbor SSG
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča člane, da ido	njeni uradi	izpolnjevali	P11
ve dohodkov še danes, in sic ključno članom.	i
Da	ne bodo	čakali	zaman,	ndJ
lajo člani s seboj:	,
Kopijo lanske prijave (razerl., , je niso pustili v naših uradi > ali posestne liste za zemljišča i za	hiše.	, -	«o
Davčne kartele (zadnje, ki jih	dobili)	.	. ih
Osebne podatke vseh družins članov.
Potrdila delodajalcev o lani 1Z plačanih prejemkih (Mod. Ivy li pokojninah ter morebitnih plačanih zaostankih ali odprav nah (Mod. 102), ali o otroških mr kladah za kmete.
Podatke o avtih, ki jih imajo- .. Potrdila o dohodkih in str0,sffl0. v zvezi z avtonomnim delom /■, _ rebitni prevozi za druga, obe na dela, itd.).
Uradi Kmečke zveze bodo P° ili v rednem poslovnem času.
BANCA Dl CREDI TO Dl TROSTE T RŽ A S K A KREDITN A B ANKA
/ '; -•	.s. P. A. • ■
TRST - ULICA F. FILZMO -	-•»»	-
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 21.5.1976
Ameriški dolar: debeli drobni
Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski fiorini Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni
Dinar: debeli drobni
841.50 820.—
1520.-
335.—
176.50 20.60
323.50 45.-
840.—
306--
136.-
186.—
149.—
22.—
23.—
44.-
44.-
MENJALNICA
vseh tujih valet