6. številka. Ljubljana, nedeljo 9. janimrija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKIMAROD Izhaja vsak dan, izvzeniŠi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a vs t r o - o fjo r s k o deželo za celo leto Hi pl., za pol leta 8 gl. za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 1.*} gld., za četrt leta 8 tfld. SO kr., za en mesec 1 gM. 10 kr. Za polivanj« M dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poSti.itia iznaša. — Za gospod* učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 ghl. .r>0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta ."! tfold. — Za oznani la se plačuje od četiristopno potit-vrsto 6 kr, čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi „gledaliftka atolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Ko inanovej hiAi. Nemški kulturonosci na Ruskem. [Izv. dop.) Ti Nemci so res postrežen narod. Kako 80 skrbeli in kako še skrbe za uboge Slovane! To se ve pri tem sebe tudi ne pohabijo. Kaj bi bilo zdaj s Slovani? Popolno „clivji narod" bi bili ostali, ko bi se jih Nemci ne bili usmilili. Pač veliko usmiljenje! Omikani Nemci so se tako ponižali, da so se ustanovili skoro mej vsemi divjimi slovanskimi narodi, jih učili svojih navad, svojega jezika, varovali jih, da bi se ne izobraževali po pripojenem nagnenji ter jim v glavo ubijali, tla morajo biti zmirom v o d vi s ne j hvaležnosti proti nemškim učiteljem. In zdaj so ti „inferiorni" narodi pozabili, da se imajo za vse le Nemcem zahvaliti ter nehčejo tako plesati, kakor jim godejo njih stoletni varuhi. Difficile est satiram non seribere. A začnimo resno. Nemci so se tako privadili hegemonije nad Slovani, da se uže mislijo zatirane, ako se hoče Slovan v svojej lastnej hiši le svobodno gibati. Zategadelj so se zdaj vzpeli do tako predrzno-naivne trditve, da pravijo, da je v nevarnosti nemštvo — na Kranjskem! Za vraga, nemštvo? Kvečjemu bi bila opravičena bojazen, da nastane kedaj na Kranjskem nevarnost za hegemonijo nemškega jezika in nemških privandrancev. Ali ne Bamo mali slovenski narod, temuč tudi najmogočneji slovanski, to je, ruski narod se v nekaterih ozirih nij mogel izviti izpod nemškega jarma. Znano je, da je mej višjimi uradniki na Ruskem razmeroma prav veliko Nemcev, menj znano je pa morebiti, da imajo Nemci sankt-peterburško naučno akademijo popolnem v svojih pesteh. In o tej poslednjej zadevi hočemo izpregovoriti. Rusi žele, da bi se bil v fiziko-matematičnem oddelku naučne akademije letos izvolil članom D. J. Mendelejev, peterburški vse-učiliščni profesor, o katerem pravi sam berlinski profesor L ud vi g, da boljega fizika ne pozna; a gospodujoča nemška stranka v akademiji je za necega Backlunda. To izbranje Se sicer nij definitivno rešeno, ali vsa zadeva je važna in resna, za to jo ruski časniki tudi Obširno razpravljajo ter zahtevajo temeljitih sprememb. Iz vsega se pa prav jasno kaže, da je nemškim akademikom naučna svrha le bolj deveta briga, poglavitna reč pa, da bi se Rusom zabranil vstop v akademijo ter da bi ona ostala nemški monopol v Rusiji. Kako pa da seje vrinilo toliko Nemcev v akademijo, nevoljno povprašuje ruski narod, in „Sankt-peterburgske Vedomosti" naravnost pravijo, zato, ker so se v zadnjih dvajsetih letih vršile nepravilno vse volitve v akademijo. § 74 akademičnega ustava se glasi: „Kadar je izprazneno mesto adjunkta, akademija razpiše natečaj z razglasom v časnikih, da bi vsak ruski učenjak čuteč se to sposobnim, v teku šestih mesecev prislat v dokaz svojih znanj ali tiskano knjigo ali pa disertacijo". § 7G pa pravi, da „Če se v tem času nij javil nobeden, ki bi bil dostojen biti izbranim, potem naj akademija povabi učene iz tujih krajev. V zadnjih dvajsetih letih pa nij bil nikdar natečaj objavljen. A mej tem so bili od leta 1 862 do 1879 izvoljeni Schrenk, Wild, Maksi-movič, Straueh, Schmidt, Ha do lin in baron v. Rosen; se ve da vsak brez konkurenta. § 30 veli, da ima pri ravnih sposobnostih Rus prednost pred inostrancem, in vendar se je zdaj, kakor tudi pred petimi leti, zavrgel sloveč ruski učenjak Mendelejev ter se tačas izvolil Hadolin, ki ves ta čas nij spisal nobene vrstice, akopram pravi akademični ustav, da mora akademik vsako leto priobčiti dve disertaciji v zapiskih, ki jih izdaje akademija. Isto tako tudi Strauch in Schmidt nijsta ničesu spisala. Paragrafi ustava ruske akademije so tedaj idealni; no pa saj je še marsikje drugod precej idealnega in Tomn Mor s svojo idealno državo nij bil jedini idealist. Predsednik akademiji je nemške stranke mož, on bi moral čuvati, da se ustav spolnuje. Da mu pa posamezni akademiki bolj na prste ne gledajo, je uzrok, ker vsako leto ostane precej denarja in ta denar ima on pravico razdeliti mej akademike pod naslovom doklade k njih plači. Tudi pet akademičnih mest je vakantnih in ne mislijo jih še popolniti in tudi ta denar deli predsednik mej marljive člane. Dobra letna plača z dobrimi dokladami, ta nij preslaba. Iz tega se razvidi, zakaj so Nemci tako navdušeni za akademijo, ter je ne mislijo nikakor prepustiti domačinom in zakaj se za akademični ustav tako malo brigajo. Akademik VVild, pruski podanik (ki se pa za svojega dvanajstletnega bivanja na Ruskem še nij navadil ruskega jezika) pravi, da imajo do nje jednako pravico Nemci kakor Rusi, ker se ne imenuje „die russische Akademie", ampak „die kaiserliche Akademie". Argumentum ad bominem. Pri tacih okoliščinah nij čudno, da je rusko občinstvo vznemirjeno in „Novojc Vremja" nasvetuje, da bi se akademični ustav korenito spremenil, ter da bi se pristavili sledeči dve določili: 1. Članom imperatorske akademije mora biti le ruski podanik, ki je bil promoviran v doktorja na ruskem vseučilišči. 3. Ino-stranec. ki je prejel rusko podanstvo, ne more drugače biti izvoljen za akademičnega člana, kot če je prejel od ruskega vseučilišča doktorski diplom in spričevalo dovoljnega znanja ruskega jezika in ruske povestnice. To je gotovo popolno opravičeno. Preveč sramotno bi bilo, ko bi se še v prihodnje v akademijo glavnega ruskega mesta ne volili ruski rojaki ali vsaj taki, ki so ruskega jezika popolno zmožni. Se ve, potem bi ukadeinija propala, si mislijo Nemci, meneč, da imajo le oni „omiko v najemu" in da morajo s svojo „Ueberproduction der Intelligenz" tudi Slovanom streči. In res se ne sramujejo tega kar očitno povedati. „St. Peterb. Zeitung" piše namreč, wda Be akademija vedno bolj bliža svojemu padcu, za tega delj, ker se vstop vanjo Nemcem, ki so Rusiji bolj udani kot sami Rusi, bolj in bolj ovira in daje konci nje padec samo vprašanje časa." Kdo bi se ne smijal ? Akademija res pada, zato ker brani z vso močjo vstop — ruskim talentom, ter sprejema če nij drugače tudi ničle, samo da so nemške. Nemec je povsod jednuk, dela se prebrisanega pa tudi naivnega, če mu pristuje, a ostane vedno Nemec. — n. Erdeljski Rumunci in Magjari. Omenili smo uže parkrat, da hočejo Rumunci na Krdeljskein opustiti svojo pasivno politiko. To se pričeli pred l.*J leti. Takrat so protestirali zoper vtelesenje Erdeljske k Oger-skej, ker se je zgodilo zoper njih voljo in se jim nij zagotovila njih narodnost. A kakor .o bili Čehi nesrečni s svojo pasivno politiko, ravno tako se je godilo Rumuncem. Magjari se za nje še zmenili nijso in ker Rumunci nijso hoteli voliti državnih poslancev, bili so Magjari često voljeni v do cela rumunskih okrajih in — formalno je bila Erdeljska zastopana v liudapešti. Da nema pasivna politika nič koristi, to uvidevajo zdaj tudi Rumunci. V rumunskih okrajih snujejo se volilski odbori ter delajo priprave za prihodnje volitve. V Sibinji zbero se v kratkem odlični Rumunci, da bodo določili skupen program vsem erdeljskim Rumuncem in da bodo po vsej deželi vodili volitve. Nedvomno je, da letos vstopijo Rumunci v peštanski državni zbor. Magjarski listi gledajo sumnjivo to ru-munsko gibanje, priznavajo veliko važnost tega gibanja ter uže kažejo svoj strah pred Rumunci, katerih je na Ogerskcm 1,200.000. Tako opominja po priliki „Pesti Napio" Rumunce, da Magjari z njimi zmirom simpa-tizirajo, da jim nijso nikdar še škodovali, da pa Rumunci v kneževini segajo po delih Oger-ske. „Pesti Napio" priznava, kolike važnosti je za Magjare to, kako da se bodo Rumunci proti njim vedli ter se boji hudih »narodnostnih bojev, ki bodo sltdili vstopu Rumuncev v peštanski sabor. „Prav tako sumljivo, kakor smo opazovali pasivnost Rumuncev, gledamo tudi na njih prvi korak v aktivnej politiki" — končuje navedeni iist. Politični razgled. Notraiil"o de/ele. V Ljubljani 8. januarja. Poroča se, da sta mej novo imenovanimi članovi iro»|»o«l»ko zbornice tudi dva Čeha, bivši minister Jireček in profesor Tomuk. Dne* G. t. m. je vršilo se na Dunaji skupno miiiistersko posvetovanje. Haje da so se razpravljala samo bosenske zadeve, a govorilo se je tudi o vnanjem položenji ter je vnan.ji minister baron Havmerle baje izrazil, da upa, da se ohrani mir. Posvetovanja so se udeležili polet? skupnih ministrov tudi ministri grof Tanne, Dunajevski, Tisza in Szaparv. Velika je nesramnost licmško-libc-raiinli judov na Dunaji. Zdaj si je n. pr. WN. Fr. Pr." izmislila laž, da sta si mesto Kra-kovo in tamošnji okrajni zastop v laseh zato, ker nehče nobeden plačati stroškov za slav-nosti, ki so se vršile tačas, ko je cesar bil v Krakovem. Vsi poljski listi se srdito obračajo od takih judovskih natolcevanj. Hrvatski „()bzoru pravi o novih de-setakih: „Nij nas briga za vnanjo obliko niti ne za barvo desetakov, ali ledno nas je — moramo priznati — prav nemilo zadelo. Ban-kovci imajo na jednoj strani samo nemški, a na drugej samo magjarski napis. Nijedne besedice nij v drugem jeziku. Avstro-ogerska banka ne izdaje valjda svojih bankovcev s»»mo za Nemce in Magjare, ker potem bi ona delila tanke dividende in za polovico morala zmanjšati število svojih not. Nij ga primera, da bi kateri zavod tako ignoriral večino narodov živečih v tej monarhiji, kakor je to storila avstro ogerska banka se svojimi novimi desetaki. Na dozdanjih desetakih je natisnena v raznih jezicih svota na katero se bankovec glasi, — na novih bankovcih niti tega nij, na tistih bankovcih, o katerih pišejo magjarski listi, da so po formi podobni — Ko-šutovim." Trgovinsko-politična obravnavanja mej Avstrijo in Srbijo so se zopet prenehala. Srbski zastopnik Nešić je bil pozvan v Bil grad, da ustmeno poroča o teku in vspehu obravnavanj. Vlliintc llritiie. Srbski knez je imenoval za članove narodne skupščine svojega tajnika, osem mini-sterstvenih uradnikov, enega člana senata, šest profesorjev visoke Sol« v Belgradu, deset sod-nijskih uradnikov, dva prefekta, enega inže nirja, enega zdravnika, sedem kupcev, mej temi enega Turka in enega juda, enega duhovnika in enega Belgradskega mlinarja. IVaneotiM vnanji minister je v imeni francoske vlade grškej telegrahčno priporočal, naj Grška sprejme predlog o mirovnem sodi šči. Zastopniki velevlastij v Atenah so hoteli v tem smislu skupno pritisniti na Grško ali francoska vlada hoče sama v tej zadevi posredovati, ker je ona stavila predlog o mirovnem evropskem sodišči in ker simpatizira z Grško. V aiitfleskej spodnjej zbornici se je pričela 6. t. m. adresna debata. Northcote je kritikoval prestolni govor in očital vladi, da vidi vnanja vpražanja vsa preugodno. Prestolni govor da se premalo peča z grškim in južnoafriškim vprašanjem. Northcote je vlado napadal tudi glede Irske. Gladstone je odgovoril glede Črnegore, da določevanje nove njene meje ne bo pretežavno. Prestolni govor omenja zato tako malo grško vprašanje, ker daje zdaj Francoska v prvej vrsti dobre svete Grškej in posreduje. O lrskej je dejal Gladstone, da je upal, da bode ravno Parnellova pravda zmanjšala surovosti po Irskem ali da se je v tem zmotil. Zemljiški zakoni za Irsko od leta 1870 se morajo dalje razviti in rešiti temeljito irsko vprašanje. Na Irakom je bilo 5. t, m. (J odličnih članov deželne irske lige v zapor dejanih, mej njimi dva urednika. Uradno se javlja o angleško- boerskem boji v južnej Afriki dne 5. t. m., da se boerci povsod vzdigujejo zoper Angleže in da se boerci iz Oranje države pridružujejo Transvaalskim. 200 boercev je prodrlo tudi v Na tal ter zasedlo neko utvrjeno mesto 5 milj od meje. Britske patrolje so bežale pred boerci. Dopisi. Slavno uredništvo! Podpisani uljudno prosi, da se sprejme sledeči popravek v „Slovenski Narod". Z odličnim spoštovanjem Chorinskv. V Ljubljani januvarja 1881. Popravek. Dopisnik iz ljubljanske okolice, kateri v „Slovenskem Narodu" od 14. decembra 1880. 1. trdi, da je volitvena komisija trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani razglas o volitvah na župane samo v nemškem jeziku razposlala, ni o tej stvari dobro podučen. Hazglas je bil v nemškem jeziku tiskan v ..Laibacher Zeitung" od 7. decembra in v slovenskem v „Novicah" od 8. decembra 1880. Da bi se stvar, katera je v razglasu, še bolje zvedela, je volitvena komisija poslala ces. kralj, okrajnemu glavarstvu v Ljubljani, katero šteje 35 občin, 10 razglasov v nemškem in 55 v slovenskem jeziku. Vsak župan bi bil tedaj lahko dobil vsaj en razglas v slovenskem jeziku, in če ga kateri ni, ni to krivda člena komisije gosp. Aleksandra Dreo, kateri pri razdelitvi razglasov ni imel nič opraviti. Chorinskv. Iz Hadovljice 7.jan. [Izv. dop.J Da bi solze kaj pomagale jokal bi se nad teboj naše gorenjsko mestece! Druga mesta kranj ska otresla so uže davno raz sebe prah mračnjaštva, razobesila prapore napredka in Slovenstva, ti pa, moje mestece, gaziš še vedno v temi in se koplješ v luži nemčurstva. Ali res nehčete, Radovljičanje iti za svojimi brati V Ste li preleni ali preplašljivi V Stvar je jako žalostna, kajti ne le mesto, ne le uradi so večinoma nemški, tudi naši slavni župani iz okolice se kaj radi ponašajo z nemškutarijo. Ali delajo to iz nevednosti ali na komando okrajnega glavarstva — kdo ve? Navado imam včasih se ozreti nekoliko v pisarnah naših županov in pregledovati dopise sodnijske in okr. glavarstva. Žalostno! Naš g. pristav slovenščine zmožen, cegar ime nosi tudi slovensko končnico — ek, še vedno pošilja le nemške ,,1'orladunge" — zakaj to, g. —ek ? Pošiljajte vendar uže jedenkrat slovenska vabila, da vas bode ljudstvo u melo. — In okr. glavarstvo? Dopisuje večino nemško. In od tod so se menda navzeli tudi naši župani, (umeje se, da so tudi izjeme) nemčurskega duha, da dopisujejo v klasičnej (?) nemščini, da si jo skoraj toliko umejo kakor kineščine. Podati vam hočem „potrdilo", ki ga je pisalo županstvo blizo Radovljice. Namenjeno je bilo to potrdilo za kolodvor v Lescah, kjer pa imamo sedaj dva vrla slovenska uradnika. Čujte! B iis ti gu n g. Z. 188. Dass der Anton Schusteršič von N. wird von Gemeindeamt (Vier) 4 Stiik Kiilber Ge-sund besiehtiget uorden sind und dass keine hintern nicht obvvaltet und nach Klagenfurt zu senden. Gemeindeamt N. 20. December 1880. N. Župani ali ne smešite sami sebe, ko po šiljate tako zmes mej svet V Ali res hočete, da bi se povsod za vami porogljivo kazilo s prstom? Bodite vendar uže jedenkrat možje, pišite v svojih pisarnah kranjsko ali slovensko in terjajte odločno tudi od sodnije in okr. gla- varstva, da se vam po domače aH slovensko dopisuje. ■z Vi*n jc gore 5. jan. [Izv. dopis.] Nov občinski odbor smo tedaj vendar dobili. Razloči se pa ta odbor od prejšnjega v tem, da sedaj ne sedi v mestnem odboru ne jeden narodnjak, ampak sami nemčurji. Župan je ostal zopet prejšnji Vovk, prvi občinski svetovalec pa znani ViŠenjski Ciceron, učitelj Vi-šenjski Škerbinec. Prvo delo novega odbora bilo je imenovati nove častne meščane, in za take so imenovali ,,den bestgehassten" Kalten-eggerja, potlej litijskega boga Vestenecka in njegovega trabanta „ baron a Toflerja". Višnja-nom pa čestitamo k takim častnim purgarjem. Slutimo, da sedaj nij več daleko trenotek, ko bo višenjski polž stekel! — Dobili smo sem s prvim tega meseca ž an d a r m er i j s k o postajo. Sedaj se menda ne bode treba županu pretepavati z upornimi Kočevarji. ■ z Ht. JariKjii 4. januarja. [Izv. dop.] Denes zjutraj 4. januarja spremdi smo v sijajnem sprevodu v cerkev in na pokopališče ter položili v hladni grob truplo gospoda barona Jožefa Gall pl. Gallenstein, c. kr. poštarja in posestnika v St. Jarneju, ki je novega leta dan od 11. uri zvečer po kratkej pa hudej pij učne j bolezni mirno v Gospodu zaspal. Bil je ranjki gospod baron jako prijazen in postrež-ljiv in zato zelo priljubljen pri občinstvu. Mar-sikaka družba ga bo težko pogrešala, ker on je znal vse izvrstno zabavati. Dasi rodom Nernec (Dunajčan), slovenskej narodnosti nij bil sovražen, temveč pravičen in nepristransk proti vsacemu. Ravnopravnost slovenskega jezika se je na pošti st. jarnejskej dejansko izvrševala. Kako da je bil ranjki gospod baron čislan in priljubljen v vseh krogih, spričevala je ne-brojna množica prijateljev in čestilcev njegovih iz raznih krajev in stanov, ki so mu denes izkazali zadnjo čast. Pred trugo z dragocenimi venci pokrito stopala je mestna straža kostanjeviška se svojim načelnikom, in trije udje omenjene straže nesli so pred trugo krasen venec iz frišnih kamelij se slovenskim napisom: „Tužnega srca vence poklada na grob ljubljenega nad-lajtenanta straža kostanjeviška." — Vrle pevke št. jarnejske zapele so milo slovensko nagrobnico mu na gomili. Bodi mu zemljica lahka, in blag njegov spomin! Iz Divače na Krasu G. jan. [lav. dop.] Pretečeno nedeljo, to je dne 2. t. m. se je pri sedanjem občinskem načelniku prvi ples želez-ničarskega osobstva v njegovej novej dvorani sijajno izvršil. Pričela se je ta veselica ob 7, uri zvečer pod hvalevrednim domaČim voditeljem Alojzijem Obersnelom in je trajala ta plesna veselica do 7 ure zjutraj, ter vzdignila se je potem z godci domača mladina in spremljala z glasno godbo častito železniško osobstvo do kolodvora. Akoravno se je večina množice tujega jezika te veselice udeležila, vendar se je slovanski živelj najbolj čutil, kar dokazujejo lepe slovanske pesni, katere so se v družbi prepevale. 1/, ptujske okolice G. jan. [Izv. dop ] Meseca junija m. 1. čital sem v vašem cenjenem listu, ka so si tam v „nemškem" Ptuji v okrajnem zastopu naši večino priborili. Jaz moram reći, da sem se temu zelo čudil, mislec si, kako je neki bilo mogoče v nnem-škein" Ptuji, akoprum je se ve da okolica po* Dalje v prilogi. v Priloga „Slov. Naroda" k it. 6\, O. jan tiarija 18S/. polnem slovenska ter glede na čudni volilni red našim večino zadobiti. Mislil sem si, no, sedaj smo pa na konji, sedaj smo mi gospodje — doma. Pa še menda olj smo „pravi gospodje". — Pisarna okrajnega, večinoma slovenskega zastopa, dobila je novo firmo, ali recimo naravnost novo tablo nad vrata. Slovensko — ali slovensko-nemško? Ne, Bog varuj, samo nemško „Bezirksvertretung", sta-rej sicer enaka, pa nekaj večja se mi je dozdevala. Zunajno se torej kaže, da „našl" še vedno nijso „gospodje" ali pa nebčejo biti. Rad bi vedel, katero je pravo. Tudi vsi c. k. uradi imajo le nemške napise, razen žandnrmerijske. Ta urad je tudi za nas — Slovence. Mi se temu čudimo, da c. k. uradi nemajo recimo poleg nemških — tudi slovenskih napisov, ker mesto Ptuj je proti okraju jako majheno glede števila prebivalcev, kajti Ptuj nema niti 3000 prebivalcev ali celi okraj črez 47.000. enem so se razjasnili obrazi našim pivarjem, [ zapazili, kaj da je storil ter so ga hoteli vsta Domače stvari. — (Iz seje mestnega zbora ljub ljanskega dne 5. t. m.) Dr. Zupan je poročal o načitu, da bi se škofovi hlevi za škofijo podrli. Ljubljanski škof dr. Pogačar dovoljuje to s pogojem, da irna za podiranje hleva mestna občina dati 5000 gl., da se dotični, prostor nigdar ne zazida in da se dovoli škofu, da od vodnjaka, ki se bode za škofijo skopal, položi na svoje stroške cevi v škofijo. Mestni zbor sprejme vse te pogoje. O Regalijevem predlogu, da bi se pasji davek povekšal, sklenilo se je, naj magistrat to zadevo prevdari. Isto tako se je magistratu naložilo, da premisli o brvi črez Gruberjev kanal, ker je Regali predlagal, naj se v letni mestni proračun prišteje tudi svota 1400 gld. za napravljenje tiste brvi. Potočnik pa je dejal, da bi stavljenje one brvi veljalo najmenj 7000 gld. Sklepalo se je nadalje o ostanku loterij nega zaklada mestnega 1. 1880 ter se loterij ni zaklad za letošnje leto določil. Trem mestnim uradnikom se je dovolila remuneracija po 100 gld. — (Koncert vojaške godbe) bode denes veter v restavraciji tukajšnje čitalnice. Začetek je ob 7. uri. — (Imenovanje.) Pri ljubljanskej de želnej vladi je imenovan za konceptnega praktikanta absolvirani jurist Josip Orešek. — (Ogenj v sobi) V F. Hrenovej hiši na Poljanah je 6. t. m. v 1. nadstropji v stanovanji g. M. Pfefelna v spalnej sobi mej G in 7 uro zvečer nastal ogenj v omari za perilo. Zgorela je omara in za vet sto gld. perila. Mlada deklica je opozorila mater, da so iz spalnice kadi in še o pravem času zadušil se je ogenj. Nastal je ogenj najbrže po žveplen-kah, katere so bile ali na omari ali pa na polici v njej, in so se vnele. — (Iz Cerknice) se nam piše: Pri občnem zboru „narodne čitalnice" dne 2. jan. izvoljeni so bili: za predsednika g. Al. Pogačnik, župan; za podpredsednika g. Ant. Kra-šovic, za blagajnika g. P. Itepič, za tajnika g. K. Dermelj, za odbornike gg.: Fr. Šerko, Franjo Zagorjan, Ivan Prudie; za knjižničarja pa g. Iv. Mdavec. — (Uboj.) Piše se nam: Pretečeno nedeljo so pobili v Podolnici pri Horjulu nekega Brezenca. Ub jalecje nekod od Kamnika doma, 22 let star fantinovec. — (Iz Gorice) se nam piše 7. t. m. : Sv. trije kralji prinesli so nam uže zaželeno burjo, ki je pobrisala vse megle in oblake, ter nam učistila nebo, da je kakor zrcalo. Ob slastičarjem in dr., ki so bili uže v skrbeh zarad ledu. Denes zjutraj smo imeli 1 0 C. — (Velika burja) v minolih dneh je v Trsti in po Krasu napravili mnogo škode. V tržaskej luki so pogrešili dre ladij i, kateri sta se menda pogro/nili v morje. Na Občini je baje v Četrtek silni pil olnesel streho raz hiše. — — (Za slovensko ur a dovan je. )Od sv. Barbare v H.ilozab, se piše „Gosp.:" Na štelanje t. j. 20. m. m. imele so vse občine sv. Barbarske župnije skupno sejo, v katerej so sestavile odločni zahtev do slav. c. kr. glavarstva in drugih c. kr. uradov v Ptuji: »Podpisane občine so uže pred več leti vložile prošnjo pri slu v. c. kr. uradih v Ptuji, da se uradujc slovenski. Obetalo se nam je, nič pa storilo. Torej, glede na besede njih veličanstva našega presvitl. cesarja Fr. Jožefa L, da naj bodo vsi narodi avstrijski enakopravni, da je Avstrija vsem deželam vama zaslomba — zavetje, — da so vsi narodi avstrijski enako opravičena rodovina; glede na to, da državni zakoni v § 19 vsem avstrijskim narodom zagotovi jajo ravnopravnost oziroma naje zik v uradih in šoli; glede na to, ka je v prestolnem govoru predlanskega oktobra obetana bila enakopravnost vsem avstrijskim narodom ; glede ni to, kar je ministerski predsednik grof Tautfe v zboru izrekel, da se ne sme v Avstriji nijeden narod na steno pritiskati; glede na to, da Slovenci isto tako, kakor drugi avstrijski narodje plačujejo velike in težke dače in svoje krepke ter junaške sinove dajejo v c. kr. vojsko in slednjič glede na naravno pravo, zahtevajo podpisane občine, da se jim počemši od mladega leta 1881 — vsi dopisi od slav. c. kr. glavarstva, od sliv. c. kr. davkarstva in od slav. c. kr. okrajnega šolskega svetovalstva — tudi od vele slav. c. kr. namestništva in deželnega odbora, pošiljajo in rešujejo vse vloge v slovenskem jeziku. — (Celjski okrajni zastop) potrebuje 1. 1881 za okrajne ceste I. G050 gld., za one II. 10.000 gld., za ljudske šole 8858 gld., za štipendije 520 gld., za šub 200 gld., za bolne in uboge 200 gld., za obresti 012 gld., | za živinorejstvo 200 gld., opravništvo 1220 gl. vkup 29.5G0 gold. Davkoplačevalcem naloži 20°/o okrajno doklado. — (Tatovje) klatijo se po Murskem' polji. Nedavno so v Pristavi ukradli dve žre-bici, v Ljutomeru so iz štacune odnesli zvezek svilnatih robcev in zvezek žamata v vrednosti 100 gld., v Veržeji so pa tatinske tace pograbile par rac, toda tat je v hlevu zgubil 5 gld. — (Zavoljo dolžnih 12 gld.) bo v Breži&kem okraji v posilnoj dražbi prodano posestvo 1190 gld. cenjeno. — (Glasoviti tat Jožef Murko) iz Biša v Slovenskih goricah je v ječi mari-borskej Bačel zid predirati z majhnim železom, ko ga jetnićarja M. Sebastnik in M. Čuček zasačita in trdno zapreta. Murko je uže enkrat v Celji ušti, kjer je tudi zid prodrl viti. Samomorilec pa se jim je branil in le se silo so ga ukrotili in peljali v bolnico. * (Stekla mačka ugriznila) je dno 12. majnika 1. I. v Borovem na Hrvatskem soprogo svojega gospodarja, in sicer se je ne-srečnici tako zajedla v obraz, da so jo komaj odtrgali od nje. Kaj se je potem zgodilo z ranjenkO, ali je ozdravela aH umrla — o tem ne poroča „Lo-čniški viestnik", iz katerega smo tO vest posneli. — Dne 31. majnika pak je v Klinčjem selu stekel pes popadel neko žensko ter jo na desnoj roki in nogi štirikrat ranil. Dve uri poznejše je vse te rane z žarečim Železom izžgal okrajni zdravnik. Ali, kakor so kmetski ljudje sploh babjeverni, šla je ugriz-njena kmetica 1« ■■ -11 se še k „domaćemu doktorju-', kmetu Nemčiču, in ta jej je steklino „zagovaijal in zdravil" dotle, da je naposled UŽO za 30 dni j po strašnih mukah umrla. Te vrstice objavljamo iskreno želeči, da bi naši rojaci po kmetih bili opre/nejši proti svojim domačim živalim, in da bi, kadar se uže kakšna nesreča pripeti, no iskali pomoči pri kmetskih „ doktorjih*', muzačih in zagovarjalcih, nego da bi vselej rajši šli za svet vprašat izučenih veščih zdravnikov. * (Ljudsko stenje v Ameriki,) ki seje vršilo dne 1. junija 1SM0, je pokazalo, da Imajo vse zvezne države stauovnikov 50,152.55,9. V desetih letih se je tedaj prebivalstvo namnožilo za 11,594.184 duš. Novi Jork ima &,083.179 prebilvAlcev; Flladelfija jih ima 4,282.73«; Ohio 3 197.794; Illinois 3,078.630; MKsouri 2,169,091; Novi Jork mesto 1,206,590; Brookiin 566.689; Chicago 503 304; Boston 201 535; St. Luis 350.522; Baltimore 332.190; Ciucinnati 255 708; San Francisco 233.95b" in Novi Orloan 21G.140. Dunajska borza 8. januarija. J/.vi;no iHjoj^ratično poročilo.) kr. Ivio'.ni dri. v bankovcih . . 72 »riđ. 90 ESubtnl ilri. dolg v srebra . . 73 » »O /.lath (tinte....... . . aH n 20 ioiio dri. poa-ijdo .... . . 13) • 80 Akciju narodne banke . . - . 32*1 rt Kreditne akcijo..... . . 2-3 n ""'*" n 45 _ Napol......... . . 9 l 3* n 6 i D lavna uj.irke . . . 58 „ D (L Jakobu Alescvcu in tovarišema, kt bo v anonimnem pismu zahtevali, da me mora glavno ravnateljstvo banko „Slavlju" nemudoma ti službe odpustiti, — čast mi jo naznaniti, da sem a 1. januarjem t. 1. sklenil g banko „Slavijo" definitivno službeno pogodbo, moj teiu, ko seiu doBlej bil lo provizoričen glavni zastopnik tega zavoda. V Ljubljani, dne 7.januarja 1881. Ivan IlrilMii-. Avstrijski najboljši Razne vesti. * (Mej plesom) se je v Dublinu menda navlaže mej plesalce vržena patrona razstrelila, ki jf nevarno ranila dve deklici. * (Na oni svet se mu je mudilo.) Jurij Scbub, mesarski pomagač v HtetžingU, je Sel na novega leta zjutraj domov v Florids-dorf. Tja dospe V či prereže si vrat z velikim žepnim nožem in kljubu temu, da mu je iz rane curkoma lila kri, sel je dalje. Ljudje so (L i. i I ■ sladili izlečki, I (006-G) pravi štajerski i i i j ■4 i x ■a v ♦ od planinskih zelišč in trpotca, zoper kašelj, hripavnst, bolo/.ni v pljueah, vratu in prsih ti r jotiko od Jurij Froscha v Gradci. Moj sladni bonbon stoji na razpolaganje vsakemu profesorju, doktorju ali kemiku, duga preišče. — /.uhtova se naj ti daj nhiiio llOVtt Kbol.|Nttu«'K*i hLkIih iMtlltnillU" od .r m- i j FruNcIt-n v t-nuifi. Ob jednom dozvoljujem se priporočati svoj trpotcev sok, velika steklenic« «i50 i rabo. Priporočam tudi svojo Fabrika in zaloga, od koder se pošilja, je v Gradci: Lagergasse Ht W. Zaloge v Ljubljani: Julij pl. Trnkoc/, y, J lekar; J, YY e i «1 I i e. h , M. Acbtschin, Kr. r> F o r t u n u, J > i s. S e h 1 a f fe r, J. L u c k m h n n i ! Tržne cene v Ljubljani 8. januarija t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr. — rež 6 gld 50 kr.; —ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.; — ajda 5 gld. 28 kr.; — prosč 4 gld. 87 kr.; — koruza 6 gld. — kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 59 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr ; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 72 kr.; — špeb frišen — gld. 56 kr.; špeh povojen — gld. 62 kr.; — jajce po 2»/i kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnino 50 kr.; — svinjsko meso 44 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 40 kr.; — slame 1 gld. 62 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 6 gld. — kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Nova hiša, obstoječa iz treh sob, kuhinje, kleti, z vrtom ali brez nJetf», za vsako ohrtnijo pripravna iu stojeća tik velike ceste, prav bližu farne cerkve, v Šentvidu na«l i-jiiMjiiiio, se prostovoljno proda. — Pogoji izvedo so ondi v gostilni „pri Kraljici". (6—2) I mrli so : 6. januarja: Ivana liri-celj, kovačeva hči, lxj,t let, na fl'r. Martina cesti St. 1, za pljučno vnetico. — Marija VVinkler, delavč. žena, 50 1., na karlovskej cesti st. 7, za spridenjem drobu. soo f/ff/. -mm plačam onemu, kateri bi potem, kadar jo rabil Kodie-jevo žolno vodo, a flacon ar> kr., čutil Se kedaj zobno bolečine ali da bi mu iz ust dišalo. Joti. George Kotlio, dvorni licferant na Du-naji, I., Tiefer Graben 37, I. (586—7) V Ljubljani: lekarnar g. Trnk6czy. Vabilo na naročbo „Slovenskega Pravnika". Mej letom 1881. nameravam izdajati pravoslovcn list „Slovenski Pravnik" in vabim vse, katerim je pravoslovjc in širjenje tega znanstva na src1, da me v tem podvzetji krepko podpirajo. Štejem si v sveto dolžnost, na ta način v svojem delokrogu za povzdigo svojega naroda delovati, ter vsem slovenskim juristom priliko dati, da se v ta namen z menoj združijo, ter tako pravno zavest mej ljudstvom budijo in zaupanje na zakon in ncouiahljivo njegovo moč utrjujejo. Ime listovo je uže tudi njegov program. „Slovenski Pravnik" pečal se bode jedino le s pravom, tor prinašal članke o pravnih tvarinah, pravnih vprašanjih in o pravnih potrebah. ltazglaševal bode v prvej vrsti tudi razsodbe civilnega in kazenskega sodnika; prinašal najnovejše zakone in višjih oblastnij določbe, ter skušal ustrezati pravnim potrebam vseh stanov. „Slovenski Pravnik" bode zagovarjal terjatev, da naj so slovenski jezik kolikor mogoče upelje v javno uradovanje. Ker toliko je jasno uie sedaj, da so u radovanju slovenskemu ne bode moč izogniti, in da je vpeljava tega uradovanja le vprašanje časa. Vsakdo objektivno mislečih pa mora pritrditi, da se slovenskim uradovanjem pravna zavest mej narodom pokrepi in zakonov vpliv pomnoži. In če hode sodnija, ki drži tehtnico pravice nad ljudstvom, v ljudskem jeziku govorila, bode to le povišalo njeno veljavo. Ker pa sem prepričan, da so soduije od nekdaj pravno znanstvo podpirale, in širjenje tega znanstva mej narodom pospeševale, obračam se še posebno do slavnih in visokih sodnijskih oblastnij, da moj list v svojo prijaznost sprejeti blagovolijo. Sodelavci se ne bodo tehtali po političnem mišljenji in sprejemali se bodo tudi nemški spisi, katere potem uredništvo na slovensko preloži. Končno naznanjam, da bode list izhajal vsakega meseca petnajsti dan v zvezkih po 2 poli navadne osmerko obsežni. „Slovenski Pravnik'1 stane: za vso leto ... 4 gld. za pol leta . . . 2 „ za četvrt leta . . 1 „ Naročnina naj se pošilja uredništvu „Slovenskega Pravnika", v Ljubljani, v frančiškanskib ulicah, št. 16. Pod to adreso naj se pošiljajo tudi spisi. V Ljubljani 1. decembra 1880. Dr. Alfonz Mosche, (12) odvetnik. Lekarna „pri samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-jeva n» mestnem trgu v Ijubljani, priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmirom sveže (frišne) vsled dolgoletnega izkustva kot izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatiška zdravila: Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 Btekl 56 kr Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in sirupi. Pomuhljevo (DsrselO jetrno olje, |±^0'e™S brauiore, plačnico, kožne izpustke i u DOlgaVOfe oteklino . 1 skl 60 kr. Hf — .! 1 „ „ _ abaIi lun (l>° «'»'• Franklinu) gotovo sred-MaZIlO ZOpOT 0Z(U)lin0 l\vu zoper OJSObliiio, zoper rdeč nos in rdeča lica, 1 lonček 80 kr. Anaterinska ustna voda, sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. u«l«r *.a goMpe, rožno rdeč iu bel; zobni lirah, bel, rožno rdeč in črn; «U*eč i»it|»ir za pokaditi a 10 kr.; KliceriiiKko mjilo, pravo a 12 in 18 kr.; kutijice zn zube a 10 kr. in diišair itd. Itd, so /.mirom sveže v zalogi. (637 — 3) Naročila iz dežele izvrše so takoj, Gostilnica na prodaj ali v najem v Slovenskej Bistrici. Iz zapuščine rajnega gospodu Josipa IVl»iiliarta je na prodaj hiša št. 123 v Slovenskej Bistrici, zidana v eno nadstropje, ki ima 11 sob, veliko dvorano, obširna gospodarska poslopja in 28 oralov zemlje, večinoni dobro obdelanih njiv in travnikov. Hiša stoji tik dunajsko tržaške velike ceste in je v njej uže mnogo let gostilnica in pekarija. Prostor in položaj hiše je tudi za druga podvzetja jako ugoden. Osobno ali na frankovana pisma daje nataneneja poro rila podpisani zapuščinski oskrbnik in varuh inaloletnih otrok. Po razmerah bi se tudi ponudbe za najem gostilnice in potrebnega inventara jemale v ozir. Josip Fritz, posestnik in gostilničar. r_T es m e 1 j i t a po tu o vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim de'om na čiščenje in Enazenje sokrovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najbolje to sredstvo je dr. Roža zivljenski balzam. Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zalite vam; isti oživi vse predavanje, na reja zdravo iu cisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vso teško prebavanje, osobita gnjus do jedi, kislo* riganje, napetost," bije vanje, kriv želedci, zaslinjencet, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. t n'tika sklv/tica t ft1**-- V<** sM&mtev .SO fcr. Na stotine pršem V priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse'kraje proti poštnemu povzetju svote. Vaše blagorodje! 10 let sem bolehal za boleznijo v želodci, ki mi je prouzročila zlatenico. Zdravniki so dejali, da sem bolan na vranici, a pomagali uii nijso. Nijsem mogel ni spati ni jesti, s kratka, jako sem bil slab. A nasvetovani zivljenski balzam dr. Hoze mi je odstranil vso bolezen; zdaj sem zopet zdrav in močan kot mladenič. S u k o r a d. (Mlada Boslava.) * * Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno 2.% in .'#.5 k»\ IšalzaiiB za uho. Skušeiio iu po množili posk sih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po nJem se dobi popolno užo zgubljen sluh. 1 skle-olcu i gld, BV. velj. $61—15) Št. 17.732. Razglas. (3-21 Visoka c. kr. deželna vlada je z dopisom dne* 1. decembra 1880 št. 9409 ««. JauuarlJ i*st kot tisti dan določila, ko se bodo domači žrebci iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti, pregledovali. To se lastnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznani s pristavkom, da se pregled določeni dan ob 10. uri dopolu'lne v tuknjšnjej živino-zdravilnici na poljanske) cesti prične in da se dotične tiskovine za zapisnik in izkaze kot dosihmal v tiskarni Klein & Kovač dobodo. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 28. decembra 1880. Župan: Laseh a n. Lepo posestvo je na prodaj z proste roke na l«u idlrti idorf) Posestvo ima m AH n z 5 torajl in 7 M op.t ml. travu pa :W oralov njiv, senoiet in varvaiiega £oe<1iu vse v najboljAem stanu. Suneva is-a in kim* tijska poslopja, 5 poslopij, so vsa v najbolj«em stanu. VO s let starih), kakor tudi «livjih kuNtnujcv po ni/.kej ceni na prodaj. An:i Jitiv (4—2) v Medvodah. k DEBEVEC, liiiiiHku <■«•»«* tu (Ciriiclis**-«*) 11* Salonsk premog od 50 kilo vise Suha drva, cola in ra#Jtrojena, po 1, V* in Vi sežnja ter v žakljih (a 30 kr.), z dovažanjem na dom po najnižjih cenah. "1M| (is— l) Tistemu, kateri pove, kdo je raztrosil po Ljubljani v petek nesramno laž, (lil sem se jaz obesil zaradi tega, ker sem zaradi poiia- rejevanja bankovcev v preiskavi, dam darilo 3*4) ft'lfl* Nikdar mi nij bilo še na umu, da bi se obesil, še men j pa, da bi bankovce ponarejal. »laz sem, hvala jHogu, akoravno so mi nesramni la/aiiki namislili tako smrt, zdrav in vesel in še zmirom čvrst. Janez C-raJzei\ I (ll) po domače Luž ar v Vodicah. Tisoč in ena noč. X*i*nv\|ioo ix Iuti-ovili rlesi&oa« Bol] kratkočasnih in m kavnih povesti nij kmalo, kakor Tisofc in ena noč; dokaz temu, da so jih uže Bkoro vsi narodi v svojo literaturo sprejeli. (585—9) Vsak mesec izhajata dva snopiča v ličnem zavitku po 64 stranij in eno podobo. Vse knjige bodo obsegale kakih 40 snopičev. Cena enopiču 20 kr., po poŠti 22 kr. Abonira se pri založniku J. Krajecu v Novem mestu, pa tudi po vseh bukvarnah. Dobiva se tudi Spisi Krištof Šmida, Dosdaj izila 2 zvezka. Cena zvezku: posebno Učno vezan 70, trdo 40, mehko 30 kr. rokotvornim in novošegnim blagom, ter G. Schmidl i družnik v Celji priporočata i»o »tavjniZflli ecnaii svojo vsa in skrbno izbrano zalogo: bombažaste (pavolate) iu voluate hlaeeviue, raznobarvnega novosegnega sukna za moško obleko, tiskane boinhaževine (pavolate tkanine) ter mnogovrstne voluate in svilnate 1 kan ine za žensko obleko, botjubažastega, na pol in čisto lanenega platna v vsakej zaželenej šiiokosti, za telesno, namizno in posteljno rabo, volnatih zimskih rut, ter svilnatih, voluatih in homba-žastih robeev, razne tkanine za podvleko (futer), iz volne pletenega iu vsakovrstnega drobnega bla^a n?i drobno in tlc*I>«fclo. Ako se pismeno želja izrazi in proti vraćanju dopošiljajo se od vsake vrste blaga vzorci in spiski cen. Naročila se dobro in nemudoma izvrše. Šivalni stroji se prodaj tj o po />ld. 5.— in gld. 10.— cenejše ko dosedaj proti takojšnji plaći ali vložen ju zadatja na mesečne obroke po gld. 5.— 548—4) ak ras bOffatO o št. 3 8 na ogln glavnega trga, „pri ikofo", na ogln poštnih nlic št. 3 8. Po X Zoper J«1 ilio ! "W Radgostski iiMiiV€>i9&alni vaj priporočajo se poiermo za vse, tudi za zastarane bolezni na pljurah, za srene, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, ieloacevo slabost, /;i splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico ! Veliko slovilo priznauskih pisem razpolagaj'! se v prepričani h C lekarnarja J. Noirlierlii v kope1 j i llnžnavi. Prosim poljlt • mi s pn-ifnin p<>vz-'tjetn .". uivitke evoj %a mnogo ila9{fini0i tinto k<,maj le prekini, da jih nijsein rabil. Prejšnje um j n ho e/.m čutim zjutraj samo «>e vel, ko s.išo v g. bi (u prsi me poč-io. a če rabini Vaš čaj ali V;išo celtličke, otUtie mi taknj. Ker ini je ubojema zmanjkalo, izvoli e mi dakle poslati m poštnim povzetjem dva zavitka i-adigostikega un ver/idro-ga Čaja in ti »k.itljie n Žna • skih maho-i .stiinskvh eelt čkov Z vinu spošt »vaiijem ostalem v«S u>u blagorodju udam Hubert ' vlinlut, župnik v Obje.avi na Aloravakem. Vaše b'agorodjo! I'.vo ito mi h poiiimu oliroitin poQbobtor IlorMtovH fe«liuo prava vodu /.ii »ni, (iiir j* na natanko po starem rodbiiipkein receptu t *ga svetovno slavnoga zdravnik« za oči. p ipravna je za okre.pl j »-ni o in vzdrž mje vida v vsakoj staroeri; v kratkem Ozdravi ne da bi boln-ka mot la v njegovim poki en, frišni aH Biari prisad na oč«*b, pege na rožni i in kašo t- r odpravi sitno loJtonje. Iz^ rt a Htfkleniea t navod^tn za rab" velja 70 kr., za k"1« k in /.av*i lO kr. več 1'rioa H'" dobi saiuo naravuost i" I kan o * kop-liAči lt ž* avi ya5~" Ito/.ii« dobi samo mirav-■ nuNi i« lekar e v KolnaVl M *r .vskai. T. jamica: Pri Nlimii: Andratsi like, Plan, Jelašič iz Dunaja. — Počivavžck iz Vidma. — Mol nar iz Ljuhna. Pri natllni Wt*iscr, llraun iz Dunaja. — lloisig iz Kranja. ;tt*ttKXK**K*K$*KKX**KXKKK Trgovinsko oddanje. * X * n x n x x x x x x x Oast imam adano javljati svojim p n. naročnikom, da som z donašnjim dnem svojo od leta 18">f> na tukajšnjem tržišči postoječo kupčijo z lit od ni m, konfekcijskim in liclini blagom izročila svojemu sum lluu«> FiMelierju, ki mi jo uže dolgo let kot zvest sodelovatelj pomagal. Vsa aktiva (neplačani dolgovi) so prešla nanj. Svojim cenjenim naročnikom zalivaIjevajoč so za zaupanje, katero so mi zmirom izkazivali, pros m tudi, naj BČ svojim zaupanjem počeste* tudi novo firmo. Se spoštovanjem A. J. Fisclier. V L.j u bij an i, duč 1. januarja 1881. Z ozirom na zgorenji oglas naznanjam udano, da bodem z dc- našnjim dnem prevzeto kupčijo z i.....inim. konlckei|»kiiu tn beliiu blugtmi pod rirmo HUGO FISCHER nespremenjeno nadaljeval. Čestite naročnike dozv olju jem ne prositi, naj Bvoje pn-j .n 11-j liriui izkazano zaupanje dobrohotno izkaz« jo tudi meni, truditi se hočem zmirom, da je opravičim. Se spoštovanjem (btf3-3) Hugo Fischer. V Ljubljani, dno 1. januarja 1881. ************************ I linlj.i od violi podobn h i/.dolkov, m ni.ijo to puMiljfl nlr skoiHJtvi'U" v mi lit; ttnjv*pr*nl*r ar ruhljo /.opor bolesni v oruuiiih Hpoiliijeun «i«da truplu, lobor, bolezni v polti, na očeh, v mo/jiinili in nitih, zoror otročjo in žeimko bolesni | čiHtijo l«'hko kri in odpravljajo bluto. Nij g* idravila, ki bi bilo bolje in pri tom popolnimi noškodljivo aopor fefestto «€wr|»f°et/e9 gotovi vir vaeh holcznij. Kfr »o oalajcup, uživajo jih rudi tudi otroci. Ti pile »o odlietma e jako .....tr. mi pitonom tli'ontcmt m'ctiilkti l'itlm. BJBB~ rt na mkatljica * IX pitami vrtja t,t kr, Q«/-m nkatljir nkupaj, I'JO pil, *>rlfa snimi j i/lii. a. r. ~W («574—8) Ct/Oficn Iq 1 Vnuk« i»k-tljici, ki inhiin firme: Apo-OVdr, tlljL . thehe mm HnUtffrn Zenjmld, Jr jiomirrji'tiit, ter svarimo, naj hi« no k u nujo. 1'aziti mi- mom ilnhiu, ito kito ni- itol'1 nlnlir(/a, 1lrU}>lirni{/u ntt rrln nkmtljiHWI i.itlrlka. Vnukih) iinj izročilo zahteva Kmntrtnovlh l-:ttzahrtnih pil, te Imajo na zavitku ter navodilu Ml rabo potrti nttffrrl JIOlIpl*. Olavim xalo(fa •»»« 1 m nuji : Apotlieke „xum hrilifirn I,i'opold" iIph 17«. Sitmtrltt, Stalit, ICcko iltf 1'laiiki'H- umi Npttfp-tutt**r, lor v vneli ilobrih lekarnah na Dunaji in ]>o deželi. > /vk rt\ /s, S*\ yT\ s?š Zahvala in priporočilo. Podpisani je pri prvej ogerskej lavarovaliiej družbi v Buiapešti, katera je v IJubljuiii zastopana po gospodu J. Dobrina, svojo fabriko za izdelovanje lesenega dratu za mešali 8400 gld. od jubja 1880 zavarovano imei. Po iskiah nastali Ogenj upipelil je vso fabriko, mašine in drugo različno orodje, kakor tudi mnogo za i/do lovanje pripravljenega lesa. Akoravno nijsem prvej ogerskej zavarovalnej družbi v Badapeiti po njenih pravilih, da vsak, ki »e zavaruje za šest let, ima prvo leto prosto, plačal nobenemu krajcarju za-varovalniue, ampak jedino le kolek od zavarovane svote 340O gld. v znesku 2 22 kr. plačal, vendar se mi je imeiio- vaua škoda po glavnem zastopniku družbe v Ljubijam v mojo popolno zadovoljnost precej cenila iu ločno iz. plafala. Jaz priporočam iz lastne skušnjo to V v s a k e j vrsti pošteno zavarovalnico vsakemu posestniku prav gorko, »osebno zaradi tega, ker v prvem letu, ako se zavaruje za šest let, nij treba plačati nobenega k r a j e a r j a zavarovalnino i ii vendar se zavarovani znesek točno in gotovo izplača. V Kropi, 28. decembra 1889. Franc I*ilirovc, trgovec. • *Jt* »10» »jr« *W* .jBf. *m+ »jtt* »sT* < (10) GljcerMno milo, teloCe, nedosegljivo v tem, vod in knezov. Sladna čokolada in sladni bonbon. Aklamacija svetovnega občinstva. N.-~tt'\ ilun Ijuilij, ki ho no ozdravili h lloffovimi 8l:ul-nimi i/.dflki, uruzilo jo ivojo -/»hvalo na,iitii»ljivojšu lur »Uiliilo proii.iu(.iiul() z;i IlolTova hIikIiiii KilriivHtvunti tečna cilniviln. N.-iii.";..... jo vso ]ioiitiv!juti. A tu ju t.'l.i.'lKi vmtci'Kra bolniku, ki pravi : Zakaj bi no tmli jax tako no ozdravil, kakor ranogu tišin- iiruuili ? Kar hvalijo *dravniki, kralji in vbo občiimtvo, mora biti dobro ; vzdržalo ho jo iu dokazalo užo nkozi celo OIum'hKo Btaront, da ho v ruaniii dobro zmirom iščo. Quir Olliu V 1,0 »abtrva Hiinio pravih ,/aiH'Z Jfoff- OVctrjClljC . oviti Mlaitnili izili-lkav, ki iinujo po o. kr. trgovinskem moiHmli avstriJHkoin in ogomkom regintrovauo r.na-ini-ni.- i sliko i/iiiiillM-mk.i). 1'onarojeid iadolki družili nt'majo zdravstvi.mli zolišiliih tvurin tor nijao tako prirojoni, kakor ■0 •litorz lloffavi •./mini J'nhrikittl, oni morojo ]>a po zdrav-liiHki'j izjavi tudi škodovati. (1'ravi .1. llollovi hlaiini bonboni 7.0. prši ho v plavom papirju.) Pod 2 gld. se nič ne pošilja. lekarja; P. Lassuik, H. L. AVeiicel, trgovca Zahvalno pismo iz Budapešte od 34. iioaoriihra. Vaša blagorodnost! Dolžan sem javno izraziti vam s tem svojo lakreno zahvalo. Užo 20 let sem bil na prsih bolan, bljuval sem gnoj, prsi so bilo kakor prevezane, nijseiu mogel Bpati ni jesti. Zdravniki so me sieer zdravili, a bolezen jo bila le hujša, moei so me dan za dnem bolj zapušeale in pri svojih 70 letih sem užo mislil, da som pri konci. Časopisi pa me opozore na vaše sladue izdelke; poskusim tedaj še tO zdravilo in ko porabim prvih 10 steklenic vašega zdravstvenega piva od sladnega izločka, bilo mi je uže boljši. Porabil sem za tem še 40 steklenic in zdaj sem popolnem drug človek, mirno spim zopet, rad jem, pljujem menj in redkeje, s kratka, zopet sem precej okreval. Prepričan sem za trdno, da, ako bi bil jaz to zdravilo rabil pred 10 leti, zdaj bi bil popolnem zdrav. Vsemogočni Uog ohrani vas še mnogo let, da si more človeštvo z vašimi dobrodejuimi izdelki svoje bolezni olajšati in svojo izgubljeno zdravje zopet doseči. Pošljite mi, prosim, Še 50 steklenic sladnega piva in 10 vrečic sladnega bonbona. V lludapešti, dno 28. novembra 1880. Sč spoštovanjsm udani Budapelta, Waitaner Uoulevard št. 50. v Ljubljani. Pietro Vennuti v Gorici. lzdateij in urednik Mukso A rini t. Lastnina in tisk n Na rodne tiskarne".