21»li. številka
Ljubljana, v ponedeljek 19. novembra.
XXI. leto, 1888.
Iahaja vsak dan >vef-«r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr.,  za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom raCuna s«
po 10 kr. za  mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zatnje dežele toliko vec,   kakor poštnina snaša Za oznanila plačuje se od Cetiristopne pttit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in pO 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. —D red ni št vo in a p r a v n i š t v o je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari
V Lf iiMjimf 19 novembra.
Gotovo je že kateri naših čitateljev kedaj čude se premišljal, kako da more 6 milijonov Madjarov onofltrnn Litve brezozirno zapovedovati več nego desetim milijonom druzih narodnostij. Mari se odlikujejo z višjo kulturo? Nikakor ne. Madjari gotovo neao bolj izobraženi od druzih ogerskih narodnostij. Njih literatura ni tako velika, da bi mogla močno uplivati na druge narodnosti onostran Litve. Narodnogospodarska zmožnost Madjarov ni posebno velika. Od kar imajo svojo vlado, država vedno leze v dolgove. Veleposestva pa vedno bolj prehajajo v roke židovstva.
Kaj je uzrok, da Arpadovi sinovi delajo, kar hočejo, z drugimi narodnostmi, da se poslednje jim še ustavljati ne morejo. Če le malo pregledamo od-nošaje onostran Litve, takoj spoznamo, da to prouzrokuje nesloga vseh nemadjarskih narodnostij. Gospodje v Budimpešti ravnali so vedno po gaslu : „Divide et impera." Najprej so se pobotali s Hrvati, jim dali nekako avtonomijo, da jim le v ogerskem državnem zboru ne delajo sitnostij. Sedaj pri največ glasovanjih hrvatski zastopniki v ogerski zbornici še biti ne smejo, ampak le pri onih, ki veljajo za skupne za Ogersko in Hrvatsko. Na ta način bo si zagotovili Madjari gospodstvo v šolskih zadevah v celej Ogerskej in SedmograŠkej. K večjemu, če hi se vsi nemadjarski elementi združili, bi utegnili malo ovire delati.
Hrvatje v ogerskein državnem zboru tudi vedno glasujejo z vlado proti svojim bratom po narodnosti. Koliko koristi Hrvatom avtonomija, katero ko dobili po milosti Madjarov, to dosti jasno kažejo žalostni odnosa j i na Hrvatskem. Tako, da se že lahko marsikdo vprašuje, če bi ne bili Hrvatje prav storili, ko bi se ne bili sami pogajali z Ogri, ampak bi bili vzajemno z Rusini, Slovaki , Srbi, Nemci in Bumunci borili bo se za narodne pravice, dokler vsak teh narodov pridobi samostojnost in veljavo, kakeršna mu gre po bremenih, katera prina?a državi.
Madjari znali so posebno gojiti neslogo mej raznimi slovanskimi uarodnostimi. Gledali so, da se ne sporazumo Srbi in Hrvati. Bili so pa mej Srbi in Hrvati somimi tudi mnogi elementi, ki so gojili separatizem. Mnogo krivde zadeva tudi Starčevičevo stranko,   katera, vodno  propovedujoč veliko Hr-
vatsko, dolgo ni mogla  ali  pa ni hotela spoznati, kaka nevarnost tiči v tem separatiz mu. Ko je prišla do spoznanja, bilo je  že prepozno. Srbi jim neso več zaupali in od tod prihaja, da srbski klub hr vatskega sabora sedanji madjaronskej vladi dela tlako.
Madjari pa neso znali le nahujskati narodnostij druga proti drugej, temveč znali so zasejati razpor mej voditelje jedne in iste narodnosti. Tako so se rodile razne stranke mej Hrvati, Srbi in Rumuni. Nekateri bo se dali zaslepiti , da podpirajo celo Madjare, uajvečje nasprotnike rumunske in slovanske narodnosti.
Taka stranka je narodna stranka na Hrvatskem, zmerna srbska stranka Ogerskem, katere glasile izhaja v Budimpešti s podporo ogerske vlade.
Poslednji čas so tudi nem adjarske narodnosti na Ogerskem jele spoznavati, kaj je glavna krivda, da se ne morejo braniti uspešno madjarskemu na-silstvu Najprej prišli so do spoznanja ogerski Rumuni. Ogerski in sedmograški Rumuni so do zadnjega časa vsak zase postopali. Sedaj so se pa jeli približevati drug drugemu. Začetek se je storil ob poslednjem grško-vzhodno- cerkvenem) shodu v Sibiriji. V ravnateljstvo tiskarskega zavodu., ki izdaja ruuiunsko „Tribuno", ki je najvažnejši list, Bedmo-graških Kumunov, ustopilise nekateri udje banaških Rumunov. Aleksander Mocsonvi in Vincenc Babes s t t na dobrem glasu pri vseh zares dobrih rumun-skih narodnjakih.
S približanjem vodji Banaških Rumunov, Moc-sonvja in Babesa, k treznej in nezavisnej skupini sedmograškej se je še le prav utrdila rumunska narodna stranka Te stranke ne bode mogli več prezirati odločujoči krogi države. Glavna točka programa Rumunov je, da se izvede narodna jednak o pravnost za vse dele države, kakor jo zagotov-Ijata §§ 19. avstrijske in 44. ogerske ustave.
Madjarski listi o tem zbližanji mej Rumuni kar inolče\ Seveda ugodno jim ni. Dosedaj so imeli navado vse izjave rumunskih listov proglašati le za želje nekaterih neznatnih agitatorjev, katere treba prestrašiti z državnim pravdništvom in ječo. Aleksandra Moesonvija pa ne morejo le za tacega agitatorja proglasiti, kajti njegovo politično in filozofsko znanje je preveč znano tudi zun;»j dežel ogerske krone.
Nadejamo se, da bodo vzgled Rumuncev posnemale tudi druge narodnosti, in da sa bod.) vse ne-madjarske narodnosti na Ogerskem zavezale proti skupnemu nasprotniku. Le tako je upati kaj uspeha. Nadejati se imajo tudi podpore od nekod drugod, kajti madjarska ošabnost bode začela presedati na visocib mestih.
Politični razgled.
X**4 ran. je «!«"/«»I«*.
V Lf ubij a ni 19. novembia.
V (Ii/iivim ni /bom se sedaj vrši podrobna debata o dednem zakonu srednjih kmetskih posestev. Debata se vleče na dolgo, ker hoče o tej zadevi govoriti mnogo govornikov. Ko bode ta zakon rešen, začne se takoj posvetovanje o novem vojnem zakonu.
Novi namestnik moravski se je zavezal, da se bode v jednem letu priučil čeŠčine. To bode tem ložje, ker dobro govori poljski in ruski. Vender mislimo, da bi bil Taulfe bolje storil, da je za namestnika miravskega izbral moža komur bi se ne bilo treba učiti češčine Češki poslanci baje poprej neso nič zvedeli, koga misli vlada izbrati za to mesto. Mnogi poslanci so kaj nezadovoljni, da je vlada tako prezira. Tudi Staročehi spoznavajo, da je bilo veselje ob imenovanji grofa Schonborna pravosodnjim ministrom prenagljeno. Kaj je vodilo TaafTeja, da je Loebla izbral za to mesto ? Neka oficijozna izjava pravi, da je hot^l predsednik vlade za to mesto izbrati moža, o katerem je pričakovati, da se hode jednako oziral na obe narodnosti, da ne bode jedni bolj naklonjen, nego drugi. To i« tudi uzrok, da se vlada ni mogla ozirati na posebne želje Cehov v tej zadevi. V deželi, kjer je tako nasprotje mej narodnostimi, mora biti namestnik državni uradnik v najstrožjem pomenu besede in nič druzega.
Finančni odsek lirvutNltega sabora posvetoval se je o tem, da bi se uvela madjarščina kot neobvezni predmet v srednjih šolah. Opozicijska poslanca Amruš in Vrbanič sta odločno temu ugovarjala. Sedaj ni pravi čas za razpravljanje o tej zadevi, ko vlada vedno ruši nagodbo. Vladni pristaši so pa vsi bili za uveden je pouka v madjarščini, a so le obžalovali, da manjka sposobnih učiteljev, kajti sicer bi se lahko madjarščina proglasila kar za obvezni predmet. Nekateri so tudi poudarjali, da se mora bolj gojiti nemščina
TuaH.H* države.
Mi nesmo verjeli, da bo v Nrl»iji res nastopila svobodnejša doba, ko je kralj  napovedal revi-
LISTEK.
Ukrajinske dume.
Ćeski mpisal E. J u 1 i n o k; poslovo nil Pod vidov aki
VII.
Na zakletem jezern.
(Konec.)
Stara Hana vsprejme ubogo sirotico v svojem strašnem, neveselem brlogu uljudno in jo nazivlje laskavo svoje dete.
S solzo v očesu in britko žalostjo v njedrih javi Saška Hani prosto, da je nihče ne ljubi.
„0," reče z vzdihom, „na starost nočem ži veti živenja tvojemu podobnega .. . čarodejnega . . . osamelega ... da bi otroci bežali pred menoj . .
To vzkliknivši, zakrije si Saška obraz z rokama.
Užalilo se je sta rej Hani uboge sirote: mislila je na ljudsko bedo in na težo živenja. Bilo jej je tako, kakor bi gledala pred seboj svojo vlastno mladost, to dolgo, žalostno pot, polno nesreče in nemilosti
Premišljala in uvažala je dolgo, kakor bi sama ne verjela v moč svojih trav in zelišč
„Nečeš biti Hana!„ šepne nekolikrat in pomenljivo pokiina z glavo.
Slednjič gre ven in stoprv za nekaj časa vrne se nazaj s pergiščem skrivnostnih semen.
Položivši ja Saški v roke govori k njej tako: „To je setev za tri leta, vedno v jedno gredo. Cvetja bodeš imela toliko, kolikor je mladincev v vasi Kateri mladeneč ti ugaja, temu meči cvetje na pot. Ko zvene — ljubil te bo. Ko bi vender niti jede"n mladeneč se ne sklonil k tvojemu cvetu, a bi ga vsi le teptali — tedaj ne spusti tretje leto poslednji cvet od sebe. Stori pa to: Na jezern i vodi laž] hlod stare lipe. O polunoči, ko bode mesec poln, sedi na ta hlod, kakor na klop, noge in roke zveži si z ličjem... Tu skloni glavo k njedroin, udahneš v prsi vonjavo poslednjega svojega cveta — in bodeš Brečna.
Več liana ni govorila, ne svetovala, opozorila je le Saško, naj gre domov in stori po njenem svetu.
Saška odide. V glavi roji jej tisoč mialij. Ilila je polna vere, polna nadeje, polna hvaležnih čutil do stare liane.
Dolgo gleda za njo stara liana. Davno je izginila Saška v stepnem trst j i, ali ona še sklanja glavo žalostno in šepeta nekaj na izsušenih ustnicah.
Črni ptiči leteli so k ujenej glavi.
Saška Btori, kakor jej je svetovala stara žena.
Na gredi za kočo kalili so po prvem jarnem dežji cveti nepoznane krasote in omamljive vonjave.
In ko so se cveti popolnoma razvili, trgala jih je SaSka in na večer metala mladenčeni na pot.
Ali, ali!
Nihče se ne pripogne k cvetom, le tu pa tam potepta ali odrine jih noga nepoznanega hodca.
Tako mine leto prvo, leto drugo, da i tretje nagibalo se je že svojemu koncu. To tretje leto razvili so se Saškini cveti najlepše. In čim bolj so razvijali, čim čarobneje so se žarili in čim bolj so napolnjevali vzduh z opojno vonjavo — teni bolj je bledelo in vcnelo Saškino obličje.
Do dne svetega Ivana premenila se je greda v malo puščavo. Saška je razmetala vse cvete, naposled jej je ostal le jeden, poslednji.
Tu se spomni Saška,  kar  jej  je  pravila o
lijo ustave. Dokler vlada Kristič, o svobodi ni govora. Pri volitvah za veliko skupščino bode, kakor se kaže, zopet ves vladni aparat na nogah, da vladni privrženci dobe ~ttfir" Odbori posamičnih strank, ki so se sestavili, fla bi nad/irali postopanje uradnikov, ne bodo nič pomagali. Vlada je sedaj izdala naredbo, ki kaj dobro kaže, kako politiko hoče nadaljevati sedanja vlada. Vsi listi dobili so ukaz, da imajo predložiti vladi izkaz vseh sodelavcev, polnočnega osobja v uredništvu in raznašalcev. V ta izkaz morajo zapisati njih imena, stanovanje in s čim da so se poprej pečali. — Srbska kraljica ae je baje pritožila pri rumuuskej sinodi proti odločitvi metropolita Teodozija o ločitvi 2akona. Rumunska sinoda bode pa najbrž zavrnila to pritožbo s tem, da ni kompetentna sklepati o njej, če tudi sedaj kraljica biva v Rumuniji. Kakor se poroča iz Bukurešta, hoče se kraljica sedai pritožiti še pri vseh evropskih 8U\erennih dvorih. Taka pritožba bila bi pa jako nepovoljna evropskej diplomaciji.
Car ruski je vsprejel v avdijenci nrnistra notranjih zadev Tolstega, takoj ko se je vrnil z večmesečnega dopusta. Posvetoval se je ž njim dve uri. Tej avdijenciji pripisuje se velika važnost. Misli se, da sta se dogovarjala o nameravanih spremembah v višjem uradništvu Temeljito hočejo pomesti one elemente, ki so podpirali razne židovske sleparije.
Izvolitev konservativca Floresca predsednikom rum mi »It ega senata zmatrajo listi za poraz vlade, ki je želela, da bi bil voljen Cretulesco. Vlada je že premišljevala, bi li dala ostavko. Naposled se je pa odločila, da razpusti zbornico, ako je konservativci ne bodo podpirali. Že začetek zbo rovanja kaže, da volitve za vlado neso bile tako ugodne, kakor so zatrjevala vladna izvestja,
Senat ItuH jiiu«lti vsprejel je nov kazenski zakon Proti temu zakonu je močno agitovala duhovščina, ker določa stroge kazni za rovanja proti državni jedinosti. Ko ta zakon stopi v veljavo, bomo morda slišali, da so začeli duhovnike devati v ječe, ker agitujejo, da bi se Rim vrnil papežu. — V zbornici poslancev izrazil se je Crispi, da kar se tiče vnanje politike, on ne misli nikogar izzivati, a dopuščal pa ne bode, da bi kdo neposredno ali pa posredno žalil Italijo, ali pa, d.-, bi jo zmatral za kaj manj, kakor kako drugo državo. Zbornica je seveda živahno pritrjevala njegovim besedam, katerih ost je bila naperjena proti Franciji.
Dopisi.
Is Kit 111> 18. novembra. [Izv. dopis.] Svečanost, katero je priredila Litijska občina dne 23. septembra t. 1. v spomin 401etnega vladanja našega presvetlega cesarja imela" je poleg tega, da se je vršila tako nepričakovano sijajno, tudi dokaj po voljen gmotni uspeh, kajti preostalo je blizu 300 gld. in s tem bila je zagotovljena za naš trg taku važna in teško zaželjena požarna bramba. Ko bi se bilo priredilo kegljanje na dobitke, kakor je bilo nameravano, a se je moralo vsled znanih ovir opustiti, razpolagal bi odbor požarne brambe danes lahko s kakimi 500 gld. Toda kaj hočemo, ako nadvladuje nekje mesto uauduševalnega ognja — ledena nebrižuost!
Akopram je VBOta 300 gld., navzlic velikim stroškom, katere bo ustanovitev požarne brambe početkom prouzročila, zelo neznatna, se osnovalni odbor vender ni ustrašil velikega trudo in dela ter napel je vse svoje moči, in danes komaj dober mesec po svečanosti, imamo na podlagi od c. kr. vlade potrjenih pravil v Litiji požarno brambo usta-
novljeno. Žal, da se je mož, kateri si je za uživo-tvorenje lepe misli stekel največ zaslug, čutil vsled neosnovane agitacije toli užaljenega, da je odklonil ustopiti v odbor; kot žrtev nedoslednega samo-voljstva, tolaži naj ga misel, da bode stvar, katero je ustanovil, jvsekako daljega obstanka, nego dozdevna moč kar čez noč mu vzraslega neprijatelja in njega plahe sence.
Z ozirom na skromue denarne pripomočke, ki jih ima odbor na razpolaganje, nam seveda danes na pridobitev nove brizgalnice niti misliti ni, tembolj pe moremo biti hvaležni gospodoma lastnikoma tukajšnje predilnice, katera sta našo staro brizgal nico na lastne stroške popolnoma preustrojila, tako, da nam bode, dokler si bolje omisliti ne moremo, zadostovala; Bog daj, da bi je kmalu ne bilo treba rabiti!
Z novci, katere imamo, nakupilo se bode za hip najbolj potrebno gasilno orodje; no, in ko bi kaj mankalo, prepričani smo, da ne bodemo zastonj trkali na požrtovalnost Litijskega občinstva, katero je vsekdar, kadar je šlo za kako dobro in v res niči potrebno stvar, rado priskočilo in pomoglo k zaželjenemu uspehu.
Voljeni odbor je razmerno prav Brečno sestavljen in uverjeni smo, da bode s svojim možatim in neomahljivim postopanjem kmalu dosegel stav ljeni si smoter in privedel mlado društvo do one izvežbanosti, katere treba, da bode uspešn o branilo svojih soobčanov imetje v trenotku nesreče.
Pogumno torej naprej, možje! Delujte ustrajno, ne klanjajte se v zavesti, da hodite pravi pot, nikomur, in odcepite se od dozdevno povsod potrebnega, v resnici pa čisto nepotrebnega nadkriljstva, čegar smoter je bil in ostane: ovirati vsako, bodisi še tako koristno početje, ako se je tvorilna misel za isto rodila v drugej glavi, zlasti narodnjakovej!
Ođ sv. Jošta 13. novembra. (Svečanost 401etnega vladanja presvetlega cesarja Franca Josipa.) Kakor so letos povsod zlasti po Slovenskem I praznovali 401etnico cesarjevo tako je tudi občina Št. Jošt priredila slavnost na 11. novembra. Postavili so se lepi mlaji, lepi slavoloki s primernimi napisi; vmes so vihrale krasne zastave zlasti na velikem slavoloku krasni podobi našega milega vladarja, vmes je vihralo tudi več slovenskih trobojnic. V soboto 10. novembra zvečer od 6 do 7. ure slovesno zvonenje po vseh cerkvah; vmes so neprenehoma pokali topiči, po gričih so goreli kresovi, Vrhniška izvrstna godba je svirala cesarsko himno.
Zjutraj 12. novembra budnica ter strel, ob 10. uri slovesna maša, katero je služil domači gospod župnik, ter v slavnostnem govoru s prirojeno zgovornostjo dokazal, kako slaven in dobrotljiv je naš mili presvetli cesar. Po zahvalnici je tudi v cerkvi godba zaigrala cesarsko himno.
Po sv. maši sta 86 v pričo neštetega ljudstva sadili dve slavnostni lipi; katerih jedna nosi ime „cesar Franc Josip" druga pa ime presvetle cesarice „Elizabeta" ; dve drugi lepi se zavoljo silno neugodnega vremena nesta usadili, jedni bo ime „prestolo-naslednik Rudolf," drugej „Stefanija".
Slavnostni govor pri zasajanji lip sta imela domači ter sosedni Lučenski gospod župnik; katerima konečnim klicom „živio  presvetli cesar !" je
njem stara Hana. Odločila je, da učini po njenem j svetu.
Tega ni več vrgla nobenemu molojcu, obdržala ga je Bebi — ta cvet svoj poslednji!
*
Bila je noč tiha in topla, polna bajk in pred-
vestij.
Pred polunočjo, ko je utihnil ves svet v globok spanec, seže Saška po posledujem cvetu. S tresočo se roko utakne ga v oblačilo k njedrom, nekako tako, kakor so storile njene tovaršice pe-vajoče v cerkev z vencem ua glavi.
In gre k jezeru.
Malo izhojena .pot vedla jo je naravnost k hlodu stare lipe, moleče iz vode kakor klop. Priplazila B6 je t je in sedla na mesto, kjer je hlod najbolj molel iz vode.
Noge in roke zvezala si je z ličjem.
Tako preživi nekoliko časa. Ali spomnivši se naglo, sklone glavo k njedrom in iz lepega cvetu svojega udahne v svoje prsi opojno vonjavo.
Ah! Ćarokia8ne sanje kupčale so v tem tre notku Saškini glavi.  Sanjala je o b aženem živenji krasnih, prostolasih rusalek, bivajočih na dnu globokih vod v jasnej kristalnoj palači.
Kakor nenasičena udihnila je še z jednim di hom v se  opojno vonjavo  poslednjega cvetu . .
Gospod! Že se jej zdi, kakor bi bila sama ru8alka, vabeča krasne molojce v svoje globoko kraljestvo . . .
Tu se Saška naglo,  sama nevede, sklone na stran. Hlod stare lipe se zaziblje nenadoma, kakor otročja zibelka.   Voda zakletega jezera se razspoti v trenotku, prsne in se zagrne zopet. Bilo je tiho. Saška je izginila.
Le hlod stare lipe se še ziblje a po vejevji vrbinem prodira na potihujočo vodo mrtvi svit mesečni.
* *
*
Tretji dan splavali so na površje zakletega jezera belo telo Saškino.
Nihče ni več kričal, da postane iz Saške ča-rodejna Hana.
Saška je bila že srečna.
Takrat je splavala starej Hani po obličji solza kojej se je pridružila zavest, da je svetovala Saški — dobro.
mnogobrojno ljudstvo z večkratnim gromovitim „živio" pritrjevalo.
Na to so bili otroci obdarovani z kruhom in vinom potem pa se je začel v hiši občinskega svetovalca A SamotorČana banket, kateterega so se vsi odlični občani udeleležili. Bilo je slišati krasnih napitnic, zvečer je bila razsvetljava. Konečno se je vršila ljudska veselica z plesom, katerega se je udeležilo občinstvo v tako mnogobrojnem številu, da je bil prostor premajhen. Bili smo vsi tako veseli te slavnosti, da smo se še le v jutri razšli ter v vseh srcih je gorela ljubezen ter neomahljiva zvestoba do naše presvetle cesarske rodbine. Da se slavnost tako sijajno izvršila, gre zahvala g. župniku ter občespoštovanemu g. županu J. Dolinarju, ter vsemu občinskemu odboru. J. M.
Domače stvari.
— (Imenovanja za obrtno strokovno šolo v Ljubljani.) Naučno miniaterstvo imenovalo je učiteljicama na tukašnji obrtni strokovni šoli gospo Marijo Hlavko in gospico Ivanko F5-derl, in sicer prvo za umetno vezenje in šivanje čipek, a drugo za umetno vezenje.
— (Imenovanje.) Vladna konci pista Leopold Roth vitez Rothenhorst in Karol Deperis imenovana sta začasnima okrajnima komisarjema.
— (Umrl) je na Krškem g. Ivan Jazbec, kr. ogerski brzojavni kontrolor v pok., v 62. letu svoje starosti. Pokojni je bil blag narodnjak. Rodom štajerski Slovenec (na Planini) služil je pri vojakih kot častnik in bil pozneje brzojavni uradnik v Zagrebu, kjer je bil zvest prijatelj pravim narodnjakom. Na Krško je prišel pred 2 letoma; tukaj je bil prijeten mož v družbi ter kot delaven blagajnik „ bralnega društva" in „podružnice sv. Cirila in Metoda" vrlo dobra podpora tem narodnim zavodom. Naj ga prijatelji in znanci ohranijo v blagem spominu!
— (Umrla) je preteklo soboto v Žalci gospa Beti Sirca, trgovčeva vdova in posestnica v 65. 1. svoje dobe R. 1. P !
— (Trojna slavnost.) G.Fran BI and a, kanonik in ravnatelj na češkej učiteljskoj pripravnici, praznoval je 12. t. m. 25letnico svojega maš-ništva, 50letnico svojega rojstva in 20letnico svojega službovanja kot učitelj na pripravnici v Pragi. Povodom te jako redke slavnosti, katero so prav slovesno priredili dijaki in profesorji, došlo je slav-Ijencu iz raznih krajev in od nekdanjih njegovih učencev mnogo čestitk.
— (Umestna naredba.) Predsedništvo c. kr. deželnega sodišča v Pragi izdalo je posnemanja vredno naredbo, po kateri je ustop k porotnim obravnavam strankam dovoljen le proti ustop-nicam, koje se dobe pri predsedništvu. Nova naredba stopi v veljavo takoj pri porotnem zasedanji v 19. dan t. m.
— (Sokolov izredni občni zbor) bil je včeraj ob 10. uri dopoludne v realkini telovadnici, udeležilo se ga je do 50 članov.   Po ogovoru staroste bila je na dnevnem redu prva točka (pre-memba društvenih pravil), ki se je po kratki debati jednoglasno   vsprejela.   —  Druga   točka: prena-redba razmer mej  društveniki o javnih nastopih poročal  je brat Krsnik, vsprejela se je brez ugovora, kakor tudi ostali dve točk i: ustanovitev zadruge  vseh avstrijskih sokolskih društev (poročevalec brat MulaČek)   in ustanovitev skupnega slovanskega sokolskega lista (poročevalec brat Magolič). Da se  izvršita zadnju dva sklepa,  izvolila sta se posebna odseka. Temu poročilu dostaviti nam je še, da je starosta v svojem lepem govoru izrazil zboru nado, da ne bo dolgo, ko bo Sokol zboroval v lastnem domu, za kat. ji že izdeluje deželni inženir gospod Ilraskv načrt in se bode baje zidal na prostoru prejšnjega deželnega gledališča.
— (Slovensko gledališče.) Imendnevu presvetle cesarice na čast priredilo je včeraj zvečer dramatično društvo gledališko predstavo ter izbralo v ta na.nen Charlotte Birch-Pfeiferjeve igrokaz „Mesto in vas" („Dorf und Stadt"), ki sta ga poslovenila gg. Borštnik in Jesenko. Mej mnogo-brojnimi proizvodi Birch-Pfeiferćnimi „Mesto in vas" (zakaj ne „Vas in mesto"?) ni zadnja in bode navzlic prenagljenemu koncu vedno napravila efekt, kadar se bode tako sveže, tako gladko iu izborno igrala, kakor seje baš včeraj. Lenico—Heleno predstavljala je gospodična Zvonarjeva. To je bila jedenkrat uloga zanjo, zato je pa tudi raojsterski
igrala.   V vsej ulogi ni bila niti najmanjše preti-ranosti, igrala je b finim razumom, dejanju prikladno in s pravim občutkom.   Pokazala se je tudi vrlo pevko in krasni dvospev (z gospo Gerbičevo) je   občinstvo kar   elektrizoval.   Gospod Borštnik  (slikar  Lavrencij Bojan)  bil je, kakor vselei izvrsten in gosp. Kocelj pogodil je posestnika Lipnika „comme il fautu. Gospdč. Gostičeva (grofica Mira), gspdc. Nigrinova in Zora (Barba), gg. Slavko (grof Podvinski) Perdau (Šiinen) in drugi so dobro sodelovali.   Igra razmotavala se je brzo in gladko, vse nam je bilo po godu, le nastop častnikov ne.  Ta prizor je popravila potreben, kakor tudi prevod sam, kajti  kaj neprijetno je Čuti „Uprl je njegove oči v moje", pred dvema leti" itd. Gledališče je bilo dobro obiskano in slavnostni povod privabil je jako odlično gospodo. Prisotni so bili: deželni predsednik baron W i n k 1 e r, deželnega sodišča predsednik K oče v ar, vladni svetnik Glo-b očni k,   župan   G ras seli i,   cesarski svetnik M urni k in dr.   Občinstvu je predstava izredno ugajala, zato upamo,  da se nam „Mesto in vas" skoro zopet uprizori.
— (Nemška nesramnost.) Pod tem našlo vom priobčili smo bili v 243. številki notico, v kateri se je pripovedovalo, da je ravnateljstvo vzaj erone zavarovalnice v Gradci slovensko prošnjo požarne brambe odbilo in da je na prošnji nun.ratu odloka bilo zapisano „Wir sind Deutche und kennen diese Scbmirasch nicbt daher retur". Ravnateljstvo vzajemne zavarovalnice Gradci nam piše, da navedenih žalilnih besed ni napisal niti uradnik niti sluga tega zavoda, da se pa žal, ni moglo dognati, kdo si je dovolil tako „raist if i kac i jou. Ker rečena prošnja nema niti datuma niti uložne številke, ker so zgoraj navedene žalilne besede s svinčnikom pisane, je razvidno, da zavarovalnica dotične prošnje nikdar v roke dobila ni. Sicer nam pa ravnateljstvo vzajemne zavarovalnice v Gradci zagotavlja, da tudi slovenske prošnje redno rešuje da ima v ta namen slovenščine popolnoma zmožnega uradnika in da se pri odlokih ravna po načelu „Vsacemu svoje." Zavarovalne knjižice in listine so tiskane v obeh deželnih jezicih in zavarovalnica sploh ne tira politike niti ne dopušča, da bi bil zavod bojišče političnim in narodnim nasprotstvom.
— (V Radgonu) bil je na sv. Leopolda dan jako živahen semenj. Prignalo se je 2139 glav ži vine, razen tega pa 1000 gosi j in 350 rac, ki so se vse poprodab .
— (Vabilo) k svečanemu praznovanju štiri desetletnice vladonja Njega velečastva Frana Josipa I., ki se bode vršilo dne 25. t. m. v Cerknem s sledečim vsporedom: 1. Na predvečer v soboto godba z baltlado. 2. Zjutraj: budnica. 3. Ob 10. uri slovesna sv. maša. 4. Ob 1. uri slavnostni banket v prostorih g. Fr. Peternelja. 5. Ob 6. uri zvečer slavnostna veselica, kojo priredi narodna či tal niča v Cerknem v prostorih g. Andr. Kobala. 6. Prosta zabava.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celje 19. novembra. Ker je upravno so dišče Celjane iz velikega posestva izbrisalo, je ministerstvo   vsled   rekurza  razputilo Celjski okrajni zastop.
Dunaj 19. novembra.   Povodom imen dne cesarice Elizabete bila je svečana služba božja po cerkvah vseh veroizpovedanj
London 19. novembra. Veleposlanik grof Deym semkaj dospel. „Times" poročajo iz Tientsina dne 17. t. m.: Kitajski vladi se je obvestilo, da se je mej Rusijo in Korejo sklenila tajna pogodba, po kateri je Koreja pod ruskim varstvom.
Razne vesti.
* (Predsednikom.) V Zjedinjenib državah v Severnej Ameriki izvoljen je Benjamin H ari so n, kandidat republičanske stranke. Cleveland je pro-pal, kar se ni pni- .kovalo.
* (Poslanec — utonil.) Irski poslauec Douglas Pyne padel je 13. t. m. potujoč v Dublin mej Ho!yheadom in Dublinom ra zkrov in utonil.
* (Škodljiva cenzura.) Emir Afgauistuna skd odredil je v svoji državi leposlovno cenzuro, vsled katere se imajo obdačiti vse knjige poslane skozi njegove dežele z 10<>/0 carino. Da je dosedaj zelo živahna trgovina s knjigami mej Indijo in Malo Azijo popolnem ponehala, je naravna posledica kvar-ljive cenzure.
* (Vinska letina ua Laškem.) Po poročili došlih ministerstvu pridelali so letos na Laškem
30 milijonov hektolitrov vina, t. j. 6,7 srednje dobre letine.
*(80letvblaznici) V Macerati umrla je pred nekoliko dnevi v blaznici baronovka Lucent i v 103. letu svoje dobe. Nesrečna aristokra-titija zblaznela je pred 85 leti vsled neuslišane ljubezni in preživela 80 let v tako tužnem kraji. Ubo-žica govorila je pogosto o svojem soprogu, kateri jo je nekda ost*vil, in Še celo na smrtni postelji povpraševala je v poslednjih trenotkih s slabim glasom, se ji ni vže povrnil grof, po katerem toliko časa in tako bridko zdihujc.
* (Kaznilnice v Novi Kaledoniji.) Nekdanji francoski poslanec Ordinaire, kateri je pregledoval kaznilnice po Novi Knledoniji, poroča nekemu sotrudniku časnika „Cocarde" o svojih opa
zovanjih tako le......V   Kaznilnice res neso
kraj posebuega veselja in razkošja, a tudi ne isti pekel, kakeršnega Bi ljudje sploh mislijo, in prisilno delo ni toli težavno, kakor nekateri sodijo. Kaznjenci uvršceui so po znamkah (notah), katere dobe v 5 razredov. Čez štiri leta popne se jetnik, ako se je vrlo vedel, v prvi razred in potem godi se mu toli dobro, da bi bržkone ž njim rad menjal marsikak francosk kmet ali majhen bogataš. Kaznjenec prvega razreda dobo namreč koncesijo, t. j. 7 hektarjev zemljišča in hišo. Lahko se oženi sh-veda s kako obsojeno žensko in živi kot zemljiški posestnik, če dobro gospodari. Da še več. V Bou-reilu videl nem celo obitelji, katere se v nedeljo k sv. maši vozijo Vse imujo konje io vozove, soproge svilnate obleke in otroci so prepreženi s čipkami. 65. letni kaznjenec, „Normandinec", po domače „oče La Chopinette", rekel mi je: „Zdaj sem 10 let že tukaj, 6 let imam koBcesijo in oba moja sinova sta prišla iz Francoskega k meni. Kupčije so dobre, tako da nasadimo vsako leto kave za 6 do 7000 frankov. Odkritosrčno izpovem, predragi gospod, žal mije, prav žal, da desetlet prej nošeni pričel moritil" —
Narodno-gospodarske stvari.
Izkaz
razstavnikov, odlikovanih na deželni sadni razstavi, katero je priredila c. kr. kmetijska družba kranjska v proslavo vladarske Stirldesetlotnice presv. cesarja Frana Josipa I. v LJubljani od 18. do 21. oktobra 1. 1888.
V I. skupini: Svežo sadje.
(Producenti.)
a) z zlatosvetinjo:Dr Adolf Eisl v Ljubljani, Fran Kavčič v Šent Vidu pri Vipavi.
b) s Breberno svetinjo.
Na Gorenjskem: Baron O Apfaltrern v Križi, Ivan Baumgartner na Fužinah, dr. M. Godec v Železnikih, Anton Hudovernik na Bledu, Franc Jarc v Medvodah, Janko Krsni! na Brdu, Marija Kccel v Kamniku Janez Mallner na Bledu, Adolf Mu lir na Bledu, Matija Pršiu na Rožniku, Matej Pire v Kranji, Viktor Rohrinann v Ljubljani, Alojzij Schrey na Jesenicah.
Na Dolenjskem: Alojzij Bajer v Križi pri Litiji, oskrbništvo graščine Boštanjske, Josipina Hotschevver na Krškem, Štefan Jaklič v Šent Vidu pri ZatiČini, pl. J. &. Ph. Lenk na Raki, dr. I Na-morš na Jesenicah ob Savi, Feliks Reva pl. Caste-letto v Nemški vasi.
Na Notranjskem: Mat. Ambrožič v Novi Sušici, Jakob Barbo v Rateževem brdu, Josip De-kleva v Postoj ini, Fran Gollob v Lesnem brdu, Gabrijel Jelovšek na Vrhniki, Hinko KavMč na Razdrtem, Josip Lenarčič na Vrhniki, Fran Kotnik na Vrdu.
c) z bronasto svetinjo.
Na Gorenjskem: Jakob Ambrožič v Ljubnem, Fran Avbelj v Pečali, Ivan Brdnik v Šmartinu pri Dobrovi, Fran Dolinar v Šujci, Ferlan v Gorenji vasi, Fran Huber v Goricah, kmetijska podružnica v Kranji, Ivan Kosler v Ljubljani, Fran Ome-jec v Ljubljani, Janez Petrič v Blagovici, P. Pogačnik v Blagovici, Andrej Stare v Bitnjem, Matija Stare v Podjelji, Primož Stare v Podjelji, Josip Šimenc v Podgori, Mihael Tavčar v Rečici, Albert Vodnik v Podutiku, Ivan Wilfan na Črnučah, Josip Zdešar v Utiku
Na Dolenjskem: Grofinia Valesca Barbo, Fran Berdavs v Vidmu, Karol Hofer na Čateži, dr. Avgust Kulavic v Toplicah. Mihael Klun v Podste-nah. Ignacij Mahkovec na Jančem, Ivan Pesdirec v Drašičah, Peter Rezek v Starem trgu, Josip vitez Savinscheg v Metliki, Ivan Šušteršič v SemiČi, Matija Verderber na Kočevski reki, Anton Zavrl v Svibnjem, Janez Zadnik v Podstenah.
Na Notranjskem: Anton Jeršan na Unci, Josip Potepan v Dolenjem Zemonu, Franc Tršar na Vrhniki, Ivan Valenčič v Kilovčah.
d) s priznanjsko diplomo.
Na Gorenjskem: Fran Alič v Utiku. Luka Blejec v Trzinu. Mihael Bregant v Selcih. Gregor Dane v Trzinu, Peter Dolinar na Dobrovi, Janez GraŠič na Golniku, Lorenc Hribar v Križi, Gregor Jnkelj v Rudniku, Anton Jarc v Gabriji, Matevž JanežiČ v Domžalah, Blaž Jelene v Dražgošab, Janez Jeraj v Smledniku, Jurij Kmetic v Trzinu, Henrik Korn v Ljubljani, dr. Josip Kosler v Ljub ljani, Anton Kozamemik v Utiku, Marko Kovšca v Kropi, Gregor Koželj v Šent Gothardu, Janez Ložar v Trzinu, Janez Lužar na Klanci, Anton Novak v Razorih. Luka Osevnik na Kolovci, Jože Pap'ar na Brezovici, Jakob Pršin v Stožicah, Tomaž Petrovec
na Čemšeniku, Ivan Podlogar v Ljubljani, P. Pogačnik v Blagovici, graščina v Podvinu, Fran Pra protnik v Preski, Ivan Prebil na Dobrovi, Josip Rak v Prevojah, Ivan Rulic v Ljubljani, Ivana Schwarzel v Prevojah, Jarnej Slapnik v Zgornjem Tuhinji, Simon Slapnik v Špitaliči, Anton Suhado-lec v Gabriji, Nikolaj Stanonik v Šmartnem pri Kranji, Fran Tavčar v Besnici, Avgust Vester v Ljubljani, Gašpar Volk v Češenici, Ivan Waland v Hlebcih, Ivan Zupan v Kropi, župnija na Dovjem.
Na Dolenjskem: Fran Andoljek v Velikih Poljanah, Fran Andolšek v Velikih Poljanah hiš. št. 9, Ivan Čampa v Zapotoku, Mat. Eisenzopf v Starem logu, Martin Gornik v Gabrovci, Henrik baron Gagern v Mokricah, Jakob Kalan v Morovci. Fran pl Langer v Prežeku, Ivan Lapanje na Krškem, Peter L.-sar v Zapotoku, Martin Lovšin v Zapotoku, Fran Lunder na Raki, oskrbništvo graščine ImpolBke, Ivan Petek v Kresnicah, Pavel Povše v Pristavi, Josip Sumida v Kočevski reki, Fran Schweiger v Radovljici, Martin Skubic v Ribnici, Ivan Šašelj v Adlešičah, Ignacij VrančiČ v Za-gradci, Alojzij Vidovič v Dolšeaku.
Na Notranjskem: Matija Erjavec v Vipavi, Gabrijel Jelovšek na Vrhniki, Milmel Kalan v Št, Petru, kmetijska podružnica v Senožečah, Anton Korenčan na Vrhniki, Janez Oblak v Borovnici, Franc Ogrin na Vrhniki, Andrej Perne v Šturijah, Ivan Poženel na Rakeku, Franc Premrov v Marti-njaku, Franc Suhadolnik v Borovnici, Ivan Tomšič na Vrhniki, Josip Vrbič v Bistri, Lorenc VrbiČ v Borovnici, Tomaž ŽeUznik v Polhovem gradci. Konec prih.)
„LJUBLJANSKI
»toj l (331—265)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
T ii j c i
16. novembra:
Pri Slonu: Molinn iz Tržiča. — Saake z Dunaja. Hutnel iz Domžal. — Parier iz Pariza.
Pri Malici: Gorjup iz Gorice. — Hautz, Pollak z Dunaja. — Mliller iz Gradca.
Pri nvHtriNkeiu cesarji: VVinkler iz Gorice. — Ahačič iz Tržiča.
Pri južnem kolodvora: Hren iz Sežane. —Ma-jaron iz ?. — Porenta iz Kranja. — Salokar iz St. Jerneja. — Seeliger z Dunaja,
Tržne cene v LJubljani
dne 1 . novembra t. 1.
Planica, hktl. Rež,
Ječmen, „
OveB, ,
Ajda, „
Proso, „
Koruza, „ Krompir, „
Leča, „
Grah, p Fižol, Maslo, Mast,
Speli tri Se 11
kgr.
gLlkr. 6 34 41 22 4 'J2 2 44 4 22 4 39 4 39 2 32
12!
18
11 1
— 76 I-J64
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajcu, jedno : • , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ ,
S v i ti j h ko „ „
Koštrunovo    „ ,
Pišanec......
Golob......
Seno,   1U0 kilo.   . . Slama,   „     „   .   . . Drva    trda, 4 fjinetr. „    mehka, 4 „
— 70
— 190
H 3i
i— 8
— 56
— 50,
— 52
— 34 —135 -|17
2 50< 2 32, 6 80] 4 40
Meteorologično poročilo.
a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
17. nov.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	748 3 mm. 7458 mm. 744 5 mm.	— 3 2" C — 10° C — 1-8° C	al. jvz. brezv. al. jvz.	obl. obl. megla	0-00 mm.
18. nov.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7405 mm. 738 4 mm. 739-9 mm.	— 2-6° C 3 6° C 1-2° C	hI azh. Sli jvz. brezv.	megla d. jas. obl.	000 mm.
Srednja temperatura —20° in —0-7°, za 5-4° in 26° pod normalom.
IDi_majska "borza
dne 17 novembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld.
Srebrna renta.....„
Zlata renta   ...... „
5" ,j marčna renta.....
Akcije narodne banke.   .   . „
Kreditne akcije..... ,
Loudon........ n
Srebro........ i
Napol.........■
C. kr. cekini  ..... -
Neruske marke.....
4°/0 državnu Breiko it 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 ......
Ogerska papirna renta 5°/u • . • • • 5*70 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/10/0 zlftti zast- lis.ti ■ Prior, oblig. Elizabeti ne zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. želoznice
Kreditne srečke.....100 gld.
Kudolfove srečke..... 10 ,,
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 ,, Iranuuway-dru3t. velj. 170 gld. a. v.
8160 82-60 109-95 97'— 976 — 301 — 122*05
5-77 59-92'/, 250 gld. 10O ,
danes
— gld. 81-50
— „    82 70
— „ 109-70
— „ 97-10
— „ 878-—
— „ 304-30
— „ 121-95
966
5-77 59-85 V, 75 kr.
133 gld.
173 „
100 „ 91 „
101 „
122 ,,
123 „
99 !!
182 „
19 „
112 „
224 „
75 60 55 75
25 50
80 50 75
Št. 18.904.
Razglas.
(795—1)
Da se zagotovi hrana in priprema odgon-cev pri odgonski postaji v Ljubljani za leto 1888 se bode v sredo dne 28. novembra t. I.
od 10. do 12. ure dopoludne pri tukajšnjem uradu vršila minuendo licitacija.
K tej licitaciji vabijo se podvzetniki s pristavkom, da je vsakemu, ki se je hoče udeležiti, 50 goldinarjev kavcije položiti.
Mestni magistrat Ljubljanski,
kot odgonska postaja, dne 15. novembra 1888. leta.
z  izredno  lepo pisavo, i-«-«' stluibe [i......>/nvi,'ii urini
nika.
Kdo? pove iz prijaznosti upravniStvo ^Slovenskega Naroda". (775-3)
Dobri delavci
ne čez 30 let stari, i»< »ji. »e za tovarno Mžigalnlb kllnekuv   lv:i»-<ij,   xV<*ii1>3tii4*i*-{it   v Kaab-u
(na Ogerskein>, kamor naj pošljejo netnAkc ponudbe svoje. Ooi, kateri so že delali v kaki tovarni za klinčke, imajo [prednost. (791 — 1)
Najfinejšo    ajdovo moko po gld. 15.—
srednje fino      „        „     „    „    11.—
meterski cent z vrečo vred prodaja 792-1)
mlin (Aumiihlel pri Ptuji.
VELIKA
500000
kol, najveejt «lnbitek v imjsre ne-jcui sincij' ponuja veliku ml Ham-barsko drrave /.a|aiiieeii» rieuiirna loterija.
Specijelno pa:
prem. a mar U li 00000 dobit, a mark 200000
100000 75000 70000 65000 60000 55000
dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark do!dt. a mark doblt< a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark
dobit, a mark 8 dobit, a mark
9R
h " "  dobit, a mark
56 dobit, a mark 103 dobit, a mark 200 dobit, a mark
01 -J do' it. a mark
888 dobit, a mark
dobit, a mark 1 6991 dobit » mark 1500, 20«,
150, 127, 100, 04, 07, 40, 20.
40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 500 148
Najnovejša velika, od \isoke državne vlade v IIAMBUIKilU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 98.0O0 srečk, od katerih bo izžreba 49.100 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,345.605 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije jc ugodna naredba, da s»> vseli 49.100 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v mahi mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda anala 50.000 mark, poraste v drugem nuredu na 55.000, v tretjem na 60.000, v četrtem na 65.000, v petem na 70.000, v šestem na 75.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.00«» mark itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležit vi te velike denarne loterije
Častiti naroeevalci se prosijo raroćitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitvo izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje, prvega razreda velja
J <*ela originalni! siTČka a v. v. gld. &.50.
1 polovica originalne *!•«'«'• it«' a v. v. gld. 1.7."». 1 tVirfl ina   origiuji ln«» .sroekc av. v. gld.—.OO«
Vsak dobi originalnu srećko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, ta katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupen srečk proti pričakovanju ne Ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja uaprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
30. novembrom 1888.
nam doposlati.
(700^-9,
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft,
Št. 11.355.
Razglas.
(790—2>
V 2. dan prihodnjega meseca decembra bode prvipot oddati ustanove, katere je občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane v trajni spomin vladarske štiridesetletnice Nj. Veličastva presvetlega cesarja Frana Josipa I. ustanovil za mestne uboge.
Teh ustanov je dvanajst: 2 po 25 gld. in 10 po 20 gld.
Namenjene pa so mestnim revežem ki ne dobivajo redne podpore iz mestne ubožne zaklade.
Prošnje za podelitev teh ustanov je do 25. dne novembra
uložiti pri mestnem magistratu.
V Ljubljani, 15. dan novembra 1888.
Župan: Grasselli.
•M* ♦m*
.JU* ♦JB>
j e jedini stovenski, c^os^odatstii tisK s x>odcvan\i. „divnetovatee" i&tvaja 3vaftTat -na n\e$ec na ceii poli. „dimeto-vatce" p-tiuaSa y>otjcde(stie, &>ix>ina^tie, -iHnat-stxe in 3vuae čtantie, cjo:>po9a«-stxe novice tez, daje naročnitiom wojini dovzc c^ospodatztie svete. „cKmetovatec'f stoji net teto 2 c^td., &a cjg. učitetje in tinji&nice tjudstiitv Sol pa te 1 g O. ©£a-zočnitii, tli vstopijo mc3 tetoni, dove x>sc i^vSfe števittie tistega tetnitia. (ios-19)
M ETO VALEČ.
Dutroiu tupatint: liti t pnlofio „Vrtnu".
,fVUnav"
je tist o podovafni, tii pzinaša sadjarje in oiptotv vitnaistic čtantie. „^vtnaz-" i&tiaja dva-titat na mesec. ,>el\t"nat}a" dovć
nazočnitii ',t3in\eto vat ca " z-astonj
«Jft*
•jit*
ILUSTROVAN
za leto I889.
Uredil, ladal tn založil XDra.g-otiaa. ZE3Iri"toa.r.
Dobiva so v „Xarodni Tiskarni" In  v  bukvami .1. t-iontiui-jevi v Ljubljani. — Cena IO kr., po pošti lo> kr.
Vsebina: Popoleo kalendarij, koledar, kateremu flo pridejana tudi slovanska imena, in crkveni koledar Nadalje: Gene.ilo-i ja cesarski- his\ Sedati)! vlad rji evropski. Splošne določbo c. kr. pošte. Braojavni cenik. Leatvioa bm pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Štiriuertetleini.a vladanja cesarja Frana Josipa 1. Naši Kasirani možje. Božja pota Blovenoev.   Na svoti veeor.   Smešnieo. — Naitianila.
DAV. POVERAJ,
in vojaški krojač.
-
1
želi kupiti dobro obleko, bodisi katerega koli stanu, duhovskega, elvibakesa ali vojaškega, naj r.' obrne do podpisatica, ki ima bogato BalogO  VNnkovrst nega   Hukna   iz najprvib tovarn in veliko zalogo
narejene oblek.e.
Davorin Poveraj v Gorici,
^ aaa. Travniku, is.as^3roti vojašnici.
Naročbe ne hitro iti lično izvršujejo po tittjnortjtrm kroji za vsak- aton in po poHmi trni. Utorci M pobijajo        zahteranje na ogled. _
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
F1
H0