P osa mezn a številka 10 vinarjev. Slev. 250. V LManl v ponedeljek, 2. novembra 1914. == Velja po pošti: s Za oelo leto naprej za en meseo . . K 20'- 2'! za Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo 29-- 35'- V Ljubljani na dom: U celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2*— V upravi prejoman mesečno „ 1*70 — Sobotna izdaja: = za celo leto......., 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo. „ 12'— 1 ' ■i • i f. 1 ■ • i ■vr.'-4, A m* i te Leto XLIL Iuserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popust Poroiiia onimi. Mlim, osilHict lit: enostolpna pstltvrsta po 23 vin. .. ■, ■ Poslano: — ■■ i enostolpna petltvrsta po 40 via. IaUa|a vsak dan, izvzemšl nedelja '•> ;,i-aznlke, ob 5. uri pop, Bedna letna priloga Vozni red neg" Urednlitvo js t Kopitarjevi nllol itev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana plim« ae m = sprejemajo. — Uredniškega telefona ste?. 74. c= Političen list za slovenski naroi Upravništvo je t Kopitarjevi nllol št 6, — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boaa.-hero. št. 7503. — Upravniškeca telefona št. 188. Ha seufrnem bojišču. Na Rusko-Poljskem so združene avstrijsko-nemške čete že zavzele nove postojanke. Rusi so počasi in previdno sledili, in kakor poroča najnovejše uradno poročilo, že dosegli nasprotnika. Razvili so se novi boji, v katerih so bili vsi ruski napadi odbiti in več ruskih oddelkov razkropljenih. Naše čete v Galiciji krepko odbijajo napade Rusov, ki so v veliki premoči, Rusom je postala ofenziva naših čet, ki so prodrle čez Karpate in nameravale obiti južno rusko krilo, zelo neprijetna, in zato so zbrali vse svoje razpoložljive sile ob zgornjem Dnjestru in pričeli s protiofen-zivo. Rusi so izpočetka res dosegli nekaj uspehov, kajti naše čete so se morale nekoliko umakniti. Kmalu so se pa zopet ustavile in pričele s protinapadi na ruske čete. Vnela se je huda bitka, ki se je končala s popolno zmago avstrijskega orožja. Rusi so bili vrženi z vseh svojih postojank in sedaj naše čete nadaljujejo svojo ofenzivo proti južnemu ruskemu krilu. POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Z Dunaja se 31. m. m. poroča: Na Poljskem nadaljuje ruska armada zahodno od Varšave in. južnozahodno od Ivan-goroda počasi in premišljeno prodiranje, Zvezni armadi zavzemata nove postojanke, V srednji Galiciji in ob spodnji Sani jugovzhodno od Przemysla — Stari Sambor in severnovzhodno od Turke poizkušajo Rusi iztrgati našim četam osvojene postojanke. Z velikimi silami izvedeni ruski napadi so se s težkimi ruskimi izgubami izjalovili. Naše čete drže tudi predvčerajšnjim osvojene griče, ki leže severnovzhodno od Turke. V Bukovini so prvotno proti Črno-vicam namenjene čete, podpirane z drugimi silami, krenile v ozemlje Kuty, kjer so nepričakovano napadle in -.-opile rr r" -> rusko kolono. XXX URADNA POROČILA. fierolin, 31- oktobra, (Uradno.) Boj na severnovzhodnem bojišču še ni odločen. Zahodno od Varšave Rusi počasi slede našim močem, ki se nanovo grupirajo. Berolin, 2. novembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: .Veliki glavni stan, 1. novembra dopoldne: Na severovzhodu so stale naše čete tudi včeraj v še neodločenem boju z Rusi. XXX Dunaj, 31. oktobra. (Uradno.) V bližini gališko-bukovinske meje, severno od Kuty, je bila včeraj neka ruska kolona, obstoječa iz vseh vrst orožja, premagana. V srednji Galiciji obvladujejo naše čete pridobljene pozicije severnovzhodno od Turke, pri Starem Samboru, vzhodno od Przemysla in na spodnjem Sami. Več sovražnih napadov v prostoru pri Nisko je bilo odbitih. Ondi, kakor tudi pri Skole in Starem Samboru je bilo ujetih na stotine Rusov. Operacije na Ruskem - Poljskem so tudi včeraj prešle brez boja, Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. XXX POPOLNA ZMAGA NAŠEGA OROŽJA V VEČDNEVNI BITKI PRI TURKI IN PRI STAREM SAMBORU. Dunaj, 1. novembra, (Kor, ur,) Uradno se razglaša; Na Ruskem Poljskem se razvijajo novi boji. Napadi na naše postojanke so bili odbiti, več sovražnikovih oddelkov je razpodenih. Večdnevna ljuta bitka v prostoru severnovzhodno od Turke in južno od kraja Stari Sambor je dovedla do popolne zmage našega orožja. Sovražnik, ki je vpadel v ta prostor, dve pehotni diviziji in ena strelska brigada, je bil vržen iz vseh svojih postojank. Črnovice naše čete drže. Artiljerijski ogenj Rusov, ki je bil osobito namerjen na rezidenco grško-orientalskega nadškofa, jc ostal brez pomembnih posledic. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. »Az Est« poroča, da so Rusi zapustili Stari Sambor. Pri Turki so bili vrženi Rusi 28. oktobra nazaj. Želcznica vozi do Turke, za postajo so razstrelili Rusi železniški most. 20 kilometrov vzhodno od Črnovic so se Rusi utrdili in brezuspešno napadajo naše čete. Bojna črta se ob Prutu razteza čez Kolomejo, a naše čete so odbile vse napade, XXX V BUKOVINI RUSI NISO VEČ PRO- DRLI NITI KORAK NAPREJ. Poročevalec »Az Esta« je 30. m. m. b-zojavil svojemu listu o položaju v Bukovini: Rusi so se utrdili, ko so zapustili Črnovice in poizkušajo iz svojih utrdb napadati naše čete, a ne morejo priti niti korak naprej. XXX Dunajsko nismo. Dunaj, 28. oktobra 1914. Univerzitetna avla je barometer akademičnega življeja. V prejšnjih letih živahna in polna ob pogledu bellua centiceps, letos sameva, le posamezne manjše skupine se zbirajo, lahko jih prešteješ, in med temi opaziš tupatam prostovoljca, ki z živahnimi gestami opisuje svoje vojne doživljaje, hyali domoljubje avstrijskih narodov ali pa se poslavlja, ker bo moral kmalu odriniti v bojni metež. Skoro vsa univerza je iz-premenjena v lazaret, le uradi so si ohranili svoje prostore in univerzitetna knjižnica priča, da je še zmeraj obilo njenih prijateljev, katerih ni zadela vojaška dolžnost. Obisk v knjižnici je zadovoljiv in zlasti se opaža med obiskovalci mnogo galiških akademikov-be-guncev. Predavanja so se na drugih fakultetah že pričela, le na juridični se začno šele prve dni novembra. Vršila se bodo deloma v inštitutih, deloma pa v prostorih izven univerze. Inavguracija novega rektorja, profesorja teologične fakultete dr. Reinfcolda ae je izvržila dne 26. t. m. v prostorih Akademije znanosti in umetnosti, v slavnostni dvorani stare univerze. Bivši rektor, sedanji prorektor dr. Wettstein je v svojem poročilu, v kroniki pretečenega leta, omenjal tudi zgodovinsko velepomemben čas, ko se tepejo evropski narodi za gospodstvo in prvenstvo, in pa za pravico, ki mora končno zmagati. Njegov naslednik pa je svoj inaugaracijski govor »Pojem razvoja« končal z željo, da bi zamogli kmalu našemu sivolasemu cesarju čestitati k zmagi in mu voščiti še mnogo let mirnega vladanja njegovih udanih narodov. Začetek slavnosti je otvorila godba z intonacijo »Gaude-amus-a«, končala pa z navdušenimi akordi »Bog ohrani«. Toliko z univerze. Poglejmo v »Danico!« Prošlo soboto se je zbrala dese-torica članov, da se v ozkem družabnem krogu spcmiinja dva,jsotletnice društvenega obstoja. Ravno na ta dan pred 20 leti se je tudi zbrala desetorica junakov, ki so v boju prisegli na svojo katoliško zastavo ter ustanovili slovensko katoliško akademično društvo »Danica«, katere pravila so bila tedaj od vlade potrjena vsled vnetega prizadevanja našega ljubljenega častnega člana, državnega poslanca Povšeta. Po 20 letih, ko se je dvignilo število društvenih članov na 7Q, pa zopet zboruje de- RUSI ZAPUSTILI LEŽAJSK. Dunaj. V Ležajsku ni več Rusov. Vrženi so bili tam precej daleč čez Sa-no. Naši so, ko so osvojili Ležajsk, prodirali 20 kilometrov proti vzhodu. xxx MED PRZEVORSKOM IN JAROSLA-VOM se je (31. m. m. došlo) vozil ponoči nek vojni poročevalec. V vlaku so ukazali pogasiti vse luči, ker se je čulo močno gromenje topov in ker se ni smel izpostaviti vlak (dva voza in lokomotiva) nevarnosti, da bi streljal nanj sovražnik. Kolodvor v Jaroslavu je bil popolnoma teman in prazen. Ob Sani se je bil vroč ponočni boj, Razločno se je čulo močno streljanje iz pušk, od časa do časa se je čulo tudi gromenje topov. Bleda mesečina je nekoliko razsvetljevala okolico, ki se nagiba proti Sani. Mesto je zapuščeno, le straže in ranjenci, ki dohajajo iz bojne črte, pripovedujejo, da stoje naše bojne črte le nekaj sto korakov nasproti ruskim četam, Rusi in naši so zakopani, a ponoči se izvede naskok. Mesto je temno. Smrdi kakor ob požarih. Le naši koraki se čujejo, ko korakamo po mestu. Nikjer ni življenja, le iz okolice se čuje neprestano ropotanje in zamolklo gromenje. Na bojišče nas ne puste. Rusi leže močno zakopani onstran Sana. Za ojačenje svojih postojank so znosili vse, kar so mogli, tudi posteljno opravo, omizje, deske in les. Njih jarki so iz betona. Minuli teden so jih izgnali iz Jaro-slava, zdi se, da hočejo priti zopet čez reko Sar.o in so že ponovno poizkušali reko prekoračiti. V RZEZOVU se je več časa nahajal večji ruski oddelek. General Novikov je prebivalstvu izjavil, da naj se nikar ne boji, ker je odposlala Rusija v Galicijo elitne čete, vse drugo je pa šlo v Vzhodno Prusi-jo. Rusi so bili 16 clni v Rzezovu. Premoženje je ostalo izvzemši nekaterih tatvin, nedotaknjeno, pač so pa morali postaviti Rusi straže, da sodrga ni plenila. XXX NEMCI NE NAMERAVAJO OBLEGATI VARŠAVE. Poveljstvo nemškega petega armadnega zbora objavlja v poznanj-skih »Neuste Nachrichten«: Javnost je vsled nekega neuradnega poročila sodila, da smo neposredno pred uspehi o napadih na Varšavo. Sodba je po-motna. Nasprotno stoje zelo močne ruske sile južno in zahodno od Varšave. Vodstvo armade ne namerava istočasno nastopiti proti tem oddelkom in, cblegati močno varšavsko trdnjavo. XXX RUSI PONEVEDOMA STRELJALI NA' POLJSKE BEGUNCE. Krakov, 31. novembra. »Nowa Re* forma« poroča: O priliki bojev krog Ra» doma je tamošnje prebivalstvo pobegnilo v gozdove. Ena skupina beguncev je vsled hudega mraza zakurila velik ogenj. Rusi so mislili, da tabore in si kurijo ondi nemške čete, nakar so začeli prostor strahovito obstreljevati s strojnimi puškami; ubitih je bilo 9 beguncev, med temi 2 otroka, 17 težko in mnogo lahko ranjenih. NAPAD NA ČAMADSKEGA VELIKEGA ŽUPANA MARKOVICSA. Budimpešta, 31. novembra. Listi po«. ročajo: Veliki župan komitata Csamad je pred par dnevi stopil v vojno službo kot huzarski nadporočnik ter se je hotel podati na severnovzhodno bojišče. Ko je na vožnji tjekaj na neki postaji na severu izstopil, je neznan storilec ustrelil nanj iz neposredne bližine in ga zadel v stegno. Rana pa k sreči ni nevarna ter je upati, da bo veliki župan kmalu okreval in mogel nastopiti vojaško službo, kateri se je podvrgel iz patriotizma prostovoljno, ker je bil po svojem službenem činu oproščen vojne dolžnosti. Tako vojaške kakor civilne oblasti so uvedle obširne odredbe, da se najde neznani napadalec, ODLIKOVANI 51 LET STARI PROSTO-VOLJEC. Dunaj, 1. novembra. (Kor. urad.) )z vojnega poročevalskega stana se poliča: Nadvojvoda Jožef je kot armadni poveljnik podelil infanteristu Ferdinandu Wimmer od 14. pešpolka za njegovo patriotično in zgledno zadržanje zlato hrabrostno svetinjo. Wimmer, Li je že 51 let star, se jc takoj začetkom vojne javil kot prostovoljec pri polku, v katerem služi tudi njegov sin kot prostovoljec, in bil z njim vred uvrščen v istj voj 9. poljske stotnije. Odlikoval se je v mnogih bojih in dobil «e-daj zasluženo priznanje. XXX RUSI O DOLGOTRAJNOSTI VOJNE. Peterburg. Vojaški list »Ruski invalid« piše, da bo vojska trajala celo zimo, če ne bo mraz preveč hud. Spomladi se bo vojska vnovič začela in ker bo treba računati.-! z najhujšim odporom Avstrije in Nemčije, bo vojska trajala še tri mesece. Če ne pride kak nepričakovan dogodek vmes, se utegne vojska končati eno leto, odkar se je pričela. setorica in pošilja svojemu najboljšemu Zaščitniku vročo prošnjo, da bi nam ohranil in vrnil vse junaške tovariše, ki se bore za čast in svobodo avstrijske domovine. Malokatero akademično društvo je odrajtalo na altar domovine tolik tribut kakor »Danica«, kajti več kakor tri četrtine Daničarjev stoji v boju, med njimi tudi naš vrli, v delu za društveni prospeh neutrudljivi predsednik, tov. vet. med. Ivan Žgur. Pri odhodu na bojišče iz Celovca, kjer je vežbal vojaške novince, na.m je pisal navdušeno poslovilno pismo, v katerem izraža željo veselega svidenja po zmagah in nas zagotavlja, da ne bo delal nečasti društvu, ki je postavilo vse svoje najboljše moči v boj za domovino. Nadalje omenja bridko izgubo junaške smrti padlega člana Požlepa in g. starešine dr. Majerla ter ranjenih gg. starešin dr. Šilca in dr. Basaja. Poroča, da je bivši naš član profesor Podboj, ki je tudi padel za domovino, v svojem testamentu zapustil svojo krasno knjižnico našemu društvu. Padlim junakom blag spomin, v boju stoječim pa voščilo, da bi se po trudapolnih bojih srečno vrnili v krog svojih zvestih rari nantes. »Slovanska liga katoliških akademikov«, ki šteje nad 160 članov, ima letoa na Dunaju komaj okoli la članov, vsi drugi so ali v vojski ali pa se nadejajo, da bodo pri prihodnjem pregledovanju potrjeni. Vsled izrednih voj-skinili razmer nam je hišni gospodar znižal stanarino na polovico. Tako smo si zasigurali nemoten razvoj vseh 4- naših katoliških akademičnili slovanskih društev, ki so združena v Ligi. Na tem mestu se pač moramo zahvaliti našemu hišnemu gospodarju g. Hradetzky-ju za njegovo naklonjenost. Tako nam je omogočeno, da se \ : ' i dan zbiramo v društvenih lokalih, čeprav nas je majhno številce, in v familijarnem krogu skušamo reševati uganke usodnega zgodovinskega časa, v katerem živimo, in si slikamo prihodnjost. Vojska pač nudi zanimiv študij vsem strokam univerzitetnega študija, zlasti pa zanimajo jurista in zgodovinarja pereča aktualna vprašanja mednarodnega prava in narodnega gospodarstva. In Dunaj?! — Ko bi ne srečaval po vseh ulicah in cestah ranjenih vojakov, ko bi ne plapolale z bolnišnic zastave Rdečega križa, bi v tem dva milijonskem mestu skoro ne mogel misliti, da razsaja vihar in poje Mars svoje tragedije. Po mestu je vrvenje in promet razvit kakor v normalnih razmerah, zlasti ob nedeljah je dokaj živahno, v večernih urah, ko množice občinstva promesir&ja na ca l&taia nadt RUSI VPOKLICUJEJO ČRNO VOJSKO. V varšavski guberniji je vpoklicana ruska črna vojska. Pollaki. POLJSKA ČRTA. Poslanec K. Srakowski je v sobotni številki »Nove Reforme« obelodanil kratko in jasno naslednjo črto poljske politike v sedanji vojni: Mi, Poljaki, smo se postavili na stran Avstrije, in sicer ne le kakor zvesti državljani, temveč tudi kakor poljski narod. Z usodo Avstrije smo združili i svojo usodo i ž njo moramo iti brez vsakega obotavljanja, vztrajno do zadnjega. Naj se vojna konča že tako ali tako, nas ne bo nič premotilo, mi od določene črte ne odstopimo, In zadnji cilj te naše izvoljene linije je, da bi bil kar najobsežnejši prostor poljskih dežel osvobojen moskovskega jauma, in da bi se kar največ tega prostora priklopilo avstrij-»kim deželam. POLJSKE LEGIJE. Poljski osrednji narodni odbor je prosil vrhovno armadno poveljstvo avstrijsko, da bi tudi 2. in 3. polk poljskih legijonarjev, ki sta se dosihmal bojevala v Karpatih, kjer sta se vrlo izkazala, mogla s 1. polkom poljskih legijonarjev vred na bojišče, ob nemško-ruski fronti, ker je to želja vsega poljskega naroda. Vojska s Srbi USPEHI NAŠE HRABRE ARMADE V MAČVI. Dunaj, 2. novembra. (Kor. ur.) Uradno Se razglaša 31. oktobra: Naše čete, ki so pri svoječasnem vpadu v Mačvo zadele na močne, z žičnimi ograjami zavarovane utrdbe, v katere so mogle napraviti luknjo šele pred dvema dnevoma po daljših težavnih bojih pri Ravnju, so danes dosegle zopet pomembne uspehe. Dasi se je sovražnik obupno branil in dasi se težko koraka po Mačvi, ki je deloma močvirna, so vse naše čez Drino in Savo došle čete danes v široki črti prodirale naprej ter so vzele kraje Črnabara, Banovopolje, Ra-denkovič, Glušči in Tabanovič. — Po-tiorek, ieldcajgmojster. PRODIRANJE NAŠIH ČET V MAČVI. Mitrovica. Naše zmagonosne čete, prodirajoče v Mačvo, so včeraj dosegle nov uspeh. Boj pri Ravnji je bil večji, kakor se je v začetku mislilo. Naše čete so pri Ravnji napodile srbske čete v beg ter so se umaknile na cesto, katero so utrdile in betonirale. Naše čete so napadle sovražnika, kateri se je skril v betonske okope, pa so sedaj vse betonske utrdbe ob cestah v naših rokah. Štirikrat so naskočile naše čete zelo dobro skrite Srbe, ter jim vsakikrat zadale velike izgube. V betonskih utrdbah je ležalo trupel mrtvih srbskih vojakov na kupe. Iz teh skrivališč je naša sani-teta izvlekla 600 srbskih mrličev. Mnogi srbski vojaki so prišli ranjeni v naše roke. Razbiti Srbi so se najprej umaknili na Banovo polje, pozneje pa še bolj nazaj. Ker so naše čete dobile v roke to utrjeno cesto, so očistile Parešnico srbskih čet in so potem, ko so srbske RUSI V LVOVU RAZPUSTILI DRUŠTVA. »Reč« poroča: Lvovski gubernator je razpustil vsa društva. V bodoče smejo delovati le društva, ki jih bo on dovolil. Učni zavodi so vsi zaprti. Mestni glavar je naznanil, da se smejo izvajati rekvizicije, preiskave in zaplenitve le z njegovim dovoljenjem. GALIŠKA POSVETOVANJA. Dunaj, 31, oktobra. Na dan 8. novembra je sklicano v Krakov skupno posvetovanje vseh galiških državnih in deželnih poslancev, 10. novembra se pa istotam vrši plenarna seja poljskega kluba. Gre za nujno pomoč prebivalstvu po vojni prizadetih krajev. ZAKASNELA POLJSKA DELA V GALICIJI. Krakov, 31. novembra. »Glos Narodu« poroča, da se po vsej srednji Galiciji z vnemo dela na poteptanih poljih. Pridno kopljejo tudi še ostali krompir. Polagoma se vračajo pobegli prebivalci in popravljajo svoje mnogokod opustošene domove. RUSI ODSTRANJUJEJO POLJSKE NAPISE. »Goniec Czenstochowski« poroča: Nrvoimenovani ravnatelj pred kratkim podržavljene železniške proge Varšava—Dunaj, inženir Malevinski, je ukazal, da se morajo odstraniti vsi poljski informacijski napisi. in Či dogorci. čete zapodile, zasedle vas Račo. Pozneje so naše čete neprestano boreče se prodirale in so zasedle Črno Baro, Kovljnk in Glogovac. NA ROMANJI PLANINI. so pustili po begu Srbi osem gorskih topov, veliko streljiva in strojnih pušk ter bomb. V Sarajevo so došli že trije transporti vojnih vjetnikov. BOMBARDIRANJE LOVČENA. Milan. Bombardiranje Lovčena traja že nad osem dni. Zaradi koncentracije avstrijskega brodovja v Boki Ko-torski ni se moglo udeležiti bombardiranja francosko brodovje. Zaradi tega niso mogle črnogorske baterije na Lov-čenu kljub velikemu trudu napraviti nobene znatne škode. DISCIPLINA V SRBSKI ARMADI PEŠA. Sofija. Rusofilski »Mir« prinaša ukaz srbskega vojnega ministra Stefa-noviča, ki ga priobčujejo vladne »Srbske Novine«. Vojni minister naroča vsem vojaškim oblastem in poveljnikom, naj vojake in rezerviste, ki se v velikem številu brez dovoljenja in dopusta okoli potepajo, s pomočjo patrulj in policije vlove in zapro. Isti list priobčuje okrožnico srbskega finančnega ministra Paču na občinske urade, naj prigovarjajo ljudem, da bodo davke plačali, da ne bo treba rabiti sile. POBITOST V NIŠU. Dunaj. »Siidslavische Korrespon- denz« poroča iz Sofije: V Nišu izhajajo samo še nekateri listi, in sicer zaradi pomanjkanja papirja samo na dveh straneh in se tiskajo na barvani plakatni papir. »Tribuna« se tiska menjaje na rdečem, zelenem, rmenem in modrem papirju. Novoustanovljeni list »Velika Srbija« se tiska na rjavem in uradni list na belem papirju, vendar samo na eni strani. Iz uradnega lista se vidi, da vodi državne posle še vedno prestolonaslednik. Torej ne odgovarja resnici vest, da je kralj Peter prevzel državne posle. Srbski listi ne objavljajo nobenih seznamov izgub. VAŽNE KONFERENCE V NIŠU. »Reichspost« poroča iz Sofije: Politični tajnik ruskega carja se je mudil v Nišu takrat, ko se je nahajal v mestu ruski sofijski poslanik Savinski. V Nišu je šlo za to, da bi uvedli pogajanja za sporazum med Srbijo, Bolgarijo in Rumunijo. V glavnem je pa nameravala misija dati Pasiču zaslombo ob zasedanju skupščine, ker del srbskih politikov sodi, da more Srbijo propada rešiti le hiter mir z Avstro-Ogrsko in da naj se zato prično mirovna pogajanja. KAKO SE SRBI VOJSKUJEJO. »Az Est« poroča o srbskem načinu vojskovanja. Srbi poskušajo zavesti naše vojake z našimi povelji v zmoto; zato so prevzeli naše signale. Da se nam približujejo v obleki naših padlih, je že znana stvar. Sedaj smo izkusili, da 200 do 300 korakov od naših okopov markirajo svoje pozicije, da tam odlo-že svoje čepice, med tem ko na nas iz globokih okopov sipajo ogenj. Nemške armade v Belgiji morejo le počasi prodirati. Nolage, ki jih morajo izvršiti, zapreke, katere morajo prema- Srbske brambne čete so položile ob Savi progo, ki jim omogočuje, da svoje topove in strojne puške tja prestavijo, kjer jih od slučaja do slučaja rabijo. Te se neprestano trudijo, kako bi naše postaje za opazovanje in glavne prometne črte čim bolj ugrožale. Neprestano streljajo na cerkvene zvonike, glavne ceste in kmečke hiše, kjer naše opazovalnice niti najmanj ne ovira v izvrševanju njihove dolžnosti, ker na srečo vsaka topova krogla ne zadene cilja. Njihovi okopi so z veliko zvitostjo položeni, ker računajo z okolnostjo, da jih naše moštvo vzame pod cilj. Mi smo njihovo zvitost spoznali in sedaj si izmišljajo nove zvitosti. SRBSKI VOJNI V JETNIKI V SARAJEVU. Dne 30. in 31. m. m. so zopet pripe* ljali iz Rogatice srbske vojne vjetnike, ki so se prostovoljno udali, ko so čuli o zmagovitih naših bojih. Vjetniki so večinoma redni vojaki tretjega poziva, SRBSKE GROZOVITOSTI PROTI MA-CEDONSKIM BOLGAROM. Sofija, 31. oktobra. List »Naroda Prava« zopet objavlja celo vrsto srbskih gro-zovitosti proti macedonskim Bolgarom ter pripominja: Spričo teh grozodejstev n« moremo pojmiti, kako naj bi se z njihovimi posledicami strinjala prizadevanja bolgarske vlade, da prepreči vsako komplikacijo med Srbijo in Bolgarijo. gati, so velike in težke. Že teren sam na sebi nudi velike težkoče, ker je polno kanalov, rek in potokov. Poleg tega Borbe Hemceu proti Francozom. Belgijcem in Angležem. njimi dan za dnevom raznašalci časopisov in kriče: Posebna zdaja! O vsaki razveseljivi novici z bojišč napravijo tukajšnji časopisi posebno izdajo in radovednemu Dunajčanu ni nikoli dovolj novic, nestrpno čaka novih vedno novih. Kavarne so polne čitajočega občinstva, marsikakega postarnega fi-listra je vojska vzdramila, da se je dvignil iz svojega skrivališča in da sedaj pohaja dan za dnem v kavarno in skuša iz časopisov zadostiti svojim kulturnim potrebam. Na obrazu slehernega Dunajčana pa čitaš iskreno željo, da bi po viharnih dneh skoro napočil dan zmage in miru. m : je Slovenec rešil iz iT; m vjelnislva. Četovodja Kalist od 26. deželno-bainbovskega pešpolka (Maribor), doma pri Sv. Trojici v Slov. goricah, piše: Peljala sva se z nekim ranjenim korporalom skupno iz Ogrskega proti domu. On jc bil že prvi dan, ko smo prišli v ogenj, težko ranjen od šrapnela v rebra tako, da je obležal in izgubil veliko krvi. Bilo je okoli 10. ure zvečer. Naši so se morali umakniti in Rusi so šli za njimi. Ostala sta na istem mestu še dva ranjenca našega polka, eden težko in drugi lahko ranjen. Pride pa do njih neki ruski častnik s svojim oddelkom. Vprašal je našega ranjenca, če ima obvezo. Ker je pa ta prej svojega tovariša obvezal, ni imel nobene odveze več pri sebi. Nato vzame ruski častnik obvezo od nekega ruskega pešca ter obveže lastnoročno našega korporala tako močno, da ni več krvavel in je tudi njegovemu tovarišu obvezo izboljšal. Ruski vojaki so slekli vse tri do bluze tako da so bosonogi v spodnjih hlačah ostali ležati. Zi^aven postavijo za stražo nekega ruskega rezervista in odidejo dalje. Cez nekaj časa odloži ruski vojak puško ter se nekoliko odstrani. To priliko brž porabi eden naših ranjencev in ustreli Rusa z njegovim lastnim orožjem. No, kaj pa zdaj? Naprej! Tako so hodili počasi že precej dolgo, kar zaslišijo precej blizu jezdece. Gotovo, da niso naši, to je bilo takoj vsakemu jasno. Bili so kozaki. Kaj pa zdaj? K sreči je bilo čisto v bližini močvirje in grmovje. Tja se spravijo in počakajo, da kozaki odidejo. Sedaj pa so tudi že opešale moči našim korenjakom. Eden je ostal kar v močvirju in oni, ki je bil lahko ranjen, hoče sam naprej. Vendar ker je videl, da je še življenje v našem korporalu, oprta ga na rame in ga prinese v gozd. Začelo je zebsti oba, kajti bila sta mokra do kože. Korporal je obležal pod nekim drevesom in drugi gre malo pogledat, če je varno, vendar ga ni bilo več nazaj, mogoče so ga Rusi zopet ujeli. Z zadnjimi močmi se začne zopet po vseh štirih plaziti naš fant dalje. Po naključju je ležala v bližini koča (odeja) od nekega kozaškega konja. V to se zavije in zaspi. Toda ni mu bilo dovoljeno, dolgo počivati. Začele so švigati kroglje. Najbrž ga je slišala kaka straža, ko je zdihov&l vsled bolečin. K. sreči ga ni zadela nobena kroglja. V groznem strahu in silnih bolečinah se je plazil do dneva po gozdu, nakar je kakor v sanjah zagledal pred seboj naše vojake. Padel je v nezavest. Zbudil se je šele v bolnišnici čez par dni. Rekel mi je: »Nič se nisem bolj bal kot pa ujetništva.« Rnskfl topovska livarno. Kakor ima Avstrija svojega Škodo, Nemčija svojega Kruppa, Angleška svojega Armstronga in Francoska svojega Schneiderja, ima Rusija svojega Putilowega. Ime Putilow je za Rusijo prav tolikega pomena, kakor navedena imena za dotične države. Livarna Pu-tilow namreč preskrblja rusko armado s topovi in v zadnjem času celo tudi z bojninii ladjami.. Livarna, ki zavzema s svojimi stavbami velikanski prostor, leži deset kilometrov od Petrograda ob reki Newi in je ena najstarejših livarn v vsej Evropi. Ustanovila je podjetje leta 1801. ruska vlada sama in je že tedaj livarna dajala Rusiji večino topovskega mate-rijala in muriicije. Izpočetka je bilo v podjetju zaposlenih kakih 700 do 800 delavcev, kar je bilo za tiste čase že veliko število. Pozneje so začeli v tovarni izdelovati razne druge predmete, tako da se je skoraj popolnoma opustilo izdelovanje vojnega materijala. Podjetje je padalo in padalo ter skoraj izgubilo že ves svoj pomen, dokler ga ni končno leta 1868, kupil N, S, Euti- low, ki se je povzpel od preprostega delavca do lastnika največjega livarni-škega podjetja. Putilow je uvedel valjanje železniških tračnic. Od tedaj se je obrat znatno povečal. Leta 1873. se je podjetje izpremenilo v delniško družbo. Izdelki Putilowih tovarn so zelo različni. Poleg parnih turbin, vlivalnih strojev in žerjavov se izdelujejo ponaj-več tračnice in jeklena pločevina. Od leta 1903. se izdelujejo tudi lokomotive. Na leto se izgotavlja po 300 lokomotiv, ki se oddajo ruskim, finskim in sibirskim železnicam. Poleg tega pa se izvršuje na leto do 300 tovornih in 25 osebnih železniških voz, kar pomenja gotovo veliko. Od leta 1900. so zopet začeli izde1-lovati topove in topovske krogle. Topovski oddelek, ki ima na razpolago veliko strelišče, je izdelal že veliko število poljskih topov, med njimi tudi nekaj vrst po načinu Schneiderjevem v Creuzotu. Normalno zaposlujejo Putilowe to* varne okrog 8000 delavcev, vendar pa je tupatam delalo tudi že več nego 12 tisoč delavcev, in sedaj je število delavstva, kakor povsod, kjer se izdeluje vojni materijal, še znatno večje. Leta 1906. so izdelali v Putilo\vih tovarnah dva torpedna rušilca za rusko mornarico, a v zadnjem času jo ladjedelnica preurejena tako, da more izdelovati tudi velike oklopnice % • e j . . ♦ i so pa zavezniki tu koncentrirali svoje glavne sile, ki se nahajajo v skrbno pripravljenih in tehnično utrjenih postojankah, kamor so spravili vse svoje težke topove. Kljub temu so Nemci zavzeli Rams-capelle. Ta kraj leži samo 3 km južno od Nieuporta. Tako so Nemci prišli tako blizu utrdb Nieuporta, da jih sedaj lahko naskočijo. Ko so pred dnevi Nemci pri Dixmuidnu predrli zavezniško bojno črto, so pričeli od tu prodirati proti severu in jugu, da bi od strani napadli sovražne čete pri glavnih opirališčih Nieuportu in Ypernu. Kakor smo že omenili, so se Nemci Nieuportu čisto približali, z zavzetjem kraja Dixschote so pa prišli v bližino 9 km severno od Yperna. Ko bosta enkrat zavzeta ta dva kraja, se bodo moi-ali zavezniki umakniti na črto Dunkirchen— Armentieres. Na francoskem bojišču so Nemci sedaj pričeli z ofenzivo tudi severovzhodno od Aisne in vrgli Francoze med Soissonsem in Reimsom pri Vailly čez Aisno. To je važen uspeh, ker sedaj lahko Nemci prodirajo od strani proti vzhodu ob višinah Craonne in napadejo Reims tudi od zahoda in severozahoda. XXX Berolin, 31. oktobra. (Uradno.) Višje armadno poveljstvo poroča; Naša armada je včeraj zavzela Ramscapelle in Bix-schote. Napad na Ypress istotako napreduje. Sandworde pri gradu Holbecke in Wanbeke smo z naskokom vzeli. Tudi dalje proti jugu smo pridobili tal. Vzhodno od Soissona je bil nasprotnik istotako napaden in tekom dneva iz več močno utrjenih postojank severno od Vail-lyja pregnan. Popoldne smo nato naskočili Vailly in sovražnika z velikimi izgubami vrgli preko reke Aisne. Ujeli smo 1000 nasprotnikov in zaplenili 2 strojni puški. V argonskem gozdu, kakor tudi zahodno od Verduna in severno od Toula smo zlomili opetovane sovražnikove napade s težkim? izgubami Francozov. XXX Bitka v Belgiji. Berolin, 2. oktobra. Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. novembra dopoldne. V Belgiji otežkočujejo operacije poplave, ki so jih provzročili, ker so ob Yser—Ypres prekopu podrli zatvornice pri Nieuportu. — Pri Ypresu so maše čete prodrle naprej. Vjeli smo najmanj 600 sovražnikov in zaplenili nekaj angleških topov. Tudi tiste čete, ki se vojskujejo zahodno od Lillcja, so prišle naprej, število pri Vai!lyju vjetih vodnih vjetnikov se je zvišalo za približno 1500. V okolici Verduna in Toula so se bili le mali boji. Kako je v Belgiji. Nizozemski odsek za belgijske begunce si je ogledal na potovanju v Belgijo Antvverpen, Mecheln, Bruselj, Aer-schot, Lier, Waeclieln in Lowen. Izjavlja, da bi bilo dobro, ako bi se belgijski kmetje vrnili zopet domov. Dela na polju je mnogo, žetev bogata in treba si bo oskrbeti kruha za zimo. Tudi v nekatera mesta, kjer je uvedena nemška uprava, je vrnitev sigurna. Splošno je pa beguncem odsvetovati vrnitev. y več krajih ni nobene uprave, nobenega uradnika in tudi nobenih živil. Nizozemski listi povdarjajo, da ne sme Nizozemska nobene podpore A'zeti od strani Anglije za belgijske begunce. Prvič vlada med Nemčijo in Anglijo silno sovraštvo, večje kakor med drugimi zavezniki in postaja vedno hujše. Drugič želi Nemčija iz političnih in gospodarskih vzrokov, naj se begunci vrnejo. Nizozemska naj se nikar v to ne meša! Nemški uspehi ob belgijski obali. Berolin, 2. novembra. Nemci so zasedli 14 krajev pri morju, katere so branili zavezniki. Nemci zasedli Tourbout. Haag, 31. oktobra. Nemci so zasedli Tourbout. Dixmuiden je porušen. Porušene vasi. Po zadnjih poročilih zavzema biika ob Yseri čimdalje bolj značaj trdnjav-ske vojske. Neki poročevalec lista »Times« je spremljal v zrakoplovu nekega častnika. Kolikor je mogel opaziti, ne stoji noben zid več v vaseh Westkerke, Slype in Novie. Vasi je porušil angleški ogenj. Thourout je 30. m. m. zasedlo 750 nemških vojakov, ki so nastanjeni pri meščanih in patrul j ira j o po okolici mesta. Neprestano še grome topovi. »Ilct Nicuws van den Dag« poročajo 31. t. m. iz Oostburga: Od četrtka nadalje se neprestano strelja. Streli se čujejo z jugozahoda. Bojne ladje zopet obstreljujejo obrežje. Pri Heestu, Knoc-keiu. Zoutmu in nri Hneezasi so novsod razvrstili topove in kopljejo strelske jarke. Boj ob severomorski obali. Amsterdam, 31. oktobra. (Kor. ur.) »Het Nieuws van den Dag« poročajo iz Ostburga z dne 31. oktobra: Od četrtka opoldne traja streljanje neprestano. Strele je slišati iz južnozapadne smeri. Kakor znano, obstreljujejo obalo zopet vojne ladje. Pri Heestu, Knockeju, Zoutnu in Hazegasu so se povsodi postavili topovi in napravili okopi. Nemški zrakoplovi mečejo bombe. Berolin, 2. novembra. V Bethune, jugozahodno od Lille, je metal nemški zrakoplov bombe. Več oseb je ubitih in ranjenih. Tudi v Dunkirchen je metal nemški zrakoplov bombe. Novi siloviti boji ob flandernskem obrežju. Po v Roterdam 31. m. m. došlih poročilih se na zahodnem Flandernskem zopet bijejo ljuti boji. Angleške bojne ladje zopet živahno streljajo. Zavezniki so poplavili dolino ob Yseri, da ščitijo svoje levo krilo in so istočasno ljuto napadli Nemce pri Ypernu, a nemške črte niso mogli prodreti, kakor so nameravali. Nemci so izvedli naskok med Ypernom in obrežjem. e Nemci utrjiijejo Bruselj. Berolin, 1. novembra^ Iz Pariza prihaja vest, da Nemci pridno utrjujejo Bruselj. Očividno se Nemci za vsak slučaj pripravljajo na obrambo tega mesta. 27.000 Indijcev je zopet došlo v Marseille. Odposlali so jih na bojišče. Vojne grozote. Francosko mesto Rethel je skoro popolnoma uničeno. 900 hiš je čisto porušenih. Prebivalci so deloma zbežali, deloma so zgoreli v ognju, ker se je bitka vršila tudi v mestu. V okolici mesta je bil 1. sept. ljut boj. Še sedaj se vidijo okoli in okoli raztresene puške, uniforme, tornistre itd. Nemške granate so celo ozemlje razrovale. Francozi formirajo mornariške čefe. Bo?deaux. »Agence Havas«: Mornariške aktivne čete so sestavljene: 1 brigada 6000 mornariških pešcev z eno kompanijo strojnih pušk. Poveljuje ji admiral Ronarch, ki se je odlikoval pri Dixmuiden. Nadalje 1 regiment s 1000 mornariških artiljeristov, nadalje ena skupina avtomobilov z metalci svetlobe in rečno brodovje. Nemške represalije radi prfdržavanja nemških vojnih obvezancev na Angleškem. London, 31. oktobra. Nemčija je naznanila ameriškemu poslaniku v Londonu, da bo zaprla vse Angleže od 17. do 55. leta, ako Anglija do 5. novembra ne izpusti nemških vojnih obvezancev. K odstopu princa Battenberga. London, 31. Mornariški lord princ Battenberg je odstopil radi napadov v časopisju. Letošnja trgatev med boji v Cham-pagni. Geneva. Georg Wagniere pripoveduje v »Journalu de Geneve« o svojem potovanju po bojiščih severovzhodno od Pariza in pravi, da so Nemci Cham-pagni precej prizanašali. V Reims je dospel od južnozapadne strani, ker imajo vzhodne višine zasedene Nemci. Potem pripoveduje: »Šli smo po ozki ulici, ki vodi v vinograde. Nenadoma zabobni na naši desni strani in vse močno strese. Bila je baterija, ki je, skrita v gošči, streljala preko naših glav. Skozi vejevje se jasno razločijo rdeče proge — artiljeristi. Pot se dviga in vodi naravnost v sredo med trte. Bili smo v najslavnejšem vinskem kraju sveta. Kljub vojni nočejo opustiti trgatve. Viničarji in zlasti viničarke čepe krog trt in režejo grozdje. Ko so košare polne, stresejo grozdje previdno na deske ali pa v velike pletene koše, kjer potem dru delavke zbirajo grozd za grozdom idbirajo slabe jagode. Ženske imajo glavi trda bela pokrivala, ki varujejo čelo. V vinogradih stoje ob trtah v ravni vrste ter se korak za korakom pomikajo naprej kakor vojaki v boju. Tako se v solncu jasnega avgustovega jutra vrši trgatev, par korakov od baterije, med grome-njem topov«. Nemški podmorski čoln v Rokavnem kanalu potopil kiižarko »Hermes«. London, 31. oktobra. (Koresp. urad.) Uradno. Neki nemški podmorski čoln je danes v Rokavnem kanalu s torpedom potopil staro križarko »Hermes«, ki je služila za prevažanje povodnih letal in se je vračala iz Dunkirchna. Skoro vsi častniki in mornarji so rešeni. Izguba je brez vojaškega pomena. Cesar Viljem nositelj železnega križa. Monakovo. Korespondenca Hoff-mann: Bavarski kralj Ludvik je pisal cesarju, naj nosi kot vrhovni poveljnik hrabre nemške armade odlikovanje železnega križa I. in II. razreda. Cesar mu je odgovoril, da bo nosil to znamenje na čast hrabri armadi. Bavarski kralj je poslal cesarju tudi veliki križ vojaškega reda Maksa Jožefa. Nemški kancler, sv. stolica In katedrala v Reimsu. Rim. »Agencia Štefani« poroča: Nemški kancler je izročil po pruskem poslaniku sveti stolici noto sledeče vsebine: Vodstvo francoske armade je postavilo pred katedralo v Reimsu vnovič eno baterijo in na zvonik cerkve opazovalno stražo. Proti tej zlorabi službi božji posvečenega poslopja nemški kancler protestira. Krivda za vsako škodo, ki utegne cerkev zadeti, pade za-naprej na Francoze. Bila bi brezčastna hinavščina, ako bi kdo valil odgovornost za to na Nemce. Vatikan in Francoska. Korespondenca »Avstrija« iz Gradca poroča, da je došla papežu Benediktu XV. prošnja, da bi posredoval za nekega duhovnika, ki je vojni vjetnik na Francoskem. Papeževo državno taj ništvo je pa odgovorilo, da sveti Oče zelo obžaluje, da ne more v tem slučaju povzeti nobenih korakov, ker so iz> ključno vsi odnošaji med sveto stolico in francosko republiko pretrgani. Zavezniki so hoteli kupiti orožja v nemških tvornicah? Berolin, 28. oktobra. Po informacijah nemških listov se dozdeva, da so hotele neke vojujoče države s posredovanjem nevtralnih držav nabaviti si orožja v nemških tvornicah. Z ozirom na to se je danes zvečer objavil uradni razglas, ki opozarja nemške tovarne, da je prodajanje orožja nevtralnim državam nele nepatriotično dejanje, marveč da je tudi kaznjivo v zmislu § 89. ltaz. zak. Nemške in avstro-ogrske tvrdke na Francoskem pod državnim nadzorstvom. Pariz, 31. oktobra. (Kor.. urad.) V petek se je nad 30 nemškimi in avstro-ogrskimi tvrdkami proglasilo državno nadzorstvo. Angležem splošna vojaška dolžnost ne diši. »Morningpost« piše o položaju vojske: Nemčija je složna in odločena, da vztraja. V vojsko odpošlje vse svoje pomožne vire, ki so silni in organizirani. Njene vojaške čete so organizirane, dobro izurjene, dobro oborožene; njih hrabrost je čudovita. Proti narodu, ki je očividno pripravljen, da plača visoko ceno za zmago, za go-spodstvo na suhem, na morju in v zraku, bodo morali zavezniki težko plačati, da dosežejo uspeh. Nemčija podleže, če ne bo mogla predreti črt zaveznikov med morjem in Švico in če ne bo mogla utruditi ruskih armad. Komaj smo v položaju, da sprejmemo izborne predloge pisma ne-kega Francoza, ki smo je objavili v ponedeljek. (V pismu naglaša Francoz, da stori Anglija premalo za zaveznike in da naj vpelje v Angliji in v angleških kolonijah splošno vojaško dolžnost od 19. do 48. eta.) Mogoče, da napoči čas, ko bo potreben splošen poziv pod orožje, a tudi taka odredba se mora pripraviti, za kar dozdaj ni bilo časa, dasi upamo, da se o njej razpravlja in da se namerava. Junaštvo Zeppelinovega zrakoplova. Ob neki vožnji tistega Zeppelinovega zrakoplova, ki se je uspešno udeleževal obstreljevanja Namurja in Liitti-cha, in ki je tudi v Antwerpnu metal večkrat bombe, je zašel zrakoplov v svetlobo metalcev luči. Vsi topovi so strašno streljali nanj. Ena krogla je uničila ogrodje, kjer je utrjen zadnji vijak. Bati se je bilo, da pade vijak v gondolo. Višji strojnik Luikarat je v najdivjejši vožnji splezal kvišku, odžagal ogrodje in odstranil vijak. Kako je umrl aviatik Reymond. Basel, 26. oktobra. Listi poročajo ii Pariza podrobnosti o smrti senatorja Rey-monda. Drzno, kakor je bil vajen, je vršil poizvedovalno službo v zraku ter zapo-vedal pilotu, naj ne leta previsoko, da bi lažje opazoval premikanje in lego sovražnikovo. Aviatika sta letala šele četrt ure, kar se začuje naenkrat, ko sta bila nad nekim gozdom, pod njima silno prasketanje pušk in v hipu je bil aparat od krogel preluknjan kakor rešeto. Krogla je zadela pilota, ki je v trenutku umrl in se zgrudil na svojem stoličku z glavo visečo vznak in z nepremičnimi rokami. Stroj brez voditelja je padal naprej, se nagibal kakor zblaznel zdaj z enim, zdaj z drugim krilom in malo da ni padel vsredi med drevje. Reymond, čeprav težko ranjen, je imel dovolj krepke volje, da se je vzdignil in zagrabil letalo. Zravnal je aparat ter ga obrnil proti francoskim okopom. Aeroplan je padel med francoskimi in med nemškimi vrstami. Z ene in druge strani so se zagnali Francozi in Nemci z nasajenimi bodali v divjem napadu proti letalu. Sledil je ljut boj. Francozom se je posrečilo, da so pobrali senatorja Rey-monda in prenesli aparat na svoje ozemlje. Senator je imel še toliko moči, da je nekemu generalu narekoval uspeh svojega opazovanja, rekoč, da je srečen, ker je mogel svojo nalogo do konca izpolniti in žrtvovati svoje življenje Franciji. Ko je tako izpolnil svojo dolžnost, je dovolil, da so ga prenesli v bolnišnico v Toulu. Rana, je bila smrtna: izstrelek mu je šel skozi trebuh, predrl črevesa ter zapustil telo na levi strani. Pred smrtjo je ranjenec še spoznal Brianda in Sarrauta, ki sta prihitela k njegovemu zglavju, in se jim smehljaje zahvalil. Poljske leolie v boiu. Pomorski M v Jadranskem morjo. Neki častnik poroča »Siidslawi-scher Korrespondez« o pomorskem boja pri Novem Gradu: Dne 17. oktobra sem opazoval z gora pomorski boj francoskega brodovja z našimi torpedov-kami. Francoske vojne ladje so se pri-bližale ena za drugo. Spremljale so jih torpedovke. Brodovje se je razprostrlo v polkrogu pred pristaniščem. Dve naši torpedovki napadejo Francozi. Velika francoska bojna ladja se pripelje in prične obstreljevati našo torpedovko. 30 cm granate padajo okolu torpedovke. ki se nepoškodovana umakne v pristanišče. Francoska ladja prične nato obstreljevati Ulana, ki je ušel svoj čas pred Barom Francozom. Tudi Ulan je srečno ušel. Francozi so nato obstreljevali nato utrdbe, a škode niso napravili. Čez dve uri se je francosko brodovje odpeljalo. i v ITALIJANI ZASEDLI OTOK SASENO. Dne 30. m. m. dopoldne so zasedli Italijani otok Saseno. ITALIJA IN VALONA. Bologna, 27. oktobra. Listu »Resto del Carlino« poroča njegov dopisnik dne 26. t. m. iz Valone: Danes ob 3y2 popoldne je priplula »Dandolo«, pozdravljena z zastavami tukajšnjih italijanskih štacijskih ladij: »Agordat« in »Dardo«. Zasidrala sc je v zalivu pred mostičem za izkrcanje. »Dandolo« ima razvito poveljniško zastavo kontreadmirala Patrisa. Na krovu sta dva zdravnika, člana zdravstvene komisije, katere prihod je bil v Valoni naznanjen. Kmalu po solnčnem zahodu jc prispela z visokega morja tudi ena tor pedovka. Prihod ladje z zdravstvenim odposlanstvom in vsemi potrebnimi higienskimi sredstvi je inteligenca hvaležno pozdravila. V Valoni se žc dolgo časa pozna, da ni nobene vlade. Vlado sicer imamo. imamo uradnike in funkcionarje. Na čelu vlade je muslimanski, recimo »diakon« Osman efendi. Člani vlade so sami mohamedanci, ki pa nimajo dovolj krepke volje in dovolj iniciative, da bi uveljavili svojo avtoriteto. V to svrho jim manjka tudi oborožene sile. Kaj pa naj naredi s par tucati vojakov! Beda epirskih beguncev iz krajev: Te-peleni, Colori, Delvin, Ergen itd. je nepopisna. Ljudje so brez sredstev, brez hrane in prenočujejo pod milim nebom. Edino italijanska kolonija — kakih sto ljudi — skrbi po možnosti za te nesrečneže. Zdravnik dr. Teppe je begunce zdravil. Zdaj prevzameta vodstvo zdravstvene službe novodošla zdravnika, kar je tem važnejše, Ver razsajajo v Valoni in okolici koze. GRČIJA IN EPIR. Milan, 27. oktobra. »Corriere della Sera« poroča iz Rima: Grčija ni nastopila neposredno iz lastnega nagiba, marveč na njo je delovala Angleška. Anglija je predlagala, naj bi Grčija iz človekoljubnih ozi-rov zavzela oni južni del Albanije, kjer je bil nered največji, da, želela je celo, da bi se italijanska vlada sporazumela z grško, tako da bi se grška okupacija izvršila brez ugovora, ali bolje: v popolnem sporazumu, • pritrditvijo rimske vlade. Ni nam znano, kako se je natančno glasil italijanski odgovor. Zagotavlja se pa, da je italijanska vlada izjavila, da s svoje strani ne more Grčiji zaupati naloge, da bi okupirala albansko ozemlje, čeprav iz »humanitarnih razlogov«, kakor je nagovarjala Anglija. Italija bi se grški akciji ne uprla, istodobno pa bi vnovič dala izraza svojemu prepričanju, da se sklepi londonske konference ne smejo kršiti. Sicer pa je Albanije, ki se je imela ustvariti vsled obeh balkanskih vojen, konec; je še samo beseda v slovarju diplomatov. Morda se bo dalo kdaj še v resnici napraviti Albanijo, toda to bo odvisno od izida evropske vojne. Sicer pa bi Albanija imela dovolj življenjskih moči v sebi, a le tedaj, če bi bila ustanovljena in urejena na pozitiv-nejšem temelju in z večjo razsodnostjo. Grški ministrski predsednik Venizelos je dopisniku »Corriere della Sera« izjavil, da Grška nima nobenih namenov glede Valone, ker v6, kako občutljivi so v tem oziru Italijani. To vedo tudi Epirci. V Albaniji je anarhija; to velja glede severnega Epira. Tisoči in tisoči prebivalstva so zbežali v Valono, ker se boje arnavtskih tolp. Radi bi se vrnili domov, a zahtevajo jamstva, da se jim nič hudega ne zgodi. Kdo jim more dandanes to zagotoviti? Ta točka skrbi grško vlado. Rusko-turška uojska. Ne Turčija, pač pa Rusija je pričela v Črnem morju sovražnosti. Ruske vojne ladje, ki so križarile ob vhodu v Bospor in najbrže polagale mine, so napadle turško brodovje, ki je plulo iz Bospora k vajam v Črno morje. Nastop ruskega brodovja je zadnja točka neprestanih groženj od strani Angleške in Ruske napram Turčiji. Turška vlada je sedaj odločno napravila konec tem grožnjam in dejansko pokazala, da si ne pusti kar meni nič tebi nič ukazovati. Na zadnje in najbrutalnejše izzivanje Ruske je odgovorila z vojsko in s svojim hitrim nastopom napravila Rusom že precejšnjo škodo. Kako daleč se bo razširila nova vojska, se v tem trenutku ne da pregledati. Na suhem bo najprej kavkaško-armensko obmejno ozemlje, kjer meji Rusija na Turčijo, pozorišče prvih bojev. Od tam se čisto lahko prenese vojska dalje v Azijo. Perzija dobro ve, da sedaj ali pa nikoli več bije ura, ko se lahko otrese rusko-angleškega jarma in pri vratih Indije se pa oborožuje Afganistan, ki je v položaju, ogroziti rusko srednjeazijsko posest in pa tudi Indijo samo. Na obzorju Oricn-ta se pojavlja nova trozveza: Turčija, Perzija, Afganistan, ki bo dala trojnemu sporazumu obilo opravka. Islam vstaja in nevarnost za Rusijo in Angleško ne bo majhna, kakor hitro se posreči Turčiji, prodreti v ruske in angleške kraje, v katerih prebivajo mohamedanci, K tem deželam spadajo deli Kavkaza, Indije in predvsem Egipt. Da bo Turčija te velike operacije lahko uspešno podvzela, mora biti sigurna, da ji ne preti na Balkanu od tamošnjih držav nobena nevarnost. Dobro zavarovan hrbet v Evropi ima Turčija zaenkrat le proti Bolgariji, ki je vse snubitve Rusije in njenih zaveznikov odbila in gotovo ne bo padla Turčiji za hrbet. Nejasno je pa stališče Grške. Vendar je upanje, da se Grška ne bo vmešavala v vojsko, ker bo imela dovolj posla v Albaniji in ker bi v slučaju vojske s Turčijo morala računati tudi na vojsko z Bolgarijo. Rumunija bo najbrže ostala nevtralna. Vendar se pa še nikakor ne da pregledati, katere dežele bodo še posegle v svetovno vojsko sedaj, ko je sprejela boj tudi Turčija, Vsekakor so možna razna presenečenja, RUSI IN TURKI. Prvo vojsko v minulem stoletju so imeli Turki z Rusi ob časih Napoleona. Za mejo se je takrat določila reka Prut. Druga vojska se je otvorila leta 1827. V odrinskem miru je morala Turčija odstopiti izliv Donave, del Armenije in pripoznati neodvisnost Grške. V krimski vojski je morala Rusija odstopiti izliv Donave z delom Besarabije in obljubiti, da ne bo gradila arsenalov v Črnem morju, odpovedati se je morala protektoratu kristjanov v Aziji. Četrta vojska se je vojskovala med Turki in Rusi leta 1877. Odločila se je pri Plevni. Dozdaj so imeli Rusi in Turki sedem vojsk. NEMCI O TURŠKI POMOČI. »Kreuzzeitung« izvaja, da se mora smatrati Turčija od sedaj naprej za zaveznika osrednjih držav. Težišče Turčije je v vojski na kopnem in sicer bolj proti Angliji, kakor proti RusijL Turčija pozove proti Angliji vse moha-medance. Predvsem se poizkusi osvojitev Egipta, ker odločuje prvenstvo Anglije v svetovni trgovini posest sueškega prekopa. MOHAMEDANSKA SVETA VOJSKA. »Lokalanzeiger« opozarja, da je Turčija na največji mohamedanski praznik udarila proti Rusiji, kar znači sveto vojsko proti Rusom, Francozom in Angležem. Minula so že stoletja, da ni Turčija otvorila vojske. Turški listi poročajo po afganskih listih, da je več mladih Perzov, došlih v Habul, priredilo demonstracijo za iz-lamsko slogo pred emirjevo palačo. Mesto zastave so nosili krvavo srajco perzijskega velikega ulema, ki so ga Rusi v Tabrisu obesili. Baje je emir Habib Ullah izjavil, da upa na oprostitev mohamedanskih narodov izpod angleško-ruskega jarma. »Times« poročajo: Nemški polkovnik Heck se je pripeljal v Damask, da preosnuje sirske čete in da uvrsti Be-duince v turško armado. V Akabo so došli močni turški kavalerijski oddelki. Turške ladje z brezžičnimi brzojavi stražijo Sueški prekop. »Rječ« poroča, da je izjavil Enver paša: Nasilstvo Angležev proti Egiptu sili Turke, da so pozorni. Turčija bo prisiljena, da konča zmede v Egiptu, ki je pod vladarstvom kalifata. Vstaja Kurdov proti Rusiji se vedno bolj širi. Dozdaj so se dvignili štiri najmočnejši rodovi, ki so prekinili poštne in brzojavne zveze med Chorom in Falmasom. Na severozahodu so Kurdi zadali Rusom velike izgube. PROKLAMACIJA ŠEJK-UL-ISLAMA. Carigrad, 2. novembra. Šejk-ul-islam je izdal proklamacijo na vse vernike, da branijo ogroženi kaliiat. ZAKAJ SO PRIČELI TURKI Z RUSI VOJSKO. Carigrad, 2. novembra, (Kor, urad.) Uradni komunike izvaja: Častniki in mornarji ruskega polagalca min »Prut« so bili zaslišani. »Prut«, ki se je 8 do 10 dni mudil v Sebastopolu, je bil naložen z minami. Poveljevali so ladji taki častniki, ki so služili več let na ruski postajni ladji v Carigradu in ki zato natančno poznajo Bospor. Rusko brodovje je odplulo iz Sebastopolja takoj 27. m. m., ko je izvedelo, da vadi mal del turškega brodovja na Črnem morju. Odpeljalo se je proti jugu iz Sebastopolja, za obrambo obrežja so pustili Rusi dovolj močno brodovje, 28. m. m. je zapustil »Prut« Sebastopolj, Odpeljal se je proti jugu. Rusko brodovje je nameravalo ob vhodu v Črno morje trositi mine, napasti naše malo izven Dardanel nahajajoče se brodovje in uničiti naše brodovje, ki naj bi, ko bi zapustilo Bospor, da pomaga malemu brodovju, zavozilo na mine. Naše brodovje, ki je vadilo, je zapazilo polaga-telja min in torpedovke, ki so ga stražile in došlo je do dogodkov, o katerih se je že poročalo. Rešenih je bilo 5 ruskih častnikov, med njimi tudi neki fregatni kapitan. Vsi vjetniki so prepeljani v Ismid. Naše brodovje, ki se je nahajalo izven Bospora, je tako slučajno doseglo uspeh, ki je zelo važen, ker varuje bodočnost našega brodovja. K RUSKO - TURŠKIM SOVRAŽNOSTIM. Dunaj, 31. oktobra. Rusija skuša svet prepričati, da je turško brodovje napadlo ruska mesta sredi najlepšega miru; v resnici so pa dala temu povod ruska izzivanja. — Turške vojne ladje so priplule pred Odeso in zaplenile tamkajšnje ruske ladje. — V Stambulu so bile velike protiruske demonstracije; demonstranti so z ruskega konzulata strgali grb in razbili okna na ruskih trgovinah, Porta je naznanila, da je cela azijska obal z minami zaprta. — Ruski poslanik v Carigradu, Giers, je odpoklican; pričakovati je for-melne vojne napovedi trospormuma proti Turčiji. XXX RUSKI POSLANIK V CARIGRADU je že 30. t. m. zahteval svoje potne liste,. Popoldne je konferiral z velikim vezirjem. Ruske interese bo zastopala Italija. Ruski konzulat v Carigradu je že razvil italijansko zastavo. Ruska vlada je ukazala konzulom, da naj Turčijo zapuste, varstvo ruskih podanikov pa izroče Italiji. Ruskemu poslaniku je ukazano, da naj zapusti Carigrad. RUSKEMU, ANGLEŠKEMU IN FRAN- COSKEMU POSLANIKU V CARIGRADU SO BILI IZROČENI POTNI LISTI. Carigrad, 31. oktobra. (Kor. urad.) Ruskemu, angleškemu in francoskemu poslaniku so se dostavili potni listi. Ruski in angleški poslanik odpotujeta nocoj zvečer, francoski pa jutri. Carigrad, 31. oktobra. (Kor. urad.) S francoskega in angleškega poslaništva so že odstranili grbe. OB ODHODU RUSKEGA POSLANIKA IZ CARIGRADA. Carigrad, 31. oktobra. (Kor. urad.) Ruski poslanik je danes s svojo družino zanustil Carigrad; odpeljal se je s posebnim vlakom. Z istim vlakom so se odpeljali iz turške prestolnice tudi ostali gospodje ruskega poslaništva in njihove družine, kakor tudi veliko drugih ruskih osebnosti. Pot gre čez Bolgarijo in Rumunijo. K slovesu so prišli na kolodvor zastopniki skoro vseh diplomatičnih poslanstev nevtralnih držav. Splošno pozornost je vzbudila, da francoskega in angleškega poslanika ni bilo zraven. TURŠKI MINISTRSKI SVET. Carigrad, 1. novembra. Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo. Predsedoval je veliki vezir. FRANCOSKI IN ANGLEŠKI POSLANIK ODPOTOVALA IZ CARIGRADA. Carigrad, 2. novembra, (Kor. urad.) Francoski in angleški poslanik sta odpotovala iz Carigrada s svojim osobjem 1. novembra ob 9. zvečer. Odpeljala sta se v Dedeagač, kjer se podasta na parnik. Ob odhodu poslanikov je bilo popolnoma mirno in vse v redu. TURŠKA NAPOVED VOJSKE RUSIJI. Dunaj, 2. novembra. Kakor se čuje, je včeraj podala turška vlada Rusiji uradno napoved vojske. XXX TURŠKO URADNO POROČILO O DOGODKIH V ČRNEM MORJU. Carigrad, 31. oktobra. (Kor. urad.) Izšel je uradni komunikč, ki izvaja: Iz izjav vjetih ruskih mornarjev in iz dejstva, da je bila med ruskimi vojnimi ladjami tudi ladja za polaganje min, izhaja, da so Rusi nameravali z minami zapreti Bospor in turško brodovje, ki bi bilo potem razdeljeno v dva dela, popolnoma uničiti. Ker je bilo torej so diti, da turškemu brodovju preti napad in da Rusija otvori sovražnosti brez predidoče vojne napovedi, je turško brodovje začelo preganjati rusko in je razkropilo. Naše brodovje je bombardiralo Sebastopol in uničilo v novoros-sijskem pristanišču 50 petrolejskih zalog, 14 vojaških transportnih ladij, vec žitnih skladišč in postajo za brezžično brzojavljanje. Dalje je naše brodovje pred Odeso pogreznilo eno rusko križarko, drugo križarko pa močno poškodovalo, tako da se je tudi potopila. Potopila se je tudi ena ladja ruskega prostovoljnega brodovja. V Odesi in Sebastopolu so naše ladje porušile 5 petrolejskih zalog. TURŠKI LISTI O RUSKO-TURŠKEM SPOPADU V ČRNEM MORJU. Carigrad. Turški listi obravnavajo konflikt v Črnem morju v člankih, ki so najbrže inspirirani. Pravijo, da je Turčija že 3 mesece prenašala izzivanja tripelentente, zlasti Rusije. »Nov/oje Vremja« da je celo zapisala, da so Dardanele in Carigrad ruske. Tur ško borodovje da je naletelo v turških \odah na tuje brodovje v spremstvu neke ladje z minami, ki se je sumljivo gibalo. Turško brodovje da je moralo nastopiti, da se ne zapre Bospor z mi nami. Turčija se bo branila do skrajnosti, ker se ji gre za življenje in smrt Če gre pa za kako nesporazumljenje je možno, da se na diplomatičen način reši. NAPAD NA ODESO. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona: Več očividno turških torpedovk, imena niso znana, je napadlo Odeso. Potopile so rusko topničarko Donez ob vhodu v pristanišče. Del moštva ie bil uhit ali pa ranjen. Po- škodovani so trije ruski in en francoski parnik. Nekaj Odesančanov je ubitih ali pa ranjenih. TURŠKE TORPEDOVKE NAPADLE RUSKE LADJE V ODEŠKI LUKI IN JIH POTOPILE. Frankobrod n. M, 31. oktobra. (Kor. ura.) »Frankfurter Zeitung« poroča, iz Londona: Lloydi so dobili brzojavko, glasom katere je več torpedovk neznanega imena, a vsekakor turške, napadlo Odeso in potopilo rusko topničarko Doneč« ob vhodu v luko. Del moštva je utonilo ali pa bil ubit ali ranjen. 3 ruski in 1 francoski parnik so bili poškodovani in več prebivalcev ubitih ali ranjenih. Carigrad, 1. novembra. Kabel med Carigradom ln Odeso je pretrgan. OSEM RUSKIH TORPEDOVK POTOP* LJENIH. Carigrad. Pri pomorskem boju na Črnem morju je bilo potopljenih osem ruskih torpedovk. V ODESI ZARUBLJENE RUSKE LADJE. Reuter poroča, da so se v odeško pristanišče pripeljale turške ladje, ki so zaplenile ruske ladje, ki so se naha« ale v pristanišču. SEBASTOPOL TURŠKA KRIŽARKA ZAŽGALA. »Frankfurter Zeitung« poroča 31. ok» tobra: Turška križarka »Sultan Javus Se« im« (bivši »Goeben«) je uspešno obstre-jevala Sebastopol in je mesto zažgala. ANGLEŠKO FRANCOSKO BRODOVJtf V BOJU S TURKI. Carigrad. Angleško-francosko br» dovje je 1. novembra dopoldne priplu« o v zaliv Tschesme ob Mali Aziji, da bi napadlo mali turški kanonski Soln Durar - Reiss in parnik Klnali-aga. Po« veljnik čolna Durar-Reiss je vpričo tega uničil parnik in razstrelil kanonski čoln, da ju ne pogubi sovražno bro* dovje. TURKI ZAPLENILI RUSKI PARNIK »KOROLJEVA OLGA«. Carigrad, 2. novembra. (Kor. urad.) Pristaniške oblasti so zaplenile parnik »Koroljeva Olga«, ki je last paroplovn« družbe. Na parniku so razvili otomansko zastavo in ga zasedli s turškimi mornarji« TURČIJA PROTESTIRALA PROTI IZZIVANJU RUSKEGA BRODOVJA NA ČRNEM MORJU. Carigrad, 31. oktobra. (Kor. urad) Kakor se je zvedelo, je porta že energično protestirala proti izzivajočemu nastopu ruskega brodovja v Črnem morju. SMIRNSKA LUKA ZAVAROVANA. Carigrad, 31. oktobra. (Kor, urad,) Radi varnosti pred mogočim napadom sovražnega brodovja je vlada ukrenila potrebne odredbe za brambo smirnske luke, XXX DUNAJ IN BUDIMPEŠTA IN RUSKO-TURŠKA VOJSKA. Dunaj. (Kor. urad.) Na dan vseh svetnikov so napravili Dunajčani manifestacijo za Turke. Tisočglava množica je nosila turške, avstrijske in nemške zastave v sprevodu in je prikorakala pred turško poslaništvo, kjer je klicala Hoch-klice na Turčijo. Ko se je prikazal tajnik turškega poslanika pri oknu, ga je eden izmed množice nagovoril. Tajnik je odgovoril v nemškem jeziku. Množica je navdušeno klicala Živio Turčija in neodvisen Egipt! Nazadnje se je zapela cesarska pesem in Die Wacht am Rhein, — Tudi v Budimpešti so bile velike manifestacije za Turčijo. Dunaj, 2. novembra. Na Dunaju biva* joči Turki, okoli 1000 po številu, so priredili pred vojnim ministrstvom in nemškim poslaništvom veliko manifestacijo. Nosili so v sprevodu avstrijske, nemške in turške zastave ter peli patrijotične pesmi. MANIFESTACIJE V BEROLINU. Pred turškim poslaništvom v Be-rolinu so bile velike manifestacije. Poslanik se je zanje z govorom zahvaljeval. XXX ITALIJA IN TURŠKO-RUSKA VOJSKA. Iz Rima se poroča: Udeležbo Turčije v evropski vojski časopisje živahno razpravlja. »Giornale d'Italia« sodi, da bi bil korak Turčije še pomembnejši, če bi Bolgarija skupno postopala s Turki zato, da bi zadržavala Rumunijo, Srbijo in Grško. Rusiia namerava najbrže z močnimi silami korakati v Carigrad, da praktično reši dardanelsko vprašanje, V koliko so s to vojsko prizadete koristi Italije, se še ne more pregledati. Na druge liste učinkuje še vojska v Tripolisu, »Tribuna« na primer graja turški napad, ker ni prej govorila diplomacija. Na Balkan lahko akcija Turčije tako vpliva, da se to še ne more preračunati, ker se balkansko ravnotežje lahko moti in posežejo v vojsko činitelji, ki se še dozdaj niso odločili s LAHI SE BOJE TURŠKEGA GIBANJA. Berolin. Wolfov urad poroča; Nekateri laški listi so izrazili bojazen, da se utegne po izbruhu sovražnosti v Orientu islamsko gibanje raztegniti tudi na Lybijo. Nasproti temu pribijamo, da je turška vlada odredila vse odredbe, da se to gibanje ne razširi v Lybiji. XXX V SOFIJI Je poročilo o turški ofenzivi proti Rusiji mogočno učinkovalo. Ministrski svet je zopet zboroval. Vse je radovedno, kakšno stališče zavzame Rumunija. Bolgarija ostane zdaj še ne-vti*alna, kakor izjavljajo vodilni politiki. Sofija. (Kor. urad.) Izbruh vojske je vzbudil tukaj največjo pozornost. Vobče je sprejela javnost to vojsko kot neko zadoščenje. Sofija, 31. oktobra. »Agence Tele-fcrafique Bulgare« poroča: Izšel je ofi-ciozni kumunikč, ki se glasi: Posega Turčije v gigantske oborožene konflikte, ki bo pri vseh vojujočih se državah povzročil novo orijentacijo, bolgarska vlada ne smatra za dejstvo, ki bi Ra-doslavov kabinet nagnilo, da bi se odpovedal dosedanji strogi nevtralnosti, pač pa bo tudi nadalje budno zasledoval vse dogodke, ki se le oddaleč dotikajo bolgarskih koristi. BOLGARI OBSTRELJEVALI NA DONAVI RUSKO TOPNIČARKO. »Reichspost« poroča, da so Bolgari streljali na neko rusko topničarko, ki je peljala Srbom po Donavi razne stvari. BOLGARIJA MOBILIZIRA. »Kodanj ska Tidende« poroča iz Sofije, da je Bolgarija pozvala pod orožje drugi poziv armade. Sofija. (Kor. urad.) Neko poročilo iz Varne javlja, da je kabel med Varno in Sebastopolom prerezan. TURŠKO-BOLGARSKA POGAJANJA. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Sofije: Tajnik kralja Ferdinanda, Grekov, je odpotoval v Carigrad, kjer je obiskal in se dolgo časa razgovarjal z velikim vezirjem, z vojnim ministrom in z drugimi osebami. Grekov je svojčas vodil pogajanja, ko se je sklepal mir med Bolgari in Turki. Oficiozni »Echo de Bulgarie« naglasa, da so eno leto sem razmere med Bolgarijo in Turčijo izvrstne. Očividno je, da se krijejo koristi Turkov in Bolgarov. BOGARIJA VPOKLICALA REZERVISTE. Sofija, 1. novembra. »Agence Tel. Bul.« poroča: Vlada je odpustila dva starejša letnika in poklicala dva rezervna letnika pod orožje. XXX RUMUNIJA KUPUJE PATRONE. Carigrad. Rumunska vlada je poslala v Illinois v Ameriko posebno komisijo, da nakupi 20 milijonov patron za manlicher-puške. JONESCU POZIVA NA VOJSKO PROTI RUSIJI. »Romanul« objavlja članek bivšega rumunskega ministra Take Jone-sca, ki izvaja, da Rumunija ne more ostati nevtralna in da mora pograbiti proti Rusiji za orožje. XXX GRKI so, kakor »Times« pišejo, pripravljeni, da pomagajo trojnemu sporazumu. Grški konzul Rosopulos v Budimpešti je izjavil, da ostane Grška nevtralna, do- Splošen napad na Tsingtau. Berolin, 2. novembra. (Kor. urad.) (Jradno se poroča: Dne 1. novembra dopoldne se je pričel na suhem in na morju sploien napad na Tsingtau. INDIJSKE ČETE PRI TSINGTAU-U London. Uradno se poroča, da so med angleškimi in japonskimi četami, ki napadajo Tsingtau, tudi indijske čete. Predsednik republike Haili pobegnil. Washlngton, 31. oktobra. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča: Državni depar-tement je dobil obvestilo, da je moral predsednik republike Haiti zapustiti Port au Prince, ter je pobegnil na krov nekega nizozemskega parnika. Angleški atentat na nemško municijsko tvornico. Berolin, 31. oktobra. Berolinska železniška uprava naznanja, da se je pri raztovorjevanju premoga, došlega iz nemškega rudnika v tovarno za strelivo, našel napolnjen angleški izstrelek. Domneva sn. da se ie nameraval atentat. kler ni sama ogrožena. Če Bolgari ali Turki napadejo Srbe, se Grška brezpogojno postavi na srbsko stran. GRČIJA OSTANE SLEJKOPREJ MIRNA. Atene, 31. oktobra. (Kor. urad.) Poročilo Agence d'Athenes: Časopisi razpravljajo o položaju, ki je nastal po nepričakovanem turškem činu, in izjav-liajo, da hoče Grčija slejkoprej v miru živeti. Po mnenju časopisja pa je mir na Balkanu odvisen edino-le ocl Bolgarije. Grčija bdi nad svojimi koristmi. GRKI PROTI BOLGAROM. »Osmanski Lloyd« poroča, da zbira Grška ob bolgarski meji velike sile. Mejo proti Bolgariji so zadnji teden zelo utrdili. STALIŠČE GRŠKE ODVISNO OD BOLGARIJE. Atene, 2. novembra. Grška je izjavila, da je njeno stališče odvisno od Bolgarije. XXX OSVOBODITEV KAVKAZA. Perzijski listi pišejo, da umika Rusija svoje vojake iz Perzije in jih pošilja na Poljsko, a obvezala se ni, da jih zopet ne pošlje v Perzijo nazaj. Proti Rusom narašča jeza. Ker so napadli Rusi mesti Targuevar in Marguevar, so izvedli perzijski konjeniki protinapad. Ubitih je več sto kozakov. Ruski konzul v Ispahanu se je radi nepričakovane izpremembe javnega mnenja tako razburil, da je umrl nagle smrti. Ustanovil se je odbor za osvoboditev Kavkaza, ki je vse kavkaške mohamedance pozval, cla naj se dvignejo proti Rusom. XXX TURČIJA NE IZŽENE DRŽAVLJANOV TROSPORAZUMNIH DRŽAV. Carigrad, 31. oktobra. (Kor. urad.) Od merodajne strani se je izjavilo, da turška vlada ne namerava nastopiti z izgonom državljanov trosporazumnih velesil ter tudi ne bo delala nobenih ovir onim, ki hočejo odpotovati. XXX RUSKO URADNO POROČILO O ODPOKLIC AN JU RUSKEGA POSLANIKA IZ CARIGRADA. Petrograd, 1. novembra. (Kor. ur.) Poročilo petrograjske brzojavne agen-ture: Ko je dospelo poročilo o zavrat-nemu napadu na rusko črnomorsko obal, je cesarska vlada še isti dan ruskemu poslaniku v Carigradu naročila, obvestiti porto o pretrgan ju diploma-tičnih zvez s Turčijo in svojem odpo-tovanju s celokupnim osobjem poslaništva in konzulata. Varstvo koristi ruskih državljanov se je poverilo italijanski vladi. X X X RUSI PRIPRAVLJENI NA TURŠKI VPAD. London. Iz Petrograda poročajo listu »Evening News«, da ruski vojaški krogi nikakor ne smatrajo Turka za sovražnika, ki bi se smel prezirati. Res, da je organizacija turške armade pomanjkljiva, vendar postavijo Turki v boj lahko 500.000 vojakov in 300.000 rezerve. Rusi so za obrambo kavkaške meje popolnoma pripravljeni. XXX TURKI POTUJEJO DOMOV. Dunaj, 2. novembra, številni turški vojaški obvezancl so odpotovali v domovino. Francozi zavarujejo italijansko mejo. Genf, 2. novembra. Francoske gar-nizlje ob italijanski meji so zopet oja-čene. Kdo dela zmedo na Italijanskem? Rimski dopisnik lista »Kirchcnzei-tung« je sporočal med drugim tudi tole: »Na Italijanskem je javna tajnost, da sta obadva glavna framasonska lista »II Secolo« v Milanu in pa »Messag-gero« v Rimu ob izbruhu sedanje vojne prejela iz Francije vsak po pol milijona frankov, da bi dvigala javno mnenje zoper Avstrijo in Nemčijo. — Iz Španskega je prišlo pred dnevi poročilo, da se je znani prostozidar in republikanec Lerroux nalašč pripeljal v Bordeaux z zagotovilom, cla bo Španska opustila nevtralnost na korist Franciji. Frama-soni se trudijo na vse kriplje, da bi ogladili pot vojski. Na skrivnem širijo posebne listke z oklici, v katerih zaro-tujejo svoje zaveznike in tripične brate, naj se za slučaj vojske prostovoljno pri-glase za vojno službo. — Kljub temu pa . je prevladala na Italijanskem resnost, ki obsoja nczmiselne demonstracije I mladih razposajencev. »Oss.ervatore Ro- mano« je objavil, da zmaguje zdrav razum ter da »velika večina dežele« soglaša z odločnim in energičnim stališčem vlade. Križarka jmden" doslej potopila 51 ladij. Nemško brodovje preži na ruske vojne ladje. London, 31. oktobra. »Times« poro* fa, da veliko nemško brodovje preži na rusko vojno brodovje. Iz Rotterdama se poroča, da je potopila križarka »Emden« dozdaj, kakor trde londonski listi, 51 ladij in sicer 10 francoskih, 34 angleških in 7 japonskih. FRANCOSKO URADNO POROČILO O POTOPU »ZEMČUGA«. Bordeaux, 31. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Mornariško ministrstvo potrjuje, da je bil v Pulo-Pinang pogreznjen ruski križar »Zemčug« in pa torpedni čoln »Musquet«. »Emden« je priplula v luko maskirana pod rusko zastavo in se s preživelimi vrnila na visoko morje. Na »Zemčugu« je bilo ubitih 25 oseb, 112 ranjenih in 250 rešenih. Po angleških poročilih je vozila »Emden« pod japonsko zastavo. ANGLEŽI SE ČUDIJO PREDRZNI KRIŽARICI »EMDEN«. London. »Times« piše: Nepojasnjeno je, kako je bilo mogoče, da so pustile ladje pred Penangom, kljub temu da se je »Emden« maskirala, k sebi, ne da bi je preje preizkušale. Zvijača »Emden« je častna, v kolikor je napačno zastavo pred napadom odstranila. To je bilo od strani tako podjetnega in spretnega kapitana, kakor je Miiller, tudi pričakovati. Amerikansko-angleški spor poostren. Rotterdam, 2. novembra. Amerikan-sko-angleški konflikt se je poostril, ker je Angleška zaplenila več amerikanskih ladij. AMERIŠKA VLADA PROTI ZADRŽANJU PARNIKA »GROONLAND« V GIBRALTARJU. Washington, 31. oktobra. (Kor. urad.) Vlada je sklenila v Londonu vložiti ugovor proti zaclržavanju parnika »Groonland« v Gibraltarju in vprašati, da-li se parnik zadržuje zato, ker je na-tovorjen z bakrom ali pa zato, ker ima na krovu sovražne rezerviste. Uradni krogi zastopajo stališče, da se mora vernik izpustiti ali pa nemudoma postaviti pred pomorsko sodišče. ANGLEŠKI IN AMERIKANSKI INTERESI SI NASPROTUJEJO. London. »Morningpost« poroča iz Washingtona: Amerikanska vlada razume položaj Angleške, vendar nima nobenega povoda, da bi Angleško podpirala na škodo amerikanske trgovine. Čuti se pa dolžno storiti vse, kar je v njeni moči, da si zagotovi vse inozemske trge za svoje izdelke. Kmalu se bo pokazalo, da razmere silijo h konfliktu, ki bi se dal s taktom, obzirnostjo in obojestranskimi koncesijami odvrniti, Angleški položaj v južni Afriki. »Times« pišejo o vstaji v Južni Afriki: Očividno je, da se vstaja v Južni Airiki zelo širi vsaj v enem delu dežele. Vodi se dobro. Vstaši v dotičnih okrajih so oboroženi s puškami in imajo vsak nekaj stre-ljiva. Mobilizirajo se lahko hitro. Deželo popolnoma poznajo. Njih konji so dobri. Zdi se, da poveljuje v Zahodnem Trans-vaalu general Beyer, o katerem ni jasno, če se je tudi pridružil vstaji, Beyer je več let uradoval skupno z Bothom in mora zato do zadnje pičice poznati vse vojaške načrte vlade in njene pripomočke, njeno moč in njene slabosti. Na njegovi strani stoji, o tem se ne more dvomiti, general Kemp, prejšnji častnik Delareyev, ki je po svoji hrabrosti in kot dober vojskovodja znan še iz burske vojske in ki ima velik vpliv v Južni Afriki, Ne more se dvomiti, da morejo na somišljenike računati taki voditelji, kakršni so De Wet, Beyer in drugi, Vstaši so pravi trenutek dobro izbrali, Južnoafriški ekspedicijski zbor je zaposlen z operacijami proti nemški Južnovzhodni Afriki. Tiste angleške čete, ki so službovale pred vojsko v združenih južnoafriških državah, so bile najbrže odposlane v Evropo. »Times« kljub temu sodijo, da vstaši ne bodo dosegli končno uspeha. ANGLEŠKI PORAZ V JUŽNI AFRIKI. Vstaši v Južni Afriki so vjeli veliko višjih angleških uradnikov. V Pratori-ji se bijejo poulični boji. Potrjuje se, da je proti Bothi nastopil Dewet, ki zbira privržence okoli sebe. Tudi Her-tzogova stranka se zavzema za vstajo. Angleži so izgubili že neko večjo bitko. General Ilertzog je zapustil Bloemfon-tein, da. poišče voditelje vstaje in da jih pregovori, cla se vrnejo. Ni pa mogel dobiti niti Do Weta in'tudi ne poslanca Conrava. V Oranji še ni tekla kri. Divjanje karbonarijev na Portugalskem. London, 31. oktobra. (Kor. urad.) »Morningpost« poroča iz Lizbone z dne 27. t. m.: Po celi deželi se izvršujejo številne aretacije. Izdajatelja lista »Restauracao«, Christa, so izgnali iz dežele. Izza amnestije minolega februarja delajo karbonariji ves čas na to, cla bi se zopet napolnile ječe, ker dobro vedo, da bi v sedanjem evropskem ■ položaju zapiranje rojilistov ne vzbudilo posebne pozornosti ter so mnenja, cla je sedaj prišel zaželjeni ugodni tre-notek, cla se rojalistično gibanje zatre. Vsi rojalistični listi so bili zaplenjeni. Brzojavke na zunanje časopise cenzurirajo ali pa sploh zatro. Zdi se, kakor bi vlada karbonarijem puščala vajeti bolj nego kdaj prej. Republikansko časopisje v Lizboni poživlja vlado, naj ne izkazuje nobene milosti. Dopisnik zaključuje: Pred enim letom bi Anglija nikakor ne mogla naprositi ali sprejeti vojaškega sodelovanja Portugalske, in ako to sedaj stori, mora to le pod edinim pogojem, da karbonariji ne bodo več izvrševali nobenih preganjanj in nasilij. Iz sarajevske obravnave. Srbsko spletkarstvo. Pri veleizdajski sodni obravnavi dognalo se je med drugim tudi to: Za časa sedanje vojske so najdeni v Loznici in Malem Zvorniku srbski akti o vohunstvu v Bosni in Hercegovini, iz katerih se je konstatiralo, da je Srbija v samem lozniškem uradu za zglaševa-nje imela zapisanih sto zaupnikov, pravzaprav vohunov za Bosno, med njimi devet, ki so v tabeli označeni kot posebno dobro kvalificirani. Z ozirom na poročila lozniškega nadzornika zglaševalnili uradov poveljniku drin-ske divizije, so bila, kakor to potrjujejo tudi izjave Veljka Cubriloviča; srbska sokolska društva v Bosni, »Pobra-timstva« in antialkoholna društva samo maske za skrivanje delovanja »Narodne Obrane« in za pripravljanje vojske in upora v Bosni. Vohunstvo. O srbskem vohunstvu v hrvatskih krajih se je že veliko pisalo, posebno mnogo je prinesla na dan sarajevska veleizdajniška sodna obravnava. Semkaj gredo tudi direktive, ki jih je srbska vojska dobila pri prehodu na našo stran za svoje orijentiranje: Ako je v vasi cerkveni zvonik pokrit z bakrenimi ploščami, potem so tam sami Srbi. Ako je prebivalstvo namešano, potem je v sredi cerkve črno okno. Ako so v vasi razen Srbov tudi katoliki, potem je okoli križa črn okvir. Posebno vredno se mi zdi opomniti, kar se mi je reklo za nekatere profesorje Srbe, učitelje srednjih in tem podobnih šol v Bosni in Hercegovini. Dijaki zadnjih let so dobivali naloge, da svoje pristojne kraje čim natančneje opišejo s topografičnega, orografil':-nega, etnografičnega in kulturnega stališča. Sarnoobsebi se razume, da so dijaki take teme reševali s posebno pazljivostjo. Te naloge so potem gospodje profesorji in učitelji pošiljali v Belgrad. Čemu so te dijaške naloge rabili v Belgradu, o tem se nam zdi škoda izgubljati besede, Razna poročila. RUSI VLOŽILI V »ANGLEŠKO BANKO« 12 MILIJONOV FUNTOV ŠTER-LINGOV. London, 31. oktobra. (Kor. urad.) »Daily Telegraph« poroča: Poučeni finančni krogi so včeraj izjavili, da je iz Rusije dospelo v »Angleško banko« 12 milijonov funtov šterlingov, kjer so se ZKložili za ruski račun. TUDI KITAJSKA MOBILIZIRA? Poročila nekaterih nemških listov trdijo, da je Kitajska pričela z mobilizacij skimi pripravami. FRANCOSKI PARNIK ZADEL NA DNO. Pariz, 31. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Hawas« poroča: Francoski parnik »Admiral de Ginouilly« jc pri Cap Barfleurju zadel na dno. ANGLEŽEM MANJKA ZDRAVNIKOV. London. »Times« piše: V severni Franciji primanjkuje lazaretnih priprav. Načelo, naj se kolikor mogoče veliko ranjencev prepelje na Angleško, se vsled tega preveč izrablja. Manjka namreč spret- nih in izkušenih kirurgov in zdravnikov; tudi postrežba je pomanjkljiva. NIZOZEMSKA ODKLONILA POMOČ ANGLIJE. Haag. »Nieuws Courant« poroča: Nizozemska je odklonila ponudbo Anglije, da je voljna prispevati za pomoč za belgijske begunce. NEMŠKA CESARICA ODPOTOVALA V KoNIGSBERG. Berolin. Wolfov urad poroča: Cesarica Avgusta Viktorija je 31. oktobra odpotovala v Konigsberg. K. POTOPU BOLNIŠKEGA PARNIKA »CHITTA«. Whitbv, 31. oktobra. (Kor. urad.) Z nasedlega bolniškega parnika »Chit-ta« so roSili kakih 50 oseb; 60 oseb je še na krovu. REŠENI RANJENCI. Whitby, 1. novembra. Vse na , ne-srečeni bolniški ladji Chitla naha jajoče se osebe so se izkrcale. Rešilo -r- je ViO oseb. POŽAR V VALONI. Fiim, 1. novembra. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča iz Valone z dne 31. oktobra: V nekem tukajšnjem bazarju je izbruhnil ogenj. Gasit je prihitelo 130 mornarjev z ladje »Dando-lo«. Tudi konzul Lori je z mnogimi Italijani hitel na pomoč. Škoda je znatna. NEMŠKA UPRAVA V FRANCOSKIH RUDNIŠKIH POKRAJINAH. Metz, 31. oktobra. V longwyškem in brieyškem rudniškem ozemlju na Francoskem, katero ima zasedeno nemška armada, se je uvedla nemška civilna uprava. Za železne rudnike in fužina v tem ozemlju se je upeljala posebna varnostna uprava, ki bo skrbela za to, da zapuščena ali pa nezadostnim osobjem preskrbljena podjetja ne bodo trpela škode, zlasti pa za to, cla dragocenih rudnikov ne zalije voda. Nem-š! "mu guvernerju in varnostni upravi je dodeljen stalen industrijski svet, sestavljen iz zastopnikov nemške težke industrije, ki ima veliko svojega kapitala naloženega v francoskih rudnikih. TURŠKE POŠTNE ZNAMKE V SPOMIN ODPRAVE KAPITULACIJ. Iz Carigrada poročajo: Poštno in brzojavno ministrstvo bo izdalo v spomin odprave kapitulacij poštne znamke za notranji promet in za pošiljatve v inozemstvo. Poštne znamke so enake onim, ki se sedaj rabijo, imajo pa napis: »Odprava tujih predpravic — 1330.« ODBOR PROTI BEDI NA MALTI. London, 31. okt. (Kor. ur.) »Mor-ningpost« poroča z Malte z dne 28. okt.: Spričo bede, ki vlada vsled vojne, se je tu osnoval podporni odbor. 100.0GG kron za vojaško bolnišnico. Budimpešta, 1. oktobra. (Kor. ur.) Ogrski tiskovni urad poroča: Izdajatelja »Pesti Hirlapa«, dr. Oto in Emerih Legrady, sta poklonila 100.000 kron za zgradbo vojaške bolnišnice. KDO JE POLOŽIL MINE OB IRSKI SEVERNI OBALI. London, 31. oktobra. (Kor. ur.) »Times« pišejo: Morskih min ob severni irski obali niso položile navadne ladje za polaganje min. Položiti jih tudi niso mogli mornarski čolni pod nevtralno zastavo. Sklepati je torej, da so jih položile navadne, navidezno nevtralne trgovske ladje. Edina zanesljiva varnostna odredba bi bila, da se Severno morje zapre za celokupni nevtralni ladijski promet. Nemški torpede uničil angleške križarico. Dover, 1. novembra. Reuterjev urad: Angleška križarica Hermes je bila včeraj ob 8. uri zjutraj zadeta od torpeda. Ostala je še 45 minut nad vodo in se potopila. Od posadke se pogreša 40 mož. Berolin, 2. novembra. (Kor. ur.) Glede na uradno poročilo iz Londona, da je bila potpoljena križarka »Hermes«, se z uradne strani poroča, da se na nemški strani še londonsko poročilo ni potrdilo. Zavarovana križarka »Hermes« je bila zgrajena 1. 1898., obsega 5700 ton in je oborožena z enajstimi 15.2 cm in z osmimi 7.6 centimeterskimi topovi in vozi z brzino 20 pomorskih milj. Posadka šteje 480 mož. »Hermes« je istega tipa kakor križarka »Highflyer«, ki je svoj čas ob afriškem obrežju obstreljevala nemško pomožno križarko »Kaiser Wilhelm der Grosse«. Ministrsko kriza v lialiji. Rim, 1. novembra. (Kor. ur.) »Giornale dltalia« piše: Zakladni minister Rubini je hotel v imenu kabineta predložiti zbornici nove davke v skupni višini 200—300 milijonov lir za pokritje vojaških stroškov, Ministrski predsednik Salandra in drugi člani kabineta so pa bili mnenja, da sedanji trenutek ni ugoden za to. Ker važna portfelja zakladnega in zunanjega ministrstva nista zasedena, je ministrstvo sklenilo podati svojo demisijo. Kralj se bo posvetoval z zborničnim predsedstvom in drugimi osebnostmi. Glasom imenovanega lista se sestava novega kabineta poveri Salandri. Portugalska in Španska. ZA PREGSNOVO ŠPANSKE VOJNE MORNARICE. Madrid, 31. oktobra. »Agence Havas« poroča: Mornariški minister je zbornici predložil predlogo za reorganizacijo vojnega brodovja. Predloga obsega zgradbo 4 brzih križarjev, 6 rušil-cev, 28 podmorskih čolnov, 3 topničark in 18 obrežnih stražnih ladij. Za mine in druga podmorska brambna sredstva, za pristaniške zgradbe, zavetišč za tor-pedovke in podmorske čolne, za plavajoča obrežja in dovlačne ladje je določenih nadaljnih 53,153.000 frankov. ARETACIJA BIVŠEGA PORTUGALSKEGA MINISTRA. Lizbona, 31. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Bivši minister Atevedo je bil radi dogodkov 20. oktobra aretiran in zaslišan. BIVŠI KRALJ MANUEL IN DOGODKI NA PORTUGALSKEM. Dunaj, 1. novembra. Bivši portugalski kralj Manuel je izjavil, kakor poroča Reuterjev urad, da ni v nobeni zvezi z dogodki na Portugalskem. V Skiru pzi revolucija. Dunaj. V Skadru se boje revolucije; Malisori so zasedli vsa javna poslopja. Kolera. Dunaj. (Kor. urad.) Notranje ministrstvo poroča: 1. novembra so se dognali sledeči slučaji kolere: 10 na Dunaju, po 1 v Dunajskem Novem mestu in Langenlois, 2 v Solnogradu, 1 v Celovcu, 12 v Josefs-stadtu, 12 na Moravskem, 4 v Opavi in 33 v Galiciji. KAKO SO ZASEDLI ANGLEŽI SAMOA OTOK. Dve transportni ladji, ki so jih spremljale križarke Philomel, Psyche in Pyramus, sta peljali 1400 mož. Podjetje ni bilo radi nemških križark »Scharnhorst« in »Gneisenau« brez nevarnosti. Brodovju so se pridružile v Noumeji križarka Australia, oklop-na križarka Melbourne in francoska križarka Montealmi. Dne 30. avgusta so. se pripeljali v Alpijo. Kolonije Nemci niso branili. S SEVERNEGA BOJIŠČA. Naša fotografična slika nam kaže ranjene ruske ujetnike na vozu, ki jih spremljajo avstriske čete, Dnevne novice. '+' Državne podpore svojcem reser-vislov in — davkoplačevalci. Iz nevednosti ali pa tudi iz zlobe razširjajo nekateri ljudje vest, da bodo morali hišni gospodarji podpirancev pozneje podpore v obliki davkov nazaj plačati. Na; dej o se lahkoverni, ki to vest verjamejo in se prav po nepotrebnem razburjajo. Kajti ta govorica je navadna debela laž, kakoršne se razširjajo dandanes na cente. Seveda, neumnih ljudi se nikdar ne manjka, hudobnih pa žal tudi ne ... To, kar dobijo svojci mobiliziranih kot podporo, se plačuje Iz sedanjih državnih dohodkov in vsako povračilo je popolnoma izključeno. — Če bo pa država zase rabila novih dohodkov, jih bo vzela izključno le pri bogatih ljudeh, ki imajo visoke dohodke. Na noben način pa se ne bo obremenil niti za vinar zemljiški, hišni ali mali obrtni davek. To, kar sedaj dobijo rodbine vpoklicanih vojakov, je tedaj čist dar države na račun bogatih slojev — kar je popolnoma pravično. — Izogibajte se ljudi, ki iz neumnosti ali zlobe skušajo razburjati mirno in pošteno prebivalstvo. + Izkaz o izgubah v vojni št. 24 Jo 39 so te dni prejeli cenj. p. n. zunanji naročniki. P. n. ljubljanski odjemalci naj se potrudijo ponje v upravo našega lista čim preje, ker nam nedo-staja prostora za nadaljne shranjevale. Cena tem izkazom skupaj brez poštnine znaša 1 K 53 vin. + Darujte cigarete in smodke za naše vojake! Na tozadevni oklic našega lista je v nabiralnici c. kr. deželne vlade (Simon Gregorčičeva ulica štev. 20, pritličje na desno) požrtvovalno občinstvo oddalo do 28. oktobra 1914 kadil-nega blaga: 351 smodk, 49.300 cigaret, 19 zavojev tobaka, 6 zavojev užigalic, 1 zavoj tulcev za cigarete. — Darovalcem se izreče najtoplejša zahvala in za-jedno se prosi nadaljnjih darov, ki naj se jih izroči ocri navedeni nabiralnicil + Darila, ki so dospela v zbiralnico naturalnih daril pri c. dr. deželni vladi za Kranjsko v Ljubljani do 21. oktobra 1914 v pricl vojakom na bojišču: 1397 srajc, 1014 spodnjih hlač, 113 volnenih jopic, 2978 parov kratkih nogavic, 937 parov rokavic brez prstnikov, 1429 snežnih oglavnic, 352 parov golenk, 2972 parov zapestnikov, 152 šalov, 733 opasnic, 459 parov rokavic, 44 spodnjih volnenih jopic, 291 parov dokolenic, 25 volnenih čepic, 140 parov nogavic, 929 parov krp za noge, 8 žepnih robcev, 4 fla-nelne odeje, 17 parov podplatov iz klo-bučevine, 3 p. suknenih škorenj, 8 parov ušesnikov, 2 pelerini, 13 obvez, 5 parov brezpetnikov, 2 brisači, 1 predpo-steljnik, 30 rjuh, 10 zavojev prcpečenca in slaščic, 2 steklenici malinovca, 2 steklenici ruma, 1 zavoj čokolade, 1 zavoj bonbonov, 1 zavoj suhih črešenj, 22 žepnih nožev, 10 pip, 2 žaklja ovčje volne, 2 svinčnika. — Darovalcem se izreče najtoplejša zahvala in zajedno se prosi nadaljnjih darov, ki naj se jih izroči gori navedeni nabiralnici. + Pomenljiva dvestoletnica. Pred dvesto leti, 17. oktobra 1714., je umrl v Gorici slavni slovenski propovednik ka-pucin o. Ivan S ve t o k r i š k i. Njegove velike zasluge za našo književnost se vse premalo cenijo. V peterih njegovih knjigah, katere je izdal, je na približno 2800 straneh četrtinke 233 slovenskih pridig. Veliko govorov jc imel v Ljubljani, kjer je bil tri leta slovenski pridigar. V svojem poslovilnem govoru (IV. knjiga, stran 483.— 490.) daje krasno spričevalo bogoljub-nosti tedanjih Ljubljančanov, ki so ga hodili v »mrazu in vročini« pridno poslušat in jim zatrjuje: »Resnično in očitno spoznam, da ne bom nikoli pozabil na bogaboječe ljudstvo, na poštene ljudi, na »žlahtno mesto« Ljubljano itd. — »Blagoslovi Tebe, Ljubljana, Gospod Bog, blagoslovi moje ljubeznive poslušalce!« prosi pridigar proti koncu znamenitega govora. — Prva in druga knjiga govorov o. Ivana Svetokri-škega sta izšli leta 1691., oziroma 1695. v Benetkah, naslednje tri pa v Ljubljani v letih 1698., 1700. in 1707. — Znamenite dvestoletnice slavnega slovenskega propovednika se spominja naš homiletični list »Duhovni Pastir« v XI. zvezku, stran 601 do 607. -f- Dr. Nyaradyu podeljena škofovska čast. Dosedanjemu administratorju grško - katoliške škofije v Kri-ževcih dr. Nyaradyu je podeljena škofovska čast. -f- Zemljedelska visoka šola na Dunaju. Vpisovanje za zimski tečaj leta 1914-1915 se prične dne 2. novembra in konča 16. novembra 1914. Prošnje za oproščenje kolegnine se morajo vložiti do incl. 28. novembra. V slučaju, cla se oglasi zadostno število slušateljev, se orično predavania dne 7. januarja leta 1915. Za vpisnino je potreba potrdila politične oblasti, da je prosilec prost vojaške obveznosti. Vse drugo kakor navadno. — Porenta Josip, cult. techn. -j- »Slovenski Gospodar« se tiska sedaj že v skoro 18.000 izvodih. Za mesto Maribor se izdaje v Cirilovi tiskarni vsak dan razen nedelje en slovenski list. V ponedeljek, petek in soboto izide »Straža«; v torek, sredo in Četrtek pa »Slovenski Gospodar«. Posebne izdaje v torek, sredo in soboto se naročnikom ne pošiljajo, ampak se prodajajo samo v trafikah in prodajalnah. Ponedeljkova »Straža« se tiska v 7000, petkova v 3000 izvodih. -f- Mariborske srednje šole. Mariborska državna gimnazija je sedaj nastanjena v realki. Pouk na realki se vrši vsak dan dopdldne, za gimnazijo pa popoldne od 2. do 7. ure. Slovenski razredi letos niso razdeljeni v A, B in C, kakor prejšnja leta. Veronauk poučuje mesto profesorja dr. E. Kociper j a, ki je sedaj na bojišču v Galiciji, realčni profesor Fr. Markošek. + Nemci o Hrvatih. »Berliner Ta^ geblatt« piše o bojih pri Krupnju; Srbi so utrdili v svojih okopih hrvaško zastavo in so na 50 korakov daleč metali hrvatskim vojakom male listke s prošnjo, da naj Hrvatje prestopijo k njim, kjer jih sprejmejo z odprtimi rokami. V odgovor se je otvoril na Srbe silovit ogenj. Hrvatska zastava je nato izginila. Zaradi ozemlja je prodiranje skrajno težavno, Srbi so skrajno hrabri in se dobro utrde. Vrhove okoli Krupnja pa trdno držimo. Odbiti so bili Srbi pri vsakem njihovem naskoku. Silovita sel Srbi varajo, če mislijo, da pridobe Hrvate zase. Na srbskem bojišču so se dozdaj med vsemi Hrvatje najboljše tolkli in so ne glede na smrt v najhujšem deževanju krogelj naskakovali. — Junaštvo Hrvatov. Nek hrvatski medicinec piše z južnega bojišča: »Bil sem v boju na Krupanj planini. Sam princ Gjorgje (Jurij) je naskočil naš (hrvatski polk št. 22) in Jelači-č e v polk. Naši Jelačičevci so ga težko ranili, mi pa smo Srbom topove vzeli. Ena naša stotnija je strla skoraj cel srbski polk.« — V listi izgub št. 38 je tudi stotnik 16. dom. pešp. Karol Jurman iz Ljubljane mrtev. — Obsojen profesor. V Mostaru je bil te dni obsojen profesor ondotne gimnazije Marltovič, na ctva meseca zapora, ker je širil neresnične vesti. — Vojna pobožnost za otroke. V Tržiču so priredile vse tri štirirazred-nice (obe slovenski in nemška) minolo sredo vojno pobožnost. Pod vodstvom vsega učiteljstva je prišla šolska mladina v župno cerkev. Tu je imel gosp. župnik sv. mašo s primernim nagovorom. Med sv. mašo je pristopilo nacl 400 dcklic in dečkov k skupnemu sv. obhajilu, katero so darovali za zmago avstrijskega orožja. Po sveti maši je navdušeno zadonela iz vseh otroških grl cesarska pesem. — Zanimiva dopisnica. Dne 14. septembra t. 1. so pisali vinogradniki-čr-novojniki iz krškega okraja deželnemu glavarju dr. Š u s t e r š ič u vojnopoštne dopisnico iz Opčine pri Trstu proseč ga, naj bi posredoval na merodaj-nem mestu, da bi dobili dopust za trgatev od 1. do 14. oktobra. To dopisnico jc prejel deželni glavar 31. oktobra in iu poštnih pečatov je razvidno, da je romala preko — New Yorka! Eden new-yorški pečat je od 7. in drugi od 13. oktobra. — VIII. redni občni zbor »Društva slovenskih katehetov« bo prihodnjo sredo, dne 4. novembra, ob šestih zvečer v posvetovalnici »Katol. Tiskarne«. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročili tajnika in blagajnika. 3. Slučajnosti. — Po občnem zboru bo referiral semeniški spiritual g. Al. S t r o j o delu za novo izdajo »L i t u r g i k e«, ki jo namerava nanovo urediti in izpopolniti. Vsi gg. katehetje, ki so že rabili to knjigo, pa žele kake preureditve ali izpopolnitve, bodo imeli priliko, da te želje ustmeno obrazloži. Pričakovati je osobito praktičnih nasvetov za liturgič-ni pouk o daritvi svete maše. — Odbor prosi številne udeležbe. — Vojnim kuratom v rezervi j6 imenovan luteranski župnik v Mariboru dr. Ljudevit Mahnert. — Ulanski pohod kneza Wrede. Do* pisnik lista »Corriere dela Sera« je poročal nedavno svojemu listu o prigodku v belgijskem mestu Tournai, kamor se je peljal iz mesta Lille z dvema tovarišema. Ko so bili v sredi mesta, poči naenkrat glas: «Gredo!« in res, trije nemški ulanci veličastno prijezdijo v mesto. Ni bilo slišati nobenega glasu. Na glavnem trgu vpraša eden izmed ulancev: »Kod se gre v Lille?« Urno se iztegne pet ali šest rok, ki kažejo smer... Voditelj te male patrulje je bil znani jezdec in bavarski rit- mojster knez Wrede, ki je z bavarskimi ulanci jezdil dalje v Lille, da bi dognal, če se nahajajo ondi sovražne čete. Z enakim mirom so jezdili ulanci v Lille in so mogli po povratku sporočiti, da je mesto prosto sovražnika. Knez W r e d e , ki je že prej dobil železni križec drugega razreda, je bil za ta poizvedovalni jezd odlikovan tudi z železnim križcem prvega raz-reda. — Za nas je ta junaški čin tem zanimivejši, ker je knez Wrede nečak (sin sestre) vrlega rade-š k e g a graščaka gospoda viteza Gutmansthala. — Sadite vojna drevesal V Schwan-bergu so zasadili v spomin na letošnjo vojsko lipo. Poleg lipe se postavi napis: Franc Jožefova lipa zasajena v spomin vojske 1. 1914. v večni spomin bodočim rodovom. Posnemanja vredno. — Žalostna smrt. Iz Radovljice se poroča: Dne 29. t. m. so našli v nekem grmovju nedaleč od začasnega železniškega postajališča v Radovljici truplo 60 letne kramarice Frančiške Drinovec iz Naklega. Drinovec je prišla prejšni dan v Radovljico na semenj, nakar se je hotela peljati domov. V temi je pa zgrešila pot, se spod-taknila, padla in se po zelo strmem bregu valila proti železniški progi, kjer se je zadušila. — Romarski vlak na sv. Goro. Vsem onim, ki so se hoteli udeležiti romanja na sv. Goro, se naznanja, da dobijo pri podpisanem proti izročitvi voznega listka vplačano svoto nazaj. P. Ma-rijofil, frančiškan, Ljubljana. — Za omejitev porabe moke. »Wie-ner Zeitung« je objavila dve ministrski naredbi, ki imata namen omejiti porabo pšenične in ržene moke. Z eno na-redbo se določi, da je ocl 1. decembra 1914 za kruh rabiti le močno zmes, ki vsebuje k večjemu 70% pšenične ali riene moke, ostalo pa mora biti ječmenova, koruzna ali krompirjeva moka oziroma zdrob. Z drugo naredbo se prepove sedaj običajna zamenjava oziroma vračanje po gostilnah in točilnicah ostalega belega peciva, s čemer se za brani znatna potrata pšenične moke, obenem je pa naredba važna tudi z zdravstvenega stališča. Obe naredbi sta del onih odredb, ki jih je vlada pripravila, da se za vojni čas zagotovi kruh. — Tretja avstrijska razredna loterija je bila razpisana 31. oktobra 1914. Srečk je toliko, kolikor jih je bilo pri drugi razredni loteriji, tudi seznam dobitkov (število, višina in razdelitev dobitkov) soglaša popolnoma s seznamom druge loterije. Žrebanje bo: I. razred 21. in 22. decembra 1914, II. razred 19. in 21. januarja 1915, III. razred 16. in 18. februarja 1915, IV. razred 9. in 11. marca 1915, V. razred 22 dni, od 6. aprila do 3. maja 1915. Določila o vplačilih za poznejše razrede so postala bolj priprosta. Izdale se bodo srečke v 8 do 10 dneh. — Kolportaža časopisov v Zagrebu je zopet dovoljena. — Kolera na Koroškem. Zdravstveni oddelek koroške deželne vlade poroča, da se je do zdaj med rusinski-mi begunci v Volšperku pojavilo pet, v Št. Andražu pa trije slučaji kolere; 6 bolnikov je umrlo. V Volšperku so nadalje dognali 5, v Št. Andražu pa 2 sumljiva slučaja. Prva dva slučaja sta se pojavila 7. in 14. oktobra v Volš-pei'ku pri galiških beguncih. Bolezen se ni širila. Po tajni zvezi z begunci v Št. Andražu in po izmenjavi perila, kar se kljub previdnosti ni moglo preprečiti, se je zanesla kolera tudi v Št. Andraž, kjer je zahtevala tri žrtve. Na-daljni slučaji so se pripetili deloma v Volšperku, deloma v Št. Andražu. Z največjo strogostjo so izvedli varnostne odredbe in odposlali dva zdravnika s strežniškim osobjem. Tudi z Dunaja so pozvali izurjene strežnice. Domačini ne smejo občevati z gališkimi begunci. — Ranjencev v Idriji je v domači postrežbi 21, med njimi tudi obs. gozdni akademik Feliks Lapajne, rezervni praporščak 79. pešpolka, ki je bil ranjen na južnem bojišču. »Knjiga enorokega.« V knjig. Hel-Icr na Dunaju (I. Bauernmarkt 3) izide te dni knjiga »Das Buch des Einarmi-gen«, katero je spisal ogrski grof Geza Zichy. Grof Zichy je v mladosti po nesreči izgubil desno roko. Kljub temu pa je z vstrajnostjo postal znamenit igralec na klavir. V tej knjigi popisuje Zichy, kako se je uril, da je kljub eni sami roki postal popolnoma neodvisen. V sedanjih hudih časih bo ta knjiga dobro došla marsikomu, ki je v vojski izgubil roko. — Promocija. V sredo 28. oktobra je bil promoviran živinozdravnikom šta.erski rojak iz Viclma, tovariš Josip Š e r b ec. — Umrl je državni poslanec dvorni svetnik Bachmann. — V frančiškanskem samostanu v Mariboru se nahaja sedaj v oskrbi 18 ranjencev z južnega bojišča. Ranjenci imajo v samostanu popolno oskrbo in hrano. Zdravniško nadzorstvo ima samostanski hišni zdravnik dr. Amand Rak. Med ranjenci se nahaja tudi nek mohamedanec, kateri je že izrazil željo, da bi odstopil od svoje ter pristopil h katoliški veri. Ranjenci so s postrežbo zelo zadovoljni. — Šaržne šole. Z Dunaja poročajo: Sprejemanje v šaržne šole se je danes iz ozirov na izvežbo začasno ustavilo. Vojno ministrstvo namerava začetkom leta 1915. zopet otvoriti šaržne šole na Dunaju, v Pragi, Gradcu, Inomostu, Budimpešti in Zagrebu. V te šole se bodo sprejemali 17- in 181etni mladeniči črnovojniki, ki imajo znanstveno sposobnost za enoletno prezenčno službo, pa pri naboru niso bili potrjeni, kakor tudi leta 1877. in preje rojeni moški. Leta 1878. do 1890. rojenim, ki so pri naboru potrjeni, sc sprejem v šaržno šolo ne bo dovolil. — Bronasta vojaška zaslužna svetinja je podeljena stotniku Karlu Picek, ritmojstru Gustavu Pollach (orožniško poveljstvo v Ljubljani). — Za nadporočnika avditorja v evidenci je imenovan dr. Ljudevit Ras-berger. — Pekom se je prepovedalo menjati ali jemati nazaj kruh od gostilničarjev ali trgovcev. — Najvišje cene živilom. »Nord. Allg. Ztg.« izvaja, da se mora računati s tem, da traja vojska čez sedanjo žetveno dobo. Rži je dovolj, znižati se mora poraba pčenice in pridevati se mora pšeničnemu kruhu vsaj deset odstotkov ržene moke. Prepove se pitanje z ržjo, omeji se rženo žganje, rženi moki na j se pridenc krompir. Krompir naj se suši. Najvišje cene ječmenu se določijo ječmenu v krajih, kjer ga pridelujejo, z 205, z 210 markami v krajih, kjer ga kupujejo; za rž se določi cena z 220, za pšenico pa z 260.50 markami za tono (1000 kg). Kilogram rži bo torej stal 22, pšenice pa 26 in pol feniga. — Zakaj je bil aretiran Jovo Pesut. V ponedeljek je bil aretiran v Sarajevu deželni poslanec in občinski svetnik Jovo Pesut. Obdolžen je, da je kršil javni mir, da je razžalil Veličanstvo in da je govoril ilojalne govore, V ponedeljek popoldne je obiskal več gostilen in je povsod govoril velesrbske govore, ki so bili tako hujska-joči in veleizdajalski, da so bili celo Srbi nevoljni. Pesuta sta aretirala dva detektiva in ga odvedla na policijo, kjer je nadaljeval svoje govore. Po razglasu armad-nega poveljnika Potioreka z dne 26. julija t. 1. se hudodelstvo kaljenja javnega miru kaznuje s smrtno kaznijo na vešalih. — Zapostavljanje hrvatskega jezika na Reki. Hrvatski listi poročajo: Lastnik reškega kinematografa »Edison« g. Polič je tiskal na Reki oglase v italijanskem in hrvatskem jeziku. Ker im& on tudi na Sušaku kinematograf »Su-šak«, je on lepil za ta kinematograf na Reki samo hrvatske oglase. Pretekle dni pa je dobil g. Polič od reškega magistrata zapoved, da ne sme na Reki lepiti samohrvatskih oglasov, ampak da mora biti na plakatih najprej italijanski tekst, šele pod njim in z mnogo manjšimi črkami hrvatski tekst. Gosp. Polič se je pokoril tej zapovedi hrvato-fobske gospode na reškem magistratu. Zadnje dni je dobil g. Polič novo zapoved. Reški magistrat mu je zapovedal. da od sedaj ne sme tiskati oglasov v italijanskem in hrvatskem jeziku, am-ampak samo v laškem. Podjetje za plakatiranje je dobilo od magistrata zapoved, da od sedaj ne sme lepiti hrvatskih plakatov po hišah javnih ulic. Zakaj reški magistrat ravno v sedanjem času neprenehoma izziva Hrvate in žali njihovo narodno zavest, se ne more razumeti. — Osebne vesti. V začasni pokoj je stopil radi živčne bolezni č. g. Anton Postružnik, kaplan pri Mali Nedelji blizu Ljutomera. — Občina Grašovje je imenovala župnika na Prihovi č. g. Ka-rola Kumer za častnega občana. — Županstvo je odložil g. M. Štarkel v trgu Sevnica ob Savi. Na njegovo mesto je izvoljen slovenski trgovec Smole. Bivši župan Štarkel je imenovan za častnega občana. — Vojak skočil z vlaka. Iz Trsta poročajo: V ponedeljek dopoldne se je 40 let stari rezervist Josip Steffč vračal s kratkega dopusta, ki ga je bil preživel pri svoji družini v Trstu, v svojo garni-zijo v Grljanu. Pomotoma pa je bil stopil na direkten vlak. Ko je zapazil, da vlak proti postaji Grljan ne vozi počasneje, je skočil z vlaka. Bal se je namreč kazni, ker mu je dopust potekel že ob 9. uri zjutraj, tedaj pa je bilo pol dvanajstih. Pri padcu je dobil več hudih zmečkanin, zlomil pa si je tudi več kosti in sc bržkone tudi znotraj poškodoval. Ponesrečenca so s prvim plakom prepeljali v tržaško bolnišnico. - — Poroka. V Zagrebu sta bila poročena g. Bohuslav Leoička, lekarnar in hišni posestnik v Tržiču in gdč. Kati Rastovčan, lekarničarka v Zagrebu. — Odbor za pomoč ranjenim slovenskim vojakom ki so v dunajskih bolnišnicah, se je osnoval na Dunaju. Na čelu odbora je dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj. — Požar je nastal v Begunjah pri Lescah v ponedeljek zjutraj okoli treh. Pogorelo je gospodarsko poslopje »na Trati«, last Posojilnice v Radovljici. Za-žgal je baje neki pokvarjen mladenič iz Begunj iz maščevanja proti nekemu tukajšnjemu posestniku, ki je imel v dotičnem poslopju shranjeno seno, ter je baje zločin že tudi priznal. Ogenj je opazila nočna straža. Da ni ogenj uničil sosednih poslopij je zasluga domače požarne brambe. — Odlikovanje za hrabrost. Nadporočnik 97. pešpolka Josin Šeme je dobi pohvalno priznanje za hrabrost. Odlikovan jc tudi domobranski častnik Zwirn. — Kino-gledališče v Idriji je otvo-ril gospod hotelier Franc Didič. — Za hrabrost pred sovražnikom je bil odlikovan gosp. Etbin Ravnili a r, ritmojster v 4. ulanskem polku z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo. — Ranjen je bil 14. m. m. na severnem bojišču nadučitelj g. Štefan Firm v Olinjem službojoč kot četovodja pri 20. lovsk. bat. Ima težko ranjeno levo roko. Leži v Krakovu, Festungsspital, Objekt VIII., oddelek 6. — Vrlemu bojevniku želimo skorajšnje okrevanje! — Stavka zdravnikov na Reki. Delavska zavarovalnica na Reki je znižala zdravnikom plače za 25 odstotkov in izjavlja, da ostane tako, dokler zopet ne nastopijo redne razmere. 14 zdravnikov blagajne je pa izjavilo, cla odtrganju pritrdijo le, če se bodo ž njimi odtrgani vsoto podpirale rodbine v vojaško službo vpoklicanih zdravnikov in če se odtegnitev konča s koncem vojske in ne šele, ko nastanejo redne razmere. Nadalje zahtevajo, da naj zdravniki do konca oktobra postanejo defenitivni. Če se to ne zgodi, ne bodo od 1. novembra naprej več izvajali zdravniške službe. Ravnateljstvo blagajne pa vztraja pri svojem sklepu in je že vse ukrenilo za slučaj, če prično zdravniki stavkati. Dva vojaka izvršila šestkratni umor. Dne 30. majnika je bila oplenjena gostilna Marka Fussa v Pikulicah pri Pr-zemyslu. Gostilničar Fuss, njegova žena, trije otroci in dekla so bili umorjeni, živ je ostal le desetletni Mojzes Fuss. Preiskava je dognala, da sta izvršila roparske umore artiljerista Vazil Karezmar in Vazilij Rybczak. Med obleganjem Przemysla je vojno sodišče 7. t. m. obsodilo morilca na smrt. Smrtna obsodba Se je izvedla v soboto, dne 10. t. m., ob 9. uri dopoldne. LMlanske novice. lj V spomin padlim junakom. Da je Klub obč. svetovalcev S. L. S. dal izraza čuvstvovanju ljubljanskega prebivalstva, ko je sprožil misel, naj posebni odbor, katerega načelstvo je prevzel g. deželni glavar dr. šusteršič, skrbi za grobove vojakov ranjencev, umrlih v Ljubljani, se je pokazalo včeraj ponol-dne. Kljub temu, da je dež na vso moč lil, se je ob grobovih umrlih vojakov zbralo na stotine ljubljanskega prebivalstva. Provizorična uredba grobišča je bila prav lepa, in je napravila velik vtisek. Velik križ ovit v črni trak na velikem podstavku se je dvigal ob grobovih, okolu njega zelenje in cvetke, na stotine lučic, pod križem vojaška znamenja: puške, sablje itd., velik venec kranjske dežele z napisom: Junakom domovine — dežela Kranjska, poleg tega še venca dež. predsednika in mestne občine, ob straneh dve piramidi s cesarskima grboma in zastavami avstro-ogrskih dežel, na vsakem grobu je ležal venec in so tudi gorele lučice. Ob grobih je stala častna straža veteran-cev in vojakov. Ob 4. uri popoldne je izvršil mornariški superijor č. g. Kokalj ob grobovih blagoslov in je imel v nemškem in slovenskem jeziku pretresljiv govor, ki je vsakega navzočega ganil. Navzoči so bili dvorni svetnik Chorin-sky z več uradniki dež. vlade, dež. glavar dr. Šusteršič, dež. odbornik dr. Pe-gen, okr. glavar pl. Chron, podžupan dr. Triller, več občinskih svetnikov S. L. S. in raznih dostojanstvenikov dalje podpolkovnik Molisch, nadštabni zdravnik dr. Geduldiger in mnogo drugih častnikov ter veterancev, katerim je načeloval g. Mihalič. Bila je lepa patri-jotična slavnost, ki naj se ponavlja vsako leto. lj Slovesna ?-rn» sv. maša za padle vojake bo jutri ob 9. uri dopoldne v frančiškanski cerkvi. lj Pobožnost ljubljanskih šolskih dekliških kongregaclj. M trnek. 3. nov., je v uršulinski cerkvi pobož-n"st za padle in umrle vojake, in sicer za šolsko kongregacijo na notranjih uršulinskih šolah, »Marijin vrtec«, I. in II. Marijino kongregacijo na vna-njih uršulinskih šolah, slov. kongregacijo za dijakinje pri frančiškanih, nemško dekliško kongregacijo pri fran-čiškanih in kongregacijo srednješolskih mladenk v Alojzišču ter družbe-nice - preparantinje v Lichtentumu. Spored: Ob 6. uri zjutraj skupno sv. obhajilo in potem slovesen Requiem. lj Njega ekscelenca gospod deželni predsednik je v nedeljo dopoldne grobove vojakov, ki so v Ljubljani svojim pred sovražnikom zadobljenim ranam podlegli, na novem pokopališču obiskal in lastnoročno lovorov venec na nje položil. lj Vojna posojevalna blagajna je pričela v prostorih filialke Avstro-ogrske banke danes poslovati. Izposo-juje se na blago in na vrednostne papirje. Uradne ure za stranke so od 9. z ju I vi- i do 12. opoldne. Poslovnico vodi na<"c' v Predsednik je g. Ivan Gregorji', . >v namestnik Oskar Skušek, vlach ->pa c. kr. višji finančni svetnik di'. Rudolf Thomann in zaupniki gg. Ivan Knez, Karel Pollak, komerčni svetnik Fr. Povše, dr. Anton Schoeppl vitez pl. Sonnwalden. lj Iz krogov odvetniških in notar* skih uradnikov smo prejeli: Nižjeav-strijska odvetniška zbornica je vsled posredovanja državne zveze odvetniških in notarskih uradnikov pozvala vse odvetnike njenega področja, da vse-danjih kritičnih časih ne odpovedujejo služb svojim uradnikom in tudi ne znižujejo njih prejemkov; ravno tako je pozvala ta zbornica vse odvetnike, da postopajo z v vojaško službovanje vpoklicanimi uradniki dobrotljiveje, kakor to določa zakon. — Opozarjamo na ta poziv one sicer redke gg. odvetnike, ki so takoj po izbruhu vojne znižali svojemu uradništvu njih že itak skromne plače. Opozarjamo te gg. šefe, da jih kot zastopnike pravice in ude visoko stoječega ter idealnega poklica zadene v tem višji meri socialna dolžnost, da ne zapuste svojih uradnikov v vojnem času in da jim, ko draginja neznosno narašča, ne znižujejo njih itak že skromnih prejemkov. Prosimo jih, da upoštevajo zvestobo svojega uradništva ter jim zopet izplačujejo ne-prikrajšano one plače, ki so jih vživali v mirnem času. Upamo, da bode naš apel uslišan! lj Na severnem bojišču je bil ranjen dne 18. oktobra g. Edmund Komar, knjigovodja v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Granatni drobec ga je zadel v nogo. Zdravi se v rezervni bolnišnici v Iglo na Ogrskem. lj Bivše učence glasbene šole »Glasbenega društva Ljubljana«, ki bi želeli nadaljnjega pouka v glasovirju ali so-lopetju pri prof. J. L. Gerbičevi, in one, ki bi hoteli morda na novo pričeti z enim teh predmetov, se s tem opozarja, da poučuje prof. J. L. Gerbičeva za sedaj zasebno v svojem stanovanju, Čevljarska ulica št. 1, II. nadstropje. Tozadevna posojila daje v torek in petek od 11. do 12. ure dopoldne, ostale dni od 1. do 3. ure popoldne. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Eni-ko, bajtarjev sin, 11 let. — Helena Koren, uradnikova žena, 64 let. — Fran Pranrotnik, bivši delavec-hiralec, 80 1. lj Na severnem bojišču je bil ranjen rezervni poročnik g. Josip B e r -ce, profesor ljubljanskega liceja. Ranjen je od šrapnela na glavi. Desna roka in noga sta popolnoma otrpli. Ranjenec ne more nič govoriti in ne spoznava nikogar. Stanovanje obstoječe iz 5 sob in vseh pritiklin, se odda takoj ali za februarjev termin v II. nadstropju ter se event. lahko tudi deli. 308G Ravnotam se odda takoj mr meblovana soba 3 posebnim vhodom. — Naslov pove za oboje uprava „Slovenca" pod štev. 3086. Organist-cerkvenik oženjen, vojaščine prost, z dobrimi izpričevali, zmožen tudi tajništva, želf takoj službo premenitl Naslov v upravništvu „Slovenca" pod št, 3084. (Znamka!) za manufakturno trgovino, 16 let stara, se sprejme. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 3085. (Za odgovor treba priložiti znamko !) Variationes In divino officio. ČČ. gg. duhovnikom, ki so knjižico naročili, sporočamo v spopolnitev našega tozadevnega naznanila v »Slovencu«, da je ta knjižica ravnokar tudi v Ri-rru pošla in je v knjigotrštvu popolnoma razprodana. Skrbeli pa bomo, da bodo vsi gg., ki so knjižico naročili tudi pravočasno prejeli. Zato pa prosimo še ostale gg., ki mislijo knjižico naročiti, da se takoj oglase, ker bomo vsa naročila po času dohoda izvršili in bi morebiti gospodom, ki se prepozno oglase ne mogli postreči. Ker je promet z zunanjimi državami zaradi vojske zelo oviran in ker manjka založnikom delavcev in drugih uslužbencev, seveda ne moremo biti tako točni, kakor se to v normalnih časih lahko zahteva. Katoliška Bukvama v Ljubljani. »Družbenik Marijin«, molitvenik za Marijine družbe, se tiska v drugi izdaji in izide pred koncem meseca oktobra gotovo. Ker je veliko popraševanja po njem, ga lahko — kdor ga več rabi — že zdaj naroči pri Kat. bukvami, in kakor hitro bo gotov se dopošlje. Več čevljarskih V sprejme takoj v trajno delo Jos. Pokoro, čevljarski mojster, Sv. Martina cesta 5. 3076 Odda se takoj v Ilirski ulici št. 22 obstoječe iz 2 sob, kuhinje in drugih pritiklin, in na Poljanski cesti št. 67 (poprej tovarna za žveplenke.) — Več pove ADOLF HAUPTMANN, posestnik v Ljubljani. z uporabo vrta 2 sobi in pritikline K 400 g 3 sobe in pritikline K 600 8 vse veliko in lepo, 20 min. od mesta, cena živila ; železniška postaja. Odda se takoj. 1 soba in Milila s prilliao zasloni proti izvrševanju malih opravil. — Več pove uprava „Slovenca" pod št. 3083. Vekoslav Erjavec c. kr. praporščak v rez. Lojzka Erjavec, roj. Čer na k poročena Ljubljana, 31. oktobra 1914, 3070 pokodn1snica. J LtJUBLTJANA • KGME^^GMXTCA;4 sef-zdrmnk: IA1MA.-KOMENBKEC3A-UUCA-1 fej FR.DERGANC \] Priporoča se PP" modna trgovina <£ju6ljana ^fep Stari J* Ia kakovosti zimsko in drugo perilo, razni gorki predmeti za vojake, najmodernejše bluze, jutranje obleke, pletene jopce, razni nakiti in vse potrebščine za šivilje, moški klobuki in čepice. Velika izbira kožuhovine itd. Vse po priznano najnižjih cenah. zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga Bra Hourakovič veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd. 2631 llllilllllllllllllllllllllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllllllillNIlllllllllllllllIIIIIIII M\\m n ie, neien za moške in dečke ter lepe in jako okusno izgotovljene iz pliša ali sukna vrhne " • • • 1 *Y V il i m Ljubliana, Pred Skotilo št. 3 Harske ulico v zalogi po stalno najnižji ceni v manufakturni in kon- . , fekcijski trgovini W BW W MT" MT B*- GeMkl M ZShtBVO 2999 Izvršitev oprem za neveste UstanouIIeiiD leta 1870. P | za gospode, dame In otroke lastnega Izdelka ki je radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cene daleč znano, priporoča Q» a. o c o C "o > o > o IL. •on wu iS «/> iS O. J. MA založnik perila ces. in kralj. Visokosti], častniških uniform, zavodov, inštitutov, samostanov itd. Perilo po meri se najhitreje izvrši Isfofam prva kranjska pralnica in likalnica perila za gospode Motorni obrat Najskrbneje varovanje perila. Najnovejši stroji. Perilo se po načinu prve dunajske pralnice ln likalnlce brez madežev kot novo lika in vse do srede vsakega tedna vposlano perilo do sobote istega tedna izvrši. Znano najpošfenejša postrežba. \ "to i? S"' Posteljno perje, puh ln kapok. pogrebni zavod o Prešernova ulica št. 44 prireja v Ljubljani in na deželi, od najpriprostejfce do najelegantnejše vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. - Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovlnaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in peri. Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in prepričal se bo, da so cene znatno nižje kakor drngod. — Ceniki so franko in zastonj na razpolago. Posebno se tudi priporoča onim sorodnikom na deželi, ki imajo svojce v deželni bolnici. Te pogrebe oskrbuje po izredno nizkih cenah. — Za slučaj potrebe se vljudno priporoča Josip Turk. 69 N< M« (T) 2816 Izdaja konzorcij »Slovenca«. lisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožel OosUnčar, državni poslanec.