226. številka. Ljubljana, v sredo 3. oktobra XXVII. leto. \SU SLOVENSKI NAROD. Uft«ja vsak daa »vw**»r, iiunai Aedelje m prasnite, ter ««itja pu poAti preiemaa a» aTttro-onerike dežele m th leto 16 gld., m pol leta 8 gld., /.a fetrt leta 4 gld., »a jeden ••*•<* 1 gld, 40 kr. — Za Ljnbljano brec poliljanja na dom sa th leto 13 glđ., »a četrt l«ta ;i gld. 30 kr., aa jeden ineueo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje a» dom raćuna se po 10 kr. ai mute, po 30 kr. ta četrt leta. — Za t nje dele!« toliko več, kolikor poetnina znaaa. £a osna Di I a plačuje a« »d četirmtopne petit-vrate po 6 kr., če »e oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Će »e dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali ?ečkr»t tiwk» Dopisi osi st izvoli frankirati. — Rokopisi m ne vračajo. — Drednifitvo in upravniitvo je na Kungreanem trgu fit. lil. Uprttn ilttu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij, oznanila, t. j ve« administrativne etvari. Glasovi z Goriškega. V Gorici, 30. septembru [lav. dop ] (Shod taupnih moi v Ljubljani. — ,S log I si" aavodi.) Vodstvo narodne stranke nn Kranjskem v Ljubljani je sprožilo lepo misel, naj bi m sešel • hod aaupnih moi, veljakov is cele Slovenije, ki naj bi se dogovorili u skupnem programu in ttktiki narodnemu delovanju, da bo kolikor motno jednotno in vsled teg« v vsakem pogledu bolj toplino. Kolikor je meni znsno, je tu misel vzbudila na Primorskem ksj iivshno zanimanje. .Edinost" se je izrekla jako navdušeno sa tak sbod. Žal, da se sjene sares idejalne nnde ne izpolnijo, kajti tako sporazum ljenje, kakoršno ai je |e ustvarilo f svoji posorni skrbi sa vsestranski blagor nagog« naroda, bilo bi pri sedanjih razmerah težko mogoče doseći. Bolj skeptičen v tem oziru je tukajšnja »Soča", ki je tudi oduševljeno pritrdila sproženi misli, odobrovaje ponatisnila nekatere iz jave svoje Tržaške aoboriteljice, potem pa prista vilo (glej St. 3-*.): .Kdor je dobre volje, se bo veselil tega shoda; kdor se pa ne briga sa blaginjo narodovo, marveč zasleduje le postranske sebične nmotre, on ostane tudi sanaprej nepoboljšljiv oraftaik. Na take liudi se ne bomo smeli ozirati 1 Srčno na delo." Kdor ve", v kak fin h izjemnih in težavnib odnošajh živi to glasilo slo-venskega naroda na Goriškem, bo vedel tudi prav ceniti vrednost tega odločnega pritrdila in pojasnila. ,Soča* ima tudi dobro poučenega in marljivega so-Irudoika v Ljubljani, ki logično pojasni uje slasti smeJene odnošaje na Kranjskem. Njemu se imamo nahvaliti, da Slovenci na Goriškem spoznavajo od prave strani kranjske neverjetno čudne homatije Ta dopisnik bo bavi v zadnji „Soči" tudi a tem shodom taupnih mož in pravi mej drugim: BProti takemu shodu je konservativna stranka saradi tega, ker se bo vršil na narodnem temelju. Narodnost jo postala mnogim gospodom bolj postranska stvar. ........Največ|i pomislek te pa morda koalicija. Vsi konservativni poslanci ao v koaliciji in »e je tako drže, kakor klop koie. V njej ostanejo, naj Že kaj dosežejo nli ne. Koalicijo naravnost zagovarjati se pa veoder tudi naši konservativci ne upajo ia zatorej ?eie, da se o njej ne raspravlja. LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Ouida.) VIII. (Dalje) Njegove besede zvenele so, kakor bi bile površne, tem sgovornejše so pa bile njegove oči, tsko da je morala lady Hilda malo zardeli in pogledati skozi drugo okno kočije. — Jaz moram sedaj Olgo obiskati, obljubila sem ji to, odgovori malomarno. Čez jedno uro pa pridem k Vam v Vašo palačo, mogoče da skupaj z Olgo. Po sebi umevno je, de ne grem is Florence, preden ne vidim Vašega oratorija. Na svidenje! — če greste odtod, gospu, bodem šel sa Vami, da Vam slikam freske v spalnici. On zapre vratca kočije, stoječ rasoglav na zimskem velru, dokler se ni ko-č ja odpeljala. Ko izgine kočija, pokrije se 8 klobukom, zapali smodko in gre v svoje stanovanje. ,Ne bo šla v Pariz, ne«, govoril je sam v sebi. On je dobro poznal ženske. Stvar je precej kočljiva, kajti toliko ae je govorilo in p.salo, da ni dober katolik, kdor se veže z liberalci, in sedaj nakrat pridejo mej take slabe katolike vsi tisti poslasci, ksteri no še nedavno veljali sa stebre katoličanstva." — Jako nas je pa iznenadilo „Slovenčevo" modrovanje proti temu shodu. Po njegu v. m mnenju je postal nepotreben vsak shod, odkar se je vršil katoliški shod v Ljubljani. Ia lak razlog zalučajo v obraz slovenskim razumnikom! Torei niti skupaj ne bomo znali več priti, ampak slepo moramo sprejeti resolucije, pri katerih nismo sodelovali ? „Slovence* trdi, da nam ni treba več nikakega shoda, ali baš postopanje njegovo in njegove stranke v ssdnjem času nam dokazuje, kako silno daleč se je naša konservativna gospoda oddaljila od narodnega programa, delajoč tlako sovražnim silam, ki hole zatreti sleherno narodno gibanje na slovenski zemlji. Služijo slepo koaliciji; vežejo se s nemškimi liberalci na Dunaju in dima; podpirajo zopet sn vzbujajočo nem-škutarsko hidro, namesto da bi zastavili vso svojo moč, da bi pregnali oholo nemškutarstvo iz bele L ubijane itd. Pa Ša govore, da nam ni treba nikakega shoda, da bi določili poti in meje skupnemu delovanju vsrh tibtih mož, kateri vidijo v novem kursu splošne in domaČe politike resno nevarnost, ne le za prepotreboi narodni napredek, marveč sploh za ugled, veljavo in celo za obstanek slovenskega naroda! Ne poslušajmo jib, kakor je vzpodbujala naša »Soča*. L>* na delo, a previdno, a vztrajno, a požrtvovalno, kakor lepo priporoča tudi Ljubljanski dopisnik v zadnji .Soči*. Poročal samo veselem napredku „S 1 o g i n i h" zavodov. O:roci Še vedno dohajajo. Trije otroški vrti so že kmalu polni; jednako VBth sedem šolskih razredov. Prostori in osobje za toliko zavodov bo stalo letos okoli 6000 gld., zlasti ker je bilo treba nove oprave za dva razreda, za jeden otroški vrt in obrtno nadaljevalno šolo. Rudoljubi na Kranjskem, ki at • v dobrih gmotnih odnošajh, vedite, da naš boj za Giro je silno važen boj za ves slovenski narod, je b j torej tudi za vojvodino kranjsko I Podpirajte ima ! Odslej ste inx preveč prezirali! Vemo, da imate svo;e skrbi, svoie narodne davke, ali nekaj Več bi vendar lahko storili tudi za nas, ki se v potu svojega obraza žrtvujemo za zopetno pridobitev tega, Čez dobro uro se pripelje k njemu lady H Ida v spremstvu O go. Videla je veliki vrt, široke stop-njice, velika dvorišča, v kojih bo nekdaj cele čete taborovale; videla je njegove Bobe prevlečene b flimskimi preprogami Btarimi nekoliko stoletij, dra-žestno, tiho, temno kapelo, katero sta s freskami nakitila Memmi in deloma Maasacio in ki je bila na glasu znamenitost Florence. To jo je genilo, čutila je neko otožoost, ki ji je bila dosedaj tuja; propast nekdaj slavne rodovine neizrecno je patetična in pretresa tudi navadnega človeka; na nje ostro razviti aristokratski ponos — kakor bi se bila rodila pred let. 89, — je to napravilo silen in neminljiv vtisek. Čuta je, kako pripoveduje o svojem načinu Življenja — brez dolga ali veoder pristojno, omejen na najpotrebnejše, ali vender ne oskodno. Bilo je nekaj v njegovi usodi, kar se ji je zdelo več vredno od vsega sijaja in bogatstva; nekaj, kar je napravljalo mogočen vtis na poetičuo etran njenega bitja, ki se v Bvetu ni mogla prebuditi, ki pa je bila njej prirojena. Čim dalje se je mudila v prekrasni stari kapeli, kjer je od mnogo vekov počival prah njegovih pradedov, b > 1 j je resna poBta jala, tem bolj bo je prepustila sanjariji. kar nam je bilo v teku časa ukradeno! „Slogini* zavodi so ae jako odlikovali na letošnji učni razstavi. To je naglašal že .Slov. Narod" in tudi .Slovenec", ki je priobčil jako laskav članek o teb zavodih ter priporočil jih radodarnoati svojih č tateljev. Da bi kaj pomagalo I — čujem, da ti zavodi ao dobili prvo odlikovanje, kar je gotovo lepo priznanje učiteljskemu osebju in društvu. Ti zavodi ee odlikujejo pa še na neki drug način: iz te šole prihajajo deklice naravnost na žensko učiteljišče, ker gospodične učiteljice bo še po sebe trudijo z onimi deklicami, ki nameravajo iti na učiteljišče. Deklice prestajajo prav dobro sprejemni izpit, dočim padajo tiste, ki prihajajo iz višjih Šol, osobito na pr. iz c kr. pripravljavnice za učiteljišča v Kobaridu. Da pa toliko deklic prihaja iz „Slogme" dole na učiteljišče, to daje tej šoli najboljše »pričalo. Sicer pa se prepričujemo ob vsiki konreletni pieskušaji, kako uzorno se tu n&Ša deca poučuje in \zgaja, kar je pohvalno omenjal Ham .Slovenec". Torej: kdor kaj more, naj se domisli tudi sovenske dece v Gorici! Ogerska delegacija. Včeraj se jo sešla ogerska delegacija na drugo plenarno sejo, v kateri se je odobril proračun mi-sisterstvn unanjih del in izreklo grtfu Kalnokvju zaupanje. Poročevalec dr. Falk je povdarjal, da se od sekovo poročilo ne bavi s kombinacijami in da je oduek uvažava! le dejstvo, da se mi ni ste rat v o unanjih del že več let z ugodnim uspehom trudi, ohraniti evropski mir, ne da bi bilo to kaj škodilo naši veljavi ali našim interesom. Tudi glede vprašanj, nanašajočih se neposreduo na Ogersko, je odsek določno pokazal, kaj je storiti, da se zavarujejo interesi ne eatno Ogerske, nego cele monarhije. Minister je obljubil, da to storr, zato naj se odobri njegova politika in ministru izreče priznanje in zaupanje. Delegat Fluger je naglašal važuost miru za kulturelno in materijelno blagostanje prebivalstva, slavil dualizem in izrekel upanje, da se mini etru unanjih del posreč', varovati in utrditi politični in gospodarski upliv monarhije. Delegat grof Appouyi jo obširno razpravljal o dualizmu in povdarjal, da velik del madjarakega Oo opazi njeno molčečnost in pomisli: BZnabiti prem šljuje o tem, kako je to podlo, da se poganjam za naklonjenost tako bogate ženske," — ali ona ni kaj tacega niti v mislih imela, ko je obhajala kapelo v svojem krznu temne boje Bredi katerega je njeno lice divno kakor Niphetoaka roža sijalo v še večji krasoti. Neko religijo/.uo čuvstvo jo je obšlo, ali povsem različno od onega, ki jo je obhajalo, ko je klečala v Madeleini pri amesse des paresseuse* — neko čustvo, ki se javlja v vsaki Ženi kadar ljubi. Ona se vzdrami kakor da se je iz sna prebudila, ko ji je kneginja Olga šepnila na uho, da je že čaa za odhod. Koeg nja Olga je imela zmerom mnogo opravkov, vso je opravljala, a nobene stvari ni opravila, kakor bi bilo treba, kakor dovetinde-vetdeset ljudij izmej sto oseb v devetnajstem stoletji; hotela je kupiti nekoliko starih umetnin, a potrebovala je nekoga, da je mesto nje barantal, prosila je torej della Rocco, naj gre ž njima. Ou je drage volje privolil in tako so šli vbi trije v trgovino s btarinami, potem v drugo in zopet v drugo prodajaluic >, dokler ju nazadnje Oiga v svtsti si, da je vredna boljše uloge, nego da bi bila „terza naroda ni ž njim zadovoljen. Glede odsekovega poročila je rekel, il.i se na katera bietvena unanje politična vprašanja na ozira ia zategadelj, da on ne more izreči ministru z»upnnja in priznanja. Bavil ne je potem z vjirašaniem, ali je sploh umestno, da Be izreka prizuanje ia zaupanje, kadar ni mini-h *>r nič izrednega storil, ter sklicuje se na dogodbe v odseku rekel, da bo ta zaupnica obudila mnenje, da je ni resno zmatrati. Govoreč o unanjem položaju pravi, da bo dogodbe v B dgareki dokaz, da je tam napredoval ruski upliv, avntro-ogerski pa nazadoval Te in druge okolnosti kažejo, da unanje-politiČOl položaj nnS nikakor ni tako ugoden, kakor Be predstavlja. Trozvezo podpirajo vse upoštevanja vredne ogerdce stranke, ali unanjepolitičui položaj je tak, da govornik ne more izreči ministru zaupanja. Generalna debata je bila b tem končana. Po specijalni debati, v kateri bo bb naglašale samo ne-važne posamičnosti, ]e delegacija odobiila proračun miniBtcrstva unanjih del in izrekla ra nietru grofu Kalnokvju priznauje iu zaupanje, potem pa do odobrila proračun mornarice in vkupne^a finančnega ministarstva. Politični razgled. V Ljubi j sni, 3. oktobra Iz nemškega tabora. Ponedeljek, dne 15. oktobra je za združeno nemško Itvco krit č^n dan prve vrst«. Ta d*n bo volitev drž. p< slanca na gorenjem Štajerskem in odločilo se bo, ali ostane ta jedini I;ud8ki mandat, kateri ima levica še na Štajerskem, tuli nadalje v njenih rokab ali pa preide v nacjcnuine. Slučaj je : ;.nesel, da se prav ta din v slovanidci Pragi snidejo zaupni možje nemAke levice na 0 sitem, da se v ši velika revueja nemških voi;!cev. (J 'nerslismjus dr. R ihh, ki je po Plenerju prevzel vodstvo združenih levičarjev ua Djnaji in pp 8 hn,< 'vkalu vodstvo v Pragi, bo predsedoval temu vojnemu bo etu, ki se bo p< s etoval, kako utesntti iu oslabiti u-m š^onacijonalno gibanje. Kaže s°, da ah znova oživi nogočno nemško-necijcnalno gibanje na Č-.-škero, tisto g'banje, ki je b 11 i 18h5. spravilo na povriSje razne P ck< rte, Stracheje in druge Knotzove tovariše in k: je bdo v zadnjih letih nekako ponehalo. To gibanje rp.se na Cškem, na Korcšicem, na M>ravi, v Stezi ji in na Š ujerskem, pognalo je kali na Dole-njem Avstrijskem in je v skrajni m. ri nevarno nem-BKOliberslni poziciji. Nemški nacionalizem je dandanes dosti močnejši, kakor je bil pred tremi leti Stari levici junije f>da'je več pristašev, korak za korakom jo izpodriva iz njenih peticij in se pripravila, oteti jej čim v<Č mandatov. Karkoli ukrene geueralni š(ab levičarski, vae je le ritf nziva zoper m lovite naskoke Lflcijonalcev in bodočnost pokaže, ali bo imela ta del" nziva vsaj uspeb, da zavaruje levičarjem z vladno ponofjo dosedanjo posest Mnogo je takj, ki tega nikakor ne verujejo, in doni dhe zadnjega časa ojiravičujejo to njih mnenje. V ^ livu m mestu M irave, v B nu, je dobi črnorumeni ti iM'iiii. baron Chlumnckv novegu tovariša prusko p(;bnrvanega antisemita Warinieka. l)/a momenta krrakterzujeta to vditev. Wioniek se ni hotel predstaviti vohlcem in židie ga niso volili. Liberalci so morali glasovati slej.o za nacijonalca, ki ho vstopil v nj.h klub pa le da bo zgago delal. — Koroška je v letošnjem koledarju levičarjev črno zaznamovana. Umaknila st» je dobrovoljno nacijonnlcem in Ž njimi vi ed propadla. V ŠUz ji se je levičarjem posreč lo izpodriniti dei predse hnka Jttgerja, ki je bil za incomrnoda" — poslovivši bo od njiju, ne ostavi samih. Lady Hdda, ki je pri vsi svoji moderni odgoji kakor vsaka druga zdrava ženska kaj rada hodila na sprehode, je odpravila kočijo domov in jela ž njim šetati kraj obale. Izprebajatci so začeli ugibati o tem in onem in vadljati več nego kdaj poprej, a Talijanke g'e-daje ekozi okno svoje kočije, čudile ro se Angli čanki, ki se je t^ko svbbdBho vedla. Kr) bo je za čelo mračiti, vrne ne lllda v bvoj hotel in ga naprosi, da bi šel ž njr>. On popije pri njej Čaj kraj kumina, a njega o%', njegov glas in vsako kretanje, razodevalo je ves večer njegovo 1 ubezen, kakor to zna jedino Taliian, a ona se je ogibala vsaki izvestni izjavi in potrebi, da na to odločno odg-ivori, z oaim lm m taktom, k kor je to že umela. Bila je to preprijetna zabava — če tudi ni bilo nič drugega Biro* je opravo škoda in njej je bilo tako žal, ko y Mila nenadoma vstopila, polna novih krivic v stvari glede predstave .MuBcadinsa" in b ež h novic o ž nitbah, razstavi, do'govib, srani ti iu škandalu. Prava sreča je, da se nahajajo v diuštvu hudobni ljudje, kajti ko bi teb ne bilo, o upni mož grofa Tff>*a. Storili so to, ker pri občinskih volitvah v Opavi ni hotel siliti uradnike, naj volijo kandidate levičarske in ker kot naslednika umrlemu dež. glavarja namestniku dru. Demlu ni nasvetoval levičarskega auperintendenta dra Uasseja, ampak Vratislavskega nadškofa Koppa. Dogodbe v Oitravi so bile le pretveza Na Štajerskem so se zoper levičarje združili nacijonalci in krščanski socijalisti in težko da ostane levičarjem Heilsbergov mandat. Knez A fred Liechtenstein sicer nacijonalno-krščan-skosocijalne zveze noče blagosloviti, ali Lueger je močnejši kakor on in ne sedi v parlamentu zastonj tako blizu Steinw >ndra. Obisk Lnegrov v Gradci namenjen nacijonalcein in v Libercah je dokaz, da ee je sklenila zv»«?a zoper levičarje in ta zveza utegne še postati velikega pomena za formacijo parlamentarnih razmer. Prihodnje volitve bo utegnejo vršiti v znamenji nacijonalno-krščansko socijalne zveze in to bi bil konec levičarske vlade. Prvi korak k temu bo volitev v okraju Buck-Ljubno na Štajerskem. Naj bo izid kak^ršen koli, levičarjem ne bo v korist, ker poostri nasprotje mej njimi in naciionalci. Nemci se zadnji čas močno zanimajo za razmere v mlado-češkem in v našem taboru, a mislimo, da imajo dovolj vzrokov, ozirati se po svojem taboru, kjer najdejo kamor pogledajo mnogo zanimivih tečij. % iiciiij** (Iržave. A.narhi*em v pruski vojaki. Pruski is Prusiji naklonjeni listi pišejo jako mnogo o senzačni dogodbi v IJjroliuu. Na povelje cesarja Viljema je vojaška uprava dala zapreti 183 podčastnikov, gojencev B^rolioske topničarske šole. R>Čeoi listi prikrivajo resnici in popisujejo vso stvar tako, da bo bile dogodbe prav za prav brez p< mena, da je sama poredoost in nerazsodnost napotila pruske podčastnike, da so na kazniv način kršili disciplino. Teh dolgih pripovedk ne veruje nhče. Dsciplina v pru%ki vojski je tako stroga, da jo is same preširnosti k večjemu kak posamičnik krši. Da bi pa gojenci el» šole, sami kolikor toliko izobraženi l'Udje na nečuven način kršili jo zgolj is preširnosti, to verjemi kdor more. 1) »sti bolj vero« letno je mnenje, da so si ajalistične in anarhist.čne utopije okuž>le rečene vojake in je fanatizirali, zakaj le fanatiki se kar n;Č ne ozirajo na svoje osobe, le fanatizirani ljudje zamorejo uprizoriti kaj takega, kakor gojenci topničarske šole v Beroliou- Proti porednežem se tudi ne postopa tako, kakor se je postopalo proti rečenim podčastnikom. Kita i »ko-japonska vojna. Kitajci bo raznesli vest, da so japonsko vojsko pri mestu AnČu pobili, a ta vest je neosnovana. Japonska vojska je po zmagi pri Pmg Jangu odko rakala proti severu in zavzela mesto Anču, sedaj pa je nn potu v Mukden. Kitajska vojaka je popolnoma nesposobna, zoperatnvljati m; Japoncem. Vo jaki nimajo otožja, municije ni, prov janta tudi ne. Cesarska rodovina le tako zbegana, da misli zbjiu-stiti glavno mesto Peking in bo preseliti v Nnnking. Vzlic temu pa ne mislijo Kitajci na pogajanji z Japonci ali celo na mir, nego sodijo, da Japonska n ■ bo mogla dolgo vztrajati in da bo končno zanjo vojna brez uspeha. Vest, da hoče Rusija intervenirati, je, vsaj za sedaj, neosnovana. Domače stvrari. — (V proslavo g o d ti Niega Veličanstva presv. cesarja Franca Jožefa I) predstavljal se bo v slovenskem gledališči jutri večer ob svečani razu-etljavi dvorane Ludvik XI, s katerim je „D amatično društvo" letos tako s;jajio odprlo sesijo, Na to predstavo opozarjamo osobito rodoljube po deželi, ker se potem Ludvik XI za nekoliko Časa odloži z repertoira. D. ama je namreč prevedena večinoma ritmično, zato čemu bi d >bri govorili? morali bi umreti za paralizo jezika. — Vi nas nemara ne bodete ostavili, da poj-dete v Pariz, kajneda? izpregovori della Rocca, ko se je pripravil za odhod, s tihim vzdihom, ki ga je mogla samo II Ida čuti. Ona se nasmehne in se nonšalantno igra s svežo tea rožo. — Ne takoj, vaaj v tem slučaji ne, če se popravi to vaše tukajšnje vreme. Ne da bi bita madume Mila, ki je ravno kuhala čaj, tega ojiazila b svojim ostrim okom, vzame II Mi rožo iz rok. Ona mu jo je pustila, ne da bi se temu upirala. Po njegovem odhodu nadaljevala je M Ia svoje menj ali bolj nedolžno blebetanje na svojo veliko zadovoljnost. Ona je tako rada poslušala lastni svoj glas, da bo ji bili od njenih ljubimcev najbolj všeč tisti, ki bo bili najbolj bedasti in najbolj puhli — prebrisan človek ima vedno svoje misli in čuti sem ter tja potrebo, da jih drugemu razloži. Njej je bilo treba samo prsušalca in statista; ljudje te vrtite so bonboni in cigarete, brez katerih nobena ženska živeti ne more. (Dalje prili. ji je treba vsak pot temeljitih skušenj. Utis igre gg. Freudenreicba, Inemanna, Anica, gospic Slaveeve is Polako ve, in veseli ljudski prizor v IU. čisu z gdč. G.zelo Nigrinovo ing. Perdanom bo ostal vsakemu neizbrisen. Pri svečani razsvetljavi se bodo krssai kostumi in bogata nova oprava šele prsv odlikovali. Nove kostume je zdeHl po zgodovinskih figurinab gnrderobier „Dramatičnega društva" g. J S t u r m. — (Slovensko gledališče.) Nevenljivi in vedno mladi „Čsrostrelec* je pokazal včeraj kot prva operna predstava v letošnji sezoni iz nova svojo vabilno moč: gledališče je bilo vzlic močni konkurenciji skoro razprodano. Splošni utis je nekoliko trpel po uplivu prejšnjih dveh dramatičnih pred-stsv. BI je — recimo — mešan; mnogo dobrega v posameznostih, nekoliko mlač v splošnosti. Predstava je bila morda nekoliko prenagljeua; dokazala je, da je naša opera dovolj dozorela, da priredi predstavo težke opere, kakeršoa je „(J »rostrelec", z jedno samo orkestralno skušnjo, — dokazala pa tudi, da sta dve skušnji za dobro uprizoritev neobhodno potrebni. Toliko o utisu splošnem. K posameznim ulogam omeniti nam je najpr; gospod Run je pel čisto in zastavljal svoj kuplet pravilno. Go-pp'ca Polakova jo pela svojo pesmico z Isstno si odločno intomzacijo in vokalizacijo, a z bolj polnim glisom, nego lani. Ženski zbor, pomnožen po treh brhkih solistkah, ima sedaj pravo razmerje mej sojiratiom in altom ter je za oči in uho tak, da naa marsikateri večji oder lahko zanj zavida. Moški z b o r se je posebno odlikovrl z dovršeno nuanci-ranim lovskim zborom. Da je v prvem dejanji težil nekoliko uizdolu, temu so krivi tehnični nedostatki, katerim bo treba odpomoči. O r k e b t e r je bil — razun dobro igrane ouverture — potreben še jedna gkušnje. Vprizoritev „volčjega brezdna" se menda zaradi primanjkovanja časa ni posrečila, uverjeni Brno p8, da pri prihodnji predstsvi pokaže novi gledališki mojster prav o tej priliki vso svojo umetnost. Drugi nedostatki so slučajni in režiji znani, da jih lahko odstrani. Iz cele predstave lahko sklepamo, da se nam je letos zopet nadejati dobrih, da pa smemo pričakovati tudi še bolj dovršenih predstav, nego je bila sinoČnja. — (Nekaj o ljudskem številjenju.) O zadnjem ljudskem številjenju prinašs „Mt" nekoliko jako zanimljivih podatkov, ki jasno kažejo, kako se je vršlo to številjeoje in koliko vrednost imajo dotični „statistiški" podatki. „Mir" piše: .Pred menoj leži koroški .Ortsrepertorium*. Pregledujem ga in se čudim, kako so šteli — Slovencem v škodo. Poznam precej dobro vso Koroško, torej me te številke ne morejo prevariti. V Borovljah so našteli 1391 Slovencev in 907 Nemcev. Kje so neki teh 907 Nemcev dobili? J*z ne vem v Borovljah za 50 pristnih Ne ncev. Se bolje znajo Slovence skrivati v Piiberku. Tam so lih našteli samo 107, Nemcev pa 977; radi mi bote verjeli, da mnogi teh »Nemcev* še nemško ne znajo. V Celovcu ia Beljaku pa so nam Slovencev pojedli kar na tisoče! V Železni Kapli je morda komaj 40 pravih Nemcev, našteli so jih pa 460. Pa ne samo v mestih in trgih, tudi po vaseh najdemo številke, ki človeka kar k smehu silijo. V občini Gospa Sveta so našli samo 41 Slovencev. Vetrinjska občina je z malimi izjemami eloveoeka; naAteli pa so tam 707 Nemcev in le 628 Slovencev. ObČ-na Št. TomaŽ je tudi slovenska, v obeh furab (St. Tomaž in Timeoica) se slovensko pridiguje. Našteli pa so v celi obči ni 859 Nemcev in le 749 Slovencev. V Grabštanju so našteli 114 Nemcev, Čeravno jih v resnici še 20 ni. Krono tej lažnjivi statistiki pa je postavila vasica Brdo pri Grabštanju, ki Šteje 36 prebivalcev, kateri so vsi Slovenci, še jednoga Nemca ni vmes, zapisani pa so vsi za Nemce! Ključ do tega pačenja resnice jim daje beseda „občevalni jezik". Mnogi koroški Stovenc', posebno okoli G 'lovca, lomijo za silo tudi nemščino, zato so niti ne zlažejo, ako rečejo, di je njih občevalni jez k včasih nemški. Pod to pretvezo jih štetna komisiia pobaše v koš ,neni-škegr občevalnega jezika". Da je to nepravilno, je pa! jasno. Ker se sme le j^den sam jezik za „ob-čcvalni jezik" zapisati, moral bi vendar tisti jezik veljati, katerega ljudje rabijo v d r u ž i n i , v pogovoru z otroci in posli, ne pn tisti jezik, katerega človek morda jedeokrat v tednu rabi, kedar v mesto pride. Drugič Brno pa s tem goljufani, ker se te številke rabijo tako, kakor bi se štela rarodnost. Pri štetvi pravijo: „Mi vsu ne prašamo, ali ste Slovenci ali Nemci, ampak prašamo vas, kako mej seboj govorite." Kjer hočejo km< tje „uobel" biti in so že bolj nemškutarnkega duha, odgovorijo na to: „M govorimo navadno že koj nemSko mej seboj." Ta izjava zadostuje, da se vsi za Neme?) zapišejo. Na Dunaju pa potem pravijo: »Saj na Koroškem ni več kot 101 000 Slovencev, ljudska štetav to dokazuje." To pa ni res, ljudska štele v nič ne doka-Euje, ker tista šteje le »občjvalni jezik", ne pa narodnosti. Za to Stetev bi bila pač uova, boljša postava potrebna!" — (Osobne vesti.) Deželni okrožni zdravnik gosp Jurij Oblak v Litiji, ki je dovršil 42. leto svojega službovanja, je prosil za svoje vpo kojenje. — (Vojaške vesti.) Zadnja dni bilo je v Ljubljani j>recej živahno ž'v ljenje. S posebuiua v ta kom prišlo je predvčerajšnjim blizu 500 rekrutov iz gornje Srajerske za tukajšuji 27. peŠpolk; iito tako dohajali so rekruti domačega pešpolka št. 17, ki so se včeraj s posebnim vlakom odpeljali v Celovec. Danes došlo je v Ljubljano 300 mož nadomestne rezerve, ki bodo osem tednov služili aktivno, potrm pa odidejo na trajen dopust. Nastanjeni so v bolnici za silo. — (Pevski večeri „Slave a'.) Odbor pevskega društva »Slavec* v Ljubljani ukrenil je v svoji zadnji seji, v teku letošnje zimske dobe prirejati peveke večere, v zabavo svojim članom in njega prijatelju ni in sicer vsako nedeljo, kedar ni slovenske gledališke predstavo. Prvi tak večer bode to nedeljo 7. t. m. ob 8 uri zvečer v salonu gostilne gOBp. Fe r I i n ca. Vstop prost. — (Izlet »Slovenskega učiteljskega društva") na Sv. Jošt dne 4. t. m. mora zaradi slabega vremena izostati. — (Cirkus Henry.) Stnočna predstava na korist rodovini ponesrečenega gasilca Indofa je bila dobro obiskana. Čisti dobiček, kateri dobi rodovina poneBrečenčeva, znaša 139 gld. 54 kr. — (Kmetijska podružnica v š m a r tinem pri Litiji) prirodi a prijazuim sodelovanjem pevakega društva „Zvon" in tamburaškoga zbora dne 7. t. m. v prostorih gosp. Ig. Zore-ta v Črnem potoku v družbine namene veselico s petjem, tamburnnjem in šaljivo loterijo. Pričetek ob 4. uri popoludoe. — (Na Novomeško gimnazij o) se je vpisalo letos neknj več dijakov kakor minula leta. Vender jih ni prišlo toliko, kakor je bilo pričakovati po znani odredbi naučnoga ministra. Izmej 40 dijakov Dolenjcev, ki se po tem ukazu niso Brneli vzprejeti na Ljubljansko gimnazijo, ker spadajo pod Novomeško, so se vpisali samo 4 na poslednji. Kam ao odš i vsi drugi, ni znano. — (Cvetočo hruško) je bilo videti minule dni na proštijskem vrtu v Novem mestu. Nedavno je imela še polno eadja, skoro več nego listja, potem pa je začela zopet cveteti. — (Prostovoljno gasilno društvo v Gorjah) priredi v nedeljo dno 7. oktobra t. 1. veselico. Vzpored: Ob 3. uri blagoslovile nje novih brizgalnic. Ob 4. uri tombola v gostilni pri »Mož-narji". Prosta zabava čisti dohodek tombole je namenjen za napravo gasilnega orodja. Pri neugoduem vremenu se >o-»elica preloži na prihodnjo nedeljo. — (Veselica pevskega društva »Skala" pri Sv. Križu) v Tržaški okolici je privabila prav mnogo občinstva. Znano je, kako ravno v tej vani skuša pridobivati italijanska pru pagsnda tla. Vsak narodni pojav je torej tem večje važnosti. To so dobro spoznali slovenski rodoljubi vse okolice ter se udeležili te slavnosti. Korpora tivno so prišla pevska društva iz Preseka, Konto velja in iz Nabrežine. Navzoča sta bila tudi po-Blanca gg. Nabergoj in Dolenc. Po končani veseli« :i so prrp^vaia pevska društva v gostilnah gg. Ipavca in Pirca, kjer je bila prav živahna zabava. — (Burja v Trstu.) Poslednja dni je bila v Tib'u uprav zimska burja, ki je prouzročila precej škode na po8z V88'. * (Amerikanska kritika.) V kakem tonu se piše seuitertja kritika v Ameriki, kaže nastopni odlomek iz »Anseiger von M-trlington", govoreč o neki predstavi opere »Faust": »Naše mesto tejie vedno huje moč usode. Po goveji kugi, ki je rnziAiala mej naš m čredami in nam ugrabila tudi dva mestna očeta, ptifile so osepnice, za niimi }>a koneČno »Fnustova" pred-itava M .rissonove gledališke d-užbe. Kaj jedoaCfga kot ta Margareta še ni bilo na svetu Če je Margareta gibala z rokama pokalo je, kot da bi razstreljeval pokalne kroglice. Igrala je s svojimi kostmi upravo Hj>remlievanje svojemu petju, kar je članom orkestra jako olajšalo njih posel." Dunaj 3. oktobra. Mestni svet je sklenil veliko akcijo, da se razveljavi mitiisterska naredba glede nedeljskega počitka v trgovinah, češ, da je na veliko škodo trgovini. Praga 3. oktobra. Član gospodske zbornice grof Rudolf Chotek je umrl. Budimpešta 3. oktobra. V današnji seji je delegat dr. Pacak interpeliral ministra uuaiijih del, ali je res, da se je s Srbijo sklenila tajna konvencija. Minister je izjavil, da se ni sklenila nikaka pogodba. Pacale je na to predložil prepis originala, glasom katerega Be je Srbija vezala, vzdrževati red v Bosni in Hercegovini oziroma preprečiti v Srbiji vse agitacije zoper Avstrijo, za kar jamči Avstrija dinastiji Obrenović srbski prestol. Minister je izjavil, da je konvencija apokrifna. Peterburg 3. oktobra. Bolezen ruskega carja je baje postala tako nevarna, da misli car imenovati legentstvo. Beligrad 3. oktobra. Zaradi ponarejanja javnih spisov je vlada dala zapreti ves občinski svet mesta U/ica z županom vred in Ondotnega župnika. Narodno-gospodarske stvari. — Lokalna železnica Unziiiarkt-Mauterndoif na $ ajefnkem »o bodo slovesno odprta due 8. oktobra. 2-dtzuica je ozkotirna ia se je pričela giaditi koucem juliji«. metfPCa lan-l.- ^.-i leta — Dobava kruha iu ovsa za vojsko. Zaradi zagotovitve predmetov ki uha in ovsa za I. 1895 vi Se ue sm kupi) u obravnave v preskrbovalo ih m>ga-cioih v Gradcu 16. oktobra, v Mtrboru 9. oktobra, v Ljubimai 11. oktobn, v C lovcu 22 oktobra, v Trstu 18 oktobra in v Gmci duo 17. oktobra. Pismene ponudbo do.ti imajo Zgoraj oinenjeue obravnavne lini vsaj do 10 ure dopoludne pri d .tičnih c. iu kr. vojaških preskrbovaloih magacinin. Po-d robu osti jo izvedeti pri posameznih voiaških pre-skrbovalnih uiagucnib. Ztkupni razgins, ob*ezajoč sezunua potrebščine dolmvljaiočih predmetov, sploŠas pogoje in ponudbeni firmular se lat.1 ko vpogleda tudi v pisat ni trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani. — Os. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, vsled |>uoblaščenja od ».ti u m ogemlte znhodne žtdeznice, da no bilo pri V. žiebauji 4°/0 zadulžnic v srebru emisija 1890 ime-novHne žeteanične družbe, ki bs je vršilo dne 1. okt. 189-4 v nuvzočnoBti c. kr. notarja po načrtu izžrebane številke : 38, 1302, 227 in G82, torsj 4 komadi. Nominalna vrednost, teh zadolžnic se od 1. januvarija 1895 dalje izplačuje proti temu, da se original teh izžrebanih zadolžuic z vsemi po tem term mi v plačilo zapadlimi kupoui in talon nazaj potegne. Od 1 iaouvarija 1895 dalje se ročene zadolžnicd ne obrestujejo več iu Be torej od odkupnega zneska odbije vrednont kuponov, ki zapadejo v plačilo po preteku tega termina in ki bi se morebiti ud zadolžnic odtrgali bili. Poslano. Odbor »Slov. bralnega društva v Tržiču" se tem potom nsjtopjeje zahvaljuje vnem svojim p. n. gg. podpornikom in prosi še nadalnje njih naklonjenosti. Ob jodne.m se obrača z udano prošnjo do vseh gg. uarodnjakov, naj bi blagovolili podpirati nsše s velikimi težkotemi boreče eu društvo b«-dini gmotno ali u Lnjigami, te .4. Zalattk ob V, 8. uri iveier. Deželno gledališče v LJubljani. Dr.pr.^90 V idtrtek, «ln«i 4. oktobra 1*94. Ob svečani razsvetljavi gledališča. V proslavo godu Njega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. Pred začetkom cesarska ouvertura od YV~esttuayerjii. Drugikrat: Ludvik XI. Žalolgra v petih dejanjih Francoski .spisal Casimir DeUvigue. Prosto poslovenil J. H. Režiser g. Drag. Frendiuireich-Vesel ć. Nove kostume je zdelal po zgodovinskih nguriuHh gardero bier „Dramatičnega društva" g. J. .Sturm. Začetek točno ob uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka ftt. U7. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja predntava hode v soboto, dne H. oktobra t. 1. Blagajna a« odpro ob 7. url zveoer. Meteorologično poročilo. I Cm opa-sovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. J* C e« 7. ajntraj 3. popol. 9. avecer 739 Oaa, «3ir9 ia, 40 0.m. 6 6* C 'si. »zli. jasno 14 0« C si »sh.! obl. 11 2* C al vzh.j obl. 1 1 1 80«. de* j a. T najem se odda stanovanje t 2 sobama, kletjo, kuhinjo, jedilno »hr*mt>o in lepim vrtom, vae v najbo'jiem stanju, nas l.ogu n naproti Kevninl. Natančneje pogoje stavi .T. Gospodnrlc, mlinar n« Lo^n. poŠta Rsdna. (1104—1) betonskih kanalov iz portlandakoga in romanoement-betona ter iz tol-oenega betona ca mesta, tovarna in privatne nit« (tudi greznic iz cementa Srednja temperatura 106*, za 3*2" pod uormalom. X>LLxxa^slg€i borza dne 3 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notab . . . Skupni delavni dolg v srebru . . A/str i jak a zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4*/, . . • Ogerska zlata renta 4°/, . . . . Ogerska kronska renta 4°/« . • . Avstro-ogersko bančne deinice . . Kreditne delnice....... London vista........ . Nemški dri. bankovci ca 100 mark 20 mark.......... »0 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . . ...... »8 gld. 9;> 99 . - kr 123 97 121 96 1034 369 124 60 12 9 45 6 45 9f> 65 35 60 {)?> 95 18 87 25 Zahvala. Vnem onim, ki so nam izrazili teliko sočutja mej boleznijo, kakor tudi o smrti nase. nepozabne soproge, oziroma tete iu aoatre, £o«pč Franje Perliavec poro j. Suša osobito prečastiti duhovščini, slavnemu uradnistvu, notarijatu, vodstvu ljudsko Bole in vsem znancem in prijateljem, ki so doftli od blizu in daleč, da izkažejo pokojnici zadnjo čast, vsem darovalcem prekrasnih vencev, kakor tudi vsem onim, ki ao nam izrazili pismeno svoje nož a I je, izrekamo tem potom svijo najtskronejso zalivalo. V Senožečah, dne 1. oktobra 1894. (UH) Žalujoči ostali. prevzema podjetništvo za betonske gradnje in tovarna za proizvode iz cementa Ferdo Hriiza in Urh Rosenberg v Pragi. Natančne j a pojasnila daje (1048—6) Ferdo Hriiza v Ljubljani Poljunsalf 1 miMip »it 1Q, j £2elodčne kapljice^ j koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom I Marijinceljske kapljice. Te kapljice sv kMo pro* speflne (provzročujejo »la-t do jela, ratalvarJHJo alii, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krupćajo želodec ; rabijo pri napenjanji in sapeoenootl, Jireoblofcenem ialođol a •dlll in pijačami i. t. d. Bteklenloa b rabllnlm ntv6dom valja. 20 kr., taoat 2 glđ., 3 t nosite samo 4 n-ld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani, noto-,) , Pošiljajo s« vsak dan po poeti proti povzetji. | C. Ir. glavno ggjjfljgg atsir. drž. Menit Izvod iz voznega reda ve^avnsg'a od X. oletolor« 1B84. Haatopno omenjeni prihajal 0 la oaliejalnl oul imdudui m »r*4n)*+vrtt}>Bkrtn ramu, Brednjeevropekl ima j« k rajnemu čim « Uah. Ljeal ea • minuti naprej. Odhod la LJubljane rjo4. kol.). Oa IS. url ti in. fo noM oaebui vlak ▼ Trble, Pnntabal, Haljah rj«, lova«, Krenaeiiafnaie, lijul.no, 6e« Salathal v Auaaee, lechl. Onu. dan, Solnagimd, i,*nii-d.atfmi, Zeli ua Jeaeru, 8t-rr, I.lnc, fludejavloe' PlaecJ, Marijine vara, Kger, Karlove vara, Fraiiaciva vara, Prsato*' Lipeljo, Dunaj tU Amalatten. Vt> H. uri T min. njutntl meeatil vlak v Novo mriln, Ko«:.t jo. OS 7. vari lO nt in. mjutnij oaeltal vlak v Truia, rontabal, Haljah, Oe-lovac, Franaeaafeete, Ia, Marijinih vaf*/, Plaaja, Budajavlo, Solnogratla, Unoa, Stajra, Orauuilana, lachla, A*w' aaaa, Zeila na Jaaaru, Lond-Oaatalna, LJabnafa, Oalovea, Haljakv Pranaanafa.l.. Trbtia Oa a. url O mir«, njutrm) meiaoi vlak ia Koiavja, Novega anaata. O* U. uri *7 mira. asji^arfar oaabnt vlak a Dunaj, vla AaaaMrVaa, Up«U«, Prag«, Kr.nM.Tih varov, Karlovih varov, H«tb, MariJInU« varov, Planja, lluJeJavic, rioluograda, I.moa, Hlaj r», Pariaa, (>*gtr*L Ouriha, nragute«, tnooauata, /.alla b« Ja.aru, l.autl-4*utatuat LJnbuaf«,, Oaturo«, Ijianaa, Poutkbla, Trblia Oa II*. Mri 49 n*im. pvpmtudtui metani vlak ki Kočar)., Novega m.ita, Oa 4. url 4H utln. ftnnoiuttnr »aebnl vlak a Dunaja, lijub.tn., Halalhaia, Hall.ka, Oelovoa, Kr.r...u»f«.te, PoaUbla, Tvbian Oft B. url .14 min. mvrrrr raei.nl vlak la Kočevja, Nuv«ga Maala. !*♦> V. Mri Hi min. «■»»■■*«• oaebai vlak a Dunaja preko Am«l«u«aa ta> IJiiI.i.*k., h.ij.ka, Celovca, i'oatabla, Trbiaa. O* 7. S. a. to. Odhod la Ljnbljavjaa (dr*., kolj Mri V,'< min. mjutruj v Kamnik. » OS . |w|>u(m<(m« . a . Af> . »r»r~r m a ,, tO ,, «rfč«r ,, ,, (aleđiijl vlak le oktobra raa aeoa ub netialjah in praanikih.>. Prihod v LJubljano (dri. kol.). O* m. url 89 min. mjttrnj ta Kamnika a ti, . ts . «to)>oi*Mfw« , „ (4—223) m o- m® •a*r«jr u it n 9. 9 83 a W¥9vŠr „ a (tiedujl vlak i« oktobra m«- ■«0» ob d.dtljah in praanikih.) Hiša št. 7 z vrtom v Trnovskih ulicah v Ljubljani se bo .Ine 15. oktobra 4. I. pri tukajlnji c. kr. doielnt sodniji vnovič pro«l»lN. — Pred 2 leti so hili dohodki te hikv) 158 gld. iu je oila tistikrat cenjena na 2983 gld. *><> kr.. Sedanji let"i dohodki (e hise anaiajo 328 gld. Ta liiia a Trtom vred se tudi it proste roke takoj proda Natančneje se lavo v hili it 7 ali pri dr. ^laltal-iiillljetuu AVnraliHcli-u. odvetniku v i^jnlalJuul, nav BreKn nt. IO. (II10-1) Notarski uradnik z dobrimi spričevnM, vaprejiue se t^koj, v kateri pisarni? pove upraviiiStvo „Slovenskega Nar .da". (1111-1) EH CS3 ■ erj (TJ M co cd d Ti o crj 0 Z? 0 k? (1098-2 hiša na Glincah pri Ljubljani (preje Tribuceva) zn prodajalnico iu g-stilno vkutmo, ali pa za vssko tuh o^rtij posebej. — PoDUdbu v/.prejema I*el«r TI a|«11 iT- %' .flPllglšf ll. STajboljSe se nalagfajo glavnice će se kupujejo 4°o založnice gališkega /.emljlsko« kreditnega društva- lite don., naju dobička več ko 4 odstotke ter ti>.ivajo pravo pupilarne varnosti. se ne smejo obelačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija iu kot vojaika fcenitna kavolja; raaeti tega Je vsakih 1< o ^id. založnic za-varoviimli po hiootekbrui vredn->Hti 253 gld. 'd'd kr. Založnice ae dobivajo po VBakokratuem dnevnem kurzu pri banka in menjalnica v Ljubljani. ^b-u) si V četrtek nepreklicno zadnja predstava! ~W*M CIRKUS HENRT iiHJholj sloveča družlia uineteljmh jezdecev Danes v sredo dne 3. oktobra 1894 velika sijajna benefična predstava za priljubljenejra komika AviruHtu tt-«psmtpafQ (mr. Alfred Barker). Avgust trapantl (mr. Barker) kot telovadec na drogu tekmuje z mr. Blmbo ls Londona, vidikanski kolobarji z noso u. Zu