279, številka. Ljubljana, sredo 4. decembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. lahttja vsak dan, it*»puil» ..n;^- >>t. *».m.xuoi/j. »or r«ij. -oj posu i^oienuus ia t v• uu-ok«» • *« ueieie sa oeio uno l'> «ki.. m p.m uua >: gL, •i tet rt leta 4 *id. — Za Lf nbljaas h en jproiklja^a na dem a* c«-.io leto 13 gld., ta *eirt leta 3 «i<> kr., ta en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ta dota H'i račana 10 kr. m mesca. hO far* m lafet lela, — Zrn, tzx]o deaele toliko -?oe, kolikor poštnina isnaea. — Za gospodo ćitolje na ljudskih Šolah in za dijake volja anilana cena in sicer Lin bij »no ca teiirt leta 9 gld. 50 kr., po poiti prejeman ta detrt lota 3 gld. — Za oananila so placnje od ealiris opne petit-vrate 6 kr., te ao ■nananiio enkrat tiska, 5 kr., ee se dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae isvole frank irati. Rokopisi se ne vračajo. — Ured&tltVO jo v Ljubljani v Franc Kolmanovoj hiii i*. 3 „gledaliika stolna". Op r a v n i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati namen ine, reklamacije, oznanila, t. J« SuatotskfAlivni afli le • .Narodni tiibarni" v Koluititiovej hiši. Nova narodna-gospodarstvena načela. 0«l Save 30. nov. [liv. dop.] Uže v marsičem bo je list ljubljanskih takozvanih Nemcev, za koje ima besednjak ime: renegatje, pokazal kot velik „strokovnjak". Imeli Brno priliko, \ideti ga kot velicega politika, ki iz mislij, katere je po dunajskih li atovih pokral, čuden babilonski stolp sezida, videli ga kot orjaka na kulturnem polji Slav-janov, kjer ve za vsako trohico kulturnega življenja, in kjer posebno Rusov jetra in obisti dobro pozna, videli ga kot gorostasnega stratega, ki je vlani turškej vojski načrte sli kal po katerih bi se in o rala ta ruska uevšečnost pogaziti, žahbog, da se ti turški bedaki nijso po njih ravnali, občudovati smo imeli včasih v njem pedagoga, proti kateremu so vsi Fe stalozzi in drugi veliki učitelji sveta prave muhe, in v listu se je zmirom kar le lesketalo esprita, ki je, kar se dovtipa dostaje, včasih Moj v oči privabljal. C* ta list prav objektivno sodimo, moramo reči, da ga mj bolj fiegu nositelja nemške kulturo na barburiČen slovanski jug, nego on, in dispozicijski fond nij ne vinarja zastonj potrosil, če je temu možu pod pazduhe segal, neglede tega, da je po moči potreben, kakor berač na cesti. Ali kakor nam je svoje zmnožnosti skoraj po vseh Strokah človeških vednostij razkazival, kot narodni ekonem je do zdaj svojo luč le bolj pod mernikom imel. Dne 23. novemb. t 1. v njego-vej št. 270 v uvodnem članku: „Nationale Bchmerzenssebrei", prisvetila je tudi ta njegova luč. Brez šale : kakor fenomen na man stveuem polji in velik nemir je prouzročila v največjih dozdanjih učenjakih na narodno-gospo Listek- Karanfilj s pesnikovega groba. Spisal A Š on ii a, prevol Jane. Naglic. (Daljo.) — „Joj,H nasmeje se dekle, „kako Albert lepo nemški pridiga, škoda da ne gre za fa j -moštra v Kočevje 1M Alberta je to bo ve da strašno razjezilo. — „Skoda, da je tako lepa dekle perso nificirana proza," reče mi na to, a jaz odgovorim : — „Brate moj 1 Ta proza ima v sebi več prave poezije, kakor tvoj patos." Nekega večera sedeli Brno v vrtu, gospodar, gospodarica, Neža, Albert in jaz. Bila je ravno lepa mesečina. Zlata svetloba prodirala je Bkozi trsovo listje utice, kjer smo Bedeli za dolgo mizo. Nikedar ne bodem pozabil tega, Albert je bil nenavadno resen, ljut, ter darstvenem polji: Roscherju, Steinu, Cargu, Millu. Nj veliko besedij, — velike resnice se dajo kratko naznačiti, — glase* se: „IJpeljanje n em šk ega jezika v slovenske šole bilo je narodno-gospodarstveno potrebno. V nemškemjeziku ima Sloven potnilist, s katerim more po celem svetu. Slovencu Be mora mogoče storiti, svojo eksistenco zvunaj kranjskih mej iskati in najti moči." — Bral sem v „Tagbl " uze dostikrat, daje potrebno, da Slovenec tudi nemški zna; nekaj „Tagbl." slave leži v tem, da je včasih tako duhovito pravil, da se mora slovensko ljudstvo neruski učiti; ali kot gospodarstveno potrebo to znanje naglaševati, ga de nijsem bral. To je menda najnovejši plod njegovih narodno gospodarstvo nih Studij. Bog ve, koliko moči j je mož, kije to zapisal, tuhtal n. d tem stavkom; uže t» trud je nekaj vreden; namilimo se moža in da ju.o to iztuhtano reč tudi slovenskemu ljudstvu, ki „Tagbl." ne bero, na znanje. Globoko, prav po Kantovem zlogu je Btavek na papir Klein iunyer et Bamberga postavljen, bode treba ko m en tara, in za ta komentar sem jaz pr.iv spo soben, ki uže pur let „Tagblattove" globočine gruatam in žujim prepiram, Če mislim, da jo je pregloboko v temen svet neumnosti zavil. — Pred vsem vzamem iz navedenega „Tgbl.u članka še jeden Btavek, glasi se: „V razšir je nju nemškega jezika v slovenskih ljudskih Šolah vendar ne leži težnja Slovence iz-naroditi ?" Ta stavek kmalu gori navedenemu Bledi, in mož je imel v gorenjem stavku vse in tudi ljudske šole na Slovenskem v čislu. Tedaj n emščin a je slovenskemu ljudstvu gospoda rat ve na potreba, in v ljudskoj šoli se mu mora ista v glave ubiti; potreba pa radi tega, da more Slovenec zvunaj svoje do je nekako srdito odbijal dim svoje smotke proti mesecu. Molčali smo. — „Kaj je Albert?" vpraša smeje se go spodarica, „ti ne ješ, ne p ješ, a kako silno pušiš, kakor da bi bil ljut." — „Nič hudega, tetka," odgovori Albert. — „Nič ne prikrivaj," reče Neža nekoliko razdražena, „na mene se srdiš, je li?" — nZakaj vendar V" nasmehne se gospodar. — „Tako le je bilo," rečo Neža jasnim glaBoni, in oko se jej zažari; „v jutro sem prišla v vrt, da natrgam povrtoice za obed. Na jedeukrat začujem neko pridigo. Skrijem se za grm, pogledam. Bože moj! Kaj vidim ! Ta gospod Hrvat leži v travi na trebuhu, ter puši, a Albert sedi, vrti glavo, oči, maha b rokama, vzdihuje, ter govori nekake švabske litanije. Zadrževala sem se, ali zastonj, zasmijala sem se na glas, ter rekla Albertu, da bi bil dober za fajmoštra v Kočevju. Jedi tako gospod Hrvat V" obme se dekle pismenim licem k meni. movine si kruha iskati. Res je, v domovini na-šej mrtvi tužni kras mrtvaško svoje polje po par milj na dolgo in široko razprostira, ali le par milj, druga zemlja je lepa, plodonosna, da, po večjem, če kraje »belih Kranjcev" izvzamemo, zemlja, na kojej lahko bogat ljud živi. Bogata je narava v slovenskej domovini, da, majheni milijonar je naša domovina mej deželami avstrijske države se svojo žitno kasto, vinsko kletjo, denarjem v rudokopih in toplicah, in da lehko trguje se svojo Adrijo, in da lehko si oddahne in veseli se svojo prekrasno naravo tu in tam. In bogato je ljudstvo v teh krajih duševno nadarjeno, uže omikan narod naš javlja veliko nadarjenost, kaj bi še le izobražen rod! Slovencu ni| treba potaega lesa v roke vzeti in na Nemško se izseljevati; njegova domovina mu daje toliko kruha, da mu v normalnih ra/.merah nij treba stradati, da, toliko, da v veliko večjej meri, nego v tujini more postati premožen. Pokažite mi, razen Češke, zemljo, ki bi v tako m u j h ene m okviru toliko premoštva v sebi pokrivala, nego naša domovina! In katero ljudstvo bode tako neumno, da bode ven težilo iz tako lepe domovine! „Tagblatt", ne delaj ljudstva tako neumnega, kakor si včasih ti sam, ki, če nijsi celo brez glave, menda zaradi tega naše ljudstvo tako ven b liš iz njegovega doma, da ložje ovoje patrone Nemce vanj spraviš! Če izvzamemo Kočevce, ki itak nemški znajo, lehko rečemo, da komaj pol procenta Slovencev iz slovenskih mej svoj kruh išče; drugi ostajejo doma in prav imajo, če tudi tu mislečemu rojaku nij vse prav po godi, in še nij stanje večje omike tu. Zaradi tega pol odstotka, in vzemimo de so t odstotkov, (in v — „Da,a odgovorim. — „Ti si se norčevala z menoj, ti si me razžalila," odreže se Albert. — „Nijsem ne, Albert," reče dobrodušno deklo; „a ako sem te nehote razžalila, podaj mi roko, oprosti! Nijsem mislila hudega. Kaj hočeš? Mi smo tu slovenski ljudje, priprosta kri, mi te gospodske nemščine ne razumemo. A ko si tako kričal in mahal, ko si nerazumljive besede govoril, kukor duhoven svoj „do-minua vobiscum", bil si res smešen, oprosti, zelo smešen. In nijsem se mogla smeha vzdržati, nijsem, srce mi nij dalo." — „No, da,u puhne Albert svoj dim, „ti ne znaš druzega, kot slovenski, ti ue veš, kaj je poezija." Zaradivši skoči dekle na noge, pohiti v sobo, ter se vrne z malo knjižico. — „Jaz ne vem, kaj je poezija?" reče Neža razdraženim glasom, „na, čitajte," reče, podavši mi odprto knjižico, „čitajte vi gospod Hrvat, jaz znam to knjigo na pamet od prve slednjem sem jako radodaren, ker tu prese-zam celo ljubljanskega nTagblattau statistiko), ki v tujini za kruhom hodi, bi bo moralo celo ljudstvo nemški učiti; tako pravi narodno ■ gospodarstvena maksima našega nem Skutarskega učenjaka. — Dejanje je, da slovensko ljudstvo po Bvojej velikej večini nij Ahasverske nravi, doma ostaje. Glede te ve like večine lju Istva tedaj navedene potrebe nij. Če bi „Tagblatt" slovenski pisal, mislil bi, da se je stavec zmotil, ki je mesto nc-rod no-gospodarstvena , stavil narodno gospodarstvena potreba. — „Tagblatt", to je tako jasno, kakor le kaj; sramota je za nas in vas, da je o takem predmetu mej nami količkaj razgovora; majheni Itn tki v prve j šoli morejo uvideti, da je ta tvoja „narodno gospodarstvena potreba" vse drugo, nego res nična. Jaz Be denes le tvoje motivacije te narodno-gospodarstvene potrebe držim; če bi razen izseljevanja, iskanja kruha v tujini še rekel, da je ljudstvu tudi doma treba znanja nemškega jezika, bi ti tudi to zavrnil; ali dokler tega ne storiš, čakam; morebiti prideš jedenkrat b to motivacijo svoje potrebe na Bvitlo, kar me bo jako veselilo, ker rad bi te tudi tam opozorjeval, da si pregloboko mislil. Narodno - gospodarstvene literature tedaj nijsi se svojo drzno iznajdbo obogatel; nazaj tedaj s to lučjo pod škaf, to še tleča trska nij! Ti Tagblatt v tem članku od 23. novem bra dalje praviš b tisto sapo; „V gojitvi nem škega jezika je vezilo, katero Slovenca na njegovo veliko domačijo, Avstrijo veže." MoJ, na te besede jaz strupa no vzamem! Sicer, ei te besede trezen pisal? V časih, Če zgolj ne obupam nad tvojimi možgani, mislim, da tako neumnost tudi Tagblattovec ne premore v normalnem stanji in razpoložji. — Slovenci, zdaj veste, da ste le tedaj avstrijski dr žavljani, ako nemški jezik gojite in sicer, tudi v ljudskih šolah! Bluntschli, državnopravni učenjak še živi, ta bi se močno za lase zgra bil, ko bi to drzno definicijo državljana slišal, uže mrtvi državopravniki pa bi se pet krat v grobih zasukali. „Tagblatt", pameten bodi, ne bodi tako drzen; če si tudi „verfas sungstreu, liberal, in deutsches Lager, Deusch-tlmm" na Kranjskem, vendar logiko le malo respektiraj! Slobodno ti je sicer, da n e u m no s ti uganjaš, pa ker nemaš na čelu lista za pisano da si „ ver t as sungstreu es W i t z b l a 11", je le treba; da bolj resne stvari jemlješ ! — Čebelarji imajo panje se stekleno steno, da se delo bučelj lahko opazuje ; jaz bi pa rad vedel, da imaš ti mož, ki tako pišeš, kako stekleno stran na gorenjej glavi, kaj rad bi opazoval, kako kaj tvoji možgani plešejo nemški valčik. — S—c. Politični razgled. V Ljubljani 3. decembra Budgetni odsek avstrijske tieletfnoije je sprejel po živuhnej debati nasvet Herbstov, naj se ne prehaja v obravnavanje predloge o kreditu za okupacijo za leto 1879, nego naj samo za potrebe naše vojske, ki stoji v Bosni in Hercegovini, dovoli kot izredna potrebščina za vojsko za »daj 15 milijonov. Če bode več trebalo, naj pa vlada po ustavnem potu dovoljenja prosi. Odsek je potem budget za vnanje zadeve pretresaval. Andrassy Be je pritoževal, da je Schaupovo poročilo cel obtožni spis in prava nezaupnica njegovej vladi. Poro čilo se je pa vendar nazadnje z 12 glasi proti 6 sprejelo. — Denes je skupna seja avstrijske delegacije. iPfžtu-ni «ooi< bode — kakor stara „Presse" trdi — sklican 10. decembra. Iz Dubrovnika se telegrafira: FinI. ./«-i'«n»nr je bil telegrafično na Danaj po klican in Be je denes (1. dec) odpeljal v Trst. — Kaj mu hotd? Zopet kaka magjarska intriga h? Dne 1. decembra naznanil se je v Su-mjevem armadni ukaz, v katerem se je baron Filipovič od armade poslovil, in povelj-ništvo armade v Bosni in Hercegovini oddal vojevodi Wttrtemberškemu. Osobno poslovili so se ob 11. uri dopoludne vsi oficirji in urad niki v Sarajevem od barona Fdipoviča na dvorišči njegovega konaka. V Bvojem nagovoru poudarjal je baron Filipovič posebne zasluge armade, spominjal se cesarskih priznanj, katera je cela armada prejela, kakor tudi posamezniki, in je dejal, da je ponosen na to, da je vodil tako armado. Po pravici, rekel je, čuti se vsak, hvala našim vspehom, vzvišenega io samosvestnega. Samosvest plemenita vodila bode v bodočnosti k najslavnejšim činom; a ta samosvest pa tudi lehko škoduje, če se spridi v žensko nečimernost. Plemenita samosvest ne miruje, nego dela tudi po do vršenem delu. On upa, da si bode druga armada plemenito samosvest ohranila. Njega za nima najsrčneje njena, kakor vsacega posamnega osoda. Na ta ogovor odgovoril je vojevoda Wtlrtemberški, slavil Fdipoviča slavna dela, in sklene svoj govor bO „živio-"klicem Filipoviču Na večer svirala je godba treh vojaških godb, in je bil grad razsvitljen z bengaličkim ognjem Vrtanje drlare. Dobro poročilo iz vojske v .iftjrtni-s t«tn u. Angleži so bili tepeni. Najnovejši telegram Re glasi: „Lihore 1. dec: Angleški vojni oddelek za prevoz živeža je bil v Kvbersko sotesko nazaj vržen. Jedno pleme gorskega afganistanskega prebivalstva je napadlo angleški oddelek postavljen za opazovanje v Kyber soteski. Oddelek Robertov našel je Privar-sotesko od Afgancev zasedeno. Gladstone, vodja nwšqteMkc opozicije, jo govoril, kakor se z Angleškega poroča, vGreen-wichu. V tem govoru je on poudarjal, da kraljica in ministri nijso jertno in isto, ter se more mej njimi razločevati. Kraljica nij bode uzor podložnikom, njena zvestost ustavi se mora priznati. A ministrom mora on očitati, da parlamentu oni nijso ničesa predložili, kar so tiče uže več let živega vprašanja af gani 11an-skega in poslanja v Kabul. Vojna z Afganistanom se je napovedala, invazija pričela, no da bi bil parlament preje skupaj poklican. Parlament, prej svetovalec narodu, podoben je zdaj francoskemu parlamentu leta 1789. Proti trditvi, da vlado podpira parlament, ugovarja Gladstones tem, da parlament nema pravice odreči se svoje j parlamentnej svobodi. Glede orijentnega vprašanja je Gladstone dokazal, da so konservativci nekako prijatelji Rusiji, kajti njih politka oddala je Busiji zopet Dunav in Kars. Denar, ki Be trosi za afgansko vojsko, izdaje se v sramoto Angleške. Nadalje kazal je Gladstone na veliko odgovornost, katero je Angleška prevzela s to vojsko, ter oporekava trditev ▼ Cranbroockovej soomenici, da je hotela liberalna vlada I. 1873 odložiti sklenitev katere pogodbe. Koncem je govornik pretresaval natanko vsa pisma, ki so se objavila o afganskem vprašanji, ter je dejal, da je vojna z Afganistanom nepravična, ki bo imela v svojih posledicah same krivice, pa tudi lehko razru-šenje indijske države. Dopisi. Iz Oljt* 30. nov. [Izv. dop.] Odkar so volitve minole in razstava nehala, nij tukaj v javnem življenji nič zanimivega. Tedaj se moremo le na notranje, domače društveno življenje ozirati, če hočemo b čem o naših razmerah govoriti. Kako pa je z društvenim življenjem v Celji? To je tako le: Nemci imajo svojo kazino, Slovenci pa svojo čitalnico. Da je v kazini večjidel vso prazno in dolgočasno, o tem tožijo najbolj kazinarji, ali te pritožbe nas ne ganejo toliko, pač pa nas žalosti to, da se čitalničarjem veliko bolje ne godi. Nekdaj je naša čitalnica po širokem slovela zarad živahnega življenja in ličnih zabav, katere do zadnje besede. Recite vi, je-li vem, kaj je poezija !" Vzamem knjigo, ter prečitam Albertu glasno naslov: — „Poezije doktorja Franceta Preširna. V Ljubljani. Pri A. Giontiniju 1847. Albert in jaz zamolčiva. On se je sramo val, a jaz pogledam v čudno dekle, ki je po nosno stala pred nama. — „To,u reče dekle, položivši roko na Brce, „to razumem, to čutim, za tvoje nemške litanije ne maram." — „No, Neža, ker znaš to na pamet, pa zapoj katero Preširnovo," nasmehne se go Bpodarica. — „ Zakaj ne,u odgovori Neža prostodušno, »čeravno se Albert srdi,a in jasnim, milim, skladnim glasom zapela je pesnico: Luna sije, Kladvo bije, Trudno pozne ure že; Prej neznano, SrČno rano Meni spati ne puate. Oko se je Neži čudovito žarilo, prsa bo se jej dvigala, jaz sem jo gledal, gledal, ter rekel Albertu: — „Brate moj, to podnebje nij za Schil-lerja." Od onega dne bil je moj Albert čudno zamišljen. Duša bo mi je od strahu pretresla, zapazil sem zopet v njegovih črtah melanholijo Lenauovega Fausta. Ne vem, kaj bo je godilo na dnu njegove sentimentalne duše, no, vsakako se je pripravljal nekakov dramatičen obrat, kojemu je bila povod Preširnova serenada o mesečini. Čeravno je ta psihološka uganjka jako zanimiva, in morebiti tudi razumljiva bila, je vendar nijsem imel časa reše vati, ker bo se tudi v mojem srcu mešali ob čutki kakor „infuzorije" v kapljici vode. Neprenehoma bil mi je pred očmi nenadejani „clair-obscurH poslednje noči. Sanjal sem celo o tem. Videl sem fine črte deviškega telesa kot črno silhoueto, a za njo jasno mesečino, odsevajočo na trsevem listju, — zdaj sem zopet videl fini profil, iskre nočne Bvetlobe v njenem očesu — in zopet sem poslušal Pre-širnovo pesen, — bilo mi je, ko da mi srce bije o prsa, ko da kladvo v zvoniku starinske cerkve javlja polnoči, — a v tej tajnej čarobne) dobi zažari se dekle v čudnej svetlobi, kakor vila, in vsi slavci po rožnem grmovja, po zelenih logih zapojo za devojko v sladek, omamljiv glas: „Luna sije, kladvo bije". Srce je bilo tužno, srce je bilo teško, srcu je bilo milo, srce se je topilo ko sneg o poletuem solucu. V šoli sem bil Cul, da so stari Slav-jani imeli vile. Od one noči sem veroval, da se nahajajo vile še dandenes, če tudi nijso zlatolase. Nu, Albertu nijsem pregovoril besedice, da verujem v vile, da sem Cul, kako Blavci o polunoči pojo, ter ga tudi nijsem vprašal, zakaj se dim njegove smodke tako melanholično vije po tleh. (Daljo prih.) je svojim udom in drugim doma in drugod pripravljala, zdaj je pa vse bolj mlačno in mrtvo. Odkod ta mlačnost, katera kazinarje in čitalničarje jednako tare? Nekaj je krivo splošno pomanjkanje denarja, nekaj pomanjkljivi poimi o koristi društvenega Življe nja, nekaj Bplo'ne človeške slanosti, katere se posebno v občutljivosti kažejo, neku i nevednost sama, nekoj sarnopašnost, skopost, in druge jednake napake. Če se pomisli, da bo čitalnice narodno ognjišče, pri katerem se slovensko srce ogreva, slovenska zavednost budi, širi in krepi, ne moremo razumeti tega, da se tudi tisti, ki Re narodnjakom prištevajo, čitalnice tako skrbno izogibljejo. Pravemu narodnjaku ne zadostuje samo, da plača mesečnino v dokaz svoje narodnosti, marveč da se tudi dejansko potrudi za narodno živlienje v društvu. Človeške slabosti in druge malenkostne napake posameznih članov, kakor se v večjih društvih v manjej ali večje j meri vedno nahajajo, ga vendar ne morejo od društvenega življenja odvračati, če je drugače pameten in potrpežljiv človek. Potrpljenje mora pa vsakdo imeti, kdor z ljudmi občuje. Kdor je narodnjak, naj pokaže to po svojem dejanji, ne pa samo po besedah. Pri vseh teh pomanjkljivostih in slabostih, katere si delavni narodnjaki po neutrudljivoj marljivosti odpraviti in narodno zavednost š;-riti prizadevajo, je pa življenje v čitalnici vendar še mnogo bolj živahno in prijetno, kot v nemškej kazini, kakor se iz sledečega vidi: Dne 6. oktobra t. 1. je bila jako obisko vana veselica s petjem in plesom. 24 pevcev je občinstvo b tako lepimi peRmami, in tako ubranimi glasovi razveseljevalo, da bode ta veselica še dolgo vsakemu v prijetnem spo minu ostala. 19. okt je obhajala čitalnica nežno veselico na čast svojemu ljubljenemu predsedniku, ki se je srečno iz Dosne povrnil. 10. novembra se je udeležila po deputaciji odbornikov in pevskega zbora lepe Trstenja-kove Štiridesetletne slovesnosti na Ponikvi. 17. novembra je imela občni zbor, v katerem BO se gospodje dr. Štefan Koč, e var , kanonik Anton Žuža, in župnik Davorin Trstenjak zarad njihovih premnogih zaslug za slovenski narod z velikim navdušenjem jednoglasno za Častne ude izvolili. Ker je g. dr. Bleiweis uže od leta 18 G2 častni ud celjske čitalnice, so Be njegove velike zasluge za blagor celega slovenskega naroda slavile, ter se sklonilo, da se mu po predsedniku, in dveh udih ob priliki njegove sedemdesetletne slovesnosti visoko spoštovanje in čestitanje od čitalnice izreče, kar Be je 19. nov. tudi zgodilo. Dne 22. nov. so razveseljevali vukovarski tamburaši čitalničarje so svojo lepo ubrano godbo. Posebno so se pa dopadale hrvatske in slovenske narodne pesni, katere so po dovršenem programu igrali in popovali. Le škoda, da nijso bili čitalnični prostori tako polni, kakor je bilo pričakovati. Vendar so bili tamburaši in navzočni čitalni-čarji popolnem zadovoljni. Več se ne more zahtevati. Dne 15. decembra ob G. uri zvečer bo pa letni občni zbor, pri katerem govori predsednik, tajnik poroča o društvenem delovanji, blagajnik o računih, in knjižničar o stanji knjižnice. Na to sledi obravuava o Bpremembi društvenih pravil, volitev novega odbora, in na zadnje predlogi posameznih udov. Vrhu tega je pa vsako Bredo „tihi večer", katerega se redno polovico več dam kot gospodov udeležuje, kar se gospodom, posebno mlajšim ne more za dobro šteti. "Domače stvari. — („Narodni dom" v Ljubljani.) Silna potreba zidanja „narodnega doma", v kat.prem hi se združila razna narodna društva v Ljubljani, in kjer bi se na širjej in dostoj-neišej podlogi narodno in sociialno javno živlienje razvijati moglo, čuti se zdaj posebno velno bolj. Zatorej so se v tem oziru v tu-kaišn;ih narodnih krogih resni razgovori zopet začeli, in ie vse upanje, da bodo srečnejši vspeh imeli, nego prejšnje čase, ko je ta misel v razgovore prihajala, a ne dovršila se. — (Iz Cerknice) se nam 1. decembra piše, da je tam voda v jezeru toliko narastla, da je nastop vode proti zapadnej strani komaj streljaj daleč od okrajne ceste proti Rakeku. Jezerska vas in cele planjave obsejanih in neobsejanih njiv je vse zalito. Voda je uže večja , kakor je bila pri velikej povodnii leta 1851., in še vedno večja prihaja. L'udje in živina prebivajo v pododranih prostorih. Vlažnost in vedno pluskanje po vodi bode skoro gotovo uzrok kake bolezni. Vlada bode morala na to kaj pozorna biti, in ker se je o tem žalostnem stanji vodja okrajnega glavarstva g. Hočevar, kateremu so tukajšnje razmere do pifice ?nane, sam prepričal, upamo, da bode pomoč revežem kmalu došla. — (Kporočiluozadnjejsejimest nega zbora) dodajemo, kar je bilo v znd-nj'č po naklučji izpuščeno, da je Dežmanovim sofizmom, s katerimi ie pobijal nujnost predloga o imenovanji Filipovima za častnega meščana — odgovarjal tudi odbornik e. II o rak, na-glaševaje, da je bil v prednjih časih uže več kot pri kacih G enacih imenovanjih, a nij ni koli tacth pomislekov bilo. — (Iz seje kranjskega deželnega odbora 29. novembra.) Ena izpraznena deželna štipendija za sprejem v deželno vino-gradno in sadjerejsko šolo na Slapu oddana je bila Davidu Modicu iz Sodrašice. Predlogom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov se je pritrdilo, da Be definitivno potrdi Ignacij Vencajz v nadučiteljskej službi na ljud-skej šoli pri sv. Križu pri Turnu, France Ka-liger v učiteljskej službi v Toplicah, Jakob Gostiša v učiteljskej službi v Trebnjem, in France Šetina v učiteljskej Blužbi v Črnomlji. Od deželne cesar Franc Jožefove ustanove se je dovolilo za 1. 1878. obrtnijskim nadaljevalnim šolam a) v L'ubljani 400 gld., b) v Novem mestu 130 gld. in c) v Kočevji 70 gld. podpore ; — za leto 1879. se je pa obrtnij-skej nadaljevalnej šoli novomeškej pogojno obljubilo 300 gld. podpore iz deželnega zaklada. — Tredlogu krajnega in okrajnega Šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se v 2. in 3. razredu ljudske šole v Zireh vpelje podučevanje nemškega jezika. (!) Občina Dole v litijskem okraji se je odkazala krajnemu ranocelniku mokionoškemu, da bo v tej občini koze cepil. — V občinah Velika dolina in Predaslje se vpeljejo občinske takse. — (Tat v kuti.) Obsojen je bil pred-včeranjem od porotnikov v Ljubljani trapist Jože Komuni zaradi hudodelstva tatvine na 14 mesecev teško ječe, poostrene z enim postom vsaki mesec. Natančneje poročilo še priobčimo. — (Požar) Piše se nam iz Poljanske doline na Gorenjskem 30. nov.: Preteče no noč proti juU i je pogorel kozolec posestniku po domače Hrovata v Gorenjej vasi. Sodi se, da je požig, gotovega se nič ne ve. — Vreme je iako neugodno in osobito velika moča, katera napravlja razne vsaje, ki mnogo škodijo posestnikom. — (Pod naslovom „BIeiweiHovi dani") piše tržaško glasilo za Istro „Naša Sloga" to; „Pokazalo se je opeta ovih danah, da naša stvar žvi i da napreduje. Kad se srca i misli slože, kao što su ove dane u Ljubljani složena biln, onda nam ro kao iz daleka pokazuje nov neki život narodnji, i mi naziremo dan jedinstva našega. Bleivveisova svečanost dala je priliku, te se je opeta pokazalo, da nismo ni maleni ni ubogi, kad nas je samo volja biti veliki i bogati . . . Srdačan doček, prijateljski razstannk u Ljubljani, pokazaše ovom prilikom jačo, nego igda prije, da bu Hrvat i Slovenac dva imena, a s vej od ni ljudi, da te jedne ljude valja složiti; a početak najbolji biti će jedinstvo u jeziku hrvatskom. To su dobro shvatili Dalmatinci, njihove čest'tke sve su po tom složene !* Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 25. novembra. (Hudodelstvo veleizdaje.) 'Konoc.) Priča policaj Šak pripoveduje, kako je na zahtevanje Snulitovo zatožence zaprl. Drugi dan je srečal dva delavca, katera sta mu rekla, da je Uže prav, da so zatoženo zaprli in da bodo kaznovani, kajti ona dva sta videla, kako so lepili veleizdajske plakate. Ko jih Šak pozove, naj povedo svoji imeni,'da bosta pri sodniji za priči, to odločno odbijata, kajti pravita, to nij nič z poštenim spričevanjem pri Lahonih; prej ko se človek zave, pa ima za-vratno nož v telesu. Pozneje se policaju nij več posrečilo zaslediti ta dva delavca. Priča policaj, 11 e 1 og iz Kanala doma, izpoveduje slovenski in pravi, da so bili zatoženi, ko so jih prijeli, bledi kot zid, in da so se tresli kot šiba na vodi. Priča policijski komisar Mcgliornnzi je ravno četrt uro prej, ko so zatožence zaprli, šel s patrolo po AauedottO pa nij ničesa zapazil. Preiskoval je tudi stanovanja zatožencev in našel pri Meneghiniju nekoliko zapiskov o Garibaldiju. Priča Giacomo Cotič je videl, da so šli trije zatoženci ob istem času, ko so se lepili plakati, proti rotondi, kajti sedel je na klopi. Pobral je tudi en plakat, katerega je pokazal natakarjema Plibcrsku in Capelaniju in rekel njima, ko sta ga vprašala zakaj so zatoženci od policijo prijeti, da jo videl, kako so lepili te veleizdajske plakate. Denes pa priča Cotič to taji in pravi, da je le rekel, da misli, da so lepili. Pliberšek pa in Capelani mu odločno v obraz potrdita, da je njima povedal, da je to videl, in Capelani mu še pove, da se lahko ve, zakaj zdaj drugače govori, kot preje in zakaj da v obče neče resnice povedati. Prebere se zdaj mnogo aktov, mej njimi dopis policijske direkcije v Trstu, kateri pove, da odkar se je ustanovil v Trstu italijanski konzulat, dela stranka italijanisimov neprenehoma škandale, in porablja zato najraje tisti dan, ko se v Italiji pra/.njuje praznik po-deljenja ustave (statuto). 0 zatožencih pravi policija, da so navdušeni italijanisimi, o Meneghiniju pa da je fanatičen. Kavarna del Corso, kjer so bili zatoženci natakarji, pravi policija, je zbirališče mladih italijanisimov. Prebere se potem proklamacija v italijanskem in nemškem jeziku, ki na najnesramnejši način zahteva, da se naj odtrga T r s t in Istra od Avstrije, naj bode uže z lepo ali z grdo. — Zatoženci se delajo jako nedolžni, ko jih predsednik vpraša ali razumejo proklamacijo, onijiečejo ničesa vedeti, ko jih državni pravdnik vpraša, kje jo tržaška okolica. Ko se je prebralo še mnogo pisem, proglaša prvosednik da je dokazilno obravnavanje končano. Porotnikom stavi soduija za vsacega za toženca jedno glavno vprašanje, ki meri na to, ali so zatoženci krivi hudodelstva veleizdaje. Zagovornik dr. Moše predlaga, naj se stavi še za vsacega zatoženca tudi jedno dodatno (eventualno) vprašanje, namreč, a i so se krivi storili motenja javnega m ni in reda, kateremu nasvetu sodnija pritrdi. Državni pravdnik, baron Neugebauer iz Gradca, v jako obširnem, in res izvrstnem govoru razvija zatožbo. On pravi, da si šteje v čast, denašnje zatožence tožiti. Take pravde da se imenujejo politične, pa da nijso, kajti, kakor se ne sme posamezniku jemati kaj po sili, kar je njegovo, in kakor je to rop, če se stori, isto tako ne sme se trgati jeden del od skupine drŽave. Postava mora varovati posameznika, a ona mora še bolj d r Savo. Državni pravdnik potem opisuje delo vanje stranke italijanisimov, katero se podpira po znanej strahopetnosti italijanskega naroda, ki je le pripravljen zavratno koga umoriti; on popisuje italijansko v proklamac.ji naglašeno svobodo, ki se izraža v tem, da hočejo ustavnega svojega kralja z dinamitom v zrak razpršiti; italijanski ideal so petarde, ki na vseh straneh pokajo. Končno nasvetuje, naj porotniki postavi in pravici priznanje iz-reko s tem, da na stavljeno sebi vprašanje odgovore odločno „dau. Zagovornik dr. Moše pravi, da vsak Avstrijec se z gnjusom obrača od tega, kar počenjajo italijanisimi. Da bi bil pa plakat vznemirjal tržaško prebivalstvo, to nij is trna, kajti prouzročil je ravno nasprotno. Na roj-stveni god presvitlega cesarja lesketala so se cbale Adrije v krasnem svitu velikanskih kresov, ki so oznanjevb li zvestobo prebivalstva do svojega cesarja, in isto tako je bi mnogobrojno obiskani tabor v Dolini javni pio-test slovanskega piebivalstva proti rogovilj^nju kake peščice italijanisimov. Zagovornik pottm izraža misel, da bo zatoženci politično nezmožne in nevedne osobe, in da, če so lepili res pro klamacije, kar pa nikakor nij dobro dokazano, nijso storili zločinstva veleizdaje, nego le motenje javnega miru in reda. Ko je dr. Moše še jako natanko dokuzo val kako malo verjetue so izjave priče Sau lija, izraža upanje, da bodo porotniki kot svobodni možje sodili o krivdi zatožencev, brez ozir na to, ah so Italijani ali kake druge na rodnosti. Porotniki so glavno vprašanje: ali so zu-toženi krivi hudodelstva veleizdaje, z 10 proti 2 glasom zanikali ali odbili; dodatnemu vprašanju pa, ali so krivi zločinstva m o-tenja javnega miru in reda, z !) proti 3 glasom pritrdili. Vsled tega je sodnija obsodila-Meneghinija na IS llezinija in Binderja pa vsacega na 14 mesecev teške ječe poostrene s postom vsak mesec, in da imajo plačati so-dnijske stroške. Po dostanej kazni so iz vseh avstrijskih dežel izpodeni, ker so laški podložniki. Pri Slona t Csehah, Chioel ii Brna. — Zade? iz Dunaja. — Dr. Meminger u Kranja. — Podboj iz Ljubljane. — Uiller iz Dunaja. Pri bnvamkvat dvvra i Skok iz Mengša. — Pavlin iz Gradca. Dunajska &orza 3 decembra .tiiVirno ict<*gttttićmj pomAIlk J fcdiotni drž. dolg v bankovcih . . 61 gld. 15 L notni drž- Uolg v srebru . . . 6'J Zlata roma.........71 ibbu drl. poBOjilo......i1*J Akcije narodne banke .... <8b' Kreditne akcij«.......'229 London..........116 Napol..........9 (J. kr. cekiui........& srebro..........100 Državne uiarkđ.......57 kr. 3» 90 70 25 m 80% 6ti 90 Za sv. Miklavža in za Mt priporoča (401—3) Rudolf I4irl»i» Dr. Pfeifor iz Dunaja. — Weil iz Priige. — Ovou u ltadovljice. Die Regenmantel \Vagendecken (Plachrn), Bfllrinl.ij.ep, ZpllsioflV der k. k. pr. Kn lirik Svon M, J. Elsinger & Sodne jj pšf in Wien, Neuban, Zollcrgasse 2, m rLieferanten dem k. und k. Krleg-aministerluma, Sr. Maj. Krtegamarine, vieler Humanitlttaanitalten etc. etc. Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji, (390 3) Stadt, Ecke der Planken- und Spiegolgasse, FILIPA Illlfllli priporoča p. n. občinstvu colo vrsto pravih ■dravllltlh 1» toaletnih ttredatev, ki »o ao vni-I«-| kot izvrstna izkazuln in gotovo ozdravili!. Tisoč spričo val jo i>otrjujojo. F. n. občinstvo bo prosi, da samo ono NUeviJlilitet«) M prav«' N|»><'j«'inu, ki so z uit no lirnio zaznamovana, Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čiščenje krvi JJg kri, in nijso škodljivo; dobro posebno pri liuluzmh v »pod-njili organih, zimici, bolcznili pranih organov, kozo in očij, otrok in žensk ; odpravijo zuprotje, pravi vir največ bolez-nij. Ta pllu jo najboljši in najcenejši izdelek to biro. 1 valar, H škatljic, ■ 120 pilami, stano 1 gld., posamezno ikutljico in kr. odlikotaii«' mu te i»lle « Jako oij»iii Irloankdli pla u1uulu1ju1m1v1 bUK, ,ullHkili zolišoj ol ligša takoj vsak kašelj in prano bolezen. 70 kr. " rudritvo zopor slabo pruba v ljenje, dri-iiivaiiji! inocij, aliuJHavauju nj sušici. Ci n.i jodnoj skleuiei SO kr. Margaritte - bonboni zoper kašelj , :io kr, OrAlllnTl đatHTO »Op« vso usoane bolozui, proti uluho- vriciiiuu, Btij lumaajn im. 70 kr. Odontin zobna pasta, SŠrŠcŽ^Š^ - hfi " Kino priiiošon, olajša takoj najliujao migreno v IIU, m boločmu v glavi. 1 «ld. Dr. Baverja pravi pnlnerfn^eo^S per šinju, dajo Koži lilijuo iu rozuo barvo, a 1 ({Id. OO kr. m a hO kr. Roverjevo hemerojidalno mazilo, ]ioroeouo, katero lieiiierujide nadlegujejo. 1 gld. (tli kr. Šaivcil - antisuitin, !;:"Vo,*,^ur"«k,;.,''u,,JU rok Sd,lycilno milo, "^,,,,1-,io in ,uil°- Sclirierove zobne pile, Sr«u«.^i^bi"a*" Stora.x - Ureme, ZtZlX. VZT.1>n V8U"koiuil1 "vVlinsi - papir, llS,,"«'1"41";, ""iio,nu kut^u- Kumys, 'X*°fu 1 gld. ao kr. vratu iu hripi. Dr. Haiderjev zobni prah, «r. \ edno v zalogi jo: lioiidciiNirauo Nvlcarnka mleko ;\ f., kr. i\«s(l<-t uliiieja uiiikii . «m Kr. lir. (Joli|fv |<-st»«liu» p«»ina«la __ft 1 gld. fiU kr. \.hk,. skladi.e.o iiurloiiM-rlJ, milu, pomnil itd. prvih pariških firm. — Čokolado franoosko kolonijo od lio kr. do a gld. funt. — I»ravi riiNkl eu| a 1 gld. joilen četrt funta. ......„.i'' VH,l.K"Ji,klh iiilrniiieiihu /:i /.Ir.ivljenie, kakor sn.....klisliri. bri/K(iliii" |iarlt;iiH'rlJ«s Iriuietiskc, anKl<. i ip../. .i nji na knjige l*iv» oNtu«.'iiiu |M>vxi'tjii iu |iri eu.groM ii»ku|»u dajemo velike rubut«. ""^13 -■ finiju -~.m^—.- i IITTTIaamamanamamaarrnilaTaamnanaannTM .......n ItOafittaJ in LUteduilc Jouip JuiCll.. LatiLuiua in tiak „Muiuduti tiakurue". M3T