Tsssr uto ta $tev. 67. V Unlfflfflil »sredo 21. nuffu 192B. Ceno Din r Unaja vsak dao popoldne, iinemSJ oedelje to praznik«. — Initratl do 90 petit | U. Dio, a je vojni minister predio« od-klonil, češ da za to nima potrebnih kre-ditov. Vladna većina se ie pridružila temu stališču in pri glasovanju predlog odklonila* Nato ie prišel v razpravo nuini pred-log poslanca Sinoljana. ki prediaga: 1. Finančni minister naj v roku treh mesecev predloži novi zakon o tobač-nem monopolu. 2. Postopanie proti osebam. okrivljenim prestopkov po sedaj veljavnem monopolnem zakonu za deranja, ki so bila izvršena do 31. marca 1928. se ustavi, vse že izrečene kazni po starem zakonu pa se razveliavijo. 3. Kupnina za tobak v snr'slu člena 77. monopolnega zakona se takoj iz-placa. 4. Na račun te odkupnine izdani predujmi se naj odpišejo. 5. Za leto 1928/29. se poviša kontinent tobačnih sadik v Bosni in Hercegovini za 500 milijonov. 6. Vsem sadilcem se prizna pusiluta (tobak za domaćo uporabo). Predlog ie utemeljevaJ posl. Smoljan v daljšem govoru, v katerem je ome-njal težak položaj sadilcev tobaka in pa veliko bedo. ki vlada v Bosni in Hercegovini. Sedan.fi monopolni zakon je že tako zastarei. da ne odgovaria več razmeram in ie primerna sprememba nuino potrebna. Seja ob 12.30 še traia. Važni amandmani KDK Hvalevredno prizadevanje KDK, da se položaj državnih uradni-kov in vpokojencev vsaj nekoliko izboljša. — Beograd, 22. marca. Na predlog poslancev gg. dr. Zerjava in dr. kra= merja je KDK sprejela in predložila »iedeče amandmane: Državnim uradnikom In nameščencem, k! so v aktivni službi najmanj 10 let v jstl položajni skupini in so stvarno upokojenu *e dol oči pokoj ni na višje položajne skupine, £e so imeli zadnja tri leta priporočljive oceae. Clen 239. uradniškega zakona naj se tpremeni takole; Z osebami, ki so upokojene pred objavo tega zakona, se posiopa takole: 1. Oni, ki so upokojeni pred 1. avgustom 1914 a!i ki so upokojeni po najmanj 20 letni efektivni službi ali ki so z dnem, ko se objavi ta zakon, Izpolnili 60. leto starosti, se preveđejo na pokojninske prejemke po tem zakonu brez revizije, po službenih letih in po položajih, na katerih so bili upokojeni. 2. Dni, ki so upokojeni po l.avgustu 1914 ta ki v času upokojirve nišo Imeli 20 let •Jektlvne službe ali ki z dnein. ko se je ob-favil ta zakon, še nišo dopolnilt 60. leta, se morajo podvreč* reviziji glede njihove sposobnosti za službo. Revizijo izvrši državna zdravniSka ko-mistja (ćl. IO8), one državne oblasti, v koje resor pripadajo. Onu za katere komisija ufijotovi, da so telesno ali diiševno za službo nesposobni, se preveđejo na penzi>o po tem zakonu po službenih letih in po položaj«, ki so «a nazadnje zavzemali. Oni pa, Jri ji-h spozna komisija za sposobne, se po-»ovejo, da v roku 6 mesecev po pregledu n-astopijo službo, ki odgovarja nji-hovemu položaju, če so taka mesta prosta. Kdor se ne odzove temu pozivu, se ne prevede po tem zakonu. Oni. ki se dozivu v službo odzovejo, a radi pomanjkanja pri-mernih mest službe ne morejo nastopiti, se preveđejo po tem zakonu. Ravno tako oni, kj se iz istega razloga sploh ne pozovejo v službo. V nadaljnem roku 5 let. ko bodo Ispražnjena primerna mesta, se pozovejo v službo tuđi oni, ki jim sedaj ni b?l izdan tak poziv. Če se ne odzovejo, se prevedejo s dnem, ko jim je b:; izročen poziv, na staro penzijo tzvzemši slučaj, da so med tem »e dosegli 60. leto, odnosno postali ponovno nesposobni za službo, kar se ugotovf po+om komisiskera pregleda v smislu pred-pisov tega xa*^«a Po petih letih revizija od pade. Ćlen 240 zakona o uradnikih in državnih nameščencev se spremeni in glasi takole: Rodbinam državnih nameščencev, ki so dobivale penzije že pred uveUavljenjera tega zakona, se povečajo penzije za 100% Hčerkam državnih nameščencev. kojim pripadajo po dosedaniih zakonskih predpisih rodbinske penzije tuđi preko s tem zakonom doloćene meje. ostane ta pravica š> nadali« pod pogoji dosedanjih predpisov. toda v vi-Sini, ki jo določa ta zakon. Dovoliuje se obnova postopanja za priznanje službene dobe, če državni uradnšk odnosno nameščenec ni vložil tožbe na državni svet po čl. 22S zakona o državnih uradnikih rn uslužbencih zato. ker v- relitvi o njegovi razvrstitvi ni bila ugotovljen« službena doba. priznana mu s t. septembrom 1923 kot dnevom razvrstitive. Za davčne zaostanke lz preSnjIh let sprejmejo državne blagajne od 1. aprila 1928 naprej mesto gotovine pobotnlce, Ic-dane o prilikl žigosanja kronsklh novčaitic in odtegnrtve 20%. Predsedniki obrtnih sod*$č \n n}Sio\1 namesrniki dobivajo po 70 Din za ceJo-dnevno in po 35 Din za poldnevno sodelo-vanje pri obrtnem sodišču. MInistrski svet |e dolian. da 15 dni po uvcljavlienju te** zakona spremeni nredbo Dr. br. 88.808 od 1. Jnltja 1927 tako. da se civilni državni (u vojaški upokojene! ltaj-pre] preveđejo na odffovarjajoče dne ieda-njcga zakona o državnih uradnikfh tu na-meščenclh in zakona o ustrojstvu vojske kl se nato vsem tem u pokoje ne em dotoci po-kojnina po teh zakonlh. Če vlad« zamudl gorenji rok, stopi ta scMremenil»a artomatlČ-no v veljavo. Kredit, predviđen v pro-raCumi pror\'ef-nega ministrstva partija 17. za leto 192629 se mora v prvi.vTSti uporabiti za orejemke šolsklh nadzornikov. Izmed amandmanov, ki smo jih ob* javili včeraj, je vlada sprejela že ve5 prav važnih, zlasti onih. ki se nanaŠajo na izboljšanje položaja državnih vpo» kojencev. Po zagotovilu, ki sta ga do* bila poslanca gg. dr. 2erjav in dr. Krt* mer od poedinih resornh ministrov, bo na danasnqi popoldanski seji finančne« j?a odbora sprejetih še nekaj zelo vaf« nih predlogov, odnosno amandmanor, ki jih prediaga KDK. Brez sodelovanja KDK ne gre Odmev manifestacije t LjublJanL — Vukičevrć se mora umak-nitL — Država potrebuje moćno koncentracijsko vlado. — Beograd, ?1. marca. Čim bolj se bliža Za proračunska razprava b koncu, tem većja nervoznost se polašča vseh politič-nih krojov, ker se že za prihodnie dni pri. čakujejo v razvoju nmranj&po'itičnc situ. acije važni dosođki. Mogočna manifestacija KDK v Ljubljani ni osiala brez odmeva in poliiični krogi vidlio baš v uspehu Ijub-Ijanskesa shoda prrdirajočo moralno silo KDK ter priznavaio. da je vsaka tra.inejSa vlada, ki bi mogla rešati velike in važne državne probleme, ki so na dnevnem redu, brez KDK nemofcoča Zato Je zadnje dni opažati, da gre preTivanie med parlnmen. tarn:mi skupinami v jlavnem za zbližaniem s KDK. ki stopa znova v ospredje vseh političnih korrivnacii. V političnih krnjih z najvcči!m zani. manjem zasleduiejo akcijo radikalskih centrumašev, ki io na eni strani vodi dr. \\51an Srskič na drusi pa Boza Maksimo, vić Posebne važnosti ne prlpisuiejo niti enemu niti drugemu. ker se Je v zadnjem času že ponovno izkazaTn. da se v ndlo-čilnem trenutku vselet zopet sn'idar'ziraic^ i Vuk'čevičem. če tuđi ga prej najiiutcjše napadalo in na«povedujeio borbo na nož Povdarja se, da niti eden iimed vrdi'nih centruma^ev ni zavze? t?kr> rdlo^nesa 5ta. Hsca, ka kor bi ga zahtevala važnrAt se-daniega trenutka. Po sploiinem prepriča nj u !e postala vlada sr. Vvkičeviča nemosoča 0. Vukičevič je prisel na krmeilo s posebno misijo, da usrvari veliko državno stranko, v kateri naj bi zbral vse pozitivne sle naroda. Te svoje naloge g. VtdrčeviČ ni izvrSi], pač sa ie s svojim rež mom spravi! državo v skraj-n-o mučen položaj. Z g. Vukičevčeni je istočasfio stopi] v ospredje politične arene Z. dr. Marinko\'ič, ki je imcl v demo- kratski stranki enako misija kakor g. Vu-kičevič v raiJ'kalski Toda tuđi dr Marin kovič se je izkazal za zelo nespretnoga in je oil rezultat njegove akcije neuspeh na kongresu demokratske srranke in pre. glasovanje v demokratskom klubu s sirani prisrašev g Liiibc PavidoviCa. Situacija se ;e zdaj obrnt:a popolnoma proti g Vuk;čev;ču, a tud: vse kombina čije, ki se pojavljjjo v resnih političnih kr^ih. ne dajeio Jr Marinkoviču upania da bi lahk< r>'»staJ nosilec nove situacije G. Vuki'"ević je nape! «icer vs»e sile, da b: ostal s« nadalje na krmilu, toda vpra* Sanje inozemske^a nosojilji. ki laliko po«»ta ne za državo blagoslov ali prokletstvo, ka* kor turii zunanjepolttieni problemi zahteva jo neizbežno a«tvaritev mofne konrentrari je, ki bo Diviila garancijo z^ uspe^no reši-fev rs**h teh važnih drža\Ttih problemov. V političnih krojili istocasno ugotavijajo, da »e je ie o priliki 7.a kazalo, da je kombinacija propadla edino zato, ker ?e je formiralo jr. Vukic<»vića. Znto ?e i=matra obnovo takih poskusov za potrato fasa in «e i^V novih vf>7,'u ki bi mogle pre-\zeti to voliko nalr>go. O. Oavidović, ki je bi) predrstiniran. da postane no5il**c situacije, ki bi se opirala na vse demokratske element**, je posta! po svojem preftopu v Vukrccvićev tnbor ncmogoS in demokrafi sami priznavajo. da na to ni vec mislili. Domneva se. da se bo napravi! posku? 9 po-f^inoma novo osebo, fc pn tuđi ta ne bi ro-< 111 odlofilnih uspehov, ne preostane drugoga nego razpust Narod, skupščine in ra7nis novih volitev. Zdt pe, da vlada enako pre-pričanje tuđi v vladnih kr^oih. ker iz vlad-nih vrM 5irijo vo?ti, da bo takoj po spre-jetju proračuna Narodna »kupnina od.urode-na za nedoločen ?aj», koneno razpušcena in za jesen razpisane nove volitve. Za maksi miran je stanarine na zlati pariteti Zahteve Usnih posestnikoT in najemnikov glede najemnine se v glavncm ujemajo. — 1. maja ni pričakovati veqih perturbacij. — Beograd. 21. raarca. V radnjem času se vrši v javnosti skoraj neopaženo hud boj ta podaljsanje in proti podaljšanju ttano-vanjskega zakona med hismrai posestniki in stanovanjskimi najemniki. Ta dni je posetila ministra «a socijalno (Htlitiko deputacija Zveze dniStev hišnih po ^estnikor !er mu presiložila zahtevo, naj se po 1. maju v starih hišah računa najemnimi v zlati pariteti na podlagi predvojnih cen Kot relacija naj se vzame ena pred vojna krona w 20 Din. S tem vprasaniem »e je bavil »no?i hidi ministrski «vet. ki pa po izjavi ministra socijalne politike g. Cede Radovića ni zavzel Se nikakega definitivne^a stališča. Istočasno no tuđi stanovanjski nijemniki stavili ministru socijalne politike evoj« sa-hteve, ki so v glavnem sledeče: 1. Stanarine naj se maksimi rajo na pod-lagi zlate paritpte in predvojnih cen tako v starih kakor novih »tanornnjskih hiSah VFako povišanje najemnine preko zlate paritete naj se kam uje kot oderuštvo i globo 10 do 90.000 Oin nn korist fondu za »grad-bo cenenih in higijenskih ptanovanj. 2. Zajamči naj se neodpovedljivost «ta-novanj v smislu stanovanjske£ra zakona t dne 15. maja 1925, čl. 10., točka d, e, f in g. 3. Vse stanovanj^ke odpovedi, izrečene potom rednih sodi^č radi povišanja najem nine ali brez povoda, naj «*e ustavijo za v?e one najemnike, ki priptnnejo na ^tovisanje najemnine do zlate paritete. 4. V vseh rečjih centrib naj «» ustanove me&ane komisije, v katerih br»do zastopane mestne obf'ine. društvo stanovanjskih na-jemnikov in društvo hi5nih nosestnikov Te komisije naj vodijo toono evi položila na pult. Ko je rokavice izbrala, je poza bila na nrstan ter odšla iz trgovine Po-zneje je neka prodajalka zaparila prptan ni pultu ter vprašala navzo^e dame-kuporal-ke: >Kater dama fc pozabila ta prstan?« X©bena se ni ojrlasila Nekaj minut pcwn*»je pa je priila v trffovino mlada deklira ter prosila, naj ji izrode prstan. £e5 da jo posi lja neka gospa, ki je prej v trgovini kupovala. Brez vsakega pomisle ka so ji prstan iz ročili. Gospa Lidiia Sila je !>!• doma opozila. da nima prstana na roki. Trjfovina je bila pa Ie zaprta. Sele v pondeljek ee je z^lasila v Prelopovi trgovini, kjer so ji pojasnili Zfzodbo o zlatem r>rstanu. Oo«pej ni kazalo dnifrepa, kakor zadevo prijaviti policij?kerau ravnateljstvu Prve pmzvedbe o pohlepni elegantni dami, ki si ie prilastila tuj pr-«tao. so bile uspelo«. V interesu dotične elegantne dame. kl je droga** znana in ima policija njeo to?en opi*, je, da prinese nemudoena tekom 24 ur prstau nazaj v Prelogovo prodajalno v ži-ift\^V\ ulici, ker bo drugace Imela sitnosti s policijo ia sodiUem. Dmvt* aaj pntan sama ali po kaki drugi osebi prinese v prodajal-no. Ce tega ne stori. naj si sama pripiSe jk>-sledice. Mala. 14-letna Marija S je rcva bre* staršev. Stanuje pri svojih sorodTiikih, ot\* roma *e>tri tam aa zipadni periferiji me* *ta. Nj«r»a sestra Jullvi je Marii prcskrbtrla nrie.^to vajenkc * pletilje pn neki tvrdki. Svojo službo hi morala nastopiti pred dese* rimi dnevi Mania ie redno zjutraj oTntfi že vsi «pali, je planila v Wh) Manja vsa obupana m zakriča!*: •Resite me! Ah. kako me bolil Pila sem !izol!» Bilo je to okoli 21 Deoek Stanko je ttkoj Ldhitel na vi^ko stra/nico ter straznikorn jav-1: »Ravnokar je Marija S. pila Iirol. l'rtisim pomoći!« S stražnice so »>bve»tili rc^-valno perajo, ki je z avtom ttkoj ođ* peljaU Marijo v javno bolnico, kjer »o ji oprali želodec. Je sedaj izven vsake ne« varmisti. Domači pravijo o V7roku posku^ene^« -iamomora, da se je hotela zastrupiti, ker *o ji pred meseci umrli starši in ni iroeU pmvega doma. Nckateri kolesarji brerohzirno đirjtTo po cesrah. Zlasti pod Rožnikom prrrejajo ktilesarji vća^ih prave dirke. Tako je dijak H. S. včeraj na Cesti pod Rožnikooi dirjal > ki>!esotn ter pri ttm podrl na tla trgov# ćevo hčerk'v>. 6^1etno Pavlu Janćcvo. K sreći ie ni poškcdoval, pač pa se je deklica moC# no prestrašila. Snoči okoli 21.30 je bil silen ropot po Dunajski cesti, Selerburgovj ulici, Gradi« Sču in Rimski cesti. SUid konj je v Kesnem i}-tu drvcl 7 zapravljivčkom po c&stah. pa rudi po asfaltiranih Ivnlnikih. V'oziček se jo prcmetal scmintja. \'a Rimski cesti je konj ?ad'^l ob rohnik in padil Pnjel ga je nt« to delavec Narodne tiskame Fran Modic tt-T ga * stražnikom odpcljal do «Figovca», k.icr se je že zglasil lastnik konjski trjjon ec France Prcšcren. Konj ic stal z vozom na dvorwču Habjanove gontilne v Siški. od ko« der }o je brez gospodar ja popih&l in •• splavi... Aretacija razpečevalca pona-rejenih bankovcev V St. Vidu nad Ljubljano je včeraj po# poldne zbudil veliko pozornost neki kmet, star okoli 26 let, Li je po raznih trgovinah nakupoval malenkoNti in vselej menjal ban* ko\'ec za 100 Din. Metuljčke je menjaval tuđi po gostilnah. Menjavanjc bankovcev je šio povsod gladko i-z;po mcž« kmalu prijcfl PriTnal je, da je dobil v razpt'čavan je večjo množino ponarejenih bankovcev, toda sprva je tajil vsake rvere « jvmarejevalci Poznejc je označil nekatere osebe, kl so v z^ezi s to afero Radi pre* iskave ne moremo objaviti imeti koropro* mitiranih oseb. Prijeti razpečcvalec je oženjen po«eft« nik Janez Sclan, stanujoč v Savijah pri Ježići, rura iz Su ha dol, okraj Kamnik. StaT je 26 let. Po kratkom raslisanju j« <*nyfn\lAzm. eskorta ie <*no£\ odpravila Selma v rapore Ijubtjanskegi dcželncga stiJi^Ca. Borzna poročila. LJUBLJANSKA B0RZA. I>»Ti»e: Amsterdam 2286 — 22.92 (22.89), Herlin 13.."«-13.G1 (13.5«S)f Bm»elj 0—7.9-:Go, Bu.5 (1095), Dunaj 7 985 — 8.015 (8.000), London 277.14 — 277 04 (277.54), \ewvork 36.76 — 56.96 (KM), Pariz 0 — 2238T). Pratja 168.15 - 168.95 (168.5o), Tref 299.27 - 801.27 (300.27) Efekti: Investicijsko 86 oVn., Aprrarno obveznice 57.5 den.. Celjska 164 den.„ Ljubljanska kreditna 135 den., PraJtediona ftOO den.. Kreditni Mvoi 155 den., Vevče 135 den., RuSe 265 do 280, Stavbna 56 den., S-*-5ir 1C5 den. Lr«ni trt: Tendenra neizpremanjena. Zaključena ita bila dva rajona tramov, po noti kupca, franco vagon Pontona po 280. Delefni priđelki Tendonra čvrsta. Ona pSenice *e je nekoliko dvignila. Zaključen j# bil 1 vagon moke. ZAGRFBSKA BOR ZA. Cnrlh Beograd 9 1325 Drmaj 73.40, Berlin 124.19, Praga 19 39. Mi!a* 77.43, London 253450 Neu-yyork 519.15. INOZEMSKE BORZE. Devize. Dorat aon. Berltn l,t5W0, Mflan 300.27, London 21'iM, Ne^ york 56, Pragi 168.53, Cudb 10.95. Strtn X •SCOVENSKI NAROD, dne 2!. marca 1928. 5te*. 67 Proračun ljubljanske H •H ^ bh O^'ne sestavljen Klerikalno sabotiranje đela t finančnem odseku, kakor tuđi v ostalih odsekih. — Klerikalci se pripravtafo na onemogočenje sprejetja občinskega proračuna in razpnst občinsketfa sveta. KinanCni odsek Ijubljanskega občinske*a »veta je šestavil novi občinski proračun za le:o 1928. in prihodnji petek 23 t. m. bo imel priliko raspravljati o novem proračunu tuđi občinski svet sam Značilno za razmere v ljubijanskem ob-Cijskem svetu je dejstvo. da se zastopniki SLS nišo udeleževali v finančnem odseku proračunske razprave in da se tuđi v drugih odsekih nočejo udeležavati dela, čeprav so v občinskem svetu izjavljali. da hočejo de!ati fen čeprav so pod to pretvezo cd ve-likega župana izposlovali razveljavljenje prvotno izvoljenih odsekov, med njinvi tuđi firančnega, da bi dosegli čim številnejše zastopstvo v njih. S tem, da klerikalci sabotiralo delo v odsekih občinskega sveta, zlasti pa v tako ražnem, kakor je finančni odsek. dokazu-Jejo ponovno, da jim ni za stvarno deto in da obstoji vse njihovo stremljenje v tem, kako bi napravili sedanji občinski svet de-lanezmožen ali pa *a vsa] predstavili obla-stem kot takega in tako izzvali njegov raz-pust ter imenovanje klerikalneca gerenta oa magistratu. Iz klerikalnega postopania se more povsem logično sklepati, da so o tem svojem us peh u že tako prepričani, da se lim sploh ne zdi več vredno udeleževati se odseko-vih sei, češ, da bodo itak glasovali proti proračunu ali pa se ćelo od glasovanja ab-stinirali. Očividno računaio, da bi z ne-sklepnočstjo izzvali razpust občinskega iveta, pri čemer se seveda zanašaio na po-*ioč notranjega ministra dr. KoroSca. Kakor se vidi iz teh dejstev, jim je prav malo mar ne samo za redno občmsko gospodarstvo, ampak tuđi za mnente ljubljanskih volilcev, ki pričakujejo od občinskega sveta smotrenega gospodarskega dela, omi-ljenia stanovanjske bede in ureditve ćele vrste drugih socijalnih zadev. SLS pozablja na vse svoje fraze, ki jih je včasih preglasala o ljubljanski občinski avtonomiii in ćelo na to. kar ie Še pred zadnjmii občinskiml vol i tvarni po svojih piedstavnikih razglasala, da si bo nakopal neminovno odgovornost, kđor bi rušil ivto-non-.ljo mesta Ljubljane, ćesar oe srne aihče već brez kazni storitL Lansko leto je dovoli Jasno dokazalo, koliko Škode more prinestj rednemu občin-skemu gospodarstvu komisarijat, ki ni od-govoren vol licem, in zato ie postopanje kle-rlkalcev tem boli obsodbe vredno, ^j. Javnost vidi, da si napredna večtna prt-zadeva napraviti red v zavoženeai obćkt-skem gospodarstvu, da dela povsem neprl-stransko, upoštevaioč samo interese ob-ćine in njenega prebivalsrva. in zato je tu-di povsem upravičeno pričakovatl, da bo obsodila vsak poizkus onemogočenia sprc-ietia občinskega proračuna ter v zvezi s tom razpusta Ijublianskega občinskega sveta. Spričo navedenoga se pojavna nujtio vprašanie kaj pravdo k postopaniu dele. sacije SLS v občlnsikem svetu TJubljanskem njeni volilci. Ali so volilci SLS poslali svo. ie zastopnike v občinski svet da sabotiralo redno deTo, ali zato, da se zboljsa občinsko gospodarstvo ter reSivo razna pereca socijalna vprašanja. Zakaj pa so bife razpU sane volitve, če nameravato klerikalci zo-pet uvesti komisarUtt na mestnem magistratu. Ali morda samo zato, đa so preiz. kusili svojo moč v Liublhni. S aj volilci menda nišo preizkusni zajci! Potrebno bi bik), da se zastopniki SLS v, občinskem svetu zavedo dol ž nos ti na-pram Ijubljanskemu prebivalstvu. ki jih je poslalo na mesuii magistrat zato. da delajo, in ne, da sabotirajo redno delo v občinskem gospodarstvu. Za redno občinsko gospodarstvo Važen predlog posl, dr* Žerjava v finančnem odboru Narodne skupščine. — Vprašanje kvoruma v občinskih svetih. Pred vojno so se volili občinski sveti po kurijalnem sistemu, na podlagi interes-nega zastopstva posameznih stanov, kolikor je kdo plaćeval davkov. Da ni bila pri važ^ nih sfclepih preglasovana ena kurija, se je zahteva!a navzočnosr najmanj dveh tretjin vseh članov abčinskega sveta. Tako je ćo-loča! n pr. most ni statut ljubljanske ob. čine v paragrafu 57 to.Ie: »Da se uvedo doklade k davkom, katrre potrebujejo vi. šjega potrdila, kakor tuđi da se uvedo nove ,v vrsto takih dcklad ne spadajoče na. kla-de in davane, ali da se povišaio že obst-oječe naklade in davščine te vrste, dalje, da se odtuii glavninska tastnina ob. čine in njenih zavodov, se more skleniti Ie v narzočn-osti dveh tretjin vseh članov ob-č'nskesa sveta z njih absolutno večino glas-ov.« Pri kitrijalnem sistemu Je bila ta do. ločba povsem na mestu, v gotovem oziru je b^Ia ćelo demokratična, ker je branila bolje situiranim stanovom v višjih kurijah do gotove meje izigravanje l-nteresov stanov. zastopanili v n:žji kuriji. Povojna doba je odpravila kurijalnj sistem ter je uveljavila tuđi v obeinskih svetih čisti proporćni volilni sistem Stanovski privilegiji so odpravljeni, zbrisala jih je splošna, enaka in proporčna volilna sravi. ca. Izpremenili so se voliln' redi v demo-kratičnem smislu, ostali pa so stari mest-ni statuti, prikroieni zsl predvojni kurijalni volilni sistem Proporc je omogoči! zastopstvo v občinskih svetih tuđi najmanjšim strankam, kar je povsem pravično, toda tu prihajamo do anomalije, da dostikrat prav te stranke onetnogočajo re4no poslovanje občinskih svetov s sklicevanjem na omejeno določbo mestnega statuta, ki predpisuje za gotove sklepe dvetretjinski kvorum, Ker čisti proporc sk«oro izključuje moinost, da bi si kaka stranka priborila dvetretjmsko večino v občinskem svetu, je jasno, da morejo manjinske stranke proti volji večine pre. bivalstva vedno cgrožati redno občinsko gospodarstvo. Zato ie v finančnem odfcmu Narodne skup^čine predlagal posi dr. Zerjav, naj se v novi finančni zakon sprejme do uve» liavljetija novega zakona a mestnih ob-činah določba. s katero se naj statuti mest Ljubljane, Maribora, Celja in Prnja iz-premene tako. da lahko občinski sveti teh mest sklepajo, ako prisostvuje seji po. lovica in en odbornik od resnićnega šte-vila odb»ornikovf kar naj se ugotovi v začetku seje. Občinski odbor naj sklepa z večino oddanih glasov, pri enakem številu glasov pa naj se smatra, da je predicg od-klonien. Ugovor, da je dvetretjinsk' kvorum 12, to umesten. da ne more većina poljubno nala?ati novih davčnih bremen, je neutemeljen Izvoljeni člani obć:nskih svetov niso neodgovorni kot zastopniki ljudstva svojim volilcem in ni si mognče misliti. da bi lahkomisclno nalagali nova bremena. Ražen tega je treba dobiti od nadzornih oblasti še dovoljenja za sklepe, ki se ti. čejo odtujitve glavninske lastnine občine. najetja posojil in izvrševanja kreditnih operacij, uvajanja dokled itd. In ko>n£no je proti nezakon«itos^m in škodljtvostim skle-pov občinskih svetov mogoč tuđi prt2lv na nadzorno oblast Jamstva ie frorej več kot dovolj, da se nikomur ne more zgoditi krivica. Notranli minister dr. KoroSec Ima seda} prilko pokazati, ali ima smisla za redno poslovanje nagih avtooonvnih mestnih ob-t'm. Od njega Ie oćvisno spreletjc dr 2er. javovega predloga, kl W omogočil redno poslovanje. SedanJe n^Se gospodarske raz. mere ne dopu^čajo, da bi uničevali redw> jros-podarstvo tuđi v naših občinah. kl se nobena ne nahaja v posebno ugndnem položaju, da bi mogla brez večje škode pre-nesti nove strankarsko • politične eksperimente s komisarijati. * ^*'- 4* «*• Potrebno bi bilo, đa končno prevlada pri vseh uvklevnost, da morajo stati v javnem življenju splo&ni interesi nad strankarskimi. . >■*■.. Izredni občni zbor društva kmetijskih strokovnjakov !>ne 11. marca se je vT$il v klubski sobi rcstavraciie Union v Celju izredni občni zbor »DruSfrva kmetijsfcm stroko\Tiiakov za ljubljansko in mariborsko oblast<. Povod je bilo važno vpraSanie prenosa kmetiiskih pnslov na oblastne sa.nouprave in prevzem dosedanjega osobja. Predsedm'k inž. Josip ZidanŠek Je otvoril zborova«!e ob 9. dopoldne In na kratko obrazloŽU namen sestanka. Na to je ta.mik inž. Franio L u k m a n v kratkih o-b-ris'h očrtal. kako se je vprašanje organizacije kmetij. službe od radjijejca občnega zbora razvijalo Prodrlo je načelo specijali-stov ra posamezne panoge In to v obeh ob-lastfh. DruStvo je na inicijativo ljubljanske sekcije (kmd svetrik Rohrman) napravio spomenico na oba oblastfia odbora, v ksiteri se zahteva. da se nai vM oni kme-tpski strokovnjaki. ki so dosedaJ u&pešno delovali, obdržijo še nadalje v službi brez ozira na formelno kvalifikaa'jo. Inž. W e n • k o preči ta dru*o mifno spomeittco, »katero se naprošata oba oblastna odbora, da takoi sprejmeta v službo vse dosedanje strokovnjake pri velikih županih Jn kmeti> sko - gospodiniske učiteljice, katerih mesta je država reducirala. Na to poročata inž. ZidanŠek hi sretnik Rohrman. ki sta vodila pred kratkim deputacije pri obeh oblast nih odborifi, o po-teku teh važnih mtervencij, katerih namen je bil zasigurati nemoten nadal.mf po tek kmetijskega pospeŠevania m pt prevzem dosedanjh kmetijsko - strokovnih usluž-bencev. Ini. VVenko poda oMlren referat 0 vprašanju, kdo nij bi bil pristoien vrSKi vtrapre) ihrkiofeiske posle. Optte vpraSafije tako s strokovnega, kakor s stanovanjskefa staliSča ter stanje ter* vpraSanJa v inozemstvu. Ka kratico omed. kiko se Je v žiđnjem letn v srbohrvatskem Casop'iJu 0 tem razvila huda borba nied aironomi in veteri-narji. V Slovefiiji je bilo dosedai Ie malo polemike, ki pa je bila na dostojni visini. V Interesa mirnega razvoja Žrvtaoreje pred-laca, da se ponudi veterinari«m kompromis, pri čemer bi bila temeljna zthteva, dl potrebuje iivmoreja vseskozi kvalHicirane moči, ki bi se posvetile lakliučno Ie temu važnemu in težkemu delu. — Poroči-k) je bilo z odobrava rum sprejeto; po krajsi debati je ravnatelj 2mavc predlaeal, da se predlog v celoti odobri, kar ie b.Io soglas-no sprejeto. Pri shiSainostih prečita !nž. Wenko predlog odbora glede potnih odškodnin Hi oćškodnin za irvenslužbeno poslovanje. Sklene sev da kmetrjski strokovniaki v bo* doče ne morejo več vršiti službenih poto-vanj brez odškodnine, kakor to danes država tahteva, med tem ko uradirke drugih strok vedno odškoduje. Za izvenslužbeno poslovanje naj se pa določi tarifa, kakor jo imajo tuđi drugi stanovi. Po kraiši debati se ta predlog sprejme z dodatkom inž. A b-s e c a, naj se dopusti v interesu idealizma, nekaj izjem, ki moraio biti v našem pokliču Predlog tov. S u s t i č a 0 podrabm" ure-ditvi poslovanja kmetjskih specilalistov se izroči odboru. Ob 12^5 j« zaključi I predsednik inž. Z i -d a n š e k zborova. Abonma. V oedeljo, iS. marca: . Uven. Vokalni koncert pevskega zbora UJU v Celju Vokalni koncerti so v Celju re , , Skerjančeve cKmeti§ke pesnu •n Lajovicevo (I.. II., III.), izmed katerih so želi pottlednji — veseli kol. — burno priznanje in so tuđi v koncepciji najbolji in najbolj adekvatni z Zupanči^evim tekstom, — nadalje Lajoviceve c2abe> in ćelo originalno in posrečeno Ravnikovi skladbi cZimsko D€(=em> in . Obe skladbi imata ^etveroročen klavirski part za spremljavo. Za ženski zbor velja isto, kar sera povedal o me5, zboru. Mogoče. da so alt i mestoma prejaki. — Bas-solo v Adami?evih cSvatov skib> je odnel M Rus z lepo izšolanim glasom. — Spremijevalra zenskega zbora na klavir ju sta bila P. Si vic in dr. LipovŠek. — Ob navdušenem vzklikanju so dirigentu izroči li venec. I>. G. GoAtoranje tenorima g. A. Cborjana t ljubljanski eperi. Nocoj nastopi v operi v partiji grofa Richarda tfnorist warSavske opere gosp. A. Chor-jan, ki je dosegel pri svojih nedavnih na-stopih v Zagrebu in Beogradu prav lepe uspehe. Gosp. Chorjan je lani bil stalen Slan Beograjske opere, kamor se je sedaj vrtiil iz WarSave, da absolvira nekaj pred-stav kot gost. Odlikujeta ga krasen materijal in prijetna zunanjost, združena z odlično igro. Upamo, da bo to gostovanje vsem ljubiteljem opere prav dobro došlo. Ostale partije pojejo ge. Mitrovićeva, Ribičeva. Thierrv-Jeva ter gg. Holodkov, Janko, Rum-peL Sekula, Mohorič. Dirigent je Štritof. V petek se rpriiori o«t« «pereta: Edwardsova cLady X>, ki bo s svojimi učinkovitim libretom in izvr. glasbo disegla sigurno eno prvih mest v nas>m operet-nem repertoarju. Opereto, v kateri kreira-jo glavne vloge ge. Polifeva in Ribičeva ter gg. Drenovec Pecek, Povh«, sta naštu-dirala gg. Povhe in Balatka. Dekoracije so i&delane po osnutku prof. Vavpotiča. Moderne pleše sta naštudirala plesni mojster g. Jenko ter balerina gd2. Japljeva. Pred-stava velja ta premierski abonma. clng«borg>, tridejaiiskm komediji od Kirt Gitta mu deat|akobskeM gMAliikem odr«. V soboto, 24. marca in ▼ nedeljo, 25 marca uprizori Sentjakobski gleda liski oder Izborno trSdojantko komedijo . Komedija je dosegla vtled tvoj« t*ba*no-fi lotofske ▼tebine pottod, kjer to jo donedaj ?prizoriH, velike uspehe. V glavni vlogi nastopi &)& Ervina Wrisdierjeva, teto igra gdč. Kostanj^evji, moža g. Milan Kosak. Pe-ter Potra g. Pet rov ić, in konjunktiva g. Ka- ms. Vstopnlce se dobe ▼ pred prodaji ▼ trgovini gosp. Petra Sterka, nasl. Miloš Kar-niinik nt Starem trgu. Posetite predstavi. Sobotna predstava je namenjena abonentom in drugemu občinstvu, uedeljska predstava pa je izven abonma. Panaof lUrta grof ee!j>ki< na mari-borskem odrm. V nedeljo, 28 marca se uprizori po dolgem prestanku zopet najlepša Parmova opera >Crh, grof coljski<. Prva uprizoritev se vrši izven abonma na, ker je polovica dohodka te predstave dotocena z;i osnorn« glavnico fondu za u postavite* Par-movega spomenika v Rledili^u. Ta zaf>i lopa opera bo leto? v jako dobri lasedbi brezdvomno zelo ugajala. Regovičeva drama. na Italijsjiflkrm odro. 1 heatro dejrli Indipendenti v Rimu uprizori 25. t. m. prvič mano Begovičevo drgmo »Pustolovec prei vrali<. Glasoviti i talijanski rožiser in upravnik omenjenetra p!edali5ča Bra^aijlia, ki bo vodi! režijo Bf-Lrovi?pve drame, je dozv:j! avtorja na pr<*-roiero. Bejjovič se i^ vabi 1 u odzval. Pisane zgodbe iz naših krajev Poroka, trije porodi in dva pogreba v enem dnevu. — Sadistični morilec pred sodnikL — Ljubezen nad vse. — Zadnja žrtev Prpića Malega. — Po osinih letih prijet morilec. V nekem selu pri Mostarju se je te dni zgodila senzacija, mogoča samo v liercegovini. V selu Prokopi se ie ne-kemu starcu Stevu Pitiću pripetilo. da je đoživel v svoji hiši na isti dan poro-ko. tri porode in dva pogreba. Stari Pitić ima šestero otrok, tri sinove in tri hcerke. Tri sinove ie imel v vojni in sicer so se vsi trije borili na solunski fronti. Dva sina sta že oženjena in imata |tevilne vnuke. Najmlaiši sin Luka pa še ni bil oženjen, ljubi! na je naj-lepšo devojko v vaši. Te dni so v starčevi hiši slavili poroko obeh. Vendar ni sreče brez nesreće. Tako je bil na dan poroke v hiši tuđi pogreb. Na dan poroke sta rodili namreč dve sinahi. Ena je rodila moško dete. ki je takoi po porodu umrlo, druga je pa rodila dvojčke. od katerih je tuđi eden takoi po porodu umri. Starec Pitić ie tako doživel v enem dnevu v svoji hiši eno poroko, porod treli otrok in pogreb dveh novorojenčkov. Starec uživa v selu velik ugled in spoštovanje in njegovi številni prijatelji niso vedeli. ali bi mu čestitali ali izrazili sožalje. • Iz Osijeka poročajo, da se je vče-rai vršila glavna razprava proti Gjuru Josipu, ki je pred meseci umoril delav-ko Ano Bohm. Pri zaslišanju ie obto/e-nec izjavil. da ni bil nikdar bolan, vendar ga je 1. 1923 povozil bicikelj in je ležal več ur v nezavesti. Kot 13-letne-mu dečku so mu pa tovariši med pre-tepom razbili glavo. Od tega časa je postal abnormalen in je imel vedno spolne privide. Nato je izpovedal. kako ie nekega dne posilil ženo železničaria Kati Jurković. Blizu neke ostaje pri Osijeku jo je sre^al ob progi in jo na-padel. Vrgel jo je na tla. pokleknil ji na prsa in jo s sekiro prisili!, da se mu je udala. Izpovedal je tuđi. kako je umoril delavko Ano Bohm. Cakal je nanio na istem kraju, kjer je posilil Jur-kovičevo. Napadel >o je od zadaj jo podrl na tla in tuđi njo prisilil s sekiro. da se mu je uda'a. Ko mu je Ana nato dejala. da bo vse povedala svojemu bratu, ki se bo gotovo osvetil. je Josipa pograbila jeza in začel je s sekiro udriiiati po nesrečnici. Potem je po-begnil proti Gorenjeinu gradu. Josip je nadalje pripovedoval. kako je hotel po-siliti tuđi mlekarieo iz Adolfovca Rozo Seidel. Ta se mu je pa iztrgala in na njeno prijavo so sadistićnega morilca aretirali. Po zaslisaniu je obtoženćev zagovornik predložil, naj Josipa pošlje-io na opazovalnico za slaboimine, ker po vseh znakih ni normalen. Ta pred-losf je s svojo izjavo podprl tuđi zdrav-nik in sodišče je sklenilo poslati obto-ženca v bolnico za duševne bolezui v Stenjevec. Iz Mostarja poročaio, da je hotel te dni izvršiti samomor Nikola Pikić. Nikola je lep in postaven vaški fant ter ie bil že dolgo smrtno zaljubljen v naj-lepšo devojko v selu, ki je imela vse vrline dobrega dekleta, toda bila je pri vsem tem siromašna. Starši so ji zgo-daj umrli in vzgajal jo Je njen stric Jure. Že kot pastireka sta se Nikola in tepa Anica rada videla. Ko je Nikola odslužil vojake, sta se z Anico začela pripravljati na poroko. Roditelji Nikole so se temu odločno protivili, ćeš, kako more mlad, lep in bogat mladenio vzeti siromašno dekle za ženo. Ker ni mogel zapustiti lepe Anice in tuđi ne zoper-stavljati se staršem, je sklenil dati življenju slovo. Zjutraj je Nikola odšcl na polje vidno razburjen. S seboj je vzel vrvico. To je njegov oče opazil in šel za obupanim sinom. Na polju je Nikola privezal vrvico na drevo in se obesil. Oče je tedaj priskočil in prerezal vrvico. Ko se je Nikola zavedel, je zagle-dal svojega očeta. ki je bil ves objo-kan in je dejal: Sine,, vzemi katero hoćeš in si želiš. Vidim, da je Ijubezen močn€jša kot očetova volja. Tak je bil srečen konec začete tragedije. • Spomladi 1- \927 je vse kazalo, da se bliža konec zločinskemu početju Prpića Malega in njegove razbojniške tol-pe. Zločin je slecMl zločinu in zadnja, ki ji je Prpićeva tolpa vzela življenje, je bila Ju'ka Milakara iz Klasnima. 14. aprila 1°J7, tri dni po umoru orožnika Lzelaca, je bogata Petra Milakara le-sla spat s s\ojo hčerko Julko. 15-lctni sin Stevo je takoj zaspal, mati in hsji sta se pa še pogovariali v postelji. Ne-nadoma sta slikali, kako so se odpr.a vrata, ki so bila samo znpahnjena. Ta-koj nato so se odprla tuđi vrata iz kuhinje v spalnico. Vse se je zgodilo v najveći temi. Julka ni mogla več vzdr-žati. planila je iz post^lfe in odprla okno, hotcč pobegniti. Tedaj je vžigalica razs\etila sobo in Julka je zagledala na pragu moškega s puško v roki, naper-jeno na nio. Obraz neznanca je bil ovit v cunio, samo njegove oči so pošastno strmeie v deklico. Julka ie ravno lezlu skozi okno. ko sta počila d\a strela in nesrečnica se je žvalila na dvorišče. Mati in sin sta začela obupno k'icati na pomoč, roparja sta pa med tem pobeg-nila. Prihiteli so sosedje in našli Julko v mlaki krvi na dvorišnu Dekle je bilo v globoki nezavesti. Naslednji dan je na poti v bolnico umrla. Bogato Mi-lakoro sta napadla Prpić Mali in Nikola Brdarić. Zvedcla sta, da je Milakara dobila nedavno od moža iz Amerike 35.000 Din. Julka in Stevan sta pa dobila vsak po 3D.0O0 Din. Zaradi tega ie bila žena vedno v skrbeh in je slutila, da jo bo Prpić napadel. • Med Rumo in Srcmsko Mitrovico i© bil te dni aretiran v potniškem vlaku poljedelec Mihajlo Opačić iz sela Qlir-nice, ker so ga ostrmili, da je pred 8 leti umoril v Sremski Mitro vi ci policaia Mi-ka Keravica. Neki Stepančević, ki je bil pred S leti tuđi stražnik. se ie nitidil po opravkih v Rumi. Ko je proti večeru se-del v vlak proti Sremski Mitrovici. je v vagonu opazil pri oknu muža. ki je bil na las podoben morilcu stražnika Keravica in ki «a oblasti že 8 let iščejo. Ko je neznanec zagleda! Stepančevića. je ves prebledei in se delal kakor da ga boli glava. Stepančević je takoj opozo-ril dežiirnc^a orožnika na sumljivega potnika. Blizu Sremske Mitrovice je orožnik aretiral seljaka in ga v Mitrovici izročil policiji. Zaslišali so ga še isti večer, lzpoveda] je. da je iz Glirni-ce in je na potu domov iz Kraljeva, kicr je delal in zbolel ter mu je potrebna d >-mača oskrba. Zločin, katerega so osu-mili Opačića se ie zgodil v prevratni dobi. ko so med Zagrebom in Beogradom ropali in morili raz'ični kriminalni tipi. Stražnik se je vračal iz Kuzniina v Mitrovico. Med potjo se je usta vil v neki gostilni, kjer ie naletel na večjo družbo potepuhov. Mden ie inicl za pašom velik nož. Stražnik mu je nož iz-trgal izza pasu in zakričal nanj: Tak mlad fant in ima tako orožje pri sebi, ali te ni sram? Tedaj ie planil na straž-n:ka neki seljak in ga zahodel z velikim nožem. Stražnik se je zapletel v svo'o sabljo in pade!. Čez nekaj minut ie pod-legel težki rani. ki mu k> je zadaj napa-dalec. Morilca je policija zaman iskala polnih osem let. OpaČić trdi, da ni morilec stražnika in mu je samo podoben. Zaslišanih je bilo več prič. Nekatere so trdile, da je Opačić morilec stražnika Keravice, drugi pa menijo. da gre za usodepolno pomoto. šBeležnica KOLEDAR. Dmnes: Sreda, 21. marca 1928; katoličan!: Benedikt; pravosla\T»i: 8. marca 1928, Tuga. Jutri: Cetrtek. 22. marca 1928; katoliča* ni: Bazil; pravoslavni: 9. marca 192H, Mi* lojka, DANAŠNJE PRIREDITVE, Drama: «Danes borno ti^i». D. Opera: «Plcs v maskah». A. DE2LRNE LEKARNE: Danes; Piccoli, Dunajska cesta in Ba« karčič, Sv. Jakoba trg. Na političnem shodu. Govornik: Mi nočemo boljševizma, socijalizma, anarhizma in despotizma. Glas iz občinstva: Ker ste že pri tem, pa nastopite še proti revmatizmu. Smeh! Smch! Danes premijera najboljše groteske neprekosljivega BUSTERA KEATONA —- Moč In lepoia — Ta izbom« komedija prekaSa vse Patachonove filme. Publika se smeje do solzl V. Zagrebu je bil film osem dni nepretrgoma na sporedu. Pređu to\'* ob 4.* po/ 5 po} 8. tn 9. uri, »Elitni Kino Matica > Telefon 2124. Stev. fi?. •SCOVENSKI NARUUi anc zu marca ivza. Strto 1 Dnevne vesti. — Razplsana služba. Na državni dvoraz-rcdni trgovski Soli v Celiu ie razmsano me-sto učitelja (suplenta, Drofesoria) komercijalista z nastopom v šotskem letu 1928,29 V ix>štev prideio Ifc: kandidati z ćiDlomskim Izpitom filozofske fakultete! kandidati, ki se po izvršenem zrelostnem izpitu na kaki srednji Soli, oziroma štiriletni akademiji diplomirali na kaki visoki trgovski soli s pn-znanim fakultetnim rangom v tu- ali inozemstvu in kandidati, ki so dovršili visio pedagoško solo. Ti posled-nji se imenujejo za prva tri leta, ako je to njihova prva služba, le začasnim predmetnim učiteljem in postanejo stalni sele po položitvi izpita za učUelja trgovskih sol. Prošnje, opremljene po čl. 12 zakona o civilnih uradnik.ii in ostalih državnih uslužbencih, naj se našlo-vijo na ministrstvo trgovine iu iuJusirie v Beogradu, vložijo Pa do 30. aprila \')2* pr! ravnateljstvu državne dvorazrcJne ;rg-:>\--ske sole v Celju. — Proti mali maturi. V prosvetnem mi-tiistrstvu je posebna komisrja proučila novi zakon o srednjih šolah. Čla-ni komisije so »astopili energično proti uvedbi tako zvane male mature, ki so jo morali polagati sred-njeSolcj po končanem četrtem razredu. Komisija je bila proti mali maturi iz načelnih pedagoških razlogov. — Izplačilo doklad železnlčariem. V prometnem ministrstvu je pripravljen amandman, s katerim se odobrava fzpla-čilo posebne 20% doklade eksekutiviiemu oso-biu naših železnic. Prometni min'ster je dob'l od Narodne skupščrne dovolienje. da predloži ta amandman. — Proslava 1. maja. Tuđi letos proslave tielavske organizacije praznik 1. maja. 5o-cijalistična stranka Jugoslavije in SRSJO »ta izdali svojim organizacilam navodila, raj pripraviio vse potrebno za svečano proslavo delavskega praznika. V Beogradu se bo vršil 1. maja velik shod. na katerem bo govori! tuđi narodni poslanec g. Petejan. — Položaj tajnikov gospodarskih zbor-nlc. Na predlog poedinih gospodarskih zbornic je trgovinski minister scstav'l amandman, po katerem dobe sedanri tainiki gospodarskih zbornfc stalnost. V srbrian-skem zakonu o obratili je namreč odredbn. po kateri sj tajniki volijo na štirj leta. Ta odredba ovira poslovanje gospodarskih zbornic in zato jo hoće ministrstvo potom amandmana izločiti. — Kongres socijallstlčnih strank. Glavni odbor socijalistične stranke ie sklenil, da se bo vršil letošnii kongres 15. in 16. aprila v Beogradu. Predsedoval mu bo bivši minister socijalne politike Vitomir KoraČ. — Strokovnjaki za gradnjo novih železnic. Uprava za gradnjo železnic je razpisala natečaj za sprejem v službo večjega števila diplomiranih gradbenih inžcnjeriev in teh-ničnih uraduikov z absolviratriiri gradbenim odsekom na srednji telinični soli. — Ameriška moka v Dalmaciji. V Splitu *e je kruh pocenil. Mnogi splitski !n okoli-ški trgovci so namreČ zače.l« dobavl'ati moko iz Amerike in Kanade. Nekaj so jo že dobili, večje pošiljke so pa se na poti tako, da je pričakovati, da se bo kruh §e bolj po-cenil. Ameriška moka bo dHala seveda ob-čutno konkurenco domači, kar bo zelo slabo vplivalo na našo mlinsko industrijo. — KopallšCe Lapad v Dubrovniku. Znano kopališće Lapad v Dubrovniku, kjer se zbirajo vsako leto odlični domači in tuji le-tovičarH, bo do začetka poletne sezone popolnoma preureieno. Zgiajenib bo 60 novih kabin tako, da bo odstranjen glavni nc-dostatek tega krasnega lctovisča. Z novo sezono prevzame kopalisče v svoio režijo Srpska banka, ki je lastnica Lapada — 800 predavani. Po svoji turneH po ćeli državi in po mnogih predavanjih v vseh več-jih mestih je vodja prosvetno-etičnega pokreta Vidović odredil, da se priredi v mamšili krajih še 800 javnih predavani. Ta predavanja se bodo vršila v nedeljo 25. tm. in sicer pod geslom: Etična pomlade. — Tujski promet v Splitu. Prvi pomladili dnevi so privabili na našo rivijero že mnogo tujcev. Vse kaže, da bodo tuđi letos po-sctili naš Jadran v največiem Številu Nem-ci. Od 1. feb-ruarja do 15. marca se je prijavilo v Splitu že 118 Nemcev. Potniški u rad v Splitu se intenzivno pripravlja na sprejem nemškili gostov, ki jim pojde vse-siransko na roko. V ta namen izda v nem-škem jeziku posebne vodiče in določi vodnike, ki bodo razkazovali tuicem lepote na-šrh krajev. — Orožje se bo prodajalo pri dćle,iktn sodišču v Ljubljani v poro-tni dvorani dne 2. aprila 19?8 ob 9. UTi dopoldne. Vsak zdra-Žftelj se mora izkazati, da je v P »šesti ve-ljć.vnega orožnega lista. — Pojasnilo. V štev. 60 z dne 12. t. m. smo poročali, da se premestitvi smodiMšni-ce z Liubljanskega polja v gozdove severno Soteškega hriba najbolj upira dragonrcljski ži:pan, o katere-m je avtor članka trdil, da ima za nagrado dragomeljski lov. Resnici na lrubo ugotavlja-mo, da ima dotični lov g. Suštar iz Ljubljane in da je bil lov na javni dražbi vzet v zakup, denar je pa šel v ob-čirsko blagajno. Dragomeljski župan torej nitna lova, še manj pa nagrade. __ Velikonočne razglednice. Juzoslov diska Matica izda tekom priHodnjih dni tri nove Gasparijeve razglednice in sicer »Cvetna nedel»a<, »Velikonočna« in »Idila* s Krasa«. Te tri razglednice tvorijo s tremi prejsnjimi Gasparijevimi razglednicami »Aleluja<( »Pirhi« in »Zeleni Jurii« serijo, ki se bo prodavala po 8 Din po vseh knti-carnah in trafikah. Posamezne razglednice stanejo 1.50 Din. Natočila spreje-na že se-daj tud! Jugoslovenska Matica v Ljubljani, Selenbursova ulica 7-II. — Vreme. Tutfi včeraj Je bilo splo^no •uho, mrzlo In menjaje solnčno, ozirorna oblačno vreme. Prcvladujejo 5c vedno v na-I!h krajih in drugod mrzli vzhodni vetrovi, dočim te začel v Daknaciji In v Južni Ma-kcdofifji pihart jug. V teh krajih te ve&noma oblačno in deževno vreme. V Dubrovniku dtžuje ter je v zadnjih 24 urah padla »0 min padavin. Hud mraz je na crti Sarajevo I (včeraj 7° C pod ničlo), Beograd, Zagreb. Ljubljana in Maribor. Mraz ie v okolici mariborski nekoliko odnehal, v Ljubljani je neizpremenujno. Danes ob 7. ziutraj ie ka-zal termometer vremenske hišice v Zvezdi 6° C pod ničlo. Barometer konstantno pada in se giblje med 765 do 772. V Ljubljani je danes ob 7. zjutraj 769 in ie od snoči padel za 2 mm. Po meteroreoloskih poročihh iz Primorja razsaja na Kvarneru buria. Morje je razburkano. Vremenska napoved za danes napoveduje .nenlajoče vreme: deloma oblačno, deloma solnčno, dopoldne se je zoblačilo. _ Otvoritev brzojava in tefelona v Pu-concih Dne 15. marca t. 1. ie bila pri pošti Puconci (v Prekmnriu) otvoriena brzojavna in telefonska služba. — Deželna zveza za tuiskl promet na Koro šk em je ustanovila oddelek za lov in ri barstvo. Ta oddelek si je stavil nalogo, da posreduje postrelitev vsakršne d:viačine. priložnosti ribarstva za ribiče, sporinike ter zakup in pridobitev lovsKjh in ribarskih pravic v domaći državi in v inozemstvu — Smrtna kosa. Včeraj ie preminul v Ljubljani magistratni pisarniski oficital g Ivan M e d v e d. Pokojni je bil vesten, marljiv in agilen uradnik mirnega. si-mpatične-Sa značaja. Pogreb bo jutri ob stirih popol-dne iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naS« iskreno sožalie! — Na Zidan em mostu okraden Arabec. Pri angleški zrakoplovni eskadri kot avija-tični mehanik zaposleni Arabec Aleksandei Mahomed se je vozil iz Trsta proti Zagrebu. Spal je v kupeju Ko se ie na Zidanem mostu prebudil. je račuden in prestrašen zapazil. da so mu izsinili potni kovčeg, ob-kka in druge potrte potreb§ćine Tat mu je odnesel tuđi listnico. v kateri te bilo 42 an-srlcSkih ftintov (okoli 11.500 Din) MehaniK Mohamed ie bil na potovanju ter se Ie vra-čal v Jeruzalem Tar ie i7c:Tnil bre? sledu — Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupice prirodnt grenčice »Franz-Josef« Strokovni rdravni-ki xa motenie prehranievania hvaliio vode »Franz-Josef«, ker vzpodbuia delovanie že-lodca in črevesa, poživlia presnavijanje požltvlia kn* in omiljuie razdiažliivost živ-cev. Dobiva se v vseh lekarnah. drogerijab ki specijahnih trgovinah. — li «ođne sliižbft. Vpoknj^na sta sodni rtoduradnik pri deželnom ?o<1iščii v Preva ljah Josip Kajžnik in soHni slusn pri okraj nem sodi sr u v Ptuju Matpj Oj?ri5. — li cCradii^sa (Nta» cTriKini Hst> št. 27 z dne 20. t. m objavlja ^:^kon o pod pori onim. ki jim nedostaja hrane, pravi! nik ta izvršilev tega zakona in uredbo o zdravstvenim f'C»u»Vvanje prebivalstva. — Začetek pomladi Dunes se zaČenp pornhid. ki pa prihajn v znamenju obeutne ga mraza in snega. i>anes je takozvani po mlatlni ekvinokrij, ko sta dan in noč **nnko 18 t* m. *- — Pravilnik o ^amoiipraTnih veterinar jih. Poljedelski minisiter je izda! nov pravil nik o imenovanju veterinnrjev v samo upravni službi, ki stopi v veljavo 15. t rn Po tem pravilniku morajo 'meti občinsk« odnosno mestni veterinarji. ki so, ki »zhaja v Trstu n» prinasa za našo državo žaljive karikature. Iz Ljubljane —lj Iiređna seja obelnskera «Teta bo v petek 23. t. m ob 5. popoidne Na dnev-nem redu so računski »klepi in proračuni za 1. 1928 mestnega zaklada, mestne pehot ne vojnšnire^ mestne Iro5arine, mestnega ustanovnega tn klada, zaklada meščanske imovine, amortixacijskega posojila mestne-gn loterijskega posejila, mostne klavnice, mestnega vmiovoda, elektrarne in piinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne ia-slavljalnice in inertnih voienj. Nadalje so na dnevnem redu porobila pristojnih odse kov o nakupu sveta ob Vodovodni re?ti o-1 Si roj n ih invarn \n li vam za zgradbo stano-vanjskih hiš iz 0,000.000 Dni posojila, o na-kupu pveta (paro. St. 87 k. o. Kapucinsko predmestje) od Mihaela Ker5iča za zgradbo stanovanjskib hišic iz 6,000.000 Din posoji Ia. o prošnji kina Ljubljanski dvor in fclit-nega kirTa Matice za odpis opominarine in obresti od veseličnega davka, o prošnji po*i-jetij cElitni kino Matica, kino ^Ljubljanski dvor> in kino cldeal> za znižanje veselieue-ga davka, o prošnji A. Verbajsa za podeli-tev koncesije elektroinstalacijske obrti, o pritožbi Jos. Rozmana zoper sklep mag. gremija glede oddaje prostorov družbi Alo-ma Company, o prošnjah za sprejem ▼ ob-činsko zvezo. Ražen tega se postavljeni na dnevni red nujni predlogi obč. svetnikov Fr. Orehka v zadevi elektrifikacije mesta Ljubljane in okolice, obČ. svet ni ka prof. Jarca o regulaciji Ljubi ja niče » pritoki. obi. »vet-nika Mihaela Kreka o tgraditvi stanovanj-<=ke kolonije mestnib delavcev in ushizben-cev. Na dnevnem redu tajne seje sta poro-rili personalno pravnoga odseka o raznih pro^njah mestnib usluibencev in o določifvi količine kuriva mestnim uslužbencem, ki no upravičeni do brezplačne kurjave. —lj Tržni dan ? LJaMjanL Z ožirom na tretjo sredo v mesec« je bil današnji tržni dan razmeroma mani živahen in tu-di ne posebno bogato založen z živili. Zelenjadni trg je bil tak« kakor navadne dn-eve. Na trg je bilo pripeljanfh okoli 15 voz kTom-pirja. večinoma z (loreniske. Cene krom-piriu na debelo i.25 Din. Kmet je so pripe-ljali na tr^ tuUi večjo množino sadnib mla- dik. Cene so razlidne. Na trzu je bilo obilo j2jc, par po 2J5 Din. Pojavili so se pre-kupčevalci jaje, ki so jajca kupovali kar na debelo pred 10 uro dopoldne. Organi tr-žne£a nad zor s rva $o intervenirali in pre-prećili nakupovar.jc. Lepa do.naća jaboika so šc vedno na tr^u v večjih kohčinah. Na Ug so prišle tuđi prve oljke. Prav malo je na trgu perutnine. —lj Pri iavm borzi dela v Lkibljanl je v času od 11 marca do 17. marca 1928 iskalo dela 957 moških m 200 zensk. skupai 1157 brczuoscln h. Prostih mest ie bilo Z* za iToške in IO Za ženske. skuDai 37 Posrcdo vani se ie izvršilo 15 moških. 10 ženskih. skupaj 25. OdDOtovalo ie 21 moških. 5 žensk. skunai 2ti brezDoselmh: odoadlo pa je 23 moških. 13 žensk. skuDai 36 brezposel-nih. — De!o išče: 2 maniDulanta za lt* no stroko. 2 cozdna čuvara. 2 ekonoma. 3 vnnarji, I rudarskih inženif. I rudarski urtdn-ik. 1 rudarski paznik 9 rndarkv, 1 kamnoseški brusač. 3 kamnoseki 1 pecar, 2 kiparja I izdelovatelt cementne opeke. 17 kovačev, 35 stavbnili kl.iučavničariev, 5 li-variev, 6 železostriigariev. 17 kleoariev. 6 zlatarjev, 1 elektrotnženir, 2 strojna risana 3 strom teh. uradniki 61 stroinih kliučav-ničarjev, 16 elektromonteriev in mehani-kov. I urar. 98 rmzariev 9 kolariev 6 so-dariev. 1 stolar. 3 žaearii 3 usniarii. 2 stro-iarja. 5 sedlarjev iermenariev 1 oredilec 3 tapetnki. 1 kroiaški Drikro'evalec. 23 kro-;ačev. 45 čevliariev. 5 slam-nikariev. 1 k!o-bučar. 2 brivca. 1 dežnikar. 5 kniicovezov 3 mlinarii. 29 Dekov. 3 slaščlčaru. 2 medi-čaria svečaria. b mesnricv. 3 natakarii 2 inženiri^ kemi'e. 2 laboranta 2 zidarska Dolira 46 zidariev. 24 snbnslikariev ple-skariev 29 tesariev 2 dim-nikaria 1 fnto-Krsf. 23 stroi-nikov, kuriačev Soferiev. 30 tovarniških oomožnih delavcev 8 Disarni-šk:h siuir. 12 kntigovndii. 2 fakttirista. 2 ko-respondenta. 3 kontoristi I absolvem tr-cnvske akademHe 3 trcovsk* notniki. 2 tr-eovska skladiščnika. 3i trtrov^kib nomrvćni-kov. 1 eeometer. 51 zasebnih nradnikov 4 PKsarn:ški oraktkami 1 endben-'k. I ?leda-HSK'i ijrralec- 1 desfnfektor 2 bolnička strež-n'ka 25 h'ancev 115 dnmariev 11 vaien-jev 18 pisarn:šk:h moči, I vzgojiteliica. 1 otroška varuhinia. 2 knnroristinii 14 trzov-^kili sntrudnic. 4 pletilke U §'vilt. 2 šiviltf Der;la 2 krznarici. 2 modis^"rii 1 S^eparica I šivTlia slamnikov 6 nnrakaric 1 hotelska sobarica. 2 žeb!iar''ci 16 *ovarn Sk'h de-tavk 2A dn'naric 54 kuhane ^lužkim. r>o-strežn'c in 6 va;enk - Delo iena raz-Dolaeo: nn5kim; I vrtnaru 30 stroi-nim kliucavnićariem (stareišimV 7 Jelezo- struganem (stareisitn). 1 usniariu. 1 šefu-kijhariu. 1 hišniku. 3 žaeariem 1 čevliariu zz bivanje podplatov na stroi. 1 čevliariu za n:e§ano delo. 1 stroirrku (stareišemu) za lokomobila I mehaniku stroiniku za hidr stiskarnico. 2 hlapcem. 20 vaiencem: ženska *n- 3 tknikam 2 Ikaric^m. 4 š.rikari-cam. 1 služkinji. 1 kmečki dckli. 1 trsovski vaienki. Zabeležfte si v svojo telefonsko Knjigo Kino »Union«. Siska. —lj Moćno posuta Zaloška cesta. Iz kro-jiov Ijublianskega občinstva smo prejeli: Zadnje dni je mestna cestna uprava moćno posula Zaloško cesto, zlasti v blizini javne bolnice Umestno bi bilo, da bi mestni cest-ni valjar zvalial na debelo nusuti sramoz ker sedaj trpe težki bolniki, ki iih prcva-2aio z vozom ali avtom. silne muke. ker jih nasuti gramoz v vozu premetava sem in tja Upamo. da bo cestna uprava upoštevala ro skromno željo. —1] Prvi pomladanski dan v snežnem odeln. Snoči ob 21.45 ie bil astronomski za-četek pomladi. Danes so se v 12 urah pojavile velike vremenske spremembe. Nastal je preokret, ki nam ie končno prinesel sneR Ob prvih iutranjih urah ie vladal fiud mraz. bilo je suho. jasno in solnčno. Pihali s«i še mrzli vzhodni vetrovi Pozneje se je nena-dorna zoblačilo. nebo so pokrili temm ob-laki in okoli 10. dopoldne te začet naletavati sneg v drobnih. lahkih in suhih kosmič'h Tuđi mraz je odnehal V pol ure so bile strehe, ulice in zlasti Ijubllanska okolica že pobeljene s snežno odejo Nekaterim sicer ni ljubo, da je prvi dan pomladi nobeljen. toda stari kmetski preroki pravi jo: »Če po sv. Jo/efu rapade suh sneg, ic poleti kmetič vesel in prepeva, ker mu je polje rodovitno in dobra ko*nja.« —lj Slov. zdravn!Ško društvo v Ljubljani opozarja ponovno svoje Člane in vse ostale gg. kolose na znanstveno .mesečno zboro-vanje, ki se vrši v četrtek 22. inarca t. L ob 6 uri popoidne na kirurKičnem oddelku. Predavala g. asistent dr. L. K r a m a r i č (Ulcus ventriculi in operativna rndikaciia. demonstracije) in g. primari« dr. Fr. Der-g a n c (Spoznavnokritič-na medicina, 1. po-slavje, materiializem.) —lj Občni zbor Slovenske Šolske Matice se vrši v sredo dne 4. aprila t. 1. z začetkom ob pol 11. uri dopoldne v prvi mestni deški osnovni soli na Ledini v Ljubljani Spored: 1.) Čitanje zapisnika zadniega ob-čnega zbora. 2.) Poročfla druStvenih funk-ciionarjev. 3.) Poročik) preglednikov. 4.) Volitve. 5.) Slučajnosti. KeT ie obćni zb i sklepčen ob vsakem Stevilu članstva, je žc-leti točne udeležbe. —lj Uredni občn! «b^ Pokrajii podružnicah v S oveniji ves cvemi tedai oilVe za cvetmi nedeljo. Našemu obĆHisuu, ki ve. kaj po-neni »Kolo« za humanitarno Jelo. ni <;? gotovo Čudno zdelo, ko bi v tem Casn ne bilo na navadnih mestih ni' vov.ilnih u-»tcr-mc.dajalk. KotaSice pa udi morak) izraMti vsako priliko, da dobe novih vkov ^n *r jd-stev za svoje človekoljubnn ia narodno delo. Prosimo vse naSe občinstvo. dj kupuje ol}ke le pri kolaSicah. 251 n —11 Občnl xbor »Kola ]mtoslor«ask!li se-ster v LJnbl}«ii« se bo vr£U na cvetno ne-delio dne 1. aprila ob 3. uri popoidne v htH dvorani hotela UnioiL Vabimo mnogobrojne članice, da se ca udeleže v čim več-jem številu. 25?n —lj Tennis — odsek Atena, sprejema nove pr igla se članstva pismeno na naslov; Aleksandrova cesta 2. Priglasen-cem se razposljejo poiasnilne listine, nato sledi sestanek 252n __lj Udruženje IukosIovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v petek, 23. L m. ob 2u v lastnetn družabnetn lokalu na kongrev nem trsu št. 1 II. nadstr Predaval bo inz Fr. Stefe »O betonskih cestahe Vabljen« so člani in vsi. ki se zanimajo. —li Društvo »TreznosU ima svoj redn sestanek danes 21 i. m. ob 19 na moške/n učiteliišču Dnevni red: I.) »Svobodna žsa-njekuha v Sloveniji«, poročj br R Hoivai 2.) Slučajnosti — Vsrop ie dovoljen poleg ćlanov(ic) tuđi vsakemu drusemu. —lj Taivina suknje. Mesarskemu vajen-cu Alojziiu Završanu je iz veže »Prusniko-ve< iiosnlne v V'odmatu neznana tatica :z-maknila 5*K) Din vredno, že moćno ponoše-no zimsko suknjo. Tatvine je osumljena neka pnletna kmečka ženska. —lj Zopet tatvine knlesa. Odvetniška uradnica gdč Pavla Rarnovš ie \ čeral pred hišo M RamovS v Stožicah pustila svoje Črnopleskano. 13«H» Din vredn<> dantsko ko-'o Ko je ćez nekaj časa prišla ven, n! bi'o več pred hišo njenega kolesa Kolo ie znam- ke »Tribuna< ter nosi tovarniSko številko 620.892. —lj PonoĆnjaM in vlačuce. Danes so bili ponočnjaki prav agilni. D\ a dobra znanca Jože rn Martin sta si privosčila moćne in ž^uće pijace. Špila sta liter ž^a-nja Pozucit s:a se zjčela prepirati in sta se na Mariiinen trgu moćno zboksala Ko-nec boksu ie napravit stražnik ter iu mJve-del nu sirjžnico Policija )e zaorla zad;ij:h 24 ur 0 vlačus ki So se potikale po pred-mest'ih ter tim ie bivanie v mestu prep<»-vedano Javna bolnica -c lzroć:la rxilic:;i 4 dekline ki so b:le spolno bolne in so po-:ic;jsko zasU'dovane —! Drobi? policitske kronike. Policfia !e zar>r!a do dasics ziutrui 5 oseb. 2 vlačind in 3 pijance radi izjjredov ;n pretepov Da-nes z'u:raj ie pt)l;ci;a fzvec'la pcrlustracito gotovih skrivališč. kozolcev in prenočisč. Prijela je pri tem 4 vlačuge. ki so zrmvo-vale po kozolcih in hle\ih Policiii ni bila danes priiavljena nohena tatvina Prijavljeni so 3 ponočniaki radi kulen'a nočnega miru in nedosto-nesa vedenia. 2 lastnika psov radi pasiejra kontrmsca. 1 nepreA'idna vo/.n}„] s kolLSOtn :n krni2no S oseb radi av-tnpredpisov , odnosno cestnopolici skega prcdpisa. Navečji inženjer sveta umri V Newyorku je umri nedavno general Gethals, ki je zgradil Panamski kanal, eno največjih del moderne tehnike. Poročali smo že. da je umri nedavno v Newyorku generalniajor Georg Oe-thals. Kraditelj Panarnskejia kanala. Genijalni ameriški inženjer ni bil avtor te ideje, pač Da ie orsaniziral in vodi! gradnjo Panamskega kanala in v tem i je njegova neprecenltiva zasluga. Pre-teklost gen. Goethalsa je bila pestra. kakor večine odličnih Američanov. Kot llletni deček ie bil sluga kot lOletni mladenič ie pa shižil pri nekem pod-ietju kot blagajnik. Njegova tedenska plaća ie znašala 15 dolarjev. Kakor mnogi drugi ameriški izumitelji, mili-jonarji in tehniki .tako tuđi on ni bil bogat. Roien je bil 1. 1S55. kot sin siromašnih holandskih roditeljev, ki so se naselili v Broocklvnu. Leta 1872. je vstopil na ne\\Torško tehniko toda kmalu se ie začel zanimati za vojaško stroko in že štiri leta pozneie je bil sprejet v vojaško akademijo Pozneje je vstopil kot inženjer v armado. v kateri ie ostal do vpakojitve. Kmalii po prvem napredovanju ie postal instruktor za astrono-mijo hi civilno inženjor-stvo v vojaski akademiji, pozneje mu je pa vlada poverila regulacijo reke Uiiio Tu je dobil prve praktične izkušnie v vodnih stavbah. V španski vojni je gradil kanale na Muscle Schoals Shattauovey in Colbert Schoals. S temi deli je za-slovel kot izboren inženjer. Že takrat se je zaćd zanimati zanj prezident Roosevelt. Leta 1905. si je ogleda! VViiliam Taft zajetna dela v Panami. Spremlial ga je tuđi Goerlials. Gradnjo so vodili civilni inžen.ierji. toda dela so poćasi napredovala. Vse je kazalo, da se bo gradnja ogromnega kanala izjalovila. Leta 1907. je vlada ponudila vodstvo gradnje Panamskega kanala polkovniku Goethalsu. Goetha's je na to ponu-dbo pristal. toda spočetka mu je delala sitnosti komisija, ki se je vmešavala v \\se njegove odredbe. Zato je pnjsil preziJenta. naj mu da ne-omejeuo p(H)b!astilo. Roosevelt je od^o-voril, nai Goethals sam napiše poolVa-stilo in mu ga prinese drugi dan v pod-pis. Toda Roosevelt si je premislil in začet valiti odgovornost na druge, ti pa zopet dalje. Tako je moral Goethals ro-rnati iz urada v urad kar k:» ie zelo ježilo. Slednjič se ie vrnil k prezident u in mu izjavii da odloži svoje funkcije, će ne dobi neomejenega pooblasti a. FJrezident je izjav 11. 'a ie pr;" »\liet podpisati pooblastilo. če bo OoethaU zgradil kanal. Inženjer je n-ritrdil in pre-zident je podpisa! pooblastilo. Takoi je bila imenovana drusa komisi.ia in nesposobne inženjerje so zameniali s spo-sobnejšimi. Kanal bi moral biti dograicn I. januarja 1915. toda Goethals je dela! s tako vnemo, da so bila glavna dela končana že leto dni pred določennu rokom. Prva Goethalsova skrb je bila urediti zdravstvene razmere. da bi gradnju vsled iKjiezni inžtnierjev in dela\ce\ ne trpela. Strogo je prepovedal pisati o gradnji Panamskega kanala in tako je zvedel svet za to ogromno de'o moderne tehnike sele ko je bilo konca no. Guetlials ie mislil na vse in vse je oseb-no vodii. Med delavci in inženjerji je bil zelo priljubljen, kar ]e mnogo pri-pornoglo. da su dela tako hitro napredovala. Ko je bil kanal otvorjen, je postal Goethals panamski guverner. Vedrio, kadar se je o njem govorilo in pisalo, je ugovarjal, češ. da sta si pridobila največ zaslug za Panamski kanal avtor ideje J. Stevens in prezident Roosevek. Ko je stopil v zasluženi pokoj, je sodeloval še pri raznih važnih tehnićnih napravah. Umri je v starosti 61 let. Komunist umoril poslanca Na Slovaškem je bil koncem de» cembra Unskoga leta umorjen posla* nec agrane stranke Žalobin. Prvotno so oblasti domnevale, da gre za nesrećo, toda zda? >e je izkii^.tlo, •* ima po* slanca na vesti komunist Saksun, ki so ga v nedeljo aretirali in zaprli. Dela? vec Saksun je bil predsednik komuni* stične organizacije v Vinni, kjer je bi* val poslanec Žalobin. Umor je priznal tajniku komunistične stranke, ki je pa dobil od strankinega vodstva navodila, naj zločin zamolči. Morilec je prosil tajnika komuni* stične organizacije, naj mu preskrbi sredstva za potovanje v tujino. Saksun usodne noći ni bil v družbi političnih Somišljenikov, kakor je trdil, marvee se je klatil nekje v okolici domaćega kraja. Imel je tuđi lovsko puško in ker so našli poslanca Zalobina v gozdu ustrcljenega, je jasno, da qa je ustrelil on. Morilec sicer trdovratno taji. toda vse okolnosti kažejo, da ima on na vc* Sti 2alobina, ki ga je ustrelil iz polis tične mržnje. Podmornica „S 4" dvignjena Iz Ncwyorka poročajo, da so v so# boto popoidne dvignili iz morja potop« Ijeno podmornico «S 4», ki je le:"ala na dnu morja tri mesece. Zadnje dni je bilo vreme toplo in ker tuđi veter ni pihal, so pospešil! priprave, ki bi tra* jale drugace še teden dni. Delo je hitro napredovalo in ko se je ob 4. popoidne pojavil iz vode stolpiČ perioskopa, so mornarji in častniki na pontonih oć-dali mrtvim junakom zadnjo čast. Ta« koj nato so spustili vse zastave na bliz« njih lađi ah in čolnih Pet minut je v!a* dala na vseh ladjah popolna tišina. Potopljeno podmornico so viekli na polovico pod morsko gladino proti Bo» stonu, kjer jo potegnejo na suho ter odpcljejo v ladjedelnico. V podmornici je Se vedno 6 trupel, dva častnika in štirje mornarji, ki so se po dolgem brezupnem Čakanju zadubili, .^ele v ladjedelnici potegnejo trupla Iz pod* mornice in jih izroče rodbtnarn. Obla* sti domnevajo, da so nesrečni junaki opustili »vojcem pisma in lato je bil odklonjcn prvotni predlog, da bi jih potapljači pokapali kar na dnu morja. V12 dneh okoli sveta Francoski pisattlj in fantast Julcs Verne nam je opisal potovanje okoli sveta v 81) dneh Za takratne čaše Je bila to drzna fantazija, da etlo utopija, toda danes v dobi prekooceanskih po* ietov bo možno potovanje okoli sveta ne v 80, marveč v 12 dneh. Tako je vsaj izjavii sloviti nemški letalec ur. Fckc* ner na svojem predavanju, ki ga je imel te dni v Lipskem pred izbranim občinstvom. Dr. Eckcner, ki je kot znano, vodii zrakoplov ZR HI preko Atlantika, je v svojem predavanju sprva govoril o rentabiliteti zrakoplova. Izjavii je, da letala za daljše polete nišo tako pri* pravna in rentabilna kakor zrakoplovi. Med rentabiliteto letala in kvaliteto motorja je vsekakor nekaka zveza. po* vtlarjal pa je, da tehnika motorjev ila* nes neverjetno napreduje. Baš nemški inženjerji so zadnje čaše /gradili mo» tor, ki po svoji kvaliteti prekaša vse do sedaj zgrajene motorje. Motor, ki ga bo hladil zrak. bo sposoben za naj* daljše polete in so ze do sedaj delali ž njim poizkuse, čijih rezultat je bil naravnost prcscnetljiv Vst-kakor pa je tuđi zveza med rentabiliteto, obtežc« njem letala in odporom /raka. Vpraša* nje napredka letalstva pa je, če bo uspelo letala pri poletih brez nevarno* sti dvigniti v višje zračne nlasti. kjer je zračni odpor mnogo manjši in kjer lahko razvijajo večjo hitrost. Novi Zeppclin LZ 127, ki ga gradi Indjedelnica v Fri**drichshafnu, je na* menjen zračnemu prometu med Spant« jo in Argentinijo. Seveda bo za enkrat vožnja Evropa « Amerika zelo draga. Nova zračna ladja bo dograjena koncem junija, opremljena bo s 5 motorji z gonilno silo 2800 konjskih sil. Prvič se bo uporabljal tuđi popolnoma nov plin, ki ni tako eksploziven. Kovu zračna križarka napravi najprej vcČ poletov v Nemčiji in poizkusni polet v Skandinavijo, nato pa več poletov v Severno Ameriku. Dr. Eckener pro* jektira tuđi polet okoli sveta in racu* na. da bo rabil kvečjemu 12 dni. Dvujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Stran I •SCaVENSKI NAROD* 3n# 31. marca 1029. Stev. 67 Pitr Soffltirf: žBoljševiški vohun "Vsi SO ozrli na Mordeta, ki pa ni tre-nil z očesom, kakor da se o njem sploh ne govori. Napetost je bila vedno večja — Slavno občinstvo se gotovo spo-mtnja. koliko prahu je dvignila v jav-nosti vest. da je dr. Ibrahim Mordet na zagoneten način pobegnil iz dobro utr-jene kaznilnice v Canon City. Kaj ta-kegt se v Ameriki še ni pripetilo in zato ni čuda, da so Ijudje kar strmeli. ko so zvedeli. da je dr. Mordet izginil. O tem se je mnozo pisalo in še več govorilo. toda nihče si ni znal razlagatl kako je mogel Mordet neopaženo pobesniti iz kazniinice. Tuđi preiskava ni dosegla nobenega uspeha. Priznam, da me je ta zagonetnost afere najboli mikala in zanimala. Stopil sem v stik z mr. Blackmoorom in Jja prosti, da bi smel na svoj način voditi preiskavo in poizvedovati, kako je dr. Mordet pobepnil. Zače] sem s kaznilni-co v Canon City in kmalu sem imel v rokah važne dokaze, s katerimi laliko podprem svoje trditve. »' Kakor boste pozneje slisali. je dr. Mordet zelo nevaren in zalirbten so-vražnik. Zato sem moral napeti vse sile, da me ne razkrinkajo njegovi vo-hunl ki so raztreseni po vseh uradili in družbah. Priznati moram, da je bila organizacija okrog dr. Mordeta sijajna. Dočim so oficijelne oblasti na videz opustile borbo z njim, sem jaz neopaženo nadalje val poizvedovanja. Skoro tri leta že zasledujem Mordetovo delo-vanje in pravim vam, da sem imel z redkimi izjemami srećo. Občinstvo se je po teh besedah zno-va ozrlo na dr. Mordeta, ki se pa sploh ni zrnenil za detektiva in njegove trditve. Sedel ie mirno in zri v tla. Pa tuđi detektiv se na videz ni zme-nil zanj. Občinstvo ni moglo razumeti te igre. Volk in iagnje sta si stala na-sproti. pa ni nihče vedel, kdo je volk in kdo jagnje. niti kdo bo koga požrl. — Z vednostjo prezidenta mr. Black-moora sern fingiral svojo senzacijonal-no aretacijo pod Vnienom markiza Savila v igralnici kavarne Trocadero. Moj prijatelj, ki ie prevzel za ta primer vlo-Šro pooblaSčenega detektiva, me je od-peljal naravnost v kaznilnico Canon City in zapr! v eelico. v kateri je sedel dr; Mordet. Pri tem sem ime! dobro zasnovan nacrt, ki se je imenitno obnesel. Celica naj bi postala ključ od zagonetke. Bil sem trdno prepričan, da najdem v uji sle4. ki me privede do zaželiene-gretlja. . :i V Čujte, kaj sem našel v čelici! Nič hudega sluteče jetniško osobje je ravnalo z menoj kakor z vsakim drugim jetnikom. Bil sem zaprt v samotni. strogo zastrazeni čelici in to mi je bilo zelo dobrodošlo. Prve dni svojega prostovoljnega za-pora sem eelico temeljito prc'skal. Pre-brskal sem vse kotičke in pregledal vsako malenkost. Domneval sem, da so se morali ohraniti v čelici, kjcr je Mordet tako globoko razmišlja! o pobegu, vsaj neznatni sledovi priprav. J etnik ni mogel pobegniti skozi zid, to mi je bilo že spočetka jasno. Torej je moral najti kak drug izhod. Toda lahko si mislite moje prese-nečenje, ko nisem našel niti naimanj-šega sledu. A vendar nišom obupal. Oborožil sem se z drobnogledotn in ke-mikaiijami ter preiskal vsak kvadratni centimeter celice posebej. Po dolgem prizadevanju sem opazil v razpokah namizne deske drobna zrnca aluminija. To odkritje je pomenilo vsaj nekaj. Omeniti moram, da. dobiva>o jetniki canonske kaznilnice hrano na alumini-jastih krožnikih. vodo pa v alummija-stih skledah. Nestrpno sem pričakoval. da mi pri-neso jed. da bi mogel tuđi posodo temeljito pregledati. Drobna zrnca v raz-pokah sama po sebi še nišo bila dokaz, da sem na pravi poti. Ce bi jih našel kdo drugi, bi se sploh ne zmenil žanje, jaz sem pa že po naravi tako radove-den, da mi ne uide nobena malenkost. In kmalu sem se prepričal da mora človek res na vse paziti, zlasti če ima opraviti s tako navihanim in nevarnim nasprotnikom. kakor je dr. Mordet, Prve tri dni po svojem odkritju nisem imel sreće. Cetrti dan sem bi« pa bogato pcplačan za potrpežljivost fti vztrajinost Dobi! sem namreč" posodo, ki mi je povedala marsikaj zanimrvega. Govornik je potegnil iz žepa alu-minijasto skledico in jo držal v izteg-njeni roki. Občinstvo ga je gledalo z vedno večjim zanimanjem. Nihče ni razumei. kam merijo njegove besede in kaj po-meni skledica, toda vsi so čutili, da se mora vsak čas zgoditi nekaj nepriča-kovanega. — Na prvi pogled ni bilo na posodi nič posebnega, — je nadaljeval detektiv. — Bila je čista in dobro obranjena. Clovek bi dejal, da je bila preveč čista, skoro kakor nova. Njenega leska ni mogla izbrisati niti skrbna roka po-možnega kuharja, ki io je drgnil s pe-skom tako, da so se poznale okros in okrog majhne praske. Ko sem pokliča] na pomoč d robno-gled, sem opazil, da praske nišo na-vadni sledovi pomivanja s peskom, mar več da se ravnajo po nekem zakonu. Podobne so bile znakom na papir- ja, ki Z2l potegnetno \z brzojavnega aparata. Kmaln sem spoznal, da je delala te drobne zareze spretna roka z iglo. Dva dni sem rabil, da sem te čudne znake temeljito proučil. Naposled sem naSel ktiuč od zagonetke. Nihče bi ne verjcl da more biti Clovek tako pretkan. Mordet se lahko meri z vsakim ameriški-m vlotnilcem. Priznali moram, da se mu je trik z aluminijasto posodo siianjo posTečiL Toda vrnlmo se k stvari. Da bo slav-neinii občinstvu razumljivo, kako sem prišel lopovu na sted, naj mi bo dovo-ljeno prečitati nekaj stavkov iz te zagonetne korespotidence, ki sem jo našel pozneje tuđi na drugi jetniški posodi. Pisava na posodi je delo Ibrahima Mordeta in njegovega pajdasa Freda Ringsa» stražmojstTa v kaznilnici Canon City. Čujte torej: — Charles uSrtelj Pak> Alto Mili-tary Akademy kvartopirec pijanec — John fihnski igralec brezposeln — Dai-sy Srvilja — Žena Marta 15 let tabes. pomanjkan-je denarja prepiri — Pozor, Daisy z.načaj — malokrvnost babje-vemost — mstrukcije F. II. 20. maja — 500 dolarjev pfejel — da — *--.*•'-.-'■. Na drugem kraju zopet: Carrington o-kraj Chyenne pridob-Ijen — nakazilo 3000 Cartes — Policija rezultat nič — _ , , , .. In še: , \--'l-^V;V-?: \ — Daisy borna, instrukcije R. škat-lice Jupiter — storjerto velik učinek — popušča — John nastanjen Borgfedt in Co. Washtagton — 50 dolarjev meseč-no — pošlji H. 1000 dolarjev. — Gospoda, to so samo odlomki ob-sežnega materijala, ki sem ga pozneje s pomočjo svojega prijatelja odkril tuđi na ostali posodi IX. jetn-Škega po-slopja. Na prvi pogled se s temi odlomki ne da nič početi. Toda detektiv mora znati ugibati in sklepati tuđi tam, kjer navaden zemljan ničesar ne opazi. In tako se*m se lotil dela z vso vneino, ker sem vedel, da je ta tajna korespon-denca ključ od zagonetke. Najprej je bilo treba najti Morde-tovega pajdaSa. Kmalu sem ga našel v osebi stražmojstra Freda Ringsa. Nato sem skušal ugotoviti zvezo med poedi-nimi osebami in predmeti, ki so ome-njeni v tajni korespondenci. Ni mi bilo treba dolgo iskati. Kdo je mogel biti v karniinici v naitesnejših stikih z Mor-detotn? Nedvomno vratar Helmer. Iz-kazalo se je, da se tičejo poedini po-datki. ki sem ifh prav kar orećital, Hel-merjevih osebnih in rodbinskih zadev. In tako sem si bil fcmalu na jasnem, kako je mogel Mordet pridobiti za svoj nacrt dnigače vestnega in poštetiega Heknerja. Mordet je dobiva! točne informacije in oddajal povelja s pomocjo tajne korespondence na aluminijasti posodi. Pred Helmerjem je izborno igral vlogo svetega moza, proroka in čaro-deja. Vsak dan ga je prescnetil z novi-mi vestmi o njegovi rodbini. Napredovanja v naši vojski Napredovali so: v pehoti za re*. kaprta-ne I. klase kapitani U. kla^e Ivan Jerman, dr Franjo Osrin, Rudolf Erber. dr. Karei Capuder, Milan Sterlekar. Izidor Kras. dr. Maks Obersnel, Julij Schonbaum. Dragotin Tribntk. dr. Janko Pipuž, dr. Minko ?chrei-ner, Egidij Ceh, Vinko Vlahovič, dr. Kihard Kraus, Maks Mirschler, Bernard Kre^ič, dr Fran Suhadolnik, France Pečnik. Gustav Puš. Fran Malasek, Adalbert Pučn:k. dr Milan šubic. dr Maksimilijan Petamek. Pj-vel Lesiak. Vinko Plaskan, Josip Hirsch, dr. Ivan Pless. Edmund Bevc, Ivan Zajiar. Kra-n?o Klobučar, dr. Marii Dobrila, Ivan Frltsch. Anton hodnik. r!rvin Gedike, David Hercog, Rudolf Feser, Andro Kaser. Lud-vik Primožič, Ivan Kolander. Zlatko DoSek. Ante Kalokira, dr R:>man Ravnihar. Ivo £u-bic. Aloizij Rkelj, Joie liohinjec, Josip Jed-vaj, Franjo Schopier. Franc Skaza, Franjo §:ol, Josip G?lovec. Jakob BichleT, Rihard Faninger, Edvm Moizišek, Anton Perko, Ivo Farski; Sandor Ko'enc, dr. Marei Smalc. Josip Sodnik, Anton Klembas, Karol Česen, Mihajlo Zobec, Franjo Pamer, !\ an Goričnik, Hugan Schauta. Ivan Volčić. Ema-nuel Trišlcr. Fran Bavdck, Fran Pečnik, Ivan Vrečar. Frano Sire Ivan Tratnik. Franc Turnšck, Jože Malenšck. Franjo Sch\veisrer, Miroslav Kufler, Viktor \ nać-nik, Aleksander Repka. Janko Jarce. Ado'f Lapame, Ivan Vohinc, Joško Lavrič, Janez Zorec. Lndvik Ivanćič, Viktor Rode, Drago Cesijik, Ivan Predikaka. dr. Ivan Zobec. Franjo Maršič, Stanko Novak, Zmago^cv Bischof. VladimiT Kac, Edvard Kun^. dr. Rudu'f Sajovic. Rudolf Kramar. Mirko l\. riček, Franc Oselnik. dr. Anton Natijt. dr. Jože Kavčič. Feliks Verbič. Matiia J.'vak, janto SftiTCiklas, Anton Seljak, dr. B^anh mir Dežel č. Franc FerjanČii, Anton Br^/-nikar Alojzij Rus. Edo OmvSeiu Mihael Ht z-aj. ZvonhniT Bajica. Pranjo Jii^ri. Av-eu«t Pertou Adoii Vizjak, Mir.Mav Ravttr, Joža Barle, Crvin Knievald, Anton Kogelj, Art-'Ti Zubec, Stanko Pi"C, tz^acu s;rCa, Ivar Veuko. Rihard PestevšiK. M !an KraJ, Ivan Ćcinovar. Stanko Lavni. Kranc P.h-lar. Voittli Kru!ei. Viktor Lane SreCki Vizjak, Gustav Si'ih. Andrej Likar. Vitko Jurko. Ji;rii Hrvčevar. J.inko Ravhekar, Mirko Kmet, Fran Smerdu. Peter Graho* ve<\ Hinkci FU-zxy«'v5*»k. Jožef i^nioljan. Aleja I>ivi5. Albort Ofn^r, Mnk>imilij;in I're*ki«r, Kirnjo Sinmut'it*. R«>b-ler. Franr Lokar, Niko Stempihar, Frflii« ^terlp, Pnvol Oer^nr. Franjo ^utej, dr I.«v vro H;uin. Tvan Lonr.tr, Slavkc Vr^a, F^r-*1o Sentjurr. Pavol Pintar, Vinko Vrhun«*«, Hinko ftpi2*»l. Stanko Itregar. Milol Rvbaf, J.-ž^f Pakiž. Peter Jerman. Josip Stors^r, Lavoslav Bur;ir, Jo-*tp Moljk. Leon Fink^ Tone Oaspari. Juli] Fellacher. Tone Fink, Ivan Mihlor, Anton O^terc, Anton Dešmar, J«ili] Maver, Riko Jug, Stnnko Zalrsjak, Mirko T(»ni5iČ. Miroslav ftir.vij Fran Erj;v-vec, Karol Flerin. Ita-1o firum. Luka Kra-vina. Alojzii Malonšok. Malija Pelko, Josip Keidimann. Fram- Vr.glar, Fran( eHnjlez in Jo^ko .^kof. (.lulrt priob^imo imena o«talih rezervnih ?a«tnikov% ki" po napredovali 1 ukazom z Hne 17 dfverahra 1i>27.) Ali ste se že naročili na „PONEDELJEK"? He^tni potrebo) tarođ Bret po$ebnega sitmni!&. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, pri* jateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Ivan Medved magistratni pisarniški olicijal dne 20. marca t. 1. po kratkem in mučnem trpljenju, previ* den s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dražega nam pokojnika se vrši v četrtek dne 22. marca 1928. ob 4. uri popoldne, iz mrtvaške veže splošne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja! V Ljubljani, dne 21. marca 1928. , ., . ., ......,. Globoko žalujoča soproga in vse ostalo sorodstvo. ^Tfl ' WKtKI^^^^^^::,: . ;^:?;v- mJ^^h II Znižane cene — Cane mttane a t/nlil/a ivhira* ž«Pnlh ro*>cevf rokavlc, NOGAViC FLOR In VOL- VcllHd ILUlla. NEN1H, triko pertU za dame In gospode. §rajce ovratnike, kravate, DISE(A MILA. — Kompletne potrebičlne za ilvilie kro aće. ćevljarie In tapetnlke. - Vezenln In čipke. nr Josip Patelinc, Ljubljana ; it^u Prešernovega spomenika fob vo#di» .,""^»l . Hfif te $» laloeo In se boste preprt^all* ■ DRUŽBA »ILIRIJA. Premog, drra, koks oglje. — DonaJ«ka ecata 46 pole« Iv Zakotnik«, — Teie* foci 2830 106/L Lepo zračno sobo ▼ sredini mesta z eno tli dve* mi posteljama, s »trogo »epari* ranim vhodom isčena za april, event maj. — Ponudbe pod «Zr»čni/505» d« upravo cSlov Naroda ». Blagajničarka ■ dvcletno prakso, zmožna sto« venske ga in nemSkega jezika teli pretnenifi službo, gre tuđi ▼ pišamo Dopise oa upravo listi pod »BUgajoi^arka«. Lokal na dežcli sa trgajmo m mešanim blagom na prometnem kraju — U&em va več let ▼ nijem. —> Ponud* b« pod «DeŽda/497» na upravo «Slov# Naroda*. Str >}oo pletenje Lafz* Haring, Turaikl trg 5 Specialna rrgovtni dotnaČib pletenih DtjfinejSih damskih, moikih ki otročjih DMC noga* vic ▼ vseh modernih barvih Stare nogavice se lepo podple« tu je. Ištotam m tuđi kufrira trpežno. lepo in poeenl 487 IPopolnoma suha I drva 1 poceni. — Pročna ulica ■ žt. 4. _______518 | Enonadstropno hišo v Ljubljani kupim proti tako i* šnjemu plačilu Posredovalci izključenL — Ponudbe z naved* ho cene na upravo «Slov. Na* roda» pod cVeč stanovanj/516» Sivilja (pomočnica) vesča tuđi boljsih del — isče službo ▼ Ljubljani. Nastopi lahko takoj — Ponud» be pod <ŠiviIja/515» na upravo «SIov Naroda*. Stanovanje dveh sob kuhfnje m pritiklin išce mirna uradniška družina za ma). — Ponudbe pod »Staiovanje/513» na upravo «Slov. Naroda*. Opremljeno sobo » posebnim vhodom, električno razsvetljavo v centru mu mesta iiče Qospa, ki je ves dan od« 9otna. — Ponudbe na upravo lista pod »Snažnost«. 486 Zahvala. Za premnoge izraze Iskrenega so? futja ob priliki prerane smrti našega ljubljenoga brata, strica in svaka, go* spoda Antona Lebna ia poklonjeno krasno cvetje in vence se ▼sem najiskreneje zahvaljujemo. Pokebna mhvala pa bodi izrečene gg. pevcem «Sloge> za ganljivi žaloctinki ter vsem številnim prijateljem in znan« cem, ki ao đragega pokojnika spremili na njegovi zadnji po ti V IJbMM dne 21. mm« 193S. Zatajo« ostali Llud^e ki radi nosilo PALMA kauluk pete. Pre)atnostl: (•»•Ji* In trajna! •• so kakor Is usula, ugodna hojaf ki tfam ohranla tUc«. fiflJBOLJSl BBHTHi 8LAG0UI Zajamčeno čistovolnene moške in damske blagove — zadnjih novosti — — pomladBO ia'letao sezljo -- raipošilja najbolj renomirana zaloga tvornice sukna SIEGEL-IMH0F, — BBN0 Palackeho tr. 12, Češkoslovaška Največja tzbira — Nttnižje troTĐiike cea« Na|sol:dnci$a Izrriite^ v»eh naročil Nm z*htevo v tor ci zmstonf in poitnine pro «/o. . Urcjttj«: Jortp Z«panti& — Za. «Nmc. — Za optero Ib inaeratoi