"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE Čn ATELJE PROLETAREC Offiriul Organ \u»o*lav Federation, S. F.--Planilo Ju^oslovan^kr Socialintirnr Zveze — glasilo — m p r o s v e t n 10 matic k j. s. z. _ NO. 1428. ••'■'»»H ■mrtvim ntHiler, Ufrmhrr H. |M»7, mi Ilir »oat •!(!«• • t < hlr«|«. III., NMlrr Ikr Ar« tf ( uaSrr» «( Marrli Ar4. IHTS. CHICAGO, ILL., 23. JANUARJA (January 23), 1935. l»Ml»llak+4 »rtklr at U. Mik NI. LETO — VOL. XXX. PROBLEM SOCIALNEGA ZAVAROVANJA PRIZNAN ______ ———^_______ . . Novo vzbujanje nemškega nacionalizma predloga vlade ne zadošča potrebam Predsednik za planiranje proti bodočim krizam. - Nepraktičen način kontrole Administracija urgira države uvesti enoten .tavarovalninski zakon. — Podpore "za silo99.. OKOJNI socialistični borci, ki so umrli v tej deželi pred sedanjo krizo, bi se gotovo čudili, ako bi hipoma priAli znova med nas in izvedeli, da se kapitalistična vlada in kapitalistični kongres Zedinjenih držav bavita s problemom socialnega zavarovanja. Do te krize so ne vsi kapitalistični krogi socialistom le posmehovati, ko so predlagali zavarovanje proti brezposelnosti, boleznim, pokojnine za vdove, zavarovalnine za sirote in starostne pokojnine. Dne 17. januarja t. 1. pa je sam predsednik Roosevelt naslovil kongresu poslanico, v kateri kongresnike urgira, da naj store kolikor morejo za ekonomsko sigurnost prebivalstva v bodoče. Predlagal je obema zbornicama tudi načirt zavarovanja, ki je že v razpnvi. V izbranih butdfth it pred- sednik v poslanici poudaril, kako vse drugače bi bilo sedaj, ako bi že imeli socialno zavarovanje v veljavi, in ko- nik Roosevelt, K0 peča v glavnem le z zavarovanjem brezposelnih in starih delavcev, toda podpore, ki jih predlaga, so ■Hi nezadostne tudi /a skromno liko manj bi stalo, kakor pa preživljanje in vrhutega je od-sedanji relif! S tem je nena- «0Vliril0jlt •/« snreiem teh za- menoma priznal, da smo bili socialisti v pravem vsa desetletja, ko smo zamanj svarili na kvarne posledice kapitalistične kratkovidnosti. < To, kar je administracija poslancem predložila zdaj, ni storila iz ljubezni do brezposelnih, do starih bednih delavcev, do sirot in vdov, ampak zato, da obvaruje kapitalistični sistem, kar je potrdil tudi predsednikov svetovalec Ray-mond Moley. Ako bodo delavci sigurni, da bodo v slučaju brezposelnosti in na starost deležni podpor, in če bodo za- govornost za sprejem teh za varovalninskih zakonov zvr-j njena na posamezne države.! Federalna vlada bo nudila vsa-i ki, ki osnutek zakona, kak:>r ga odobri kongres, spre jme,! subvencije. S tem misli, da jih bo moralno primorala v akcijo. Načrt administracije v glav-j nem določa, da naj bo podpora za delavce po prvem mesecu brezposelnosti $15 na teden skozi 13 tednov. Ce med tem ne dobe zaslužka, jih vpo-sli vlada pri kakih javnih delih. V sklad za zavarovanje proti brezposelnosti bi plače- PO PLEBISCITU V POSAARJU Draga vojna proti zločincem, namesto za odpravo vzrokov V ječah Zedinjenih držav je že 136,947 jetnikov. Ve* liko več zločincev pa je na prostem pri izvrševanju tvoje "obrti". Ropi, umori, vlomi, tatvine in goljufije vaeh vrst se množe. Tisoče mladih fantov, in tudi deklet, re udaja zločinstvu, ker so druge prilike za preživlja* nje redke, ali pa jih sploh ne dobe. Vlada Zed. držav in druge oblasti te dežele se trudijo loviti zločince, store pa prav malo — oziroma nič — za odpravljanje vzrokov, ki ljudi navajajo v hudodelstva. Zdaj se povprečno dogodi en umor vsakih 45 minut, ali 32 na dan. Policajev in detektivov v tej deželi je 173,500, ali nekaj več kot pa je jetnikov v ameriških ječah. Potrošek. vseh oblasti v Zed. državah, posameznikov in korporacij, ki se nanašajo na boj proti zločincem in tatovom, zavarovanja imovine pred vlomi, torej proti kriminalatvu vobče, znaša 10 milijard dolarjev na leto. _ Dvig produkcije leta 1934. — Novi načrti in Ija, da ga predloži kongresu odloki ekonomskega sveta za ojačanje obratov 1. marca. • ___ Rezultat splošnaga glasovanja v nedeljo 13. januarja, v katerem se je imelo prebivalstvo Pbsaarja priliko iareči, da-li je xa povrnitev k Nemčiji, od katere ga ja odtrgala versaillaka pogodba, ali za nadaljevanje kontrole lige narodov, ali pa ca pridruienje k Franciji, je presenetil marsikoga. Nad 90 odstotkov ljudi v Poštarju, ki šteje blizu 800,000 prebivalcev, je glasovalo za povrnitev teritorija Nemčiji, četudi se večina ne strinja s Hitlerjevim režimom. Ampak glasova'i so za Nemčijo in s tem neposredno za Hitlerja s stališča, da je Nemčija njihova dežela. Pri plebiscitu, čigar izid je napeto pričakoval vas svat, je torej odločeval patriotični sentiment. — Na sliki gori so angleiki vojaki, ki. to zaeno z italijanskimi in drugimi nad-zir»li plebiscit in mirili demonstrante, ter naciji. ki so oddajali svoj fašistični pozdrav ob vaselju nad svojo zmago. AVTOMOBILSKA IN DRUGE INDUSTRIJE V SOVJ. UNIJI Ta program je daleč od za-varo\ alninskih načrtov soda- (To jo nadaljevanje poročila o dukcija tako daleč od kvote. za plače. Ta davek bi kolekta- takozvana Lundeenova in I do poslednjih nekaj let. so bili ])rj (lej;i DruKi vzrok je bilo la od njih zvezna vlada, posa- To\vnsendm a predloga sploh , avtomobili in avtotruki redki, neusoglašenje obratov in od- . . .----- -----. listične stranke. Je tudi velik) varovani tudi zk slučaje ne- i vaIi delodajalci do 3 odstotke manj zadovoljiv kot to kar zgod m bolezni, se bogatašem od skupne vsote, ki jo izdajo | predlaga A. F. of I,, dočim ne bo treba toliko bati za svojo imovino in svoj sistem. V naravi delavca je, da se ne pritožuje dosti, ako mu je preskrbljeno za streho in hrano. Pripravljen je delati zase in za družino, toda če dela ni, in ako zalote njega in družino ie bolezni, in potem beda na starost, postane lahko nevaren, ker ve, da nima ničesar več izgubiti. Moderni buržva-zni politiki se tega zavedajo, ali pa so bili v razumevanje socialnih problemov primora-ni, npr. v Angliji, kjer ima de- gospodsrstvu v sovjetski Uniji, či *mr pivi »lol jo bil v prejšnji sto-vilki.) ^ V Rusiji pod carizmom in tudi je bil predvsem v ne še zadostni izvežbanosti delavcev v o-bratih, v katerih je potrebna tehnična sposobnost in hitrica mezne države pa ga lahko na-j ne prideta v trpoštev. lože tudi zaposlenim delavcem v s vrh o zvišanja podpor nezaposlenim. Delavcem in drugim nad 65 let starosti, ki so brez sredstev, bi se plačevalo j>o $15 na mesec iz federalnega pokojninskega sklada, drugih S15 na mesec pa naj bi preskrbela država, skupaj $30 na mesec. Imeli so jih le v velikih mestih, defkov, ki so za neprekidno Vsekakor, začetek je *tor-, y , Vrhovnj eko.; delo odvisni drug o.i drugega, jen. Vrata socialnemu zavaro-1 To je tudi vzrok, da imajo vanju so se odprla tudi v tej 'J* Jlg™zda delavci v tovarnah le še deželi. Ako bo delavstvo na- Varstvo v sovjetski Uniji, pa . atritaciiHko moe pravilo za nad al i ne i/bol uave Je ^ Pr(*d let> odločil, da se po',lK n° m affitaujsko mu, pra\no /a naaaijne izooijsave „i; nadzorstvo in vodstvo pa je iz- socialnega zavarovanja na za-\mo™ P^met P° sovjetskih uli- liri(llljkom in bomom hn eah in cestah motorizirati. To- roCe,n? uradniKom m nossom ta so sicer še zelo slaba, toda konodaje zadosten pritisk, bo do življenske zavarovalnice ter podporne organizacije polagoma izgubile svoj stari pomen V ta sklad bi prispevali delav-|in potrebnost obstoja, kajti ci 'n delodajalci lovico_ vsaki po- lavstvo močno politično stranko. : Načrt za zavarovanje vdov Načrt administracije, ki ga I in sirot ter proti boleznim ni je kongresu predložil predsed-' še popoln. Predsednik obljub- Insull je dokaz, da je soeializem "neizvedljiv" dolžnost družbe v celoti je, da skupno prevzame to breme. na sličen način kakor v ameri- saj tudi v Zed. državah niso *ki industriji, bila dosti boljša v času. ko se Ruska avtomobilska indu-je v njih pridela razvijati av- atrija, je kljub novim moder tomobilska industrija. tovarnam in večanju pro- Lani je bilo v sovjetskih to-|dukctje še v povojih, kar čita-varnah produciranih '72,458 telj lahko vidi iz sledečega: avtomobilov in 90,776 traktor- V Zed. državah je bilo lani Mussolini se neprestano Ak<> «* d« bilo PnuUiciranih 2,885,000 avto- obreguje ob demokracijo, češ, leta 1028 800 mobUov 111 truk°V* 111 v Vlada, ki je brez ovir mnbilov in trukov, in v Rusiji kot že omenjeno, nekaj nad IZIDK PLEBISCITA V POSAARJU OJAČAL HITLERJEVO POLITIKO Socialisti in komunisti ob zadnje nemško zatočišče. — Naciji za nadaljne osvojitve SPRIDRUŽENJEM Posaarja Nemčiji so nemški socialisti, komunisti in drugi načelni nasprotniki hitlerizma izgubili zadnji nemški teritorij, v katerem so se smeli svobodno gibati. Izjeme so le nemški kraji na deškem. Iz Posaarja «o vodili boj proti nacijem. tiskali so časopise in jih iajn«> širili med delavci v "tretjem raj h ti'V ob enem pa so porabili vse svoje moči. da pridobe ljudstvo Posaarja proti pridruženju k Nemčiji, dokler bo imela nacije na vladi. Rezultat plebiscita dne 13. januarja je celo nacije presenetil. Tolikšne večine za pridruženje k "o£etnjavi" se niso nadejali. Nad 00 odstotkov prebivalstva je glasovalo po želji nacijske propagande in le nekaj nad 46.000 za status quo, to je, da naj Posaarje ostane pod vlado lige narodov, dokler Nemčija ne dobi drug režim. Vodja enotne fronte socialist Max Braun in komunistični voditelj Fritz Pfordt sta bila poražena, enako tudi katoliški demokratski voditelj Heinrich Imbusch. kateremu so izpodko-pali tla nemški katoliški škofje. V plebiscitu v Posaarju je zmagalo geslo "Deutschland [ eber Alles". ' Hitler gor ali dol — "Nemčija nad vse!" Iz referenduma v Posaarju je sVetoVna javnost uvidela, da preveva danes med nemškim ljudstvom skrajni nacionalizem. V Hitlerju vidi nacionalistično prepojeno nemško ljudstvo voditelja, ki se je postavil vsemu svetu po robu s stališča "Nemčija nad vse!" Pričel je z oboroževanjem in brez ovinkov izjavil, da pomenj postanek "tretjega rajha" novo dobo v Ev-•opi. Hitlerjev cilj je združenje vseh nemških pokrajin z Nemčijo, prisvojitev nadaljnih teritorijev in dominacija rajha nad Rvropo. ^ " ^ Referendum v Posaarju tudi pojasni, čemu v Nemčiji ni •>ilo revolucije proti nacijem. Hitler je pridobil s šovinistično »ropagando, ki jo je pomešal s socialističnim programom in svoje, gibanje nazval za "narodni socializem", toliko ljudstva na svojo stran, da se je v kroge opozicije naselila resignira-nost. zavednih marksističnih delavcev pa je bilo v teh okol-seinah veliko premalo za uspešen odpor. Bili so-seveda tudi drugi vzroki. Povprečen Nemec danes misli, da je s Hitlerjem prišel dan obračuna h sovražniki — z onimi sovražniki, ki so Nemčijo premagali v svetovni vojni, ,jo omotili z VVilsonovimi točkami ter ji potem diktirali sramoten, poniževalen, imperia-♦ističen mir. Dočim je bila svetovna javnost, izven centralnih sil, med vojno uverjena, da je bila Nemčija povzročiteljica vojne, trdi uradna propaganda v Nemčiji vseskozi, da so bile druge velesile prav toliko krive. To naziranje je upravičeno. In zdaj nacionalizma pijano ljudstvo v tretjem rajhu in nem-'Ko ljudstvo v drugih krajih Evrope čaka ure, ko mu bo dana prilika poraziti dozdevne in resnične sovražnike in dvigniti Nemčijo čistokrvnih arijcev nad vsa druga plemena in narode. (Nadaljevanje na 2. strani.) ie vladim'»v*™ in le 1,279 traktorjev, je kot že omenjeno, nekaj nad je v seda-lbil v prošlih dveh letih res do- 72,000. V Zed. državah je bilo '-.i..' j spipn knlnanloti tianr^Hpk I. J. 1929 izdelanih 5.621,715 Ne\v deal je v bistvu pri- Moley je hotel na vljuden na zadevanje za ohranitev kapi- čin kritizirati gromadenje in- da je zastarela, da j edino v oviro, in da nji dobi največja zapreka v od-! aežen kolosalen napredek. L. . previjanju krize 1933 je bilo izdelanih 49,000 j avtov, ah najvee v zgodovini V rtaliji ni demokracije, avtov in 73,000 traktorjev. Sli- dežele. Predno bo sovjetska Mussolini je vlada in zakon. Oni ka postane precej drugačna. '< avti toliko preprezena poseduje večino portfeljev v *e se faktično produkcijo pri- j kakor ta dežela, jih bo morala kabinetu. Vso državo vodi ka- merja s kvoto. Vrhovni gospo- producirati povprečno kake 4 talizma na ta način, da se pri-1 dustrij pod eno lastništvo, to-jkor kak ravnatelj tovarno. A;darski svet je namreč določil. J milijone na leto. In njen na- da njegovo primerjanje je ne-| kljub temu je Italija gospo-'da mora biti v fiskalnem letu mt?n i1'- da doseže to število, točno, kajti socialistična in ka-j darsko danes veliko na slab- 1932-33 produciranih 175.000 Železa • ima USSR dovolj. NAJVEČ ROJSTE V JE V BEDNIH DRUŽINAH Ljudem, ki so "na relifu", priporočajo porodno kontrolo. — Problemi za sociologe in družbo ložnosti pod njim razširi in povprečnemu človeku omogoči vršiti kontrolo nad razmerami, v katerih živi," je dejal bivši Rooseveltov pomožni državni tajnik in njegov zau|fhik pro-|Mor Raymond Molev iz New Vorka. ko je govoril v komercialnem klubu v Chicagu. Nj3-fova teorija je, da bo kapita-liz|^i ohranjen, ako se kapitalisti potrudijo nuditi "povprečnemu Človeku" priliko za delo in preživljanje. Ulede Insullovih podvzetij je dejal, da so bila preogr >m-na za kontrolo enega človeka ali ene skupine, zato je bil p> •om neizogiben. Ta argument je porabil tudi za pobijanja socializma, češ, socializem predlaga socializiranje indu-J^iie pod enotno kontrolo in upravo. In česar ni zmogel In* »ull, tudi socialisti ne bodo. pitalistfČna centralizacija sta em kot katerakoli demokrati-dve popolnoma različni stvari. | čna dežela. traktorjev in 250,000 avtomo- Otvarja nove rudnike, izbolj-bilov. Vzrok, da je bila pro- (Nadaljevanje na 3. strani.) VAROVATI DELAVCE NI USTAVNO Država Illinois ima zakon, ki določa, da morajo delodajalci skrbeti za zdravstvene in varnostne naprave posebno pri tistih delih, ki so zdravju kvarna in nevarna življenju. Bil je sprejet I. 1911. Mnoge družbe se zanj niso brigale, med njimi Thompson & Ta.vlor kompanija. ki se peča s praže-njem kave, s čajem in dišavami. Njena delavka Gertrude Boshuizen, stara 20 let, jo je tožila za odškodnino, ker si je pri delu pokvarila zdravje za- to, ker družba ni storila ničesar, da bi preprečevala oblake prahu kemičnih snovi in drugega blaga, ki se ga proizvaja v njenih delavnicah. Omenjena delavka se je opogumila, poiskala odvetnika in vložila tožbo 'potem, ko je zbolela. Družbin advokat je pred sodnikom argumentiral, da tožba za odškodnino ne more biti veljavna, ker so dotične določbe v zakonu neustavne. Argumente je opiral na dejstvo, da u-stava ne dovoljuje, da se koga pripravi ob privatno svojino, | dotični zakon pa ima namen j družbe primoratl trošiti za naprave, r- ki bi zhačile v bistvu j konfiskacijo imovine brez1 zakonitega postopanja. Sodnik John VV. Preihs v Pana, III., je i pristal v ta dokazovanja in iz-j dabpravorek v tem smislu. Odvetnik tožiteljice je vložil prizfv. | V Chicagu pa je sodnik Jo-1 seph B. David odločil, da policija ne sme več preganjati pi-1 ketov pred skladišči živil, kjer' so delavci na stavki, toda ob enem je zapoveilal, da piketi ne smejo nositi nikakih napisov, ker so protiustavni. Napisi v takih—slučajih pomenijo po njegovem tolmačenju bojkot, kar je po zakonu in ustavi prepovedano. V tem slučaju se j<> pritožila unija na višje sodišče. Velika večina sodnih odlokov, ki so bili izdani skozi pro-šlo leto v raznih indnstrialnih sporih, so bili direktno v kvar delavcem. V družinah, ki so na relifu je bilo lani četrt milijona rojstev. ali proporčno veliko več, kakor v ostalih družinah. To ugotavlja statistika delavskega departmenta in zveznega relifnega urada. Profesor VV. F. Ogburn, sociolog na čikaški univerzi, je izjavil, da se je v študijah v štirih ameriških mestih dognalo, da je bilo v družinah, ki so na relifu, 53 odstotkov več rojstev, kakor pa v enakem številu tistih družin, ki niso na relifu, toda katerih dohodki znašajo manj kot $1,200 na leto. V Chicagu so rojstva lani narasla in tvorijo največji odstotek od I. 1893 naprej. Prof. Ogburn je mnenja, da je prirastek le začasen, kajti tendenca po vsem svetu je zmanjševanje odstotka rojstev, kljub protivni propagandi. Kar se tiče družin v Ameriki, ki so na relifu. vodijo razne socijalnc agencije med njimi brc/hrupno kampanjo, da naj rojstva omeje, in v ta namen nudijo ženam tudi potreben pouk. Številne^družine brezposelnih so za družbo kakršna je in za sociologe velik problem. Dela zanje ujmajo, mladina lenari, ker so ji prilike za službe omejene, in pri tem je v nevarnosti, da se loti nepoštenih poklicov. Jasno je, da samo CCC kempe za rešitev tega vprašanja ne zadostujejo. najboljše: IIA RILO Najbolji* darilo "Prolc-tarcu" k njegovi 30-letnici »o novi narečniki. Večja cirkulacija mu bo zatigurala nadaljni obstoj in ob enem bo razširjeni "Proletarec" lahko storil toliko več v svojem boju za delavske koristi in socializem. T ^ * "T "" : 1 a proletarec LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA, "NEW DEAL" V JUŽNIH DRŽAVAH IZHAJA VSAKO SREDO. Iidaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna družbi, Chicaiio, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa eelo leto $3.00; ta pol leta $176; r« četrt leta $1.00. Inozematvo: i§tc*l9 leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopiai in otflasi morajo biti v tuutaii uradu najpozneje do pondeljku popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. proletarec Published ev«ry Wednesday by ths Yuir©sl*v Workmen's Publlrhin« Co., In« K«taiWi*hed 190«. Editor................... Business Manager........ ..............Frank Zaiti .........Charles Pogorelec. SUBSCfBPTION RATSfi: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Thrce Months Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. proletarec 3639 WEST 26TH STREET TeUphoMt ROCKWELL 2S64. CHICAGO, ILL. •99 "Pred Bogom smo vsi enaki Bivši španski kralj ni ie nikoli slovel za vzornega katoli Čana, dasi redno moli, hodi k spovedi in prejema sveto obha jilo. Njegova družina je bila ves čas, od kar jo ima, predme tajnega in javnega šušljanja. Ne toliko, da je ona 'pokvarjana, ampak da je njegovo veličanstvo v procesu degeneracije. Pu sledica so gluhonemi in drugače bolni princi in princezinje. Si novom se grehi prejšnjih rodov celo bolj poznajo, kak >r hčeram. Ko je Španija zavrgla monarhijo, je dala Alfonzu in n t govi družini priliko izselitve. Poslužil se je je nemudoma, ke; re je spomnil ruskega carja, ki bi bil lajiko odšel, pa je žele ostati v domovini. To ga je stalo življenje. Alfonz je bil prakii čen kralj. Milijone "prihrankov" je vlagal v inozemstvu, v vsaki "solidni" deželi nekaj. Tako je prišlo, da ni bil v skrbeh, ko so mu sneli krono in ga odslovili. Nastale pa so neprilike. Otroci so se zabavaii po Evropi in eden sinov se je na vožnji z avtom ubil. Alfon-zova žena, bivša kraljica, ni nikdar ljubila svoje veličanstvo in je šla živeti v Anglijo, Alfonz pa v Francijo in nato tf Rim, od kjer spletkari s španskimi škofi za povrnitev starega režima. Cerkev v Španiji je namreč še vedno zvesta stari monarhiji, četudi ve, da je Alfonz ljudstvu nič koliko škodil in da je brez vladarskih sposobnosti in brez razumevanja za ljudske koristi. Naklonjenost temu rablju Španije je cerkev javno demonstrirala 14. januarja, ko se je v Rimu poročila Alfonzova hči Beatriz s princem Alessandro Torloniom. Poročna svečanost se je vršila v .eni najlepših rimskih cerkva. Udeležili so se je večinoma člani propadlih dvorov, kajti drugih je malo ostalo. Zastopana je bila bivša bavarsika dinastija, Habsbur-žani, odstavljena grška dinastija, potomci francoskih Burbon-cev, potomci dinastije Braganza, italijanski dvor in slična gospoda. Poročne ceremonije je izvršil kardinal Pedro Segura ob asistenci mnogih škofov in drugih svečenikov. Kadar stopita v zakon kmečki fant in dekle, oba iskreno verna, zadostuje za poročno ceremonijo navaden kaplan. Ampak v svetohlinskih ceremonijalnih porokah "aristokratov" in dvorjanov je treba kardinala in škofov, čeprav cerkev trdi, da smo pred Bogom vsi enaki. kjer ji- nastopil kot voditelj A< likih Slovencev. Ob enem takem obisku ga je doletela v /.upnišču v Holedrešici smola, %ar so avstrijski, detektivi osumili, da pomaga ljudem preko meje, namreč takim, ki bi drugače zaradi vojaške obveznosti ne smeli iti. Frank Sakser se ie sicer opral kriv-te, toda upanje na konoulsko fu?bo je splavalo po vodi. Ko je postal "Glas Naroda' dnevnik, si je cirkulacijo po nav»lbin*h A o bolj razširil. Dvomljivo je, da je imel še ka uri slovenski list prej ali pozneje toliko naročnikov, ka kor "Glas Naroda", ko je prva leta tega stoletja dosegel svoj višek. L. 1899 jo primaha z rdečo marelo še "Pavliha" iz Cieve-landa. Prišla mi je v roke prva itevilka "Pavlihe". Spominjam se njegovega uvodnega nastopa. Svojo "načelno izjavo" je nekako takole izrazil: "Ima mo že dva zvona, toda fara s samo dvema zvonovoma n popolna. V vsaki fari imajo ne manj ko tri zvonove, in da bo naša fara popolna* naj "Pavliha* klenka, kadar druga dva zvonova zvonita." S temi besedami je bilo veliko povedanb. Na priprost, duševen prazen način je 4'Pavliha" povedal, da je brez programa in da bo le pomagal "zvoniti" ostalima dvema sta-"eisima zvonovoma. __Vsi trije časopisi so bili za v ! čitatelja. ki je imel nekoliko SLOVENSKI ČASOPISI V AMERIKI Vl^tZS&te mevalo iz v.^ke kolone. Ni atrijskega konzula Tako te jejJZH) PLEBISCITA V POSAARJU OJACAL na mre*' pisalo v javnosti in še j vte !»a šušliftlo. Sirk ne r je šel 4*»iikrat na obisk v domovino, (Nadaljevanje s 1. strani.) HITLERJEVO POLITIKO Na vrhu »o aretirani stavkarji is tovarna sa pletenje nogavic * Rom-v l!e, Ca. Celo je»ti jim ni dovoljeno kras vojaška »traie._ Aretirani •*> b>li vslrd pik/»tiranja. Slika spodaj jik predstavlja na "•prehajanju". ?'o zmagi z.. Nemčijo v Posaarju so se prjčele demonstracije narijev in vsenenacev v Avstriji, četudi je avstrijska cenzura skrbela, da je časopisje poročalo o rezultatu volitev na "bičajno novinarski način, to je, brez senzacionalnih naslovov »n navdušujočih komentarjev. Kljub temu je vlada na Dunaju »z teh demonstracij uvidela, da bi danes bila precejšnja večina prebivalstva tudi v Avstriji za pridružen je k Nemčiji. In Hitlerjev cilj je, da pridoibi to deželo za "očetnjavo". Mussolini oo torej še imel priliko braniti "neodvisnost" Avstrije in njeno klerikalno fašistično vlado, katero mrzi najmart^fce trezni i»n-biv alstva. ^^ /V neodvisnem mestu Gdamiko, ki je pristanišče v polj. > kem koridorju, so nacijl čezdalje bolj arogantni. Mestna uprava je njihova, ki kljubuje celo kontroli lige narodov in rl uši o po« kij o s hitlerjanskimi metodami. Veliko nemško pristaniško mesto Memel, ki je zdaj pod oblastjo Litve, je pre-elo s propagando za pridružen je k Nemčiji. Nacijsko stranko med Nemci na češkem je vlada v Pragi zatrla. Sploh «o \Temci v čehoslovaški republiki zdaj hitlerjevemu pangermi-nizmu še najmanj dostopni, kar je zasluga nemške in češke ocialdemrlkratske stranke. Današnji vihar nemškega nacionalizma in hitlerizem je Pkakorjsta 81 P°'ie razdelila, kaiti bi- j in ne ožjega rojaka, mogoče pravi ljudska prislovica. Izha-'lo za oba za(*osti. Prvi je pojasnim kdaj pozneje, jala sta dva časopisa, oba pri-! odlašal šifkartašnico Frank ( Dalje prihodnjič.) lagodena duhu in stopnji izo- \ Saikserja, ki je dobro tržil tu- _ banje sploh zelo važno. To je namreč naše posebno agitacij-»ko leto. Ako hočemo, da po-* stane delavstvo sila, ne gre drugače ,kakor da ga organiziramo in da širimo naš tisk. V prihodnjem letu bo zopet volilni vihar. Delavci bodo spet deležni obljub, ampak obljube ne odpravijo izkoriščevalcev, ganizacijah itd., niso vedeli ne krize. Ako hočemo poseči v ničesar. prihodnjo kampanjo in si izvo- Kako je nanesel slučaj, da jevati tudi nekaj zmag, se bo nim strankam hrbet in se pridružijo svoji soc. stranki, dele ko delavci to spoznajo, se prične res new deal zanje. Čas beži. Kapitalisti izrabijo vsako minuto za svojo propagando in za varovanje svojih koristi, čemu ne bi bili delavci prav tako zavedni za svoj razred, kakor so izkoriščevalci za njihovega? Ne odlagajmo, kajti z odlaganjem nimamo drugega kakor zamujanje prihoda naše zmage. Somišljeniki, pristopite v •bližnji klub JSZ in bolite delavni v njemu. Končno vas znova vabim, da nas obiščete na naši veselici v soboto 2. februarja. Vstopnina je samo 20c. Odbor, člani in članice bodo skrbeli, da boste dobro postreženi. Martin Vuksinic. sem se naselil v La Sallu, kjer \ treba upreti v agitacijo. De- nisem imel nobenega znanca lavcem je treba predvsem dopovedati in jih prepričati, da je čas, da obrnejo kapitalisti-: nalcev. Ubiti policaji in kri mi-. nalci v Chicagu L. 1934 je bilo v Chicag« ubitih v zasledovanju zločincev deset policajev in 58 krimi- I brazbe tedanjih priseljencev, di * pobijanjem denarja v sta ! ki je bila jako nizka. Potrebo- ? kra> Pa Je oglašal cer- Vabilo na zabavo drui. V • Hearstovo mnenje o proletariatu William Randolph Hearst je eden najbolj "patriotičnih" kričačev v Ameriki. Poslednje mesece vodi v svojem časopisju borbo posebno proti "rdeči nevarnosti" in Rusiji. V tej deželi izhaja mnogo revolversko urejevanih kapitalističnih listov, toda najslabši izmed vseh, najbolj zastruplje-valni in najbolj zavajalni so Hearstovi dnevniki. V enemu svojih uredniških člankov, ki jih morajo objavljati vsi njegovi listi, ugotavlja med drugim,da je proletarijat za vladanje najmanj sposoben, najmanj vesten in najbolj 'za-rukan' sloj prebivalstva — zato je vlada proletariata tf resnici vlada ignorantne drhali, ki ne more biti drugega kakor neuspešna in spremljana s polomi v svojih podvzetjih. Hearst navaja v dokaz za to trditev sovjetsko Rusijo, toda njegovo mnenje o proletariatu se pač nanaša na ves delavski razred, na tisto *drhal'\ ki je "najmanj sposobna in topa". . Skoro bi rekli, da je Hearst — žal — veliko v pravem. Njegove liste kupuje ter bere dan na dan milijone proletar-cev. Ako bi čitali še kaj drugega kalkor njegove zaslepljevalne liste, bi bilo "mogočnega Hearstovega časopisja" kmalu — konec. Hearat torej hoče, da ostane proletariat "o imenovan 7.a av- 461, med njimi 65 vitjih. Dvojen iolaki davek V katoliške šole v Chicagu, ki jih morajo vzdrževati verniki, poleg pa plačevati davek tudi za javno šolstvo, pohaja približno 200,000 učencev. . Vseh POWElt roix r. o. M KONFERENCA KLUBOV JSZ IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE t v nedeljo 27. januarja ob 10* dop. Društva in klubi v vzhodnem Ohiu in West Virginiji, pošljite svoje zastopnike! Tudi drugi rlani in aomišlj«*firki ho dobrodošli! naselbinah (več jih namreč ni bilo kot1 ducat aktivnih in prepričanih ter približno toliko v Chicagu zbrali vsoto za prvo silo, so se pogodili s tiskarno "Spravedlnosti", 683 Loo-mis St., nekaj blokov od Narodne dvorane, na stari "^/en-tri", kjer je živelo mnogo Slovencev. Ta soseščina je bila centrum svobodomiselnega in socialističnega gibanja med rojaki v Chicagu. Urad Proletarca je |>i 1 v tem kraju, istotako urad "Glas Svobode". Društva so zborovala tu in njih prireditve so se vršile skoro vse v Narodni dvorani. JoAe K« v črtni k >e bil |>rvi urednik Proletarca. Drugi, ki so podpisani v 1. številki Proletarca v proglasih, ali v dopisih in člankih, so Frank Pe-trich, ki je bil eden najener-gičnejših delavcev za ustanovitev Proletarca, Andrej Pora vne, Anton Prešeren, Ferdi-nan Pntsche (Peee) in Naor fclemberger. Prva številka jr izšla janu arja 1906. Imela je 8 strani v formatu štirih kolon. Ako bi spremenili sedanjega Proletarca v enako obliko, bi imel 12 strani na teden ali 48 na riie-sec, torej 40 strani več kakor jih je imel vsak mesec ob svo-ii u*tfln«vitvi. Tn računamo na podlagi sedanje velikosti 6. strani, ako pa razdelimo ni povprečnost še povečane številke Proletarca, je razlika toliko večja. ~ V prvi številki na L strani v 1. koloni je izšel sledeči proglas: Vtem soArugoon in naročnikom M KM«ic Z današnjo i»d«jo "Proletarca" » slovenski zavedni delavci v Amehki stopili v javnost, ustanovili so lisU ki je v resnici lastnina vseh zavednih slovenskih delavcev, ki so orjraniiira-ni v ameriških socialističnih klubih. Do danes slovenski delavci v Ameriki niso imeli lista, v katerem bi lahko povedali odprto svoje misli, ker je vsak lastnik slov. ameriških časnikov privolil priobčiti kar je neslo njegovemu "kšeftu". Sele z ustanovitvijo "Proletarca? se je naredilo konec tem žalostnim razmeram, ki so ustvarile med ameriškimi Slovenci dvomljive eksistence, ki so slovenske ameriške delavgp zavajali na krivs pota, mesto \ da hi jih poučili, da j« kapitalizem edini smrtni sovražnik delavcev. V "Proletarcu" bode lahko vsakdo povedal svoje misli, ne da bi se m« bilo treba batif da se bode dopis sa-vrgel, ker morda ne ugaja urednika ali komu druzemu. "Proletarec" bode prinašal ameriške novice, satirične notice, socialno jospodarske in poht.jč.nr ris like, zgodovinske spisfi povesti, drtie« itd. Izhajal bode le enkrat v mesecu na osmih ali v* straneh. Cena za celo leto mu j« 1* 50c. Naročnina naj se pošilja sodru-gu Antonu Prešerni*. «78 W. I7th £t,. Chicago, III., vsi rokopisi p« uredništvu "Proletarca*, Loomis St., Chica*o, 111. Andrej Poravne, preisMnfV Anion Proiere«. tajnik. E. ZOLA: RIM ETBIN KRI STAJI (Nadaljevanje.) Povejte kardinalu Bergerotu, da bi bilo zelo lepo od njega, če bi deloval /a pomlrje-nje, če bi dal razumeti, kako napačno ravna ViJa republika, da ne pomaga Sv. očeai ,>ri njtgd.em delu »prave. Tako se-dela, kakor da ga smatra za silo, katere ni vpoštevati; to je nevarna zmota za vladajoče, zakaj čeprav je oropan vsakega političnega delovanja, j? vkljub temu ogromna moralična sila, ki vsako uro lahko razgrebe vesti in povzroči verske agitacije z nepreračunljivimi posledicami. Vedno je on tisti, ki razpolaga z narodi, ker razpolaga z dušami; republika ravna zelo lahkomiselno, in celo v njegovem interesu, če kaže, da se ga ne boji več. . . In recite mu naposled, da je nadvse žalostno, na kak-en klavern način da voli republika svoje Škofe, kakor da bi hotela namenoma oslabiti svoj episkopat. Odštevši nekoliko srečnih izjem so Vaši škofi prav uborni duhovi, in vsled tega nimajo Vaši kardinali, skoraj same-sedanje glave, tukaj nič vpliva, ne igrajo tukaj nobene vloge. Oh, kak no žalostno postavo boste kazali pri prihodnjem konklavu! Zakaj torej zasledujete jezuite, ki +o v politiki Vaši prijatelji, s takim abotnim, slepim sovraštvom? Zakaj ne porabite njihove inteligentne marljivosti, ki je pripravljena, da Vam služi, tako da bi si zagotovili pomoč bodočega papeža? Potrebujete jo; on mora pri Vas nadaljevati delo Leva XIII., to delo, ki se tako alabo sodi, tako izpodbija, to delo, ki se malo briga za majhne, časovne učinke, ki je predvsem namenjeno bodočnosti, združitvi vseh narodov v njih sveti materi cerkvi. . . Pokažite to kardinalu Bergerotu, recite mu, da naj bo z nami, da dela za svojo deželo, če dela za nas. Bodoči papež! Saj je v tem vse obseženo! Gorje Franciji, če ne najde v bodočem papežu naslednika Leva XIII.!" Zopet je vstal in sedaj je res odšel, še nikdar se ni bil na tak način in tako obširno razgovoril. Ali gotovo je dejal le to, kar je hotel reči, in sicer v ta namen, ki ga je le sam poznal; čutiti je bilo, da je bila vsaka, s krepko počasnostjo in blagostjo izrečena beseda že prej odtehtana. "Z bogom, ljubi moj sin! In še enkrat, premišljujte vse, kar ste videli in slikali v Rimu; bodite prav razumni, ne pokvarite si svojega življenja." Pierre se je poklonil in stisnil malo, tolsto in mehko roko, ki mu jo je prelat ponudil. "Zahvaljujem se Vam, monsinjor, še enkrat za izkazano dobroto, in bodite prepričani, monsinjor, da ne pozabim ničesar s svojega potovanja." Gledal je za njim, kako je odhajal v svojem finem talarju, s svojim lahnim, osvoje-valnim korakom, kakor da gre vsem zmagam bodočnosti naproti. Ne, ne, ničesar ne pozabi s svojega potovanja! Zdaj pozna to združitev vseh narodov v svoji sv. materi, v cerkvi, to sivetovno hlapčevstvo, ob katerem je Kri-stov zakon postal diktatura Avgusta, gospodarja sveta. In prav nič ni dvomil, da ljubijo jezuiti Francijo — najstarejšo hčerko cerkve, edino, ki bi še mogla pomagati svoji materi, da osvoji vsesvetovno državo; ampak ljubijo jo tako, kakor ljubijo črni roji kobilic polja, na katera planejo, da jih pokončajo. Neskončna žalost se mu je zopet naselila v srce, zakaj imel je nejasni občutek, da so morali biti v tej stari, uničeni palači, v tej žalosti in Vsekakor je izvršil odbor za razpečavanje literature, kateremu načeljuje D. J. Lotrich, koristno delo, kajti širjenje delavske literature je ena izmed naših najvažnejših nalog. .40 C K VIH, ZA Cankarjeva družba ^ i _ je izdala za leto 1935 »ledečf knjige: t • /. STARI VEK. I. zvezek. Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev. J. SREDNJI VEK. II. zvezek. (Obe ti knjigi sta delo Maks Hčera.) S. POD SEVERNIM NEROM. Pavel Nizivoj. 4. SESUTI STOLP. Ivan Molek. p X\ KOLEDAR CANKARJEVE DRV ZRE. Vseh teh pet knjig dobite po pošti za -1.40. . Ako pridete v urad Proletarca sami, jih dobite za $1.25. V tedanji družbi se le malemu odstotku delavcev posreči, neglade kako so varčni, prihraniti ti dovolj sredstev za vzdrževanje na starost. Po tej krisi je pa takih delavcev, ki si bi mogli kaj prihraniti, se veliko manj. Do pred dvema desetletjima so zadostovale ubožnice. Kdor izmed ubožcev ni hotel vanje, je raj« beračil, ako ni imel nikogar, da bi ga preživljal. Zdaj sta celo demokratska in republikanska stranka za pokojnine sta-rim delavcem, toda pravita, da naj Jbodo nizke, skrajno nizke, in vrhutega se naj že čaka ter študira, da ne bo ''prenagljenja". Zametavanje starih, izgaranih delavcev je zločin, na katerega bo družba bodočnosti, ki bo socialistična, zrla z največjim zgražanjem. IZ NAŠEGA GIBANJA Naročila naslovite: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, III, Helper, Utah. — Anton Ko-k%l Se je spet oglasil z naročnino in prodal je pet izvodov koledarja. Strabane, Pa. — John Ko-klič je pisal Prosvetni matici za igro "Rdeče rože", ki jo vprizori dramski klub "Soča". Red Lodge, Mont.—K. Krz-nožnik je prodal 25 »vodov koledarja. Poslal .!«• naročnin in informacije Pogorelcu za njegovo agitacijsko turo v Montani. Arma, Kans. — Anton Sular je poslal .^et 4 naročnine. V njegovem okraju so naročili 75 izvodov A m. druž*. koledarja. Detroit, Mich. — Joseph Korsich je bil spet na obiskih med naročniki v Detroitu in dobil 8 obnovljenih naročnin. W. Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant je obiskal rojake v Strabane _in rezultat je 6 naročnin. Diamondville, Wyo. — Anton Tratnik je nam opisal razmere v svojem distriktu in priporoča, da jih naj Chas. Pogorelec obišče na agitaciji. Zagotavlja mu sodelovanje. Hermantville, Mich. — "Pošljite mi kopijo "Internaciona-le" >za naš orkester, v katerem igrajo fantje in dekleta iz far-marskih družin," piše Joseph Zore. Naročil je tudi koledar. Milwaukee, Wi». — Rožič je svojemu pismu priložil pet naročnin na Proletarca., Bridgeport, O. — Joseph Snoy je obiskal naselbine Ram-sey, Maynard in Piney Fork in dobil 9 naročnin. Prodajal je tudi koledar. V pismu sporoča, da je prevzel zastopništvo v Maynardu Anton Ska-berne. V soboto 16. feb. priredi klub št. 11-JSZ kontest z* popularnost in plesno zabavo. Herminie, Pa. — Anton Zornik je prodal 90 izmed 125 izvodov koledarja, ki jih je naročil. Poslal je tudi eno na ročnino. S prodajanjem koledarja nadaljnje. No. Chicago, III. — Frances Zakovšek ima 4 nadaljne naročnine na svoj kredit v seznamu "Agitatorji na delu". Chicago. — Tu in v Ciceru je bilo letos prodanih 144 izvodov koledarja letnika 1935 več, kakor pa lanskega letnika v isti dobi prošlo leto. Ca-roline Macerl je prodala 32 izvodov. Drugi razpečevalci so Frank Bizjak, Joseph Oblak, Frank Podlipec, John Thaler, Kristina lWpin, Justin Saitz, Frank UdWič. Pauline Deržič, Marv Matjasich, Peter Ver- hovnik. Max Marolt, Anton Andres, Martin Potokar, John Podgornik, Jennie Ladstatter, j Chas. Pogorelec in John Rak. i —r- Seja kluba št. 1 bo v petek 24. januarja. Po seji bo predavala Mary Jugg. — V nedeljo 3. februarja ob 4. pop. se j bo vršil v dvorani Chicago j Women's kluba sestanek, na katerem nastopi znanar sociali-1 stična govornica Tony Sender. Vstopnice so po 50c. Dobite j jih pri Mary Oven in Mary Jugg. Lunč bo serviran brezplačno. Prosvetna malica. — Na pobudo John Terčelja se je pridružilo Prosvetni matici spet eno angleško poslujoče društvo v Pennsylvaniji, drugo pa je pisalo po podatke o tej u-stanovi, nakar bo sklepalo o pristopu. Ročk Springs, Wyo. — John Jereb je naroČil še pet koledarjev. Ob enem je poslal navodila Chas. Pogorelcu, ki mu bodo služila, ko pride v Ročk Springs in -okolico na agitacijo. Cleveland, O. — Betty Bogataj poroča na angleški strani v tej številki o predavanjih, ki jih je aranžirala njihova Count.v organizacija in okrajni odbor A. F. of L. Poročilo o razpečava-nju soc. literature Chicago. — Angleški odsek kluba št. 1 ima poseben odbor za razpečavanje socialističnih brošur in letakov. Na raznih veselicah in sejah jih je lani prodal 1,026 izvodov, 580 pam-fletov pa je razdelil brezplačno. Kampanjski letaki v teh številkah niso vključeni. Vsega skupaj je odbor pre jel za prodane brošure $83.49* zanje pa je plačal $65.95. Napravil je torej $17.29 prebitka, s katerim nabavlja nove brošure. m w IVodajane so bile sledeče: "N. R. A.", "Taxes", "New Deal", "Inflation", "Civil War in Austria", "Čase for Social-ism", revija "Arise", "Social-ism and Americanism". "Com-monvvealth Plan". "Majski Glas" in "Ne\v Leader". Krnestine Jugg jih je prodala za $15.85, Joseph Turpin za $11.40, John Rak za $12.-79, Donald J. Lotrich za >44.-25, J. Groser za $1.25 in J. Kopach za 50c. Par drugih članov jih je prodalo za 45c. Tu niao vštete slovenske knjige in brošure, ki jih je prodal na sejah Chas. Pogorelec IZ KANSASA V Kansasu imamo zopet živahno razpravo" glede naše svete prohibjcije. Prvič po 50 letih je bilo to vprašanje predloženo ljudstvu pri november-skih volitvah, lansko leto. Vo-lilci so s tem dobili priliko gla sovati hi odpravo, ali pa za nadaljevanje prohibicije v tej državi. Zmagala je suha stran z 89,000 glasovi. Vseh glasov je bilo oddanih okrog tri četrt milijona, V mestih je bila večina za "mokro", v farmerskih distriktih pa za sušo, dasi ga tudi kansaški farmer zelo rad "cukne" iz galončka, pa naj bo notri kar hoče, da le voda ni. Pobožen veseljaček mi je omenil, da našo deželo zato Bog "štrafuje" s sušo, ker se branimo poštene pijače. V legislaturi se bije boj med tremi frakcijami: mokrači, zmernimi suhači in pa fanatičnimi suhači. Zmerni element skuša legalizirati prodajo sedanjega "tri-dva" piva, ki se že dalj časa prodaja, med tem ko suhači zahtevajo, da mora biti dežela suha kot egiptovska mumija. Ničesar se niso naučili iz našega 50-letnega "nobel eksperimenta", ko lahko vedo, da je kotliček skoro v vsakem hlevu ali praznem housu, poleti pa za vsakim večjim grmom ali pa v koruznem polju. Tudi stare, zapuščene majne zelo dobro služijo tem namenom. Naj narede kar hočejo, eno je gotovo: kotlički in njih produkti ostanejo, pivo bo pa moralo biti domačega izdelka, ali pa pogledati če Mi tiskamo ▼ slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskem, < kakor tudi ▼ angleškem in nemškem jesiku. - ] o NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE 1 # t tttr -»i e th»i !»<#>■».♦ .»»Si vi»<*■ i»en*i rT" -ti ■»vmr i>ao kmalu. Iz Ramseyja sem odšel v Piney Fork, kjer sem prenočil, naslednji dan pa sem sgl po blatu in dežju na obiske k rojakom, da bi sto nI kolikor mogoče za poživljjnje njihovega kluba. Bil sem pr. Fr. Zaveršniku, John Robasu, Na-cetu Žjembergerju in Straj-narju. Potem sem se udeležil društvene seje in pojasnil vzrok rtiojega obiska. Piney Fork je napredna naselbina in upam da bo tudi khib postal 'kar je enkrat bil, ako se vsi resno zavzamejo zanj. Na Ramseyju so samo tri slovenske družine in vse imajo Proletarca in Prosveto. Menim, da 6i lahko ustanovili socialistični klub, ako je tudi kaj somišljenikov med drugorodci. Dne 14. januarja sta me obiskala John Slanovec in Anton Skoberne iz Maynarda. Slanovec bo preselil svojo družino iz Akrona v Maynard, Skoberne bo pa bodoči zastopnik Proletarca. • Ustoličenje novega ohijske-ga governerja se je vršilo 14. januarja v Columbusu. V svojem govoru v radiu je obljubil marsikaj, kakor je navada. Ampak če bo delavstvo hotelo več kakor obljube, se bo moralo okleniti socialistične stranke in zmagati za njen program. — Joseph Snoy. nj ni reorganizaciji^ oziroma pRFRFKANJA RADI ZLATEGA DOLARJA obnovitvi poslovanja, se je borila skupina vlagateljev, ki je svoj protest tirala od sodišča do sodišča, a končno vendar podlegla. Pravijo, da je bila za tem bojem finančno in z vplivom banka, ki se je preselila v bližino Kašparjeve pred doforim letom. Kaspar American State banka zopet posluje Znana "Kašparjeva banka", ki je bila med Slovenci in Hrvati v Chicagu najbolj znana, je dne 15. januarja začela spet poslovati v svojem starem bančnem poslopju na 1000 Blue Island Ave. Strlo jo je 24. junija 1932, ko je morala vsled navala vlagateljev, ker ne bi mogla vseh izplačati, zapreti vrata. Pred krizo je znašala njena aktiva nad 12 milijonov dolarjev. Ko je prenehala, je imela samo še $4,400,000 vlog. Nazadovala je torej v par letih več kot polovico. Od tega je v času likvidacijskega procesa izplačala vlagateljem še 25 odstotkov. Med tem »o se nekateri njeni bivši uradniki in delničarji zelo trudili, da jo reorganizirajo. Dobili so določeno vsoto novega kapitala in pridobili večino vlagateljev, ki so se zavezali, da so pripravljeni pustiti 60 odstotkov svojih vlog v banki. Te se jim izplača, ko se "zamrznjena* imovina zonet "tota-ja". 25 odstotkov so že dobili, kakor omenjeno prej, in do 15 odstotkov so še upravičeni. Vse nove vloge so garantirane v smislu sedanjega bančnega zakona. V Kašparjevi »banki je imelo vloge več sto Slovencev in Hrvatov ter večina slovenskih ter skoro vsa hrvatska društva. Sedanji predsednik banke je Joseph Triner in blagajnik E. F. Smerz. Kasparjeva banka* je bila najstarejši denarni zavod na zapadni strani. Po vojni, ko je bila na višku, je imela $20,-000,000 vlog in imovine. Proti Slovenci smo precej napredovali. — Vabilo na konferenco Power Point, O. — Ako pogledamo nazaj 30 let ali več, moramo priznati, da smo Slovenci v Zed. državah precej napredovali, bodisi v časopisju puli v izobrazbi, akoravno ta ali oni trdi, da nikamor ne ganemo. Spominjam se prve izdaje Proletarca. Že takrat se mi je dopadel, toda v resnici bi prve in naslednjih številk Proletarca nikakor ne mogli primerjati k sedanjemu Proletarcu, ki je vsebinsko in tehnično izvrstno urejevali in tudi precej obsežen. Vreden je več, kakor znaša sedanja naročnina, in tudi stane več. Vreden je, da ga či-tajo in podpirajo ne samo in-dustrialni delavci, ampak tudi farmarji, trgovci in drugi, kajti vsakdo se lahko marsikaj uči iz današnjega Proletarca. Tudi naše podporne organizacije so sedaj boljše sistematizirane ter upravljane, kakor vaprošlosti. Na dnevnik Prosveto fcmo kot mal narod lahko ponosni. Tudi Prosvetna matica je bila na polju izobraževalnega dela velika pridobitev. V nedeljo 27. januarja se bo tu vršila, konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Apeliramo na klube in društva v vzhodnem in severovzhodnem Ohiju, da pošljejo zastopnike na to zborovanje. Prične se ob 10. dopoldne. Vabljeni so tudi posamezniki od blizir in daleč, posebno še v naši naselbini, da prisostvujete razpravam. Na svidenje v nedeljo 27. januarja ob 10. dopoldne v Po-wer Pointu. V imenu »kluba št. 9 JSZ vabi Mali Tuiek. Za nov klub v Kansasu V Mineralu v Kansasu so nekateri somišljeniki podvzeli akcijo za ustanovitev socialističnega klu^a, v katerega bodo skušali pridobiti naso mladino. Pomagali bi klubu od po-četka starejši sodrugi in ob ob enem navajali mladino, da prevzame vodstvo in odgovornost za delo. Klub bo posloval angleško. PopraVek V zaključnem članku Načeta Žlembergerja o agitaciji po naselbin a tj, objavljenem v Proletarcu 16. januarja, se bi moralo ime*Orlenaker" glasiti Orel. § KM Nobena nova knjiga v Ameriki ni tako poceni, kakor AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR Letnik 1935 vsebuje več hnulivu, kot \ta nove angleške knjige, ki stanejo od $2.00 do $2.75. Ameriški družinski koledar je vezan v platno. Vsebuje 14 leposlovnih spisov, 11 pesmi, 18 zgodovinskih in informativnih spisov ter okrog 80 ilustracij. Slane 75r. /a inozemstvo 91.00. Ako ga še nimate, naročite »i ga ae dane*. * Na zastopnike apeliramo, da ie naj potrudijo prodati preostale izvode čimprej. V »a piania o letenjem koledarji! omenjajo njegovo vsebino jakn pohvalno. In to ne v oglaševalne nfmene. snipsk ker jim knjig« v retmet ugaja <~ AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR je najboljša koledarska publikacija, kar jih izhaja «v jugoslovanskih jezikih. PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Zvemo vrhovno lodiičt ima pred »oboj več sadov, ki »e v glavnem nanaiajo na vpraianje, da-li jo bilo ukinjenje izplačil bondov, ki so garantirani v sla tu na podlagi alate vrednosti dolarja v čas«, ko 10 bila posojila izvršena, ustavno ali ne. Problem je salo kočljiv. Kongres je na pripor*-čilo predsednika Roosevelta znižal vrednost dolarja v zlatu za blizu poloviee in ob ensm je prepovedal izplačevanja v sistem denarju. Vse siato so morale banke in posamesniki izročiti vladi. Nekateri člani vrhovnega sodišča so v preiskavi israsili, da je kongres postopal v tej sadevi protiustavno. Eden ismed vrkevnik sodnikov je npr. dejal: "Ako imam farmo, ki je vredna dva tisoč dolarjov, mi vlada ne sme vseli od nje ne pet in ne 36 odstotkov od njene vrednosti. To ji prepoveduje ifttsTS, nas vrhovni zakon In če se ne sme vsoti farme, kdo ji daje pravico konfiscirati dolarje?" — V prilog vlade sta pred sodniki argumentirala med drugimi svesni pravnik Cummings (na levi) in Norman C. Norman od ielesnice Baltimore and Ohio. Njo je eden ismed upnikov ftirjal, da mu mora svoje v zlatu garantirane obveznosti izplačati v slatu na podlagi vrednosti prejšnjega dolarja. Ker tega ni hotela, niti smela, jo toii. Temni del dolarjeve slike predstavlja odstotek sniianja njegove vrednosti v slatu. BARBARSTVO IN KULTURA Strašna je zmedenost, ki so jo v današnjem rodu povzročile svetovna vojna, inflacije in krize, skratka ves kaos povojne dobe. Razpadanje kapitalistične družbe spremljajo pojavi, kakor jih menda nihče ni prej pričakoval \ takem obsegu^ Marx je v "Komunističnem manifestu" napovedal revolto ta-kozvanega srednjega stanu proti buržuaziji: "Srednji stanovi: mali obrtniki, mali trgovci, rokodelci, kmetje, vsi se bojujejo proti meščanstvu, da obvarujejo svoj obstanek pred propadom." Toda v tem svojem boju so Sli v mnogo državah pod prapor fašizma, od katerega si obetajo, da jim bo rešil njihovo lastnino in njihov prejšnji položaj v človeški družbi. Svojega zaveznika se ne vidijo v proletariatu, ne streme po zgradnji nove socialistične družbe, mislijo, da je njihovi stiski krivo slabo gospodarstvo in korupcija po^dincev in da se tbo-do razmere zboljšale, če pride na oblast energičen vodja a la Hitler,- Mussolini itd., kakor jim obetajo ra/zni fa!iistovski gromovniki in preroki. Resna kriza srednjega stanu in njegove nade »v fašistovsko rešitev sta začasno vzbudili najhujši reakcionarni pokret. Temu se ni čuditi. Že Marx je dobro označil politično omejenost srednjega stanu in njegovo nagnjenost, da se da izkoriMiti po pro-tirevolucionarnih strujah: "Niso revolucionarni, temveč konservativni, še več! Reakcionarni so: zgodovinsko kolo skušajo zasukati nazaj/'* Hočejo iti skozi peklo fašizma, v katerem bodo šele spoznali, da so slabo branili svoje interese, ko so izročili svojo usodo v roke "genijalnih" fantovskih diktatorjev. Fašistovska kuga iz Evrope prodira tudi proti nam in najde vedno več zaslepljenih ljudi, ki mislijo, da bi bil ^ak radikalen recept priporočljiv tudi za nas. Ljudje so danes bolj kot kdaj prej nagnjeni k temu, da drve za vsakim novim imenom, ki jim obeta novo Meaijo. Za vsak ijov milni mehurček se navdušijo hi drugi dan ie razočarani dvomijo nad vsem človeštvom. Prafc ijo, da »e od nikogar več ne bodo dali prevarit-i, ipri tem so p« I s iieskffhcno lah ko ver m, da nasedejo prvemu goljufu, ki pride med nje. Samo za pametno stvar se ne morejo nikakor odločiti. Socializem je posobno za takozvane irotelek^ tualce že stara šara. vse pri nJem gre prepočasi in predol- gočasno; hočejo si hitlerjevske geste s paradami. V tem oziru je današnji Čat* podoben nekaterim prejšnjim zgodovinskim dobam, kakor dofoi^propadajo-čega rimskega imperija ali verskih bojev v srednjem veku. £e davno ni tako cvetelo rokodelstvo špekulacije z ljudsko lahkovernostjo in neumnostjo kakor danes. Astrologi in hotelski grafologi, ciganski proroki in jasnovidci najdejo prav tako lahko hvaležne objekte za svoj "švindel" kakor politični akrobati in hohštaplerji v črnih, rjavih in modrih srajcah. Moč neumnosti je danes tako velika, da je nikoli v zadostni meri ne cenimo. Valu fašistovske podivjanosti, blaznosti in barbarstva se pridružuje še klerikalizem, čigar "ljudsko" politiko je dobro označil Marx: "Beraško malho so vihteli v roki kot prapor, za katerim so abfrali ljudstvo. Toda na njih zadnjicah so se takoj opazili stari fevdalni grbi," zato "v politični pratoi sodelujejo pri »vseh nasilnih odredbah proti delavskemu razredu in v navadnem življenju — vzlis vsem mogočim frazam — prav dobro porabijo svoja dostojar-stva in prodajajo zvestobo, ljubezen in čast za ovči^ volno, peso in žganje." Mi ne smemo obstati pred vsem tem (barbarizmom, temveč moramo tem bolj razgibati vrste delavskega gibanja. V tem gibanju š*> danes preveč prevladuje golo strokovničar-atvo, materialne skrbi posameznih delavskih kategorij in premalo je političnega duha. idejnega življenja in razgibanosti. V boju z reakcijo ne gre samo «a plače, delovni Čas, imovino delavskih organizacij, temveč gre za vt*e. Fa&izem je napovedal "totalni" (celotni, na vseh področjih) boj socializmu. Na to mora socializem odgovoriti s "totalno" vojno. -Socializem ni golo gibanja želodcev, temveč pomeni predvsem vero v razvoj človeka do popolne svobode, do obvladanja vseh materialnih sil; socializem pomeni razumsko, znanstveno miselnost, prosto vsega praznoverja in vraižarstva. Šorializem pomeni najpopolnejši izraz vHikih in večnih idej človečanstva, svobode in pravice. "Socialistično prepričanje in program je rezultat večstoletnega duhovnega dela vsegh kulturnega sveta," pravi Kari Kautsky. To prepričanje si mora vsakdo pridobiti z izku*niami v življenju in s samostojnim raz-miAljenjem.Socialističnega prepričanja si ne pridobiš na paradi, na manifestaciji, ker je manifestacija samo zunanji Ur** številčne moči pristašev neke atruje. Manifestacija človeka samo navduM, prepričanje pa si mora vsakdo sam ustvariti v svoji notranjosti, s »vojo miselnostjo. Najhujša ovira za naš socialistični kulturni pokret je t.) žalostno dejstvo, da premnogo ljudi, zlasti mladih, sploh noče nič misliti. Imponira jim samo sila. Kakor je težko, moramo s podvojenimi močmi navajati zlasti miade ljudi k miselnemu, ,duhovnemu delu, k študiju ekonomije in družabnega razvoja, zgodovine socializma in držav posebno v 'zadnjem stoletju. Kadar kdo postane res prepričan socialist, ga ne rnore zbegati nobena >t\ar. Kajti i vso pametjo vidi, da mora nujno prodreti socializem in zmagati na svetu, če noče človeštvo propasti. Tega prepričanja nikakor ne morejo omajati dogodki nekaj let v nekaj državah. čim »več mladih in drugih delavcev se 00, pol leta /3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset Članov(ic) je treba s# novo društvo. Naslov za list H za tajništvo je* 2667 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Vaše oči so dragocene dajte-jim boljšo svetlobo V dveh izmed treh domov si ljudje pokvarijo oči zaradi slabe razsvetljave Oči ko naša najdragocenejša lastnina. Noben izmed nas jih namenoma ne zanemarja. Ampak jih vendar zanemarja. Strokovnjaki smatrajo, da si ljudje pokvarijo vid radi slabe razsvetljave. Zakaj? Zato ker ne vedo kaj je pravilna razsvetljav«, pa tvegajo svoj vid večer za večerom. Nov* "Eye Saving" »veh! ke so posebno izdelane od ve tfakov-inženirjev, da odstranijo vse te neprilike. Dajo nam svetlol>o, ki je zadostna in ne škodljiva očem. Dobite jih v Public Service in drugih trgovinah t električnimi svetilkami. Pridite in oglejte si jih. Oglejte si tudi naš način razsvetljave in se' poučite kako lahko imate dobro raz-wvetljeni dom. Pridite še dane?. Nf odla ;ajte, kajti to pogrni kvar nost vašim in vase družine ocem. t ublic Service Companv^ OF NORTHERN ILLINOIS ft -A IZ URADA TAJNIŠTVA JSZ. z 28. dec. 1984 je bilo končano glasovanje za odbore JSZ. Izid je priobčen v tej številki v posebni tabeli. Sledeče so imena kandidatov pa abecednem redu kot so bila na glasovnici ter skupno davilo zanje oddanih glasov: Kandidatje v eksekutivo JSZ. Frank Alesh Filip Godina Luka G rose r Joško Oven ... Justin Saitz . Fred A. Vider Frank Zaitz Izvoljeni so: 415 430 127 471 tftt 387 477 Frank Alesh, Ženska, ki ima v zrakoplovbi res prvovrsten rekord Amelia Krhardt Putnam je ! bila prva ženska, ki se je peljala v aeroplanu preko Atlantika, in po tem uspehu je bila Izvoljeni so: Peter Bernik, 0,la l)rva ženska, ki je sama ivan Molek in John Rak; četrti i vodila svoj aeroplan preko član tega odbora je gl. tajnik Atlantskega oceana iz Ameri-JSZ Chas. Pogorelec. Kandidatje v Prosvetni odsek JSZ. - Peter Bernik 335 Mary Jugg 282 Ivan Molek 449 John Itak 400 87 427 . 70 147 277 Filip Godina, . Joško Oven, Fred A. Vider in Frank Zaitx. Vsi ti so ob enem od'bor slo-senske sekcije. Frank Zaitz je v smislu pravil tajnik slov. sekcije. *" Kandidatje v nadzorni odbor JSZ. Rok Božičnik Anton Garden Jacob Groser John Kopach Frank Udovich Izvoljena od strani slovenske sekcije sta Anton Garden in Frank Udovich. Kandidatje v nadzorni odbor slovenske sekcije JSZ. Alice Artach 491 -John Hujan ...... .. 483 Angela Zaitz . 491 Izvoljeni vsi trije. Predavanje in zabava na north side Chicago. — V klubu srbskih sodrugov št. 20 J^ -bo v so-, boto 26. januarja predavanje v angleškem jeziku o temi: •"Kakšne so možnosti, da se otmemo katastrofi, ki preti človeštvu v sedanji dobi?" Po predavanju bo za/bava. Oboje se vrsi v klubovih prostorih na 2250 Ctybourn A ve. Prične se ob 8. zvečer. Klub vabi naše občinstvo na north side, da se udeleži te prireditve. Glavni tajnik JSZ. Za glavnega tajnika so bili nominirani štn-je člani in sicer, j Joško Oven, Donald J. Lotrich, Frank Novak in Chas. Pogorelec. Ker prvi trije niso sprejeli kandidature, je bil edini kandidat sedanji tajnik Chas. Pogorelec, za katerega je bilo oddanih 481 glasov. Glasovanja se je udeležilo 35 klubov, 6 posameznih članov in članic ter vsi člani srbske sekcije. Skupno število oddanih gl&sov je bilo 491, kar je 65% njenega članstva. O izidu glasovanja niso poslali poročil 4. klubi in sicer št. 32, West Newton, Pa.: št. 25, Powhatan Point, O.; št. 225,. Avella, Pa., in št. 232, Barber ton, O. * Klub št. 228 v Purs-glove, W. Va., pa je bil reorganiziran, ko je bilo glasovanje že do malega končano. Glasove sta preštela Louis Macerl in Frank Bizjak, člana klub* ftt. i JSZ. Tajništvo JSZ. gtrahoma ugotovil. Ni pa pojasnil, kdo poučuje tisto mladino, ki je udana zločinskim poklicem. Hudoval se je tudi na J radikalnimi protestantovskimi duhovniki in predlagal, da~ie naj tiste, ki se nagibajo v socializem, telebne iz prižnic. a Billyjevo" krščanstvo 72-letni Billy Sunday je končno spoznal, da so vsega hudega krivi brezbožni socialistični in komunistični profesorji, zato v svojih pridigah priporoča, da se jih naj enostavno zapre, pa bo boljše vsaj v "tej deželi. "Zed. države imajo polno šol, v katere si dostojen Američan ne upa poslati svojih otrok, ker bi mu jih brezbožni socialistični in komunistični profesorji in učitelji pokvarili," je Mussolini priporočen za mirovno nagrado Profesorji univerze u Pccsu na Madžarskem so mnenja, da je Benito Mussolini upravičen do Noblove mirovne nagrade^ ki bo oddana v, tem letu. bolj kot kdorkoli drugi. Gospodje profesorji navajajo šest dokazov, kf naj potrdijo njihov predlog, da je Mussolini svečenik miru, ker je s svojim posredovanjem preprečil oborožene spopade in ublažil napete odno aje med deželami. Skoro istočasno, ko so profesorji v Pecsu prmli do tega čudnega sklepa, je bil v ameriški reviji International Con-ciliation objavljen Muasolini-jev članek, v katerem poveličuje -vojno in se norčuje iz demokracije. AMELIA ERHARDT PUTNAM ke v Evropo in polet uspešno izvršila. Bila je tudi prva ženska, ki se je peljala v letalu preko Pacifika, in prva, ki je vodila svoj aeroplan iz Havajskih otokov preko Pacifika in pot uspešno končala na kalifornijskem obrežju. To je le par njenih uspehov v zrakoplovbi. Pot preko Atlantika je podvzela edino iz razloga, da dokaže enakovrednost žensk z moškimi tudi na polju najdrznejših zračnih poletov. Ne le ta, ampak tudi drugi njeni dokazi v zrakoplovbi so se ji izborno posrečili. Listnica uredništva Ker je bil list do pondeljka na straneh, ki so določene za dopise, že napolnjen, bodo tisti, katere smo prejeli v pondeljek in v torek dopoldne, objavljeni v prihodnji številki. Pojasnilo in iajava Little r»lls, N. Y. — Ko sem lani spremljal nekaj časa a. Načeta Žlembergerja na njegovi agitaciji za Proletarca v Ohiu in Peunsylvaniji, nisem pričakoval,da bodo radi tiste ture, ali pa vsled Nacetoveg t spisa o agitaciji in najinih obiskih nastale kake zamere. Bila »va tudi v Kharonu in Farrellu, in .bil sem prisoten pri vseh pomenkih, ki jih je imel Nace z ljudmi, zato vam, da. kar je napisal o Frank Kramarju z ozirom na Slovenski dom, sva sliAala od drugih. Kramar se pred nama ni prav ni* hvalil zastran' svojega lela pri Slovenskem domu in ne o čem drugem. Zato sta pri nastalem nesporazumu oba nedolžna, namreč Kramar in Nace, zato, ker se Kramar ni hvalil, Nace pa je pisal kar so mu zagotavljali drugi za resnico. Želim, da se rojaki v omenjenima naselbinama pomirijo zastran tega, ker stvar vendar ni bila takšna, da se bi bilo treba prerekati radi nje ali celo napadati Frank Kramarja. Boljše je delovati naprej složno za Slovenski dom, za svoja društva in klub, kakor da se bi razdelili v dve mali skupini ter si ovirali delo. Slovencev v Sharonu in Farrellu itak ni dosti, in če se bi še grenili prijateljstvo, jim bo to le v škodo. Njihov dom je jako lep in nedvomno so se veliko trudili zanj. Name so rojaki v obema naselbinama napravili zelo dober vtis, ker so vljudni in gostoljubni. Naprej vsi skupaj za naš3 delavsko stvar. Frank Petavs. Za demonstracije proti avstrijski vladi Gladilo avstrijskih socialistov Arbeiter Zeitung, ki izhaja v Brnu na češkem in se ga uti-hotaplja v Avstrijo tajno, je imelo v svoji izdaji z dne 19. januarja apel na socialiste in komuniste po vsem svetu, da naj na obletnico zatrt ja avstrijske socialistične stranke 12. februarja demonstrirajo proti avstrijski vladi. Apel še posebno vabi komuniste, da naj res delujejo enotno s socialisti proti skupnem sovražniku. Najbolj 'pozabljen človek" je še vedno Tom Mooney V volilni kampanji lansko jesen v Californiji je governer Meriam obljubil dati Tom .Vliu»ieyju vso priliko za novo obravnavo in oprostitev, ako bo znova izvoljen za governerja. Upton Sinclair pa je izjavil, da če on zmaga s svojo kandidaturo, bo njegov prvi čin izpustitev Mooncya iz ječe. Uvoz in izvoz Poljske Uvoz Poljske v prošlem letu je cenjen na $151,493,650 in izvoz $185,366,850. Izkazuje torej prebitek, kljub temu je njeno gespodarsko stanje neugodno. V začetku januarja je bilo 450,070 registriranih brezposelnih, z neregistriranimi vred pa približno milijon. PREM. SVi i A 4.1 JA V ODMOR*; J. h. /, ( Nadzorni o Ml* 3 DO V* Nada. odbor Eksekutiva slov. sek- rrosvctai c J< Ei; * JSZ. cije JSZ odsek « B O 2 M JN •r m Štev. kluba in kraj M e « k li. je m < 0. S 2 1 o 4 -J* 9 mi fc ■ «1 0 b O e j* *S •n e « 6 C S M 9 -» N ** 4 C/) < •v t U. k -8 > M C m u U. N m* A Ji 0 m M 'i >v 00 E 0 t G < C « "D B 9 O jo 0 u m k ■ 1 O C X 0 -> 0 1 0 m fi 2 u. ■5 ► 0 ■o D « v 1 M 0 1 ■ E < B JB 0 B « 9 X 1 ■ ? •< m *» A t m • 0. M 'fi « 00 t m T M «S 9 a i 1 ■ JI J! 0 S s 1 ji a oc m M U v jI "Z k, 0 e ou J, CWea*o, III......1 55 —iT" | 4fi 65 1 29 | L>6 r^r ! 15 I 68 M ! 66 | R4 47 r 57 J u 67 3, 0*lesby, 111...... 7 7 4 7 1 6 1 fi — 2 . *! ' 8 K 8 1 7 7 i 7 8 4, La iSalle, 111...... 4 13 13 i h I 7 1 10 ! 13 ! — 10 t 8 i 7! 13 9 13 1 10 4 1 13 i 12 13 5, Conemauffh, Pa.. . 9, Ponver PoinC O.. .. 17 17 1 H i i** r» 13 In 19 5 16 4 10 8 19 20 21 10 14 18 18 19 7 5 2 7 ■ L 7 7 i —a 6 •> m 3 5 7 5 7 7 8 4 7 7 10, Fore»t City, Pa. 6 « | — (i 4 n 7 — 7 1 1 5 1 7 7 7 7 7 I 7 7 11, Brid^eport, O.. . . 25 25 27 7 27 26 1 1 26 — 2 25 27 27 27 19 13 26 1 23 27 12, Gowanda. N Y.. . 5 5 — - 5 i — 5 5 — 1 5 ! — 5 — 5 f> 5 5 5 ! 4 1 1 18, Sysran, Pa. ..... 9 U 1 11 4 r 9 10* 3 7 4 4 5 11 11 U 6 7 11 , 9 11 1«, Chicago, 111..... H H 8 11 6 6 11 8 — 3 8 j U 11 11 9 7 10 7 11 1«, Bridjreville, Pa. . . » 9 9 — 9 9 ! 9 — — 9 1 9 9 9 9 ^_— 9 9 ' 9 19, Burjfettstovvn, Pa. 6 7 H 1 ^ 2 u •> 8 1 5 8 8 8 M n 1 * u l ! H 8 7 8 21, Arma, Kans..... 8 7 6 10 6 7 10 2 6 4 7 3 I 11 U 11 . 5 9 8 ' 11 i 11 24, fialetn. O. "....... 7 7 1 6 — 7 7 i — 7 i 1 3 1 7 6 7 i 7 i 7 7 7 27, Cleveland, O. ... 27 26 4 29 8 27 29 3 29 11 7 10 | 30 3wn, Pa. . 13 1 13 13 -r— 13 13 ! — 13 18 13 13 13 r H ___ 10 r> t 1 1» Herminie, Pa. . . 7 7 I — 1 7 7 7 | "_ 7 ^ 1 r. ' 7 7 7 i fi o d* 7 fi! - 7 J*juey Fork. O — g 3 $ ;« 8 [ n i i> i 8 f j - 1 3 ! 3 * 3 1 3 114, detroit. Mich. '. . . JI 21 #; 19 .! •t<) i > 21 1 1 1 12'j o«) (jo lm> | if in i 1« 1 20 L"' 11 b. Detroit, M*ch v U V 1 a fi T 4 3 ! 3 i 1 | 7 7 7 j 4 4 V | f i 7 1D^nonaburg. Pa. . M i ir» 1 15 4 13 i s 2 13 — i m i if lf 16 j if 0 ' If to 1 lf 176» Moon Run, Pa . . 10 10 —■ 10 10 — 10 • ■ — — 10 — j 10 1 10 10 1 10 j 10 j 9 11 10 1*0, W««t Allift. Wia. ! 20 21 5 21 | 22 22 5 ' 20 1 13 10 24 22 23 14 13 22 22 1 22 222, Girard, O....... 5 9 1 «» ' it 9 2 9 9 5 9 — 1 t 4 ! 9 9 9 9 4 9 r> i 9 224, Chieafru, III. . . . .( 9 j 12 5 14 10 j 6 14 ' 2 11 — 7 8 | 14 | 14 14 9 "7 14 12 1 14 235, 8htboyiran. Wi«. 13 11 2 13 2 11 13 | 2 U 1 ^ 1 10 1 l8 13 13 6 10 13 | io ! 13 ^lanl ...... B 6 1 r, 3 4 5 1 1 5 ! 1 j 3 ' 2 6 1 il ._ _ 4 6J fi 1 5 1 3 I 6 1 4 i 6 Program k uspehom Gksekutiva JSZ apelira na vse klube, da naj organizirajo agitacijsko delo tako, da bodo uspehi čimvečji. Kksekutiva se zanaša na vse člane in članice, da bodo sodelovali pri tem delu, kajti le s kooperacijo vseh bo rezultat agitacijskih tednov res ugoden. Agitacijsko delo, v katerem se naj članstvo te tedne koncentrira, vključuje sledeče glavne točke: I. Razpečavanje Ameriškega družinskega ko-leditrja in knjig Cankarjeve družbe. Pridobivanje novih naročnikov Proletarcu in iztirjapanje poteklih naročnin. 3. Pridobivanje članov ter članic klubom JSZ in mladinskim odsekom. 4. Zbiranje prispevkov v ugitacijski fond JSZ in "Proletarca 5. Širjenje socialističnih brošur in knjig v slo• venskem in angleškem jeziku. Tn je ohtirno polje. Ako klubi delo pravilno planirajo i,t rafogt prakti&no razdele, in če se jih člani in članice na-rthikeno lote, bodo doseženi triumfalni uspehi. TOM MOONEY Meriam je na obljubo pozabil, oziroma pravi, da ker se je Tom pritožil radi svoje zadeve na zuezne sodne oblasti, ne : pada več v njegovo (governer-jevo) področje. Svobode za Mooneyja torej še ne bo. Vzlic ogromnim pritiskom, ki so jih storili ne samo delavci, ampak tudi mnogi sodniki, znani kongresniki, senatorji, žurnallsti itd., je justica v Californiji gluha, ker jo je sram. da bi priznala svoj zločin. Medtem se Tom Mooney s pomočjo svojega obrambnega odbora bori naprej za oprostitev. Obrambno delo vodi Tom Mooney Molder's DefenseCom-mittee, P. O. Box 1476, San Franci.-co, Calif. Slabo plačana usluga Miinchener- Augsburger A-bendzeitung je bil v Nemčiji najstarejši časopis. Dne 1. januarja je prenehal. Ustanovljen je bjl 1609. V času republike je strastno napadal de-ljiiko gibanje in zagovarjal konservativna načela nemškega kapitalizma. S simpatijami je bil na strani nacijev, ker so enako napadali marksistično delavstvo. Po zmagi nacijev je ta nekdaj njogfcuini list začel pot navzdol. HHlerjevci so smatrali, da ga več ne rabijo, ker imajo svoje liste, pa so poskrbeli, da je izgubil na vplivu, v cirkulaciji in dohodke. Brezposelnost v Nemčiji Meseca januarja so našteli v Nemčiji 2,604,000 nezaposlenih, ali 252,000 več, kakor meseca decemfora- V tem številu so vzključeni samo tisti delavci, ki so na "relifu". Priredbe v Chicagu Skupaj.......j 416 | 430 ; 471 16» IJST | 477 | ST I 427 To i r; -77 i ca v dvorani SNPJ. IMPERIAL, PA.—Konferenca klu-bov JSZ in druitev Prosvetne matice v nedeljo 27. januarja dopoldn«. APRIL. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 14. aprila koncert Sav« v dvorani SNPJ. MAJ JOHNSTOWN, PA —Majska slavnost kluba it. 5 v soboto 4. maja. SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska slavnost kluba it. 47 JSZ in vpri-sorftev drame "Razvalina iivlj«nja". ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SI V M »NO OBRNITE NA IJNIISK.O TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HAISTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. A Y ti trositi v Weekty Devoted to the Interest of the. TVorkers OFF1CIAL ORGAN OF Yuzos'av Federatlon S. P. PROLETAREC KIHVATION, OKG A NIZ AT! ()N < 'O-OPKRATIVK C OM M (J S \V K A LT11 KO. 1428. P«bl..h.d Weekly .t 363» W. 26th Si. CHICAGO, ILL., January 23, 1935. VOL. XXX. To End The Constant Threat Of A New World War By ARTHUR HENDERSON, M. P. The vvorld lives in c »nstant it represented. VVe need today t We havc and grovving dread of war. For as long as the nature and the level of armaments and the uses to vvhich thev are-to be experienced heavy a similar mobili/.ation of the' setbacks, but who among us peace forcea of the \vorld. of believed that vve could aolve ali t Kose who stili have faith the problem of peace and1 dis- in the collective peace system, put are vvithin the unfettered , of those who realize the dread- discretion of each single na-tion, the dread of \var m ust continue to menaee govern-— ment.s and peoples. Consequently, the tirst and also greatest step vvould be the acceptance by ali States of the principle that henee-forth each country's armaments must be fixed by in-ternational agreement. The next important step is to pro-vide for' a cor»tinuons arid automatic systeni of control. supervision and investigation of the \vorld's armaments by international authorities. These are concluaions to \vhich, broadly speaking, the Genova Conference has al-ready come. Thev are, I be-lieve, conciusions which can-not be departed from \vithout conaiderable risk, and no at-tempt to change them in the smallest degree follovvs from the nevv procedure \vhich, as —President of the Conference, I have sugtfested to the Bureau. A t some stage it will be im perative that we rerrew our effort to make p ro vision for the \vider convention at which we have been aiming. Failure to achieve this central aim of the Conference might mean t hal the world would again experience the horrors and savagery of modern \varfare, ful consequences that may foilo\v trom a final failure to make a reafity of the <"ove* nant and the Kellogg Pact by producing a genuine disarma-ment cmvention. We should realize that the armament at one stroke, and vvithout delav? No disappointment at the present position, or even any reverse, however severe, can induce those \vho seriously be-lieve in an organized peace t > DIVIDENDS More proof of the "ruination" of busine?« may be found in the dlvi« dend transactions of laige corpora-1 tion.s. During November, 76 cut melona | totaling *42,K80,000. What added zeat to the festivitie« was that 50 extra dividends vvere voted- in some cm«h vvith the frank intention of eseaping taxation. 8ix Corporation« booated their re-gula* dividend* and 19 resumed pay-ments to stockholders. - The interesting fact in that many of the companie* declurir.g the big-g«?*t dividend« are run by men who are loudeat in claiminff the countryj ■ » going to the di|i.-Ubor. BETTER PROVIDE JOBS Better provide the joble.-s ftvor the dole because it will There you are! In pja;n with jobs, as this is cheaper! eo*t them lea« than to give men words h(. te|js th(, ^ minem than to pay the cost of an army to keep them cjuiet! That is the opinion of Oonald R. Richberg, •xecutive. direetor of the na-tional emertfency councll, ex-pressed in Cleveland as the old year ca me to a close. H is re-marks vvere intended for the big shots of capitalism who are uork. 1 think that is a very shortsighted view. It isn't al-vvays sound business judgment to pay the cheapest priče for a thin*." Year after year, he added, several million of able and wil-ling workers have been offered charity. Every year about 500,-000 nevv vvorkers have been ad- kings that they must Kupport taxation to provide puhlic vvork or taxation for an army to mu ppress a hunger revolt. The "pteading fingers" of the joblt\ss may become ,4threat-eninK clavvM" for the mastem vvho have closed the doors of employment in the faces of millions! THE D1FFERENCE (ieneva Conference is the focal {effort, and everv delay or de point of' a ^rim struggle be- feat should call forth further tvveen the forcea of vvorld or- reserves of faithful, stubborn der and international anarch.v. an»l relentless energy. The main diference between , r, Hoover and Roo^fvel. that uhile falter in the struggle. Every J both believe in the imm >rtalHy of Capitalism, one trled to navc itn I f:» above and failcl, 'whlle tht* othei suecess should spur us on t > interested in the the joblesM army and method of teeding the nation thoy have |)een made to feel outcasts- | that "t hey were not vvanted, "There are today a largeithat there was no plače for nuniber of business men who them in this vvorld of ours." were opposed to the dole two These millions of idle would|^hen to Vestraiu its ^reed trie;l to save it from below and can*t. j ypara ago because of itn cost," not be forever content vvith A. ti. said Richberg. Mand who now chiritv. Thev vvant worK. Mr. RichberK iM riKht. One of the funetions of the intel-lectuals vvho serve - a ruling class is to a d vise that clajis in its own interests. H is vievv i« worker's lecturesl T0NY SENDER IN CHICAGO ., . either \\ork or blind revolt. lh,y wa,,t to e«rn the.r oxvn pcop|e havc , h(lbil of hv.nar The bi« sl.ots have n<>tjaml|(.k when th Jire ,00 ■ provide:! Ihc work so the rov- and jt u necessa t fn,m.fn_t f[!;Jhu..'nV<^!s. topic, Friday, Feb. 15. She in Berlin three dayn after the Reichntat? fire. Recent trav-el» have taken her to (ierman.v, Spain, and Krame.. The I.eatfue for Industrial I)emo-craT'y is sponsorin^r a series of six lecture (lisoussions »t the MetaJ Trade« Hallroom, 1000 \Valnut, at S P. M. These forum« have been en-lorfle for Pbwfr". A very rtfre treat will be ffiven { second visit. Miss Chit ajtoans the latter part of January Knjrlish fluenUy. and the firut of Februar^' with the i comintf of Tony Sender for a numbe Sender »peaks The Women'> Committee of the >f economU*«. His !»Ov»k "Concentra-1 tion in American In many'11 ,s ,m*hty haid to understand wjU beg|. S(>lie fruit even tho SocitJ. ception to be jfiven in her honor, Sun- why few voto<1 not to Join eith<1'i ists the mselves will not be there to day, Ftb. .'i, at 4:00 P. M., at the | or Franc?. True, the Saar put thj,u the s0ciaf Ic^islation about valley ^hould noi nally >e (Jerman. whjch Pre^ident R00*evelt spoke. Of True. also that (»erman« are ifreat ure, that it needs must be and | he thinks of them, and knovv definitely deserves to Chicago \Voman's Club, 72 E. 11 th St. Thi.» is the only general funetion planncd for party Tembers and as '' Prepava tion s for VVorld VVar" »vili mCilt is UJKjUJllified. WHAT IS THE WOMEN'S COMMITTEE be." j ing that thev may judge what n,ch "hould be well attended. The VVho is talking? VVilliam Ran-ithey think of vVilliam Ran- tU^t^^^V- »»crluUi««: li*ht r^Tr^H- • i... L. t j 4 if • i. ii .,«,»» . - ment s, is rifty cent«, and tickets can lolph Hearst. He is talkin^ j dolph Hearst, fomenter of war i>. ,ecu.ed only from merober* of the branehef« Mam- an or '-----------—r - •• —- i»v v u i \ \ • u 11 l i VMII 111 \ in i rri ^ t f ] against Japan, indiseriminate Women'« rommittee (in bran mc:it is unqunlified. Govern-1 eritic of ali things Russian, in- hav su h representation). \ ment by the proletariat he spirer of a nevv anti-Red terr >r fb.e" fof. Hra"rh No; ' may SJ . , .. , . . . . . . " tickets from Comrade Mary Ove calls government by the least in America. - Norman Thomas. the unden^ned— M«ry JutC. THE MAN IN THE 1R0N MASK Chicago, III. — A few months ago the county office of the Socialist Par-ty called a meeting of won*en re woinon'i» activities. The coniT.ittee as a whole has al-ready undertaken to sponsor various a< tivities, chief among them being the anangement of the reception for T<>ny Sender, Sunday afternoon, Feb. .'i. It also assisted in selling tickets f.) • "Stevedore", and plans to do li!vwise for the next social drama. Women of the North Sn?h are scheduled—one a business p.m social meeting. and one an edu- j cat,«»r.al meeting. Since they meet on plans, some of which are unquest:or». the Hame ni»ht M the Red Falcons ahly adaptable to any Branch. 1. The first suggestion is to con-taci \vomen member« in the Bran:h and interest them in organizing vvo.nen - 2. Such wc>.nen who show an ac-tive interest to otganue other vvomen (non-members) hia.v hold a meeting at which they vvill consider the needs of the women in that distriet and to wnat sort of activSt.v the.v vvill »es-pond moKt readily. .'I. Informal meetings may be held at whlch each meml>er brings a non-murben Af these »emi-social affalrs a disrussion is held and a speaker preients the idea of socialism to the guests. 4. Any series of informa' pro-grams niay be sponwored on such i topic4 as child itudy questions, cur-! rtnt events, book i eviews, art ap-!, precia»ion, music, dancing, etc. 5. Branch meetings should hav? women speaker* every no often. and i n the same building,>both groups ar5 h«nefited in that the mothers can come and leave at the same time as fh.*ir children. The plan promises to be veiy succes»ful, and may Ih- smme-tHing which other Branches couM p o}iiaWy copy.—Mary Juff. Over Ali the Lands Over ali the landa it aounda And over ali the watera; "Earth and the fruits of earth For ali earth'a »ona and . daughteral No more each for eactv alone, But undivided, With hearta decided We rite to claim our own!V . — ANNA LOUISE STRONG nationalists. But to have 90% of the pecile turn for the demagog Hitler, really be>ond a proper expla-nation unlcss it be that Hitler'« propaganda bareau is so effectivc. What is so hard to understand is that of the vnany killings, sufferings, attacks, ex-oatiirtions whieh have taken plače in Germany and vvhich must have b?en knc\vn to the people of the Saar, that j .hey voted for the biutes just the l p me. That plainly shows the power ) uf money and the lack of conscience j among vvorkers. I suppose they could -ay the same thing to us and if we ' ulpnced about and revievved the i numerous labor strifes, labor killings and the mass of American vvorkers follovving one bluffing capitalist political part.v and then the next, well, i vve could just about realize why that i is so. No radical press to reach the masses. No 'money vvith which to finance and pay organizers, party prograins, campaigns, or vvork. Whlle on the other hand, the capitaliats here as in Germany have loads of money and plenty of selling souls who take it to seli out their class. Ye.«. that can be the only real answer to the question. course, what >hal1 be done by Roose-velt's democrats shan't amount to much but it shall be a start in th« right direetion, inadequate as it may ; be. It seenis that people only learn from adversity. The depression ha« taught them something. That*.« why vve are sometim?s prone to sayinf that the depression isn't sever« enough. It is true that experience ii the best teacher but if to date American* haven't learned to follow any-thing else but the Ncw Deal "we*ll ali have to undergo some sever? hard-ships b<»fore vve can cxpect anythin(f else fre n the grett ma« of people. • * • It isn't to early to start agitating for our May Herald vvhich vvill be our 30th anniversary issue at the sam? time. The editor presented plans to inerease its size and a priče of 30c for aingle copies, vvas set. Young people should urge their lodg?« to purchase a nunvber of copies. No doubt many of vou h^ve folks who would be glad to have this labor rt-vievv. • * ♦ Branch No. 1 JSF has always heen fortunate in having a number of good vvomen comrades. Ho.vvever, they have never taken the lead as they could have. Although the.v participated in pla.vs, concerts, vvorked in the kitehen, home, aodght signatures, etc., they have never sought that promi* nence vvhich they could. The next We*ve hainting experiences with religionists. Thev call it a racket but somehovv the tie* meetin* of our branch, Fri., Jan. 25, stili overpovver them to attend and wU1 nior<> »ttention to the contribute for its upkeep. As much wom*'n que?tion than ever and vve are as they ma.v condemn religion we to have W(Vmen speakers, etc. M«y \vei:e unahle to persuade even one of 1 ,uwest that vve also have a vvomen seven to sinbscribe to a Socialist paper. Continuous pounding perhaps may yet completely avvaken these de-vout eatholics. K i ri>y Page vvrote a splendid thisis on peace and the church in the Christ-ian Ccntury Magazine. Among his j nany fine points aro some vve have often made, sueh as, war is sin, hcncc no religionist should )>artake of vvar in any manner vvhatsoever. Many f praised him for his brave exproaalons J»ut some found reason to criticize. 1 During the last war the priests of! r/iiurtjM Aust i la-Hungarv iblessed the Austrian 'rtf^/VIf wl\ if i soldiers, guns and ammunition and . (Tnder the benign winecause we have too much. The bitter experience of the |>eople should put an end to ?uch insanity. —Rear Advocate. the same to their I>oys as they p?nt them against the Austrians. The church was a major factor in the vvar. lieligionists »houldn't wonder why Socialist* con dem n the prieats and their religion.-, therefore. But they do. What is more relijionists are taught to hate us and they actually do. and industry. This condition wts revealed in » recent report of the $>ureau of internat revenue So long as capitalism i» maintained there will be the ultra rich a* the top and the exploited poor at the bottom.—U? L. Baldridge.