Uredolttf« oprmra, Ljubljana, iptUrjBv« 1 teloloo «001—400« U-»e4n» uaročnlua U* Ur, u tno> tuinstvo 11.50 Ur. - Cek rad Ljubljana lOoM) ta naroAnlDO ln 10.394 ta tnierate. - ltkljuCno »a»u.p»tve -'a»a t« -illj« in innsematvai DPI a A MIlana. Rokopisov ar t • a t • m * SLOVENEC A^RIL 1944 5 SREDA 14 Zerstorer und Korvetten durch U-Boote im Nordmeer versenkt Voller Abwehrerfolg siidlich Pleskau - Hohe Panzerverluste der Sowjets - Weiterhin schvvere Kampfe an den Brenn-punkten der Ostfront - 17 Terrorbomber beim Angriff auf Budapest abgeschossen DNB. Ans dem Fiihrerhauptquar-(ier, 4. April. Das Oberkommando der \Vehrmncht gibt bekuunt: Westlicli Beresovvka scheiter-tcn erneute Angriffe der So\vjets. Im Katim von Czcrnowitz nordlich des D n j e s t r stehen unsere Truppen bei sehvvierigen Wetter-und Wegeverhiiltnissen vveiterhin in schvveren Kiimpfen. Die Stadt Tarnopol vvurdc gegen erneute heftige Angriffe der Bolsehewisten gehalten. Dnbei bat sieh das Grenadier - Regiment 949 nnter Fiiiiriing von Oberst Schiinfeld hervorragend bevviihrt. Im Kaum von Brody griffen die Sow-jets an mehreren Stellen vergeblich an. Gegenangrlffe unserer Truppen zersclilugen feindliche Krtifte. Nordlich von K o \v e 1 kam es zn heftigcn iirtlichen Kiimpfen. Ilnupt-mann Bolni und Hauptmann Reiche, Bataillonsfiihrer in cinem Grenadier-Regiment, haben sich im Kampfraum von Kovvel durch beispielhaftc Tapfer-keit hervorgetan. Siidlich Pleskau setztcn die Sowjets ihre Durclibruclisversuchc nach Zufiihrung vveilerer Kriifte fort. Unsere Truppen errangen in harten Kiimpfen erneut einen vollen Ab-vehrerfolg lind verniciiteten 24 feindliche Panzer. Damit verloren die Bol-schevvisfen in diesem Abschnitt in den letztcn Tagen 172 Panzer. In Italien vvurden nordwestIicli Cassino starke feindliche Stoss-trupps ahgevviesen. Gefangene wur-den eingebracht. Ein nordamerikanisclier Bomber-verband fiihrtc in den Vormittags-stunden des 3. April einen Terroran-griff auf Budapest. Ein vveitcrer, sehvviicherer Verbaud griff in der ver-gangeiien Nacht ebenfalls die unga-risehe Ilauptstadt an. In \Vohnviertcln entstanden Schiiden. Die Bevolkcrung hatte Verluste. Durch deutsche nnd ungarisehe Fbikartillerie sovvic dnrcli deutsche und ungarisehe Jiiger vvurden 1? feindliche Flugzeuge abgeschossen. Im Nordmeer griffen nnsere llnterseeboote in den letztcn Tagen feindliche Kriegsschiffverbiinde an und versenkten 14 Zerstorer und Korvetten, darunter mehrere Grosszer-stiirer der »Tribnli-Klasse. Im Zusainineitliang mit diesen Kampfhandlungen versnehten gestern britisehe Triigerflugzeuge einen n o r-w e g i s c h e n Stiitzpunkt der Kriegs-marine anzugreifen. Der Angriff vvtir-dc durch die eigene Abvvehr zcrsplit-tert und kam nicht zur vollen Wir-kung. Ilierbci vvurden durch das Schlnclitschilf -^Tirpitzodrt. Tudi nekaj zgodovinskih sob jc bilo z bombnim zadetkom razdejanih. Kabinet z dragocenimi slikami Tobiasa Stimmera je poj>olnoma uničen. V kabinetu starih mojstrov jo uničeno neko delo Luk as a Cramacha, neko nadaljnjo nenadomestljivo im neprecenljivo delo iz šole Konrada Witza pa ie tako težko poškodovano, da ga verjetno ne lx> več mogoče rešiti. Tudi nadaljnje slike starih mojstrov so bile uničene. Za Schaffhausen dragocena in zgodovinsko posebno pomembna zbirka slikarjev Schaffhausena iz zadnjih dveh stoletij je tudi uničena. Zelo težko je bil poškodovan tudi naravoslovsko-zgodovin-ski muzej, ki je bil v zadnjih letih popolnoma na novo preurejen. Vzgledno urejena zoološka dvorana je popolnoma razrušena. V nedeljo je prispel v Schaffhausen vrhovni poveljuik švicarsko vojske general Guisan. »Tragična pomota« Ženeva, 3. aprila. Dočim jo doslej severnoameriški tisk molčal o napadu letalskih gangsterjev na Schaffhausen, si sedaj sNew York Times« le drzue priti na dan s člankom, s katerim skuša olepšati ta piratski čin oziroma ga opravičiti. Z naravnost zoperno liinav-ščino govori ta severnoameriški list o »tragični pomoti«, s katero je bilo prizadeto to »mirno in prijazno švicarsko mesto«. Čo ta židovski list potem nadalje izjavlja, da to bombardiranje kaže, da niso ameriška precizna bombardiranja vedno tako »precizna« kot se to splošno smatra, potlej je to obotavljajoč očitek severnoameriškim letalskim tolovajem, ki dobro označuje vso hinavSčino Roose-volto.ih židovskih najemuiških pisunov. Toda žo s prihodnjim stavkom skuša opravičiti tolovaje, in sicer 6i prizadeva pojasnili nevtralcem, da so v vseh vojnah v bližini vseh bojišč morali trpeti zaradi tragičnih »slučajev« prav nedolžni gledalci. Tudi lahek očitek, da ne bi tudi namerilo bombardiranje, in lo posebno ob belem dnevu, smelo nikoli postali zadeva odmetavanja bomb brez izbire cilja kar na slepo srečo, spada k taktiki hinavcev, ki upajo, da jih bo svet že z golo zagotovitvijo, da so severnoameriški letalci r zaskrbl jeni in žalostni«, oprostil od tega podlega zločina. Švica bo zaman čakala na izpolnitev obljube »New Yorlc Timesa«, kajti z malo besedami zlaganega obžalovanja smatrajo newyorški židje primer Scliaff-liausna enkrat za vselej zaključen. Stockholm, 4. aprila. Vsa poročila iz nevtralnih držav enoglasno pričajo o tem, kako porazen vtis je naredilo bombardiranje Schaffhausena. V \Vashingto-iiu bi sicer ta dogodek, ki ga uradno >obžalujejo', radi bagatelizirali. Govore o »pomoti«, ki 6e je pač zgodila. Ta ledeni cinizem je na nevtralne kroge izredno slabo vplival. Izjavljajo, da stalne kršitve švicarskega ozračja v zadnjih mesecih vkljub številnim protestom niso prenehale. V Wasliingtonu so jih samo sprejeli na znanje, zmignili z ramami ter zamrmrali nekaj formalnih fraz o obža-I lovanju. V ostalem pa se vsa zadeva z letanjem nad švicarskim ozemljem ni prav nič spremenila. Najboljši dokaz za ; to trditev je dejstvo, da je nedavno v 1 enem samem dnevu 10 ameriških letal prisilno pristalo na švicarskih tleh. Kako upravičeni so bil švicarski protesti, pa nam dokazuje prav schaffliauscnska katastrofa. V tej zvezi mnogo komentirajo dejstvo, da je Reuterjev dopisnik v Curi-hu v nasprotju z ameriškimi trditvami izjavil, da je bilo vreme nad Scliaffhau-senom lepo. Zato si ljudje belijo glave, kako je bilo pod temi pogoji mogoče, da so Amerikanci koncentrično bombardirali cele mestno predele. Kaj nameravajo komunisti Zagreb, 3. aprila. »Hrvatski Narod« priobčuje besedilo neke tajne okrožnice grške komunistične stranke. V njej beremo, da morajo lodgovorni borci« na dan osvoboditve Grčije brez pridržkov izvršiti vse, kar jim bo ukazano. Tisti tovariši, ki so zaposleni s čistkami, se morajo zadržavati v bližini njim dodeljenih prostorov, ker ni izključeno, da bodo organizacija Tkalisa ali zavezniki zahtevali prometna sredstva. Od tega 6o izvzeti zgolj nekateri izbrani ljudje, ki »o posebno zanesljivi in fanatični. To povelje mora biti izvedeno za vsako ceno. V mestu Kolonati so bila ustanovljena 3 vojna sodišča. Dve hiši sta predvideni za aretirance. »Hrvatski Narod« piše k temu: To povelje nc niore presenečati nas Hrvatov, ki že točno poznamo cilje komunizma. Grčija naj deli usodo Latvijc, Estonske in Litve, to se pravi: vsa protikomu-nistjčpn inteligenca naj bi bila iztreb-ljena. Prav tako so postopali tolovaji v Bihaču, Livnu in drugih hrvatskih Izgube angloameriškega letalstva Berlin, 4. 4. Mesec marec predstavlja višek uspehov nemške protiletalske obrambo v lx>ju proti britansko-severno-ameriški strahovalni ofenzivi na Nemčijo. Po dosedanjih poročilih je protiletalska obramba zbila v marcu 1.234 sovražnih letal, med katerimi je bilo kakih 1.000 bombnikov. V primeri z mesecem februarjem, ko so Nemci uničili 886 angloameriških letal, pomeni nova številka povečanje sovražnih izgub za kakih 40%, Celotni izid prvih treh mesecev tega leta obsega torej 2.926 zhilih sovražnih letal. Izmed njih je bilo kakih 2.300 511-rimotornih bombnikov. Ako računamo, da je imel vsak bombnik povprečno 8-člansko posadko (štirimotorna ameriška letala imajo celo 10 do 12 članov posadke), jo izgubilo angloameriško letalstvo v tem času 19.000 mož letalskega osebja. Ker pa vemo, da se nahaja tudi v bomb nikih, ki se vrnejo v Veliko Britanijo ali pa na južna italijanska letališča, često več mrtvih in težko ranjenih letalcev, lahko zanesljivo računamo, da so sovražniki zgubili najmanj 20.000 mož. Najnovejši japonski uspehi Tokiu, 4. aprila. Cesarski glavni slan je izdal v lorek naslednjo posebno poročilo: 29. marca smo opazili južno od Ka-rolinov močne sovražne mornariške edinice. Japonsko letalstvo jo takoj sprejelo boj ter je izvršilo od 29. marca do 1. aprila več hudih napadov. Potopilo je dve križarki iu eno nosilko letal, dvo bojni ladji, neko drugo veliko ladjo ter več ostalih ladij pa težko poškodovalo ali zažgalo. Med 30. marcem in 1. npri'om je sovražno letalstvo večkrat skušalo napasti japonske jioložajo na Palauskih otokih. Pri teh bojih smo zbili približno 80 letal. Sovražni napad na Marshallske otoke, vzhodne Karoline ter na Bismarkov arhipel jo uspešna japonska obramba preprečila. Sestrelili ali uničili smo 60 sovražnih letal. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 4. aprila. Romunsko vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo: S Krima in z obal Črnega morja nimamo ničesar javiti. V srednji Bosara-biji jo sovražnik zaman napadal na odseku severno od Corneslija. Severno od Jassyja je sovražnik šo naprej napadal vkljub snežnemu viharju, ki je ves dan divjal. Boji se nadaljujejo. V severni Moldaviji in Bukovini izvjdniško delovanje. Dne 3. aprila zjutraj eo sovražna letala, ki so prišla z juga, preletela ozemlje severozapadno od Temcšvara. Manjše število bomb je padlo v bližino več občin. Povzročile niso nikake škode, niti niso zahtevale žrlev. Rudarska stavka v Angliji Stockholm, 3. aprila. »United Press« in londonski dopisnik »Nya Dagligt /!le-hande« poročala o rudarski stavki, da je bil po ukazu angleške vlade sedaj Scotland Yard prisiljen nastopiti proti 90.000 premogovniškim delavcem in 20.000 učencem v angleških ladjedelnicah. V Londonu, Glasgowu in Nevvcastlu kjer so sedaj obsežne racije za voditelji stavkovnega pokreta. Položaj preskrbe s premogom je v Angliji tako resen, da je postala dvomljiva zaposlitev tisočev oborožitvenih delavcev, ker so morali omejiti porabo elektrike za 10% in poralio plina za 20 odstotkov. S stavko 90.000 rudarjev v Yorkshira je Anglija izgubila 1 milijon ton premoga. Ze v decembru za 10% zmanjšane dobave premoga oborožitvenim obratom bodo moraie biti znova omejene. 250.000 delavcev, od tega ena tretjina vseh rudarjev v Angliji, je odločeno glasovati proti vladni štiriletki za premogovno industrijo. Sforza se priporoča Sovjetom Milan, 3. aprila. Kakor poroča Reuterjev dopisnik iz Neaplja, je izjavil grof Sforza, ki je med Mussolinijevo vlado živel kot begunec v inozemstvu in se je sedaj vrnil v Južno Italijo ter bi bil zelo zadovoljen, če bi se Viktor Emanucl umaknil brez formalnega odstopa. V nekem razgovoru, ki ga jc ta italijanski Korenski imel z Reuterje-vim dopisnikom, je opredelil svoje stališče do italijanskih komunistov in njih novi politiki, ki je zahteva po odstopu Viktorja Emanuelu kot pogoj za prevzem vladnih funkcij, sedaj opustila. Med drugim je izjavil: »Odstop kralja brez potrebnih formalnosti bi ustvaril novo moralno ozračje, ki bi imelo velike možnosti za politično in vojaško prerojenje Italije. Zaradi tega bistvenega cilja sem jaz s svojimi prijatelji pripravljen, pod-pirati novo vlado, v kateri bodo imele vse stranke svoje zastopnike. Toda takšna vlada bi motala biti očividno popolnoma drugačna kot sedanja Ba-doglieva vlada. Kaj razume .Sforza pod »biti popolnoma drugačna« jo pač jasno jio njegovi uislužnosti napram boljšcvi-kom. Priporoča se namreč Kremlju in si skuša pridobiti naklonjenost, tla bi potlej lahko kupčeval z boljševiškimi agenti. mestih. Torej iz tega lahko sklepamo, da obstojajo takšna navodila tudi za druge države. Podmornice potopile v Severnem morju 14 rušilcev in korvet Popolni obrambni uspeh južno od Pskova - Visoke oklepniške izgube Sovjetov - Nadaljevanje težkih bojev na žariščih vzhodnega bojišča • Pri napadu na Budimpešto sestreljenih 17 strahovalnih bombnikov Fiihrerjev glavni stan, 4. 4. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Zapadno od Berezovke so se izjalovili ponovni sovjetski napadi. Pri Černovicah severno od Dnje-stra bijejo naše čete ne glede na težavne vremenske in prometoe razmere šc nadalje težke boje. Mesto T a r a o p o 1 smo obdržali vkljub ponovnim silovitim bolj-ševiškim napadom. Pri tem se je posebno obnesel 949. grenadirski polk pod vodstvom polkovnika Schonielda. Na področju pri B r o d i h so Sovjeti na več mestih zaman napadli. Naše čete so s protinapadi razbile sovražne sile. Severno od K o v 1 j a je prišlo do silovitih krajevnih bojev. Stotnik Bolm in stotnik Reiche. bataljonska voditelja v nekem grenadirskem polka, sta se na bojišča odlikovala s svojo vzgledno hrabrostjo. Južno od Pskova so Sovjeti po dovozu nadaljnjih sil nadaljevali s svojimi prebijalnimi poskusi. Naše čete so v hudih bojih zabeležile nov popolen obrambni uspeh ter uničile 24 sovražnikovih oklepnikov, S tem so zgubili boljševiki na tem odseka v zadnjih treh dneh 172 oklepnikov. V Italiji smo severozapadno od Cassina zavrnili močne sovražnikove naskakovalne čete. Privedli smo ujetnike. Nek severnoameriški bombniški oddelek je izvršil dne 3. aprila strahovalni napad na Budimpešto- Nek nadaljnji, slabši oddelek je napadel madžarsko prestolnico v pretekli noči. V stanovanjskih predelih je nastala škoda. Prebivalstvo jc imelo izgube. Nemško in madžarsko protiletalsko topništvo ter nemški in madžarski lovci so sestrelili 17 sovražnih letal. Na Severnem morju so naše podmornice v zadnjih dneh napadle sovražne oddelke vojnih ladij ter potopile 14 rušilcev in korvet, med njimi več velikih rušilccv razreda »Tribal <. V zvezi s temi boji so skušala včeraj britanska letala, ki so se dvignila t letalonosilk, napasti neko norveško oporišče vojne mornarice. Napad je lastna obramba razbila ter zaradi tega ni imel polnega uspeha. Pri tem je sestrelila bojna ladja »Tirpitz« štiri, nek predstražni čoln pa dve sovražnikovi letali. Letalska bitka nad Karavankami Berlin, 3. aprila. V nedeljo dopoldno je prišlo nnd vzhodnimi Alpami do letalske bitke, ki je postala posebno dramatična in je dosegla višek nad Karavankami in severno od Celovca. Severnoameriške bombniske skupine z močno lovsko zaščito so že pri doletu v gostih rojih napadala eno- in dvoinolonia nemška lovska letala. Pri tem so nemški lovci že povzročili prvo vrzeli v vrstah bomhniških oddelkov, ki so leteli v veliki višini in strnjenih skupinah, no da bi uspelo severnoameriškim lovcem nuditi ameriškim bombnikom učinkovito pomoč. Nemška lovska in rušilna letala so, vedno paskakujoč sovražne oddelke, prenesla bori*) v neposredno bližino snmih bombnikov. Pri teh napadih je strmoglavil en severnoameriški bombnik za dru- gim ter se razbil kje v stranskih dolinah Adiže, Mure in Drave. Le delu posadk od 54 uničenih bombnikov je uspelo rešiti se s padalom. Mnogo teh severnoameriških letalcev pa je izgubilo ob doskoku življenje v zaledenelih gorskih predelih. Številni zasilni odineti bomb dokazujejo, v kako veliko stisko je nemška letalska obramba spravila severnoameriške lelalre. V kratkih treh urah so bili iz Južne Italije prihajajoči severnoameriški letalski oddelki zelo poraženi. Nad 500 mož, posadk so ni vrnilo s topa poleta. Nadalje je treba upoštevati, da jo zaradi dolgega poleta nad morjem strmoglavilo Se več letal, ki so bila v letalski borbi ali od prolildalskepa topništva poškodovana. tako da je celotni oltseg sovražnega letalskega poraza še večji. Badoglio - lutka moskovske politike Lizbona, 3. aprila. Po poročilih iz Južne Italije bo sovjetski delegat v zavezniškem svetu za Italijo Bogomolov zahteval, da se Badoglieva vlada takoj razširi in sprejme levičarske skupine skupno s komunisti. To zahtevo moskovskega zastopnika podpirajo južnoitalijanski komunisti in jo utemeljujejo z naslednjimi razlogi: 1. Prvotni načrt, po katerem naj bi se Badoglieva vlada po zavzetju Rima pre-osnovala, je brezpredmeten, ker je izgled hitrega zavzetja Rima padel v vodo. Zato mora biti takoj izvršena vladna pre-osnova, da se omogoči politično oblikovanje Italije na široki ljudski osnovi. 2. Razširjeno Badoglievo vlado postavljajo komunisti že seda) pod geslo »složnosti vseh protifašističnih strank«. 3. Dotok v komunistično stranko v Južni Italiji daje komunistom^ pravico, da so z odgovarjajočo težo udeleženi v vladi. S to politiko, tako javljajo nadalje, upa Moskva priti do nadaljnjih prednosti v Južni Italiji: 1. Badoglieva vlada, ki dolguje zara- di vzpostavitve diplomatskih odnoSajev večjo hvaležnost Sovjetom kot Angloame-rikancom, bi s tem še bolj zašla v sovjetske vode. 2. Komunistična stranka se bo kot najaktivnejši činitelj še močneje vgnez-dila v politični aparat, in to posebno t. denarjem iz Moskve. 3. Demokratske svoboščine vedno bolj zrahljali in na bojišču strankarskih sjx>-rov vse stranke, in to posebno katoliško in socialistično, vedno bolj pritisnili ol> steno. 4. Izkoristiti nepriljubljenost Anglo-amerikancev kot zasedbenih sil, jih moralno izolirali in jim s komunističnim »galvaniziranjem« množic odtegnili osnovo javnega mnenja v Južni Italiji. Da bi si zagotovil tudi s strani nekomunističnih elementov dotok in »peljal vodo z angloamerikanskega mlina. Jo vodja italijanskih komunistov Ercoli podal izjavo, v kateri obsoja preradikalno čistko med častniškim zborom in uradui-Stvom, ki odstranja elemente iz fašistično ere in svari pred politiko maščevanja. Poljsko-sovjetsko sodelovanje se je izjalovilo Stockholm, 3. aprila. Begunski odbor v Londonu jc po poročilu londonskega »Observera« dal svojim pristašem navodila, naj ne sodelujejo s sovjetskimi četami. Torej so sc izjalovila prizadevanja, da bi prišlo v bivših poljskih ozemljih do sodelovanja med Poljaki in Sovjeti. Moskvi se mudi Milan. 4. aprila. Dotok boljševiških »svetovalcev« in »strokovnjakov« v Južno Italijo bi Moskva rada še ojačila. Vsled tega so Sovjeti, kot nam poroča degaul-lovska poročevalska služba iz Alžira, sklenili, da bodo podaljšali svojo letalsko zvezo Moskva-Kairo do Neaplja in Barija. Po leh poročilih naj bi od 10. aprila dalje dnevno letelo eno sovjetsko letalo iz Kaira v Neapelj in Bari ter nazaj. Kratka poročila Rim, 3. aprila. Pri očiščevalnih in obnovitvenih delih papeževe bazilike San Lorenzo, ki so jo pred nekaj meseci razrušili angloameriški strahovalni bombniki, so naredili važna arheološka odkritja, ki so v polnem nasprotstvu z dosedanjimi naziranji o položaju stare krščanske bazilike, ki jo pod cerkvijo. Stockholm. Po britanskih poročilih iz Kaira je odstopil predsednik grško emigrantsko vlade Tauderos. Bratislava, 3. aprila. Notranji minister Mach ja podal izjavo, v kateri je opozoril, da se Slovaki zavedajo svoje odgovornosti. Slovaški narod bo te dni dokazal, da je odločen vse žrtvovati za svobodo domovina. Ženeva, 3. aprila. Kakor poroča »Sunday Times«, je poliski izseljenski odbor v Londonu z osebnim pismom ministrskega predsednika Mikolajczika zaprosil Roosevelta za pomoč v sporu s Sovjetsko zvezo. To pismo je poljski veleposlanik Cippanovski predal zunanjemu ministru Hullu. Dobro obveščeni londonski diplomatski krogi pravijo, da je Mikolajczik poudaril, da Poljska želi obnovili odnošajo s Sovjetsko zvezo. Pač pa je Poljski nemogočo sedaj sprejeti Cur/.onovo črto kot dokončno mejo. Berlin. Dne 12. marca izvedena hišna zbirka je prinesla za vojno-ziinsko pomoč doslej največji znesek. Po dosedanjih ugotovitvah je Nemčija ta dan darovala 61,740.672.70 RM. Zagreb. Kakor uradno poročajo, jo Poglavnik iz zdravstvenih razlogov razrešil dosedanjega trgovinskega ministra dr. Josipa Cabasa in ga dodelili zunanjemu ministrstvu. Za novega trgovinskega ministra jc Poglavnik imenoval ministra brez listnice dr. Vekoslava Vrančiča. Amsterdam, 4. aprila. Britanska poročevalska služba javlja, da je zunanji minister Cordell Hull v ponedeljek zvečer izjavil, da bodo Združene državo škodo, ki je nastala vsled bombardiranja Schaffhausna, »primerno popravile« ter je izrekel »globoko obžalovanje« vseh Amerikancev zaradi tega dogodka. Budimpešta. Notranji minister je prepovedal izhajanje tednikov »FUggentlen-seg«' in »Maggvarszag« ter dnevnika »Mai Nap«, ker so priobčevali poročila, ki so ogražale koristi države. Rim. Za generalnega poveljnika republikanske garde je Duce imenoval generala Italn Romezlallln, ftef Stabfl garde je poslal generalui poročnik Misrhia-relli. ' • \ Aktivni častniki, na svoja mesta! Braniti narod, njegovo imetje in blagor je prva in poslednja zapoved lastnikova, vsaj morala bi biti, zadnje iu poslednje, edini evangelij, edini cilj in edina vsebina njegovega delovanja in hotenja. Dvajset let bivše države jih je redilo, vzrusli so iz žuljev naših rok in od ust odtrganega kruha nas vseh, našega rodu! Dvajset let! Dvajset let so jim pridigovali o dolžnosti in po dvajsetih letih so ob času preizkušenj odpovedali, so izginili, pustili mesta, se poskrili in ni/bežali, pri tem pobrali še zadnje denarje iu skušali čakati boljših, novih časov... tast komur čast! Nekaj redkih in bleščečih izjem je in te izjeme nas prav gotovo opravičujejo, du po onih »kukavicah« (da se izrazimo v njihovem narečju!) udnrimo tem odločneje in tem trše, tem krepkeje in tem ne-i/.prosneje. Da udarimo po tej »eliti« narodovi, ki je pustila ljudstvo iu gn izdala v najdobesedne jšem pomenu besede: izdala na sramoten, podel, vojaka nevreden in umazan nnčin! Ista »elita« jc po taboriščih debatirala in se vojskovala brez pušk in mitrnljezov; ko je nnš narod rabil borcev proti uničujočim komunističnim pesjanom, se je zaklinjaln, da bi se borila le, če bi imela orožje v rokah. Po zaslugi in delu g. nrezidenta, div. gcnernla Leona Hupnikn, so bili izpuščeni na svobodo, prišli so med rojake, med brate, ki so tako rekoč golih rok reSevali streho in ognjišče, narod in vero. Vsak je pričakoval in to po vsej pravici, po vsej človeški in človcčnnski logiki, da bodo. in to brez izjeme, bre/ diskusij storili samo to, kar je njihova vojaškn in človeška dolžnost, da bodo podprli brata v boju proti komunizmu, da bodo enkrat v polni ineri izvršili svojo dolžnost in svoje edino upravičeno poslanstvo. — Motili smo se: »Kukavice« so se tudi to pot poskrili po vseh mogočih službah in črnoborzijanskih krožkih in družbah. Ta poosebljena sramota se jc skrila in skrivala za hrbtom našega borbenega in nepokvarjenega kmeta, ki je hranil in ki še brani in rešuje kos naše zemlje, ki so gu pahnili v trp- Bivši bojevniki pri prezidentu Rupniku ljenje iu kri rdeči krvosesi in razde-jalci. »Ta »elita« narodovu se je dre-njala in se dreiija po ljubljanskih cestah, po ulicult našegu mesta iu politizira po vogalih in kavarnah, korum-pirani vojaki, ki bi se radi šli vojake zu mizami iu črnimi kuvuini na račun trpečih in tistih, ki niso spraševali po koristih iu po višini honorarja, ampak so brez pomislekov prijeli zu meč, dn ohranijo in očuvajo, kar se ohraniti j in očuvati du! Naša kri nam jc potrebna! Z njo moramo in bomo oprali madeže komunistične sramote z našegu narodnega obličja! Naša kri jc uredragocena v teh težkih in usodepolnih časih, liso-depolnih urah, da bi jo poleg rdečih komandirjev in komisarjev pili še naši lastni paraziti in zajedale!! Proč z njimi — proč z vsemi, ki nočejo spoznati klico času, ki hočejo stati ob strani takrat, ko so sc komunistični izgubljenci zakleli izkopati grob na-rod u! Pomislite, ljudje, dvajset let so sedeli in čakali, dvajset let so jih bile polne kavarne iu bari, dvajset let so se sprehajali po naših promenadah in danes, ko nmn gre zn biti nli ne biti, so jim roke pretrde za puško! Morda bi se še šli kake štabne oficirje in svetovalce, vojuške strokovnjake, ki bi komandirali »raji«. — morda bi kdo še, plači na ljubo, oblekel vojaško suknjo, samo če bi ostal v svoji pisarni in bi ga pnstili pri miru, njega, konjunkturista z. življenjem narodu, s krvjo in usodo nas vseh. Vsak. ki ob uri največjih žrtev svojega naroda noče doprinesti svojega deleža — je izdajalec in nurod ga bo izpljunil in to v prvi vrsti onega, ki jc bil poklican, da kot vojak prvi ia v največji meri stori svojo dolžnost! Narod sam si bo znal pomagati! Narod sam bo znal soditi in obsoditi! To nam jamči naš domobranski po-kret, ki zmaguje in se utrja! Vsi oni aktivci. ki so svojo dolžnost izpolnili, ki so ostali zvesti svoji zaprisegi braniti in čuvati narod, vsi se pridružujejo tem besedam. Njim čast in hvala našega naroda — ostalim prezir in obračun! Pred nekaj dnevi so so zbrali pri Šefu pokrajinske uprave prezidentu divi-zijskcinu generalu Leonu Ilupniku pred slavniki bivših bojevnikov in rezervnih častnikov ter so mu čestitali k polletnici prevzema oblasti v ljubljanski pokrajini Posebno so miglažali svojo pripravljenost za boj proti sedanjim kalileem mirnega sožitja v pokrajini, uničevalcem narodnega premoženja ter uhijalcem slovenskega prebivalstva. Podkrepili so svoje željo z nekaterimi dejanskimi predlogi in nasveti, ki jih je gospod pre-zident posebno toplo sprejel in obljubil, da ho ukrenil vse potrebno za njih uresničenje. Gospod prezident sc jo v svojem govoru zahvalil za pozdrave in čestitke ter je obljubil, da l>o z vsemi silami podprl prizadevanja bivših bojevnikov pri obrambi iu obnovi dežele, ostale želje bo pa tolmačil na pristojna višja mesta in ima upanjo, da bodo gotovo upoštevana. Razgovor se je vršil v prijateljskem bojevniškem duhu in se je trospod prezident zanimal za vsakega udeleženci! odposlanstva. Tako so sedaj predstavniki bivših bojevnikov in re-zervuih častnikov kot prej že zastopniki kmetov podprli prizadevanje prezidenla Generala Rupnika pri njegovem delu za obrambo dežele, obnovo pokrajine in skupnost vseh stanov in slojev slovenskega naroda. Moskva ukazuje Londonu in Washingtonu Sovjetska brutalnost nima meja Rcrn, 3. aprila. Poljsko združenje v Teheranu je naprosilo sovjetskega veleposlanika, naj znprosi sovjetsko vlado za uslužnost pri poizvedbah o Poljakih, ki so izginili v Sovjetski zvezi. Sovjetski veleposlanik je to prošnjo v imenu vlade odbil z opozorilom, da je bivališče v Sibiriji se nahajajočih Poljakov sovjetskim oblastem prav dobro znano, vendar pa obstojajo posebni razlogi, da ti Poljaki oslanejo v Sovjetski zvezi. >Posel>ni razlogi« za zadrževanje Poljakov so pač predobro znani. Če bi bila sovjetska vlada namesto tega priznala, da je na tisoče odgnanih Poljakov po žo preizkušeni boljševiški metodi odstranila, če bi bila odgovorila, da jo taktika strela v tilnik GPU-jovskih krvnikov nli katynska metoda že skrbela za to da ni bil prevoz Poljakov v Sibirijo pretežaven, potlej bi naleteli na »|K>sebne razloge«, ki so bili inerodajni za odklonitev pojasnila. Moskva se bo tudi nadalje zavijala v molk o bivališču Poljakov in vseh neštetih pripadnikov drugih narodov, ki so prišli nekoč v dotik z boljševizmom, in to z upanjem, da bo po vojni prenehala potreba takšnega pojasnila, kajti če bi bilo boljševikom možno uresničiti svoje ciljev potlej bi bila po vojni vsa Evrop« eno samo pokopališče, iz katerega grobov no j bi mogel priti noben odgovor. Skrivaži iz Uiirne peči rešeni Novo mesto, 2. aprila. Prejšnji teden so domobranci obiskali Mirno peč. Šli so, da so dali »skrivačem« možnost, uteči iz »raja«. Komaj so se dobro pokazali v vasi, so od vseh strani in iz vseh lukenj lezle k nam zaraščene brade. a nasmejane oči in zobje. Nabralo se jih je okrog 50, tako da smo morali zanje vzeti poseben kamion. To je treba videti, s kakšnim občudovanjem in hvaležnostjo gledajo domobrance ti siromaki, ki so se v mrazu, snegu in dežju, lačni in neprespani morali skrivati že mesece in mesece po skedniih, gozdovih in jamah kakor zverina, ne kot ljudje. Kar stiskajo se k nam, saj so rešeni tistega ubijajočega občutka pregnanstva in večne smrtne nevarnosti. Patrola drznih prostovoljcev se je odpravila še v Trebnje. Nekaj »skrivačev« je takoj prosilo za puške, da gredo kar z njimi na prvi pohod proti komunistom, ki so jih toliko časa mučili. V Trebnjem je bilo vse kot izumrlo Od ljudi smo izvedeli, da so za popoldne pripravljali miting, pa jih je naša patrola rešila skrbi. Komunistični bataljon je zbežal pred ducatom domobrancev kot jata vrabccv in pustil orožje in opremo kar na trgu. Ni bilo treba drugega, kot pripogniti se in pobrati obilen plen, da smo komaj odpeljali s tankom. Nad sto nabito polnih nahrbtnikov so morali zažgati, ker jih niso mogli vzeti 6 seboj. Ta dan je podlo samo 7 komunistov, ker, kadar se zasliši, da gredo domobranci, beži slavna »narodno osvobodilna vojska« na ozemlju vsaj dvajset kilometrov, Ljudje pa si oddahnejo vsaj za tisti čas, ko so domobranci pri njih Kamor pridemo, nas rotijo, naj ostanemo, ali pa čimprej za stalno pridemo Ko smo se vračali, smo srečevali trume kmetic, ki so se vračale iz mesta; izrabile so ugodno priliko in šle po dolgem času spet enkrat v Novo mesto. Ženeva, 3. aprila. Dasi sta Anglija in Amerika na moskovski in teheranski konferenci izročili Lvropo Sovje-tom ter jim dali bianco polnomočju za izvedbo njihovih načrtov za bolj; ševiziranje Evrope, se kaže angleški tisk vedno znova presenečen, če Kre-melj prezeutira sprejete menice in brez zadrege zahteva uresničenje svojih namer. S topo resignacijo in otožnim obžalovanjem pišejo londonski listi, da so Sovjeti tudi pri svoji zahtevi po takojšnji razširitvi italijanske vladne osnove in sprejemu komunistov v Badoglievo vludo bili prav tako kot pri navezunju direktnih od; nošajev z Badoslieviin režimom obšli »zuveznški italijanski svet«, ki je bil svoječasno izrecno ustanovljen za obravnavanje takšnih vprašanj. V Londonu, tako poroča dalje neki švicar- ski dopisnik, prevladuje vtis. da ta svet ni izpolnil upov, ki so jih nekoč stavili vanj in da Sovjeti dunes ne polagajo več nikake važnosti na obstoj tega organa. »Nevvs Chronicle« prihaja zato do zaključka, da bi bilo le bolje, če bi razpustili ta svet, kakor da puščajo, da postane ta organ prava burka, ludi »Times« priznava, da italijanski svet ni funkcionirul, kakor je bilo predvideno. Londonski dopisnik »Tata«, ki prinaša to poročilo, končuje z o|>ozori-lom, da so boljševiki sedaj v Italiji mobilizirali komunistično stranko. Položaj sam pa je že pred več tedni najbolje označil nek Italijan z besedami: »Ne govorite preveč o Croceju 1 in Sforzi. V Italiji sta le dva moža. ki zares kaj štejetu: Badoglio iu Ercoli.« Tudi »šarže« beže od komunistov Komunistov se polašča vedno večja vznemirjenost, ker imajo vedno več de-zerterjev. Dokler so bežali le navadni prisilni mobiliziranci, se je dalo še prenesti. Zadnje čase pa beže od komunistov tudi »šarže«. Tako sta dne 26. marca 1.1. ušla iz »XV. brigade« komandir in vodnik I. čete. Istega dne sta izginila tudi komandant in politkomisar ter še nekaj politdelegatov »II bataljona?;. Komunistična morala je torej že na zelo nizki stopnji, če uhajajo in beže celo komunistični voditelji. Gospodarstvo Hranilne vloge na Madžarskem so s koncem leta dosegle 4.4 milijarde pengb dočim so znašale konec leta 1928 1.8 milijarde pengfi. Posebno znatno so narasle hranilne vloge pri Poštni hranilnici. Odkupna cena pridelkov bo izplačana v proizvodih nn Hrvatskem. Za nekatere vrste važnih proizvodov bo na Hrvatskem odkupna cena plačana nc v denarju, temveč v proizvodih: za 100 kg cikorijc bo kmetovalec dobil 2.5 kg sladkorja in 10 kg kavnih nadomestkov, za 100 kg sladkorne pese 1.3 kg sladkorja in 40 kg pesnih odpadkov, za 100 kg semenja sončnic 5 kg olja, 15 kg oljčnih pogač in 8 kg sladkorju, za 100 kg semenja soje na 5 kg olja, 20 kg oljnih pogač in 10 kg sladkorja. Nemški državni dolg s koncem lanskega leta je znašal: fundirani dolg 110.749.7 (konec septembra 1943 103 tisoč 618.8) milijarde mark, dočim je znašal viseči dolg 142.320.9 (129.655.5) milijarde mark. Drugo turško vofno posojilo. Dne 17. t. m. je razpisala Turčija vpis drugega vojnega posojila in sicer v znesku 25 milijonov turških funtov. Obrestna mera znaša 7, emisijski tečaj 95, amortizacijska doba pa 20 let Ukinitev angleškega zračnega poštnega prometa v Španijo. Po vesteh iz Londona je ukinjen ves poštni zračni promet med Anglijo, Španijo, Portugalsko in Gibraltarjem. Iz iste vesti razberemo, da so Združene države prekinile zračni promet z nevtralnimi državami. Indija — upnik Anglije. Dobroimetje Indije v Angliji v funtih šterlingih v februarju 1. 1. znaša 570 milijonov funtov šterlingov. Stavke T Egiptu. Težka gospodarska kriza v Egiptu se kaže v naraščajočem stavkovnem gibaniu. Ponovno so pričeli delavci stavkati v treh velikih egipčanskih tkalnicah, in sicer v Port Saidu, Romombu in Mehali el Kobra. Zvišanje cen kvasa v Srbiji. Cene kvasa v veletrgovini v Srbiji so bile zvišane na 125 din za kg. poleg tega bo zvišana še državna trošarina od 14 na 20 din pri kg. Udeležba hrvatske države v gospodarstva. — V trgovinski register v Zagrebu je bila vpisana Mosor, industrijska in trgovska d. d. v Zagrebu, ki bo prevzela podržavljeno podjetje Hinko Mayer i drug v Zagrebu. Glavnica znaša 15 milij. kun (15.000 delnic po 1000 kun) od tega dobi hrvatska država 14.094 delnic za vnos podjetja v novo družbo z izjemo dela nepremičnin in terjatev ter dolgov napram Židom. 6 delnic bo vplačanih v gotovini. Državna d. d. Sljemc bo zvišala glavnico od 10 na 20 inilij. kun. Za to zvišanje da hrvatska država del nepremičnin prej omenjenega podjetja Hinko Mayer in sicer dobi delnic za 5 milij. kun, dočim bo 5 niilij. kun plačanih v gotovini. SIjeme jc kot znano družba, ki upravlja hrvatska državna vzorna posestva. Hrvatska trgovinska bilanca. Iz uradnega poročila Hrvaške državne banke posnemamo, da je bila trgovska bilanca zadnjega dne leta 1943. za 2936 (1. 1942. za 2702) milijonov kun pasivna. $P0RT Nedeljski športni spored je bil to pot doma skromen: nastopili so samo nogometaši na več igriščih v prijateljskih srečanjih, ki so imela značaj treninga za velikonočne nastope. Moštvom se še zelo pozna zimski odmor, zato o kaki srnisel-ni igri ne moremo govoriti. Naši lahkoatleti še vedno počivajo, dočim so drugi že opravili prve spomladanske nastope v teku čez drn in slrn ler gozdne teke, ki so za začetek lahko-atletske sezone tako važni za tekmovalca, ki hoče poloti ali v zgodnji jeseni doseči kak vidnejši uspeh in napredek. Norveški lahkoatleti so imeli prvenstvene nastope v zaprti dvorani, kjer so dosegli te-le uspehe: Gospodična Gun-heim je dosegla nov norveški rekord v skoku v daljavo brez zaleta z dobrim rezultatom 2.61 m. Cooper je zmagal v skoku v višino z mesta in v skoku v daljavo z mesta s skokoma 1.54 m odnosno 3,23. Gdč. Bergči je zmagala v skoku v višino z zaletom s skokom 1,44 m. Izgube komunistične tolpe V Kočevje se je 28 marca javilo sedem komunističnih prebežnikov. Bili so v skrajno bednem stanju, pokriti z raztrganimi capami. Bili so iz one tolpe, ki so jo v bližini Ribnice domobranci nedavno razbili. Ti pribežniki so povedali, da je omenjena tolpa v okolici Kočevja izgubila v enem sameme mesecu okoli 500 mrtvih, ujetih in ranjenih. Vprašanje dezerterjev vedno bolj pereče Našla se je okrožnica XV. komunistične divizije«, iz katere je razvidno, kako vedno bolj katastrofalno postaja za komuniste vprašanje dezerterjev. Okrožnica se pritožuje nad ravnanjem starejših komunistov, ki ne store dovolj, da bi navdušili in obdržali med tolpami novejše mobilizirance. Pismo »Slovencu« Gorica, koncem marcu. Dragi »Slovenec«, sporočamo Ti, da Te prav pridno prebiruino, odkar spet k nuni prihajaš. Vzlic temu, du Te nekateri zaslepljenci sinutrujo nevarne, ga goriškemu ljudstvu iu to le zato, ker se Ti v resnici boriš za telesno iu duhovno svobodo našega nuroda in dnevno razkrinkuješ satansko podlost tako krvavega komunizma, ki ni-ma nič skupnega z našim narodom. Ta se ni rodil na naši zemlji, ni izšel i« našega globoko duševno in telesno zdravega nurodn. Poudarjamo, drogi »Slovenec«, du imaš veliko sovražni, kov. a še več prijateljev in duhovnih sorodnikov, ki Te dnevno z veseljem pričakujejo; zatorej le tako naprej po začrtani poti srčno h luči skozi temo. Tudi pri nas se je od poloma sem marsikaj spremenilo; jasni se; spet prostejše dihamo, prostejše mislimo, Goriški Slovcncc. F2 Trstn Nesreče. Pri delu v zaklonišču v ulici Fabio Severo jc podrl tram Alojza Vidmarja iz Istrske ulice 55, tako da je dobil težje notranje poškodbe in si zlomil nogo ter dol>il rane po levem kolku. — 36 letnemu Karlu Brajkoviču iz Poduin-ske ulice 2 je pri cepljenju drv priletelo poleno v glavo in je dobil težje rane. — Pred glavnim kolodvorom je podrl tramvaj 31 letno Antonijo Jelesič, ki si je pri padcu zlomila desno nogo in dobila več ran po telesu. Vsi so zdravijo v tržaški bolnišnici. Sedem slikark razstavtja. V torek, 4. aprila je bila odprta razstava v Umetniški galeriji. Razstavlja sedem tržaških slikark, katerih vsaka ima svoj razstavni prostor. So to: Bruna Beltrame, Nerina Končan, Argentina Černe, Amalija Glanzmann, Nidija Lonza. Magdalena Špringer in Miete Zangrando. Tatvina v draguljarni. V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci s pomočjo vrvi splezali na balkon v ulici Sv. Lazarja 8, kjor ima v prvem nadstropju svojo urarsko delavnico Kari Telvini. Skušali so navrtati blagajno, kar pa jim ni uspelo, lz manjše blagajne in iz omare, v katero jim jo uspelo vlomiti, pa so odnesli okrog 30 ur, med temi tudi nekaj zlatih, in drugih draguljev, skupno v vrednosti četrt milijona lir. — Pred nekaj dnevi so čuvarji, ki so stražili pred vrati ladjedelnice, za-lotili šoferja Viktorja R., ki je hotel odpeljati z avtomobilom 10 kg lepila. Pred strojno tovarno pri Sv. Andreju so stražniki našli posodo z 10 litri olja. Seveda so takoj uganili, da jo bilo olje ukradeno in pripravljeno tam. da bi prišel ponj tisti, ki si ga je prilastil. Sum je padel na delavca Gvida M. iz ulice Vespucci, ki jo tudi priznal, da jo olje ukradel. Tragičen dogodek v neki vili v Grlja-nn. V petek popoldne je v Grljanu v hiši št. 225. ki je last Montarija. oče streljal na svojega sina. Bivši glavni strojnik pri pomorski družbi vKosulič«, 80 letni Gvido Monlatiari, ki stanuje v Trstu v Rossettijevi ulici, je dobival denarno podporo od svojega 52 letnega sina Gustava, stanuiočega v ulici Nizza, ki pa jo precejšen del leta prebil tudi v svoji vili v Grljanu. Zadnjo čase pa jo zahteval oče vedno večjo podporo od svojega sina, in jo je tudi dobival. V petek je prišel spet k sinu in zahteval znova denarja. Sin ga jo povabil na kosilo, ki ga je vsa družina mirno prebila. Po kosilu ko sta odšli Gustavova žena in svakinja na vrt, se je med očetom in sinom razvil hud prepir, ki ga je oče končal s tem, da je potegnil samokres in streljal na sina, ki je padel nevarno zadet. Na njegove klice so prihiteli vsi in ko so videli, kaj se je zgodilo, so brž poklicali rešilni avto. Ranjenca so odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer je umrl, očeta pa so aretirali. iz Gorice Dve žrtvi streliva. Neki 65-letni kmet iz Dornberga in njegova hči sta šla na polje. Ko sta korakala po stezi, je oče zadel ob granato, ki je ležala v travi, Nevarno orožje je eksplodiralo in s svojimi drobci razmesarilo oba. Oče je bil na mestu mrtev, 33-letna hči pa je podlegla ranam v bolnišnici, kamor so jo bili prepeljali. Solkan. Pod solkanskim železniškim mostom 60 v soboto zjutraj otroci našli mrtvo truplo, ki je bilo že močno razpadlo. Iz listin, ki so jih orožniki našli pri mrliču, je razvidno, da gre najbrž za nekega Cirila Vončino. Truplo je ležalo tum že od lanskega septembra. Sedaj so ga prenesli v solkansko mrtvašnico. Izraelove mreže nad svetom 38 Kako nuj narod spozna, kateri tisk je pod vplivom Judov oziroma njihovih pomagačev, masonov in komunistov? To je bilo pri nas kaj lahko, kakor se lahko Joči Jud od nejuda po oni znani Chutnberlainovi formuli o prepadu med Judi in Ncjudi. Za Juda ne pomeni pojav Kristusa v zgodovini ničesar, ob njegovem imenu se zdrzne, tudi zbesni in (ja imenuje sleparja, gotovo pn upornika, l ako se zdrzne tudi marsikdo, ki je bil krščen, pa je že davno vse zavrgel in zagrabil za vsako slamnato bilko, tudi za Juda in njegove organizacije, da pomaga udnšiii to, kar se da tako težko udušiti, vprašanje o Bogu. Politika. Ko človek proučuje judovsko vprašanje in delovanje, naleti skoraj vsepovsod in na vsak korak na kako sleparijo. Morda je iz.med vseh judovskih sleparij največja ona o diktuturi proletariata, ki jo obljublja židovstvo de-javcem. S takimi gesli odvrača delavce od rednega dela in od družinskega življenja ter jih zavaja v brezplodno politiziranje, v nemire, upore ia celo v revolucije nli državljanske vojne. Poglejmo, kaj in kako sodijo največji mojstri v politiki. Judje, kaj pišejo v sionskili protokolih o politiki: »Goji še sedaj nc razumejo, da morejo politične načrte razumeti in reševati samo oni, ki so politiko zasnovali in skozi dolga stoletja vodili« (XIII/l). »V zasnovanjti načrtov, političnih akcij in v potrebnem sodelovanju sc ne more nikdo z nami kosati« (V/5). »Obvladamo umetnost voditi množice in posameznike, in sicer s pomočjo razumno zasnovanih idejnih programov, gesel, komunističnih in drugih teorij, obvladamo pa tudi umetnost, pahniti vse goje v vrste proletariata. Potem sc morajo pred nami vsi klanjati, da sploh lnliko živijo« (Vl/5). S tem priznajo Judje dovolj jasno, da so oni vodili svetovno politiko vsaj v zadnjih stoletjih, če ne že tudi prej. Povedo čisto jasno, dn hočejo vse nejudovske narode pahniti v vrste proletariata,! To njih umetnost vidimo posebno v industriji, valuti in pri zemljiškem vprašanju, predvsem pa v bolj-ševizaciji Rusije. Kot politiki so Judje samozavestui, v s ves ti si svojega zna- nja in poznavanja načrtov, ki jih razpredajo nad vsem svetom. Zato pišejo lahko sledeče: »Pod našo oblastjo bo vsak, ki je osumljen zločina, aretiran. Za politične zločine sploh ne bo izgovora, kajti politični zločinec se meša v stvari, ki jih nihče razen vlade (judovske seveda) ne more pravilno presojati. V bodoče bomo politične zločince postavili ua zatožno klop skupno s prostaškimi, zaničevanja vrednimi zločinci« (V II1/8). »Treba je samo pustiti narod nekaj časa, du sam sebi vlada, pa se izzove splošen razpad. Nastanejo prepiri in držuvna avtoriteta se spremeni v pepel. Ko je država izčrpana zaradi notranjih prctresljajev, je že v naši oblasti, na vsak na.čin pa se mora smatrati kot neizogibno izgubljena.« (1/6) Vse one koristolovce in knnjunktu-riste, ki sanjajo o kaki politični karieri, čaka presenečenje: »Nejude moramo že v prvem trenutku, ko se vse še nahaja v stanju groze in presenečenja (po izvršenem državnem prevratu), pripraviti do spoznanja, da nimajo nič besede, da smo in i prevzeli vso oblast v svoje roke z enim udarcem in dn nikakor nočemo deliti te oblasti z njimi, du smo odločeni, da zutremo manifestacije in demonstracije vsak čas in na vsakem kraju z nepiemagljivo silo.« »Upoštevati moramo podlost, nestanovitnost in kolebavost množice, nje- no nezmožnost razumeti in spoštovati lustne življenjske pogoje, lastno blagostanje. Treba je razumeti, da je moč množice slepa in nespametna... Če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. Ravno tako posamezniki iz množice: naj bodo še tako pametni, ako nc razumejo ničesar o politiki, ne morejo nastopati kot voditelji množice, ne da bi s tem ugonobili celega naroda« (I/lf). lako in slično sodijo Judje o politiki, ki ni samo veda, temveč tudi umetnost in predvsem zmožnost najti prave vire in prave stike. Tu pa ni Judom kmalu kdo kos; danes obvladajo s svojo politično mrežo ske-aj ves svet. In kako so učili narode? »Ze davno smo metali med ljudstva gesla o svobodi, enakosti in bratstvu. Namišljeno razumni ter iznajdljivi goji niso spoznali njih notranjega protislovja« (1/18). »K temu spada tudi teorija o splošnih človeških pravicah! Ali smo mogli doseči na kak drug način, da se jc stanje neredu v nejudovskih državah bolj razširilo? Najbolj zanesljiv način je bilo sproščen je vseh onih sil, ki nevzdržemu dopolnjujejo svoje razdiralno delo, te so: nediscipliniranost, samovoljnost, predvsem pa duh nestrpnosti« (p XVIII'I i). »Nastopili bomo kot rešitelji de- lavskega razreda in ga pridružili naši armadi socialistov, anarhistov in komunistov« (II1/8). »Po naših navodilih in pod našim vodstvom je narod uničil svojo aristokracijo. (111/7.) Delavskemu razrodu pa smo nasprotno dopovedovali, da jc edino on upravičen, da vlailu in du mora celo uvesti diktaturo proletariata.« Neukemu delavcu je prišepetaval Jud o njegovi svobodi in enakosti toliko časa, du mu je delavec priznal enakost ter mu izročil svojo svobodo. In sedaj lahko posluša Juda, kako sodi o proletariatu in njegovi diktaturi: »Množica je barbar, ki izraža svoje barbarstvo ob vsaki priliki. Komaj dobi množica v svoje roke svobodo, jo kmalu spremeni v anarhijo, ki je sama ob sebi najvišja stopnja barbarstva. Brez absolutnega despotizma ne more obstojuti civilizacija, katero uvajajo ne množice, temveč njihovi vodje, nnj bo to kdor koli« (1/14). Ali pa: »Nejudje so kot čreda ovac, mi Judje smo pa volkovi. Ali veste, kaj sc zgodi z ovcami, če vderejo volkovi med njih črede? Zutisnile bodo oči in si bodo žc zaradi tega pustile vse dopusti, ker jim bomo obljubili, du jim povrnemo vse vzete pravice, čim bodo premagani vsi sovražniki miru in vse stranke. Ali nnj vam še razlagam, koliko časa bodo morali čakati goji na vzpostavitev njih pravic?« (Xl/3J Velikonočna pesem ragelj Ljubljana, 4. aprila. Ko smo bili še majhni — saj velik prav za prav nihče med nami še ni postal — smo se med velikim tednom prav radi igrali z ragljami Tako nas gane tudi sedaj, ko vidimo po Ljubljani prodajalce rageij, čeprav jih ni več toliko kakor nekoč. Raglje so prihajale v Ljubljano pred desetletji po večini iz Sodiožice in okoliških vasi, kjer pač cvete mala lesna obrt, zadnja leta pred vojno pa zlasti iz Dobrepolj. Podjetni Dobrepoljci so se namreč v času gospodarske krize od leta 1930 do 1935 vrgli tudi na malo lesno obrt in pričeli izdelovati prav lične igračke, od katerih so pomembne seveda tudi raglje. Lc malo ragelj je sedaj v Ljubljani naprodaj in verjetno |c, da bodo tudi te kmalu razprodane, čeprav ta običaj nekako izumira. Ljubljanski otroci že skoraj ne vedo, čemu so raglje in imajo le golo veselje nad ropotom Raglje nam reč v času, ko zvonovi počivajo »irabo lično spominjajo na kričanje judovski množice, ki je zahtevala Kristusovo smr in je vpila pred Poncijem Pilatom! »Kri žaj ga!« | Velikonočni običaji zahtevajo tudi, vsaj na deželi je bilo tako, da otroci znosijo na veliki četrtek pred cerkev razne stare sode, zaboje in druge lesene odpadke ler po njih z velikim ropotom razbijajo in kriče Pravijo, da tako Boga strašijo Tudi to spominja na nekdanje kričanje iudovske množice Iz trščic navadno potem otroci zažgo velikonočni ogenj, ki ga duhovnik blagoslovi, nakar ga otroci raznašajo po hišah Trfko jc bilo nekoč na deželi, danes pa vemo da ie vse drugače. Le v Ljubljani in še po nekaterih krajih imamo nekoliko bledega spomina na le stare slovenske običaje. Novi grobovi ■J" Emilija šumi. Nenadno je izdih nila v Ljubljani gospodična Emilija Šumi. Blago rajnico bodo pokopali v sredo popoldne ob pol štirih iz kapele sv. Antona na 2ulun. Svetu inaša zadušnica bo v cerkvi Marijinega Ozua-njenja 12. marca ob osmih. -J- Marija Jenko. V Bogu je zaspala vdova strojevodje drž. žel. gospa Marija Jenko roj. Arhar. Blaga mati leži na svojem domu v Aljaževi ulici 17. Na zadnji poti jo bodo pospremili v četrtek ob pol petih popoldne z domu nu pokopališče v Druvtjah. T Viktor Ciuha. V Ljubljani je po daljši bolezni umrl mestni pisarniški ravnatelj v pokoju, g. Viktor t.iuha. Rajnega bodo pokopali v četrtek ob dveh popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefu na Vidovdauski cesti na pokopališče v štepanji vasi. -f Franja Zebre. Po večletnem trpljenju je v 79. letu starosti odšla k večnemu počitku niidučitelieva vdova Frunju Zebre, Pokopali jo bodo v sredo ob petih popoldne iz kapele sv. Jakobu na Zululi. Sveta maša zadušnica bo v sredo, 13. marca, ob osmih zjutraj v stolnici. •f" Ivan Pasar. V Ljubljani je umrl glavni stražniojster policijskega zbora gospod Ivan Pasar. Pokojnika bodo pospremili na zadnji poti v četrtek ob dveh popoldne iz kapele sv. Petra ila Zalali. ■J" Franc Brcskvar. V Ljubljani jo za vedno zatisnil oči posestnik g. Franc Breskvar. Blagega rajnega bodo pokopali v sredo ob 2 popoldno iz kapele fcjv. Nikolaja na Žalah. ■f Milena Todorovič. V Ljubljani jo Izdihnila vdova kapitana I. razr. gospa Milena R. Todorovič roj. Rekar. Rajnica le/.i na svojem domu do srede opoldne. Pokopali jo bodo v sredo ob pol 5 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim rajnim naše iskreno sožalje. Lep jubilej gospodarskega strokovnjaka Danes praznuje lep življenjski jubilej, namreč 65-letnico rojstva, gospod Janko Levičar, ravnatelj Centralne vinarnc v Ljubljani. Ne samo on in njegova številna družina, temveč tudi nešteto njegovih znanccv in prijateljev po vsej naši domovini se spominja ta dan njegove, dela in uspehov polne življenjske poti. Slavljenec se je rodil pred 65 leti v Krškem in mu je že kraj sam, ležeč sredi vinorodnih predelov, nekako določil poklic: vinarstvo in kletarstvo. Ko je končal kmetijsko šolo na Grmu, ga je svetovna vojna, ki jo je vso prebil v vojaški službi, vrgla od prvotnega poklica na uradniško pot Po vojni pa je postal ekonom kmetijske šole na Grmu in tam dočakal uradni pokoj. Toda v njem je bilo še preveč mladostne sile, da bi hotel in mogel živeti kot upokojenec. Pa tudi drugi so sodili, da je njegovo strokov-njaško delo še vedno potrebno raznim ustanovam, zato ie bil pred 18 leti postavljen za ravnatelja Centralne vinarne v Ljubljani Da je Centralna vinarna postala osrednje vinarsko podjetje v Ljubljani ter si pridobila tak krog odjemalcev in tak sloves solidnosti, je v veliki meri zasluga jubilantovega dela. Ob lepem jubileju mu voščimo vso srečo in še dolgo zdravo življenje vsi njegovi številni poslovni in osebni prijatelji. Naš list pa mu tudi čestita, sa: je gospod slavljenec že 40 let naročnik »Slovenca« ter zvest prijatelj in podpornik našega tiska. Iz duhovniške službe Umeščen jo bil: Janez F ranči?, župnik v Tunicah, dno 1. februarja 1D44 na podeljeni mu kanonikat kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Imenovan je bil Karel \Volbang, kaplan v ftmihelu pri Novem mestu, za suplenta verouka na d i. realni gimnaziji v Novem mestu. Zgo^nvi-e!«; naberki 5. malega travna 1722. leta jo umrl v Kamniku oče Hipolit, filozof in nabožen pisatelj, rojen po letu 1650. v Novem meslu. Študiral jo menda pri jezuitih v Ljubljani, postal okoli l(i84. leta kapucin »štajerske pokrajine« ki je obsegala tudi Kranjsko, bival v raznih samostanih te province in bil 1718. leta izvoljen za gvardijana v Kamniku, kjer je ostal do smrti. Spisi Matije Kastelica iu pridige sobrata Janeza Svetokrižkega so njegovo zanimanje za slovensko knjigo tako ojačile, da jo bil v drugem desetletju 18. stoletja, kot sta se Janez Svetokrižki in Gregor Vorenc nehala vbadali edini priznani alUivni predstavitelj pismenstvenih slovenskih prizadevanjih Hipolit je sestavil latinsko-neinško-slovenski slovar, ki pa naj bi po njegovem mnenju služil lo njegovemu redovnega krogu, pa so končno na prigovarjanje sobratov odločil in ga pripravil za tisk. Ko je bilo delo še v tisku, je dobil Hipolit v roke Bohoričevo slovensko slovnico, ki je dotlej ni poznal. Začel jo slovar popravljali v smislu Bohoričeve ortografije, tisk je ustavil, toda dela samega ni več končal. Slovar je ostal v rokopisu. Zato pa jo izšla slovnica in ^Evangelija inu lystovi« v prireditvi Hipolita. čeprav ni imenoma naveden. Pod svojim imenom pa je objavil Tomaža Kempčana »Hojo za Kristusom«. Hipolit je imel precej močno slovensko in slovansko zavest, ki se jo krepila zlasti iz misli na slovansko liturgijo v okviru katoliške cerkve. Pri tiskih je v do-kajšnji meri Hipolitova le redakcija. Najprimernejši je slovar, ki je od starejših najobširnejši, bogat zlasti tudi na rastlinskih in živalskih imenih. Mnogo lepih besed je Hipolit prvi zabeležil. Večino teh besed je sprejel Pohlin, a iz njega Gutmannn, Murko in Janežič, s tem so prišle v splošno rabo. Za veliki teden si kupite pesnliko zbirko Križev pot R posnetki Bcrgantovega krlževega pota v Stični. — Elegantna izdaja. BroS. 15 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Prod Skotijo S. Miklošičeva cesta S. Za današnji dan Koledar Sreda. S. malega travna: Vtncono Fero-rlj, sporna valeč; Irena, dovloa ln mu čonisa; Julijana, dovloa. Četrtek, I. malega travna: Vollkt četrtek; Sikst I., papež ln mnčonoc; Celo-etin I., papež. Dramsko gledališče »Lepa Vida«. Ited Sreda. Ob 18. Operno gledališče »Don Juan<. Bed Prvi. Ob IS. Kino Matica »Tonelll« ob 15, 17 in 19. Kino Union »Paracelsus« ob 16 in 13.15. Kino Sloga »Cadno naključje«, ob 15. 17 ln 19. Lekarniška služba Nočno sluibo Imajo lekarne: mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ba-mor, Miklošičeva cest« 20, ln mr. Mur-muyer, Sv. 1'etra costa 78. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Aufruf an unmittelbare Milch-abnehmer Milchubnehmer, dio vregen alzu gro«ser Entlernung Bewilligungeu zuin Mili-bein-kauf bel Produzenten besitzen. haben die Bevilllgung zu erneuern und zwar: Am 5. d M. Omkreis Moste (ZuloSka cesta. Pot na Fužine, Poljska pot), am S. d. M. tlm-kreis Otepanja vas (Litijska cesta, (»majna, ftlepanjska eostn, HruSevska) und am T. d. M. alle (tbrigen. Sle hahen genan ausge-fiililte Miirzlcbensmlttelkarteii nnd Rite Milclibezugaheivllligungen mit »leh in die Mllehabteilung des »Prevod«, Maistrova 10 xu brlngon. Obvestila »Prevoda« Poziv neposrednim prejemnikom mleka Potrošniki mleko, kl Imajo zaradi od-dal enostl dovolilnice za nakup mleka pri proizvajalcih, morajo nakazila obnoviti in sicer: 5. t. m. okružje Mo?te (Zaloška cesta. Pot na Fužine, Poljska pot), d. t. m. okrožje Stepnnja tm (Litijska ceeta. Gmajna, Stepanjska cesta. HruSevska) In 7. L m. vsi ostull. S seboj prinesite točno izpolnjene marčno živilsko nakaznice in stara nakazila zu mleko. Namesto pirhov darujte letos slovenske knjige našim bratom in sestram, hivnjočim zunaj naše pokrajine. Vsaka knjiga bodi velikonočni dar, ki ga položimo domu na oltar. Knjige sprejema iz naklonjenosti >, Ljudska knjižnica« na Miklošičevi cesti dnevno od 9—12 in od 14—18. Za Socialno pomoč Kdor bi mogel podariti našim beguncem stole in mize, naj, prosimo, telefonsko ali ustno sporoči svoj naslov na tajništvo Socialne pomoči (47-57). Tudi 11. .SVETOVO" knjigo Mehanika vsakdanjega življenja bodo pojasnjevale številne slike mehaničnega in tehničnega značaja, kar bo gotovo zadovoljilo spoštovane naročnike in interesente, ki se zan majo za vprašanja takšne prirode. Še je čas, da se naročite na Svetovo knjižnico in ji postanete stalen naročnik. Dekleta in fantje Te dni po vseh šolah živahno razpravljajo o knjižni tomboli. Veseli smo, da je mladina tukoj razumela namen in pomeni tega tako plemenitega dejstvo, širiti domačo knjigo, pomagati beguncem in sebi pripraviti obsežno knjižnico. Veseli smo tudi, da v vojnem času v mla dinl nikakor ni ugasnil idealizem, pove zan z globoko ln prisrčno ljubeznijo do slovenske besedne umetnosti. Knjige, ki bodo izšlo pri knjižni tomboli, bodo mla dini v bodrilo in tolažbo. Še več! Vprav one ji bodo vodnice. Prijateljice ji bodo. Beri, mladina slovenska I Beri tiašo besedo! Poslušaj jo! Uči se in |>oučujI Ljubi, ljubi slovenski iezik in njegovo čudovito godbo! Prisluhni našim umetnikom, ki so z ljubeznijo gojili materino besedo, da je bila čim lepša, čim bolj čista in pevna. Zato, mladina slovenska, kupuj tabli co za tomlKjIol Ne govorimo tega zaradi reklame. Govorimo tebi, slovenska mla dina, ker želimo, da bi si osvojila slo vensko besedo. Zato vprav zato boš, mladina naša, pokupila tablice zase in za svojce, katerim znova vžgi ali pa razširi ljubezeu do materinega jezika I Poziv službodajalcem Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poziva službodajalce. da takoj pismeno prijavijo ločne službene prejemke vseh onih nameščencev, ki so od 1. januarja 1044 ali od kasnejšega datu ma uvrščeni v X. plačnem razredu Službene prejemke v letnem znesku lir 25.201 in več je treba navesti točno po njihovi vrsti in višini, vpoštevati je treba poleg rednih prejemkov v denarju tu di eventuelno božično ali novoletno na grado, bilančnino, provizijo, tantljemo ter deputate v naravi. Ti podatki so po trebni zaradi nove uvrstitve v X.. XI. in XII. plačilni razred po določbah nove razpredelnice plačilnih razredov v na meščenskem pokojninskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 1944 dalje. Bogoslužje v velikem tednu Stolnica Obredi Velikega ledna so začno v stolnici vse tri (lni ob 7 zjutraj (ob sedmi url zjutraj). Veliki četrtek: takoj po 5 in ob pol C obhajilo vernikov, ob 0 je prva sveta maša med katero je obhajilo vernikov. Ob 7 jo velika škofova sv. maša. Med 6V. mašo jo slovesno blagoslovljenje sv. olj in obhajilo duhovščine in vernikov. Po sv. maši se sveto Uešnjo Telo prenese v božji grob. Potem je umivanje nog 12 starčkom. — Zvečer jc od 7 do 8 skupna ura molitve. Farna cerkev t Trnovem Veliko sredo, četrtek ln petek ob IS popoldne pete jutranjlce. — Veliki četrtek peta sv. maSa ob 6.30; sv. obhajilo vernikov prod mašo in med mašo. Po maSl se proneso sv. IloSnje Telo v božji grob. Ob 20 rožni vence, — Veliki petek jutranje sv. opravilo ob 6.30: čitaujo Kristusovega trpljenja po Janezu, molitvo, čeSčeuJe sv. Kri žu, maSa Prcdposvečenega. Popoldno prod božjim grobom ure molitve: oil 15—IG za Šolsko mladino, od IS—19 za dekleta, od 19—20 rožni venee In petje žalostink, od 20—21 za može in fanto. — Veliko soboto ob 5.30 blagosV-v ognja, nnto prižiganje velikonočno svečo, branjo prerokb, blagoslov krstno vodo, oh 6.45 peta sv. innSn. Po maSl obhajilo vernikov. — Popoldno blago, slov jedil: ob 13 na Ižanski cesti, ob 14 na Lepem potu, ob 14.30 v krakovski kn peli, ob 15 v farni cerkvi in v Mandolčevi ulici, nato na Opekarski cesti ln na Bakovl JelSl, ob 15.30 velikonočno jutranjico, nnto Vstajenje v cerkvi. Po blagoslovu z Najsvetejšim darovanje okoli oltarja za sveče oz. za razsvetljavo cerkve. — Na Veliko noč ob 9 slovesna sv. maša. ■■■BilMMBUfOMM®""*"®' Ali ste že podpisali vsenarodno protikomunistično spomenico ? Dnevne novice Berite knjižico V znamenju križa. Dnr sv. k povodi, Velikouuoua dolžuoot. Volila teden. 1 lira. Brlvsko-trlzerske obratovalnico smejo biti odprto počeuSl od 3. aprilu do 20. »op* tomhra od 7.3-1J.3U in od 14—19, ob sobo, tub do 19.30. Tega urniku se jo Irebu strogo držati. — Odsek »n obrtništvo. Društvu slepih je odstopil zu pirhe 241] lir g. Anton Hom/gur, mesar, LJubljana, Zoljaraku 4, g. dentlst Lujo fcubert pa mu jo duroval numeeto cvetja oo grob hlagiM pokojnega g. Zoro Itudolfa. nadučltelja M Iiokoju, 200 lir. NujlepSa hvala! Namesto cvetju na grob dr. Antona Breznik« Jo darovaln g. Štefaniji! Schubert 100 lir Skof. dobrodelni pisarni. — O. Mozetič, zid. mo.ster. Poljanska cesta. Je daroval ob smrti svojo žouo isti pisarni 500 lir. — Bog plnčajl Prigode malrit« Murručka Je naslov novi mladinski pravljici, katero je napisala Milica Kilok, boguto ilustriralu ga. Inž. urh. Vogolnikova Knjigu izldo za Veliko noč v '»tožbi L. 8chwontoer. Prešernova 3. 11——— MM———I W Pogreb pokojne Mlnke Vuca roj. Zalo no ho v sredo, 5. t. m. ob 15, kakor je bilo objavljeno v včerajšnji osmrtnici, temveč Istega dno ob 17. Petrolej zn zaklonišča. Mestni znSMInl odilelek sporoča, da je že prispel petrolej za zaklonišča. Zato vabi upravičence, naj vložo proSnje v sohl 4.1 II. nadatr. kreslje v Lingnrjevl l med uradnimi nraml, kjer dobo tudi obrazen r.a proSnJo. Petrolej dobo lo oni, kl gn doslej zn ta namen So niso dobili, linajo pa že urejena zaklonišča. Kokoši po javnih nasadih delajo Škodo lor se tudi po Tivoliju pase ee!« truma kokoši, kl razbrskava jo zemljo tudi po cvetličnih gredah. Enako jo tudi v Trnovem, ob GrodaSčicI in drugod po mestu in periferiji. Čeprav manjka jajc, vendar nikakor ne gre, da bi kokoSl smele pMtoSItl javno naside. Ljudje naj rede svoje kokoSl nn dvoris-ilt nll na svojih vrtovih, prcpovodnnn jo p:l l>«?a kokoši po parkih in Javnlb vrtovih. Poizvedovanja Na.'dena Je bila v Opori živilska nakaznica 3. t. m. pri predstavi »Melodije sn-n«. Dobi so pri upruvl gledališča, Ulica 3. maja 11. Zgubila sem propustnim In osebno Izkaznico na Imo Vera Breskvar v bližini umobolnico. PoStenega najditelja prosim, naj mi jo vruo pr| upravi »Slovenca«. Zatemnitev v mestu Ljubljančani še vedno izvajajo zatemnitev 8 premajhno resnostjo iu skrbnostjo. Pri zadnjih večernih alarmih so nadzorna oblastva Se vidno ugotovila d rdi pomanjkljivosti, ki loliko prej ali slej pripeljejo do grenkega spo/nania. Skrajni čas je, da prebivalstvo spozna fesu -t položaja ter v lastnem interesu in v interesu varnosti mesta najskrbneje iu naj-veslneje izpolnjuje zatemnitvene predpise. Ne sme se zgoditi, da bi zaardi malomarnosti in površnosti nedolžni trpeli škodo in nesrečo Pri zatemnitvenih ukrepih moramo paziti na to, da so vse svetlobne odprtino tako zatemnjene, da zastirala nikjer ne puščajo svetlobe. Posebno pažnjo moramo posvetiti prostorom na dvoriščni strani, prav tako pa tudi slran-skim prostorom ki morajo bit seveda prav lako zatemnjeni kot svetlobne odprtine. ki gledajo na ceslo ali trg, Hišni starešine morajo stalno nadzorovali, kako so izpolnjeni zatemnitveni ukrepi, ter sami opozarjate stranke na uuotovljene pomanjkljivosti, sicer bodo soodgovorni za i ugotovljene prekrške. Ponavljamo, da so za zatemnitev stanovanjskih in poslovnih prostorov odgovorni najemniki, za zatemnitev vež, stopnišč in skupnih prostorov pa hišni gospodarji. Policijski organi bodo izpolnjevanje zatemnitvenih ukrepov naj-strožc nadzorovali ter naznanjali tudi najmanjše prekrške, krivci bodo pa poklicani na odgovor. KULTURNI OBZORNIK Spomin&i; na grob jezikoslovca dr. A. Breznika Uradniki tržaškega železniškega ravnateljstva smo se privatim in spričo časa ia razmer furtim že pred prvo svetovno vojno, kakor bi slutili bodoče potrebe, poskušali v strokovni slovenski železni-čarski terminologiji, pa tisto malo in še ne sistematično zbrano gradivo se je potlej v vojnem trušču zgubilo. 2e tako rekoč prvi dan po vojni se je res na ves glas oglasila nujna potreba po enotnem in dobrem slovenskem železniškem izrazu, pa je ni bilo nikjer. V sili si je vsak sam in sproti dobro in manj dobro koval slovenske strokovne izraze. Tako je nastajala precejšnja zmeda, katere tako občutljiva železniška služba ne more in ne sme trpeti brez škode za varnost prevoza ljudi in blaga. Uradniki iz vršilne prometne službe z vseh prog so vžn in ven terjali dobro in enotno terminologijo, in čas zmerom česa novega in velikega je tekel, tekel kakor voda. V tem smo z raznih vetrov v novo ljubljansko ravnateljstvo drž. žel. prikap-1 j ali taisti uradniki, ki smo se bili že v Trstu lotili iskanja slovenskih železniških izrazov. Vsi goreči in navdušeni smo se spet oprijeli dela, da bi brž ko brž napravili vsaj tisti del izrazoslovja, ki je bil najbolj potreben. Pridružili so se nam nekateri uradniki tedanjega Obratnega ravnateljstva Južne železnice v Ljubljani, prav tako pa tudi ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Tega dela nam tudi zdaj ni nihče uradno naročil. Vodilni uradniki so se zarili zgolj v novo organizaciio železniške službe in ustvarjanje podrejenih uradnikov, kar je bilo seveda prav tako veliko in nujno delo. Zato smo delali vsak »sponte sua« po uradnih urah, ko bi bili lahko prosti. Ali nad tem se nismo pTav nič zmrdovali, vsi smo v svojem prizadevanju videli Ie veliko in potrebno narodnostno delo. Komaj smo si dobro odbrali najpotrebnejše izraze in jih začeli sloveniti, pa smo že trčili ob hude težave Izkazovati se je namreč začelo precej spočetka, da si več upamo kakor zmoremo. Ali so nove besede jezikovno pravilno tvorjene, ali niso zgolj mrtev papir in le prevod po črki, kakršnega so si že več let pred vojno napravili češki železniški uradniki, in ali so pojmovno adekvatne, da bodo vsem čisto umljive in da bodo ustrezale svojemu namenu. .? Med nami ni bilo nikogar, ki bi si bil upal novim besedam dati avtoritativen placet. V zadregi, ki nas je vila. so nekateri gledali vame, ki sem v tistih časih v naše mesečnike po malem prožil drobne novele, po svoji bistri materi menda imel in kazal nekaj čuta in posluha za jezik, iz svoje mladosti pa nekaj malega tudi spomina za stare pošteno ljudske in trdno slovenske besede, ki jih je čas meščansko oblizane Moderne in nekritičnega časniškega sloga z nafrf-animi tujimi in nenaravnimi spakami oblastno odrival v pozabo. In zdaj naj bi bil arbiter in verbis jaz Da te, še nikoli se aisera nobeni stvari tako odločno uprl; sai sem že tačas dobro vedel, da samo toliko znam. da lahko vsaj približno spoznam, kako malo. malo znam. S tovarišem, ki se je naiboli gnal za novo besedje sva se spomnila Breznika, prijatelja še iz šolskih let. Samo on ki toliko ve in zna, nam lahko pomaga. Zdr-j snila sva do njega in ga zaprosila sveta in pomoči. Prijatelj Breznik ie kar st'"a1 ko sv mu razpovedala, kaj naju ti«či Zacčeg-obraza se je veselo nasmehnil, odrinil ne- ke rokopise in se, kakor bi šlo za kaj prav zabavnega, precej čisto zamislil v papirje, ki sva jih nekaj prinesla s seboj. Čez čas je dvignil oči s tistih najinih čečkarij in po kratkem preudarku rekel: »Naloga, ki sta si jo dala, je velika in lepa, prav lepa, a zame čisto nova in pretežka, da bi jo kar tako ocenjal in popravljal, ker marsikaterega vašega strokovnega izraza pojmovno najbrž nc poznam zadosti Tako bi moral, kadar delate, biti med vami, da bi mi sproti razlagali, za kaj gre. To pa mi je skoraj nemogoče. Šola me veže in tudi sicer sem precej zaprežen. Pa še hudo od rok ste mi. Prijatelja, vesta kaj? Pribajajta vidva k meni. Kdaj? Tudi vsako popoldne, če le hočeta, pa bo. Samo naveličati se mi ne smeta. Vsako začeto delo se mora pošteno skončati. Slovenska železniška terminologija vam je res potrebna Nič se ne bojta, uganili jo bomo, če Bog da!« Da bi on, take vrste učen gospod, prihajal med nas, ni seveda nihče nikoli pričakoval, a da bi midva smela hoditi do njega in mu jemati dragoceni čas. si tudi še misliti nisva upala, saj sva vedela, da že obv petih vstaja in brez počitka kakor čebelica po ves dan dela Zadosti bi že bilo, sva mislila, če bi le včasih in prav za kratko smela do njega Zato sva bila prijaznega vabila prav vesela. In sva malo manj ko dve leti res hodila skoraj vsako popoldne ob lepem in grdem vremenu, poleti in pozimi. Iz službe sva zmerom mogla šele po uradnih urah, a tačas ni bilo primernega vlaka, da bi se vozila v Št. Vid Zato sva hodila, res le hodila. To je bilo zlasti po snežni brozgi ali velikem snegu precej utrudljivo in zoprno, posebne meni. ki sem bil razmektencga zdravja, da sem ga potlej večkrat moral popravljati na lepem, sončnem Golniku Šo naporneje je najbrž bilo ra Breznika Od ranega iufra ie vsak dan delal in' ie gotovo že bil Iruden kakor ne vem kdo ko sva prisopihala dn njega. Pa tega ni nikoli pakazai ne z be- sedo nc z očmi. Vselej ie naju veselo in ves dobre volje sprejel. Tudi med delom, ki se ga je z nama precej lotil, mu ni bilo videti nobene utrujenosti Vsaka nova beseda ga je zanimala in veselila Marsikatero si jc zapisal v poseben zvezek in jo, kakor sem čez več let slišal, tudi v šoli razlagal. Tako so šentviški dijaki dosti slišali o železniški slovenski terminologiji in se seznanjali z novim besedjem. Dostikrat njegovi razlagi nisva mogla prav do kraja slediti. Anti premalo jc naju bilo in šolske učenosti sva že dosti pozabila. Zato sva molče le kimala v takih primerih Ampak Breznik je hotel, da ga tudi razumeva Njegova razlaga je bila bistra in umna, da sva ga kmalu dobro razumela. Če pa sva ga včasih le predolgo in prebutasto gledala, je začel s police puliti razne nove, stare in prav stare, debele in učene besednjake in nama na listu papirja grafično kazati koren in razvoj besede, dokler se ni nama res posvetilo. Seveda: česar se Janezek ni naučil, se mora Janez učiti. Kaj se mara tistim, ki so bili lako srečni, da jim je bil profesorl 2e nama, ki nisva bila več mlada, ga jc bil pravi užitek poslušati O, poslušata bi ga in poslušala in se učila spoznavati moč in lepoto naše ljube slovenščine, pa Ko je Bog Oče stvaril svet, se ie utrudil, da je sedmi dan počival, čudovito pridni Breznik pa je menda bil neutrud-Ijiv in ie naju skoraj vselej za oet, šest ur pribil na stol Odpustil ie oaju šele. ko je mrak začel siliti v izbo in je nama bilo treba iti na postaio. ker bi sicer spet peš mezgala tudi proti Ljubljani Nazadnje je pa le prišel dan, ko smo napravili piko Izdelali smo terminologijo ki je obsegala pet tisoč tri sto strokovnih besed. Kar oddehnili smo se Anti delo je bilo težko in zamudno, ker smo prvi orali staro uležano ledino. V praksi se vse. prav vse morda ni uveljavilo. To bo treba pač spopolniti. Pa ne bo težko, praksa in tradicija sta že tu. V splošnem pa jc obveljalo, marsikaj prešlo tudi v živ jezik, n pr. vozovnica, belica, povratnica, tirnica, postajica itd. itd. Skoraj hudo je nama bilo, ko sva sc poslavljala in se mu zahvaljevala za veliki trud. Tudi osebno sva mu bila po pravici hvaležna. Dosti sva se pri tem naučila. Včasih je nama bilo, kakor bi bila slepca, ki spregledujeta. Zdaj sva znala besedo tako rekoč v roko jemati in jo gledati v lepoti in poslušati v zvoku. Učil jc naju zvesto ljubezni do jezika in učil spoštljivega ravnanja z njim, vmes pa sva^ reče kazal na romanske in turško-balkan-ske spakc, ki so sc po krivdi zaslepljenih izkoreninjencev začele kakor nadležen plevel sejati med nas, n. pr voz (vlak), šef stanice, potovati za (v), ste pisal, asno, sigurno, v redu (all'right), množica od pet tisoč ljudi, barutama, mesna (kra-icvna) kontrola, oomočnik direktorja itd. Tako se je naša lepa terminologija morala umikati grozoviti latovščini in žlo-budravščini. Tisti, kateri so jo pestovali, so ali pomrli ali odšli v Pensionopolis ali pa so jih odrinili plezavci, ki so v bolnem času okobalili cigansko kljuse, pa mislijo, da jahajo gosposkega konja ... Velezaslužni dr Anton Brezniki Hudo ie, pa nič ne maraj. Pošteni slovenski železničarji se ne dado izkoreniniti in za trdno vedo. da preide tudi pokora, ki nas tepe zaradi naših norosti. In tačas, dobri naš prijatelj, boš dobil večji in lepši spominek hvaležnosti na svoj prerani grob. Ivan Zoreč » * Popra Jc. V kritiki Gradnikovih pesmi ie škrat napravil več napak, med katerimi najbolj moti beseda »slabe pesmi »o še« namesto »slabše pesmi so še«, kar je razlika, namreč: slabše od drugih v zbirki; druge napake, kakor »preaskepska« namesto »preasketska* lahko vsak sam popravi. r Kaj je novega pri naših sosedih S Spodnje Štajerskega Hrabri Spodnještajerci. Z železnim križcem druge stopnjo sta bila odlikovana desetar Franc Kolnr in vojak Jožef Erker, oba iz Poljčan. Najstarejši čevljar na Spodnjem Štajerskem je umrl. Pred nedavnim je za vedno zaspal 98 letni čevljarski mojster Hans Egger iz Maribora. Nesreče. 19 letna Elza Glavič iz Maribora je hotela še med vožnjo skočiti iz vlaka in si zlomila levo nogo. — •UMni ključavničar Jože Hrastnik iz Maribora si jo pri delu hudo poškodoval levi bok. — 18 mesecev stara Berta Novak iz Maribora je padla v kad z vročo vodo in 6e hudo opekla. Iz Hrvaške Dragocen arhivski material » rokah NOH, Hrvatsko časopisje poroč.t, da so l i!a nedavno na Dunaju pogatati' 1 za-siopnikov naslcdstvenih držav radi delitve starega arhivskega gradiva. Hrvatski delegaciji se jc pod vodstvom vse-učiliškega profesorja o vsa razstava tako v zgornjih, kakor v spod-11 jih prostorih, odprla vsak delavnik do 20 zvečer, s čimer je omogočen obisk slehernemu. Razstava je odprta do vključno velikonočnih praznikov. Umetnost liu-lieče občinstvo opozarjamo nu lo veliko umetniško razstavo. Cvetača na trgu Nekateri ljubljanski trgovci z zelenjavo na debelo so prejeli sedaj iz Italije pošiljko cvetače, ki so jo v torek zjutraj začeli na živilskem trgu in drugod prodajati branjevci in drugi trgovci. Cve-tačino perje je zelo orumenelo, ker je bila cvetača dolgo časa na poti. Bila je po 10 lir kg. Hude opekline in druge nesreče Kronika nezgod je v ponedeljek zaznamovala več hudih opeklin. Na Vidov-danski cesti št. 9 stanujoča perica Ivanka Stimškova, stara 34 let, sc je pri pra- Dramsko gledališče 5mo stranke, da so oddelek »a podpore RK seli iz. Gosposvetska cesto 2 v šentjakobsko salo. pritličje, in da do vštete sredo. t. j-3. t. rn., ne bo posloval, V novih prostorih prične poslovati v četrtek, 6. t. m. Zahvala. G. ISeve Joško, zobar v Ljubljani, Gosposvetska 4, jo daroval RK 200 lir namesto venca na grob blagopok. g. Oblaka Franca Iz Itožne doline. Prisrčna livalat nju hudo poparila z ltigoni jx> nogah. — Na Hmartinski cesti Stev. 32 stanujoči sin invalida Stan. Šventner, star 14 let, se je močno opekel po obrazu. — Pleskarjev sin, 15 letni Rudolf Otrin se je po nesreči prav tako opekel po obrazu. — Zelezostrugar, 22 letni Drago Roglič se je ponesrečil pri delu v šišenski kurilnici državnih železnic. Dobil je poškodbe na rokah. — Vodnoinštalaterski vajenec, 15 letni Emil Vidmar je prav tako dobil po nesreči opekline po obrazu. — Na Brdu pri Viču je 18 letni posestnikov sin Dušan Dermota našel granato, ki jo eksplodirala. Fant jo dobil hudo poškodbo po nogah, rokah in na glavi. TeL KINO »MATICASla> vcnca« pod št. 2818. PREKUCI Podpisana izjailjum, da ni res, kar sem o tirečku Močniku, Li., Topniška 13, izrekla napram prizadeti hišni strunki Hlepce An. loniji glede kraje nje. nili kokoši, ter ga s teiu spravila v neposredno zvezo z dejanjem. Kailohclj Pavla, Ljubljana, Topniška t?. STARSII Učno pomoč svojim otrokom dobite (ura 5 lir) n« Novem trgu št. 5 pri diplomiranih filozofih. KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene, medicinske in tehnično, novejšega čas«, časopise in tudi cele knjižnice kupuje stalno knjigarna Klein-mavr & Buinberg, Miklošičeva 16. 1 DAMSKI KOSTUMI črni, novi, čista vulna, ugodno naprodaj. Se-fic Vinko, krojač. Sv. Petra nasip 29. STANOVANJE iščem za mulo drnlt no Nasiov v upravi »Slovenca«. "knjižna ZBIRKA »SVET« VINSKO KISLINO kupi kemična industrija v malih, celotnih partijah. Ponudbe je nasloviti: Cassetta 15636 »Unione Puhbli-cit& Italiana, Miiano«. MIftI, PODGANE in ščurke zanesljivo Itokončate a strupom, ci pa dobite v tlro-periji KANC, Židov. &ka ulica št. i. PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani A L B A krema. Drogerija Kane - Židovska ulica 1. 1 Naročajte »SVET« NAJDENA JE BILA črna površna jopica. -Naslov v upravi »Slovenca« št. 2798. DVOJNA OKNA 4 komadi, mulo rab. Ijeni, naprodaj. Velikost I00\I40 cm. - Sp. llrušicu 40, I. nadstr. TRIJE ZELEZNICARJI mladi, iščejo opremljeno sobo na Jegliče-vi ccsti ali v bližini, z« takoj ali pozneje. Ponndbe upravi »Slov.« pod »Železničarji 2799« PRODAM kamenitne plošče m obložitev vrt« in žele. m za vrtno uto. Naslov v upravi »Slov.« I>od štev. 2797. KUPIM CEKIN za darilo. Ponutlbe v npiavo »Slov.« j«>d »Darilo« Jt. 2SI7. OBLEKO i« predvojnega blag« ra 13— 14 letnega dečka in dobro ohranjene gojzerce št. 41 — prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod 2813. Dotrpel je naS ljubi mož, dobri oče, stric in svak, gospod IVAN PASAR glavni stražmojster polic, zbora Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemn počitku v četrtek, dne 6. t. m., ob 2. uri pop. z Zal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Žužemberk, Kočevje, CIeweland, 4. IV. 1944. Globoko žalujoči: Marija, žena, Majda in Sonja, hčerki, ter ostalo sorodstvo. f Umrl je po težki bolezni gospod KRASEN1MKOV ALEKSbJ pni tu i uradnik in polkovnik ruske carske armade Pogreb bo v četrtek, 6. aprila, ob 2 popoldne z Zal, kapele sv. Janeza, na pokopališču k Sv. Križu. Ljubljana, dno 4. aprila 1944. Žalujoči ostali Zahvala Vsem, ki ste kakor koli počastili spomin moje ljube, zlate MAMICE poklonili cvetje in jo spremili na počitku, ranja prisrčna, globoka zahvala. vc6ncmu Posebna hvala gospe Fani Kolarjevi, ki mi je v najtežjih uruh življenja zvesto in požrtvovalno stala na strani. Bog plačaj vsemi Ljnbljana, dne 3. aprila 1944. Krista Rogarjeva Dotrpela je Bogu vdana moja najboljša, zlata mamica, ozir. sestra, teta in svakinja, gospa MARIJA JENKO ro|. ARHAR vdova strojevodje drž. žeL v pok. Pokoj niča leži ▼ svojem domu v Aljaževi ul. 17, od koder jo bomo spremili na njen zadnji domek v četrtek, dne 6. t m., ob pol petih popoldne na pokopališče v Dravlje. Ljubljana, dne 4. aprila 1944. Globoko žalujoča hčerka Anica in ostalo sorodstvo. Odšla je k mojemn tatkn zlat« moj« mamic«, naša dobra hčerka, secira, nečakinj«, svakinja in tetka, gospa MILENA R. T0D0R0VIČ roj. REKAR vdova kapetana I. kl. Pogreb bo dne 3. »pr. 1944 ob pol 5 is kapelice sv. Andrej« na 2alah, kamor bo prepeljana s svojega doma istega dne opoldne. LJubljana, Tržič, Neapelj, Beograd, dne 3. april« 1944. Lepša, hčerka Ivana in Fran Rekar, starši, Vera Aliafič, Mara Šuklje, Anka Rekar in ing. Ciril Rekar, sestre in brat; družine Todorovič in sorodstvo t Dotrpel je naš ljubi mol, oče, brat, stric in svak, gospod FRANC BRESKVAR posestnik Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v sredo, dne 5. aprila 1944, ob 2 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, S. aprila 1944. Globoko žalujoči: Frančiška, žena Franei, Stanko, Edi, Milan, sinovi brat in sestre ter ostalo sorodstvo Zm Nepričakovano nas je zapustila nnša dobra tetka, gospodična Emilija Sumi Pogreb drage pokojnice bo t sredo, dne 5. t. m., ob pol štirih popoldne 7. Zal — kapele sv. Antona na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 12. t. m. ob osmih. Ljubljana, dne 4. aprila 1944. Rodbina Hribar in ostalo sorodstvo. Dotrpel je naš ljubljeni mož, brat, stric in svak, gospod Viktor Ciuha mestni pisar, ravnatelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 6. t. m., ob dveh popoldne iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska ccsta, na pokopališče v Štepanji vasi. Ljubljana, St. Vid, Gornja Radgona, dne 4. aprila 1944. G?oboko žalujoči: Fani roj. Fabčič, žena, Jože, brat, Ana por. Mavrič, sestra, in ostalo sorodstvo. Mb ktus&tft umii nm sleuenskl mtzml 43 Poveljnik Bihača Krištof Obračan se ie i ■po pravici bal za svojo utrdbo. Poslal je kranjskim deželnim stanovom vročo prošnjo, naj mu pomagajo, in res so 11. decembra po vsej deželi pokali topiti in goreli kresovi ter klicali deželni vpoklic pod orožje. A medtem je Hasan zapustil bihaško okolico. Za Bihačem jc hotel llasau osvojiti še Sisek. Da bi imel oporišče za svoje osvajanje, je začel Hasan graditi ob Kolpi nasproti Sisku trdnjavo Petrinjo. Utrdil je titdi Repič in po hudem odporu zavzel Bihač. Biliač je branil kranjski plemič Ivan Lamberg. Imel jo j>oleg domačih Hrvatov še 13B vojakov, ki jih ie vzdrževala Kranjska. Jurij Kisel je hitel sicer s kranjskimi brambovci BihaČu na pomoč, pa prišel je prepozno, kajti trdnjava se je potlala, ko je Hasan ob- ljubil branilcem prost odhod. Svoje obljube pa ni držal. Od posadko ie ubež^il le Lamberg z nekaj tovariši. V Bihaču (■o Turki jx>klali okoli 2000 prebivalcev. Izpred Bihača je Hasan paša krenil oh Uni proli Brestu, 'kjer je ban Tomaž Krdedi zbiral večjo vojsko. Došlo je 2000 Štajercev, ban je imel s seboj bansko četo 500 mož in oddelek iz Slavonije. Tudi kapitani so prispevali s fivojimi četami. Vsega je bilo kakih 3000 vojakov. Hasan paša je dal pri Petrinji napraviti most čez Kolpo in prišel banu nasproti s 7000 možmi. Ker je imel toliko premoč, je z delom vojske obšel krščanski tabor in s strani prijel bana in Štajerce. Da bi ne bila krščanska vojska obkoljena, so je morala spustiti v beg. Turki so seda; tri dni neusmiljeno ropali po Turopolju. 23. julija pa so obkolili Sisek. Obrambo so vodili zagreb- ški kanonik Nikolaj Mrkac, Blaž Gjurak in Matija Pintič, kajti Sisek je bil last zagrebškega kapitlja. V Sisku so imeli Turki evojega zaupnika nekega vojvodo Marka, ki naj bi pregovoril posadko k predaji. Pa ni uspel. Zato je začel Ha-san paša s topovi grmeti na trdnjavo. Dne 25. julija je pisal poveljnik Mikac generalu Vojne krajine v Koprivnico: »Danes so Turki trikrat naskakovali zunanja vrata Siska in okope.'; Nekaj hlapcev je bilo ubitih, nekaj pa bo jili težko ranili. Turek strelja s Kacijanarico, z velikimi banovimi topovi, ki so jih bili Turki zaplenili v prejšnjih bojih, in s IS drugimi tja, kjer leži naš smodnik. Na bregu Kolpe nasproti gradu je naredil 1(> močnih okopov in iz njih ves dan streljal na zidovje. Danes je 80krat ustrelil s topovi. Smodnika iii živeža so Turku prineslo kamele 40 tovorov. Prisegel je, da ne odide, dokler se ne vdamo, ali pa bo tolkel toliko časa, da se ne bo poznalo, kje je stal Sisek. Mi pa nočemo biti v takem slovesu, kakor Lambert. Slavno ime hočemo ohraniti pred svetom, kakor smo ga imeli doslej.« Hasan pa se je spet naveličal obleganja in je šel raje pustošit po Hrvaškem. V zadnjih dveh letih je bil Hasan osvojil in ožgal v Krajini okoli 2G utrdb in na tisoče ljudi odpeljal v sužnost. Šele zima je naredila konec nesrečnemu bojevanju. Prišlo ie usodno leto 1593, tretjo leto borbo za Sisek, ki je bil poleg Karlovca še edini branik Hrvatske in slovenskih dežel. Kako so je narod zavedal pomembnosti te trdnjave nam priča narodna pesem, ki pravi, da bo vse narobe, če pade Sisek. Mest' Ljubljana bo pokrajna, dežela Kranjska turška drajna. Ker je imel Hasan-paša doslej tako uspehe, so so pri nas resno bali, da bo prišlo do nesreče. Pred zimo so se sicer zbrale na Hrvatskem in Dolenjskem precejšnje četo pod poveljstvom mejnesa grofa Karla Burgavskega. Ker pa ni bilo poskrbljeno za prezimovanje vojaštva, se je večji del vrnilo. Le 150 avkebu-zirjev je prezimilo v Krškem. V februarju je zamenjal mejnega grofa izkušen poveljnik Rupert Eggen-berg, pod čigar poveljstvo je poslal nadvojvoda Ernest 500 mož iz Šlezije pod Melhior jem Redernom in solnograški nadškof čelo vojakov. Pridružili so se nm arkebuzirjl iz Krškega pod grofom Alfonzom Montecuculijem. __ Tudi kranjski vitezi so prišli na poinoč. Medtem ko sc je zbirala krščanska vojska, ludi Hasan paša ni miroval. Sredi aprila je prišel z delom vojske v Petrinjo. Ukazal je ondi popraviti na|>ol podrli most čez Kolpo, da bi prišel do Siska. S 6trahom so gledali njegovi prebivalci turške ognje, ki so vso noči žareli od Vinodola do Hrastovice. Glavna turška vojska pa se je zbirala pri Kostanjevici: liški sandzak Ibrahim. zvor-niški sandžak Memibeg, kliško-hlivajski sandžak Arpadi-beg. Vsak je imel s seboj pravo vojsko.. Hudo je preplašilo Ljubljančane sporočilo Demetra Rubiča. vojvode v Otočcu in Jurija Lenkoviča. glavarja v Senju, da se je dne 10. junija začel Hasan paša pomikali z vso vojsko proti Sisku. Takole sta pisala deželnim stanovom: »Grozim je njegova moč. Kar moro nositi orožje v pašaluku, gre z njim.« Na dan sv. Vida 15. junija se je prikazal Hasan paša pred Siskom. Svoj tabor je postavil na desnem bregu Kolpe, neposredno pred njenim izlivom v Savo. Iz tabora je vodij most preko reke na polotok, ki ga obdajajo Sava, Kolpa in Odra. V obrambo mostu na levem bregu Kolpe so Turki postavili nasip in na njem razvrstili topove in začeli divje streljati na trdnjavo. Poveljnika v Sisku sta bila zagrebška kanonika Blaž Gjurak in Matija Fintič. Imela sta kakih 300 vojakov. Fintič je padel Fur »Ljudska tiskarna* — Za Ljud3ko tiskarno; Jože li/amarii — Ueratugeber, U'-Jate!j: tni Jože Sodja — Sclirlltleiter, uredniki Janko Hafner,