Z3. itnilta
i ihuhi, i mm, a jiMiii m.
H1II. lito.
.Slovenski Narod* velja v M***!**1
*a dom dostavljen:
celo leto naprej .... K 24*—
pol leta     M     i • • • g 12*—
četrt leta    w      •  •  •  • B   6*—
na mesec    „      .  ■ ■  . m   2"—
v upravništvu pitxman:
celo leto naprej • a •  . K 22*—
pol leta „ • • • • • H*— četrt leta „ . • • . . 550 na mesec   „      .  .  •  •   •   l 90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica M. I (v pritličju levo,) telefon it 94.
labrnja rea* šmm ivecer 'm-aa—al »eaoi|e m prozaike,
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t <L» to je administrativne stvari.
mmmmmmm Fosameina številka vatla 10 vlaartev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine te ne ozira.
ttltlti al
.Slovenski Narod* valja po »oattt
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej
pol leta     „ „
četrt leta    m       m    . .
na mesec   M • .
K 25*-
. 13--. 6*50 . 230
za Nemčijo: celo leto naprej . K 30 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .     . . K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica at 5, telefon ŠL M.
0 znamenju §. 19.
Dunaj. 28. januarja.
Iz nemških krogov so se danes sirile vesti, da se češki obstrukcijoni-sti že pogajajo z grofom Stiirgkhom radi obustavljenja svoje obstrukci-je. Poročali smo že o konferenci, ki se je opoldan vršila med agrarnimi voditelM in ministrskim predsednikom. Rezultat te konference pa je. kakor nam zatrjuje eden izmed ude-Ježnikov. popolnoma negativen. Ce-šl i. agrarci so grofu Sturgkhu naznanili, da se sami sploh ne morejo pogajati, temveč le skupno s češkimi radikaici in takozv. samostalci (skupina Stranskv - Masarvk). V stvari sami pa so izjavili, da bi mogli svo-jo taktiko le takrat spremeniti, ako hi jim dala vlada dovoljne garancije za ureditev razmer na Češkem. Poslanec Stanek je vprašal ministrskega predsednika, kdaj da namerava razpisati volitve za češki dež. zbor in kdaj hoče odpraviti upravno komisijo. Grof Stiirgkh je odgovoril — da mora priti poprej do sprave med Nemci in Cehi... S tem odgovorom so se vrnili češki agrarci k svojim zaveznikom. V skupnem posvetovanju >o nato ugotovili, da se razmere, ki so bile za obstrukcijo merodajne. niso prav nič spremenile. Češki radikaici in samostalci se h grofu Sturgkhu sploh niso več podali.
Obstrukcija bo skušala torej v jutrišnji seji državnega zbora z vse-m; sredstvi preprečiti sprejetje bud-gdtnega provizorija. Brezdvomno bo uspela, zlasti ker si je znala zasi-gurat* podporo nekaterih drugih strank, med katerimi se nahajajo tudi slovenski klerikalci. Taktika Šusteršičevega kluba je vedno ta, da skuša vsak ugodni veter vloviti v svoja strankarska jadra. Dokler se ni moglo vedeti, kako se stvari zasučejo. dokler ni bilo gotovo, da bo taktika obstrukcijoni-stov vsaj na zunaj uspešna in da — vladi sami ni nič več na tem želeče, da se začasni proračun reši parlamentarnim potom. Parlamentarna odobritev budgetnega provizorija bi namreč ne   ugodila vsem
■_T_
zahtevam tozadevne vladne predloge. Glavni budgetni referent poslanec Stein\vender predlaga razne važne spremembe ter zlasti omejitev kreditnih pooblastil, katere vlada zahteva. Napram takemu budgetnemu provizoriju je oni po § 14. komodnej-ši... Pa T;e druge okolnosti govore za to. da bo vlada vesela, ako se parlamenta za nekaj časa odkriža. ?.e opetovano smo poročali, kake težke^e se stavijo rešitvi bosanske-ga železniškega zakona nasproti. Bosanska predloga je po dosedanji vsebini za zbornico že sama na sebi ne-s prejemljiva, ker zanemarja avstrijske interese popolnoma — seveda v korist ogrskih aspiracij. VeČina poslancev pa zahteva povrh še junk-tim med bosansko predlogo in ono o lokalnih železnicah. Izgledi bosanskega železniškega zakona so torej v avstrijskem državnem zboru jako s'abi. Nasproti temu pa se je ogrski parlament podvizat ter je identični zakon že zdavnej sprejel. Zakon je tudi že sankcijoniran. V veljavo more stopiti seveda šele tedaj, kadar ga sprejme tudi avstrijski parlament. Na podlagi obeh identičnih zakonov se smejo nove železnice še le pričeti graditi. Toda v resnici je bosanska vlada nekatera ofertna poga-iMah že razpisala — torej s popolnim preziranjem avstrijskega rarlamen;a, o katerem se vendar še niti ne ve\ ali bo dotične proge odobril ali ne. Seveda stojijo za vsem tem vojaški krogi, ki tokrat popolnoma identificirajo strategične interese z mažarskimi aspiraciiami. Ti krogi sililo tudi avstrijsko vlado, da izvede bosanski zakon čim najpreje s po-močio 14.. ker se na ta način najlažje izogne vsem težkočam, ki bi jih sicer delal državni zbor. Grof .^iirgkh je takim vplivom vedno pristopen in želje vojaških krogov so mu — povelja. Velikanske predrznost pa mu bo treba, ako bo res izvedel iS 14. zadevo, za katero ustava vpo-rc^o i zasilnega |im afi if i izrecno -zkliučuie. — Torej naši klerikalci vede dobro, da se ne bod' nikamor zamerili, ako se pridružijo »bstrukci-jonistom. Poza radikaliz* i pa je vedno hvaležna.
prebivajo v »b i n d i š e r j i« S t a m m<0,    k i na jako s 1 a -
V stvari sami moramo reči, da napram Stiirgkhovi vladi za Jugoslovane osobito pa za Slovence nobena taktika ne more biti preostra. V budgetnem odseku je povedal danes posl. Jarc par stvari, ki so se zdele poslancem drugih narodnosti neverjetne in vendar niso ničesar drugega, kakor enostavna, žalostna resnica. Posl. Jarc je prečital stavek iz nove čitanke za koroške ljudske šole. katero je naučno ministrstvo odobrilo in katero sedaj uvaja koroški deželni šolski svet tudi v utrakvistične šole. V tej čitanki se naiaia stavek, d a deželi tudi (»W i n d i s c h e r pa so splošno b e m glasu!!
To je resnično vrhunec nesramnosti, ki smo jih doživeli na Koroškem. Na čelu koroške uprave stoji mež, o katerem se je govorilo, da bo v narodnem oziru objektivneiši, kakor so bili njegovi predniki. Baron Fries ic sedaj pač do dobra razkrinkan, njegovim sladkim besedam tudi klerikalci ne bodo smeli več nasedati Proč z njim — to je edina beseda, ki jo smejo imeti Slovenci za njega
Češki obstrukcijonisti bodo jutri izrabili za svojo taktiko vsa poslovniška sredstva. Slovenski klerikalci in morda tudi Rusini jim bodo pomagali pri poimenskih glasovanjih in pod. — direktno pa se obstrukci-je seveda ne bodo udeležili.
Računa se, da bo zbornica šla v petek domov. Odgođena pa bo šele v soboto ali nedeljo, ker hoče vlada počakati, da odobri gosposka zbornica nekatere manjše predloge, ki so
v hiši poslancev že efektuirane. • *
Zvečer ob pol 8. uri je sprejel proračunski odsek budgetni provizorij v smislu vladne predloge z 29 proti 18 glasovom. Proti so glasovali češki rgrarci in radikaici, Jugoslovan7 Rusini in socijalni demokrati. Mladočehi so se absentirali. Ravno pri glasovanju se je izvedelo, da je pr:š'o danes popoldan med Poljaki in Rusini v Galiciji do popolnega sporazuma.
Poljsko-rusinska sprava perfektna.
Včeraj zvečer je bila poljsko-rusinska sprava v vprašanju galške volilne reforme sklenjena. Zadnje težkoče so se pojavile glede števila dvomandatnih volilnih okrajev. Pri-šio je do sporazuma, da naj bo takih okrajev 14, dasiravno tega obe stranki še nista definitivno sprejeli. Druga težkoča se je pojavila v vprašanju rusinskega vseučilišča. Rusini namreč pravijo, da vseučiliško vprašanje ne spada v okvir deželne avtonomije, ter so se zadovoljili z izjavo Poljakov, da tudi oni priznavajo ru-sinsko stališče in da ne bodo delali Rusinom v tem oziru nobenih težkoč. Poljaki so se tudi zavezali, da bodo storili vse, da se uresniči ta rusinska zahteva. Ker je bil v teh dveh najvažnejših vprašanjih sklenjen sporazum, so bila nadaljna pogajanja samo več formalnega pomena. Potek konference je bil sledeči: Dopoldne se je sestal geometrični pododsek ter je razdelil oba dvomandatna volilna okraja, ki sta bila ostala, vsled znižanja števila teh okrajev na 14, na enoirandatne okraje. To delo je trajalo od 10. dopoldne do 3. popoldne. Ob pol 4- popoldne so se sestali poljski in ruski načelniki strank. — Prvi je poročal poslanec Glombinski o delu nrdodseka ter je naznanil, da je prišlo do spciazuma. Nato je zahteval poslanec dr. Korol, da dobe Rusini v zuhodnii Galiciji en eno-mandaten okraj, ta zadeva se je od-ka7ala podoaseku. Nato so prebrali še enkrat medsebojne izjave Poljakov in Rusinov, nakar so bile sprejete od dr. Levickega predlagane iz-prememLe. S tem je bilo spravno delo v bistvu končano. Seveda mora priti ta spravni predlog konference načelnikov strank najprej še pred celotne strankarske zbore in jih mora spreieti tudi galiski deželni zbor. Sele potem bo sprava definitivno dosežena. Prihodnji torek se volilno-refo! mni od sek sestane še enkrat, nakar je upati, da bo v kratkem sklican gališkj deželni zbor.
Albanske homatije.
V ospredje vseh albanskih dogodkov je stopilo potovanje Izmail Kemala. Zelo neinteresantno je, kar je povedal Izmail Kemal raznim poročevalcem listov in človek bi mislil, da je 851etni starec res že utrujen od vladnih poslov, da nam sam ne pove, da se bo vrnil v Albanijo in se novemu knezu poklonil. O svoji sokrivdi pri zadnji zaroti seveda noče ničesar slišati. Če ga vpraša kdo, kako je bi«o z njegovim odstopom, naglasa samo. da je patrijot. povedati pa noče, Kako je prišel do tega, da ni več predsednik provizorične vlade. Nekako v zaslugo si šteje celo, da ima sedaj kontrolna komisija vso moč v rokah. Tudi se bo vrnil v Albanijo, ko bo princ Wied enkrat albanski knez in samozavestno pravi, da bo on dovršil albansko mirovno delo. Sicer Izmail Kemalu s človeškega stališča res ne moremo zameriti, če se dela lepšega, kakor je v resnici, s svojimi besedami pa vendar ne more izbrisati svoje sokrivde na zadnjih dogodkih. — Dunajska poročila pravijo sedaj, da so se razmere v Albaniji tako izboljšale, da nt treba več misliti na demonstracijo vojnega brodovja, vsled česar so bila tudi tozadevna pogajanja med velesilami prekinjena. Tudi vprašanje 75milijonskega posojila za Albanijo je baje v principu že rešeno in tudi glede Albanske banke je prišlo do sporazuma. Za božjo voljo, zakaj pa potem knez Viljem I. še vedno ne gre v Albanijo? Tako željno ga pričakujejo Albanci, z odprtimi rokami ga. bodo. sprejeli, na rokah bodo nosili novo kneginjo. albanske godbe že znajo nemški Parademarsch: »Gu-mielastikum«! Denarja je kot peška, Skanderbegova krona je popravljena in s šmirgelnom očedena, samo kneza ni. Če bo še dolgo čakal, bodo rakete in žabe in solnčna kolesa splesnila in fajerverk, ki je stal lepih 7000 lir, bo zanič.
Izmail Kemal bo baje obiska! tudi princaVVieda, o katerem pravijo, da je še v Potsdamu, drugič, da je v Berolinu in zopet da je v Rimu. Naj mu vse to pove!
LISTEK.
Ro raste gosi« prvo perje...
Prepis iz dnevnika.
Mirko Muršec.
(Konec)
12. avgusta.
Ljubi dnevnik! Danes je bil najsrečnejši dan mojega življenja!
fierbert mi je razkril danes ljubezen in dobila sem pristen in resničen poljub! In ne samo enega. Najmanj sto jih je bilo! Pa kako strastno poljublja! Pogledala sem se potem v ogledalu in opazila na svojih ustnicah odtise njegovih angleško pristriženih brk! Tako jih je k meni pritiskal.
Oh ti nebeški poljubi! Poljubljanje pri zastavicah je prav navadno cmokanje v primeri z lajtnantskimi poljubi.
Srce mi še sedaj bije v taktu Ra-deckvjeve koračnice, na pol vojak sem že.
Pa po vrsti!
Včeraj sva se s Herbertom srečala in jaz sem mu razodela, da že teden dni pojem le »Mlade vojake«, tako mi ugaja vojaški stan. Vprašala sem ga, kakšne sposobnosti mora imeti dekle, da lahko omoži poročnika. Herbert mi je rekel, da so edina sposobnost moneti in drugega nič.Ta-koj sem sklenila, da me mora dati
mama v tečaj za monete. Kaj le to je? Morda kak inštrument? Vprašati nisem Herberta upala za pojasnilo, ker bi to gotovo naredilo nanj o meni slab vtisk, če bi videl, da ne poznam niti vseh tujk.
Danes sva se zopet sešla!
Siromaček je bil zmučen od napornih vaj in me je prosil, naj greva sedet. Izbral je nama klop v zatišju, obdano od grmičevja. Na klopi me ie prijel za roko, mehko in nežno, pritisnil jo na svoje prsi in me vprašal, če nič ne čutim. Odgovorila sem mu, da drugo nič, kot uro v žepu. Herbert pa je stisnil roko še močneje k sebi in me vprašal, če ne čutim, kako silno mu bije srce. Iz vljudnosti sem mu pritrdila. Če ravno nisem čutila razun naramnikov ničesar. Sama pri sebi sem se že čudila kaj s tem hoče, saj jaz vendar nimam poima o zdravništvu. Pa mi je pojasnil takoj vse!
Pokleknil je pred menoj na tla in mi začel praviti, kako bije to srce le za mene. za ljubo Slavico, da sem jaz njegov ideal, ki ga je že od rojstva v srcu nosil, iskal in šele sedaj našel. Nikdar še ni nobenega dekleta ljubil in mu govoril o ljubezni. Jaz sem njegova prva ljubezen, njegovo solnce, raj in vse!
To je bilo nebeško krasno, ko je klečal pred menoj pravi in resničen lajtnant!
Pol življenja bi dala za to, če bi me videla takrat kaka prijateljica.
Naenkrat je vstal, sedel tik mene, ovil mi desnico krog pasu, z le-
vico me prijel za brado, nagnil mi glavo nazaj, pogledal mi globoko v oči in v tem trenutku me je tudi že pod nosom nekaj strašansko zašče-getalo. čutila sem njegove ustnice na svojih, naprej rahlo in lahno, potem močneje in nazadnje tako divje strastno, da bi mi gotovo potrl vse nrednje zobe, če bi imela vsajene tuje, tako ko Tonča. Oče nebeški, to je bil prvi poljub!
Spomnila sem se Tončinih naukov in ovila Herbertu eno roko krog vratu in ga stisnila k sebi, da se mi ni mogel izmakniti, z drugo sem ga pa praskala, in poljubljala sva se, oh poljubljala, da tega ni mogoče povedati z besedami. To se da le čutiti, pisati nikdar.
Srce mi je hotelo bluzo razgna-ti, (kar bi bilo zelo, zelo neprijetno, ker nimam na srajci niti modernih čipk) v ušesih sem slišala vse vojaške koračnice celega sveta, dihati sem pozabila in mislila sem le na eno: stisniti se kar najbolj k Herbertu in se pustiti poljubljati do slednjega vzdiha.
Nebeška mana je v primeri s poljubi to kar krompir in torta.
13. avgusta.
Snoči sem v postelji pozno v noč razmišljala in sklepala, ljubi dnevnik, o tvoji nadaljni usodi!
Sklenila sem in ta moj sklep je neomajljiv, da se morava ločiti.
Prvi poljub mi je odprl nove cilje, nov svet, nov raj!
Doživela bom sedaj take stvari.
katerih ne morem zaupati niti tebi, zvesti, molčeči moj dnevnik!
Raduj se z menoj, zavidaj me, kakor ti drago, a pomagalo ti ne So nič!
Ura ločitve je tu!
Zaupala sem ti vso svojo prakticiranje, vso trnjevo pot deklice, ki vede do prvega poljuba, a včeraj sem dosegla pri Herbertu diplomo. Prepričana sem, da je to šele začetek! _
Pesem o vadiških čudežih.
Vodiške sleparije s Kristusovimi ranami so provzročile širom sveta zasluženo pozornost. Ne zaradi tega, da se je dobila sleparka, ki jih je uganjala, saj sleparski ljudje se dobe povsod in vsako sredstvo jim je dobro; tudi ne zaradi tega, ker so se dobili neizobraženi ljudje, ki so v take bedaste čudeže verjeli, saj se Še pri bolj kulturnih narodih, kakor smo mi, dobi na tisoče takih, Čijih pamet je še pod normalom; ampak pozornost, začudenje in ogorčenje je vzbudilo, kar so pri teh Čudežih uganjali duhovniki in kako vlogo sta zlasti igrala nadškof Stadler in knezo-škof Jeglič. To je dalo povod ostrim kritikam in strupenim zasmehovanjem v vseh mogočih časopisih. Zdaj je dunajska »Muškete« priobčila o vodiških čudežih pesem, ki je tako žgoča in resnična, da bo menda marsikomu ustreženo, če jo priobčimo doslovno. Glasi se:
So wackelte nie noch mein stattli-
cher Bauch! So morderiseh musste ich nie noch
lachen!
Das will etwas heissen! Geschehen
nicht auch Ansonsten bei uns reeht kitzliche
Sachen?
Wir werden ja kaum eine Stunde
versehont Mit allerlei drolligen Viechsnarre-
teien.
Da solite man glauben: wir seien ge-wohnt
Nur leise zu lacheln anstatt zu schreien.
Gewiss: Fiir gew6hnlich lacheln wir ja,
Und — das geniigt, unsern Zweck zu erfullen.
Doch so etwas kitzelndes war noch nicht da!
Ich konnte nicht lacheln! Ich musste briillen!
Ich brauchte beinah eine Woche Zeit,
Um \vieder das Zwerchfell einzuren-ken.
Jetzt bin ich glucklich und endlich so weit.
Um lachelnd und ernsthaft dariiber zu denken:
Dass sie dem Volk eine Heilige war, Ist nicht zu verwundern.  Man darf
nicht vergessen: Die Volker sind Urviecher. Sind so-
gar
Noch plumperen Schwindlern schon aufgesessen.
Pisno iz Bolgarije.
(Vojni kazenski zakon hi car Ferdinand. — Svojeročno pismo cesarja Frana Josipa. — Cetaiškl vojvoda Sandanski na besu pred bolgarsko
vlado. — Obtoženi  ministri pred državnim sodiščem.)
(Dopis.)
V S o f i j i, 26. januarja.
Cim je bilo razpuščeno, ali bolje rečeno, razgnano narodno sobranje, se je vnela v javnosti znova najlju-tejša politična borba. V časopisih se zopet vsestransko razpravlja vprašanje, kdo je kriv velike nesreče, ki ie Jani zadela Bolgarsko, in stranke si druga drugi podtikajo sokrivdo na tej katastrofi.
O tem vprašanju piše sedaj tudi Teodor T e o d o r o v, bivši finančni minister, kt je tako v Gešovem, kakor v Danevem kabinetu s trdovrat-nostfo pravega Katona nasvetoval prijateljski sporazum s Srbijo in z vso odločnostjo nastopal proti bratomorni vojni z zavezniki.
V »Miru«, glasilu narodne stranke, kateri tudi on pripada, poudarja Teodorov, ki je na glasu kot eden najboljših, najidealnejših in res nesebičnih rodoljubov, med drugim tudi to - le:
>Po naših zakonih bi mogla vojno proti našim zaveznikom Srbom in Grkom dne 29. junija 1913 zapove-dati samo vlada, zakaj, ako je tudi car »vrhovni poveljnik celotne armade, ki jo ima carstvo, tako v mirnem, kakor vojnem času«, venJar nima po členu 11. naše ustave nobene nravice za napoved vojne, niti proti sovražniku, še manj pa proti zavezniški državi.
Vojna proti Turčiji ie bila napovedana s carskim manifestom, ki so ga sopodpisali vsi ministri, vojne operacije po razbitih mirovnih poga-ianjih v Londonu so se pričele tudi šele vsled sklepa ministrskega sveta, samo napad na srbsko in grško armado v noči od 29. na 30. junija 1913 ni bil sklenjen in ni bil zapovedan od ministrstva, od odgovorne vlade.
Paragraf 239. vojnokazenskega zakona določa: »Ako vrhovni poveljnik samovoljno prične z vojnimi operacijam! proti kakšni zavezniški ali nevtralni državi, ga ?e obsoditi na smrt, ali pa v slučaju posebnih olajševalnih okolnostih na težko ječo do 15 let«
Kaj hoče Teodorov s temi kon-štatacijami povedati, ni težko uganiti: Car Ferdinand je brez vednosti odgovornega ministrstva zapovedal napad na zavezniško srbsko in grško armado in spada vsled tega pred vojno sodišče v smislu paragrafa 239. vojnokazenskega zakona.
Volilna borba se je pravkar pričela in čisto gotovo je. da se bodo cpozicijonalne stranke sklicevale na ta paragraf in zahtevale, da se po zakonu postopa tudi proti vladarju samemu. In carju Ferdinandu že tudi prihaja vroče, zato se tudi že pripravlja za odhod v inozemstvo. Pravijo, da odide dne 2. februarja na svoja posestva na Ogrsko. Ali pa se bo tudi vrnil, to ie vprašanje, ki je v božiih rokah!
*
Vlada dr. Radoslavova je. kakor fe znano, avsti ofilska. Opozicija pa dokazuje, da je avstrofilska politika za Bolgarijo škodljiva. V dokaz te trditve se opozicijonalni listi sklicujejo na znano romunsko zeleno knji-
Der Pfarrer — na ja — der Pfarrer
— na ja — Man muss doch den Zvveck eines
Pfarrers erfassen. Ein Pfarrer ist wirklich nicht dazu da Um Heilige — arretieren zu lassen.
Doch — dass ein leibhaftiger Furst-bischof
Ein Mann, der intelligent sein solite. Und dass ein leibhaftiger Erzbischof Ein Mann, der doch kompetent sein solite,
Vor einer Gaunerin andachtig stehn Und sie als heilige Jungfrau erkla-ren,
Mit lebender Ehrfurcht das Kalbs-
blut sehn Und es als heiliges VVunder ver-
ehren —
Das gibt zu denken: Das ist die Macht,
Die vor dem pfiffigen Kuhmesch kniete
Und uns befieht bei Bann und Acht: Ihr dtirft nur denken, was Ich ge-biete!
Da lacht man zunachst. Dann schreit
man laut Hinaus und hinauf: Und solchen
fianden
Wird unser Schicksal anvertraut?! Wie soli das enden? Wie \vird das enden?
go, ki jo je izdalo svoječasno sko ministrstvo zunanjih del. i* pišejo: »V romunskem parlamentu Je svoječasno izjavil ministrski predsednik Majorescu, govoreč o zeleni knjigi, obsegajoči dokumente o balkanski vojni: Na strani 165. le zelene knjige najdete noto grofa Berchtol-da, poslano v Sofijo. Kolikor vem, je bilo tej noti pridejano svojeročno pismo cesarja Frana Josipa carju Ferdinandu s to - le vsebino: »Vedno sem \am svetoval, da se sporazu-mite z Romunija Ker tega niste storili, zato ste zabredli v nevarnost, v kateri se sedaj nahajate. S svojim postopanjem zavirate našo akcijo m šele, ako končno sklenete sporazum z Romunijo, bomo še'e mi dobili svobodno roke za nadaljnje delo.« — Car Ferdinand je nato, tako pišejo bolgarski opozicijonalni listi, poklical na krmilo vlado dr. Radoslavova in sc obrnil za pomoč in podporo na Avstro - Ogrsko. »Odstopite Romuniji bolgarsko Dobrudžo, to jc '"ena, za katero doHte našo pomoč, je od-go\oril minister grof Berchtold na prošnjo carja Ferdinanda.
in danes hoče vlada dr. Radoslavova ^reševati < Bolgan. ~> - isto avstrijsko politiko, ki je rokazala svojo moč med bol^arsk:mi mogotci s tem, da je spravila 300.000 Bolgarov v Dobrudži pod težki jarem romunskih bojarov. — Tako argumentirajo opozicijonalni listi in ljudstvo jih z odprtimi usti posluša m jim tudi verjame 'ato bo tud' "-strofil-ske politike i Bolgarskei v kratkem konec.
Na vstaskega makedonskega vojvodo Borisr Sarafova te spominjate še vsi. Pred leti - bilo je to menda leta 1907. — je bil v Sofiji na svojem stanovanju ponoči ustreljen. Zatrjevalo se je takrat in menda dokaj upravičeno, da ga je dal umoriti njegov tekmec Jane Sandanski, tudi no poklicu makedonski vstaški vodja. Sodišče je uvedlo kazensko preiskavo cer izdalo tiralico proti Borisovim morilcem- Sandanski je pobegnil v Makedonijo in je tu vodil čet-niške akcijo. Ko je izbruhnila balkanska vojna, je Sandanski s svojimi četniki stopil v službo bolgarske vojske ter si pridobil zanjo velikih za-siug. Ko je bil mir sklenjen, se ie tudi Sandanskemu dovolil kratek povra-tek v Sofijo, ne da bi se mu bilo bati, da bi ga prijeli radi umora Borisa Sarafova. Kakor pa je znano, je sedaj razpisala vlada volitve v narodno sobranje tudi v novo pridobljenih pokrajinah. Da bi dobila zase vse mandate v teh krajih, je prosila za pomoč tudi Sandanskega, ki ima tu kot bivši vstaški vojvoda velik vpliv.
loda proti pričakovanju je Sandanski vladi vsako podporo odklonil.
Mada Je nato odgovorila s tem, da je odredila obnovitev kazenskega postopanja proti Sandanskemu zaradi umora Borisa Sarafova. Jane Sandanski se je rešil pred grozečo mu aretacijo samo z urnim begom iz Sofije. Kam je pobegnil, nihče ne ve. (iovore, da se je napotil v Albanijo, drugi pa pravijo, da je utekel v Srbijo in da se z dovoljenjem srbskih cblasti vrne v Makedonijo.
Dne 19. februarja se prične nred državnim sodiščem v Sofiji veleva-žna politična razprava.
Obtoženi so bivši stambulovi-stovski, torej avstrofilski ministri: dr. G a d e v. dr. G e n a d i j e v, ki je bil še pred par tedni minister zunanjih del v sedanjem kabinetu, dr. Radf slavova, H a 1 a č e v in drugovi, da so kot ministri goliufali državo, kradli držav, novce in oškodovali državno blagajno za več milijonov.
Med obtoženci se nahaja tudi bivši generrlisimus bolgarske armada genetal Savov.
Vlada ni seveda rada ta škandalozni proces potlačila, pa si ne upa, ker ve, da bi to izzvalo pravcato revolucijo v deželi. Zato je morala z najsladkejširn obrazom ugrizniti v kislo jabolko ter mirno trpeti, da se sestane državno sodišče, da sodi rndi goljufije in tatvine najodličnejše njene scmišMenike.
S tem seveda še ni rečeno, da bi se že razpisana razprava tudi dejansko vršila. Pod sedanjo vlado je namreč vse mogoče. —i-
Statpsko.
Deželni šolski svet je imenoval v svoji seji dne 24. januarja provizo-rično učiteljico Emilijo Treo v Laporju za definitivno; začasno je vpo kojil definitivno učiteljico v Makolah Rozo /V; i klavec in stalno Šolskega vodjo v Št. Primožu na Poh., Martina Judn'ča,
Prostovoljna pozama bramfca v Sevnici ob Savi priredi dne 1. svečana t. 1. svoj običajni plesni venček v gostilni tovariša F. Valanta, h ka-
se vsi prijatelji društva vfjad-ao vabijo. — Na pomoč!
Iz Celja. Štajerski namestnik grof Clarv Je predlagal pri ministrstvu za notranje zadeve, naj se nakaže onim posestnikom celjskega poltičnega okraja, ki so bili lani vsled mrazov in toče oškodovani. 45.000 K podpore iz državnega sklada za ujme.
Iz Celja. (Slovensko gledališče.) Kakor slišimo, bodo gostovali mariborski igralci in igralke v Ceju na nedeljo 8. februarja. Opozarjamo že danes občinstvo iz Celja in okolice na ta obisk dragih naših prijateljev iz Maril ora. Povrniti jim moramo trud in požrtvovalnost vsaj z izvanredno velikim obiskom. Celjani vrne'o Mariborčanom obisk v nedeljo dne 1. marca.
Iz Celja. (Dijaški kuhinji) ie pristopil Kot ustanovnik Matija F reče, vpokojeni župnik v Petrov-fiaa in plačal 100 K. Dalje je daroval dr. Ivo £ubelj. c. in kr. ministerijalni svetnik na Dunaju 50 K. Obema prisrčna hvala!
Iz Celja. Kvprtopirci v Narodnem domu zbirajo pri taroku prav pridno za naša narodna društv; Od vsa1e priigrane kronce položijo 10 v *>domu na altar« in so nabrali zadnja štiri Wa nad 2300 K za Ciril - Metodovo družbo in vsa naša narodna drn*tva. Vočigled velikemu narodnemu davku, ki ga plačujeio naši kvarfopirci še posebej je ta darežljivost oosebne pohvale vredna.
D Celja. Na magistratu imajo sedaj polne roke dela z volitvami v okrajno bolniško blagajno, zato se nimajo časa brigati za potrebneiŠe stvari. Tako je še večina ulic polna zadnjega snega. Za mestne konje je naibrže škoda ali iih pa rabi Derganz v kake zasebne namene, PachoIIe s scojima suhorebrima lucama pa tudi ne more zmagati tolikega odvoza; kdo drug pa ne sme pri mestni občani kai zaslužiti. Tako pride, da imajo po vaseh bolj osnažene ceste ko v ^savinski metropoli^. Magistrat bo seve čakal ljubega spomladanskega solnčeca, da bo isto odpravilo snežne grmade z ulic. Meščani naj plačujejo doklade za nemškonacijonalno politiko, kdo bi se brigal za njihove želje!
Iz Št Jurja ob Juž. žel. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo 8. februarja v gostilni g. J. Liška svoj letni občni zbor z veselico, predavanjem, petjem in plesom. Sodelujejo vsa narodna društva. Ker bo to edina večja narodna veselica v našem trgu, prosimo vse narodno čuteče in zavedne domačine, okoličane, znance in prijatelje naše, da se je tem zanesljiveje udeležijo. Strnimo se, poprimimo z navdušenjem za pravo narodno delo, da bode naš uspeh tem večji, pomoč naši dični obrambni družbi tem izdatnejša! Na zdar! Odbor.
Iz Poljčan. Dne 1. svečana prirede poljčanski šolarji v prid šolar-ski kuhinji šolsko veselico. Na sporedu je petie in igrica »Sta/ vo:ak in niegova rejenka <. Po predstavi občni zbor Ciril Metodove podružnice. Zvečer tombola in prosta zabava v gostilni ob Boču.
Iz Studenic pri Poljčanah. Naznanili smo že pred kratkem, da se vrši v prid revnim učencem tukajšnje šole narodna prireditev. Ta prireditev, in sicer koncert, se ima vršiti v nedeljo, dne 1. svečana t. 1. v gorenjih prostorih gostilne Wirthove. Določen je jako zanimiv spored. Končanemu sporedu sledi prosta zabava in ples. Začetek točno ob 4. popoldne. Marsikomur so še gotovo v spominu studeniške narodne prireditve, katerih smo pa že dobrih 10 let pogrešali. Odbor si torej dovoljuje z ozirom na blagi namen vabiti vse prijatelje lepega petja in godbe k zelo obilni udeležbi.
Sankcionirana deželna postava. Cesar je sankcijoniral zakon, po katerem sme v bodoče deželni odbor sam dovoljevati v gotovih slučajih pobiranje višjih deželnih doklad.
Braslovče - Polzela. Sokol v Braslovčah in C. M. podružnica na Polzeli priredita skupno dne 15. svečana vel!ki narodni ples. ki ga še ni videla Savinska dolina, v vseh zgornjih prostorih g. Cimpermana na Polzeli. Vse priprave so v najlepšem teku.
Štajerski avtomobllnl klub priredi dne 1. in 2. februarja 1914 zimsko preizkusno vožnjo z avtomobili na progi: Gradec - Maribor - Sp. Diavograd in dalje čez Zg. Štajersko v Gradec nazaj. Namestnija je odredila, da se sme na onih cestah, na katerih je sneg odmetan samo v širo-kosti za en voz, le na odmetanih, razširjenih križiščih križati z drugimi vozili aH pa naprej voziti.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 1. svečana 19 i 4 ob pol 8. uri zvečer se vprizorite dve enodefmki namreč veseloigri* »V medenih dnevih« in »Fred«. To
ste dve jako interesantni in zaeno zabavni igri; da bo cenjeno občinstvo jako zadovoljno, o tem smo prepričani. Predstava se bo končala že ob pol ia uri. KoJ nato se bo pričel ples v veliki dvorani.
Iz Prema pod Mariborom. Namestnik grof Clarv je podelil viničar-ju Fr Razboršeku v Framu častno Kolajno za 401etno zvesto službovanje.
Iz Ptuja. Zaročil se je c. kr. av-
kultant v Mariboru, g. Slavko šu-meiijak, z gospodično Marico Verši-čevo iz Ptuja. Obilo sreče mladima zaročencema!
Iz Ptuja. V soboto je priredila iukajšnja Čitalnica svoj običajni ples, ki je bil zelo živahen in zabaven. Udeležilo se ga je vsled povabila tudi nekaj častnikov. Isti večer je ori-redilo v nemškem domu društvo >'Deutsches Haus« rodbinski večer, ki pa se je totalno ponesrečil. Iz jeze piše sedaj plemeniti Plachki v gra-škem >'Šuftenblatu<', da je ^nemško prebivalstvo v Ptuju iznenađeno« n^a udeležbo častnikov na čitalničnem plesu. Kolikor je nam znano, ni tudi ptujski pijonirski bataljon del iva-ke nemškonaciionalne, temveč avstrijske armade, ki ima biti enako naklonjena nemškemu, kakor slovenskemu prebivalstvu. Ce torej ca* miški zbor pošilja svoje zastopnike med -Nemce« v nemški dom, jih mora poslati tudi na slovenske pTes-ne zabave. To razume vsak človek, samo Plachki v jezi nad blamažo svojega društva ne.
Drobne novice. \ r e m e. Hud mraz zadnjih dni je v sredo popustil, zato je pa začelo znova snežiti. — Iz Mari bto r a. Pred okrožnim sodiščem se je vršila v torek obravnava proti onim možem in fantom, ki so 16. novembra natepli v Poštrakovi gostilni pri Ptuju nekaj pijonirjev in tri težko ranili. Kakor znano, je takrat »Štajerc« pisal, da se je vnel pretep vsled sovraštva Slovencev do avstrijskih vojakov. Obravnava je pa pokazala, da se je pretep pričel vsled tega, ker je krčmar nastopil proti pijoniriem, ki niso hoteli plačati tega, kn.r so pojedli in spili. K temu konfliktu je še prišlo to, da so kmečki fantje skrili nekemu pijonirju bajonet Pričel se je splošen pretep, v katerem so se proti pijonirjem »postavili« z noži in železnimi palicami krčmar Poštrak, njegov sin, dalje neki Ribič, Panko in brata Erjavca Dobili so vsi po dva do pet mesecev težke ječe. — Iz Celja. 22. januarja ponoči je zgorelo gospodarsko poslopje Franca Pavlica v Št. Pavlu pri Preboldu. Ker se Pavlica sumi, da si ie sam zažgal, so ga ovadili orožniki sodniji. — Zmrznila je v Konjicah 79 let stara prevžitkari-ca Marija Lederbitner. Padla je na poti proti domu v neko grapo, iz katere ni mogla več ven in je zmrznila — Razpisano je v Gradcu pri deželnem sodišču mesto zemijeknjiž-nega vodje, (Gr. Z. z dne 27. januarja)
Primorsko.
Koroško.
Iz strahu pred operacijo je skočila v vodo v Celovcu kuharica Apo-lonija Janežič. Utopljenko so videli, ko je skočila v vodo, kljub temu je niso mogli rešiti, ker jo je odnesla voda pod led.
Davčni vijak na Koroškem. Vsled številnih pritožb koroških davkoplačevalcev zaradi izredno hudih kazni davčnih oblasti, je izdelal poslanec \Aaldner spomenico, v kateri se poživlja vlada, da naj se pri kaznih, proti katerim so vložene pritožbe in katere je mogoče še odpustiti, postopa s strankami skrajno obzirno. Ta spomenica je bila soglasno sprejeta.
Drobne vesti. Koroški jutranji tovorni vlak je trčil pri Jesenicah v neko lokomotivo. Obe lokomotivi in več voz tovornega vlaka je razbitih. Kdo je povzročil nesrečo, še ni znano. — Ecen koroških deželnih poslancev, ki se pa ni podpisal, je objavil v graški »Tagespošti« članek, v katerem silno boža učiteljstvo in kadi deželnemu zboru koroškemu, češ, da je ta zbor eden najkulantnejših v Avstriji, kadar gre za gmotno zboljšanje učiteljstva. Koroški učitelji so poleg učiteljev na Nižjem Avstraj-skem, najboljše plačani, najslabše pa se godi učiteljstvu na Kranjskem, na Goriškem in v Galiciji. Dopisnik se bavi tudi s spomenico, ki jo je dala »Zveza koroških učiteljev« deželnemu zboru, in pravi, da se koroškemu deželnemu zboru po krivici očita, da je šoli sovražen, kljub temu pa že naprej prerokuje, da deželni zbor bržkone za sedaj za učiteljstvo ne bo mogel ničesar storiti. To Je skrit odgovor na Javne proteste proti koroški šolski reformi, ki jo je izdelal dr. Steinwender po solnograškem načrtu. Ta dopis, ki Je Jako neokretno sestavljen, se laska učiteljstvu, obenem pa mu grozi, češ, če ne pustite pri miru reforme, zadrgnemo naše deželne inošnjičke.
Iz Divače. Dne 1. svečana (v nedeljo) ob 8. zvečer prirede divaške starine in mladina pri g. Obersnelu na postaji veselico z vprizoritvijo igre »Pri čašiči kave« in s plesom. Igro v prizore vrle sežanske gospe in gospice; pri igri in za ples pa svira sežanski salonski orkester. Vstopnina le eno krono. Čisti dobiček je namenjen za šolsko mladino in se bodo preplačila hvaležno sprejemal*.
-Lega« in »Ciril-Metodova du-zba«. 1 ržaški Lahi so prišli že v strašne stiske. V svojem sovraštvu do Slovencev so se oklenili tujca Nemca in so si ga izbrali za zaveznika proti Slovencem. Toda ta zaveznik ni tako skromen, kot so mislili Italijani prvotno in jim je že začel kazati rožičke. Povsod in v vsakem slučaju zahteva takojšnje plačilo za svoje zavezništvo. Ne pripusti, da bi se v boju s Slovenci še bolj oslabšal italijanski element, ne pusti ga pa tudi napredovati. To so Lahi že opazili, toda prepozno bo, tujec že sedi v luknji in Nemec jih že vleče za plašč. Povsod, kjer hočejo Italijani preveč rogoviliti, dvignejo Nemci svarilno prst, češ, mirujte, sicer se vam sku-jamo. Koliko Časa bodo ti prebrisani Italijani še to trpeli, ni znano, gotovo pa je, da jim že sedaj preseda ta nemška kontrola. Italijani imajo v Trstu svojo »Lego nationale«, ki je bogato subvencionirana iz Italije in ki ima nalogo, poitalijančiti vse otroke. Ta Lega tudi nam Slovencem silno škoduje in vsa prizadevanja nase vrle Ciril - Metodove družbe, da bi popolnoma paralizirala to nevarno delo Italijanov, še niso dosegla popolnega uspeha. Močna je sicer naša družba v Trstu in tržaški Slovenci se ji imajo mnogo zahvaliti, kar je pripomogia k napredku in ojačenju Slovenstva v Trstu. Toda, tudi nemški »Schulverein« je v Trstu. Skromen ie bil spočetka, sedaj pa, ko so vpregli Nemci Italijane v jarem, se je ojačil in začel nastopati predrzno. Na zadnjem zborovanju Lege se je pokazal nemški vpliv. Vemo, da Italijani dosledno napadajo Slovence, rapadali pa so v tem oziru preje tudi Nemce. Sedaj pa so dobili ukaz, kateremu so se zopet vklonili. Nemci so rekli- Bijte po nevarni Ciril - Metodovi družbi, ki preti, da bo slavi-ziraia celo Primorje, nas Nemce pa pustite pri miru! V tem smislu so bili sklenjeni tudi vsi sklepi na zborovanju Lege in dokazalo se je, da so tržaški Italijani res že v vsakem oziru popolnoma pod nemškim vplivom.
Aretacija. Aretirali so v Trstu nekega I. Lutvvacha. izdajatelja lista »Bili-, ker je izvršil v Trstu, na Goriškem, Kranjskem in Koroškem več goljufij.
Poneverba. Nemški listi poročajo, da je odložil deželni poslanec istrski Pangerc svoj mandat kot občinski predstojnik v Dolini pri Trstu. — Pravijo, da je to storil zaradi neke diference, ki se je pokazala v občinski blagajni in ki znaša okroglo 60 tisoč kron.
Burja še vedno razsaja v Trstu in v okolici. Napravila je že ogromno škodo v pristanišču in v mestu. Predvčerajšnjim je prevrgla na parniku »Isonzo« celo skladišče desk. Pri tem je zadela ena deska 201etnega mornarja Repoviča na glavo. Repovič je padel v morje in kljub takojšnji pomoči utonil.
Ponesrečen parnik. Pri Dubrovniku je nasedel na pečine parnik »Nada«. Moštvo se je rešilo, parnik je bržkone izgubljen.
Drobne vesti. Pred kratkim je pogorela v Trstu trgovina s cvetlicami, last Ivana in Josipine Taussig. Ko so prišli ognjegasci, je bila cela trgovina že v ognju in čutil se je nenavadno močan smrad po terpentinu in smoli. Sumili so takoj, da je bil ogenj podtaknjen; uvedli so preiskavo in aretirali lastnika trgovine in njegovega uslužbenca 181etnega Petra V erbiča. — Nenadoma je umrl v Trstu tajnik zadruge jestvinarjev 57-letni Anton Krelja. Zgrudil se je na ulici Gatteria. odpeljali so nezavestnega v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl Pri njem so našli 1700 K denarja, zlato uro in verižico in dva prstana z dragocenimi briljanti. — Policija v Trstu je aretirala onega Zoreta, ki je pred nekaj časom ukradel natakarici v čajnici v ulici For-teno. medtem, ko je njegov tovariš z njo ljubimkal, dve zlati zapestnici, eno srebrno denarnico in 200 K denarja. Zore je doma iz Splita in je bil iz Trsta že večkrat izgnan kot nevaren tal. Njegovega tovariša še niso našli. — V ladjedelnici v Tržiču se je ponesrečil delavec Evgen Mozetič. Padel je 8 metrov globoko in obležal na mestu mrtev.
Dnevne vesti.
+ Revizija na magistratu. 2e tri
mesece sedi na mestnem magistratu revizijska  komisija,  ter preiskuje
vsak prah in vsak kotiček. Ta revizija je pravzaprav prava satira na mestno avtonomijo, a župan ji ne provzroča nikakih sitnosti, ker mu je na tem, da bi se javnosti ne vsililo prepričanje,, da se hoče na magistratu kaj prikrivati. Deželna komisija se poslužuje te županove tolerance v polni meri. Revizija se je zavlekla še celo na tisto dobo. ko je na magistratu vladala nemška večina. Dostikrat *e zahtevajo pojasnila — časih glede malenkostnih zneskov — za dobo okrog leta 1880. In če knjigovodstvo, ali registratura ne moretu takoj po-streči z dotičnimi akti. sta registratura in knjigovoJst\ o za nič. Da taka revizija lahko kaj iztakne. posebno v času pred letom 1893. ko mesto takorekoč ni imelo nikakega pravega knjigovodstva, je lahko mogoče, posebno, če se premisli, da mesto še danes ni v položaju, da bi vse svoje urade preustrojilo tako. kakor to zadevajo zahteve modernega časa. Sicer pa ni naloga revizije, da bi se gospodje revizorji belili glavo, kako se preustrojilo in na novo reorganizirajo uradi na magistratu. Za tako reorganizacijo bo žc skrbel me-svet sam! Naloga revizije je ft*rogo računska: ker so klerikalci • idili, da se je na magistratu toliko in toliko denarja zapravilo, in dn se ;e ondi toliko in toliko defravdirrlo, ?e dolžnost omenjene komisije s Štefkami dokazati, koliko se je mestnega denarja zapravilo, in koliko se ga je de fra vdiralo. Pri tem se pa revizijska komisija ne sme postaviti na stališče tistih brezmožganskih ljubljanskih klerikalcev, ki si eden drugemu šepetajo, koliko se je na I i^istratu goljufalo. Največje goliu-; ie so se po mnenju teh Kregarjev vršile pri mestnih posojilih, katera so se porabila za druge namene, kakor pa so jih določili dotični sklepi deželnega zbora. Bila je brez dvojbe velika napaka prejšnjega mugistrat-nega vodstva, da ni pravočasno zaprosilo pri deželnem zboru za po-rrebni revirement. S tem se je ustvarila kost, na kateri, kakor lačni ki noč in dan glodajo naši klerikalci. Od denarja, ki je bil namenjen za gradbo tržnice, se je kakih 250.001 kron porabilo za novi most na Po-uu h in za skladišče v mestni petni vojašnici Po mnenju našli Mefetov in Kregarjev je bila mestna čina ljubljanska za teh dvestopet-. :setti?oc kron ogoljufana in on^-rjena. Ker tržnice ni, zatorej je Miana ogoljufana! Nič ne poma-če tem teličkom descikrat razla-\ da sta novi most in skladišče saj tako potrebna, kakor bi bila *vnica, in da sta mesto izdanega denarja, ta dva nova objekta tukaj, re-ven ostane en in isti: Ljubljana je opeharjena za 250.000 K! Avgmenta-: Kko skladišče pa bi bilo prej kot ne kakor goba po dežju samo ob sebi zraslo: nov most na Polonah pa bi bil ustvaril šentpetrski župnik, ki -tak zna delati čudeže! Če se bo de-želnoodoorniška komisija prilagodila takiln in enakim naziranjem ljubljanskih klerikalčkov, potem bo lahko sestavila poročilo, katero bo podobno Štefe - Kregarjevim pritožbam, po kateiih se šale brijejo s pametjo in resnostjo.Da nam taka poročila ne bodo imponirala, je gotovo!
Absolutno na slabem glasu«. Zgodilo se je nekaj tako neču-. enega in brezprimernega, da se mo-ra človek za glavo prijeti. Izšla je šolska knjiga, ki jo ie učno ministrovo odobrilo in po kateri hočejo v -:oroškib šolah učiti domoznanstvo. in v tej knjigi je zapisano, da so koroški Slovenci absolutno na slabem 2!asu — VVindischen geniessen abso-lut keinen guten Ruf. Tako zaničeva-e. tako sramotenje v šolski knjigi — ali si more kdo kaj hujšega misliti? V šoli se naj uči mladino, da sko-ro tretjina koroškega prebivalstva ni debrem glasu; to se pravi, da je treba koroške Slovence zaničevati. Vič se ne bomo ozirali na to, da je v usnici slovensko prebivalstvo na dokaj višji nravni stopinji, kakor pa nemško prebivalstvo, nič ne bodo \-postevaii. da so na Koroškem pokrajine, kier žive v nravnem oziru nemški ljudje, kakor živali, na to, da je nemško prebivalstvo tako za-šnops-vno. da se mora Človeku smi-!;ti. To so resnice, ki pa tu, ko se gre za šolsko knjigo, ne pridejo v poštev in jih le omeniamo, da se spozna rreznieirfa podlost rečene Šolske kn:ige. Storjena ie ta podlost s prevar lenim namenom huiskati že v šoli mladino proti slovenski narodnosti m krivično sramotiti slovensko prebivalstvo in tako lopovstvo |e odobrilo c. krv naučno ministrstvo. Izvedelo se še bo, kdo je spisal to ^olsko knjigo in kdo je tisti, ki jo je Priporočil šolski oblasti v aprobacijo brez dvoma pa je, da spada ta fned tisto zavrženo nemškonacijo-naino bamlo, ki strahuje celo deželo n je deležna posebne naklonjenosti u roške vlade. Stvar je prišla vče-aj v državnem zboru na razgovor in če vlada ne da v najkrajšem času za-
doščenja, bo videla, da znamo kruto
plačati take intamije.
V državni obrtno pospeševalni svet je minister za javna dela imenoval — kakor poroča »Slovenec« — pcslanca Gostinčarja. Brez dvoma ie. da je ministrstvo to moglo*storiti edino le na priporočilo kranjske deželne vlade. Kajti, ako bi se pustilo ministrstvo popolnoma objektivno poučiti, potem ne bi v to korporacijo mogle imenovati zastopnika agrarnih interesov, ki so mu obrtne zadeve ne samo čisto neznana snov, ampak ki gleda obrtne zadeve čisto z drugega gospodarskega stališča, kakor obrtniki in obrtništvo. Poslanec (jestinčar bi spadal kvečjemu v kak delavski svet, v državni - obrtno po-speševaini svet edino le obrtnik in zastopnik obrtniških interesov in nihče drugi. Vsaj na tem polju bi mo-rala naša deželna vlada opustiti — pristranost.
Stetetova zmaga. Že zopet nam je poročati o novi, pomembni zm^gi občinskega svetnika Žtefeta. Mešani svet je sklenil, da je pri mestnem liceju postaviti v proračun celih 500 K, v namen, da se temu ali onemu liceiskemu učitelju da mala pod-p ra ako hoče napraviti kako poučno potovanje. Tudi država deli take I\xirore. in pri deželnem odboru samem liri imajo tudi. No Stefe se pritoži, deželni odbor pa ugodi pritožbi, čtš. da finance mesta Ljubljane ne pTneso tako ogromnega izdatka. Sedaj so mestne finance rešene! Redila sta jih Štefe in deželni odbor, pri katerem, kakor znano, potnih stroškov ir dijet sploh ne poznajo! Čast, ki mm čast!
— Povsodi zapostavljanje Slovencev. »Tagesposr priobčuje imena onih gospodov, ki tvorijo izpraše-valno komisijo za sodne izpite. V komisiji ni niti enega Slovenca, dasi spadajo v področje graškega nadso-dišča vsa Kranjska in slovenski ded Štajerske in Koroške. Kolikor se spominjamo, so bili svoječasno v tej komisiji tudi slovenski člani, sedaj jih pa menda nič več ni potreba, ker itak pri sodiščih germanizacija tako napreduje, da ni več daleč čas. ko bo izginil zadnji slovenski sodnik! Seveda klerikalni slovenski poslanci se za take malenkosti ne brigajo!
— 30. obletnica smrti. Včeraj je
minilo trideset let, odkar so on ogromni udeležbi slovesno pokopali vzornega duhovnika in pravega apostola miru, vladiko ljubljanskega dr. Janeza Zlatousta Pogačarja, starega 75 let Bil je to zadnji višji pastir, oznanicvalec miru, ljubezni in sprave na tej škofiiski stolici. Bodi mu ohranjen blag <nomin!
— »Slovensko pismo« priobčuje
včetajšni -Hrvatski Pokret«. V tem Pismu se govori o 500letnici, odkar je bil na Gosposvetskem polju ustoličen v slovenskem jeziku poslednji koroški vojvoda, o ginevanju analfabetizma med Slovenci in važnosti Trsta za Jngoslovanstvo in sploh za vse Slovenstvo. O vseh teh točkah je -Slovenski Narod* baŠ v zadmem času obširno razpravljal.
— »Gostilničar«. Pod tem imenom je začel izhajati dvakrat na mesec gostilni carski strokovni list, ki ga tonlo priporočamo vsem slovenskim gostilničarjem in kavarnarjem. List izdaja dež. zveza kram ih go-stdničarskih zadrug in ima prva Številka bogato vsebino, ki obet , da bo to stanovsko glasilo ustreg: vsem zahtevam za razvoj, pouk in povzdi-go slovenskega gostilničarskega obrta. List se naroča pri upravništvu v Ljubljnni. Marije Terezije cesta 16.
— Podaljšanje proge električne cestne železnice. Kakor čujemo, ie ravnateljstvo akcijske družbe malih avstrijskih železnic sklenilo razširiti piogo ljubljanske električne cestne železnice in so tozadevna pogajanja in projekti skoraj domalega že izvršeni. Progo hočejo podaljšati do Viča in do konca ?iške. Če smo prav informirani, bi se imela proga cepiti pri glavni pošti ter bi šla po ?elcn-burgovi ulici. Kongresnem trgu, Vegovi ulici, po Rimski in Tržaški cesti preti \ iču. Druga pa bi šla po Fran .fos;na in Blei\veisovi cesti, pri Blei-vcisovem parku pod progo južne zeleznke, potem pa na Marije Tere-7iie cesto in po Celovški cesti do >iške. Proga od magistrata do Dolenjskega kolodvora bi bila potem kot stranska proga. Pogajanfa s privatnimi interesenti, s cestnim erar-jem, z južno železnico, šišensko, viško in ljubljansko občino se kmalu začno in bodo gotovo izpadla ugodno. Pri tem bi v interesu občinstva, kakor tudi v interesu družbe same. opozarjati, da bi pri ti priliki mero-dajni faktorji vplivali, da bi se odpravili pasi, mesto njih pa naj bi se uvedli le dve tarifi — za celo progo in za polovico. Cene bi se primerno znižale, pa bi bilo za obe strani bolje. Istotako so za naše mesto pretirane cene za letne in mesečne vozne listke. Poleg teh bi se pa morebiti lah-
ko uvedle tudi mesečne ali letne cene za vožnjo od gotove do gotove postaje. Saj se razni ljudje vozijo ravno največ v službo in iz službe od gotovih do gotovih postaj in bi se takih listkov gotovo rajši posluževali, kakor onih za celo progo, ki so dražji, pa jih običajno sploh ne rabijo.
Letošnje domobranske orožne vaje se bodo vršile v dveh dobah ali periodah in sicer spomladi in Jeseni. V slučaju potrebe se spomladanska perioda lahko razdeli v dva zaporedna turnusa po štiri tedne. Spomladanska orožne vaje morajo biti brezpogojno 15. junija končane, odnosno tisti dan, ko se pred 15. junijem začno dopusti vsled žetve. Pri domobranskem pešpolku št. 27 (Ljubljana) se vpokiičejo na orožno vajo in sicer: na 4 tedne dne 1. maja; na 3 tedne dne 6. maja; na 2 tedna dne 13. maja. Z ozirom na svoje stanovske in službene iazmere si lahko vsakdo izbere dobo, v kateri želi doslužiti svojo orožno vajo. Tozadevno se ie nemudoma zglasiti z domobransko knjižico pri županstvu svojega bivališča, v Ljubljani pa v vojaškem uradu v Mestnem domu in sicer najkasneje do 15. februarja t. 1. Zakasnele prijave se najbrže ne bodo mogle vposte-v aH
— Fantovski ples, ki ga prirede fantje šentjakobske soseske v soboto dne 31. januarja v vseh gostilniških prostorih pri Češnovarju na Dolenjski cesti, bo brezdvomno najlepša predpustna prireditev v šentjakobskem okraju. Veselični prostori bodo spremenjeni v pravi raj, tako bodo okrašeni. Ker je vstopnina samo 40 vm. in začetek že ob pol 8. zvečer, gotovo nihče ne zamudi udeležiti se te zabave, ki se bo kot lani odlikovala po neprisiljenosti in prisrčnosti. Pies je prirejen v prid knjižnici »Gospodarskega naprednega društva za šentjrkobski okraj« in se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Srečke in zastavna pisma. Stranke, ki dobe od nepoznanih t\rdk iz inozemstva cirkulare glede nakupa srečk in zastavnih pisem, na: se v lastnem interesu informirajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani o zanesljivosti tvreke, ki razpošilja dotične cirkulare.
— Damski   frizerji   v Ljubljani
i no Fettich-Frankheim, Matko Pod-krajšek in Fmil Navinšek imeli bodo povodom »Planinskega plesa« z dovoljenjem c, kr. deželne vlade svoje salone v nedeljo, dne 1. svečana do pol 9. zvečer odprte. Ta odredba je posebno prikladna za dame z dežele.
— Avtomobilna zveza Celje-LjubPana je vsled slabih cest ustavila začasno ves svoj promet.
Umrla je v Gradcu gospa Ana Bratkovič roj. Costa, iz rodbine nekdanjega župana ljubljanskega dr. Et-bina Coste. Bila je vdova po dr. Brat-koviču, nrvem slovenskem odvetniku v Krškem, ki je pokopan na pokopališču krškem, dočim bo njeno trrplo počivalo v sedaj tuli nam zemlji. Naj v njej mirno počiva blaga pokojnica!
Rita Sacchetto, slavna in znana plesalka igra jutri glavno vlogo v plesni sceni v 4 delih »Odet ta«, katero se predvaja na specijalnem večeru v kinematografu »Ideal« poleg še drugih štirih prvovrstnih slik. Danes zadnji dan zanimivega sporeda s kriminalno dramo * Medicinska uganka«- in veseloigro »Rožnati čeveljček«.
Ogenj. Danes ob pol 2. zjutraj je začelo goreti v pralnici (sušilnici) v I.ichtenturnovem zavodu na Poljanski cesti. Obveščen oddelek reševalnega in gasilnega društva je takoj nribite; na lice mesta ter ogenj zadu-šiL Ogenj je nastal vsled tega, ker se ie vnelo perilo, ki je viselo preblizu razgrete pečne cevi. Ogenj je napravil baje okoli 500 K škode.
Na včerajšni semenj so prignali 10 glav in sicer 8 volov in 2 kravi.
Društvena naznanile.
Sokolska Župa LJubljana L Zupra odborova seja se vrši v nedeljo 1. februarja ob pol 4. popoldne v restavraciji ->pri Zlatorogu« z važnim dnevnim redom. — Ing. J. Mačkov-šek, tajnik.
Zveza kranjskih mlinov v LJubljani vabi gg. člane na redni občni zbor. ki se vrši v sredo 4. februarja 1.1. ob l. popoldne v prostorih restavracije >Novi svet«, Marije Terezije cesta. Na dnevnem redu so sledeče točke: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev odbora in raznoterosti.
Ustanovni občni zbor Sokola v Mostah pri LJubljani se je vršil v nedeljo, dne 25. t m. v gostilni pri Jo-škotu na Selu. Občni zbor otvori predsednik pripravljalnega odbora br. Jan. J a r c, pozdravi navzoče zastopnike br. društev Sokola Ljubljana I. in II., Sokola v štepanji vasi, osobito pa zastopnika 2upe Ljublja-
na L br. dr. Pestotnika. Društvo je ustanovljeno! Misel na to nas je spremljala že precej časa. Veliko dela je bilo treba zato, težko bi se ustanovilo društvo, če ne bi imeli na svoji strani br. društva Sokola l, Trnjeva je bila pot, lahko pa rečem, da bi se težko vršil danes ustanovni občni zbor. ko bi nam ne stalo na strani materinsko društvo Ljubljana I. Kdor Slovan, ta Sokol, to bodi naše geslo, v imenu tega gesla pojdimo na delo, pridobivajmo si članov, in danes eno leto bomo lahko s ponosom rekli, Moste so naše. Tajniško poročilo pripravljalnega odbora poda tajnik br. S t o j k o v i č. Pri volitvi so bili izvoljeni z vzklikom starosta br. S t a r i č , podstarosta br. J a g e r . načelnik br. J a r e c. Odborniki br. Kebel, Svetek, Jelnikar, Hamberger, Stari,Novak, S t o j k o v i č ; namestniki bratje Viran t, Kline, Senič; pre-gledovaica računov br. Ljubo Đerme 1 j in J u g Jos. Za zastopnike Sokolske Župe Ljubljana I. br. S t a -rič,Jager, Jarec, Novak, S t o j k o v i č ; za zastopnike Slov. Sokolske Zveze br. Starič, Jare c . S t o j k o v i c. Pri točki raznoterosti je govoril zastopnik Zupe Ljubljana I. br. dr. P e s t o t n i k , ki je v daljšem tovoru pojasnil sokolsko delo.
Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju naznanja, da predava v soboto, dne 31. t. m. v društvenih prostorih g. starešina Stanko Virant o predmetu: »§ 14. in ex Iex«. Začetek ob 8. zvečer.
Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi. Izredni občni zbor se vrši dne 27. januarja 1914 ob 8. zvečer v prostorih hotela »Baška« na Kralj. Vinogradih.
Frosveto.
Hrvatska opera. Pišejo, da je napisal Verdi opero »Rigoletto« v neki koči v italijanskem kraju Busse-to tekom 40 dni. Prvič je bila vpri-zorjena leta 1851. Prej je napisal že več oper, vendar je ravno ta prva od tistih, ki nam kažejo mojstra takega, kakoršnega poznamo. Pred njo je bila komponistu vse melodija ali petie, zdaj pa je posvetil naenkrat tudi orkestracija veliko pozornost.Z dramatiko libreta je združil dramatično glasbo in napisal tako ognjevito in strastno muzikalno dramo. Za tiste čase je bila v Italiji to novost in celo drzna. Pravijo.da je provzročil splošno zgražanje kritikov in publike že sam slučaj, da je glavni junak opere >Rigoletto« dvorni norec. — Tekst je sestavil Piave po drami Viktorja Mu-goja »Le roi s' amuse«. Predstavlja nam življenje vojvode iz Mantue, mladega in vročega ljubitelja žensk, ki mu vračajo ljubezen z ljubeznijo. Njegov norec »Rigoletto« se hoče maščevati nad njim, ker mu je zapeljal hčer, ali ženska, ki bi ga naj pogubila, ga reši- Zadet v srce spozna stari norec, da ie umoril ropar, ki ga je najel in plačal, njegovo hčer. Zakaj vojvoda iz Mantue se vrača tam pod hribom v svojo palačo s svežo ljubico in z veselo, večnonovo pesmijo na ustih:
2enska Ie vara nas
vedno lokavo ... Vojvodo je igral g. Lowczynski in pel ravno to preprosto pesem tako dobro in naravno, kakor tega že dolgo nismo čuli na našem odru. Bil je mlad, zdrav, vesel, večni fant, ki mu kipe iz prsi vroče pesmi ljubezni, ki obeta povsod večno zvestobo, ki se razvnema vedno, kadar stoji pred obličjem lepega dekleta. Prav iskrena je bila Gilda gospe pl. Strozzijeve, dramatsko silo v igri in petju je kazal g. Vuškovič. Zlasti v tretjem dejanju, kjer se pokaže norec čutečega in ljubečega očeta, se je mogočno razigral in razpel. Jako ljubka je bila Magdalene gdčne.Valentijeve, hvalevreden g. Križaj in g. Lesić. Predstava je kazala gladkočo in zaokroženost in žela mnogo aplavza.
P.
Rnjitoraost.
— »Gostilničar«. Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Deželne zveze gostilničar-skili zadrug na Kranjskem«. Izhaja dvakrat na mesec. Vsebina 1. številke: Zvezne objave. Cenjeni tovariši gostilničarji! Gostilničarji in leto 1913. Kranjsko vinogradništvo in vinska trgovina. Dež. zveza za tujski promet na Kranjskem. Deželna zveza obrtnih zadrug na Kranjskem. Obrtne pravice in predpisi. Stanovske novice. Zadružne objave. Razno. Sport Listek: A. Zajec: Ljubljanski gostilničarji v stari dobi. — List stane celoletno 5 K, polletno 2 K 60 v. Posamezna številka 25 v.
— Knjiga A. Kutschbach »Dle Serbea hm Balkaakrieg«. Klein-mavr & Bamberg sta me opozorila aa to knjigo. Ne kupujem rad nem-
ških knjig. To knjigo pa sem naročil, ko sem pregledal poslani mi prospekt. In ni mi žal! Knjiga obsega le J 50 strani, pa je vendar skrbno in pregledno pisana. Iz cele knjige se vidi, da je imel spisatelj uradni materijal na razpolago in sicer vojaški in diplomatični. Čitatelj se do dobrega iz knjige informira, zakaj je nastala balkanska zveza, na kaki podlagi, zakaj je nastala vojna proti Turčiji, pozneje proti Bolgarom. Tretji del knjige obsega »die Lehren der beiden Kriege«; četrti: aus der serbisehen Heeresverwaltung; die serb. Hecresorganisation; die Ver-pflegung des Heeres; Sanitatswe-ser etc. Tudi nekaj epizod iz vojne obsega, ter ima nekaj dobrih podob in načrtov! Je redka prikazen med nemškimi knjigami! Za to jo Slovencem toplo priporočam! Založil je k»?iig^ Frank v Stuttgartu. Vezana stane 4 K 86 v. — Dr. J u r t e 1 a.
Razgled po slovanskem svetu.
— Bolgarski kralj Ferdinand in
praznoverje. Kakor bolgarski listi poročajo, si je car Ferdinand spomladi lanskega leta naročil iz Pariza italijanskega vedeževalca Manciniia, ker je izvedel, da zna le-ta prorokovati bodočnost. Mancini je res prišel v Sofijo in se nastanil v prvem hotelu blizu carskega dvorca »Blgariji«. Od tu je bil poklican v dvor, kjer ga ie Ferdinand sprejel v svojem privatnem kabinetu. Tu mu je brez okoliščin novedal, zakaj ga je pozval k sebi ter mu ponudil levo dlan, naj mu z nje prerokuje bodočnost. Mancini ie prijel roko, motril dolgo brazde na dlani in jih študiral. Ko bi imel Ferdinandu dati odgovor, ga je prosil, naj mu dovoli, da se vrne v hotel, češ da mu ne more ničesar povedati. Toda car mu je osorno ukazal, da naj govori, ker ga. ni za to poklical iz Pariza, da h: molčal, Mancini je jel na to zopet i največjo paznostjo motriti dlan in je končno spregovoril: ?>V duhu zrem strašno leto ... Na dlani stoji, da bo izbruhnila nova vojna ... Nikar ne začenjajte vojne! To leto bo pretreslo vso vašo državo in omajalo tudi vaš prestol! . . .« Car Ferdinand je kakor okamenel poslušal te besede ter spodil italijanskega vedeževalca. Tako poročajo listi. Koliko je na stvari resnice, ne vemo, pravijo pa, da je Koburžan res dokaj praznoveren.
— Smrt hrvaškega rodoljuba. V Zadru je pretekli teden umrl član gosposke zbornice Manfred knez B o r e ! 1 i Vranski. odlični hrvaški rodoljub Pokojnik je bil rojen 1. 1836. v Fihpjakovu, kjer ima njegova rodbina posestva. Ko se ie I. 1860. pričelo narodno gibanje v Dalmaciji, je bil knez Borelli med prvimi, ki so v Zadru stopili v krog hrvaških rodo-ijul ov. Pokojnik je bil med ustanovitelji Ur v. čitalnice, hrv. Sokola in hrv. dijaškega podpornega društva v Zadru. Knez Borelli je tudi politično dele val: 1. 1S79. je bil prvič, 1. 1885. pa drugič izvoljen za državnega poslanca. Še 1. 1911. je bil knez Borelli pri državnozborskih volitvah kandidat narednih strank proti klerikalno-pravaškemu kandidatu .Prodanu v zadrskem okraju. L. 1902. je bil imenovan za dosmrtnega člana gosposke zbornice. V svoji oporoki je zapustil svojo hišo v Zadru, v kateri se nahaja hrvaška knjigarna in podružnica Jadranske banke Hrv. podpornemu društvu. Hiša je vredna 100.000 kron. Trajen spomin velikemu rodoljubu in narodnemu dobrotniku!
— Srbsko-hrvaško narodno gledališče v Sarajevu. V Sarajevu se ustanovi na deželne stroške stalno gledališče, tako se je sklenilo v proračunskem odseku bosanskega sabora. Dežela bo takoj ob ustanovitvi izplačala gledališču 36.000 kron in se obenem zavezala, da bo plačevala tudi eventualni primankljaj. Med poslanci je nastal spor zaradi tega, kako bi se naj gledališče imenovalo. Vlada je predlagala, naj bi se gledališče krstilo na ime »Bosansko-her-cegovsko narodno gledališče«. Za to ime so se zavzemali tudi mohame-Janski poslanci, ki so s tem pokazali, da jim je žal narodno čustvo še čisto tuje. Srbski in hrvaški poslanci pa so se sporazumeli, da se naj novo gledališče imenuje: »Srbsko-hrvaško narodno gledališče«. In temu imenu bo brez dvoma pritrdila tudi večina bosanskega sabora.
IZPKd sodfio.
Župnik  in župan  obsodila živino-zdravnike — nazadnje sama obsojena.
Novo mesto, 26. januarja.
Nastopni slučaj, danes končan pred tukajšnim vzklicnim sodiščem naj služi v svarilen vzgled vsem tt-
sttm možem po deželi, ki jih župniki postavljajo za župane, samo da župniki kot občinski tajniki tem ložje županujejo nad občino in županom samim. V tem slučaju je bil župan od Sv. Gregorja pri Vel. Laščah pravza prav le žrtev znanega župnika Krumpestarja. Slučaj pa je poučen tudi za vse gg. živinozdravnike, ki imajo opraviti z ogledom živine. Naključje hoče, da v tem slučaju igrata glavno vlogo znani imeni: Adamič in Lunder.
Dne 21. junija je bil v Vel. Laščah živinski sejem. Na predvečer je znani prašičji trgovec Ivan Lovšin iz Sušnja na kolodvor postavil vagon prašičev. Peter Miklavčič, okrajni živinozdravnik v Kočevju je prišel z večernim v«akom ter si prašiče ogledal. Prepričan, da je vse v redu, je dovolil izvagoniranje prašičev. Drugi dan je od tega trgovca kupil dva prašiča Jernej Lunder, posestnik iz Zadnjikov. Ko pa je prašiča prignal kake pol ure daleč, mu je eden na potu poginil. Ribniški konjač Jo-ras je za pospravo crknjenega prašiča od okrajnega glavarstva zahteval svojo pristoibino v znesku nekaj čez 7 kron. To ie kratka predzgodovina ;ega slučaja.
Zgodovina sama pa je bila daljša in usodepolna za dva moža. ki sta s. domišljala, da imata kot klerikalca ic vso pravico v svojem žepu. Okrajno glavarstvo v Kočevju je namreč konjačev račun poslalo na občino Sv. Gregor, kjer po imenu županuje Anton Žužek, v resnici pa župnik France Krumpestar. ki ob enem opravlja službo občinskega odbornika m tajnika in — župana. Župnik ie ta račun vrnil s pripombo, da občina Sv. Gregor tega računa ne plača, češ, da je prašič crknil pol ure daleč od občinske meje. Stroške naj plača ali kupec, ali prodajalec, ali pa živi-no7dravnik, ki je take prašiče pustil postavit! na trg, dasi bi moral vedeti, da je žival bolna. Temu pa sv. ^regorski žunan v talarju še pristavi groipio: »Sicer bo županstvo na drugem mestu pojasnilo, kako se poklicani faktorji brigajo za blagor našega kmečkega stanu.«
To grožnjo za briganje bla^ora naseda kmečkega stanu je napisal tisti župnik, ki je taki revni občini kot je Sv. Gregor, za čisto nepotrebni »Katoliški dom kmetom naprtil dol^ NO.OGO K, čeprav so kmetje pri zgradbi tega doma z roko in živino delali tlako. Vloga datirana z dne 4. julija 1913 jc bila podpisana od sv. gregor-skega župana Žužka: sestavil pa jo je f:upnik sam, ker župan za take reči niti zmožen ni.
Na to vlogo je okrajno glavarstvo v Kočevju zahtevalo, naj županstvo pojasni svojo grožnjo s konkretnimi slučaji. Župnik pa je v imenu ;:i:panstva Sv. Gregor odgovoril: Za zdaj se županstvo omejuje le na predležeči slučaj poginolega prašiča. T>rašič je poginil pol ure potem, ko je bi! na sejmu kupljen. Iz te okolnosti mora vsak količkaj razsoden človek sklepati, dć* se žival ali ni nič, ali silno površno ogledala, ali pa dotični ogledovalec svojega posla ne ume. V obeh stečajih se mora to smatrati kot zanemarienie uradne dolžnosti. Pritožbe zoper silno površno ogledovanje prašičjih transportov od strani c. kr. okrajnih živinozdravnikov so tako splošne, da županstvo ne more natanko vedeti, kdo je ravno to ali om pritožbo izrekel. Zato more, ako c. kr. okrajno glavarstvo še nadalje na omenjeni zahtevi obstoja, županstvo z javnim razglasom pozvati v občinsko pisarno vse one občane, ki 50 kdaj videli, kako c. kr. okrajni ži-\ mozdravniki ogledujejo prašiče, predno se postavijo v prodaj na trg. Seveda fe umevno, da pride s tem vsa ta zadeva v najširšo javnost (!) in gotovo tudi v časopisje M), posebno tedaj, ako se vsi ti priglašenci povabijo na uradni dan v Vel. Lašče « ...
Iz končne župnikove opombe, da bi znalo to v časopisje priti, se da sklepati, da je župnik računal s to prikrito grožnjo na to. da se bo gla-varstvo v Kočevju te grožnje vstra-Stio pa bo pustilo celo zadevo pri miru, župnik pri Sv. Gregorju pa se bo lahko bahal, kako je vgnal kočevsko politično oblast.
Ali župnik je naredil račun brez kremarja. Okrajno glavarstvo je zahtevalo nredložitev konkretnih slučajev. Župnik v zadregi je dal razglasiti, da kdor ve za kako tako pritožbo, naj se le zglasi. Kmetje so na to komando vreli skupaj pa so povedali svoje mnenje o postopanju živinozdravnikov pri ogledu prašičjih transportov. Toda večina priglašenih slučajev je segala nazaj v dobo, ko g. Miklavčič še ni bil okrajni ži-vinozdravnik v Kočevju. V splošnem se ta pričevanja omejujejo na osebna mnenja, češ, da so živinozdravniki prehitro svoj posel opravili, da bi za-mogli ugotoviti, ali je žival zdrava ali ne.
Ker ie bil v obeh omenjenih vlogah na glavarstvo v prvi vrati prizadet g. Miklavčič kot uradni iivino-zdravnik, je proti županu od Sv. Gregorja naperil tožbo radi razžaljeni* časti. Pri prvi razpravi v VeL Laščah je pa župan priznal, da »so obe vlogi pisali naš gospod župnik«, čim ie župan to priznal, je g. dr. Rajh kot zastopnik za s. obtožttelja tožbo takoj razširil tudi proti župniku. Duhovni svetnik France Krumpestar — ima 500 K premoženja (?) — prizna, da je obe vlogi res sestavil in pisal kot — občinski tajnik. Temu nasproti se je ugotovilo, da je g. duhovni svetnik obenem tudi občinski svetovalec in pravzaprav tudi — župan. Oba častita moža sta izgovarjala, da besede v omenjenih vlogah »niso letele na nobeno določeno osebo, bile so le splošna kritika.« Tudi protestirata, da bi bila občinske uradne stvari predmet za kazensko postopanje. (Župnik je celo zastopal stališče, da je tu kom-potenten deželni odbor in da ima šele ta odločiti. Če se sme sodišče s to zadevo baviti.)
V tej zadregi prišla sta jima na pomoč neki Adamič in njegova žena, ki sta kot priči izpovedala, da sta na večer pred sejmom na kolodvoru videla, da je živinozdravnik Lovšinov e prašiče le kar tako mimogrede pogledal, nato pa jih pustil izvago-nirati. Prvi sodnik v Vel. Laščah je tema dvema pričama v nasprotju z drugimi pričami toliko zaupal, da ie oba obtoženca oprostil, češ, da se jima ie posrečil dokaz resnice, ozir. verojetnosti in dobre vere.
Proti tej razsodbi je zav. obtožite!? g. .Miklavčič vložil ničnostno pritožbo na vzklicno sodišče. Pred glavno razpravo je bilo zaslišanih veliko novih prič, ki so potrdile, da g. Miklavčič skoro še preveč > sitno« izvršuje svoj posel kot živinozdravnik. Med temi nričami je bila celo ena, ki je bila zaradi Miklavčičeve »sitnosti« že kaznovana.
Tako je ta zadeva po dolgih potih zaslišavanja prič iz raznih krajev dozorela za glavno razpravo pred vzklicnim sodiščem. Župnik Krumpestar je prišel osebno k obravnavi. Kot duhovni svetnik je namesto običajne klopi dobil nobel stol. Zagovornik je skušal župnika rešiti s tem. da je župnik »delal le po naro-čilu župana . Zupanu pa, da je bila njegova dolžnost tako postopati, ker je župan tudi veterinama uradna oseba, ki bi moral svojo čast odložiti, če bi ne smel izreči svoje opravičene sodbe. Končno se je poslužil po ugledu dr. Dermastije v Goliju-Rosmanovem slučaju indirektne grožnje in pritiska na sodnike, češ, glejte, da mi ta dva katoliška možakarja ja ne obsodite, ker sicer bi mi s to sodbo šli še dalje.
Pa ta komaj prikrita in silno nerodno izražena grožnja to pot ni imela uspeha. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata dež. sod. svetnik g. Zmavec razglasil razsodbo, s katero se vzklicu zoper oprostilno razsodbo deloma ugodi in se oba obtoženca obsodita. In sicer župana Žužka na 20 K. župnika Krumpestarja pa na 40 K globe. Če bi ne logla plačati, pa na tej kazni primere n zapor. Zavrnil se je vzklic le v k likor so pod obtožbo stavljene tudi ploš-no izražene kritike, ki res ne zadenejo izrecno le živinozdravniki Mi-klavčiča. Le tega osebno za enejo očitanja: da je pustil živino postaviti na trg, dasi bi moral vedeti, da je bolna, da se žival ni nič ali silno površno ogledala ali pa da dotični živinozdravnik svojega posla ne ume, da se v obeh slučajih mora to smatrati kot zanemarjenje uradne dolžnosti.
Pri odmeri kazni je bilo pri župniku merodajno. da je bil že pred-kaznovan (menda zaradi tepeža) oziroma vsaj obsojen je bil. potem pa po raznih ovinkih pomiloščen.
In to upa č. g. duhovni svetnik od Sv. Gregorja tudi to pot doseči. Ka^ri na to ie namiga val že njegov zagovornik, ki je tukaj po razpravi zaprosil ^a preois razsodbe.
' Potopljen parnik. Med vožnjo iz Bornholma v Hamburg se je potopil tovorni parnik »Vorwarts«. S par-mkom se je potopilo vse moštvo.
* Smrt v cerkvi. V Polsu je umrl v cerkvi med mašo 751etni posestnik in večletni občinski svetnik Kan Alter. Moža je zadela srčna kap.
s Volkovi so napadli pri Nevesi-nju čredo ovac. katero sta pasla 1 (»letni Milerevič in njegova eno leto starejša sestra. Volkovi so raztrgali več ovac in težko ranili pastirja.
* Ponesrečen divji lovec Na slolnograško-štajerski meji so našli mrtvega znanega divjega lovca Štefana VVeichpolda. Možu se Je izpro-žila pri skoku čez neki jarek puška. Ktoglia mu ie oredrU levo oko in mit
razbila lobanjo. Nedaleč od njega to našli ustreljeno divjo kozo.
• ZMai Naraogn volaka. V neki pariški vojašnici je zblaznel desetnik tamošnjega pešpolka. Vstal je ponoči, vzel puško in ustrelil štiri tovariše, ki so spali v isti sobi. Bili so tako) mrtvi. Ko je prišel v sobo vojak, ki je imel nočno službo, ga je blazni desetnik obstrelil, nato pa je ustrelil samega sebe.
Telefonska ii brzojavna porailla.
Državni zbor. — Češka obstmkcija. - - Sklepi proračunskega odseka. — Resolucije  in  manjšinski predlogi.
Dunaj, 29. januarja. Češka ob-strtikcija je pričela danes v parlamentu boj proti proračunskem provizoriju s formalno debato. Skoraj vsi Češki obstrukcijonistični poslanci so se priglasili kot govorniki k vprašanju dnevnega reda. Prvi je govoril poslanec Stanek. ki je izjavil, da je vlada pod pritiskom rusinske ob-strukcije sklicala gališki deželni zbor in storila vse za poljsko-rusinski sporazum, pritisku čeških obstrukcijoni-stov pa se noče vdati. Češka delegacija ne bo pripustila, da bi češki interesi veljali pri vladi manj, kakor rusinski interesi. Zato je klub čeških agrarcev sklenil boriti se z najskrajnejšimi sredstvi ne le proti sedanji, marveč tudi proti vsaki bodoči vladi, ki bi se popolnoma udinjala nemškemu diktatu. Drugi govornik, poslanec Choc, je kritiziral postopanja načelnika proračunskega odseka, ter izjavil: Mi češki radikalci bomo proračunski provizorij za vsako ceno onemogočili. Govor tretjega govornika agrarca Bradača ima že odkrito obstrukcijonističen značaj.
Dunaj, 29. januarja. Danes dopoldne so poskusile stranke večine nova pogajanja s Češko obstrukcijo. Poljaki so predlagali, da naj češki poslanci ustavijo svojo obstrukcijonistično taktiko, če da vlada v zbornici podobno izjavo glede sklicanja češkega deželnega zbora, kakor ie to svoj čas storila glede sklicanja gahskega deželnega zbora. Dopoldne se je sestal tudi konvent seniorov. v katerem so razne stranke apelirale na voditelje obstrukcije, da naj izpreme-ne svojo taktiko. Konferenca ni imela uspeha. Češki agrarci in radikalci so izjavili, da so pripravljeni ustaviti obstrukcijo, če poda vlada striktno izjavo, da bo brez ozira na potek češko-nemških spravnih pogajanj v doglednem in določenem času razpisala volitve za češki deželni zbor. Vlada seveda take izjave ne bo dala, zato ni upati, da se bo češka obstmkcija določila izpremeniti svojo taktiko.
Dunaj, 29. januarja. Zbornici je rredloženo poročilo o včerajšnjih sklepih proračunskega odseka. Po tem poročilu proračunskega odseka, v katerem se je vršilo glasovanje pozno v noči, odsek nI sprejel proračunskega provizorija v zmislu vladne pred'oge. Pred vsem je črtal izredne vojaške kredite ter kreditno pooblastilo v znesku 30 milijonov za železniške investicije, ter znižal mobilizacijske stroške na 227 in pol milijona. Nadalje je sklenil odsek, da sme vlada potrebne kreditne operacije izvršiti le potom premijskega ali drugega posojila. Sprejet je bil tudi predlog, s katerim se vlada pooblašča, da uporabi primerno vsoto letne potrebščine 35 milijonov za izvedenie službene pragmatike, ter je vstavil vsoto S.600.000 K za zboljšanje gospodarskega položaja nastavljencev pri državnih železnicah. Od te vsote je porabiti 600.000 K izključno za izvedbo dveletnega napredovalnega roka za sluge pri državnih železnicah. Odsek je nadalje sklenil pooblastiti vlado, da uporabi v prvem polletju 1914 vsoto dveh milijonov za podporo brezposelnih. — Med sprejetimi resolucijami se nahaja tudi ena, ki zahteva disciplinarno preiskavo proti faktorjem, ki so zakrivili aprobacijo učne knjige za Koroško, ki vsebuje sramo-tenje slovenskega prebivalstva. Sprejeta je bila tudi resolucija proti telefonski mizeriji v Ljubljani in na Kranjskem sploh in resolucija zaradi nedostatnega preskrbovanla LJubljane s soljo. Med minoritetnimi pred-gi se nahaja eden poslanca Spinčiča, da naj zbornica preide preko proračunskega provizorija na dnevni red, poslanca Tresiča, da naj se črta mobilizacijski kredit 227 in pol milijona in poslanca Friedmanna, da naj se dovoli 20 milijonov za zboljšanje telefonskih zvez.
Dunaj, 29. januarja. V konferenci načelnikov strank je zbornični predsednik izjavil, da se vrši jutri nepreklicno zadnja seja poslanske zbornice. Popoldne ob pol 3. so se sestali načelniki obstruirajočih strank k posvetovanju ter so sklenili vstrajati pri dosedanji taktiki. Računa se, da bo jutrišnja seja zbornice zelo kratka nakar bodo odšli poslanci, domov.
Slovansko zborovanje m Dunaju razpuičeno. Dunaj, 29. januarja. V torek zvečer se je vršilo v XV. okraju od Čehov sklicano protestno zborovanje proti procesu v Marmaros-Szigetu. Zborovanja se je udeležilo mnogo Čehov, Hrvatov, Slovencev, Rusinov in Srbov. Govoril je neki češki poslanec, nato pa slovenski dijak, nakar je bila sprejeta resolucija, ki protestira proti temu procesu iz kulturnih in pravnih razlogov. Ko je govoril nato neki srbski dijak, je policijski komisar razpustil zborovanje, češ da srbskega jezika ne razume. Množica je protestirala proti razpustu, policija pa jo je potisnila iz dvorane.
Avdijenca. Dunaj, 29. januarja. Ogrski ministrski predsednik Tisza je dospel sem. Cesar ga bo sprejel v avdijenci. Pogajanja ogrske vlade z Romuni so dospela na mrtvo točko.
Dunajska policija. Dunaj, 29. januarja. Dunajski policijski predsednik Brzezovvski bo podal prihodnje dni demisijo, naslednik mu bo njegov namestnik dvorni svetnik baron Gorup.
Železniška nesreča.
Dunaj, 29. januarja. Na postaji Hohcnbruck severozapadne železnice jc trčil osebni vlak v tovorni vlak. Petindvajset oseb je težko in lahko ranjenih.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 29. januarja. Ogrski državni zbor je sprejel brambno predlogo v tretjem branju.
Politični zločinci.
Petrograd, 29. januarja. Neznani zločinci so snoči vlomili v grški generalni konzulat in odnesli mnogo politično važnih dokumentov.
Putilovova tovarna v Petrogradu.
Pariz, 29. januarja. Glede vesti, da naj preide Putilovova tovarna za topove v Petrogradu v last nemške tvrdkc Krupp v Essenu, piše -Echo de Pariš-: Če so te vesti resnične, potem obstoja za francosko vojsko velika nevarnost. Kakor znane ie sprejela Rusija za svojo artilerijo francoski sistem in doslej je izvršila Putilovova tovarna velik del potrebnih del s pomočjo francoske tovarne Creuzot in s francoskimi delavci. ^Journal« zopet piše: Vest se nam zdi neverjetna, zlasti ni misliti, da bi oddala Rusija izdelovanje svojih topov firmi Krupp, ki bi dobila na ta način v roke načrte in tajnosti velikega dela francoskega vojnega materijala.
Pariz, 2Q. januarja. Francoski listi se razburjajo zaradi prodaje Pu-tilovove orožarne Kruppu. Po poročilih iz Petrograda se ruski odgovorni krogi že zavedajo dalekosežnosti tega koraka, ki bi dal Nemčiji v roke celo vrsto francoskih tajnosti, ter skušrjo vse, da bi se preklicala ta pogodba.
Alzaška kriza. Berolin,   29.  januarja. Alzaški namestnik   grof Wedel in cela alzaška vlada je podala demisijo.
Nemiri na Portugalskem.
Pariz. 29. januarja. »Echo de Pariš« poroča, da je prišlo v Lizboni do novih nemirov in da so izvršili tudi več bombnih atentatov.
Angleško vojno brodovje.
London, 29. januarja. Vlada je naročila raznim ladjedelnicam, da naj ustavijo dela, ki presegajo proračun lanskega leta za tako dolgo, da bo parlament dovolil naknadni kredit. S tem je ugodila vlada liberalni stranki, ki vidi v takem prekoračenju omalovaževanje proračunske pravice parlamenta.
Angleška banka. % London, 29. januarja. Angleška banka je danes   znižala svoj bančni diskont od 4(< na 3%.
Revolucija na Haitiju. Port au Prince, 29. januarja. Predsednik Oreste in njegova žena sta pobegnila predvčerajšnem na nemško križarko »Vineta«. V mestu je prišlo do pouličnih bojev. Nemška križarka »Vineta« in amerikanska oklopna križarka > Montana« sta izkrcali moštvo.
VVashington, 29. januarja. Vlada v Porr au Prince je proglasila nad Cap liaitienom, središčem revolucije, blokado. Vstaja se Širi po celem severu otoka. V Port au Prince in Gonaivasu se je dvignilo vse prebivalstvo. Cap Haitien je v rokah vstašev.
Berolin. 29. januarja. Nemška križarka »Vineta^ je izkrcala v varstvo nemških interesov 80 mož z dvema strojnima puškama.
Dogodki na Solkanu.
Za novo Balkansko zveza Sofija,  29. januarja. Radikalno demokratična stranka Je sprejela na zadnjem strankarskem shodu sledečo resolucijo; Radikalni demokrati1
energično protestirajo proti namenu vlade približati se trozvezi in zlasti Avstro - Ogrski. Stranka poživlja kralja In vlado, da orijentira bolgarsko zunanjo politiko v smislu približanja balkanskim državam in Romuniji, ker vidi samo v taki politiki garancijo za mirni razvoj na Bolgarskem. Stranka protestira nadalje proti temu, da se razpišejo volitve v novoosvojenih pokrajinah ter poživila kralja, da prepreči revolucijo, da ustvari koalicijski kabinet, sestavljen iz vseh strank, ki naj izvede potem nove volitve.
Dunaj, 29. januarja. Tukajšni politični krogi zelo pozorno zasledujejo pogajanja v Petrogradu, so pa mnenja, da se ne bo posrečilo obnoviti Balkanske zveze, razen brez Bolgarske. Tudi Romunska se baje tej zvezi ne bo pridružila.
Berolin. 29. januarja. »Tage-blatU poroča iz Aten, da je grški ministrski predsednik Venizelos govorit z nemškim cesarjem Viljemom in z diplomati velesil o ustvaritvi konvencije vseh balkanskih držav Konvencija naj bi imela povsem mi rovni značaj in naj bi zasledovala gospodarske cilje, tudi bolgarska \ Jadu je s tem zadovoljna in je izrekla željo zopet stopiti v diplomatlčne stike z Grško. Najtežavnejši problem ie, da Turčija te mirovne volje zaradi Egejskih otokov ne moti,
Albanija. Dunaj, 29. januarja. Spomladi bodo prvikrat kartografično orisali Albanijo. Delo na severu prevzame Avstro-Ogrska, delo na jugu pa Italija.
Valona, 29. ianuarja. Pred njegovim odpotovanjem je vojno sodišče šc enkrat konfrontiralo Izmail Kemala z Bekir ago. Tudi to zaslišanje je bilo baje za fzmail Kemala zelo neugodno. Tudi bivši finančni minister Ciacco je izpovedal zelo obremenilno za Izmail Kemala. Zdi se pa. c!a ne bo imel ta proces nikakršnih posledic. Pač bodo obtoženi tudi obsojeni, princ Wied pa jih bo pomilo-stil.
Atene, 29. januarja. V albanskem Epiru je prišlo do krvav ih bojev med albanskimi in grškimi četami.
Črnogorska skupščina. Ce'inje, 29. januarja. Črnogorska skupščina se je sestala včeraj ob 10. dopoldne. Otvoritve se je udeležilo 70 poslancev. Izvoljen je bil ve-rifikacijski odsek. Prihodnja seja se skliče pismeno.
Nov srbski konzulat.
Praga, 29. januarja. Glasom vesti, ki io prinaša »Hlas Naroda«, bo ustanovila Srbija meseca marca v Pragi svoj konzulat.
Venizelos na potovanju.
Berolin. 29. januarja. Grški ministrski predsednik Venizelos se je odpeljai včeraj na Dunaj.
Dunaj, 29. januarja. Grški ministrski predsednik Venizelos je dospel danes na Dunaj ter ostane tu 2 dni. Tudi cesar ga bo najbrže sprejel.
Dunaj, 29. januarja. Grški ministrski predsednik Venizelos je obiskal že danes dopoldne zunanjega ministra grofa Berchtolda.
Grška in Turčija. Pariz,   29. ianuarja. Francoski listi dementiraio vesti, da so se pričela med Grško in Turčijo direktna pogajanja.
Orijentske železnice.
Dunaj, 29. januarja. Pogajanja med dunajskim kabinetom in srbsko viacc na eni in med srbsko vlado in bančnim konsorcijem na drugi strani le počasi napredujejo in se zdi, da so dospela na mrtvo točko, ker je označil srbski poslanik Jovanovič avstrijske predloge za nesprejem-ljive._
2)anašnii list obseera 6 stran.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Prehlajenja in kašelj
Vsakdo ve, kako je večkrat težavno, se iznebiti kašlja ali prehlajenja. Ob takih časih je pr;p ročati rabo bcottove emulzije iz ribjega olja m sicer tako dolgo, dokler se zopet počutimo popolnoma sveže in brhke. Dobrodelni Tpliv Scottove emulzije iz ribjega olja, zlasti pa me olajšujoči učinek proti draženju h kaši u se kmalu pokaže io se od tu naprej lahko opazuje napredek. Mntgi ki so se cela leta mučili s posledicami prehla enja
fin kašlja, so si s Scottovo emulzijo pridobili nove moči in veselja do dela. Scottova emulzija iz ribjega olja je tako blagoslastna in lal ko prebavna, da 10 radi uživajo  odrasli in otroci.
C—   originalni steklenici 2 K 60 v.   Dobivate po vaeh
lekarnah   Proti vpoSi1iat»i tO -v  v pismenih znam'-ah do-Ute od tvrdkc SCOT & BOVVNE, d. a. o c  na Dunaju vii.   akliervaje  m m na* list enkratno vpotiljaeev pota i-        kutaj« od kake lekarne ->
23 Štev
JSUaVĐOn HAROD-. *»* ». Januarja 1914-
Stran 5.
Ustna roda
jmrlf so v Ljubljani:
Dne 26. januarja: Ignacij Repše,
fjcijant v deželni bolnici. 69 let, ;#ra pot L — Nežika Štavt, akvizi-erjeva žena, 58 let, Rimska cesta 2.
Mnogo spodbudil pri nakupu pri-
afnostnih in porabnostnih predme-vseh vrst obsega 270 strani de-Jcli glavni katalog s 4000 slikami c. r. dvorne firme Jan Konrad, raz-
ješiljalnJca v Mostu št 438 (Češko), e na zahtevo   vsakomur pošlje iratis in franko.   Naj torej nihče ob * trebi ur, zlatnine, srebrnine. glasbi, manufakturne^a. usnjatega, jek-a blaga, optičnih stvari, gosposkih   predmetov,   kadilnih pri-rav, toaletnega blaga, igrač, orožja j.,  zahteva  od   imenovane firme Ljnoveiši glavni kaialog, kjer najde lo kaj primernega.
SI M «-
naraina »oda
pnre trste ii kot zfraiikj voda rtftaft iipiiin Maji ■
z asa mbS hUn ■ sasrii M'toHejj ursorsJi
%im zaloga ? Ljoblianl: Mihael Mm.
Ideal vseh dam je. imeti lep obraz in polt nežno In anstokratično, kar je zna-mnnie prave lepote. Nič gubt ni* izrr>€sč<»je?t nič peg; koža ista m zdrava, to so
vajte pravo znamko.
Ako Vas čaj
^5
VaiemtJ cfrucu oc ugaja, potenj pesku-ile enkrat
najođ'ičnejšo rusko čajno znamko K » C Popoar-taj      Gotovo bedete zadovoljni.
c gospoda proi. dr. Hektorja
"'larchiafava, profesorja  kralj, vse-^3a; ravnatelja zavoda za pato-iegično anatomijo: konzulenta Njegove Svetosti papeža Pija X.
Rim.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Dal sem Vaše Serravallovo kina-no z železom, ki ste mi ga blago-orno poslali, rekonvalescentom po [alezljivih boleznih, posebno po dolgo trajajoči influenci in malokrvnim kntafienkam. Čast mi je Vam nazna-iti, da mi je bilo Vaše vino posebno |*šeč in uspešno.
Rim, ia avgusta 1909.
E. Marchiafava.
Dober zajtrk
samo z našo žttno kavo. Zaračunamo ga v platnenih vrečicah po 5 kg K 4-—. Da se ca prav posebno ohrani, pa pošljemo rri prvem naroči'u vsako mur v lepo okrašeni pločevinasti škatlji (imitaci a starega srebra, kaKor na poleg stoječi sl'ki) v skupni teži S kg za K 4 50 Poštnino plačamo sami. V teh škatljah ohrani i/borni okus Sarin al. 204, #07
■ ■• i cele mesece svoj Oldrlch Vitačok, Praga-
o.;d. 18.
|£itne cene v Budimpešti*
One 29. januarja 1914
Termin.
I    - ca za apr. 1^14.  . . za 50 kg 11 93
ca za maj 1914 . . za 50 kg 11 95
ervca za oktober 1914. za 50 Kg M'*9/
P 2 za apr. 1914  .... za 50 kg 8*98
1*2 za oktotsi 1914      . . za 50 kg +36
Oves za apr. 1914. . za SO kc 791
Ove« za oktober 1914   . . za 50 kg 7 86
[Koruza za mai 1914 .   . . za 50 kg 6 85
Meteorolo$itno poročilo.
,ređn;i eratai (lak ,3« m
Cas
oj-azo vanja
Stanje barometra f mm
*; Vetrovi
= - i
Nebo
p. 2. pop.! 742 2 ,   9. sv. 743*3
129. 7. u. ' 743 5
11   al. ijvzh., dež —11 si. szah. pol oblač.
—55 si svzh. '. megla
Sredn,^ včeiajšnja temperatura -00 . Qorm. —19 Padavina v 24 urah nv 20-
Ob tefki izgubi, ki nas je zadela povodom smrti naSe nepozabne
soproge   oziroma dobre mamice,
gospe
Marije Snlčič
po]. Klauiek
nama je došlo toliko dokazov iskrene g* sočutja, da se vsem najpresrč-neje zahvahueva.
Posebna zahvala bodi izrečena č g župniku Leop Kolencu. slav uradniStvu in učitelfstvu ter vsem mnogobrojnim udeležencem pogreba kakor tudi darovalcem krasnih vencev. 404
Zidani most, 27. januarja 1914.
Iran Snlćić, gostilničar in trgovec, soprog. Mara, hčerka
Staliti
404
lirolsvni agenti
zmožni nem5č»n- se enrejniei^ ali pa nastavijo s stalno plačo za rrudajanje dovo-voi eni^ ^rečk v Avstro-Ogrskr. Ponudbe rod „merkur", Brnc, Ncugasse Nr. 20.
Imttit mož
(z&stooaik)
a ob*sk rriv^t-ih v svrho prodaianja ne-s^ sprejme. Popotnih doneskov
6 K na dan in provizija. Ozira se samo na s-retne, dostojne osebe z dobr referencami
Natančne ponndbe pod .,Ft>ber 3862M
na Haasenstein &. Vogler Praga II. 402
Proti prahatem, luskinam in izpadanja las
•iuje        Stnlfee1 prtini
Tarao-drim tinta
s9l las©
^atera   okreoouie   faefiče, odetranluje lueke :n preprečuje Izpadanje lae.
I eCeblcnlenz nsvadocn fl krons.
■tzpoifija ae z obratno do što ne mani kol
dve steklenici.
Zaloga vseh  pre'zkušen'h zdravil, vedle, rril, ^edicinai. vin, Spec^ali let, aajf-ne&ir. parfumov, kirursriikih o' y*7 svežih mineralnih vod itd.
M. lekerna MIlana leusteko
fLiflbllam R.ilsra cesta št I.
poleg novotgraienega Fran |o£efovega
inbli. mostu 10 V tel lekarni dobivalo  zdravila tndi člani bolniških blagajn inžne zelenice, c. kur. tobačne tovarne in okr. bolniške blagafne v Lfnblianl.
Izorjraa tivilja
Idi takoj sa stalno vstopiti k bol H rodbini Najraje inrea Ljubljane.
Nasluv pove uprava. »Slo?. Naroda« pod mWMk\* nt0*. 400
vod in sicer lVs in Vs literske s zaboji vred.
Prijazne ponudbe z najnižjo ceno --y m rasa »Slov. Naroda« pod l98tOV.
401
i*
406
Pristne
komlsne čevlje
ki so mi vsled prevelike zaloge in slabe kupčije  zaostali, razpoS. po lastni ceni
Čevlji * . pripravni   sa   najlimi*  rr        slasti sa grorate
kr. ^ imhm poro inv , u Mr|k«l|f«fla fn na?mo6-BC;iefTU alt>»»a« —U|«J trdno »b ti z telesom oku vam in z »ni. iermeni — Pri ▼askeni paru jameim •a st Bov'toat, trdnost in naiboiišo kakovost. Pri naročilih cadoatujc mera v centimetrih ali uavedbo številk«. Pa povieiu pokilja
J. Sckiller. Dunaj lil., Krieglergasse 6 II.
Vabilo
na
občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Šmartnetn pri Litiji
ki se vrši
dne 5. februarja 1914
v hran IbIčuI piiarnL
DNEVNI RED:
1. Pozdrav načelnika.
2. Poročilo naČelstva.
3 Porodilo računskih pregledovalcev.
4 Potrditpv raču ov in bilance za
leto 1913 5. Volitev   načelstva   in računskih
pregledovalcev. 6 Rani predlogi.
Ako prvi občni zbor ni sklepčen,
se vr£i čez pol ure d»ugi, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi.
405 Načelatvo.
Prosim,
I gospodje...!
[jO
maž e
l rat in na
po br tjn i
Dr. Dralleja
MALATTINE
Presenečeni bodete dobrodejnega učinka.--Odbrita kožna tolšča se takoj
nadomesti. — — Koža se ne napenja in ne peče, nego se začuti prijetna hladnost, žametasta mehkost ia voljnost.--Poleg tega postane koža odporna
proti vremenskim vplivom. — * Neprekosljivo sredstvo ta konserviranje kože za zdravnike, kemike itd, ki jim roke pogosto pridejo v do ti k o a sublimatom
ali ostrimi raztoplinami.
Pušica K —'70 in 1 20 po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in
boljših brivnicah.
Juri Dralle, Nastasatst-fj (Bosfenbaicai) m L«
4022
letni! in knave klobase
viak torek in petek.
Vedno fino praško blago, kakor šunke, razne salame, hienovke. prekatno meso in kranjske klobase priporoča
Ju Clialiiaiilkf prekalalee, Stari trg ttev, IS, LfaMtana,
o o*
selo tla. polno^i&aten, kakor tuđi  akata ae   dobi najceneje
v mlekarni Ivan V 9mar
Crnl vrh nad Idrifo.
N
H H
N W
H H
Mazilo za lase.
Varstvena znamka NETOPIR
napravi g. Ana Križaj v Sp Šiški pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ui. St 200 ali v trafiki pp cerkvi. V treh tednih zrastejo nai-lepSi lasie Stekl po 2 K in po 3 K Pošilja se tudi po nošti izborno sredstvo za ra^t las. Za gotovost ae ]am£i. Spričevala na razpolago.
xxxxxxxxxxs.
Or ožj e
skrbno zastrelieno in opremljeno z avstr. zastrelnim   pečatom,   najboljše kakovosti, razpošilja c in kr. dvorni dobavitelj
JAM KONRATJ, rffzpoStttalEiica, Moat štev- 443 (Češko).
Samokres K 6*80. 880, 980, Tercerola K 3*20, Flobert Teschingov K 11*20. lovske puške
K 4S*— in več v bogati izbiri. 61«-nI kata"on % nad 4000 siikcmi na
zahteva vsakomur gratis in franko. Erez rizika! Zamena lovolj. ali denaj nazaj!
Pozor!
Pozor!
4 pari čevljev samo 8 K frko.
Ker ie več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar Proda am torei vsakomur 2 para moških in 2 para žensk*h čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoš z zbi-timi podplati, veleeleganrni, najnovejša oblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari samo 8 X.
Razpošiljanje po povzetju. 403
5 Urbach. izv »z čevljev, K*akov št 61. Zamena dovoli ena, tudi denar nazaj.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kier
drugi   pomočki odpovedo.
Š"<atlja (100 kom.) K 5'— 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluie
Delta Laborataiie de Prodnih Oiimitrces a Pariš
Dobiva se pri cen ?alosn za Avstro-Oersko:
EmnUilerEi. tet Bađapesta I?. Mnzeiim-kosnt 21.
po povzetja ali ako se znesek pošlje napre.
Pozor, trgovci 1    Pozor, trgovci!
Zarad' opustitve trgovine
prodam eknpno viaoko pod faktura o ceno več;o zalogo
.zgotovljenih oblek,
srajc, klobukov, čevljev, kovčegov, galanterijskega in drugega blaga. Zanesljivim osebam tudi na ugodne obroke.
Istotam Je napreda] tudi
S registrirna blagajna ?!
nova 1200*— kron, sedaj  500 kron.
Oaaa se tudi amafkea
lokal.
Na c en in nakup vljudno vabi naslednik
Martf« -toviek. 346
LJabljaaa. KtMvorska alica ttev. 35.
zlat or umen, trčan, zajamčeno čist, v dežicah a 4Vj kg vsebine, razpošilja po K 8.50 Čehelaratvo niraka Katri ca.
M-fojepii
ali aba. gimnazijec
ao sprejme v moji pisarni meseca svečana- :89
Advokat 5r. Ivan RuBolJ
v Konjicah.
Čebelni med
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po 5 kg do povzetju za K 8*50. Preprodajalcem nošljemo vzorce in ponudbe, lavoz medn CErster un?. Benpnhontg-Ex-port( BALAT0NFOKAJARy (Ogrsko(
Jntehcfenten 40 teten samec j tO OCO Jj zremo^enja, je je/f pri-fen ti na %a%o večfe posestvo, gro-stuno alf trgovino, j>e zelo podjetnega duha, marljiv in vytraien.
Prednost se daje dekletom, a tudi vdove brc? otrok niso fot'tfaV^SEBa.
Samo resne ponudbe, če mogoče S slifa se prosi na uoravn* ,Slov. Aaroda" pod ..^cy. 369" 369
Sprejmem
tirnim pomolili
me»ane stroke, vojaščine prost. Oiram se le na zmožno moč z večletno prakso. Plača po dogovoru, nastop službe 1. aprila 1914. 401
£ jL jKSIekuž, Bovec (prim.).
zmožna slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, z večlet no prakso
išče mesto.
Ponudbe pod  „Zanesljiva" na
upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 376
Služba.
Pri neki tovarni v Istri je popo!-
niti  službo ponočnega paznika«
Služba je lahka in se vrši samo v notranjem prostoru poslopja, plača je 80 kron in stanovanje. Prednost imajo 40 do 45 let stari samci, vpokojeni orožniki a brez otrok.
Ponudbe do 31. t. m. na upravn, »5'ov. Naroda« pod 9lPaznik/373lc<
fino domače v sodčkih po 40 in 100 kg razpošilja vedno in v vsaki muožini ter najceneje tvrdka
j. Kušlan, Kranj, gorenjsko.
a m
T3 »O » S,
< S
Ako nporabljate
Crdal
>
O
H
kremo a&vlje. prikra-■ite si polovico deta.
piejema zavarovanja člove5ke?a življenja po nafraznovrstnejSih kombina-cijab pod tako ufodntmt pOfOji, ko no Jena druga zavarovalnica,
zlasti Je  ugodno lavaievaaH aa
doživetje ta smrt z manjsajočimi st 12 vplačiiL
b msooiaoo-so
i Mai
cigai
I
ftll.lt
Zavaruje poslopja ia premičnine proti posaraim Škodam po najnifjlb cenah. Škode ceniuje takof m najkuUatneje. Uživa najboljal sloves, koder posluje.
Postori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod selo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
r
2727
0681
5
•A
kmetilsko dntta krasjskavUnbUinil
(ustanovljena leta 1767)
jc najstarejši kmetijski zastop v Avstriji, ki nudi svojim adom največje ugodnosti, no da
bi udje imeli kakšne druge denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K udnine. Udje prejemajo družbeno glasilo .Knetsvska" zastonj.
in
na
(XXXI. letnik)
je aajstarejSl. najobširnejii m bogato s podobami opremljen kmetijski list v slovenskem jeziku, Id rte sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer jim je kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsegu dveh pol po dvakrat na mesec Naročnina je 4 K na leto. Za ude kranjske kmetijske družne zastonj.
Posamezne Številke zastonj na ogled. 4744
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje e. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je ::      vsaka prevara izključena.      :: ::
Telefon itev- 16.
fttev. «0.
Let« 1873. ustai
»Inlaka
i Kranjska M\m imn r
\29 Stavbno podjetništvo j pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniika delaj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — == Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.      1  - i
_ Neodvisna :jj
gdč., 24 let, sirota, 300 000 matk premoženja,
lične zunanj., se želi poročiti z dostojnim,
;načajnim gosnodom zagotovljene pozicue. Dopisi pod „A. L. 24", Hamburg, haupt-postlag. Diskrecija častna zadeva, zatorei se na anonimno ne ozira.
Likarice
pridne in udobno in
zanesljive,   debe takoi
trajno delo perila
▼ tovarni
370
Edmund Rotzbsh v Kranju.
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo:
Krasne
HI II 1 P   Pk*5«. kožohofioo.
K   /r =s=«r-
II I 11 f 1 P«""«o In »••ko II L II M M  modno blago.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg a. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
i* in krstni opravi, u
sAnatorium-emona/
ZA NOTRANJE IN KIRURGiCNE - ĐOLEZM] [T
•TORODNJSNJCA J!
LtJUBLUANA • KOMENSKEGA ULICA- 4
sef-zdr*/nik Fgrwu     FR DERGANC \\
"^ojasnilno brošuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra in drugih strupov, Drez vbrizgavanja, brez *kod ljivih postranskih učinkov razpošilja za 20 h za poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med.
H. Seeinann, Sommerfeld 83 (Lausitz)
Ugledna dunajska veletrgovina z vinom liča spretnega
zastopnika
proti povrnitvi pro\izne.  Zastopstvo  se odda za Ljubljano in okolico in mora prosilec biti pri gosti ničarjih in hotelirjih najbolje uveden. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja pod „LeistungsfShig 5099" na Budolfa Messe, Dunaj, I. Seilerstatte 2.
O
/s*
4
'/4
+4*
priporoča nm Ijobličn'ansni ia gostom i dežele
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, kakao, čaj, fine likerje in najfinejše pecivo.
eek
pol žeti ca
Okoli trideset kompanij oglarjev
dobi dela v go/du Radelbach na bpodnjem Štajerskem.
Tozadevno se je obrniti na : Ivan
Sarh, gozdarski voditelj, pošta Sv. Lovrenc nad Mariborom, Sta-iersko. 262
H I
Bliža se stavbna sezona 1
Usojam se vljudno naznaniti, da sem opremil z najboljšimi pripomočki svojo
tesarsko ©Tort
da jo moram priporočati kot najsolidnejšo in najcenejšo tvrdko ne gU de na množino vsakovrstnega dela tesarskega obrata.
Priporoča se
Fran Martinec, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Prule Stev. 8.
P! IfiJl mu DROGERIJA
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
1 Oblastveno koraeeinifla ntna rmi
Ustanovljena leta 1897.
Snten Kane
LfablSana, Židovska nlica 1.
Ceniki na lazpolago. Ceniki r.a razpolago.
zdravniško priporočeno kri tvorsie vino staja moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. — Edina zaloga:
Br. Kovakovic,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Maiage, Konjaka, zganja itd.
spretnih, inteligentnih
prodaja
imega občevanja, vajenih iz stroke za damsko kontekcijo in bluze, slovenščine in nemščine zmožnih — prednost imajo take tudi z znanjem srbohrvaščine — dalje
nekaj šivilji
spretnih v probiranju,  slovenščine  in  nemščine zmožnih — prednost tudi z
znanjem srbohrvaščine — sprejme zagrebška konfekcijska tvrdka.
Panudbe pod ,.Dauernd"9 Zagreb, glavna pošta restaate ali osebno predstavljanje v nedeljo, 1. februarja v hotelu „Union11 med 11. In i.
uro dopoldne. Vpraša se pri vratarju.
Br
rte s
stn
ste.
se
loži
niei
se
Oh:
pri£
žira
kar
stri
mei
čas
zbe
miš
ner
par
ske žel ve; sio Ne: stv ba; zbe vla ter cijc ori gre če dik
30
Dr. A. KUNST
V
distriktni zdravnik v Žalcu
naznanja, da je otvoril svoj z električnimi stroji na najnovejši način urejeni 372
zobozdravniški atelier
s stalnim tehnikom.
Vsa zobotehnična dela v kavčuku ali zlatu izgotovi v najkrajšem času g. Hurdćs, bivši
na c. kr. zobozdravniški kli-
Ltehnični asistent niki na Dunaju. --!3——
Ženini in neveste!
prstana Ib priMna perečaa darila aa primar »rebrno ln Chlna srebrno namizno orodje e lepih kasetah kaplte najbolje ia aa]ceaeje pri tvrdkl
F. ČUDEN
254
LJUB L J AH A
samo Prešernova ulica 1
va In
la
pe
je
sir
rit
ko
ka
Pl; na
sl<
Cenik s koledarjem 1914 poštnine prosto.
36
^9999999999