Odgovorni vrednik /ir. Hleiiveis. Te čaj sredo 27. veličina serpana (poznoletna) 1851. List Veli h (labiée h div jiff a Uo slanja. Kmetovavcam, živinorejcam 5 obertnikam in go spodarjem sploh v priporočilo. (Konec.) Kako divji kostanj saditi. J%Tabiroijte sadne peshe in hošíce. , da je nar bolje, ako se divjaki iz Skušnje učé sadnih pešek in košić zarede, ker le take drevesea imajo veliko dobrih korenin, zdrav les y gladko kožo Po razlagi veliciga dobićka divjiga tarij pí demo na v to Cer kako naj se sadí in glešta, da bo veselo i » je divji kostanj, kakor smo že rekli in lepo rast. Kamor koli se posade, in kakorkoli se cepijo, se rade primejo, torej iz njih lepe velike in terdne drevesa zrasejo in dolgo terpé. Komur je tedaj pomnoženje toliko koristnih sadnih y iz dreves pri sercu naj nabera péške in košíce. Ce perviga iz Azie k nam přišel, in je tedaj ptuje domo- pa kdo tudi vsih nabranih pešká saditi ne more ali noče y vine, se vunder tudi pri nas jako dobro obnaša. Vsaka zemlja mu je scer prav, vunder se bolj jih lahko prodá. obnaša v bolj suhi mokri y s Kmetijska družba v Ljubljani kupuje ne presuhi) pešeni zemlji, kakor sadne péške in košíce; kdor jih je kaj na-v dobri mastni zemlji postane nar močnejši. bral, naj jih prinese ali pošlje na vèrt kme- Sadí se popolnama zreli in zdravi kostanj piškaviga ne sadiš y S» poskusi s tem , preden dis da ga v škaf v de veržeš ga Da sa- tu, kteri y dno pade: ki pa verh vodo pJa Sadí se v odločil ? iz sad tega • v ki si ga tišti je dober, ki tistiga ne sadi. za izi tijske družbe na Poljanah g. dr. Strupi bokal lepih sadnih pešek, jabelčnih po goldinarju hruše vi h po 2 y gold. plača. Ktere peške pa so lepe in za setev dobre? se potem o 3. letu ejo mlađih di na mesto p r Le sadja. peske popolnama zreliga in frišniga dí, kjer hočeš, da ti bo di Sadí se v sadiš listopada) ali pa o J stalo. fmesca kozoperska v 1 1 1 ^ w Ce so bolj frisne, raji zelené. Dobre so peške iz ostanjkov jabelk in hrušk po preši mošta. Iz or njiliga, posušeniga in sparjeniga jala Bolj • V • je 1 p o m 1 a d o j ese ko je zrn saditi. odj sadja ne bojo ozelenele , ker je kal že umorjena take peške tedaj ne veljajo za setev. Nihče naj jih Naredi v ta namen sebi bodo grêde , ki naj po čevlju sak- ne kupi in ne sadi. y v grêdo naredi jamice po 3 pa glo Skušnja tudi u č i y boke da v naših krajih divjaki iz m e nj 5 in po 6 pavcov saksebi. V vsako jamico pol V « žlahnih pešek bolje storé, kakor iz žlahniga sadu. en kostanj in ga zasuj s zemlj Sej vidimo pravi or ť?* Pire da žlahnejši ko je sad, delà y Mlade drevesea imajo rade, da eno druzimusenc poleti jim pa pridno plevél trebi. Drevesce hiti rase in doseže v bolj tesni družbi v ze kost 1 ali poldruz evlja O 3. letu je nar boljši jih přesadit > slaběji in manj jedrate so njegove peške, tedaj manj ) pripravne za setev in za rast. Boljši so tedaj peške iz pusti ga, kakor iz žlahniga sadja naberati in sejati, ki se potlej s žlahnimi njih mesto, cep iči po ce pi. Peške lesník so tedaj prav dobre pervo leto viso in scer po 16 čevljev saksebi. Skerbi pa, da pri pre- za setev. sajanju koreníi si jih iz zemlj kmalo vsahnej ne poškodj da jih ne pustiš ko vzel y predolgo ležati, ker njih kei kah. y Scer pa skerbi, da mladih korenin trava ne za duši in da perja živina objeda To pa le velja pri jabelčnih in hruševihpeš-Kosíce breskev in češpelj — ali orehov in koštanja pa vzemi od žlahnih plemén sadja, ker se ne spremené tako, da bi se cepiti mogli, kakor jabelka in hruške. Gospodje učeniki po deželi! velíte, da Vaša šol- Zgornji verh se nikakor ne smé porezati, da lepo ska mladost sadne peške nabira. Dvojin dobiček iz-krono naredi, ki se da na široko razprostiti. Samo take vira iz tega: eni in nar veči je, da se mladost navadi ki ne rasejo na pravim kraju in veje, kakor tudi spodnj gerdó, odřeži ? drugi pa da Pred 12. letam ne donese ravno veliko sadů y P» tem pa prihaja vsako leto lepši in rodovitniši. Zavolj kosàtiga -v lietj je kaj mogočno to drevo Ce ga kakosna posebna nesreća ne zadene ? ob po tem skerbeti za sadjorejo kar bo nabrala, se bo lahko prodalo in skupšina v prid pridnim naberavcam obernila. Gotovo mesto, kam se lepe peške vselej prodajo ste zvedili : družbo. y or to* dr. Strupi jih skupuje za kmetijsko stane 100 let lep in odovitno Gotovo je tedaj to drevo priporo v « vredno y ker je nje sad v ce druziga ne klaj a živini, in pa zd boleznih. v tečna in zdrava živinskih mnogoterih Vesela příhodnost sadjoreji. Na mladosti je v vsim vse ležeče; sterdovrat nimi in svojoglavnimi s ta rimi se ne da nikdar nič opra Kdor ima divji kostanj pred hišo, nima dalječ v viti. Velike hvale vredno je tedaj tisto prizadevanje lekarnico (apoteko)! učenikov y ki 8° U sadjoreje zasaditi da bo tako trudijo, v serca mladosti Ijubezin do maliga zraslo 23 IZ 178 k cc Vsako tako zernice vesele příhodnosti zve diti, je „Novicam" ljubo; zatorej rade razglasijo pis mice. i ki so si prizadevale , omikani nemški jezik pod itd. pirati in knjige v tem jeziku po Nemškim širiti kte ki so ga od pridnih Planinskih ěolarjev in šolarc rimu prizadevanju so se v poznejih časih posamesni I in tudi učeni in rodoljubni jezikoslovci pridružili. Tako so do- prejele, ktere tudi „Novice" ocitno pohvalijo, prihodnje leto enake vesele novice pričakujejo. mice pa takole govori: ovice! Ker ste nam že marsikaj Pis mnogo verstnih bili v vladarji živeći nemskih deželah in pod mno^imi Ne m ci tudi ne brez protinstva y ker 55 jih je zlasti Pruski kralj Miroslav II. zlo zaveral in Ljube N< povedale, Vam po šoli nas pokličej vanje. Nektere je skerbelo kaj de bo. Ko pa v sta- zik na svitlo dal (de la littérature allemande) g. duhovni učenik v nico stopimo y tudi mi danes veselico povémo. Včeraj nemški jezik tako zaničeval, da je leta 1780 v frau- svoje stano- coskim jeziku grozno zabavljivo knjigo zoper nemški je- edini eniga dimo polno mizo hrušk , plavih in ru- nemski jezik brez vsiga zbora, le po začetju menih cimbar. Gospod nam pravijo » To sadje so vam možá T......vi poslali zato, ker ste spomladi njih drevj oval i "I BHH|HMHHHHH sadje otr , kterimu je potem množina sledila. Nar boljši bi tedaj bilo, ako bi se v posvetovanje vesoljniga sloven- Nam se je serce smejalo , ko so nam gospod skiga jezika e n časopis ustanovil, ki bi namenjen bil dělili. Veselo in kratkočasno je bilo, ko smo mah samimu temu slovstvinimu pretresu. Til se bo marsikak z drevja stergali, smo sladké hruške zobali pa še bolj veselo je bilo aj ko oglasil, kteriga za y ma! so bile dobre. N n . ktei če Vam je ljubo , povejte mladim bravca radi hruške jejo, tudi jezi kosio vec s korenitimi sveti stonj v zboru pričakovati, in tù bo priložnost dana pove dati na ktero stran i to je i za kteri nasvetovani jezik kako dobro se nam je g odilo smo k hruškám prišli Z Bogam ! tega Planina 20. velikiga serpana 1851 sev in 4 tovarsic. kako se v tem ali unim kraju veći nagnjenje razodeva. Vsiga se ni o zboru nadjati. -0 dobrim obstojů taciga časopisa pa dvomiti ni, ako je zavést vesoljnoslovanskiga — brali bojo tak časopis radi Zotlarjev Francelj, v imenu 6 tovar- jezika resnična in obširna, učeni možje in prosti rodoljubi, zvediti: kako se ta reč razvija (Konec sledí.) r ailevah eni y a samiga sloran sli iff a jezika. (Dalje.) * Dokazavši potrebo in korist vcsoljno-slovanskiga književniga jezika, ako hoćemo Slovani po izgledu dru- Novicar iz slovenskih krajev. perli ojstr Xp pri Cei) 1 nas ata porot eptembra se boj nic. kjer bodo pr pet od-ožje pa prav ično sodili o prostosti in življenju pred zih narodov v višjih učenostih in umetnostih, kar naj sodbo pripeljanih zatožencov. Posebno radovedno pri- vée mogoče , važno slovstvo (literaturo) kadaj zadobiti, čakuj pridemo sedaj na pot, po kteri bi se zamogel tišti je zik odločiti, ki naj bi bil vesoljni spisovni ali književni. Vprašanje o tem se razcepi na dvoje, namreč: ték in d teh porót ki so glasovite zavolj hudodelst bojo ? ki se bojo sodile ? in volj b y ki pred sodbo stale 1 eptembra pride M W b pred sodbo ali bi se ta reč po zboru učenih Slovanov iz vsih slo- obdolžena, da je otroka umorila; zagovornik bo dr vanskih dežel, kakor je „Matica" nasvetovala, ali brez zbora po poti več časopisov in knjig ali eniga sa- Šik F o r e g g miga temu pretresu namenjeniga časopisa dognati zamogla ? Većina pisateljev, ki so se dosihmal o ti reči oglasili, je zoper zbor, in tudi mi smo teh mi- vine Nagi ? » in M i h s oljufij 2 Jud in r 3 in 4 ept T o m in A y obdolženi hudodelstva tat P zagovornik advokat iz Luto o. bo in 6. Or S9 August M tij F r i e d 1 in G a š p S t r a ž e k zavolj tatv m sel. Take veljavnosti bi zbor nikdar ne imel y da ropa ; govornik bo bi zamogel ukáz dati: „ta jezik mora biti kn ji- in 12 zevní cc bo tista o* V ze F o r r e g 9 10 11 večkrat v misel vzeta obrav Oktroiranje bi bilo o tem jalova rec. Ako nava , ki bi bila imela že pred poslednj dbo priti A1 e x a n d tedaj zbor take ukazavne oblasti nima , in je tudi imeti sodba zoper Ano ne more, spacle vsa delavnost, vesoljnoslovanski jezik svoje reditelje, ki so jo za svoji ki: je obdolžena, ra otroka k sebi da j y ustrojiti, le v slo vst vino pretr eso vanj e in iz tega izvirajoče nas ve te. Taka važna in obširna reč y ki z a vd in 16 y govornik bo o- dr. F y prid pred sodbo Grega Prenk dolgo časa in mno z iga pomenkovanjaod večstraní potre- hudodelstva ropa, in 17 buje, inje pri vsim tem le poskušnja, se pa da, kakor vsaka volj hudodelstva goljufije - Alojzi Th 15. volj za- oba bo zagovarjal g;. M ar o u t h ucenostna rec po pisanju vgodniši dognati, kakor po utegnilo veliko prazne slame mla- zboru, v kterim bi se asesor c. k ajne sodij y 18 19. sept, pride sto JanezKlančnik zavolj hudodelstva za titi, pa poslednjić še morebiti nič opraviti. Važno vpra- govornik še ni določen y poslednja in nar imenitniši sanje je namreč: koliko poslancov bi prišlo v ta zbor, sodba pa sebo začela 22. sept, zoper Jo žefa Ludo vik in kakošne jezikoslovne učenosti? S samimi, če še Haus m ana, vlastníkaNovo-Celjskegrajšine,obdo!ženis tako gorečimi rodoljubi bi ne bilo o tej zadevi cio nič hudodelstva ^oljufij in per njegoviga pomagano; glava tù veljá le slovansko j ez i kosi o vje, učena hodárnika Fr anca P deležnika or služabnika do-iljufije; uniga ne pa le dobro serce in rodoljubje. Vprašamo bo rial cr dr. Rechb y tega pa g. dr. U pa: ali je pričakovati, da bojo taki rnožje vsih slovan- nič. Ta poslednja sodba bo morebiti ena nar obširni skih narečij prišli v zbor? ših porotnih sodb na Austrian^kem, in če pov Poglejmo na Ne m ce, ko so ravno v taki zadevi se je v preiskavah okoli 4000 pól popirja popisal da in nekdaj bili, sjedini književni jezik ustrojiti — alisopoklicali da se bo 113 aktov in druzih pišem v poroti predbralo kakošen zbor skupej? Nikdar. In vunder je njih po- bo vsak lahko zapopadel, da zna ta sodba 10 — 14 dn y četje še veliko težavniši bilo od slovanskiga zakaj oni terpeti. laid te sodbe, kakor izid sodbe per tisto so mogli nov jezik znajti , ki nikdar ni živel ne na mlado in zalo otrovnico A A1 e x a il d y ter zgornjim ne na spodnjim Nemškim. En mož je vstal, nič kaj ne dozdeva, da meč prav nad njeno or [ se lavo in pisati je jél čistejši nemšino, ktere so se potem sle- visi, pričakuje cela dežela z nar veči radovednostjo, ii deči pisatel ji poprijeli iri od leta do leta bolj olikovali. tolikanj bolj, ker si bosta v ti poroti dva posebno iz Vec družte v se je še le potem in nar več v 17. sto letju osnovalo, na priliko: v Weimaru (1617) v Stras di stna in slavna pravoslovca nasproti stala, namreč g Mul 1 ej y kot stopnik postave ; g. dr. Forreg burgu (1633) y v Hamburgu (1644) y v Lipnici (1697) pa kot e> ovornik okriv Terdno zaupamo, da boj 179 nasi porotniki, ki so tabart vecidel iz mestnjanov in Ie proti tem teržanov izvoljeni bili, svojo visoko in imenitno y da tišti O" te nalogo ospodár, kterimu se strup za tako hišno potrebo da, biodgovoren bil za vsako resno prevdarili in jo pravično spolnili, da jih ne bo nesrećo, ki bi se utegnila za cloveško življenje prime-nobena reč premotila, ampak da jih bo v vsem le res- riti, in oj stro kazno van po postavah, ki so dane za nica in pravica vodila, in da bojo s svojo pravično varnost človeškiga življenja. Dokler se v ti reci ne bo razsodbo tištim protivnikam, ki vedno zoper porote za- oj stro ravnalo, bojo ljudje vedno nečimerni s str upi bavljajo, vnovič usta zavezali, pokazavši, da je naše ravnali. Nesreča pa, ki se je v Mengšu pripetila ljudstvo popolnama vgodno te vstavne naprave , je nekterim starokopitnežem strašen tèrn v pêti ktera je: Dva fantiča sta se j y tako igrala in gresta pod streho za da jo spodjedajo na vso moc, da bi se porotne 6odbe zvonové starih loncov iskat. Ondi sosedov fantič (11 let star 5 edini sinek starsev in tako priden učenec y da je S pravim veseljem naznanimo, letos v Kamniku šolsko dařilo přejel in se z lepim iro ljudstvu zopet vzele. da je za predsednika omenjenih važnih porot slavno- voram o delitvi daril obnesel) zapazi neko sladčico in znani nadsodije svetovavec g. vitez Acula izvoljen jo lizati zacne. Nje gov tovars y hišni sin, ga svari, da or ospod, ki ravno tako modro in bistroumno obravnave naj nikar tega medií ne liže, ker je za grile, da po vodi, kakor tudi ravnopravnost slovenskimu ljudstvu cerkajo. Med tem gré izpod strehe uni pa ostane pravično varje. Njega namestnik bo predsednik c. k. se gon, in ker mu sladčica disí, se je se bolj loti deželne sodije g- Jozef Rak tega namestnik pa sve ali o malo urah je strašno smert storil. Bilo je sladčica testé iz tako imenovane rumene mišice (oper-Gosp. predsednik vitez Acula si je pa v teh porotah le menta), medii in sladké smetane. Ko so zdravniki že- . so našli toliko ime tovavec c. k. deželne sodije or te* Paul K o p p e r. lodec nesrečniga fantiča preiskali novaniga arzenika v obsirno obravnavo s lia usni ana m in Paulicem pri- deržal, ktera bo zavolj osebnosti zatožencov in mnogo- novaniga arzenika v njem, da bi bil troje življenje lahko verstnosti prie, kakor zavolj zlo zapletene pravde in pokončal. Vsak si lahko misli žalost staršev, ki so zavolj potrebnega bistroumnega pretresovanja toliko važ- ljubljeniga otroka po taki nesreći nanasrlama zsrubili. te te • V . nisi y ker bo slavnoznani dr. Mullej deržavni pravdnik, Otrok nima pameti zato je pa ojstre postave in ravno tako sloveči dr. Rechbauer zatoženca zago- treba, da se strup i nikdar ne pušajo na tacih krajih, vornik, vodnik vsiga pa vitez Acula. Ob svojem času kjer zamore kdo do njih priti; tudi odrašenim nevednim bom naznanil „Novicam" izid napovedanih 8 porotnih sodb. Krasa mal serp 1 n. Vsaki teden nam kaj od slovenskih krajev oznanite; le od Krasa se malo kaj ali celù nič ne sliši, in vunder bi prav bilo, kaj zvedilo da bi se tudi od Kraških prebivavcov se kaj vêdejo in kako jim gré. Kaj je se bo takrat še le od Krasa pisati začelo, ko bo y kako treba čakati, da mca ce če je „ vavec 'a nj šla? Jaz ne b čakal tište dob Novic am Ijub ečkrat kaj pisati y. Žita mca , rez, fižol kaže malo obeta em nar poprej s kmetij pirjavca, ječmen so nam srednjo leti in cem Kmeto- kakor pše no dale y y tud ke srednje ; ravno V • tako tursica; g rozdj pa m J huda ura s toco na svete Ane ve cer eliko vasi od Torja čez Ivi ip na G y potlej na Pivko proti Ljublj poškodovala. Sploh te daj ako mili Bog Kraške prebi ravno slaba. če nam le ezja ktei te teden potřebuj anjkalo ne bode obvarje, ne bo i Krasovec vsaki Hvala Bogu! da je nas dosihmal pridno obiskuje, če lih vselej s strašnim treskám in gromenjem. Od pogojzdenja K sedaj vse voljo olknilo ; kako je to? Naj bi se za Božj ta toliko potrebna reč v nemar ne pustila, če lih se povsod in maho ne more Kras v rodovitni gojzd in polje spremeniti. Ali žali Bog! da se tudi vsim Ki kim prebivavcam še niso oči odperle, , da bi spoznali prihod nj i dobiček, in da nekteri cio take župane ča-stijo in hvalijo, ki so bolj za pokoneanje še te mervice ojzdov vneti, kakor za njih pomnoženje. or Tode od teg vec drusrikrat, ako je „Novicam" drago kaj več zve © diti, kako se pri nas v vsih stanovih godi ** se zna taka nesreča privoditi. te Iz Bledá zvémo, da bo sedaj vunder enkrat res nica z napravo ceste skozi vas Mlin, ktera je to likanj potrebna, zastran ktere so tudi „Novice" že ve grof Chorinsky liko pisale. Gosp. deželni poglavar je v svojim poslednjim potovanju na Gorenskim to reč pospešil ; naj bi v hvale vrednim početju ne odjenjal y dokler ne bo cesta narejena vsi necimernostiali pro tinstvu vkljub! Iz Dolenskiga se sliši, da se je v 2 vaséh ko lera prikazala. z mnogih krajev Slovenskiga se naznanuje slovesno praznovanje godu cesarjeviga. ki. Iz Ljubljane 20. t. m. D Konecletno šolsko izprasevanje in pa god presvitliga cesarja je bilo letas v obvarovav nici malih otrok v Ljubljani združeno praznovano. Po sv. maši pri sv. Florianu j pri kteri je bila zraven druzih varhinj omenjene šole tudi mm^^m^^^m^^rn^^^^^mmmmmm^mmmmm gospa grofinja Chorinski pričijoča, so se podali otročiči v šolo nazaj in začnó slovesni dan s pesmijo „Slava Franců Jožefu" v slovenskim in nemškim jeziku. Za tem se je začelo spraševanje keršanskiga nauka, na ktero so fantiči in deklice prav lepo odgovarjali. Zdaj pride spet milo petje na versto v oběh jezikih; v slo venskim so peli „veselja dom" in pa „ticica". Po po tem pa lepo „zgubljeni sin u tem so prav gladko racunili iz glave, , „angeljčik", „die Amsel", „(1er LTngehorsam"; za tem deklamirali yy der Un^chuldsen^el", in je prišlo sloganje in branje po nemsko in slovensko. V vsim so se dobro obnesli. Po spraševanju je gospá grofinja podarila nar pridnišim in ubožnišim 3 fantičem in 3 z Vipave zvémo, da. kar ljudje pomnijo, še ni deklicam šolske dařila v svitlihdvajseticah. To je bilo vese v V i pa v ski dolini in na Goriškim turšica tako lepo lje! Zdaj pelje g. učenik Jo žefPfeifer, kteriga lepo ve kazala kakor letos pridelk obetajo. ? tudi drugi jesenski sadeži dober denje z otroci, prava učeniška vednost in iskreno rodo- ljubje očitno. hvalo zasluži, svoje ljubijenčke na hišni jlengsa. * Strašno nesrećo moram danes „Novicam" oznaniti, ki ee je pred nekimi dnevi pri nas zgodila. Naj bi bila strašen izgled: kako grozno n e var no je, strupene reci v hiši imeti 5 ki niso terdno zapeřte, in kako potrebno je, da bi po oj stri postavi prepovedano bilo, nikomur stru po v z o per misi, p o d g a n e grile itd. pro daj at i y ali saj věrt, kjer je vsak svojo belo štruco iz rok imenovane gospé přejel, in po tem vesel domů skakljal. Pri tem izpraševanju nismo nič druziga pogresevali, kakor ii stih zanikernih starišev, ki za izrejo otrok nic ne skerbé, in jih raji celi dan po ulicah se goniti pusté, kakor da bi jih v to koristno obvarovavnico pošiljalí ! Iz Ljubljane. Drugi volitni red se je volit ve mestnih odbornikov veliko bolj vdeležil, kakor tretji Á ** Prosimo. Nam bo Iiubo. Vred. Vred. ali glasovi so bili tako razcepljeni, da ni nihee pred pisane če z p o lovi čni ce glasov dosegel ; v drugi vo 180 svetovavec litvi, kjer številoglasov ni predpisan, so eodije g. S ch m a 1 z, ključarski mojster g. C e r n y, in pa glasov dobili, so tedaj k. poštar g. Smole nar vec voljen odborniki 2. reda. Včeraj je volil 1 izvoljen je bil o pervi volitvi le jenim je bila kazin v ječo milostno spremenjena na Dunaji je bilo te dni več v ječo obsojenih. vojaško granico pride kmalo gojzdna post 9 red: bo prišla željnopričakovana tudi Tudi Za kdaj cr Mal stirj se se za druge dežele našig stva Namesto odstavljeniga poglavarja May bojo 1 eh volili o petek Gosp misionar dr. Knob- ho fer ja v vojvodini Serbski pride fml. grof K je odrinil v pondeljk iz Ljubljane v Terst, ki bo Serbam gotovo bolj všeč, kakor nje prednik y danes v sredo pa nastopi potovanje po morju v Afriko Ptujih asekuracij per škodo ognja ne bo več kamor gré 6 duhovnikov ž njim y trij iz Krajnske škb- vlada v našim cesarstvu pooblastila , da se bo domačim Porot Ljublj so se začele o pondeljk; bolj na ki je pred porotno sodbo stal, je Jozef Om pervi po domače Markočnik iz Radolce, obdolžen straš niga hudodelstva, da je svoji y y noge pom Po in Neapolitanski se ka g ih letas k raj i h Laškisra huda bole » na e> oj z d t d čez vertni zid vergel; zaslišano je bilo 20 prič y in za proti Mold Na meji Erdeljskiga (Siebeuburgen) sedaj 15 dni ča- mora oveja živina kati y preden sme za zdravo spoznana y nika je postavljen g. dr. Rudolf; Oman jeter- ker se je goveia kug v Erdeljo, zato, pet hudo v Valahii , Moldavi dovratno vse tajil. Prav bistroumno je gosp. asesor in Besarabii prikazala Guzelli nektere spraševanja stavil in seravno tako iz- kterih krajih krompir Na Ogersk ê • zlo. N gnjije v ne davnej y kar je Vir verstniga sodniškiga preiskav kakor dobro vajeni temberskim o hud vremenu d dež govornika v domaćim jeziku skazal smo slišali govoriti, poklicani ženi zatoženca bolj Od zakaj da več strani iskovanju se je pokazalo, da je rudeča bai ; pri previa od cio gosp predsednik ni za majhnih polžk kterih je na milione mergolelo. pričo postave razodel per m dobroto Gosp y po kt ženi, če noče, ni treba zo- vanau izdajat Ha vi i ček je nehal, dvakrat posvarjen Gosp pričati; vidilo se je revi, da se ni nič Ivan Kukulj • V » r> je SIo-zložil prav svoje popotovanj zgodovinski družbi v Z a gre b m zavedila, kaj ji je storiti S prostim Ijudstvam je povedal, da je v Benetkah v arhivu samostana treba po domače, pa razločno se pomeniti. Včeraj frari) znaminite zgodovino zvečer ob 8. uri je bila sodba sklenj y porotniki so nasel pisma za tobra bo jenjala razstava edinosti z občinsko mislijo) z 11 glasovi zoper d ga 1 kriviga spoznali smerti na vislice in k p tom a y bsoj je bil k iz kterig 11. ol Cigani so se začeli iz jugoslovansko v L Ogerski v Egipt so mende prišli, preselovati. Srečno pot! vsih sodnih stroškov Sodba ni Gosp. obnašala bajne terdovratniga hudodelnika cio nič Sliši se, da se bojo sv. Oče papež v Bol ganila. preselili, ker Francozam ne pajo Kakor mnogi deržavni pravnik in or govornik sta se dobro časopisi pravijo, se je jela tudi Ruska vlada ustav 28 tega mesca pride J y po domače Sk y IZ a n e z Hie Mostranj ljati vstopu cele Austrie v nemško zvezo. y pred sodbo, obdolžen uboja, 4 priče y © ovornik or © I¥a kraju jaeiarskiga V morja na dr. N a p r e t y 29 in 30. t. m. pride na versto brane be se fie Simt uboj Na s t y PO domače Kaj y prie 12, zagovornik g di Ovij volj Gruh y SteingeroUe ; p r ó d o 1 y Gebir®- y nikva, Kesselthal in 2. kimovea Jožef Jakel, po domače K 1. kov J t a t v i i bach tiga y y y iz Krajnske Go prie 6, zagovornik 3. zavolj hudodelstva or dr Karl W thalformiger Ufer ; kraj flaches Meer. y Abhang okoj gspass; p o veasi tudi draga), ein gegen das Meeresufer ; morja, Meeresufer; plošno kraj, morje. kimovea Engelbert Ed iz Razder P r. y olj hudodelstva tat • V « 0 prici 2 y y govornik *) Jadar, jadrati, tedaj jadarsko. g. dr. Ah y 4. kimovea Andrej Juh y PO domaće Juhart iz Z y avolj ponareje d / dgovor oranici j in tatvine, priče 4, zag 5. in 6. kimovea Henrik C ovornik or dr. Ah Dovolíte mi »No y aj J U z Pí jenj v • pi erne, MatijaSm in Mi h a Vojska iz Sostriga • V « ^ I« « __ 12 morani odg gosence« jf namrec, ki majhen prostorcek za sledeći pri Tri verstice raojiga sostavka; »Naš vek in pa Danica« v 33. listu hudo jih neki popotni v pravičn padla y \V u r z b a ch domaće Sveb g. dr. Z w e i e zagovornik g. dr. Karl vidili fantalíne gnjezda ropati, tiče moriti itd in 10. kimovea Jakob Golob, po se je Danica« tak tište besede i govorili, ko so Crnu — vprašam stogotila nad tistimi besedami, da za y y Košljek Burger. y zavolj zavolj 11. ropa. boja, prič 10, zagovornik vsakim germam »Rongetoviga ućenca« (!!!) iše? »Novice kimovea Jakob Švigel iz ktere ze skoraj 10 prici 2 y o k g. dr d kažejo, da so tako y Ultramontanizma dalječ od »Ron,_ ze zamorejo same kakor napete grejo vedno svojo ravno pravo pot, tako v hvali sebi porok da nic napeniga ne pride va-nje. V nobeni reci ne pre Noviéar iz mnogih krajev V g svojiga lastniga da Da sim . tako pa jez tište besede da so tište besede Po nar novejšim ukazu cesarjevim ima po vsim cesarstvu narodska straža jenjati y o ro d j e y ki ga resnieno sli šal, zastavim svojo vest, tudi mene v serce zabolele, sim že rekel. Ali kaj zamoremo pomagati, ako svet tako sodi? Da ima pa »brez Rongeta« je od vlade na pósodo dobila, nazaj dati, pa tudi veliko nagibov k taki dbi d V • hudodelstvo vzrok je tisto skorej nar gerji in nar od svojelastno orodje y ki se za vojasko šteje y proti kterig već, kakor v vsaki drugi deželi in sk žalibog k se pri nas d sliši primernim plačilu vladi izročiti y namesto narodske straže se znajo po dovoljenju vlade nekdanje ali pa nove mestne, teržanske in strelske brambe zopet 28. t. m. spet v Išel, kamor namreč poboj izvirajo , kot iz p i n b oj y ki gotovo iz ničesar druziga ne sirovosti, ki osnovati. Cesar grejo na m; v t prinese izreje y P db in ktera p o žlah otrok že po rodu njim raste, ce mu k in d serca kolik 29. t. m. tudi kralj Pruski pride. V Verono pridejo, in kteriga stanů so bili vsi? Ne skrivaj manjka. Pogl bijavcovježe pred sodbo s tedaj h y kakor se slisi skozi Ljubljano. 10 septembra ; pravijo, da bodo šli Pogorelci v Novim m est u poleg ptuj ki jih draviti potreba: ne bodimo ce nas pa tudi odkritosercni domaćini ojstro sodijo, dokler ne Dunaj a so přejeli od cesarja 2000 gold. V P r a g i izbrišemo tistiga gerdiga madeža îsimo raji je bilo te dni 12 pregrešnikov zoper vladarja deloma k smerti, deloma v težko ječo obsojenih; k smerti obso- vil , ki bolezin pri korenin i ne ozdravi, to kaže stara sk ozdravij E h pravih zdra-samo zdravilo Naj reče kdo, da ni taka B k Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.