21)2. številka. Ljubljana, v sredo 13. novembra. XXII. !eto, 1889. shaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p oSti prejenaan za avatro-ogerske dežele za VBe leto 1& sdd., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenska kupčijska šola. Svet naj ne misli, da Slovenci radi tega zahtevamo narodne zavode, da bi s tem Nemcem ali visoki vladi nagajali ali napote in neprilike delali. Raj še ! Če se kdo opravičeno jezi nad našimi terjatvami, morejo to biti jedino le oni naši domačini, katerim gojitev materinščine ne ugfija, kateri le tujščini prednost dajo. To so namreč zloglasni, od našega naroda že dovolj markirani nemškutarji. Nasproti pravičnim Nemcem in nasproti sleherni vladi moramo pa neprenehoma ponavljati, da je okropčanje Slovencev v interesu Avstrije same. S tega stališča moramo gledati, da se slovenski živelj utrdi popolnoma v vseh slovenskih pokrajinah, da postane slovenščina na slovenski zemlji v resnici občevalni jezik v vseh krogih, v vseh uradih, v šolah, v društvenem in kupčijskem življenji. — Šole so podlaga praktičnemu življenju. Zavoljo tega vidimo, da se bolje poslužujejo slovenščine oni javni služabniki, kateri so obiskovali gimnazije, kjer se je na jezike sploh, in tudi na slovenščino oziralo, nego oni možje, kateri so hodili v realne šole. Mej temi najdemo posebno veliko trgovcev. Ti so svojo izobrazbo dobili največ v nemških in slovensko-nemških ljudskih, v nemških realnih in v nemških knpčijskih šolah. Zavoljo tega je pri naših trgove ih občevalni jezik še večinoma nemški, razen takrat, kedar prodajajo svoje blago slovenskemu kmetu in prostaku; takrat pa čujemo žalibog tisto čudno zmes, ki ima največ sličnosti z jezikom Ljubljanskih kuharic in nekdajnih „kafeš vesterc". Častna izjema je v tej zadevi le mlajši trgovski naraščaj, oni del narodnih trgovcev in pomočnikov, ki je bil v dobri narodni šoli. V obče pa so trgovci do najnovejšega časa z omikanimi strankami le po nemški občevali, vsi pa, z redkimi izjemi nemško knjigovodstvo in nemško dopisovanje imeli ne glede na to, ali dopisujejo Slovencem ali Neslovencem. Da se o tem ne varamo, to nam svedoči že javno lice prodajalnic po Slovenskem z belo Ljubljano vred. Slovenskih napisov zaman iščeš; k večjemu se je k veliki nemški firmi kdo „predrznil" v mal kotiček skriti kratko slovensko prestavo. Pred tem korakom, da bi namreč lepo slovensko firmo razobesil nad svojo prodajalnico, plašil je našega tr- govca nekoliko strah, da ne bi kupčija več šla gladko baš radi tega. Večkrat je pa tudi neznanje jezika bilo tega krivo; trgovec sam ni znal slovenščine, „jezikoslovci" slovenski mu pa tudi niso bili kar tako pri rokah. Vse te nezgode bodemo odpravili, ako skrbimo Slovenci, da dobimo slovensko kupčij sko šolo. Trgovskih šol je sicer nekaj po slovenskih pokrajinah, toda v našem jeziku nimamo nobene. Kar je te vrste učilnic v Trstu, Ljubljani, Mariboru in Gradci, te so vse v tujem jeziku; za našo slovenščino se menda skoro nihče ne zmeni, prej še na kateri drug jugoslovanski jezik. Ljubljanski kup-čijski in obrtnijski zbornici moramo Slovenci hvalo vedeti, ko smo po neumornem njenem posredovanji dospeli do slovenske obrtne šole. A zdaj moramo jo nadlegovati še s prošnjo, da nam pomore tudi do slovenske kupčijske šole. Ni dvomiti, da bi taka šola dobro ne uspevala. Prepričani smo, da bi bilo ž njo ustreženo zlasti onim narodnim trgovcem, kateri morajo ob večerih svoje učence v to šolo pošiljati. Sicer bi pa bila tudi dnevna in celo letna kupčijska šola s slovenskim učnim jezikom na svojem mestu. Kakovosti blaga mora n. pr. naš trgovec poznati: to mora pa svojim kupcem tudi v slovenskem jeziku razložiti. Računih naj bi naši kupčevalci vsekako v materinskem joziku, r tem bi si še večje zaupanje pri našem ljudstvu zadobili. Dopisovati — to je res — naj znajo trgovci v raznih jezikih; dopisovanja, ki se itak vrše po gotovih šablonih, naj se res vodijo v raznovrstnih jezikih, osobito v nemškem. Ali naši trgovci bodo stopili v zvezo z Jugoslovani, tedaj jim bode znati treba hrvatsko - srbskega jezika in morebiti tudi cirilice. Vsemu temu se lože privadijo na slovenski, nego na nemški šoli. Slovenska kupčijska šola, na kateri se bodo drugi jeziki tudi v bodoče še gojili, uživala bode zaupanje kupčijskih tvrđk in vele-tržcev v raznih jugoslovanskih krajih še v večji meri, kakor sedanje nemške učilnice; kajti na njej se bode praktičnim potrebam še bolje ustrezalo. Vrh tega bode narodnostna naklonjenost gotov nagib, da bodo slovenski in nekateri jugoslovanski veletržci svoje sinove pošiljali v slovensko trgovsko šolo. —n— Debata v češkem deželnem zboru. (Konec.) Drugi dan se je prvi poprijel b esede Mladočeh Spindler. Rekel je, da ne kaže čakati, da se krona sama poprime inicijative glede kronanja. Dosti časa že čakajo, kajti kmalu mine trideset let, kar je bil objavljen oktoberski diplom. Sedanja vlada pospešuje germanizacijo. Nemci so pa vedno predrznejši in bodo nazadnje še dosegli razdelitev kraljevine, če se o pravem času češki narodni zastopniki odločno ne potegnejo za narodne pravice. Tonnerju se dozdeva adresa sama agitacijsko sredstvo Mladočehov, s katerim hoče Staročehe pripraviti ob zaupanje pri narodu. Da z adreso svojo namena ne dosežejo, to vedo sami. Za centralistične zakone so bolj naudušeni Mladočehi nego Staročehi. Vsaj je dr. Gregr sej izrazil proti Liechtensteinovemu predlogu, s katerim se je hotelo deželnim zborom dati v šolskih zadevah večji delokrog. Knez AVindischgriitz govoril je nemški. Njemu se zdi, da ni zadostnega povoda za tako adreso. Protestuje pa proti temu, da se v adresi govori, da je Češka podčinjena parlamentu, v katerem odločujejo večkrat Čehom popolnoma tuji interesi. Interesi druzih kraljestev in dežel, ki so pod žezlom Njega velečastva, Čehom ne smejo biti, popolnoma tuji. Posebno se pa spodtika nad tem, da je dr. Gregr govoril o pragmatičnoj sankciji, kakor o pogodbi, ki se da odpovedati. Njemu se zdi čudno, da se mož, ki se upa v parlamentu javno tako govoriti, sploh še predrzne kaj ziniti o državnem pravu. Dvorak je pa dokazoval, da somišljeniki njegovi ne zmatrajo adrese za agitacijsko sredstvo ter je poživljal veleposestnike, da naj posredujejo mej Staro- in Mladočehi. Kot zadnji govornik je pa dr. Braf polemi-zoval z dr. Gregrom, pa ne posebno srečno. Njegov govor ni napravil nobenega posebnega utiša. Tretji dan je prvi govoril generalni govornik manjšine dr. Vašaty, ki omenja ogerskega rodoljuba Deaka, ki je tako dolgo agitoval in predlagal adrese, da je vladar se dal kronati za kralja ogerskega. Njemu se posebno v sedanjih težavnih časih zdi potreba naglašati državno pravo. On vidi rešitev Čehov jedino v slovanstvu. LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav BeiieS - Tfebizsky, preložil L Gornik. ZDna-g-l. del. VI. r Dalje.) S čuvanjem mrličev bile so spojene najrazličnejše pripovedke. Tako pripovedovali so nekje na Podlesji, da je jedenkrat duša zgrešila pot v nebo in ko je ves dan in vso noč poleta vala za oblaki, vrnila ue je v sobo, kjer je ležal pokojnik. A sedel ni pri njem nihče. Duša je zaplakala, zacvilila je v Bobi in zopet odletela. Morda če do današnjega dne ni našla poti v nebo in blodi še vedno mej oblaki. Ako bi bili takrat stražili mrliča, odprli bi mu bili usta in duša bi se bila povrnila vanj, mogel bi še dolga leta živeti, in duša našla bi mir in večno veselje. Kdo pa si ni želel gorečneje, da bi se duša povrnila v mrtvo truplo in kdo mogel bi majčina usta hitreje in raje odpreti kakor Svčtluška? Ta pes na dvorišči! Vije, da ljudje v Jificah še zdaj niso zaspali. Dobra, verna žival ! Najeden-krat stekel je ven v vas, za hip umolknil je z žalovanjem in potem zalajal, kakor kadar je hitel nasproti Kvčtovim vračujočim se z godišča. A le jedenkrat bilo ga je tako slišati, potem umolknil je popolnoma. Svčtluška molila je že zopet, in glava njena sklanjala se je zopet nad debelo knjigo po materi. Dveri vedoče v sobo odprle so se potihoma. Na pragu obstal je s pritajenim dihanjem mlad mož, skoro še mladeneč; roki imel je sklenjeni, čepico pod pazduho, pogledi njegovi pa so bi tureJ 105.811 gld. 39Va kr. manj, nego so bili proračunjeni. Vsi redni, izredni in prehajalni troški pa so znašali 1,426.937 gld. 8 kr. Konečna blagajnična gotovina je znašala 113.828 gld. 23J/a kr Za tanki prihodkov 369.966 gld. 15 '/a kr. Ako tej imovini še do štejemo kapitale v obligacijah, v posestvih, v inven taru, znaša skupna imovina 1,485.494 gld. 28 kr. Skupni dolgovi 256.908 gld. 53 kr. Torej čista imovina 1,228.585 gld. 75 kr., in je od lanskega leta manjša za 5934 gld. 28 kr. — Poručilo se vzame na znanje. Poslanec O g o r e 1 ec prebere obširno poročilo v imenu odseka za deželnozborsko poročilo o oddelku »občinske stvari", zadržujoč občinske priklade, občinske takse, pasji davek, pravosodni dnevi v Starem trgu (katere je pravosodno ministerstvo z dopisom na deželni odbor z dne 13. maja odklonilo) iu prošnja občin Hreuovice, Št. Ožbald, Rib niča in podobčin Orle in Bučka, da bi se razdru-žile v občine, oziroma, da bi postale samostojne občine. Poročevalec uasvetuje, da se ti oddelki de-želnoodborskega poročila vzemo ua znanje, deželnemu odboru pa naroči, da v svojem letnem poročilu navede vse doklade, katere je on občinam dovolil. K§ 5. poročila oglasi se poslanec Pfeifer rekoč: Kakor razvidno iz letnega poročila, pobira se za zgradbo Svetoduike cerkve 70% naklada v davkarski občini Velik Trn in v tistih delih davkarske občino Ravno, ki so ufarirani pod Sv. Du£ko župnijo. Ker le jeden del davkarske občine Ravno spada pod Sv. Duško faro, je c. kr. finančna direkcija pobiranje te doklade potom Krške davkarije i. 1882. pod tem pogojem privolila, če Krška občina plača stroške za napravo izkaza davkoplačevalcev spadajočih v konkurenco Sv. Duške cerkve. Občina Krška vsprejela je ta pogoj ter plačala te stroške in davkarija je pobirala skoz 7 let cerkveno naklado ; v letošnji jeseni pa je c. kr. finančna direkcija ustavila pobiranje omenjene doklade potom davkarije. Če bi bila c. kr. finančna direkciju občini Krški naznanila uzroke tega koraka, bi bila občina uložila pritožbo zavoljo jednostranskega prelomljenja I. 1882. skleneue pogodbe. Vsled tega brezozirnega postopanja ovira se nadaljevanje cerkvene stavbe po nepotrebnem in zvršitev stavbe zavleči za jedno leto. Z ozirom na to u8ojam si uprašati oziroma naprositi g. deželnega predsednika, če blagovoljno hoče uplivati pri tukaj-šni c. k. fiaančni direkciji, da se omenjena cerkvena naklada zopet pobira po c. kr. davkariji v Krškem. Deželni predsednik baron W i n k 1 e r odgovarja, da bode takoj potrebno ukrenil. (Dobro.) Poslanec Murni k nasvetuje, da se naj glede občin, naroči deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanji stavi primerne nasvete. Nasveti odseka za deželnoodborsko poročilo se odobre, isto tako predlog poslanca Murnika. Poslanec dr. Papež poroča v imenu narodnogospodarskega odseka in nasvetuje: „Prošnja Črnomaljske občine se glede na to, da je prva točka, v kateri se zahteva, naj se imenovana proga proglasi za deželno cesto, že ugodno rešena, v rešitev družili točk, izroči deželnemu odboru, kateremu se naroča, naj po poizvedovanji poroča v prihodnjem zasedanji deželnega zbora." Predlog, kateri podpirata poslanca S u kije in Drag oš, se vsprejme. Poslanec dr. Papež poroča v imenu upravno-gospodarskega odseka in nasvetuje, da se deželnemu odboru naroča: „Naj kolikor mogoče hitro ukrene, da se za preložitev ceste mej Radečami do Dvora čez takozvani „Bruneck" potrebne priprave, preiskovanja na lici mesta, načrti in proračuni dogotovijo do prihodnjega zasedanja in se naj o tem poroča, predloži načrt in proračun nove cestne proge in stuvi konkretne predloge." Poslanec Žitnik podpira ta predlog, ker je ta klanec res „unieuni" mej klanci v Kranjskej. Promet s težkim* vozovi je tako rekoč nemogoč. Ker ni prave zveze od Litije do Sevnice, je pač želeti, da se prošnja usliši in s ■ preloži cesta čez „Bruneck'. — Predlog se vsprejme. Poslanec Klun poroča v imenu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1890 sledeče: Finančni odsek po vestnem in natančnem pretresanji predlaga proračun normalno-šolskega zaklada za I. 1890. Števdo javnih ljudskih šol je lanskega leta po izkazu deželnega šolskega sveta znašalo 293.'s 497 sisteniizovaniiui učiteljskimi službami. Mej tem je bilo zopet nekaj novih šol in več učiteljskih služb ustanovljenih, vender je v proračun na noro vsprejetih samo sedem šol, ki so Že povsem izgotovljene, in 19 učiteljskih služb, ki so že oddane ali se bodo oddale v teku prihodnjega leta. Po letošnjem izkazu deželn.ega Šolskega sveta nam je letos skrbeti za 300 šol s 516 učiteljskimi službami. Ni torej čuda, da se je z večim številom šol in učiteljskih služb povekšala tudi potrebščina za nje, ki po predlogu deželnega odbora znaša 296.133 gld. 66 kr.. to je z a 10.509 gld. več, kakor je bila proračunjena za letošnje leto. in ta prikazen se bode ponavljala še nekoliko let, ker je še veliko krajev brez šol, katerih bode treba še dokaj znova osnovati, preden bode njih število tako popolnjeno, da proračuni normalno šolskega zaklada ne bodo kazali ogromnih razlik, kakor v poslednjem šestletji, v katerem je potrebščina leto za letom poprečno naraščala za 9O0O do 10 000 gld. Ta redni narastek se bode pa \sled nameravanega povikšanja učiteljskih plač v naslednih letih jako zdatno še pomnožil. Če smo torej že prejšnja leta deželni šolski oblasti priporočali, da naj bo pri tir-jatvah za šolske potrebščine kolikor mogoče varčna, ima finančni odsek temveč uzroka to priporočati letos; in če je že onidan pri podporah za nove šolske htavbe izrekal željo, da naj so pri dotičuih načrtih ozirajo ua siromaštvo naših kmetskih občin, mora tembolj sedaj deželni šolski oblasti na srce pokladati, da naj previdno ravna tudi pri snovanji novih šol, zlasti pa pri razširjevanp že obstoječih, ker pičlo število učencev v višjih razredih nekaterih takih šol dostikrat ni v nobeni primeri s troški, ki jih te šole napravljajo deželi, Finančni odsek nasvetuje: 1. Proračun normalno-šolskega zaklada za I. 1890. s potrebščino...... 294.280 gld. 66 kr. z zaklado....... 23.874 „ 21 „ in s primanjkljajem .... 270.406 gld. 45 kr., ali okroglo 270.400 gld. se odobri. 2. V pokritje tega primanjkljaja se bode I. 1890. pobirala 10% priklada na celo predpisano svoto vseh direktnih davkov, toraj zlasti od rednega davka z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem davku, pri hišni najem,umi in hišno-raz-rednem davku, pri pridobninskem in dohodninskem davku po vsej deželi. Nedostatek v znesku 124.400 gl., kateri se potem še pokaže, naj se pokrije iz deželnega zaklada. 3. Deželnemu odboru se naroča, da sklepu pod točko 2. pridobi Najvišje potrjenje. 4. V podrubrikah „Potiebščinn" dovoljuje se deželnemu šolskemu svetu reviremeut po dogovoru z deželnim odborom. Potrebščine normalno šolskega zaklada za leto 1889., katere bi utegnile vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta dogovorno z deželnim od borom nastati, pa bi presegale proračun, so pokriti iz blagajničnih preostankov leta 1889. Glede pouka v kmetijstvu se jo tinančnemu odseku izrekla želja, do naj bi se jeden del v ta namen dovoljenega zneska 1.500 gld. rabil kot podpora za šolske vrte, jeden del pa dajal kot nagrada učiteljem, ki Be marljivo pečajo s poukom 7 kmetijstvu. Tudi se je omenjalo, da bi bilo potrebno šolske vrtove in pouk v kmetijstvu bolje nadzorovati in da bi se to morda najbolje in najuspešneje godilo po potovalnem učitelji, ki po naročilu vlade redno hodi po deželi delit pouk v kmetijstvu ter se pri tej priliki najlaglje prepriča, koliko se je za kmetijstvo v tem ali onem kraji že storilo, v ka košnem stanu so šolski vrtovi i. t. d. To bi bilo tem lagje, ker hodi popotni učitelj tudi kot tajnik kmetijske družbe po deželi in ima še več prilike se o vsem tem še bolj prepričati. Nad takim nadzorovanjem bi se ne mogel nihče spodtikati, ker tudi vlada podpira napravo šolskih vrtov in se ji ne sme zameriti, ako se hoče prepričati, kako se njene podpore obračajo in kakošen sad da rode\ Kmetijska družba pa dobiva od popotnega učitelja in svo-jtga tajnika natančna poročila o tem, kaj je o kmetijstvu tu ali tam opazoval. Torej more tudi razso-jevati, kje bi bila deželna podpora in nagrada potrebna in opravičena. Zato finančni odsek nasvetuje resolucijo. Deželni šolski svet se prosi, da zasliši c. kr. kmetijsko družbo, preden razdeluje nagrade za pouk v-kmetijstvu. Predno se prične o predlogih finančnega odseka plavna razprava predstavi deželni glavar vladnega zastopnika, komisarja Rihar ja, V glavni razp.avi oglasi se za besedo poslanec Žitnik in pravi, da bode govoril ne kot pedagog, ampak kot poslanec okraja, ki plačuje poleg druzih naklad tudi 10% doklade za normalno-šolski zaklad. Usoja se opozarjati deželni zastop na ske- Ie5e rane kranjskega šolstva, vsled katerih ni doseglo svojega smotra in ti rani sta narodno in versko uprašanje katero se ne izvršuje tako, kakor zahtevajo deželne razmere, potrebe i u koristi prebivalstva. A učitel|i neso sami krivi tema ranama, oni niso uzrok nedostatnemu uspehu. Ta uzrok je na c. kr. učiteljski pripravnici v Ljubljani. Splošno mnenje je, da ta zavod ne izvršuje svoje uzvišene naloge, ni v narodnem ni v verskem oziru, kakor bi to želel rodoljub, ali bolje slovenski katolik. Tu se vzgojajo učitelji, ki so poleg duhovnikov poklicani mladini odpirati pravo pot do omike, ki je podpora za duševni iu tel sni blagor. Govornik pravi, da ima danes v mislih zgoij na* rodno vprašanje in da njemu velja jedino le geslo: n Vsakemu svoje"! Neće, da bi ae tukajšnje uč-teljsko izobraževališče poslovenilo popolnoma in nemščina izključila, kajti tudi 30 000 Nemcem v deželi prizna ravnopravnost, in ne ugovarja, da Be na pripravuiei goji nemščina v toliko, da se je pri-pravuik toliko privadi, da zamore na nemških šolah poučevati z uspehom nemški. Pripravnik si mora torej pridobiti potrebnih vednostij, o katerih uiu bode poučevati mladino. Slišijo se pa tožbe, da učitelji zgodovine, priro loslovja, zernljepisja ali kmetijstva neso mogli jasno predavati, ker njun manjka slovenskih tehničnih izrazov in jim mora [»omagati slovar. To je prazna pedanterija, tesnosrčna skrb, da bi ne izmrl izvan mest v Kranjski nemški glas. Niti pedagogična načela ne zahtevajo in tudi obstanek Avstrije ni od tega odvisen, da zna naša mladina nekoliko nemških besed. Namen učiteljske pripravnice je ta, da učitelj dobi isto znanje, ka tero bode moral v prihodnje razlagati v slovenskem jeziku. Res, da je učiteljišče državna naprava, a zaradi tega si je tudi država pridržala najvažnejše pravice namreč notranjo uredbo teh zavodov. Za Slovence to ni koristno. Zavod je bil do najnovejšega časa popolnoma nerošk, vsi napisi v poslopji so zgolj nemški. Vladal je tu železni obroč, izkovan od nemškega jekla, ki je pestil slovenske duhove, ki je kot mora ležal na slovenskem učiteljstvu, skrit za nemški „Lekrerverein", razširjajoč prusko-nemški duh, ki ne prija našemu ob-nebju. In to je uzrok, da so učitelj v ljudski šoli slovenski ne čuti domačega. Govornik prečita potem dotične postavno določbe, po katerih bi moral učitelj ustno in pismeno v oblasti imeti drugi deželni jezik, kati ri na tukajšni pripravnici ni nemški, ampak slovenski. Pač narobe svet, kajti na tukajšni pripravnici se ni in se še ne goji slovenščina v oni meri. kakor to zahtevajo zdrava pedugogična načela in resnične potrebe. To je piipoznala nekoliko tudi učna uprava, ki je 1. 1881. izdala odlok, da se pet predmetov poučuje v slovenščini in dvanajst v nemščini. V nemščini ee poučujejo zgodovina, zem ljepis, nauk ob ustavi domovine in kmetijstvo, predmeti kateri bi se morali v prvi vrsti poučevati slovenski, ker je učitelji potrebujejo v svojem poklici. Nemščina ima torej prvo mesto. Učna uprava je Nemcem dobra inati, Slovencem dosledno mačeha. V drugem jeziku se učitelj poučuje, v drugem poučevati mu je nalog, kar je zelo težavno. Reali stični pouk je v novejšem času nekoliko testi ingovan. po jezikovni uredbi pa trpe stroke, naravoslovje, zgodovina. Petje je mej naroden predmet, a vender se poučuje na učiteljišči nemški, poje pri s'užbi Božji nemški in pač vprašati se sme, kje bode slovenski učitelj nemško petje ukoristil. Učitel|išča ko draga naprava, a uspehi niso primerni žrtvam dežele, ki daje za ljudsko šolstvo 280.000 gld Veliko to breme bi nosili še rajše, ko bi izšle iz učiteljišča res take moči, ki so povsem bvoji nalogi kos. Vlada naj bi tedaj učiteljišče preosnovala na podlagi materinega slovenskega jezika, katerega govori ogromna večina prebivalstva, kajti: „Non seholae sed vitae di-ca-mus!" ino poleg tega: „Non Gennaniae sed Au 8triae discamus!u Naposled stavi resolucij): „De-želnemu odboru se naroča obrniti se do vlade, da bi Be predrugačila jezikovna uredba z dne 1. aprila 1881. 1. za Ljubljansko učiteljišče v tem zmislu, da se pomnoži število predmetov s slovenskim učnim jezikom." (Dalje prih. Politični razigled. Notr.iaije dežele. V Ljubljani, 13. novembru. Z odstopom kneza Lieehtensteina razdrl se bode tudi flržaviiosborMkf klub njegov. Štajer ski konservativci so se najbolj upirali, da ne usto- pijo v Holieimartov klub, a sedaj so se pa že baje tudi ti sprijaznili s to mislijo. Vsekakor je pa zna-ftnjoče, da se baš štajerski konservativci pomlsljn m natopiti v klub, v katerem so Slovenci. Mati to ne dokazuje, da Štajerski konservativci neso nič prijaznejši Slovanom in kako napačne svete dajejo oni politiki Štajerskim Slovencem, ki jim iz .simpatij do deleine avtonomije priporočajo, da naj bolj teže h Gradcu, od koder jim baje* pride rešitev. Adresna debata v češkem deželnem zboru je močno razburila duhove tudi na Ogerskem. Dr. Rieger se je Madjarom zameril, ker jim je očital, da se mešajo v avstrijske notranjo zadeve. Posebno je pa veliko nevoljo vzbudil dr. Gregr Iz njegovega govora sklepaj), da hoče razrušiti duali-zero, Vsi madjarskl listi, vladni in nevladni, obirajo Cehe in obžalujejo, da mej konservativci v Avstriji ni stranke, ki bi ae upala odloćn i poteguiti se za ustavo in naglašajo, da imajo Nemci v Avstriji pravico do nekake prednosti. 1'rete že s personalno unijo. Seveda, gospodje v Budimpi šti sami no vedo prav, kaj zahtevajo. Če bi se uvela personalna unija, bi se Ogerskej jako povekšali stroški za vojsko. Ogeraka pa že sedaj vedno bolj leze v dolgove in njen državni kredit se vedno manjša. Vn^iije drŽave. C'riiagorii si osnuje v kratkem diplomati&Di zustop v Peterburgu. Nameravala je tak zaBtop osnovati v BelemgradJ, pa je to misel opustila. lio Igui-Nlto lebranje izraža v adresi, s katero odgovarja na prestolni govor, nado, da bode kmalu Turčija kot suvereuna oblast storila prvi korak, da se prizna knez Adresa se je vsprejela z veliko večino. Opozicija je predlagala, da bi se v adresi hvaležno omenila Rusija Stambulov je pa temu ugovarjal in nagiašal, da je le pohvala cesarja Josipa pridobila Bolgarom simpatije Evrope, da se sedaj dežela moie mirno razvijati. Kakor se da iz » -uskih oticijozuih glasd posneti, prišli so v Peterburgu do prepričanja, da sedanji čas ni ugoden za rešitev bolgarskega vprašanja, da je najbolje, da Rusija še počaka. Ko bi sedaj pregnali KoburŽana. prišla bi diplomacija v veliko zadrego iu ne ve se, bi se li bolgarsko vprašanje Rusiji ugodno rešilo Prav lahko bi se stvari za Rusijo še neugodnejše zasukale, nego bo 8e, ko se je bil odpovedal prestolu Baltenberžati. Nov iVuucoNki pomorski minister senator Barbeys je bil pomorski minister pred dvema letoma v ministerstvu Rouvierovetn. Minoli petek je ministerski sovet angleški imel prvo sejo v ministerstvu vnunjih zadev. Ministri so se posvetovali o programu zasedanja parla menta, katero se znčne v februvarji. Parlament se bode pred vsem v prihodnjem zasedanji bavil z onimi predlogami, katerih ni imel časa rešiti v zadnjem zasedanji. Na novo se bode pa parlamentu predložil mej drugimi načrt zakona o nakupovanji posestev na Irskem, kateri sta izdelala Balfour in Gdscheu. Dopisi. "Mi l>ol«'ii|S)kega 11. novembra. (Opazke k novemu načrtu šolske postave.) Te dni je slavni deželni odbor vojvodine Kranjske predložil zborujočemu deželnemu zboru postavni načrt, s katerim se ima v nekoliko zboljšati materijalno stanje nekaterih gg. učiteljev v kranjski deželi. Ta načrt je učitelje jako razveselil v obče — posameznike vender obhajajo prav različne misli. Kajti gotovo se je pričakovalo v učiteljskih krogih, da se bode razvrstitev v posamične plačilne razrede tako izpeljala, da bodo dobivali vsi stalno nameščeni moški učitelji po 500 gld. na leto; nadalje vsi nad učitelji pa tudi prav gotovo vsaj 0 0 0 gld.; oziroma nadučitelji na 4 razrednih šolah pa vsi po 700 gld. na leto. Kar se po predloženem načrtu ne namerava. Pričakovalo se je, da se bode postava tako uravnala, da bodo gdč. učiteljice z ozirom na svoje manjše potrebščine v definitivnom stanu za naprej dobivale samo 400 gld. letne plače ; tu le učiteljice-voditeljice primerno večjo. Gospodje poslanci naj bi se vender primerno na učiteljsko osobje moškega spola — pri sklepu postave bolj ozirati blagovolili, saj so jim razmero učiteljev-očetov, ki bi radi tudi svoje otroke stanu prikladno izšolati dajali — vender jasne in dostojno znane, da so jim t. j. učiteljem - očetom radi preslabega materij alnega stanja roke tako rekoč z veliko vrvjo zvezane. Gospodje poslanci naj bi načrt vsestranski pretehtovali in gotovo bodo prišli do zrelega prepričanja, da je treba več učiteljskih plač uvrstiti v I. in II. plačilni razred s 700 gld. in G00 gld.: tako, da bodo vsaj vsi n a d u č i t e 1 j i in vsaj nekaj učiteljev na 4 raz. šolah dosegli plačo G00 gld. To se s stališča, da gospdč. učiteljice gotovo m anje potrebujejo, kakor moški učitelji, prav lahko brez velikega daljnega obremenenja deželnega zaklada stori. Za nadučitelje tudi postava z dne 9. marcija 1889 v §. 38 izrecno določuje, da se imajo vsi nad-učitelji v I- in II. plačilni razred uvrstiti; torej bi gotovo bilo tudi sedaj pričakovati, da se bode predloženi novi načrt v toliko tudi spremenil, da se bodo vsi nadueitelji uvrstili v I. in II. plačilni razred se 700 in 6UO gld. na leto. Po predloženem načrtu bode prišlo reete ostalo do 30 nadučiteljev z letno plačo 500 gld., kakor sedaj že imajo; toraj bodo isti nadučitelji, ki jih bode ta osoda zadela, le gledati morali, kako se že sedaj boljši dotiranim nadučiteljem s G00 gld. na 700 gld. plrtča izvišuje —jednako v večini s 500 — 600 gld. — Torej zakaj vendar bi se le nekaterim na 600 gld. povišala plača — drugim pa, ki živijo morebiti še v bolj neugodnih razmerah, t. j., da si tudi pri najboljši volji ne morejo s postranskim zaslužkom , — svojega stanja zboljšati, — kar je v večjih krajih, mestih in trgih s podučevanjem skoro navadno mogoče. y. + $ 1% Ht, Petru, na Notranjskem 10. novembra. [Izv. dop.] Dolgo časa smo tihi in ne oglašamo se nič o nekem gospodu, ki bi moral preprostemu kmetskemu ljudstvu božjo besedo v hiši božji oznanovati, a ne ve, da je zato postavljen, temveč bavi se na leci s politiko ter hujska proti Vašemu listu tako, kakor bi celo po Časopisih ne bilo dovoljeno pisati. V nedeljo dne 27. oktobra hudoval se je ter kričal na ves glas na leci, kako se širi ter deluje za razvoj liberalizma, seveda vsemu temu rekel je gospod, krivo je liberalno časopise in mi Slovenci tudi nesmo brez liberalnih listov in to Vam je „Slovenski Narod". Sicer pa je to kar sem navedel zgorej, že stara pesen, pa naj bode še jedenkrat na vrsti. In kdo vam je ta gospod? To je g. A. V e r-bajs, naš k U rat J on je tisti, koji je rekel, da No-tranjci neso zavedni temveč „ goveji", a stvari nesem hotel objaviti, toda kakor „prazen žakelj po konci ne more stati" istotako mi tudi več molčati no moremo. Vi, ki ste rečeno nedeljo na leci celo na že zdavno pretekle volitve prišli, kako se morete pred „go -vej i m i" celo s politiko pečati, ali je morebiti najnovejša „moda" sedaj v hiši božji politikovati, kali? Ako nas Vi, ker smo tudi mi Notranjci, za „goveje" zmatrate, potem Vas prosimo, povejte nam z lece, kako nam je delovati, da ne bodemo več goveji, a politiko, prosimo, pustite na stran. Ako se pa ž njo tako radi pečate, potem skličite rajši v farovž par shodov, ter tam povejte svoje mnenje, nikakor pa ne cerkvi. Cerkev je božja hiša, torej se ne sme zlorabljati, kar bi gosp. Tono morali sami najbolje vedeti. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je Vincen-cijevemu društvu v Celovci za zgradbo sirotišča 1000 gld. — (V dežel uem zboru štajerskem) bilo je včeraj na dnevnem redu [»oročilo odseka za občinske zadeve in zadeve okrajnih zastopov. Unela se je jako živa debati, v kateri je bil tudi govor o Celjskem in Ormoškem mestuem zastopu. I/mej slovenskih poslancev je prvi govoril dr. Seruec, za njim M. Vošnjak, dr. Jurtela in Jerman. CTmeje se ob sebi, da je večina vsprejela predloge odborove. — (G o s p. dr. France F i r b a s, c. k r. notar v Brežicah,) mej štajerskimi Slovenci znani rodoljub, pristopil je „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" kot ustanovnik s 50 gld. Slava mu ! — (Gosp. prof. Anton Švaršuik na Dunaji) podaril je „Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji" 10 gld. To je že drugi dar, ki ga je omenjeni požrtovalni rodoljub letos naklonil v korist revnim sloveuakim veliko-šolcem na Dunaji. Presrčna mu hvala! — (Zanimiva razsodba državnega sodišča.) Gospod Gregor Ei n sp ie 1 er, župnik Podkloštrom, uložil je po odvetniku dr. Šeguli sub praes. IG. avgusta t. 1. pri c. kr. državnem sodišči tožbo, da se mu nakaže in izplača takozvana protestantska p r i k 1 a d a k kongrui „pro rata parte" za 1888. 1. s 4;J gld. 7o kr., v bodoče pa počenši s 1. januvarjem 1889 po 105 gld. na leto in da se mu povrnejo tožbeni troški. O tej tožbi bila je obravnava dne 16. oktobra t. 1. in državno sodišče je razsodilo, da ima c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje v 14 dneh gospodu tožitelju plačati vse omenjene zneske in tožbi ne t roške, znašajoče 80 gld. Tožba in razsodba naslanjata se na najvišjo odločbo z dne 11. marca 1815 (Hofkanz-leidecret z dne 23. marca 1815, št. 273), s katerim je cesar Franc L dovolil, da se dušnim pastirjem v Celovški vladikovini v onih postajah, kjer je mnogo protestantov in mešovitih zakonov, torej velika nevarnost za zapeljanje in prestop k neka-toliški veri, nad kongruo izplačuje letna priklada 100 gld. (starega denarja) iz religijskega zaklada. Ta odločba se je duhovništvu v Celovški vladikovini uradno naznanila in napravil se je imenik onih dušnih pastirjev, ki so na tacih mestih. Tako mesto je tudi Podklošter, in dotični znesek se je redno plačeval, dokler ni ministerstvo za uk in bogočastje y. naredbo z dne 21. januvarja 1889, št. 415 iz-j ivilo, da tega doneska ne gre več izplačevati. Državno sodišče je gosp. ministra Gauča tudi v tem slučaji poučilo, da njegova naredba ni bila osnovana, gosp. Schmidt-Zabierovv je pa tem povodom tudi začutil, kako resnišne so besede: „Blinder Eifer schadet mir." — (0 preBtopu Poddražanov piše „Obzor":) „Občinarji v Poddragi obrnili so se do Zaderskega pravoslavnega škofa Kneževića s prošnjo, da jim pošlje kakega popa, ki bi jih po obredu prevel na grško-iztočno veroizpovedanje. Vladika Knežević uslišul je prošnjo in odločil je za to Salvatija Kneževića, Tržaškega župnika, ki je takoj obvestil pravoslavno občino in jo prosil, da mu dovoli kratek dopust. A občina ni ugodila prošnji. Knežević pa se je ipak pripravljal v Poddrago, kar mu dojde brzojavka od vladike, da pojde sam v Poddrago. Tako sedaj v Poddragi pričakujejo vladiko. — („Ča s n i k a rs k o".) Sobotna „Laibacber Zeitung" priobčila je bila podlistek „ Der alte Graf, v katerem novi grofovi predčitatelj pripoveduje, kako se je seznanjal z osebjem. Star menih (grofov spovednik) stopil je k njemu in ga vprašal: „Zna li kvartati?" — „Ne.a — „Torej piti?" vprašal ga je dalje nevoljen. „Bodem poskusil." — „Pravo, mladi mož, jako pravo. Za kvarte treba denarja, ali nimam pravo? Hehehe ! Za pitje pa treba samo grla. Hahaha! In grla imamo tudi mi: ubogi ljudje. Huhuhu !" — Dalje pripoveduje rečeni predčitatelj : „Vsak petek stisnil mi je srebern goldinar v roko; naj bi šel v cerkev in zanj nulil. (Ob sebi se umeje, da sem samo jedenkrat zanj molil.) Ob ne deljah pa sem moral zanj iti k spovedi k menihu, katerega je v ta namen imel. Narekava! mi je grehe vsega tedna na listek papirja in jaz hodil sem s tem registrom v kapelo, da sem ga menihu prečita!. Ker je pater za vsak greh, od katerega je grofa odvezal, dobival po dva goldinarja, dobil sem določen nalog, naj dobro pazim na vse grehe gospoda svojega, da njegova nebeška usoda ne bode prikrajšana". — „ Slovenec" pravi o tem listku: „V listu popisani dogodki so s katoliškega stališča nemogoči, torej povsem neverojetni. Mi sodimo in smo prepričani, da se je dotičui listek le v hitrici spregledal." Dusi nam ni mnogo do tega, kako „Slo-venčevi gospodje o tem in onem sodijo, smo vender trdno prepričani, da bi bili vse drugače hruli in ognja in žvepla z nebes klicali, da je kaj jednacega v našem listu stalo. Zategadel smo ta časnikarski dogodek zabeležili, ker je dober donesek za klerikalno taktiko nam nasproti. — (Dvorni svetnik Napret) bode še tekom tega leta umirovljen in ker pojde tudi dvorni svetnik Summer v pokoj, bodeta pri najvišjem sodišči dve mesti izpraznjeni. — (Umirovljen) je g. Karol Merizzi, major v 62., poprej stotnik v domačem 17. peš-polku. — (Klub h lo venskih biciklistov) ima svoj tretji redni občni zbor jutri dne 14. t. m. zvečer ob 8Va Ul'' v klubnej sobi pri „Slonu". — (Deželni šolski svet kranjski) rešil je v poslednjej seji več natečajev. Gosp. J. Pretnar, nadučitelj v Srednji Vasi, imenovan je nad-učiteljem v Veliki Dolini; g. Filip Kette iz Zagorja nadučiteljem v Košani; g. Bite ne, začasni učitelj v Št. Lambertu, nameščen je definitivno; g. J. Svetina, učitelj v Šmariji, dobil je službo v Žalni; g. J. Kostanjevec pride iz Trnovega na Col. Umirovljeni so gg.: J. Tro jar, nadučitelj na Bledu; J. Debeljak, učitelj v TrŽiči; in A. Jereb, učitelj v Dolskem. — (Mraz) je danes prvikrat toliko pritisnil, da je pomrznilo in so bile strehe bele. Opoludne in popoludne je bilo krasno vreme. — (Deželni šolski svet štajerski) je dovolil, da smeta podučiteljica Albina Cuntara v Laškem Trgu in Franja Reverschiitz pri Sv. Križi pri Slatini s službama menjati. — (Na tukajšnji strokovni šoli za lesno obrt) razpisano je mesto učitelja za lesno rezbarstvo, modelovanje in strokovno risanje z letno nagrado 840 gld. Prošnje do 30. t. m. — (V Hercegovini) otvorila se je dne 10. t. m. nova železnična proga Ostrožac-Ko-n j i ca. — („Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici".) P. n. gg. udje „Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici" vabijo se uljudno k rednemu občnemu zboru, ki bode v nedeljo dne 17. novembra 1.1. ob 3. uri popoludne v pritlični dvorani Marzinijeve gostilne z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo o društvenem delovanji leta 1889; 2. račun za društveno I. 1889; 3. proračun za društveno leto 1890; 4. morebitni nasveti gg. društvenikov; 5. volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov in senata 5 udov. Društvene račune, računske knjige in pobotnice ogleda si lahko od danes naprej vsak društvenik v društvenih prostorih; oglasiti se je za to pri društvenem Čuvaji. Kdor hoče staviti pri občnem zboru kak predlog, naj ga naznani do 16. t. m. odboru pismeno. Posnetek iz računa nam kaže, da je bilo od 1. decembra 1888. do 7. novembra 1889. dohodkov 2040 gld 94 kr, stroškov : 2040 gld. 94 kr. društveno premoženje znaša 3600 gld. in se je v preteklem letu pomnožilo za 200 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Madrid 12. novembra. Nadvojvoda Albrecht odpeljal se je včeraj iz Granade v Malago. Beligrad 12. novembra. Pri dopolnilnih volitvah v skupščino v Belemgradu in Zajčaru zmagali so radikalci. Beligrad 12. novembra. Kralj Milan obiskal je včeraj ruskega, danes francoskega poslanika in vsprejel danes Pasića. Sofija 12. novembra. Preiskava oblastev v Caribrodu o dogodku na srbsko - bolgarski meji je dognala: Srbski kmet s tihotapskim blagom šel je čez mejo. Carinski stražniki hoteli so se polastiti blaga in nosilca. Poslednji pa je, pustivši blago, stekel proti srbski meji. Jeden carinskih stražnikov je ustrelil in ranil kmeta, katerega so spravili v bolnico v Sofiji. Stvar izročila se je sodišču, ker gre tu le za carinsko zadevo. Ves dogodek je brez pomena. Pariz 12. novembra. Ob 2. uri popoludne začela se je zbirati na „Place de la Con-corda" mnogobrojna tolpa z Derouledom, Lai-santom in drugimi bonlangističnimi poslanci na čelu. Policija pustila je poslancem naprej, množico pa je zadržala in zabranila vsako zbiranje. Pariz 12. novembra. Pet odposlancev iz Montmartre prišlo v spremstvu boulangistič-nih poslancev v „Palais Bourcon" izročiti protest proti volitvi Joffrinovi. Predsednik odposlal dva tajnika, ki sta vsprejela protest. S tem bila je manifestacija končana. Pariz 12, novembra. Potrjuje se, da so Deroulede in boulangistični poslanci Le Herisse, Bondeau in Mery zaprti Poreč 13. novembra. Danes manjina ni došla v sabor. Pismeno izjavila je, da radi postopanja predsednika in večine ne bode sodelovala v saboru, v kojem ni zastopan jeden cel politički kotar, niti mesti Pulj in Vodnjan, Dunaj 13. novembra. Cesar in Kalnokv došla zjutraj. Ob 10. uri dopoludne vsprejel cesar v dvajset minut trajajoči avdijenci člane tukaj zborujoče škofovske konference. Pariz 13. novembra. Včeraj zaprli so 158 osob, od katerih so jih 60 v zaporu obdržali. Derouleda in tovariše izpustili so zvečer ob deveti uri. Mej zaprtimi je tudi anarhist Soudais. Prošnja. Mnogo se je v poslednjem času v deželnem zboru o šolah in šolstvu razpravljalo in marsikaj ukrenilo, a sklepa, kako bi se uspešno slepcem pomagalo, smo zaman pričakovali. Vsaj je naša dežela v ustanovnih zakladih boga tej a nego katera si bodi druga in menili bi, da se bode marsikaj lehko izvelo, kar drugej ni mogoče in kar bi bilo gotovo potrebno. Imamo sicer ustanove, a imeli bi jih lehko trojno število teh, kar jih imamo sedaj, imeli bi celo svoj zavod za slepce, a vse to ne zadostuje in ne bi zadostovalo, kajti revežu treba ni pomoči le pri odgoji, temveč pomoči bi mu bilo treba do časa, dokler ne dobi svojega kruha. Podam kar takoj vzgled za istino navedenega. Z lanskim letom izstopil je iz zavoda za slepce v Linci mladenič šestnajstih let, Jože Go-stinčar iz Gostinc pri Dolu po imonu. Osem let se je vzgajal tam in dospel do meje naobraženja, kakoršno podaja tak zavod, — in sedaj išče službe. Spričevala, katera mu daje njegov zavod so izvrstna, in da se obistine, potrjuje sodba znamenitega glasbenika v Ljubljani, kateri se je izjavil, da je dospel mladenič v sviranji na orgijah in glasovirji do dovršenosti, kateri mu ne more nobeden tukajšnjih zavodov glasbenih več priučiti. A vsa prizadevanja in ves trud njegovih zavetnikov bil je doslej brezvspesen : dobili niso nikake pomoči in kaka je sedaj njegova usoda? V najsiromašnejših razmerah živi že sedaj in vsakdo si pač more misliti, da prihodnjost njegova pomeni beračenje, in to človeka, kateremu so deželni zakladi blagodejno (vzgajali in mu doslej) pomagali, ki sedaj pa ne ve, kam bi se obrnil, da ne sestrada. Tako bo vsa odgoja brezuspešna, izdani denar se ne bode obobrestil, kakor je bila prvotna namera ustanovnika, storil bode le, da bo doslej dobro oskrbljeni slepec, temveč trpel in tembolj občutil svojo nesrečo. Zatorej prosimo vse prijatelje revnih slepih svojih bratov, da se ozro po kaki službi zanj — vsaj je zadovoljen z vsako najmanjo drobtinico, katero se mu daje in hoče zanjo delati, kolikor je v njega moči — in da mam jo blagovolijo naznaniti. Tudi visoki deželni zbor naj bi se pobrinil za bedo takih ljudij, katere je dal vzgojevati, še v poznejših časih, ko jim je pomoč najbolj potrebna, kajti ta slučaj ni jedini in tudi ne ostane jedini, kajti bolje bi bilo za tacega reveža, da ne bi bil nikdar v zavod prišel, prenašal bi vaaj svojo bedo laglje, nego jo tako. Naznanila v tem oziru vsprejema uredništvo tega lista. Slavna uredništva drugih slovenskih listov prosimo, da blagovoljno to prošnjo ponatisnejo. Bazne vesti. * (Dunajske vojašnice) premestile se bodo i/, mesta in se bode v kratkem dotični zakonski načrt predložil državnemu zboru. Po tem načrtu bode ae opustilo in podrlo 12 vojaških objektov, ki obsezajo 500.000 □metrov in so skupaj vredni 30 milijonov goldinarjev, katera vsota bi zadoščevala za vso skupino vojašnic, ki so bode postavila blizu arzenala. * (Bilanca Pariške razstave.) V Parizu izhajajoči list „Gaulois" priobčil je o razstavi statistiko, katerej povzamemo nekatere podatke. Z dežele obiskalo je razstavo pet milijonov ljudij. Ako se misli, da je vsak povprek porabil 100 frankov, ostalo je v Parizu 500 milijonov frankov. Inozemcev bilo je na razstavi poldrugi milijon. Ra-ču nimo li po 500 frankov na vsacega, dobimo 750 milijonov, ki so zopet v Parizu ostali. Mej ino-zemci bilo je Angležev 480.000, Belgijcev 225.000, Nemcev 160.000, Američanov 115 000, Španjcev 50.000, Švicarjev 52000, Italijanov 38.000, iz Avstro-Ogerske 32.000, Rusov 7000 i. t. d. Izložbo obiskalo je od 6. maja do 5. novembra 25,028.254 osob, zadnji dan pa še posebej 400.000 osob, vsega vkupe torej 25Va milijona ljudij. Velikanske so vsote, ki so jih razna podjetja dobila. Eifflov stolp vrgel je šest in pol milijona frankov. Veliki so dobički raznih gostilnic. Duval s svojimi tremi jedilnicami je nekda napravil poldrugi milijon dobička, gostilničar Brebant na Eifflovem stolpu na dan po 2000 frankov čistega in neka ženska, ki je samo kruh, vino in klobase prodajala, služila je po 300 frankov na dan. Zanimivo je, koliko živeža se je potrebovalo. Vsak dan použilo se je v Parizu '.»67.500 ki kruha, 102.780 ki govejega, 121.532 ki .telečjega, 97.629 ki koštrnnovega, 69.087 ki svinjskega, 12.252 ki konjskega in oslovskega mesa, 209.663 ki perutnine in divjačine, 156.712 ki morskih, 18.249 ki drugih rib, 412.532 dvanajstork ostrig, železnice so tudi izredno veliko zaslužile, vender vsi računi še neso gotovi. To jb gotovo, da je vsa razstava Francozom nesla par milijard. * (Umrši francoski pesnik Emil Au-gier) rekel je malo pred svojo smrtjo: „Starost je vender lepa reč! Na vse strani skrbijivost, ozir-uost, spoštovanje in nežuost. Žal, da vse le tako kratko traje!" * (Število kaznencev) v Avstriji se leto za letom manjša, kakor poroča „Allgemeine Juri-stenzeitung." V vseh kaznilnicah je vedno več prostorov praznih. 53— -W1 „LJUBLJANSKI ZFOI" m to) I za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. Darila za „Narodni Dom44. XXXIV. i*l< Prenesek . . . 7913 gld. 03 kr. Za Vodnikov album: Celje.......12 gld. 72 kr. Idrija.......7 „ 50 „ Vipava..... 8 , 75 n 23 „ 97 Mesečni doneski za oktober; plačali so gg.: I. Hribar, dr. A. Mosclie, Franja Kavni- har, Ferd. iu Fr. Ks. .Souvau, dr. Ivan Tavčar iti I. Vilhar, vsak po b gld. . 35 „ — K Dr. A. Ferjančič, A. Globučnik, I. Go- gola, Fr. Kolinan, I. Muruik, I. Per- dan, M. Pleteršnik, pl. U. Trnk6czy in dr. J. Vnšnjak, a 3 gld..... 27 „ — „ dr. K. vit. Meiwei8, dr. Fr. M u rida. V. Rohrman in Fr. Sons, a 2 gld. ... 8 „ — „ A. Bayr, J. S. Benedikt, A. Benkovič, 0. Deteta, P. Drahsler, Fr. Gerbic, dr. V. Gregorič, I. VI. Hrasky, Drag. Hribar, dr. A. Jare, I. Knez, E. Lah, G, Pire, K. Phuweiss, L Kobič, 8. Kutar, J. Svvoboda, dr. K. Triller, Fr. VViesthaler, T. Zupan, dr. Fr. Zupane, Dr. Žagar in I. Žitnik, k 1 gld. ... 23 „ — „ A. Bartel, V. BorStner, J. Geba, J. Pich-ler, L. Pintar, K. Pire, dr. I. Svetina, 1. Šubic, A. Tavčar in Fr. Trtnik, a 50 kr............. 5 „ - „ Naknadni donesek g. J. L. povodom Vodnikove slavnoati....... 2 „ — „ Krajcaraka družba v Ljubljani (poverjenik K. Pogačnik) na 'knj. Št 353 . . 12 „ — „ Krajcaraka družba na Rožniku (poverje-nica Zorka Krsnikova) pri izletu »Glasbene Matice" nabranih ua ost. knj. St. 286............ 8 „ 40 n Krajcaraka družba v Ljubljani (poverjenik E. Lah) ost knj. fit 16 ... . 4 „ 44 „ Skupaj . . ! o061 gld. 84 kr. Vsem požrtvovalnim in vBtrajnim poverjenicam in poverjenikom, podpornicam in podpornikom, ki bo na ta ali oni način pripomogli k zgoraj označeni avoti, odkritosrčno zahvalo, združeno z željo, da tudi v prihodnje krepko vstrajajo z nami. V Ljubljani, dne 11. novembra 1889. Odbor ,, K raj carske družbe". rX" u J o i : 6. novembra. Pri .Slonu t Peterka, VVurstlein, Friedman z Dunaja. — Traučman iz Gradca. — Moravetz iz BHjaka. — L(iwy iz Kaniže. — Kopriva iz Korneutiurga. — Gaberdek, Sclierer li Gorico Pri JI hI i«- i: Oreinig, Blau, Schvvenda, Reingruber, Lipold z Dunaja. — Fursatlel iz Norimberga. — Korella iz Trsta. Pri Bavarskem dvora : Detela iz Sodrsič. Pri Juinetn kolodvora: Bayer iz TemeSvara. — Kante iz Tržiča. !.<>;< i-i j is e srrclic 9. novembra. Na Dunaji: 54, 59, 44, 32, 12. V Gradci: 80, 5, 71, 23, 36. Meteorologično poročilo. C as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > o a 7. zjntraj i 746-5 mm. 2. popol. j 746-4 mm. 9. zvečer j 747-8 mm. 1-8° C si. 8VZ. 5-2° 0 'si. svz. —1 0" G Isl. svz. jas. ja0. jas. 0-00 mm. Brodnja temperatura 6 0", za 160 nad normalom. XDuLXi.a.Jsl2:a. borza dnć 13. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — gld. 85 45 85-65 109-40 100 90 923*— 311 — 119-20 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta..... i'/, marčna renta . . . Akcij*- narodne bauke . kreditne akcije .... London...... Srebro ...... Napol........ C. kr. cekini .... Ne mike marke . 4°/o državno srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1«64 Ogerska zlata renta 4" , . , vgerska papirna renta 5"/0 5"/y Štajerske zemljišč, odvez. i)anava reg. srečke 5°/0 Zemlj. obć. avstr. 4V,0;, zlati Kreditne srećke .... Uni-11 tove srečke .... Akcije anglo-avstr. baike !rau>mway-drust. velj 170 gld gld '15 n _•— _ , 9-48«/, — 9-48«/, , 5 66 — 5-67 f)8 45 — JS8-45 260 gld. 132 gld. i» 50 ur. 100 „ 178 1U1 50 „ ... 97 05 \\ oblig. . . — Yf 100 gld. 124 H 25 „ zast. listi . 118 ►i 50 „ 100 gld. 185 10 „ 20 n 120 „ 146 1. a. v. 221 50 irrrrTTrjurjrjifjin Das Parteiwesen der Slaven in Bdhmen Betrachtet an der Hand der Versammlung des prager altčechischen Parteitages. Von cinem ostcrreichischen Patriotcn. BroSurica ta izfila je ravnokar in je dobiti v „Narodni Tiskarni" za ceno 80 kr., po posti 5 kr. več. (367—13) jfJiiJijr/JTrrrurffjjrrrriiiiT V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani je iz*la knjiga: Ukrajinske dume. ČeSki spisal K. Jelfnek. — Poslovenil Podvirtovski. Mala 8°, 84 stranij. Cena 15 kr., po pošti 20 kr. Dober klavir 4 si ■■ i/.liliji ) bi rud kupil (947—2) Ernest Niederhofer v Ljubnem (Leoben). XKttXX;»XKI*IXtttt*XX*X AVGUST SCHWEIGER ordlniije vsak dan od 9. do 12. ure dopolu-due in od 2. do 5. ure popoludne. Stanuje (908—6) v hotelu „Pri Malici", II. nadstropje, št. 23. Novu ncprekosl J i v« PariAka plomba, priznana od avtoritet za najboljšo, zobem jednake barve ter nadomesti v svojej trajnosti zlato plombo. IXXXXXXXXIXIXXXXXXXX L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivaječe sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani Imej koži na podplatih in petah Proti hrailovicam in vsem drugim trdim praskom kože. — Uspeh zajamčen^ — Cena škatljici 60 kr. a. v. Glavna razpošlljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidliuga pri Dima j i. PriHtnega Imajo v I.jubliuui J. Swo-boda, U. pl. Trnkoczy, G. Piceoli, L. Grečel; v Rn* dol fo vetu S. pl. Sladovič, F. 1 laiku; v Kamniku J. Močnik; v Celovcl A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnbacher; v Hre/.»li A. Aicbinger; v Trgu ma Koroškem) C. Menner; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v \Voll'*l»«>rgii A. lliith; v Oorlel G. B. Pontoni; v Kranj i K. Šavnik; t Radgonl C. E. Andrien-, v Idriji Josip VVarto. Tn obli« dobiva ae le v Jedn«) vellkosit po «o kr. Pristen urno, če imata navod in obhž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: ,91>. Laserjev obliž (flaster) aa turiste**. (449—35) priporoča „Narodna Tiskarna41 po nizkej ceni. jejo keflaj Ja se tako dobro pođieljB t najem! V najem oddam takoj na več let svojo veliko 1946—2) govino z mešamm v velikem i udust riJak eni kraji na Koroiik cm, ki je jako dobro obiskovana. Zaloga blaga odntopi se za ceno, za katero se je kupila. — 6000 'gld. v gotovini potrebno. — Blagovoljna pismena vpraŠauja naj ne pošljejo pod naslovom ..It. lf« IV. 2!tiO" upravništvu ^Slovenskega Naroda". rs - • ] - 1 lsK» NOVA MAR r Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesny. Sestavil Ivan Zeleznikar. Založil Dragotin Hribar. Cena: Mehko vezani 80 kr., s pošto 10 kr. več. Elegantno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr. Dobiva se v „Narodni TIskarni" v Ljubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. rflt^rJJIj^l Papir za cigarete je najboljši. («49—8) Jedino zalogo za Kranjsko imata gospoda Vaio Petricid in Anton Krlaper. c. Ur. ^ prlv. železniška tovarna na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—68) kouiercnega Iltejc** blag»9 peći v velikoj izberi, ognjltić in oguJiAčnlk delov« kotlov v vsakorSnjej obliki in velikosti itd. itd., lile^u. bla^a aa stavbe t stebrov, oprijemacev, svetilničnih stebrov' priprostih in olepSanih, palic za okrižja, celih držalisft, polževih stopnic, strešnih oken itd., eevlj za strani&ča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., rudniških priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., lužin-Mkib naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne obhkov-nike, peresnih kladiv, kleSC, fikrpcev, itd, stro|ulk deiov surovo litih in zlikanih, parnih strojev do 50 konjskih sil, rastlinjakov in pavllijouov iz litega in kovanega železa,' mlinskih priprav, papirnicnih priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploBčevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, transmisijskih priprav: vratil, ploSč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, Btalnih, s tenskih in visečih steljk, ploSč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., strojev vodostolpule, odva|aJoeih vododržuih strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, ftagnih delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkupirnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiakalnih, stiskalnic z vretenom in včdom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v palicah in osi) iz kovanega pretopljenega Vprašanja glede oen se hitro odgovore. '« Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".