Spetffzione to abbonamento postale — Poštnina platen » goto rini Leto XXHI., št. 154 Ljubljana, torek 13* julija 1943-XX1 Cena cent. 80 Upravmštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon it. 31-22, 31-23. 31-24 bseiatm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Iihtji Titk dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, ca imamiino vključno t »Ponedeljskkn Jm-tromc Lir 36.50. Uredništvo s LjaMjana. Puccinijeva ulica it. 5. — Telefon ker. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet U putv bliati di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO. Borba hladne odločnosti Z anglosaškim napadom na Sicilijo je postalo Sredozemlje znova torišče borbe, ki sta jo Anglija in Amerika naperili to pot naravnost na Italijo kot predstražo Evrope. Italija je postavljena pred ogromno nalogo, da brani posvečena tla domovine in da sprejme borbo duha proti surovi sili, ki ima en sam namen: pokopati pod razvalinami slavno zgodovino italijanskega naroda, izpodrezati njegovo življenje pri korenini ter napraviti iz Italije narod služabnikov. Strateška zamisel napada na Italijo z anglosaške strani se lahko razdeli na tri prav razločne faze, ki predstavljajo najbolj značilna poglavja borbe za Sredozemlje. Prva faza tega boja je bila vojna v Afriki, kjer je prišla do svojega izraza številčna premoč in deloma kakovostna premoč sovražnikovega orožja. Anglosa-som se je po hudih bojih in strahovitih žrtvah posrečilo ustanoviti se v vsej severni Afriki ter zavzeti nekoliko manjših otočičev, ki so tvorili obrobno obrambno črto italijanskega polotoka. Takoj nato se je začela druga faza silovite borbe, ko je sovražnik podvzemal brezobzirne divjaške letalske napade na posamezna mesta otoške in celinske Italije. Tem napadom bi moral slediti vdor v Italijo, ki bi jo izločil iz sklopa živih in delovnih sil trojnega sporazuma. Bilo je na dlani, da se s tem pomnože težave Anglosasov v izredni meri, toda londonska in ameriška propaganda sta mislili, da je treba domači javnosti naslikati bodočnost na drugačen način. Najodličnej-ši vojaški kritiki so objavljali članke o izkrcanju v Evropi ter poudarjali, da bo pohod na Evropo preko Italije razmeroma lahko podjetje, ker da je Italija politično gnila in jo bodo že letalski napadi popolnoma omehčali in zruš li. Utvare sovražnikov so zbudile najlepše nade anglosaške javnosti na obeh straneh Atlantskega oceana. Angleško podjetje v drugi fazi borbe, namreč letalski napadi na Italijo, niso dosegi zaželenega cilja, dasi so angleški in ameriški letalci razbijali slavna italijanska mesta, uničevali zgodovinske spomenike, ki so ponos vsega človeštva, ter z izredno krutostjo pobijali neoboroženo prebivalstvo, zlasti žene in deco. Italija pa se zaradi tega ni zrušila, marveč stoji trdnejša kakor prej. Fašistični režim ni samo živ in silen, marveč si s svojo veliko delavnostjo ustvarja pri narodu moč- ne pozicije tn je sijajna vzpodbuda za obrambo domovine. Duce drži trdno v svojih rokah krmilo oblasti in je priljubljeni poglavar 46 milijonov Italijanov, ki verujejo v sijajno bodočnost in v odločilno zmago. Letalski napad na Italijo je za Anglo- sase izgubljena bitka, ne toliko zaradi ogromnega števila izgubljenih letal, kolikor zato, ker angleški cilji niso bili doseženi, dasi so bili tako bahato oznanjeni vsemu svetu. Sovražna propaganda za napad na Italijo in za naskok na evropsko trdnjavo traja že od prošle jeseni. Vrhunec je ta propaganda dosegla ob osvojitvi Pantellerije. Tretja faza borbe se je pravkar začela. Napad na Italijo je bil otvorjen ponoči, 10. t. m., v jugovzhodnem delu Sicilije. To je odločilna karta, ki so jo izigrali Anglo-sasi, za vse Italijane pa je ta siloviti spopad velika preizkušnja, iz katere bo Italija nedvomno izšla zmagovita. Sovražnikove priprave za napad na junaški sicil-ski otok so bile dolge in temeljite. Naskok, ki se razvija z uporabo najboljših britanskih imperijalnih čet, je zadel ob ponosni in neukročeni duh orožja Osi, ki brani sicilsko obalo. Odpor Italije je bil takojšen in silovit ter je otvoril hude boje, ki so še vedno v teku. Sedaj se bosta Anglija in Amerika srečali iz obličja v obličje z vojskami Osi ln se ne bosta mogli več bojevati na daljnih krajih, kamor branilci nimajo dostopa m kamor ne more dospeti nikakšna pomoč. Njihov boj bo torej trd, kakor bo trd boj italijanskega naroda. Geslo dneva za ves italijanski narod je naslednji: Vsi v boj z neomajno vero, z odločno voljo, da se požene tujec v morje. Zapoved Duceja je treba izpolniti brez obotavljanja in brez pomislekov. Biti je treba sovražnika z železno odločnostjo, uničiti ga je treba tako, da se bo lahko reklo, »da je pač zasedel ozek pas italijanske domovine, da pa je tam ostal za vedno v vodoravni legi in ne'v pokončni stoji«. Milijoni Italijanov se morajo dvigniti zoper ciničnega in brutalnega sovražnika z vsem pogumom in z novo kaljeno hrabrostjo. Vsaka roka naj postane orožje in vsako srce pregrada. To zahtevajo doslej padli junaki, italijanska zgodovina in italijanska bodočnost. V imenu mrtvih in v imenu domovine se bo 46 milijonov Italijanov bojevalo do poslednje kaplje krvi. V enem tednu zS.ooo ujetnikov, 1^4© tankov in 1400 topov tmišenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V bitki med Bjclgorodom in Orlom je uspelo nemškim četam obkoliti in uničiti večjo sovražno bojno skupino. Pri tem je bilo zajetih več tisoč ujetnikov, sestreljenih 129 oklopnih voz, mnogo topov in drugega orožja Pa zaplenjenega. Skupno je biio včeraj uničenih 220 oklopnih voz in 70 letal. Sovjetski razbremenilni napadi vzhodno in severno od Orla so bili odbiti. Od 5. julija dalje je izgubil sovražnik 28.000 ujetnikov, 1640 oklopnih voz in 1400 topov. Na Siciliji so britansko-severnoameriške izkrcevalne čete brezuspešno poizkušale razširiti zasedeni obalni pas. Nemške in italijanske čete so včeraj na določenih mestih po načrtu prešle v protinapad in vrgle sovražnika nazaj. Nemške in italijanske letalske sile so napadle zbirališča sovražnih ladij in potopile več velikih transportnih ladij ter izkrcevalnih čolnov. — Razen tega so bile poškodovane 3 križar-ke in 42 transportnih ladij, neka italijanska podmornica pa je potopila križarko 10.000 tcn. Sovražnik je izgubil včeraj nad Sicilijo in nad morskim področjem okoli 38 letal. Pogrešamo 10 nemških letal. Pri oboroženem izvidniškem poletu nad Atlantikom so nemška letala zanetila požar na dveh sovražnih ladjah, med katerimi je bila ena potniška ladja nad 20.000 ton- Nemške podmornice so v trdovratnih borbah potopile v močno zavarovanih konvojih 6 ladij z 42.000 br. tonami. Siloviti boji Berlin, 12. jul. s. Tukajšnji tisk se še ve±no v pretežni meri bavi z vojaškimi operacijami na vzhodu in na jugu Evrope. Vojaški komentarji poudarjajo, da morajo osne čete vzdrževati hude boje proti sovražniku, ki na veliko in brezobzirno troji vojno blago in se ne ozira na nikakršne človeške žrtve. Neki vojni dopisnik opisuje v »Zvvolfuhrblattu« napad nemških tankov na, sovjetske bojne črte ter pravi, da se sovražnik brani z žilavostjo, kakršne doslej nihče ni bil vajen z njegove strani. Skupina oklopnih voz, ki je napadla neko točko fronte, se je znašla pred štirimi pehotnimi divizijami, eno oklopno brigado in eno topniško divizijo. Vsa ta množica ljudi se je takoj po prvem nemškem napadu vrgla v postopnih valovih proti nemškim četam. Napad je podpiral bobnaioči o-renj sovjetskega topništva in težki sovjetski bombniki. Neposredno zatem so sledili posebni oddelki za prodor, sestoječi iz oklopnih skupin vseh tajikovskih tipov. Okoli 5.000 ognjenih žrel je bruhalo na sovražni strani ogenj in na eni točki omenjenega odseka je dedovalo nad 300 topov, med katerimi jih je bO pretežni del velikega in največjega VflMfttia ta stila je bila osredotočena s svojim ognjem na točko, kjer se je vršil nemški napad. To je samo en dokaz, pravi dopisnik, kako sovražnik brani svoje postojanke ter koliko ljudskega in stvarnega materejaJa ima na razpolago. Vs! sovjetski protinapadi odbiti Berlin, 11. jul. s. Zvečer se je doznalo, da so nekatere edinice neke nemške oklop-ne divizije v odseku južno od Orla včeraj napadle verigo višin, s katere je bil sovražnik navzlic podpori močnega ognja njegovega topništva in žilave obrambe pregnan. V popoldanskih urah so nemški grenadirji dosegli višine in odbili s tanki podpiran sovražni protinapad. Na ostalih točkah odseka pri Orlu so Sovjeti vztrajali v svojih silovitih napadih, ne da bi dosegli najmanjši uspeh. Med temi borbami so nemške čete uničile zopet ogromne sovražne oklopne sile. Tudi južnozapadno od Orla so bile srdite borbe, med katerimi so nemški izvidniški oddelki prodrli v sovražni sistem jarkov in uničili 11 kazemat Finsko vojno posušilo Helsinki, 12. jul. s. V zadnjih 24 urah je finsko topništvo zrušilo številna ofenzivna gnezda in zaklone na fronti Karelij-ske in Aunuške cžine. čete v teh utrjenih postojankah so utrpele znatne izgube. V letalskih borbah nad otokom Someri v Finskem zalivu so finski lovci brez lastnih izgub sestrelili pet sovjetskih lovcev, od teh enega tipa »Hightning« in štiri tipa »136«. Povratek turške vojaške misije v Carigrad Ankara, 11. jul. s. Vračajoča se iz Nemčije je turška vojaška misija prispela v Carigrad. Smrt najstarejšega romunskega novinarja Bukarešta, 11. jul. s. Umrl je najstarejši rumunski novinar Timoleone Pisan. Vsi rumunski listi so mu posvetili obširne članke, v katerih omenjajo, da je načeloval dolgo časa listu »Epoca« pred prejšnjo svetovno vojno. Novinarska fakulteta na atenski univerzi Atene, 11. jul. s. Grški prosvetni minister je ustanovil fakulteto za novinarstvo v zavodu za politične znanosti na univerzi v Atenah. Poravnaj čtsn prej zaostalo naročnino; Uspešni protinapadi osnih čet na Siciliji Tri sovražne križarke, 1 manjša enota in 3 parniSrf torpedirani, 10.000 tonska križacfca, pet parnfkov In več izkrcevalnih čolnov potopljenih in nad 40 trgovskih ladij ^g^n81! 38 sovražnikovih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 12. julija naslednje 1143. vojno poročilo: Včeraj so se na Siciliji nadaljevale hnde borbe brez presttanka; med temi boji je sovražnik zaman poizkušal razširiti skromno globino zasedenega obalnega pasu. Italijanske in nemške čete, ki so šle odločno v protinapad, so na več točkah razbile sovražne enote in jih v enem odseku prisilile k umiku. Borbeni duh italijanskih in nemških oddelkov je odličen. Zadržanje otoškega prebivalstva in ponosnih sicilskih vojakov, ld spadajo v velikem številu med naše čete, je nad vsako pohvalo vzvišeno. Zaradi sijajne obraml>e zaupanih postojank zasluži čast posebne omembe 206. obal-obalna divizija pod poveljstvom generala Aliila D'Haveta. Italijanska letala so s torpedi zadela 3 križarke, eno manjšo enoto in tri parnike, izmed katerih sta se dva po 8000 ton potopila. Zbiranje sovražnega ladjevja so napadali naši in nemški bojni oddelki. Potopljenih je bilo 5 parnjkov in nekaj izkrcevalnih čolnov. Zadetih in zapal.jenih je bilo nad 40 trgovskih in prevoznih ladij razne to-naže. Osni lovci so sestrelili 30 letal, 8 nadaljnjih pa se je zrušilo pod ognjem topništva. Z operacij zadnjih dveh dni se 13 naših in 10 nemških leial ni vrnilo na svoja oporišča. Vzdolž vzhodne obale Sicilije je naša podmornica torpedirala 10.000 tonsko križarko, ki je zadeta eksplodirala. Japonski tisk o junaški borbi Italije Tokio, 11. jul. s. Listi še vedno objavljajo komentarje o Ducejevem govoru. »Nippon Times« piše, da je ta govor jasen dokaz neukrotljive bojne volje Italije in njenega zaupanja v končno zmago. Govor je zaključen dokaz, da sovražna, taktika ne bo spravila Italije na napačno pot, čeprav skuša sovražnik razbiti mora.lo njenega naroda z barbarskim bombardiranjem. Ducejeve besede izražajo trdno odločnost, boriti se do zmage. Italija, ki izvaja svoje načrte pod težo sovražnih napadov, priča o relkem pogumu in gorečem patriotizmu svojega naroda, železno edin- stvo Duceja in italijanskega naroda nam zagotavlja, da bo Italija premagala krizo in dosegla zmago. Po omembi neizbežnosti intervencije Italije, zaključuje list, cfa. se Italijani sedaj bore v prvi črti Osi ln da je Japonska prepričana, da bo italijanski narod pod Ducejevim vodstvom dosegel popolno zmago. Angleži torpedirali turško ladjo Carigrad, 11. jul. s. Javljajo, da je angleška podmornica torpediraJa motorno ladjo, naitovorjeno s cementom, ko je plula mel Smirno in Antajo. Člani posadke so ranjeni, a so bili rešeni in prepeljani v bolnišnico v Antajo, kjer je kmalu nato eden izmed rešencev umrl. Raporti tajnika Stranke Rim, 11. jul. s. V tekočem bednu bodo sklicani k raportu tajnika Stranke direk-toriji federacij borbenih fašijev in fašijev iz glavnih mest v pokrajinah v naslednjih mestih, kjer bodo raporti ob navzočnosti označenega zastopnika Stranke: Aquila: Giacomo Acerbo; Bari: Giuseppe Cara-domma; Bologna: Dino Grandi; F.renze: Giuseppe Bottai; Genova: Giuseppe Ba-stianinl; Milano: Cesare Mario de Vec-chi; Napoli: Carlo Alberto Biggini; Peru-gia: Luigi Fedarzoni; Roma: Attilio Te-ruzzi; Torino: Roberto Farinacci; Trento: Attilio de Cicco; Trieste:, Giovanni Giura-ti; Venezia: Tullio Cianetti. Ekscelenca Fa&rlzzi v Livornu Livorno, 11. jul. 6. Tajnik v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove Eksc. Fabrizzi se je poklonil v svetišču padlih fašistov in si ogledal kraje, ki so bili prizadeti od sovražnih bombardiranj. Nato je obiskal prehranjevalne prostore ter je poročal v prefekturi zastopnikom oblasti in sindikalnim predstojnikom za prehrano. Obravnaval je vprašanja poljedelske proizvodnje na področju in oskrbe. Med ra-portom jc podtajnik naglasi!, kako visok duh vlada med Livomci in kako trdna je njihova volja po vztrajanju do dosege zmage. fasisticne ovito bodočnost V vseh večjih mestih Sta Sije izpričuje prebivalstvo svojo vclp, da kan; dsrcovino do končno zmage Firenze, 12. jul. s. Sinoči so bila v vseh fašističnih rajonskih skupinah v mestu mogočna zborovanja, katerih so se udeležile strnjene množice črnih srajc in prebivalstva. Na zborovanjih so govorili razni tovariši, ki so v svojem govoru vzbudili mogočne manifestacije goreče fašistične vere in prepričanja v zmago. Po zborovanjih so udeleženci toplo vzk-ikali hrabrim Oboroženim silam, Kralju in Cesarju ter Duceju. Milano, 12. jul. s. Da odgovor ljudstva na sedanje zgodovinske dogodke ni samo retorično izpričanje, temveč otipljiva stvarnost vere, so včeraj pokazala zborovanja, ki so biLa brez priprave in poziva v vseh 28 fašističnih rajonskih skupinah v mestu. Povsod so to bila zborovanja z množicami fašistov in delovnega ljudstva, mož in žena, mladih in starih, me.l katerimi so padale v oči sivozelene uniforme vojakov in legionarjev. Na zborovanjih so tovariši stare garde, oficirji, pohabljenci in odliko-vanci po pozdravu Duceja govorili o sedanjem položaju. To so bila zborovanja v najčistejših navdušenjih, ki so znova potrdila trdnost našega ljudstva v vztrajanju in njegova vzajemnost z bojevniki, ki se borijo in branijo tla domovine. S svojimi sodelavci se je Zvezni tajnik uleležil zborovanja skupine »D' Annunzio«, kjer je njegova vzpodbudna beseda izražajoča čustva fašistov in vsega milanskega naroda odmevala v dušah množice, ki je povsod s svojimi vzkliki Oboroženim silam in domovini izpričala prepričanje v zmago. Neapelj, 11. jul s. V fašističnih rajonskih skupinah so zbrani fašisti in narod znova potrdili svojo železno voljo do odpora in neomajno vero v zmago. Govorili so tovariši stare garde in povratniki s front ki so govorili množicam o bitki na Siciliji. Povsod so nastale mogočne manifestacije italijanstva. fašistične vere. predanosti in hvaležnosti Duceju. Po zborovanjih je ljudstvo defiliraln po cestah in vzklikale Kralju in Cesarju Duceju in slavnim Oboroženim silam Osi. Bologna, 12. jul. s. V vseh sedežih rajonskih skupin so bila snoči mogočna zborovanja fašistov, na katerih so govorili razni govorniki, med njimi prefekt. ki se je udeležil zborovanja rajonske skupine »Nanrmi«. in zvezni tajnik, ki je govoril na zborovanju rajonske skupine »Cavadoni« izpričujoč odločno voljo po borbi in vztrajanju Čmih srajc 10. legije, ki je pripravljena dati vse za dosego zmage. Mogočna zborovanja so rodila tople manifestacije za Duceja in hrabre Oborožene «le. Turin, 12. jul. s. Sinoči je mogočna množica naroda v gostem sprevodu odšla z raznih mestnih rajonskih skupin ter se zbrala na trgu Carla Alberta pred Liktorskim domom. Zvezni tajnik je množici ljudstva govoril in poveličeval žilavo voljo Turincev, ki so kakor vedno zvesti svojim bojnim tradicijam in dokazujejo, da so s srcem z našimi junaškimi bojevniki, ki na Siciliji branijo sveta tla domovine. Mogočna množica je nato odšla pred palačo prefekture, kjer ie govoril prefekt in je vzbudil mogočne manifestacije za Kralja, domovino in Duceja. Brzojavke so bile poslane Duceju in tajniku Stranke. V SoSifi Sofija, 11. jul. s. Minister Italije Mameli je prvič obiskal sedeže fašističnih organizacij v Sofiji in italijanski dom. Sprejeli so ga kraljevi konzul in inšpektor fašijev za Bolgarijo. Minister je pregledal fašiste in Črne srajce ter fašistične žene in člane mladinskih organizacij. Nato je govoril italijanski zaveznici ter izrazil prepričanje, da so Italijani v Bolgariji v tem odločilnem trenutku za usodo domovine pripravljeni z vsemi energijami delati čast državi, katere najboljši sinovi se bore kakor levi. Ko je minister Mameli izrekel popolno vero vseh Italijanov v zmago, se je dvignil mogočen krik v dvorani. Zborovanje se je zaključilo z man;festacijo za junaške borce, za Kralja in Cesarja ter za Duceja. Vseučiliška ndasSina na braniku domovine Rim, 11. jul. s. Ura preizkušnje, ki jo preživlja domovina, je imela resnoben in pomemben odsev v slavnosti izročitve sindikalne izkaznice vseučiliščnikom, ki so bili mobilizirani v službo za industrijsko delo. Slavnost je bila v pokrajinski zvezi industrijskih delavcev ob navzočnosti podtajnika v ministrstvu za korporacije Eksc. Contua in drugih zastopnikov oblasti ter sindikalnih hierarhov. Mlade vseučiliščnike so sprejeli v krogu prisrčnega bratstva. Zastopstvo delavcev jim je prvo zgovorno dokazalo, da v podjetjih in ladjedelnicah pričakujejo rekru-Urano mladino z odprtim srcem in tavaji- ško radostjo. Zbliževanje med kategorijami, ki ga je ustvaril Duce, je otipljiva stvarnost v duhu in duši vseh kategorij državljanov. Vseučiliščniki so pokazali, da jo hočejo izvršiti. Dejanje poslušnosti je v skladu z njih političnim in duhovnim prepričanjem, ki je v bistvu poslušnost ideji, katera jih preveva, naperjena na zmago. Po pozdravu Duceju, ki mu je odredil Zvezni Tajnik, je tajnik zveze nac. svetnik Mario Gradi, ko je pozdravljal zbrane zastopnike oblasti, zatrdil, da gre ob uri junaškega prizadevanja v fašističnem idealu pozdrav in misel hrabrim vojakom, ki se zqperstavijajo x junaški borbi poizkusom sovražnika, da bi vdrl v domovino. Njim in sicilskemu prebivalstvu, ki branijo za ceno sleherne žrtve svoje hiše, gre izraz naše vzajemnosti, naše volje po borbi in naše prepričanje do zmage. Vseučilišne tovariše je pozval, naj sprejmejo sindikalno izkaznico s ponosom, kajti z njo stopajo v veliko vojsko dela. ki je poleg oboroženih sil poroštvo za vztrajanje in za zmago. Kovinar Mucaria. vojni pohabljenec, je pozdravil vseučiliščnike v imenu delavcev zatrjujoč, da vidijo delavci v njih dejanju čin vzajemnosti in manifestacijo tiste duhovne edinosti, ki veže ves italijanski narod. Podtajnik v ministrstvu za korporacije Eksc. Contu je prinesel pozdrav ministra Cianettija in je podčrtal globok moralni in politični pomen manifestacije. Z delovno službo se pričenja prostovoljno dejanje mladih vseučiliščnikov, ki se napotijo na polja in v tovarne. Kadar se govori o delovni službi, je nadaljeval govornik, se pre-često omenja obveznost. Treba je ugotoviti, da je obveznost samo pričetna, če se ne pojavi kolektivno in posamezno. Brez pozitivne volje do dela bi bilo nemogoče uresničiti visoke smotre, ki jih hoče doseči delovna služba v interesu države pod orožjem. Podtajnik v ministrstvu za korporacije je nato rekel, da stvarno ne obstojajo razlike med življenjem mladine, ki se pripravlja za žrtve in za bodočnost, in med trdim in težkim delom ročnega delavca. Govornik je poudaril, da bodo v skupnem delu nastale med mladimi vseučiliščniki in delavci neločljive vezi zavednosti in razu-mevania. Zaključil je s trditvijo, da je manifestacija nov dokaz trdne volje in skupnih namer, ki prevevajo v tem svečanem trenutku italijanski narod. Besede podtajnika so navzoč? sprejeli z živahnim odobravanjem Manifestacija se je zaključila s pozdravom Duceju, ki ga je odredil Zvezni Tajnik. štirinajst točk ki jasno izpričujejo vssodo Italije, če bi zmagali Anglosasi Rim, 11. jul. s. Vsak dan, ki mine, se pridružijo nove listine, katere odkrivajo, kakšne bi bile resmčne namere Anglo. američanov, če bi jim uspelo zmagati v tej voni ah odstraniti Italijo iz konflikta. Svarilne besede Duceja, da bi nam sovražniki pustili samo oči za jokanje, če bi morala Italija kapitulirati, se vsak dan znova dokazujejo po naznanilih, ki so bolj ali manj pristojna v listih in obzornikih v Angliji in Ameriki, ki zlasti v sedanjih okoliščinah lepih iluzij odkrivajo brez zadržka svoje prave namere, svoje tajnosti in prikrita čustva. Izplača se, ne kateri se morajo do 31. julija prijaviti gospodarskim uradom vsi kotli iz bakra in bakrenih zlitin, ki se proglašajo kot zaplenjeni z vsemi ostaVmi deli. Izjema velja za bakrene kotle z vsebino manj kakor 5 litrov. Zaenkrat pa še ni odrejena oddajna dolžnost. Pooblaščenec za železo in kovine bo lastnikom sporočil, kdaj bodo morali kotle oddati. Pred v'dene so izjeme v primerih, kjer je kotel za obratovanje nujno potreben. = Povjšanje izvozne cene za mrnunsko mineralno olje. *z Bukarešte poročajo, da so bile uradno povišane cene za izvoz m1-neralnega olja, in sicer za 9 do 39%. To povišaicje je posledica zvišanja prevozne tarife na železnicah, ki je bilo uveljavljeno 1. aprila v višini 100%. = Gospodarske vesti iz Srbije. Srbsk"-komisar za cene in mezde je v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in prehrano določil odkupne cene za žito za leto 1943. Za pšenico, rž, ajdo in soržico znaša osnovna cena 400 din za 100 kg. K temu je prišteti dobavno prem'jo 100 din, ki jo dobi vsak proizvajalec, če odda žito do konca septembra, in še izredno premijo 100 din, kj jo dobe vsi proizvajalci v občnah, če za-doste svoji oddajni dolžnosti do 31. avgusta. — Srbski ministrski svet je podaljšal za eno leto moratorij za privatno-pravne obveznosti iz predvojne dobe, ki je potekel 30. junija 1943. Moratorij velja za dolžnike, ki so navedeni v prvotni naredbi z dme 6. junija 1941. — S sedežem v Beogradu je bila ustanovljena družba Industrija vrenja d. d. z delniško glavnico 6 milijonov dinarjev. — Pred kratkim je prispelo v Srbijo prvikrat po dolgem času zopet blago iz Turčije. Pcšiljke so obsegale ribe, lešnike in rozine. — Za prodajo medu ■'e bila v Srbiji določena maksimalna odkupna cena 90 din za kg, v nadrobni prodaji pa na 114 din za kg. = Visoka pasivnost egiptske zunanje trgovine. Medtem ko se je v letu 1940. egiptski izvoz še dvignil od 32 na 62 mi lijonov turških funtov je že leta 1941. zdrknil navzdol na 22 milijonov funtov, lani pa je po najnovejših podatkih dosegel komaj 19 milijonov funtov. To nazadovanje vrednosti izvoza, od katerega je v normalnih časih odpadlo 75% na bombaž, je bilo zabeleženo navzlic splošnemu dvigu cen. Egiptski uvoz, ki je bil zadnja leta orecej stabilen (leta 1939. je znašal 33 milijonov funtov, naslednje leto 32 milijonov, predlanskim pa zopet 33 milijonov) se je v preteklem letu dvignil na 55 milijonov. Tako je bil lani zabeležen znatni uvozni presežek v višini 35 milijonov funtov nasproti 11 milijonov v prejšnjem letu in izvoznemu presežku 30 milijonov v letu 1940. I Dotrpel je in Bogu vdano se poslovil, naš ljubljeni soprog, sin, brat, svak, stric, gospod PRAZNIK FRANC vezilni mojster tov. Štora d. d. Pogreb ho iz hiše žalosti Gosposvetska 280, 13. t. m. ob 17. uri, na pokopališče Dravlje. LJubljana, D. M. v Polju, Zagorje, 12. julija 1943. ŽENA in OSTALO SORODSTVO Novi dolenjski mojstri Po kratkem razdobju treh mesecev so se v Novem mestu ponovno vršili mojstrski izpiti. K izpitom se je priglasilo večje število kandidatov, katerim še ni bila dana možnost, da hi polagali izpit v prvem letošnjem roku. Zaradi različnih zadržkov pa mnogo prijavljenih kandidatov ni prišlo k izpitom. Kljub temu je polagalo ln položilo izpit 19 kandidatov, ki pripadajo 12 obrtnim strokam. Izpiti so bili v prostorih poverjenštva novomeškega obrtniškega odseka in jim je predsedoval kot odposlanec Pokrajinskega sveta korporacij g. dr. Jcsip Pretnar. Vsi kandidati so izpit opravili in dobili naslov mojster. Novi mojstri so postali: Co-rič Zvonko (brivec) iz Novega mesta, Prešeren Janez iz Potov vrha, Smolič Janez iz Dol. Prekope, Murn Martin iz žabje vasi in Granda Alojzij iz Celovca pri Šniarjeti (vsi čevljarji), Melanšek Ivan (krojač) iz Novega mesta, Pintar Rudolf iz Novega mesta in Mrvar Alojzij iz Bo- ričevega (oba ključavničarja); Vrbič Bogomir (kovač) iz Regerče vasi, Piletič Ježe (lončar) iz Dol. Stare vasi pri št. Jerneju, šefman Milan (pečar) iz Novega mesta, Cimperman Stanko iz Novega mesta, Kastelic Jože iz Žužemberka, Vidmar Ivan iz Novega mesta in Knafeljc Jože iz Cegelnice pri Prečni (vsi mizarji); KcvaČ Vladimir (mesar) iz Dvora pri Žužemberku, Jančar Ivan (pek) iz Potov vrha, Jeglič Bruno (usnjar) iz Prečne in Hudo-kiin Pepca (šivilja) iz Dobravic pri šf nt Petru. Res lepo znamenje za naš' obrtništvo je, da se celo v današnjih časih mlajša obrtniška generacija prijavlja k polaganju mojstrskih izpitov. Kvalificiranih mojstrov nam posebno na našem podeželju najbolj primanjkuje. Zato se tudi mi pridružujemo čestitkam predsednika izpitne komisije z željo, da bi novi mojstri resnično m povsod z vsemi silami delali za blagor obrtništva in vsega prebivalstva. Zakaj je okopavanfe pnlzsbm Z okopa/vanjern in rahljanjem zemlje je prilično tako kakor z zalivanjem, največkrat je obojega premalo. Oboje, izvršeno v žalostni meri in ob pravem času, poveča pridelek in izboljša njegovo kakovost. Z rednim in večkratnim okopavanjem zatiramo plevel, ki jemlje rastlinam hrano in svetlobo, glavna pogoja za uspešno rast in zdrav razvoj pridelkov. Gnoj, bodisi hlevski, kompost ali umetni, morejo rastline le tedaj povsem izkoristiti, če je zemlja zranijana in more prodreti v zemljo zrak, ki pomaga razkrajati v zemlji zakopan ali za oran gnoj in tako pripravljati rastlinam hrano. Zato moramo gnoj vedno plitvo spraviti v zemljo, da ima zrak do njega l:žji dostop. Pregloboko podoran gnoj ne trehni in ne razpada, ampak zo-gleni in leži mrtev v zemlji. Z rednim okopavanjem in rahljanjem zemlje pa pospešimo razvoj bakterij, ki pospešujejo razpadanje organskih snovi in tvorbo rodne zemlje. Koristne bakterije pa delujejo posebno živahno tedaj, če imajo dovolj zraka, odnosno kisika, kar pa se godi le tedaj, če je zemlja okopana in pre-rahljana. Tudi voda je za rast in povoljno uspe-vanje rastlin neobhodno potrebna. Izkušnje so pokazale, da je zemlja pod zrahljanim površjem bolj vlažna kakor pod trdo in neokopano površino. Zemeljska vlaga se v globokih plasteh pri rahljani zemlji veliko bolj ohranja. Kolikor bolj suho je vreme, toliko potrebnejše je večkratno okopavanje in rahljanje zemlje. Razrahljana in prezračena zemlja se tudi enakomernejše raz greva kakor neoko-pana. Skorjo, ki se napravi na površju zemlje po močnem dežju ali po zalivanju, je treba čim prej zdrobiti z okopavanjem. To velja prav posebno za težke zemlje. Za rahljanje zemlje so najprimernejše vlrčlji-ve rnotike in rahljači. n&re Ne imej opravka z ljudmi, ki so propadli ali se dvignili v življenju. Prvi so občutljivi, drugi brezobzirni. * Navidezno življenje je bolj pogosto kakor navidezna smrt. * Kdor sam sebi ne more koristiti, tudi drugim ni v korist. * V nesreči je lahko, v sreči pa nemc2oče — molčati. * Norec živi po lastnih življenjskih izkušnjah, modrijan pa po izkušnjah drugih. * Pazi, da v družbi ne rečeš besede »osel«, ker se vedno lahko kdo čuti prizadetega. * Življenje je boj. deloma z lastno, deloma s tujo neumnostjo. v Tivoliju je odprto Ljubljana. 12. julija. Včeraj je bil praznik naše mladine: na prostranem, krasno urejenem prostoru prelepega Tivolskega parka je zakralje-vala mladina, tako zaželeno otroške igrišče naših malčkov je bilo otverjeno! Ko so se bližala gradbena dela kraju, je prihajalo na nastajajoči paradiž vedno več mali radovednežev, ki so se na lastne oči hoteli prepričati, kdaj bodo delavne roke končale z delom ter bodo tedaj sami zagospodovali na tem. mladini namenjenem prostoru. Zanimanje za nedeljsko slavnost je bilo veliko. 2e uro pred napovedanim pri-četkom se je pričela zbirati mladina, ki je pcr.edla na tržne klopi, nameščene ob krožni poti. K tej slovesnosti pa niso prispeli samo najmlajši, bile so tu tudi njih sestre in bratje, očetje in matere, na nasipu ob krožni noti je bilo polno občinstva: pester je bil pogled na ta razgibani, živi mozaik. Medtem, ko so prihajali gledalci, so se pa za mestno vrtnarijo uvrščali v dolg sprevod nastopajoči otroci, gojenci vrtcev in zavetišč. Krasen je bil pogled s stopnišča pod Tivolskim gradom na to otroško kraljestvo. V polkrogu so bili ob igrišču postavljeni zastavni drogi, na katerih so v poletnem vetru vihrale državne in mestne zastave. Nedaleč od stopnic je dr. Adle-šičev 'vodnjak. Iz štirih nizkih vodometov priteka sveža voda v vodnjak, iz katerega odteka po vijugasto zaviti strugi.^ zgrajeni iz kamenitih ploščic v širen, okrogel in nizek bazen, odkoder nadaljuje potoček pot v ribnik. Sredi velike zelene ploskve je okrogel z nizkimi deskami ograjen prostor, v katerem je nakopičena mivka. Ob železniškem prelazu kraj Nunske ulice je pa postavljen vrtiljak, na katerem so nameščeni med klopmi leseni konjički. Poleg vrtiljaka je zgrajena gu-galnica ter gugalnica s prečko. Pred obema koncema prečke sta postavljeni glavi belega in črnega konjička: pogumni fantje se bodo oklenili glav konjičev, da ne bodo padli s prečke na mehko travo! _ Prisrčno otroško slavnost so počastili s svojim obiskom tudi naši najvišji predstavniki. Na otroško igrišče je prispel Eksc. Visoki Komisar in Zvezni Tajnik Lcmbrassa. nadalje zastopnik Poveljnika XI. Armadnega Zbora-Eksc. Gambare general Ruggero, ljubljanski škof dr. Rož-man. mestni župan general Rupnik in podžupan dr. Tranchlrla, podprefekt dr. David, podprefekt inšpektor dr. Bisia, Zvezni pod-tajnik S=Mone, kvestor dr. Ravelli in pod-kvrster dr. Fcrrantc. poveljnik pehotne drviš'je general F?va, Visokemu komisarju dcJol;'~ni major Kr. karabinerjev Baroni, višji oficir pri poveljstvu Kr. karabinerjev kapetan DeHaventura, in šc veliko število drugih predstavnikov in odličnikov. Medtem, ko je šel ljubljanski škof s svnvr~> mlad'"m spremstvom nroti ?kupini ^dHč^ikov je postaven fantič korakal na čelu do!?ega sprevoda po krožni poti proti ribniku Za zastavonošo so se uvrstili koles'"-.''!. Prva dva sta bila v slovenskih oarodrvh nošah, vrsti kolesarjev so sledili otroci s konjiči Izmenoma so se vrstili dečki in deklice. Tudi nekatere deklice so bile v n-aših starodavnih narodnih no?-=h. Zelo mikaven je bil pogled ra ta ne?+er sorevod v katerem so korakali harmonikarji, kj so veselo igrali na svoje instrumente. In v tem sprevodu, v katerem je sodHi->va!o okoli 500 otrok sta *e vozila na prikupnem vozičku tudi ženin in nevesta, oba v slovenskih narodnih nošah. V voz sta bila pa vpr~s~na dva konjička. Gledalci so z naivr -n odobravanjem opazovali sprevod mričkov. ki se je ustavil nred visokimi grvsti Malčki so obstopili odličnike ter zapeli: Mi se imamo radi ... Zatem je spregovoril župan general Rupnik: Ekscelencs! Velespoštovane dame in gospodje! V duhu nesmrtnega Pesta-lozzija je moj prednik župan dr. Aclle-šič sprožil idejo ter ta mali lepi košček zemlje namenil otročičem za veselo igranje. Za idejo je prišla odločitev. Čeprav je povsod okrog nas divjalo uničevanje, je ideio in sklep uresničil mož, ki je kot Visoki komisar naše pokrajine, sledeč popolnoma vodilom največjega prijatelja in zaščitnika matere in otroka, Duceja, tudi sam bil velikodušen in dobrosrčen dobrotnik Levo: Mladina, zbrana pred od ličinki — Spodaj: Staro in mlado z največjim zanimanjem opazuje nastop mladine na Otroškem igrišču naših otrok in mater. Odločnemu posegu in stalni podpori prvega Visokega komisarja te pokrajine, Eksc. Emiliju Grazioli-ju, se moramo zahvaliti, da je lepa zamisel ob voinih časih vendar postala resnica, ter ga bodo Ljubljančani za to delo ohranili v hvaležnem in trajnem spominu. To delo pa ima svoj pomen — ne samo za naše otroke! Njegova ustvaritev je stotinam nezapoden:h očetov, obdarjenih s številnimi otroki, dolgo dajala delo ter kruh. hkrati je pa marljivim vodjem del tehniškega oddelka in mestne vrtnarije, zlasti projektantu, mestnemu arhitektu ing. Ko-betu in ing. Giudu *er mestnemu vrtnarju, nadzorniku Lapu. dala priliko, da so se s svojim znaniem uspešno izkazali. — Ko Ekscelenco Visokega komisarja prosim za dovoiien.jp. da to ierišče izroči našim nal-manjšim ter hkrati prosim Eksc. prevzvi- šene*?a knezoškofa. naj ta prostor nedolžne igre in na vse njegove mafhne obiskovalce prikliče božji blagoslov, sem prepričan, da tolmačim prisrčno misel vseh prebivalcev Ljubljane z naiiskrenejšo zelio: na tej sončni, zeleni +rati naj se naš najmlajši rod razigra zdrav in vesel pod varstvom svoiih angelčkov varuhov in svoiih dobrih mamic! Obvarovana naj bo pred letečimi ali plazečimi se rablji satanskih, narode uničuicčih oboževalcev zlatega teleta, ki more otroke in matere. Na zdravem, sončnem zraku naj najmanjši Slovenci in najmanjši Italijani, prav tako pa tudi njihovi majhni gostje iz druge nove Evrope postanejo pri veselih igrah neločljivi prijatelji, da bi še. ko odrasejo, sodelovali na dokončnih zgradbah on?ga pravičnejšega in lepšega sveta, ki je za njegovo ustvarjenje Duce prvi dvignil vero in meč ter za to zamisel dal sredstva. — Po županovem nagovoru je pristopil deček v narodni noši k Eksc. Visokemu Komisarju, ga nagovoril ter mu izročil šopek cvet.1a. Istočasno je pa stopila pred župana mala deklica ter deklamirala. Zatem mu je podarila šopek cvetlic. Potem ko so malčki podarili cvetje Visokemu Komisarju in ljubljanskemu županu, je mladina pod vodstvom deklice v zboru zapela. Tedaj je stopil pred mla-dež knezoškof dr. Rozman ter blagoslovil Otroški raj. Po blagoslovu je dr. Rožman nagovoril malčke ter obrazložil, da je pri blagoslovu molil za to. da bo na tem prostoru zdravje in veselje, mladino pa naj druži prijateljstvo pri brezskrbnem igranju na tem prostoru, ki je sedaj kraljestvo naše pridne mladine. Malčki so pazljivo poslušali njim namenjen govor visokega cerkvenega dostojanstvenika. Potem ko je knezoškof dr. Rožman končal svoj govor, je stopila rredenj deklica in mu podarila šopek nagljev. Mladina se je zbrala okoli škofa, nekaj malčkov mu je pa v zboru deklamiralo Pesem o otroškem igrišču. Mladina je zatem še zapela cerkveno pesem in tako je bil glavni del mladinske slavnosti zaključen. Mladež se je porazgubila na širnem prostoru ter si z najrazličnejšimi igrami vedrila nedeljsko popoldne. Nekateri so se vozili na vrtiljaku, drugi so se podali na gugalnico. os+ali se pa podili po zeleni trati: šli so se slepe miši. se lovili okoli otroških vrtnaric, vlekli vrv in tako preskušali svojo mlado moč. Kljub temu da ni bilo sonca, je bilo vseeno precej toplo. Toda ob vodnjaku ni bilo gneče. Malokdo si je z vodo gasil žejo! Zato je bil pa tem večji naval tam, kjer so otrokom delili malinovec, katerega ie nedolžni mladeži podarila tvrdka Srečko Potnik in drug. Pa tudi sladkorčke je dobila mladina! Starejši gledala' so se počasi razhajali, toda otroci se niso hoteli nikakor podati domov. Še dolgo časa se je razlegal nb Tivolskem ribniku mladostni vik mladine, ki se je do sončnega zahoda razveseljevala na Otroškem paradižu. žarometi ln aerofoni sa ugotovitev napadajočih sovražnih letal, ki signalizirajo nato protiletalskemu topništvu Soletsni ri&lš rešitelj Iz Verone poročajo o dogodivščini 80-letnega ribiča Luigija Fave. Njegov desetletni vnuk Mar i o se je vsedel v čoln ter odveslai na odprto morje z namenom, da bi vrgel mreže. Nenadoma pa se je dvignil vihar, ki je prekucnil ladjico z lOletnim dečkom. Dečkov ded, ki je spoznal, da je njegov vnuk v smrtni nevarnosti, je ne glede na svojo starost pleni! v vodo in rešil otroka, ki ga je privlekel iz globine 6 m. Obenem je ribič rešil še 401etnega zidarja Guglielma Violo, ki ga je med kopanjem prijel krč ter je bil v nevarnosti, da utone. KULTURNI PREGLED Strluifeergova pravljica Rojak Avgusta Strindberga, zdravnik Axel Munthe, pripoveduje v uvodu za italijansko izdajo svoje znamenite knjige »La Storia di San Michele«. da vsa »ta nordijska bitja, brez mesa in kosti, še žive v naših legendah in sanjah; mali Gno-mi. ki bede ob vzglavju naše mladosti, Elfi, ki plešejo med zaspalimi cvetovi na naših tratah, Malo ljudstvo, ki prinaša hrano medvedom v njihove zimske brloge, strašila, ki hodijo s korakom velikanov po naših gozdovih. — vsi ti so že izginili iz latinskih dežel z zadnjim odmevom Panove piščalke.« Meglene in mrzle severne zemlje z njihovo dolgo zimo so mnogo bolj nego sredozemski svet s svojimi jasnimi obzorji in barvnimi nasprotji naklonjene nastajanju pravljic in veri v pravljična bitja. Bridki analitik konfliktov med moškim in žensko, strastni iska-telj zemeljskih in metafizičnih resnic Avgust StrindberH je imel tako rekoč na dosegu roke pravljično snov, s katero je prepletel svojo igro »Nevesta s krono«, ki smo jo videli prejšnji teden v naši Drami. Snov iz tistega bogatega fantazijskega sveta, v katerem si je severnjaški človek ustvaril poosebljene simbole za naravne sile. za večni misterij življenja in smrti. V času, ko se je pisec »Očeta« z vso strastno in neutešeno dušo odvrnil od naturalističnih in psiholoških teorij, ki jih je prenašal v svoje spise, in je skušal skozi neenake naočnike znanstvenega iskanja in Swendeborgove mistike dogledati nedo-gledne daljave življenjskih problemov, je nastala »Nevesta s krono« kot pravljična drama o prirodnih silah in človeških strasteh. V petih slikah nam prikazuje Strind-berg svojevrsten pesniški svet, v katerem se usode resničnih ljudi izprepletajo s pravljičnimi bitji, kakor sta Povodni mož in Belo dete, s čarovnicami, kakor je Babica, to poosebljenje naravne preprostosti in neizbrisnega zla v človeški naturi in z ljudmi močnih strasti in trdovratne zvestobe starim navadam in izročilom. Za gledalca, ki išče na odru iluzijo stvarnega, četudi dramaetsko stiliziraraega življenja, je ta zmes naturalizma, mistike in folklorne romantike, zmes, kakor jo je mogel ustvariti samo Strindberg. dokaj »nesodobna«. Morda bi bila kakor nalašč za opero, saj vprav kliče po glasbeni obdelavi; tudi v dramatski obliki skoraj ne more pogrešati glasbe. _ Iz teh petih slik čutimo poleg nekaterih izrazito osebnih in časovnih prizvokov tesnobno melodijo severnega vetra, ki šumi v skandinavskih gorah Njegov šum pripoveduje naši fantaziji pravljice o skrivnostnih naravnih silah, o moči človeškega sovraštva, o maščevalnosti sreha, o svetli sili pokore in odpuščanja. Strindberg ov pravljični svet je stkan iz starih paganskih izročil in iz krščanskega verovanja, izzvenevajočega v nekoliko protestantsko pojmovani problem milosti in odrešitve. Dedno sovraštvo med dvema starima rodbinama, ljubezen, ki napravi most med njima in doseže začasno spravo, zakon med dobrim dolinskim človekom (Matsom) in kakor planinska prirod3 trdo. hudobno in strastno planšarico iKer-sti), odkritje njenega detomora. kazen in spreobrnitev v ponižno življenje, ter naposled Kerstina smrt v naraslih predpo-mladnih vodah, ob pokanju leda — vse to se dviga iz življenjske neposrednosti v bala.dni svet strahu, groze in človekove odvisnosti od nadnaravnih sil. In šele v skupni smrtni nevarnosti se med dvema rodbinama zbriše sovraštvo in iz Kersti-ne žrtve nastaja možnost novega, srečnejšega sožitja. Tako pride, kakor pravi režiser C. Debevec v svojem članku »za Velikim petkom — Velika nedelja. Za bolečino — uteha. I-n za trpljenjem — ra dost. In za pokoro — po žrtvi — odrešenje«. Nad vso bedo človeškega življenja in njegovih zamotanih poti pa odmeva otožna pesem Povodnega moža: »Jaz zaupam. da moj Zveličar me reši .. .« Pesem, ki vabi k veri in ljubezni, zakaj brez njiju ni ničesar ni cvetu. Strindbergovo »Nevesto s krono« so vprizorilj v naši Drami pred štirinajstimi leti v prevodu in roži j i Cirila D e b e v c a , ki je tudi zdaj obnovil to dramatsko pravljico v istem odrskem stilu, a z novimi igralskimi sodelavci. 2e reda i je C Debevec. takrat še na prvi razvojni stopnji svoje tako izrazite umetniške osebnosti, občutil v delih te vrste kos svojega čreda in programatskega hotenja: zgraditi umetniški realizem na stilni osnovi lepega in vzvišenega v duhu klasične dramatike in v smislu Kantove estetike Razmere so pozneje premestile Debevca na operno področje, kjer je tako uspešno uveljavil svoj živi in plodni čut za dramatske elemente, ostajajoč tudi v glasbenem krogu predstavitelj dramskega in dramatskega pogleda na problematiko odra in njegovega sveta. V »Nevesti s krono« smo ga mogli spet pozdraviti kot dramskega režiserja; zdi se. da snov te Strindbergove igre ne bi mogla biti -nobenemu izmed dramskih režiserjev tako intimno blizu, kakor je nrav C Debevcu. V okviru dekoracij. ki jih je izdelal izkušeni V. S k r u -š n y, s Strindberg - Balatkovo prile-gajočo se glasbo, ki jo vodi B. Adamič, ob smotrni in premišljeni skrbi za okusne in stilno ustrezajoče kostume, ki jih je zasnovala za to kakor tudi za vprizoritev »Jori jeve hčere« Jela W i I f a n o v a , je mogel C. Debevec dati »Nevesti s krono« tisto režijsko enovitost. kakor jo prav posebno potrebuje delo s tako raznorodnimi dramatskimi elementi. Igralska zasedba je preudarno izbrana. Dvoje glavnih vlog; vloga primitivno ponosne, med zlom in dobrim omahujoče, planinsko neukročene Kersti in vloga dolinsko krotkega, preko togih spon staro-kopitne rodbine zraslega Matsa, sloni na veliki umetniški izkušenosti ge. Šaričeve in S. Jana. Saričeva. po pravici najbolj uvaževana v vlogah, ki zahtevajo psihološke poglobljenosti in subtilnih odtenkov, nas je kot Kersti osvojila in prepričala z nasprotnim: z robustno in hudobno žensko, detomorilko. ki išče v ponižanju in trpljenju poti k odrešitvi. Kerstina oseba, gledana v kontrastu med prvo in četrto sliko, je razodevala vzlic vsej poudarjeni sili in strastnosti poteze rastoče in sproščajoče se notranje plemenitosti. J a n o v Mats je takisto nekoliko nenavaden v galeriji njegovih dosedanjih oseb: mehak, malce naiven kmečki mladenič iz mlina, dober in pozoren v svoji ljubezni do Kerste i« pristen v ljubezni do otroka, ki postane žrtev Kerstinega hrepenenja do nezasluženi deviški kroni in Babičinih spletk. Izmed ostalih osab je treba posebej poudariti igralsko izdela-nost Kerstine matere (Kraljeve), hudobne in maščevalne Brite (Mira Danilova). župana (M. Skrbinšek) in ribiča (K o š i č, do neke mere tudi Babice (Rakarjeva), s čimer niso omalovaževane manjše vloge (Potokar, Gale, Cesar. Starčeva, Presetnik, Gabrijelčičeva, Nakrst i. dr). Cisto svojevrsten delež pa je dal igralsko in pevsko C. Debevec s svojim Povodnim možem. Dobro so tudi nastopajoči otroci. Strindbergova pravljica sodi med one drame, ki najbolj učinkujejo v ustreznem sezonskem okviru, zato bi jo morali dajati pred pomladjo, ko je tudi v gledalcu ne- kaj te, včasi podzavestne poezije boja med svetlobo in temo, toploto in mrazom, ter hrepenenja po vstajenju prirode in človeka. V poletju je čustvena sprejemljivost za take igre že manjša. Vzlic temu zaznamuje lep uspeh. D'Albert: Mrtve oči Premiera D'Albertove opere iMrtve oči« je imela v naši izvedbi dne 9. t. m. zelo lep uspeh zaradi izvrstne priprave. Glede na glasbeni del je to zasluga dirigenta Sama Hubada, ki je imel s tem svoj operni debut. Rešil ga je kakor ne zlepa kdo pred njim. Nočem delati krivice drugim opernim dirigentom, ki Izpolnjujejo dolžnosti v težkih razmerah daleč preko mere. Toda v Hubadu je na izredno ugoden način združenih nekaj nepogrešljivih lastnosti, katerih pri dirigentu dobrega kova nujno zahtevamo. Predvsem ima mladi mož dobro intuicijo, s katero usmerja svoje močno čustvovanje v pravo smer, potem pa ima tudi voljo, da zvok, kakor si ga predstavlja, do kraja — ali vsaj do kraja — izpelje. Zato pa je treba znanja, resnosti pri demu in ugleda pri orkestru, česar mu vsega, kakor se zdi. ne manjka. Dobre strani njegove interpretacije so se pokazale posebno v znatnem dinamičnem razmahu bujne D"Albertove muzike, kjer ie Hubad dostikrat nevarno goeto instru-mentacijo prav odmeril glede na moč posameznih instrumentalnih skupin. Vzorna je ponekod bila njegova spremljava, a povsod neoporečna normalne nu glasbenemu čutu ustrezajoča tempa. Hubadu je najbrže botroval izkušeni Debevec, v kolikor sta tu beseda ln glasba strnjeni. Debevec, s svojo človeSko-živo interpretacijo dejanja, je utegnil vplivati na dirigenta (katerega odlike zato niso nič manjše) seveda le v splošnem pojmovanju, ne specifično glasbeno. Saj Je * Smrt dveh senatorjev. V Rimu je umrl senator Massimo Di Donato. Bil je rojen leta 1874. ter je po svojih vis ekešobkih študijah nasLopil s.užbo pri finančnem ministrstvu v Rimu. Leta 1915. je bil imenovan sa državnega. tajnika.. V svetovni vojni jc fcil o! le;a 1913—1918 član vrhovnega sodJšča za vojsko in mornarico ter član komisije za interniranje tujcev. — Poleg sonatorja Di Donite je umrl tuli senator Eugenijo Msury, doma iz Cero-gnole pri Foggii. Poko~n:k je bil iz bogate kmečke družine. Leta 1800. je bii izvoljen za poslanca v rimski zbornici, čez pet let je vnovič dobil poslanski mandat in odtlej je stalno zastopal svoj okraj v parlamentu. V svetovni vojni je zastopal desničarski blok italijanskega parlamenta na sestankih v Rimu, Parizu in Lončonu, kjer je imela, tedanja medparlamentama urija svoia zborovanja. * 3009 delavk je odšlo na zdravljenje v planine. Odsek ženskih fašijev v Milanu je določil letos 3000 delavk za zdravljenje v raznih planinskih krajih. Kolonije bodo vodile zaupnice ženskih fašijev, ki so pripravile že prvi transport 332 delavk za odhod v gorska okrevališča * Razstava italijanske umetnosti v Parizu. V navzočnosti italijanskega in nemškega poslanika, generalnih konzulov obeh držav ter v prisotnosti zastopnika francoske vlade je bila te dni v Parizu v prostih Enita otvorjena razstava italijanskih likovnih umetnikov v Parizu. Razstavljena so kiparska in slikarska dela živečih umetnikov. * Prve sprevodnice na vlakih. Na področju milanske železniške direkcije so se pojavile v zadnjih dneh prve ženske, ki nadomeščajo moške sprevodnike pri vlakih in moško osebje v pisamiaih. * Popis živine. Minister ja kmetijstvo v Rimu je odredil, popis živine na dan 20. julija t. 1. Zadnji takšen popis živine iz leta 1942. je pokazal, da živinoreja v Italiji zaradi vojnih razmer ni posebno prizadeta. Leta 1940. je imela ItaUija 761.000 konj, 889.000 oslov, 414.000 mezgov, 7.8 milijona goved, 3.2 milijona, prašičev, 9.69 milijonov ovac, in 1.8 milijona koz. * Sibirski doživljaji v knjižni izdaji. Giovanni Moderz je bil vojni ujetnik v Rusiji in dvakrat deportiran v Sibirijo, kjer je preživel 20 let. Publicist Vladimiro De Marco je zbral njegove vtise ter jih objavil najprej v listih, zdaj pa so izšli ti članlu v knjižni izdaiji v knjigarni Floriana Zigiot. tija v Triestu. Knjiga je opremljena s številnimi fotografijami. a Prekop Bergamo—Brescia—Mincio— Pad. Pod predsedstvom senatorja Suarda se je te dni v vladni palači v Bergamu sestal upravni svet za prekop Bergamo _ Brescia - Mincio - Pad. Na sestanku je bila razprava o potrebnih delih, ki naj pripomorejo k plovnosti imenovanega prekopa. Ta rečna zveza bo raznim krajem v veliko olajšanje ter bo okrepila tudi trgovinske zveze. * Cene za tipizirano obutev. Pristojne oblasti so izdale cenili za zimsko obutev, ki bo v prodaji od 1. oktobra d a1 je. Moški čevlji so razdeljeni na tri kategorije: A za 150, B za 140 in C za 81 lir. ženski čevlji kategorije A bodo veljali 140, kategorije B 134, kategorije C pa 67 lir. Tudi čevlji za otroke so kategorizirani ter se cene zanje ravnajo po velikosti. * Sjr za proizvajalce mleka. Minister za kmetijstvo je določil, da pripada proizvajalcem mleka, ki oddajajo mleko v določene sirarnice, po 3 kg sira letno za vsako osebo skupnega gospodinjstva. Za izdelovalce sira se ta obrok poviša v dolinskih krajih na 6 kg letno, v planinskih predelih pa ,_a 12 kg. * Ukraden denar je izročila spovedniku. Pred dnevi je izročila neka mati v Triestu svoji 141etni hčerki bankovec za 100 lir z naročilom, naj gre k peku po kruh. Deklica je v pekami položila bankovec na mizo ter se za trenutek ozrla drugam. V tem času je bankovec izginil z mize. Pred dnevi je prišla v neko cerkev v Triestu starejša ženska., stopila v spovednico, opravila spoved in na koncu pomolila skozi llnico spovedniku bankovec za 100 lir s pojasnilom, kaiko je prišla do njega. Spovednik je poskrbel, da je prišel bankovec na svoje mesto, s čimer je bila tatvina pojasnjena, okradenka pa je dobila zadoščenje. * Zvest pes. Lani v novembru, ko je bila Genova bombardirana, je kmet Pittaluga iz Sestri Levante odvedel tudi svojega psa v zaklonišče. Po končanem letalskem alar- mu je pes izginil brez sledu. Pred dnevi so člani Pittalugove družine v domačem kraju nenadoma ugledali paa, ki se jim je začel dobrikati. Ugotovili so, da je to njihov pes, ki je na čuden način prišel iz Genove v Sestri Levante. * Posledice zaspanosti v kinematografu. V kinematografu Po.ite:.:ma v Adrii pri Ro-vigu je llletni deček Cario Tom:selli zaspal na klopi pri za.dnji predstavi. Zjutraj ob 2.30 se je zbudil in prestrašeno pogledal okrog sebe, ko je v idel, i a je sam v dvorani. Na prosto je pričel s pomočjo nočnega čuvaja, ki je pa mora: zbuditi gospodarja, da je lahko spustil dečka domov. * Spopad med cigani. Na področju Davi Ligure ss je 2Gletr.i ciganski mešetar Ar-turo Cena spri s svojimi tovariši, ki so se po starem ciganskem običaju vrgli na prepiri jivca z noži. V spopadu je bi'o več ciganov ranjenih in aretiranih. Zaprli so tudi ciganko Mario Claudlo, ki se je vmešala v rabuko ter je cigane podžigala k osveii. * Zastrupljen je z vinom. Pred letom dni je v bolnišnici v Nizzi Monfenato umrl 60-letni Angelo Ferrero iz Serole. Obdukcija je pokazala, da je smrt nastopila zaradi zastrupljen ja z vinom. Uvedli so pi eiskavo, pri kateri so dognali, da sta dva neznanca vsula v kupico vina, ki sta ga por.udi'a Fer-reru, strup, ki je povzročil smrt. * Eleganca je izdala tatu. En.ricu Romanu iz Cantuja je bilo pred nekaj dnevi ukradenih 6 bankovcev po 100 lir. Mož je h ar.il denar v neki skrinjici. Ker je predstav jalo teh 600 lir vse Romanove piihranl.e, je bil mož po tatvini zelo vznemirjen in je stvar ovadil policiji. Naključje je naneslo, da so karahinjerji kmalu nato prijeli 241etnega postopača Giovannija Borgonova, ki je bil za svoje razmere nenavadno dobro oblečen. Začeli so ga zasliševati in res se je izkazalo, da je on izvršil tatvino. Spravili so ga pod ključ. * Slepec je padel v vedo. 83 etni Marco Rinaldi iz TeiTare je šel proti svojemu domu. Moral je prečkati most, toda narasla voda ga je izvabila na napačno pot, da je padel v strugo reke. Prizor je videl mladenič Licinio Paeardfi, ki je takoj planil za starcem ter ga prinesel do brega. Vendar ie doživljaj starca tako izmučil, da je kmalu nato umrl. u— Novi grobovi. Preminila je gospa Apolcnija Hafnerjeva, rojena Graj.'.ar. Za njo žalujejo soprog, otroci in drugo sarod-stvo. Pogreb blage pokojnice bo v torek ob pol 15. iz kapelice sv. Jožefa na £ al ali na pokopališče k Sv. Križu. — V Ivozar-jah je preminil posestnik in sedlar gospod Jakob Trobec ml. Zapušča ženo, tri sinove, starše, brate, sestre in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v torek ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Dobravi. — V nedeljo popoldne so pokopali na pokopališču pri Sv. Križu hišnega posestnika n železniškega zvaničnika v pok. g. Jerneja Kcšcla. Umrl je uslužbenec splošne bolnišnice gospod Jože Turčinovlč. Na zadnji p "ti s 3 ga spremili včeraj z žal na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen lop spomin, njihovim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. u— Spet imamo malo sonca. 2e od petka v Ljubljani ni deževalo, sonca pa tudi nimamo nič kaj preveč. Nedelja je bila večji del oblačna, tako da so prišli na svoj račun le najvnete;lši kopalci. Ponedeljsko jutro je bilo brez megle, čez dan pa je v presledkih sijalo tudi sonce. Napovedovalec vremena v Zvezdi cbeta dež. Zračni tlak se v zadnjih treh dneh ni mnogo spre. menil in j,e barometer včeraj zjutraj kazal 763 mm. Najvišja temperatura v nedeljo čez cian je bila 23.6" C, včeraj zjutraj pa je termometer zabelež i najnižjo temperaturo 14.9" C. u— Cepljenje zoper davieo za zamudnike. Zopetno cepljenje proti davici. ki ie bilo razglašeno in opravljeno že pred več tedni no pregledu vpisanih obvezancev ni izDadlo t?ko kakor ie mestni fizikat od staršev pričakoval. Čudimo se. da starši tega cepljenja za obvarovanje otrok pred davico ne smatrajo za tako potrebno in resno, kot bi upravičeno pričakovali. Ob javili smo že večkrat, da je to cepljenj? obvezno in da bodo starši onih otrok k; se cepljenja ne bodo udeležili, kaznovani. Da pokažemo dobro voljo in ne bo treba proti staršem, ki niso pripeljali svojih otrok ne k prvemu, drugemu ali tretjemu prav on tisti, ki tudi večini igralcev odpira svet v umevanje dejanja. To je gotovo večja prednost kakor vse scenično delo s kulisami, razsvetljavo in »slogovnim« okoljem vred, kar mora vse tudi biti točno. V tem svojem prizadevanju pa ima režiser nedvomno največji uspeh pri Hey-balovi, v kateri naletimo na sijajno inter-pretko tragičnih vlog. Heybalova ni samo izredno občutljiva umetnica, ki izpolni, kar ji režiser s svojim prodimim vsestranskim umevanjem prikaže (mislim tu na vlogo kot tako in ne na petje), temveč ki sama s pravilno usmerjeno intuicijo ustvarja klasično lepe like. Ne samo zunanja pojava, ne samo lepi glas, ne samo kretnje in mimika, ki izpolnjujejo vsak najmanjši detajl in ne odnehajo niti za hip privlačevati pozornost gledalca, temveč združitev teh sestavin, ki je tako popolna, da je na našem odru skoraj ne pomnimo, to je tisto, kar v družbi s tako preprostim, a tako človeškim, tako neodo. ljivim čustvovanjem ustvarja njene krasne vloge. Pri Heybalovi prihajam do prepričanja. "preko katerega celo v koncertni dvorani težko gremo, namreč da je tako imenovani »slog« vendarle drugotnega pomena, kjer so osnovnejše umetniške prvine tako mogočne. Skoraj se mi zdi, da je ta tako imenovani slog včasih le neka maska za šibkost čustvovanja, lci postane sprejemljivo šele z neko slogovno opredelitvijo. Kdo pa misli pn Heybalovi na to, ali je njeno podajanje slogovno točno? Ona je prepričevalna, in sicer tako, da vpliva na nas kot ljudi, pri tem pa pozabimo na vso puhlo učenost. V tej sodbi me potrjujejo prav nekateri igralci iz njene okolice v tej operi, katerih »neslogovno« podajanje res nekoliko moti. Toda tam tudi notranja moč ni tolikšna. Ostale vloge so primerno razdeljene. Jjtp uk je ustvaril Primožič 8 pohab- ljenim soprogom, igralsko močan zlasti v spoznanju, da je njegova slepa žena spregledala. Ta odlični igralec je na sceni vedno prepričal o svoji resnosti. Visoki nivo njegovih vlog dokazuje predvsem igralsko podajanje z mimiko in kretnjami, polnimi neke moške moči. Posebej naj omenim še Polajnarjevo, kot glasovno zelo dobro služabnico Mvrtoklino, ki sa je s Hey-balovo tudi barvno ujemala, B a n o v c a , ki je v vlogi pastirja pevsko naravnost presenetil, tako se je proti sredi prologa razvil v moči in lepem izrazu, ter An. ž 1 o v a r j a , tega uporabnega igralca, ki tudi v najtežjih operah ne odpove s svojimi simpatičnimi lastnostmi, med katerimi je poleg ugodne zunanje pojave in jako pravilnega pojmovanja vloge tudi dokaj čeden glas. Krasno vlogo Marije iz Mag-dale poje Franja Golobova, ta vzorna pevka, katere nastop je ginljiv bodisi glede na njen izredni glas in način petja, kakor tudi na pojavo v lenem kostumu. Njen spev o Kristusu je prav za prav notranji višek dejanja. Takrat čutimo, da gre za to, kar ona pripoveduje, in ne za vse druge dramatične scene. Toda Golobova zna tudi podati ta lepi tekst, da gane najtrša srca. Ena sama tako doživljena scena je tehtnejša od ne vem kakšnih religioznih propovedovanj. Ta skoraj nekoliko orato-rijska, mirna in plemenita mesta, so največja odlika Golo bo ve. — Manjše vloge so razdeljene med Karlovčevo. na katero smo pevsko seveda takoj pozorni, obe mladi Stritarjevi, ki se odlikujeta s svežima glasovoma, dalje med Poli-čevo, Ramšakovoin glasovno vedno dobrega D o 1 n i č a r j a. Majhni vlogi imata tudi Sancin in Rus, ki igrata dve posrečeni judovski figuri. Zbor je igralsko živ in glasbeno dober. Ostali sodelavci so isti kot običajno. Marijan LipovSek. cepljenju, izvajati strogih kazenskih odredb. ki jih določa zakon, bo za zamudnike ta teden izjemoma še cepljenje in to od 13. t m. do vključno 20. t m. od 4. do 5. popoldne v prostorih mestnega fizika ta v Mestnem domu na Krekovem trgu. Oni starši, ki se tudi temu poslednjemu pozivu ne bodo odzvali in se ne bodo zadostno opravičili, bodo občutili kazenske odredbe zakona. u— Po številnih orkestralnih koncertih bo priredil Ljubljanski zvon 19. t. m. v veliki dvorani hotela Union zborovski koncert, na katerega sporedu so zastopani Po večini skladatelji današnjega časa. Koncerti Ljubljanskega Zvona so bili vedno na dostojni umetniški višini in gotovo je njegov vodja Matul Dore pripravil svoj zbor tako, da bo zadovoljil poslušalce, tako glede izbire pesmi kakor glede izvajanja samega. V prvem in zadnjem delu SDoreda bomo slišali umetne, v srednjem delu pa narodne pesmi. Med prvim in dragim delom bo zapel operni pevec — basist LuPša Fric troje pesmi, in sicer po eno Bučarjevo, Pavčičevo in Prelovčevo. Opozarjamo občinstvo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni. u— Na državni klasični gimnaziji bodo sprejemni izpiti za prvi razred srednjih šol dne 23. in 24. julija. Učenci naj pridejo dne 23. t. m. ob 8. v novo uršulinsko poslopje v šubičevi ulici in prineso s seboj peresnike, papir pa dobe v šoli. Kdor še ni izroč;l ravnateljstvu rojstnega lista in spričevala o 4. razredu ljudske šole, mora prinesti tudi ti dve listini s sebej in ju oddati v ravnateljevi p;sarni pred izpitom. Izpiti bodo končani v soboto, dne 24. t. m., okrog 18. — Ravnateljstvo. u— Sprejemni izpiti na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se bodo pričeli v petek, 23. julija, ob 8. zjutraj v peslopju Trgovske akademije (poleg vladne palače). u— islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Loti-ja. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja — opisuje pestrosti eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino g. Vlad1 mir Levstik ln je delo pravkar izšlo v založbi Knjigarna Tiskovne zad-ure v f.iubliam SelenV-urgova ul 3 »DOLORF,X« tablete proti zoboh«!u. — V lekarnah Lir 2.59. u— Bloke vsske velikosti, za urade, obrate, zdravnike, natakarje itd. dobita v Knjigarni Tiskovne zadruge, Selenburcova ul. 3. u— Za slepe daruje Dr. F.lza Soss Lir 150 namesto cvetja na grob ge. Tanje Ehrlich-Zerjavove. u— Za društvo sl°p h daruje g. Lončar 100 Fr no mesto venca na ki*sto pok. ge. Ehrlichova. u_ Nesreče. Na slamoremici si jc po rezala prste na desnic'. 7!otna hoerka p> sestnika Fran a Zo-'ni kar jeva iz rime vasi Z zlomljeno desno nogo so pripeljal: v bal nišnico *531etno p"ser.'.rlco Nežo V ?e*ovo z Blok. Levica si je poškodoval 36'ctni mizar Franc Novak \z Ljubljane 501etn~ga delavca Antona Lipr.ičarja je p'dsulo tako, da ima hudo poškodovano levo n-go. Desnico si je zloiala pri padcu GClotna poscstn-ca Marica Krašovčeva iz Velikih Lašč. Desno r.ogo pa si je zlomila pri padcu 2:etna h£ ika posestnika l ana lUcv-hanova is Mok cnoga. Ponesrečenci sc zdrav'jo na kirurškem oddelku ljubljenčka bolnišnice. ■2L* t Si 5*fl n_ Vreme je še Izjavo. Lepo vreme, k: ga ie prinesel julij, je bilo le kratkotia no. vendar j^ zadostovalo, da so D.lenjci pospravili krmo. Tudi žetev se je pnčcla v lepem vremenu, vendar je že v sredo dopoldne močan naliv oviral dnljnjo žetev. Prot: poldnevu se je nebo zjasn lo m v pem sončnem vremenu je dolenjski kmetovalec h:tel, da pospravi ta naj.ažnejei poljski pridelek. V četrtek je bile neb? ves dan prepreženo z gostimi oblaki m le cd časa do časa je sonce za kratek čas pokukalo izza oblakov. V noči na petek s* ie med strahovitim bliskanjem in grmenjem sprostila na Dolenjskem strašna nevihta. V petek zjutraj je bilo nebo še ve. dno gosto pooblačeno in je temperature občutno pačila ter je znašala 13.2 stopinji Celz ja Preko dneva pa se je ozračje le malenkostno cgrelo in je znašala najvišja dnevna temperatura 20 3 stopinje Celzija. V glavnem so dolenjski kmetovalci kljub slabemu vremenu uspeli pravočasno požeV. žito. Vreme ni povzročilo prevelike škode, razen v vinogradih, kjer se žs pojavlja v večjem obsegu nevarna peronospora n— življenje in M«rt. V mesecu juniju ie bilo v kap teljski in šmihelski župniji rojenih 23 otrok, od tega 12 deklet in par dvojčkov. Poročila sta se Lovat Alc^o m SocVč Stanka. Umrli po: Koscc Jak-b iz Brusnic, Žarah; c Marija iz žt. Petra, Kv stene Jože iz Novega mesta, Pungsrčfir Jože iz Novega mesta, Kovačč Magdalena iz Podgrada. Ferjančič Franc iz Novega mesta. Vozel Olga iz Novega mest*. Matkovič Malka iz Dragatuša, Glcb Jožefa iz Birčne vasi. Serbič Jožefa iz Stranske vasi, Flcrjančič Marija iz Novega mesta. Spsdssje štafersfco Novi grobovi. V Mariboru so umrli: vini-čar Anton žnldarič iz Ljutomera, 35 letni v'šj; kontrolor Waldcmar Tschasi i)-, 50 letni posestnik Vincenc Schvvar. V Vojniku je v 80. letu starosti umrl orožniškj straž-mojster v pokoju Franc Kociper. Pogreb Francu Bizjaka je bil v četrtek v Rečici ob Paki. Pogrebni sprevod se je pomikal iz dvorane Heitmatbunda na po-kopal;šče. Igrala ;e rudarska godba iz Šoštanja. Pogreba se je udeležilo nad pet sto ljudi. Ob grobu se je pcslevil od pokojnega okrožni uradni vodja Paidasch. PoročSH so se v Braslovčah posestnikov sin Ferdinand Kck in Alojzija Podbregar-jeva, poljski delavec Viktor Korun in Pavla Herodcževa, pomožni strežnik Karel Tajnšelc in kuharica Marjja Dcbovičniko-va, posestnik Jernej Mežnar in hišna pomočnica Barbara Fijavževa. poljski delavec Franc Herodež in kuharica Marija Boltnikova, poljski delavec Jože Hribernik fa poljska 'delavka Antonija Mrakova, krojaški pomočnik Stan-slav Knavs in krojaška pomočnico Ljudmila Tevž'čeva. posestnik Martin Skurmšek jn Marija Cizljeva. V Središču bo se poročili Franc Ožek in Jo- Osne Oborožene sile na nogometni tekmi med italijanskimi in nemškimi vojaki v Atenah žefina Horvatova. Ivasn Najžar in Marija Pflegarieva. Anton Korumič in Rozalija Brumnova, Štefan škorjanc in Viktorija Nadičeva, Anton čulek in Sabina Lukma-nova. V Vuhredu so se poročili Ludv4k Les-jak in Ivan Plošnikova ter Jakob Kajzer in Marija Vcbrcva. Odlikovani Libojčan. štajerski listi poročajo, da je bil n. ddesetnik Ivan Pintarič iz Liboj za. hrabrost odlikovan z železnim križem 2. stopnje. Tečaji za krmtsko mladino. V Halozah in Slcvensk h goricah prirejajo tečaje za kmetsko mladino. V tečaj h sc mladina učt reda, spcita in iges, Tečaji trajajo po 3 mesece. Sadjarji v celjskem okrežju so zelo de. I°vr.i. Nemški listi porečejo, da se sadjarstvo ra Spodnjem štajerskem lepa razvija. Samo v celjskem okrežju je 1,221.700 sadnih dreves. Na omenjenem poir< čju deluje 34 sadjaiokih in vrtnarskih društev, v katerih je včlanjenih 6318 članov. Konec šol. kega leta ra gesped rski šoli v Celju. Pretekli četrtek je bila na gospodarski šoli v Celju zaključna slovesnost z razdelitvijo letnih spričeval. Ravnatelj zavola je ebsolvente n govoril s prisrčnimi besedami in jih pozval, naj se izkažejo vredne izbranega poklica. Igralni i?, so gOsto-.-alj v Celju. V veliki dverr« • 1 Nemškega doma v Celju je v torek gcrLovala žalska gledališka družna. Vodstvo žrelske kulturne skupnosti ima Gclsier, artistični vodja pa je Scha-ban. Zalcka igralska skupina je pred tem gostovala žc v Novem Celju in ckol ških krajih. E. Fp dr.sch je v mariborskem dnev-n ku r.r-.pisal. da je žolska igralska skupina gotovo na ri-v'rrn mestu. Mrtvo so .Ii v stanovanju. Na Koro-fki ctstj v Maribcru so naš'! v rjonem sta-novanju mit v o 65 letno perica Marjano šnojderevo. Umrla je zaradi srčne slabosti. Truplo riar!a Di> so zg eiile na mestih, kjer je kop-aije prepove-.1. no. Pot žrtev prometne v "ce-. r-ia rižešču Frankopanske ulice v Zagrebu se je zgodila huda prometna nesreča. Šofer nekega osebnega avtomob la je sveje v"zi'o naglo okrenil, da ne bi trčilo s tramvajem, toda za vozil je na pločnik in tam poe"r! sčavbo-nika Josipa Rakuša, ki bil hudo p-r škodo van na leVi nogi, opekarskega mojstra Josipa Svetl čiča. ki si je zl mi! desno nego, nadalje Marijo Plesličcvo, k; ima prav tako zlomljeno d~sno ne -70, in natakarja Nikola Bežikova, ki ga je sr lek vrgel v izložbo bližnje trgovine, taleo da so je po rezal po hrbtu. Lažje pečrolovana je tudi 6lctna hčerka Pleslčeva. F. fc a lci so ponesrečence pripeljali v bolrišnio usmiljenih sester. Ie VA- i. -VJ i f-, Slovo italijanskega p°slan'Ua. p^-ed dnevi je zapustil Beograd italijanski poslanik Mameli in odpotoval na svoje sir ž!:-no mesto v Sofijo. Na kolodvoru so se od noga poslevli zastopnik vojaškega poveljni-štva za Srbijo general Lončar pooblaščenci zunanjega ministrstva in vodje ostalih diplomatsk h zastopstev. Radijska ura za delavce v Boru. Beograjska vojaška radijska postaja je začela oddajat: vesele ure za delaves v Boru. Zadnja taka prireditev je bila v torek v Urinem gledališču »Beograd«, kjer so nastopili radijski orkester, gledal eki igralci in novi jazz orkester beograjskega vojaškega rada. Na prireditvi je bilo zbranih 100.C30 d'narjev, ki so .iih namenili za delavsko knjižnico in čaeepis'e v Borovu. Lo.tno tab°rSče za kmete. Dne 10. julija je bil odprt prvi letošnji tabor za kmefe v ckol ci Skoplja. Poletje bo tam. preb lo po sto kmete v v dveh izmenah. MaksIm^Iisi cm^ Maksimalni cenik štev. 9. kJ velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno tz všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g £.20 dre; testenine lz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 tire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3 Kis. 4% vinski 6.35 lire za liter. 4 Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15 90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 iire za k«, v kockah 8 35 lire 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 iire za stot; mehki robland (žamanje). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 !ir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 lire za kg. Radio LJufcffana TOREK, 13. JULIJA 1943/XXL 7.30: Nape vi in romance. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12 :Klasični orkester vodi dirigent Manno. 13.45: Pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ši-janec. — Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Koncert pianistke Marte Bizjak-VaJjalo. 17.40: Lahka glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved Časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: V deželi romanc. 21.35: Sinja fantazija — vodi dirigent Petrelia. 22.05: Pcrdavanje v slovenščini. 22.15: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini ŠPORT test tekem m šest zmag Ljubljana maga šestič Ead osvJji domače prvenstvo • Ljubljana, 12. julija. Včeraj popoldne srno na igrišču Hermesa v šlški, kjer se je pred tremi meseci začelo, pričakali tudi konec letoe:jega domačega nogometnega prvenstva. Zadnja dva nasprotnika, ki sta morala še nastopiti, da so zdaj vse tabele polne, sta b'la po kakovosti in tudi po dosedanjih uspehih tako različna, da je tekma imela samo še prestižni značaj in smo si že v naprej obetali bolj ali manj skromen obračun na zelenem polju brez velikih pretresljajev. Kakor mi, tako je sodilo tudi občinstvo, ki ga ni bilo baš toliko, kakor ga sicer prihaja gledat, kadar igrajo naši belo-zeleni, — recimo okrog 600 — in imelo je prav. Res je, da je Ljubljana tudi to pot ostala zvesta tradiciji in je brez težav dosegla enak izid na račun enajstorce Tobačne tovarne kakor v prvi tekmi, toda ves njen nastop je bil včeraj vendarle pod dojmom sigurnosti in brezskrbnesti in le zato je razumljivo da si je privoščila v tej zadnji pre zkušnji precej odmora in tudi odlomkov, ki so bili skoraj dolgočasni. Druge faze igre pa so spet dokazale, da je naša najboljša nogometna enajstorica slej ko prej v odlični formi in bi lahko s pridem nastopila proti vse drugačnim nasprotnikom, kakor jih lahko sprejme v sedanjem okolju, še bolj kakor pričakovani zaključek včerajšnje tekme nas je veseklo, da sta obe moštvi, predvsem pa tobakarji kljub temu, da v igri ni šlo za nobeao odločitev več, do zadnjega, ostali v mejah dovoljene in prave športne igre in je imel sodnik Zajec pri svojem poslu lahko stališče. Splošen vt"'s. ki smo ga odnesli s te zaključne prireditve za točke je bil pač ta, da sta moštvi v pravem športnem duhu zadostil- svoji dolžnosti. Tako so naši nogometaši, ki smo jim med tem prvenstvenim tekmovanjem nekajkrat morali nap""sati nekaj hud;h očitkov, v nastopih zadnjih nedelj spet zabrisali reljube spomine in tako odhajajo na počitnice z vsemi častmi Ln prav:cami. 6:1 za Llisbl a 8 Z zelo izdatno zamudo — to je še ena slaba stran, za katero bo treba tudi trdo prijeti naše športnike — se je ob 18.30 začela včerajšnja glavna prireditev z žogo, zadnja tekma iz I. divizije, med že neizpodbitnim zmagovalcem Ljubliano in med respremenljivo na zadnje mesto obsojenim moštvom Tobačne tovarne. Medtem ko je Ljubljana poslala na teren svojo standardno enajstorico z Gomezelom kot levim branilcem ter šercerjem kot srednjim krilcem, so tobakarji posegli po nekaterih nado-mestnikh v spredni petorici, ki se je predstavila takole: Lovšin, Marn, Roth, Vidmar, Marerče. ZMAGOVALCI Belo-zeleni zaigrali, kakor smo že rekli, uspešno v vsakem pogledu. Treba pa je kljub temu pr pomniti, da so sem in tja v?dno popustili vajeti in si privoščili marsikatero lagodnost, ki bi se v drugačni tekmi lahko kruto maščevala. V celoti pa so se najbolj izkazali v onem podrobnem teh-n:čnem delu posameznika in posameznih delov, v katerem so bil'' vsaj za domače razmere to pot skoraj nedosegljivi. To velja predvsem za desno stran napadalne vrste z odličn m Haclerjem in Krcupo, pa tudi Lah in Bertoncelj sta se uveljavila z njuno priznano rutino. To je kvintet, s katerim se da doseči še mnogo več, kakor je bilo doseženega včeraj, tembolj, ker so bili vsi do zadnjega glede streljanja zelo netočni. Samo pozitivno oceno zasluži tudi odlična krilska vrsta, ki je zmerom znova pošiljala napad v ospredje in z lahkoto pod:ra!a nasprotniku še ono malo šanc. ki so se mu ponudile. O ožji obrambi ni povedati mnogo. saj je b'la zaposlena komaj omembe vredno in samo ira trenutke, tako da njena zasluga pri tem šestem zaporednem, uspehu v šestih tekmah skoraj ne pride v peštev. PORAŽENI Moštvo Tobačne tovarne je zaigralo požrtvovalno in predvsem tako, kakor je športnikom treba, ter je kljub močnemu pritisku nasprotnika neomajno vztrajalo do korca. Pri premoči, ki jo je uveljavila Ljubljana nad ni:m, je to že krepka postavka v dobro, posebno za njegove obrambna formacije, ki so bile zaposlene skoraj brez oddiha pa so se vendar zmerom znova uspešno otepale duhovitih in nevarnih akcij belo-zelenega irapada. Levji delež priznanja, da je rezultat ostal samo 6 : 1, pa gre seveda izbornomu vratarju Oblaku^ ki je igraje prestregel celo vrsto vseh mogočih žog in reševal najbolj kočljive situacije z največjo hladnokrvnostjo prav do zadnjega. Konstruktivno delo moštva je bilo seveda precej borno in omejeno na nekaj bolj al: m^ni porrečenih p-edorov ki pa niso mog1.' rc.rti uspeha, častni gol so si tobakarji ustrelili -z enajstmetrovke, saj so s:cer ie preredko prihajali v tako nevarno bližino Rcžičevega svetišča. KAKO JE PRIŠLO DO 6:1? O poteku na kratko tole: 2e 1. minuta priirese prvi kot v korist Ljubljane, toda dogodek mre brez nesreče za Tobačno tovarno. Belo-zeleni napadajo kar naprej, mirno, premišljeno in nepopustljivo. Spet kot in spet nič. spet strel in spet nič, toda v 8 min. dobi Bertoncelj lepo žogo od sreče pride pred samega vratarja in zadene prvič v mrežo. 1 : 0 za Lj. Igra teče samo na stran; tobakarjev, toda belo-zelem po-š Ijajo žoge mimo droga in preko njega. Razlika je nespremenjena celih 20 minut, čeprav ves ta čas tobakarji niti ne morajo na drugo stran. V 22. min. se potem Ber-tonclju le ponudi nova priložnost; z glavo opravi še zadnje delo ter poviša rezultat na 2 : 0. Premoč Ljubljane je stalna; mnogo se komb nira in spet podira, tako da gledalci, kf računajo na gole, nikakor in nikakor ne pridejo na račun. V 40. min. je potem prva senzacija; tobakarji so na strani Lj. in v nedolžnem dvoboju, v katerem posreduje Gomezel nekorko pretrdo in tudi z roko, se izcimi enajstmetrovka, ki jo Rcth pretvori v prvi gol za svoje. 2 : 1 za Lj. Ljubljana igra mlačno in kakor brez volje in do odmora ostane pri tem. TjS?3šis3 tovarno še enkrat in Mladika prva v II. diviziji 1 Po odmoru se tehtnica takoj spet visoko dvigne v korist belo-zelen'h. Iz številnih pozic j, ki obetajo gol, dob; Ljubljana tudi prisojeno enajstmetrovko, iz katere Lah poviša na 3 : 1 za Lj. 'gra se prenese čfsto na stran T. Lj. se igra z nasprotnikom kakor mačka z miško in že 2 min. kasneje plasira Vodeb naslednji gol z glavo; to je 4 : 1 za Li. Bolo-zelen; prevladujejo še naprej m kaj ;'e bolj naravno, da polagoma pr'dejo tudi novi zgeditk1. V 24. min. si ustvari Kroupa čisto poz cijo in že je 5 : 1 za Lj. Sprednja petorica belo-zelenih dela s polno paro in res traja samo pet minut do* naslednjega zgoditka, k; ga duhovito spravita v mrežo Vocleb jc Kroupa. To je 6 : 1 za Lj. Zmagovalci očitno popustijo, tobakarji se še rešijo novih nevarnosti in tako ostane do konca brez vsakega dogodka v številkah. Koti 7 : 2 za Ljubljano. Vle —Žabjak 1:1 Drugorazredna prvenstvena tekma, ki je morala razčistiti vprašanje, kdo bo v tej skupini zasedel drugo in kdo tretje mesto, se je po čudnem naključju — to je prav za prav senzacija minule nedelje — končala remis v veliko zadoščenje V:čanov. Viško moštvo je s tem neodločenim iz'dom tik pred slovesom dobilo svojo prvo točko v letošnjem prvenstvu, obenem pa je žabja-čanom prekrižalo lahek račun za dosego drugega mesta v tabeli. Po nedeljski delitvi točk pa imata moštvi Korotana in žabjaka enako število točk in bo sedaj zveza rekla zadnjo besedo, kajti kokčnik sam, ki je v prilog žabjaka, po splošno uveljavljenem načelu na italijanskih terenih za dosego boljšega mesta ne bo zadosten. V-ško moštvo je včeraj zaigralo prav dobro in si je prvi polovični uspeh več kakor zasliž lo, saj bi bilo z boljšimi strelci lahko tudi tosno zmagalo, žabjak je imel ta dan nesrečo, ker se je v drugi polovici igre po nesreči poškodoval vratar, tako da je moštvo igralo več kakor pol ure samo z 10 možmi. Prvi gol so spravili v mrežo žabjačani iz enajstmetrovke, ki jo je pretvoril Zadel, izravnali pa so Viča-ni v 25. min. po Kovač ču. Tekma je bila izrazita prvenstvena, po svoji zunanji obliki pa je seveda povsem spadala v naš drugi razred. Manjše tekme včerajšnje nedelje so se končale takole: med mladinami: Vič—žabjak 2:0 (par forfait, ker žabjak ni nastopil), Her-mes—Ljubljana 1 : 0, ROadika—Mars 5 :1. med rezervami: Mladika—žabjak 2 : 0. Mars—Vič 2 : 1, Korotan—Herraes 1 : 0. # Z včerajšnjo nedeljo se je po 12 nedeljah končalo domače prvenstveno tekmovanje v r.ogometu in je vrstni red klubov naslednji: VI. diviziji: 1. Ljubljana 12 točk. 2. Hernies 8 točk, 3. Mars - 4 t očke in 4. Tobačna tovarna 0 točk ter V 11, d i v i z i j i : 1. Mladika 11 točk, 2. in 3. žabjak jn KorcCan 6 točk in 4. Vič 1 t r eka . Glede na gornje je Ljubljana domači prvak v I. in Mladka v II. diviz ji. tako da bo po razpisu p>* hodnjič Tobačna to-varra igrala v II., Mladika pa v I. diviziji Glede zasedbe II. in 'II. mesta v drug', di-viz:ji pa je treba počakati na odlcč tev Nogometne zveze. Nekai komentar a k tabelam jutri! i prekašala nadih atletskih nastopov zadnjih dni, bila pa je spet dogodek več, ki nas potrjuje v trdnem prepričanju, da bomo tudi z domačo atletiko polagoma prišli ma zeleno vejo. V naslednjem objavljamo samo tehnične izide, kratek komentar o njih pa si pridržujemo za jutrišnjo številko. tek na 100 m: 1. Albin Kadunc (Pl.) 12.5, 2. Bojan Galien (H.) 12.8, 3. Leon Končan 13.2, 4. Zoran Podilpec (oba Vič) 13.2, 5. Rudolf Pisker 13.6 in 6. Zoran Za-loker (oba H.) 14.4; tek na 300 m: I. predtek: 1. Janez Kra-pež (H.) 43.1, 2. Slavko Zoppe 45.2, 3. Cvetko Kogovšek (oba Vič) 49.9; — II. predtek: 1. Franc Zupane (H.) 43.4, 2. Branko Justin 43.7, 3. Rado Menart (oba Vič) 47.6; — finale: 1. Janez Krapež 42.0, 2. Franc Zupane (oba H.) 44.4, 3. Branko Justin, 4. Slavko Zoppe (oba Vič) 45.0; tek na 1000 m: 1. Slavo Beelaj 3:01.0, 2. Rudolf Pisker 3:03.3, 3. Lado Bizjak 3:03.4, 4. 4. Ferdo Majdič (vsi H.) 3:15.9; skok v daljino: 1. Franc Zupane (H.) 5 m, 2. Zvone Podlipec 4.84, 3. Branko Justin 4.43, 4. Cvetko Kogovšek (vsi Vič) 4.41, 5. Rado Menart (H.) 4.39, 6. Zvone Gorjup (V.) 4.20; skok v višino: 1. Marko Juren 1.50, 2. Janez Krapež (oba H.) 3.40, 3. Slavko Zoppe (V.) 1.40, 4. Stanko Savrič (H.) 1.40, 5. Bojan Zavašnik (V.) 1.35; met krogle: 1. Marjan Magister (PI.) 10.69, 2 Marjan Dolničar 10.67, 3. Zoran Zaloker 9.85, 4. Lado Bizjak (vsi H.) 9.55, 5 Zvone Gorjup (V) 8.67 m; met kopja: 1. Marjan Dolničar (H.) 36.47, 2. Bojan Zavašnik (V.) 33.10, 3. Sveto Zupančič (H.) 30.60 m; met diska: 1 I.eo Končan (V.) 27.86, 2. Ferdo Majdič (H.) 21.08 m. Točke za plaketo: Hermes 86, Vič 44 in Planina 12. 18 Ferenc Kormendi: ZMOTA Roman Ljubljana, 12. julija. Včeraj dopoldne je bil na Hermesovem stadionu atletski miting za pokraj nsko prvenstvo juciorjev, na katerem je nastopilo dva tucata atletov. mlad;h pcbornlkov za naš novi atletskj kader, ki so pokazali razveseljiv napredek. Priredtev ni v dno Ivo Kavšek — pri Abrahamu V trnovski fari se je rodil na današtij. dan pred 50 leti g. Ivo Kavšek, uradriii-: drž. železnic v Ljubljani, eden največjm pobornikov slovenskega športa, že v rani mladosti se je kot dijak ljubljanske realke krepko udejstvoval v vseh športnih panogah, v katerih se je pozneje dvignil do slovenskega rekorderja, že kot dijak je gojil razne športe, po prvi svetovni vojni pa se je povsem posvetil športu — SK Iliriji, ki ji je še danes njen zvesti član. Našega jubilanta žaneta — kakor ga imenujemo prijatelji — lahko upravičeno smatramo za enega izmed pionirjev slovenskega športa. Mimo nogometa se je s pokojnim Slavcem Pretnarjem posebno oklen 1 lahke atletke, kjer je žel lepe uspehe. V zimskem športu je bil svoj čas vsako let.o med prvimi v umetnem drsanju. Pri smučanju je skupno s pokojnim Jcžetom Po-gačarjem ustvarjal prve slovenske in državne rekorde v skakanju, prav tako pa je bil prvi pri sankanju. Krono vsega športnega udojstvovanjt pa si je postavil pri umetn:h skokih v vodo. kjer je bil dolgo let državni prvak. Ko se je umaknil iz aktivnega dela, si j? zadal nalogo, da izuči naraščaj, ki ga bo vreden, kar se mu je tudi v polni meri posrečilo. Iz njegove šole je izšla cela vrsta skakalcev v vodo kakor Kordelič, Zi-herl in drugi, ki so mu pozneje s!ed'ii kot državni prvaki v tej disciplini. Krepko sije udejstvoval tudi v težki atletiki, kjer je bil vedno med prvimi. Premalo je prestora, da bi lahko navedli še vse njegove vrline. Kaj vse bi lahko povedali o lovu, saj je izboren strelec, kaj o njegovem baritonu, kadar no m zapoje »Mehke kite ti poljubljal...«, kaj o njegovi družabnosti sploh. Za druž:co v življenju si je izbral tudi eno najbo'jš:h nportnic-hazenašie go. Zofi roj. Le^arovo, za zabavo pa je obema njuna hče:ka Tatjana. Pred šestimi tedni je naš jubilant cbolel za hudo pljučnico, ki pa jo je kot krepak športnik srečno prestal ter sedaj že spet opravlja svojo sluibo. Dragemu žanetu, možu kremenitega in poštenega značaja, ki je tudi star naročnik naš'h listov, želimo še mnogo srečni ' in zdravih let. Vsi slovenski sp-rtniki pa mu kličemo: »Dragi žane, še mnogo, mnogo srečnih let! —at. Orkan na Madžarskem. Te dni so imeli širom Evrope velike viharje z deževnimi nalivi. Iz Budimpešte poročajo, da jo viharno vreme na Madžarskem povzročilo ogromno škodo. V Kečkemetu je veter divjal z brzino 100 km na uro, dež pa je zbil vse pri lelke na polju. Ponekod je neurje poškodovalo človeška bivačišoa in ugonobilo tudi več goveje živine. Doslej poročajo o petih čoveških žrtvah. Mnoge telefonske in brzojavne proge so razdejane. V neki vasi pod Karpati je neurje terjalo življenje enega delavca, 50 drugih pa je bilo ranjenih. Omejene počitnice na Finskem. Tudi v deželi tisočerih jezer je bilo trajanje počitnic skrčeno na 14 dni. Ker so nekatera ozemlja iz vojaških razlogov nedostopna., del hotelov pa je uporabljen za. vojaške namene, je na razpolago samo 20 do 30 odstotkov postelj za tujski promet. Sovjetski diplomati dobe uniforme. Po sklepu sveta ljudskih komisarjev dobe sovjetski diplomati v kratkem uniforme. Kanadčani hočejo biti samostojni. Po poročilu londonskega »Nevvs Chronice« se je na razpis Gallupovega instituta skoraj polovica kanadskega prebivalstva izrekla za samostojno državo, ali pa za to, da bi se Kanada združila z Zedinjenimi državami. Indiji primanjkuje železa. »Times« poročajo, da oblsstva v Indiji v bodoče ne bodo uporabljala več igel in sponk v svojih uradih, ker primanjkuje železa. Za spenjanje papirja bodo uporabljali trnje nekega džungelskega drevesa. Druga bolgarska univerza v SkOpiju, v zvezi z otvoritvijo bolgarske univerze v Skoplju, ki bo 3. oktobra, je akademski senat sofijskega vseučilišča sklenil iz tehničnih razlogov ustanoviti začasno samo zgo. dovinsko-filolcško fakulteto. Kitajske izgube v 6. letu vojne. Po podatkih japonskega glavnega stana so Kitajci izgubili v 6. letu vojne 457.800 mrtvih. 24.500 ujetih, 270 letal, 110 topov. 4150 strojnic in 16.000 brt ladijskega prostora. Japonci so v tem času izgubili S289 mrtvih in 240 letal. sveta Japonci oodo dvignili potopljene 13d.ie. V ta namen so japonske vojrške oblasli v p šononu (S ngapuru) otvorile tečaje za ro-tapljače, v katere bodo sprejema i dom čine Malajce v starosti od 15. do -21. leta. Ko bodo izvežbani, jih bolo uporabili za dviganje potopljenih angleškh lad j. Huda železniška nesreoa v Carlg adu. V nekem carigrajskem predoiu se j3 z.;oi la huda železniška nesreča, pri kote.i ;'e izgubilo življenje mnogo ljudi Hazsrdistom prede trda. Bolgarska policija je objavila, da bodo vs:kega I clz .rlista, ki bo zaloten v zakotnih igralnicah, n vrvi peljali skozi mesto, po končani policijski preiskavi pa intemir. li na otoku Sa-motraki na Egejskem morju Bikoborci bodo klasificiranj. Iz nemških listov povzemamo, da bodo španski bikoborci odslej svojim sposobnostim primerno klas flcirani. Najslavnejši toreiji boJo združeni v posebni skupini, žene pri bikeborbah ne bodo smele nastopati, prav tako ne mladina pod 16. letom. Bikoborci mlsjš; od 23. let, morajo imeti dovoljenje staršev. Rezerviranje prostorov v gosi irskih obratih v Nemčiji. Vodja gostinskih obratov v Nemčiji je izlal posebna navodi a glede rezerviranja prostorov za geste. Gostin ki obrati smejo največ 20 odstotkov svojih prostorov rezervirtiti za stalne goste. Dnevno pa morajo gostišča voditi seznam gostov, ki so prostor rezervirali. Pri vsakem sedežu mora biti vizitka z navedbo imena naročnika, števila oseb, ki bodo pri obedu in čas, kdaj bodo prišle. Za hotele in penzijo-ne, ki imajo prostor le za svoje goste, ta odredba ne velja. Svojo smrt je slutil. Upokojenemu pomorskemu kapitanu Giuseppeju Doriji se je primerila te dni buda nesreča Preizkušaj je neko stopnjišče, še preden pa ga je pte-izkusil, je izrazil bojazen, da pojde pač po stopnicah gor, ne bo se pa po njih vrnil nazaj. Njegova 3lutnja se je izpolnila. Na- | zaj grede se je ponesrečil ter ai zlomil hrbtenico. Kmsču po prevozu v bolnišnico je umrl. »Zaradi postopka, gospod pravni zastopnik. Ne pa zato, da...« »Da bi kaj?!« je silil Janko in njegova razburjenost je naraščala. »Ne zato, da bi izvolili odločati o stvari brez predhodnega dogovora z osebnim oddelkom.« Jankov gnev je nenadoma popustil. »Poglejte, gospod —« je s trdim glasom govoril v telefon, »ne igram tu vloge petega kolesa. Jaz rešujem stvari, ako jih je mogoče rešiti! O čem naj bi se skupaj posvetovala, ko je zadeva enostavna in jasna! Škoda bo povrnjena in konec.« »Pardon,« — glas Bele Szlavika je postal nekam nervozen, »pardon, toda nikar se ne razburjajte. Hočem se prilagoditi načelom gospoda pravnega zastopnika, to je moja dolžnost. Hotel bi le vedeti, kako se stvar razvija. Ali poteka plačevanje v redu?« s Samo po sebi se razume, da poteka v redu.« »Samo po sebi se razume?! Nič natančnejšega nočete vedeti?« »Ne, gospod Szlavik. Ne zanimam se za to stvar. Toda razume se po sebi, da je vse v redu, kajti ako ne bi bilo kaj v redu bi mi moja pisarna to že povedala in bi že vedeli postopati naprej.« Belo Szlavika je razjezilo, v besnost ga je spravila beseda »razumljivo«. Tako pač ne! je togoten razmišljal, meni ne boste natvezli ničesar o razumljivosti! Mene se ne morete iznebiti s takole izjavo. Tu nekaj smrdi! Priprl je oči. Nečesa se je domislil. »Prosim, gospod pravni zastopnik. Torej je vse v redu. Še trenutek, prosim, potem vas ne bom več nadlegoval. Ako je stvar taka, potem je rešena tudi za osebni oddelek. Toda tisti gospod Kolo-man Borbely ima tu spravljene nekake dokumente. Ako bi bil gospod pravni zastopnik tako ljubezniv, in bi naročil do-tičnemu ali njegovemu zastopniku, recimo osebi, ki prihaja plačevat v pravno pisarno, da pride k meni po te dokumente?« »Ali mu ne bi mogli poslati po pošti teh dokumentov?« »Po pošti? Kaj pa poštne znamke? Saj se vendar ne moremo še s tem obremenjevati ...« Toda Janka je vsa stvar že utrujala. »Zares ni vredno zaradi nekaj ubogih vinarjev pošiljati človeka sem!« je grobo dejal v telefon, »ako pa vztrajate pri tem, vam pošljem osebo, ki bo prihodnjič prinesla denar. Moj poklon.« In je odložil slušalko. Gospod prokurist Szlavik se je posmehljivo namrdnil. Za nekaj ubogih vinarjev! Kako da ne! Ako ima kdo letno šestdeset tisoč stalne plače in Bog vedi koliko še zraven. No da, gospod zet, in poš:ljati sem človeka! Koga pošiljati? »Osebo, ki bo prihodnjič prinesla denar«! Kdo pa bo prihodnjič prinesel denar? Tisti, ki ga vedno prinaša. Vsak ponedeljek?! Kdo pa je dotičnik? Tega do-tičnika si moramo lepo iz bližine ogledati! Stopi! je k vratom, jih naglo odprl. »Gospod Varga! Premaknite se! Prinesite mi osebne dokumente tistega Kolomana Borbelyja, ki je stopil \t. službe!« Jnnko ni pozabil, kaj je bil obljubil nrokuristu Beli Szlaviku. Povedal je zadevo svoji tajnici IIoni Szabovi in ta je uredila vse, kar je bilo potrebno. Nasprotno pa je bi! Szlavik nemiren, kajti naslednji ponedeljek je prišel k njemu mi"d^nič Štefan Fiired?, ki je kot bodoči ret Kolomana Borbelvia hotel prevzeti dokumente svoiega tasta. Toda gospod prokurist Szlavik mu ni izročil listin, ker "i ni s^^tral za nooblaščenega. da bi •iih sr>rr"'el. temveč mu je naročil, naj pride po dokumente bodisi Koloman Bor-bely sam, ali kdo iz družine, z eno besedo kak njegov sorodnik. Zakaj tokrat ni prišla tista Irma Borbelyjeva? se je vpraševal v duhu in pri tem je čutil čudno razdraženost, saj je doslej vendar ona plačevala ta denar. Zakaj ? Zato, si je takoj odgovoril na to zvito vprašanje, ker je ali bolna, ali ni imela časa priti, ali pa je zaslutila, da si jo bo danes tu nekdo pošteno ogledal. In četrtič je mogoče tudi to, da je bil nekdo, razumete ?! nekdo interesiran na tem, da si nobeno prebrisano oko ne bi moglo pobliže ogledati Irme Borbelvjeve. Kratko malo: Irma Borbelyjeva je dobila naročilo, naj pride danes nekdo drugi s tistimi desetimi pengo! Naslednji teden je bil šef osebnega oddelka nekako posmehljiv, sarkastično, skrivnostno razpoložen. Toda njegov občutek zadoščenja je postal komaj znosno breme, ko je naslednjega ponedeljka skromno in plaho potrkala na vrata njegove pisarne »dotična« Irma Borbely-jeva. To je torej ta! je mislil sam pri sebi Bela Szlavik, ko si je temeljito ogledoval dekle. To je ona, poznam jo. Niti ni grda. To je ona, ki jo je vrgel skozi vrata. Nasprotno pa se je gospod pravni zastopnik sporazumel z damico. Damica, Irma Borbelyjeva, se je plašno, v zadregi in ponižno ozirala okoli sebe, zardevala pod ocenjujočim, ostrim pogledom, jecljaje odgovarjala na hladna, a osebna vprašanja, ko pa je naposled prejela listine, so se ji roke vidno tresle. Aha, si je mislil Bela Szlavik, aha! In dasi v tem trenutku še ni vedel, kaj hoče izraziti s tem svojim »aha«, je bil prepričan, da je na pravi sledi. Irma Borbelyjeva je spet prišla naslednji teden, privedla je seboj svojega ženina in zardevaje prosila Ilono Szabo-vo, ali bi jo lahko priglasila gospodu doktorju, ker bi hotela govoriti z njim v osebni zadevL »Ta teden ne morete plačati, kaj ne?« se je dobrodušno pozanimala Ilona Sza-bova, kakor da je uganila, saj ji je gospod doktor že rekel, da jim v izrednem primeru lahko za teden dni oprostijo vplačilo, zaradi tega ga ni niti treba spraševati. Ne, kajpa! tu je denar, prosi, naj ji oprosti, da ga ni takoj izročila, ko je prišla, ne gre za to ... nego ...« »Nego kaj?« je radovedno vprašala Ilona Szabova, nemara da bi vzpodbudila dekle, ki je jecljalo, po tem vprašanju pa jelo plakati. »Prosim vas, gospodična ... niti ne vprašajte«, je hlipala, »tako rodbinsko vojno imamo, da sem že vsa neumna... ni dovolj, da ima človek toliko neprilik in skrbi, zdaj pa še tole ...« Več ni rekla, a Ilona Szabova ni naprej spraševala, temveč je prijavila dvojico doktorju. Rdečih oči, nekoliko pomirjena je stopila Irma Borbelyjeva k Janku. Štefan Fiiredi je v zadregi, togega obraza, nerodnega koraka šel za njo. »A, to ste vi! Kaj pa je novega?« ju je Janko ljubeznivo podravil. Vstal je izza mize, podal dekletu in njegovemu ženinu roko, jima pokimal, naj sedeta. »Prosim za oproščen je, da nadlegujem gospoda doktorja..., da sem si drznila motiti gospoda doktorja ..., ker sem hotela prositi gospoda doktorja, da bi bil tako dober in nam pomagal, ker že zares ...« »Zgodila se je velika nesreča,« je mračno dejal Štefan Fiiredi. »Niti ne vem, ali smemo nadlegovati s tem gospoda doktorja, ali drznemo se upati, da bo naklonjenost gospoda doktorja ...« KA\J VEM? IKAJ Z1NAM? 317. Kdo so bili Moriski? 313. Kako se imenujejo »znamenja« živalskega krepa? 31S. Kaj je geodezija? Rešitev naleg 10. t. m.: 313. »Folio« imenujemo največji knjižni format, iz katerega ie nastala nekoč iz dveh listov zložena pola. 314. Četrta in zadnja žena Julija Cezarja se je imenovala Kalpurnija. 315. »In usum Delphini« (tudi »ad usum Delphini«) pomeni »za dofenovo rabo«, dofen pa je bil naslov najstarejšega sinu nekdanjih francoskih kraljev. Ludovik XIV- je dal za svojega najstarejšega sina pripraviti posebne, predelane izdaje grških in rimskih klasikov, od tod potem tista latinska rečenica, ki nam rabi danes večinoma posmehljivo za označbo posameznikom rezerviranih stvari. * 316. Križanka. Vodoravno: 1. noša, 4. šilo, 6. a. m. (ante meridiem), 7. rovka, 10. Li(tij), 11. Iv. (Ivan), 12. Ti(tan) 14. go, 15. Abram, 16. Ea(dij), 17. Adam, 18. Etna. Navpično: 1. nakaznica, 2. Šarlota, 3. a moi. 5, okamenina, 8. ki, 9. avtomat, 13- ib. (ibidem), 14. gare. Hči dveh očetov V Bologni so imeli pred ondotnim sodiščem zanimivo zodevo. Pred 18 leti je imela Otilija L. ljubavno razmerje z Brunom C. Otiiija je pozneje povi'a hčerko. Krstila jo je na ime Edera, v matično knjigo pa so zabeležili, da je njen oče neznan. Brano C. se je zaradi dela izselil v inozemstvo in se ni več javil. Otilija se je med tem poročila z drugim moškim, ki je pohčeril njenega, nezakonskega otroka. Dve leti po tem dogodku je Otilijin mož umrl, po 18 letih pa se je vrnil iz tujine Bruno C. ter vzel Otilijo za ženo. Nastopil je pred sodiščem, da se je popravi! zaznamek v matični knjigi in E lera bo po 18 letih dobila svojega pravega očeta. Študent iz Gorizije je rešil življenje sina maršala von Bocka Pred dnevi se je vrnil v Gorizijo z ruskega bojišča vseučiliščnik Adam Medvešček, ki je vpisan že četrto leto na medicinski fakulteti bolognskega vseučilišča. Medve-jček je pod orožjem že od decembra 1941. Lani v avgustu ie prispel z nekim sanitetnim oddelkom na rusko fronto ter bil dodeljen 6. nemški armadi, ki je operirala v oddelku pri Stalingradu. Medvešček je služil pri letalskem oddelku, ki je prevažal nemške ranjence. Lani dne 6. septembra, ko je bila bitka za Stalir.graxi v največjem razmahu, je Medvešček po službeni dolžnosti prišel v neko bolnišnico, kjer so izročili njegovi oskrbi več ranjencev. Med njimi je bil tudi san maršala von Bocka, ki bi bil gotovo podlegel, da mu ni Medvešček pomagal. S svojim postopkom mu je rešil življenje. V priznanje zaslug, ki si jih je tedaj stekel, je Hitler poslal Medveščku v Gorizijo železni križno prvega in drugega razreda. Ko so Medveščkv "^čili nemško odlikovanje, so mu poved i H, m predlagan v odlikovanje tudi od pov^-^t'-? AR-MIRa. Prejel bo voj;;l križec za v jrške zasluge. NaroC te «e r?a rosna ne DOBRE KNJIGE J MODA IN DOM m^LM!"1 Namesto bluze Pri nadanšnji štednji nikakor ne kaže, da bi si k lahkemu kostumu, ki ga nosimo spomladi in poleti, omislile po več bluz. Kakor pa veste, nam tudi pri tej priliki pomaga moda s svojo iznajdljivostjo. Predprsniki. ki imajo videz sprednjega dela bluze, niso nič novega — že nekaj let je tega, da nam je moda prinesla to originalno domislico. Ali kar je bilo pred nekaj leti samo prijetno modno igračkanje, je v sedanjih okolnostih postalo nujnost. Saj si lahko kar precej izračunamo, koliko blaga in denarja prištedimo. če si namesto treh lahkih bluz napravimo tri predprsnike v različnih bar--vah, ki jih lahko izdelamo tudi iz raznih ostankov lahkega tvoriva ali svile. Predprsnik, ki ga predočuje naša skica, je iz belega batista in okrašen s prešitimi robčki in čipkastimi vložki ter ustrezajočimi čipkami. Seveda ima tak ljubek in eleganten predprsnik tudi svojo slabo stran: nad "njim sicer lahko odpnemo jopico, da se pokažejo čipke in robčki v vsej svoji prelesti, jopice pa ne smemo sleči, ker bi sicer izdale, da naša prelepa bluza nima ne hrbta ne rokavov! * Lepi lasje Poleti smo se ženske navadile, da hodimo kar brez klobuka. To je prijetno in poceni. Seveda pa je v tem primeru večje važnosti kakor prej. kakšni so naši lasje. Zavedati se moramo, da brez klobuka lasje dosti bolj trpijo, ker so izpostavljeni vetru, soncu in prahu. In vendar bi rade, da bi bili poleti naši lasje še lepši kakoT po navadi, ker hodimo ves dan gologlave! Naši lasje to takšni, kakršne napravimo. Nikjer drugje ne moremo tako zelo poskrbeti za lepoto kakor prav pri laseh. In kaj nam je storiti, da bodo lasje lepi in zdravi? Krtačiti jih moramo, krtačiti in spet krtačiti! Najmanj lOOkrat na dan si moramo s krtačo potegniti skozi lase — to ne zahteva več kakor nekaj minut časa. Prav je, če pri krtačenju nagnemo glavo nizdol, tako prisilimo kri. da močneje zakroži po lasišču, zdravo lasišče pa je predpogoj za zdrave in lepe lase. Lase je treba o pravem času prati, poleg tega moramo vsak teden lasišče tudi masirati s konicami prstov, ki jih pomakamo v dobro lasno vodo. Najboljša je lasna voda, ki si jo same pri* pravimo iz kopriv in alkohola. Toda masiranje je važnejše kakor lasna voda! In dajmo lasem pravilno hrano: vitamin A. Dobimo ga v vseh zelenjavah, v pesi in jajcih. Z zauživanjem takšne zdrave hrane pomagamo tudi našim lasem, da ostanejo zdravi in lepi. In še poslednji migljaj: V Ameriki si ženske krtačijo lase na scncu in so nad uspehom takšnega »sončnega« krtačenja navdušene! Za dveletne gospodke Hišni posli dobijo službo Fanta, okrog 17 let starega, sprejmem za gospodarska in vrtna dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba«. 11468-la Snažno postrežnico za popoldanske ure. iščem. — Resljeva 3-II, desno. 11764-la Hišni posli iščejo službe Mesto postrežnice iščem, nastopim lahko takoj, najraje za vse dni v tednu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »28«. 11TG6-1 Pouk Poučujem ruzue jezike začetnike in spretnejše h tro in praktično. Ure po izbir.. Enako pouču-jem stenografijo in trg. pred-mete. Prijuvite »e od 8. do 10. in od 14. do 16. ure. — Turjaški trg 5. 11365-4 Redno poučujem čez poletje nemščino, Iranco-ščino, klavir. Nove prijave sprejemam: Groharjeva c. 2-1 Vneta Potočnik, strok. d:pl. 11780-4 Zaslužek V trgovinskem ali v sličn*m obratu želi zaposlitve trg naobražen zanesljiv in vesten fant. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dela zmožen«. 11773-3 Za majhne dečke je najbolj praktično obla* čilce, če je ukrojeno kar scela, zlasti za igro doma in na prostem. Hlačke na naših dveh risbah so balonasto nabrane in zadrgnjene z elastiko, životek pa je prevezan z ozkim pasom. (V spomin pokojni ge. Petri Lenardičevi) Ali si mislila takrat, draga mati, ko sva se poslavljala pred leti, da je to najino jk>-slednje srečanje. Kako težko si se loč'la, kakor da bi že tedaj slutila, da se ne bova nikoli več videla. Stala si na pragu naše hiše ter gledala za menoj, ko sem odhajal. »Zbogom!« si mi zaklicala peslednjič in veter je še enkrat prinesel Tvoj glas za menoj. Še dolgo si takrat slonela na vratih in s L brisala solze. Zamišljena si se ozirala na lipo pred hišo in gledala, kako odnaša veter list za listom... »Ah!«, si se tolažila »ko bo lipa zopet zelenela, se bo vrnil db-mov...« In lipa pred domačo hišo je že drugič ozelenela, Ti, uboga mati, pa si še vedno čakala in upala, da se Ti bo izpolnila želja. Neprestana skrb za svoje otroke in vse tiste, ki so Ti bili dragi, Ti je vedno bolj razjedala šibko zdravje. V skrbi za druge si čisto pozabila nase. Prejel sem Tvoje poslednje besede. S težko, izmučeno roko si mi pripisala na rob pisma: »Mi je že bolje .. .« Svojemu sinu si napisala poslednjo tolažbo v življenju, ker mu nisi hotela ničesar potožiti; spet samo zato, da bi mu olajšala trpke ure. Kako dobro sem razumel tudi to poslednjo žrtev, ki si mi jo podarila! Napisal sem Ti bodrilno pismo. Za Tvoj god sem Ti pisal, da se spomni name takrat, ko Ti bodo okrasili sobo z rožami. Dokler sem bil dema, sem Ti ca ta dan vedno prinesel cvetja z domačega vrta, ki si ga imela najraje. In glej. draga mati, moja želja se je izpolnila. Okrasili so Ti sobo s cvetjem, polno rož so Ti nanosili, le T' mati draga, se nisi mogla več spomniti s*, jega sina. Ležala si mirna in negibna med venci in rožami; sveče so Ti s svojim medlim sijem ožarjale bledi obraz in bele trde roke so se oklepale razpela. In jaz, mati, sem nestrpno pričakoval Tvojega odgovora ... Počakala si, mati draga, da je lipa zopet zelenela, ni se Ti pa mogla izpolniti poslednja želja, da bi še enkrat videla svo-ja sinova, še vedno Te vidim, kako sediš pod lipo in se žalostno oziraš po dolgi, beli poti, ki se izgublja v kostanjevem drevoredu. O mati! koliko večerov sva presedela v njenem hladu ter se pogovarjala tako lepo in odkrito, kakor z nikomur v življenju. Nisem Te spremljal, ljuba mati, na Tvoji zadnji poti, niti ne krasi Tvojega svežega groba cvetje iz mojih rok. Tam v tihem, samotnem domu si našla svoj mir in počitek, izmučena od težke poti, in edino plačilo, ki si ga prejela za vse svoje neizmerno trpljenje, za neštete tako malo upoštevano žrtve za ves Tvoj trud ter vso veliko ljubezen dobre matere, je bilo, da Ti je smrt nadela nemo masko, pod katero si postala ravnodušna do žalosti in veselja, trpljenja in bolečin. Tako daleč je Tvoj grob, o mati, samoten je in žalosten, pa vendar s; mi čisto blizu. Živa je Tvoja podoba, vabi me Tvoj blagi nasmeh, poln dobroto gledam Te takšno, kakršna si bila ob poslednjem slovesu in taka boš ostala v moji duši vse življenje Odcvetela je lipa. Veter odnaša počasi cvet za cvetom. In cvetje, ki je padalo z lipe, o mati, Ti je v slovo okrasilo krste, ko so Te za vedno odnesli iz našega doma. Čez nekaj trenutkov je stal lepi tujec pred kraljevičem in njegovo ženo. Globoko se je priklonil in rekel: »Anica, danes pred letom in mesecem dni sem ti stavil pogoj: ako ne zveš, kako mi je ime, boš moja! Torej, lepa moja Anica, kdo sem?« Anica pa se ni prav nič prestrašila, temveč je rekla glasno in mirno: »Gospod, poznam vas, vi ste Škratelj!« V tem hipu se je neznančev obraz strahovito spačil, iz oči mu je švignil zelen plamen in obrnil se je tako naglo, da je nastal takšen veter, da so vzvalo-vali vsi zastori v dvorani. Potem se je pognal iz dvorane na hodnik in odtod na stopnišče. Dotrpel je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric, svak, nečak in bratranec, gospod Pogreb bo v torek 13. t. m. ob 9. uri iz hiše žalosti na pokopališče na Lobrovi. KOŽARJE, dne 12. julija 1943. Globoko žalujoči: IVANA, žena; BINI, JANKO in FRANCI, sinovi; JAKOB, oče; MARIJA, mati; IVAN, FRANC, JOŽE, bratje; MINKA, IVANKA, sestri — in ostalo sorodstvo Uradništvo išče službe Gospodična prevzame nu dom ročna dela v fino in točno izdelavo. Naslov v vseh poti. Jutra. 11555-2 Kijenci (kt> Učenko za trgovine z meš. blagom tik Ljubljane, znotraj kontrolne črte. sprejmem. Ponudbe naitarjenih, zdravih deklet, najraje z dežele na ogl. odd. Jutra pod »Hrana in stanovanje v hiši«. 11782-44 min »Florida« krema porcelan z vitamini in hormoni Vam hrani in napravi lepo polt. Pri sončenju Vas obvaru-je »Florida« krema peg tn opeklin, pri tem pa dosežete krasno zagorelo polt. Izdeluje lekarna Mr. Bahovea, Ljubljana. 283-6 Špansko olje za sončenje Aceite radico La Toja. Generalno zastopstvo : Chemotcchna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 11399-6 Lepa preproga bosanska ]50x3 prostori pripravni za seje razr/h društev, klubov itn. Poieg tega :mam balinišče in kegljišče, k; sta na razpolago ud' klubom. Za obisk se priporoča Jože Kovač, gostilničar. 11474-18 Kupim vilo ali hišo v ceni do 800.000 lir. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »333«. 11674-20 10.000 m2 zemljišča severno, dovoljeno za vsako industrijo, prodam. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Samo direktno«. 11478-20 Dvostan. hišo novejšo, g 500 kv. m vrta, 10 min. od postaje D. M. v Polju, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo v prve roke«. 11779-20 tanovanje Zamenjam dvosobno stanovanje (171 lir) za trisobno, komfortno v centru Ponu be na ogl odd. Jutra pod »Zamen ava.«. 11739-31 1009 lir nagrade dam onemu, kdor mi najde opremljeno l—s -sobno stanovanje z uporab? kuhinje in kopalnice za takoj. Ponudbe ca oglasni oddeiek Ju-ra pod »Opremljeno«. 11761-ila Iščem sobo za tako,, sem celi dan odsoten. Ponudb',- na ogl. odd. Jutra pod »Celi ian odssten«. 11767<£Sa Opremljeno sobo po možnosti Ponudbe na s 1. avgustom, v centru, iščem ogl. odd. Jutra pod »St. Ljubljančan 1263«. 11492-23» Glasbila Klav. harmoniko z 96 bosi in 2 reg., se ugodno proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 11769-26 Mladega psa nemškega ovčarja 7 rodovni-kom, kupimo. Gasogeno-Mer-kur, Puhtirjeva 6. 11774-27 mmi*™ Rjavo torbico sem izgubila v nedeljo zvečer od Orroškega igrišča do Evrope. Oddati proti nagradi: \Veiss, Pivovarna Dnion. 11770-28 Izgubila se je otroška volnena jopica r.a promenadi. Pošten najditelj se naproša naj jo vrne proti nagradi v upravi Jutra. 11765-28 Aktovko sem našel. Naslov v vseh posl. Jutra. 11760-28 Del zlate zapestnice z napisom »Souvtn.r« «e je izgubil. Ker je to drag apo-min, se naproša najditelja, da ga vrne proti aobri nagradi v upravi Jutra. 11777-38 ženski črn čevelj se je izgubil v Sp. Šiški v soboto popoldne. Najditelja prosim, da ga odda čevljarju Vadn alu, Bel jaška 40. 11773-38 Rabljene stroje vseh vret, kakor tudi že zavržene stroje, ponudite zastopstvu strojne industrije Ileršič. Ljubljana, Rimska 13. 11619-29 Šivilni stroj Singer. Nore. ugo Ino naprodaj. Seme, Gosposka 5 (trgovina). 11766-29 Pridelm SUHE GOBE K ji* io najvišji dnevni ceni kupuje Sever & Koiiij*. Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, šelenburgova ul. 4 tel. št. 2109 »Cistimadež« »Smacchiatore« se Je za čiščenje oblek izkazal za najboljše sredstvo, ker čisti hitro, temeljito in ne pužča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah in dro-gerijah. Navodilo uporabe je na steklenici. — Glavna zaloga x PETRO-NAFTA«. Ljubljana. Ci-ril-Metodova 35 a. Telefon 38-90. 10297-37 Znamke bivše Jugoslavije, nerabljene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nerabljene«. 11473-39 Po volji Vsemogočnega smo izgubili našo ljubljeno ženo, skrbno, zlato mamico, staro mamico, teto in taščo, gospo Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 13. julija 1943 ob V2 4. uri popoldne z Žal — kapelice sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 15. julija 1943 ob Vz 8. uri v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 11. julija 1943. Žalujoči: JOSIP, soprog, otroci ist ostalo sorodstvo EMILIO SALGARI PUSTOLOVSKI ROMAN Lastnik jo je bil dal že pri prvem pojavljenju flibustirjev raztovoriti, boječ se, da ne bi morski roparji iztegnili grabežljivih rok po njegovem blagu. Vendar je bilo ostalo na ladji mnogo kampeševih debel, lesa, ki so ga tisti čas zelo čislali, ker je služil za pripravljanje nekih barv. »Imenitno! Les nam je dobro došel!« je rekel Morgan, ki je bil sam prišel, da si ogleda karavelo. Dal je Carmauxu in višjemu podčastniku razna navodila, da bi bila prevara še popolnejša. »Zanesite se name!« je rekel Carmaux. »Niti topov ne bo manjkalo!« Takoj potem, ko so bili zasidrali karavelo zraven »Folgora«, se je vzpel nanjo oddelek flibustirjev in se pod Carmauxovim vodstvom lotil dela. Naj-orei so zgradili okrog krmila močno barikado iz najdenih kamneševih debel, da bi imel ladjevod zaslon. Druga debla, razžagana na razne dolžine, so kakor lutke razpostavili vzdolž bokov. Predstavljala naj bi gusarje, pripravljene, da naskočijo sovražno ladjo. Drugo lesovje je spet predstavljalo topove, ki so grozeče iztezali cevi nad prednjo in zadnjo palubo. Po vsej palubi karavale so razpostavili sode, napolnjene s smolo, degtom in žveplom. Stene ladje so pomazali s smolo in polili s špiritom, da bi se rajši vnele. »Strela božja!« je vzkliknil Carmaux in si pomel roke. »Ta bo gorela kakor božično drevesce!« »Zdaj je zares podobna plavajoči smodnišnici!« je pritrdil Hamburžan, ki se ves čas ni ganil od prijatelja. »Razmestimo okrog palube še nekaj bakel in pri-žgimo velike svetilke na zadnji palubi!« »Razobesimo zastavo Ventimiljskih in Valpent-skih!« »Tvoj predlog ni napačen, Stiller!« »Misliš, da pojdeta fregati v past?« »Prepričan sem! Videl boš, kako nas bosta napadli!« »Nu, ali ste končali?« je zdaj vprašal Morgan s »Folgora«. »Vse je nared, gospod!« je odgovoril Carmaux. »Ukažite odvečim ljudem, naj se umaknejo v čolne, in dajte meni poveljstvo nad zažigalko! Samo Stiller, Moko in še štirje naj ostanejo pri meni!« »Dobro, a jadra bo treba takoj obrniti! Veter vas bo ponesel proti fregatama!« »Samo vašega ukaza čakamo, da odvežemo ko-nopce!« Ko se je Morgan vrnil na poveljniški mostič, je našel ondi Črnega gusarja. Ta je počival na velikih blazinah, in zvesta strežnica Jara je bila zraven njega. »Vse je pripravljeno, kakor ste želeli, kapitan!« mu je zaklical nadporečnik. Ventimiljski se je ozrl proti izhodu iz zaliva. Dasi je bilo že tema, je vendar dobro razločil fregati. V vročih deželah in pod polutnikom so noči nenavadno prozorne. Svetloba zvezd zadostuje očesu, da še na veliko daljavo razloči predmete. Obliki velikih sovražnih ladij z njunim konopjem sta se risali na obzorju. Plima ju je bila sicer zanesla bliže vkup, a vendar je bilo med njima še dovolj prostora, da sta se mogli kretati. »Ogenj njunih dvaintridesetih topov nam ne bo prizadejal kdo ve koliko škode!« je rekel gusar, i »Ali je vse moštvo nared za boj! Je vodstvo za-žigalke v rokah človeka, ki ga je vreden?« »Carmaux se je ponudil za to drzno dejanje! Samo ukaza čaka, da ga izvrši!« »Dobro, recite mu, da naj se on in njegovi ljudje takoj, ko bo karavela gorela, vkrcajo v čolne in vrnejo na .Folgore'! Vsaka najmanjša zamuda bi jih utegnila pogubiti!... A kaj je to ? Na obali vidim luči!« »Menda nas ne mislijo presenetiti?« je vzkliknil Morgan. »Nu, prišli bi prepozno! Dvignite sidra in naravnajte jadra!... Ti, Jara, pa se umakni v kajuto!« »Ne, gospod!« _ »Kmalu bodo udarjale semkaj krogle in granate!« »Ne bojim se jih!« »Pa bi te utegnilo zadeti!« »Tedaj urnrem ob vaši strani! Hči darienskega poglavarja se ni nikoli bala španskih svinčenk!« »Torej si že bila v boju?« »Da, z očetom in brati!« »Zato si tako pogumna! Dobro, ostani pri meni! Morda mi prineseš srečo!« Vzdignil se je in s silnim glasom zaklical: »Možje! Vsi na mesta! Mislite na Zelenega in Rdečega gusarja!« »Carmaux, zažigalko na morje!« je zdaj zakričal Morgan. Konapci so bili že odvezani. Carmaux je stal pri krmilu in ravnal karavelo proti fregatama, med tem ko so njegovi tovariši prižigali svetilke in bakle ob ladijski ograji ter osvetljevali zastavo Ventimiljskih, ki je vihrala iznad zadnjega konca ladje, da bi jo Španci spoznali. Z zažigalke in »Folgora« je planil strahovit bojni krik, ki se je razlegal daleč po morju: »Živelo fli-bustirstvo! Ura črnemu gusarju!« Bobni so zabrčali, trobente so zadonele in dale znamenje za napad. Zažigalka je bila dospela do skrajnega konca otoka in neustrašeno zaplula proti fregatama, kakor da ju hoče zakvačiti. »Folgore« je plula neosvetljena kakih 300 korakov za njo. Vse moštvo je stalo na svojih moštvih, topničarji pri topovih, z gorečimi netili v rokah, strelci pa za ograjo in v jam-bornih košfh. Urejtije: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani