'ftSSF" Leto IX, št. 246 Ljubljana, petek 19. oktobra 1928 Cena 2 Dta mm tmmmtu »d 4. «|traj. mm meaetoD Utn 8j —, Din O^ui po tarifa. Uredništvo i UnbHana, tCnatiovs ulica ttcr. 5/L Taitioa &t. «071 tn «804, ponoči tudi »t. ■akapisl «e n« »r»4«i*. I**i)ana, $4. — Telefon to. 11 UublMuia, ŠL 4. — Telefon to. 149« Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko Podnitnld: Maribor, Aleksan« it tj — Celje. Aleksandrova ccju prt pAttRea (ek. zavoda t Uab> fc. ii.&m - Praha čisto 78.1*0. Wicn, Nr t05.a4.1- Ljubljana, 18. oktobra Režim četvorice je pridno na delu, da podaljša življenje okrnjeni Narodni skupščini in s tem abstinenco poslancev KDK. Dobro ve, da je za vse Hrvate in njihove prijatelje moralna ne-možnost priti v skupščino, kjer je bil umorjen vodja glavne hrvatske stranke. Treba je torej zastaviti vse moči, da parlament ostane in s tem zaenkrat tudi režim. Mi smo v zadostni meri opozarjali odgovorne činitelje na škodo, ki jo kreditu države na zunaj in ravnovesju sil na znotraj zadaja izsiljena abstinenca 87 poslancev, ki predstavljajo mnogo nad tretjino državnega prebivalstva. 0 kaki ureditvi državne administracije ne more biti govora, dokler ni vidna de-finitivna ustavna ureditev države. Brez pritiska KDK ni misliti na one reforme, ki so mogoče v okviru stare ustave. Od radikalov in demokratov ni pričakovati, da se bodo depolitizirali v upravi, tem manj, ko so naši klerikalci začeli tudi v upravo v Sloveniji uvajati prakso in metode radikalov. Veselje, da uspeva režimu z intrigami preprečevati razpust skupščine in s tem držati KDK v abstinenci, pa je zlasti neutemeljeno s stališča interesov Slovenije, ki skoro neposredno plačuje račun sedanjega velesrbskega režima. Že včeraj smo opozorili, da je v tarifni politiki zmagala hegemonistična fronta. Ce se plačujejo višje tarife od lesa in premoga, ni težko uvideti, da nosita posledice producent in delavec v Sloveniji Cerkve to ne boli. Zato je slovenska ljudska stranka pozabila zavzeti se za naše gospodarstvo. V vseh trgovinskih pogodbah, ki se sklepajo zadnji čas, se popušča na škodo Slovenije. Tako je z avstrijsko pogodbo. tako pojde s . češko. Odklanja se sprejemanje Slovencev v državne urade, kar pa jih je izven Slovenije, že čutijo, kaj se z njimi namerava. Ves kredit za poljedelce je šel v južne kraje. Zdaj se pripravlja v ta namen cela milijarda, od katere pa bo Slovenija plačevala samo obresti in izgubo.. Narodna banka je pod vlado SLS šla v najhujši centralizem. Državna hipotekama banka ne daje v naše kraje posojil. Te dni ie vlada pristala pri obračunu kurza za reparacijske dobave na ogromen poklon srbijanskim bogatašem. kar postaja za državne finance tem bolj občutno, ker so predvojni dolgovi Srbije m medvojni dolgovi, kakor se sedaj izkazuje, mnogo težji, nego se je prej računalo. Pri tem dovoljuje SLS, da se prečanskim imetnikom državnih posojil, ki jih je naša država v mirovnih pogodbah prevzela, ne plača niti pare. Državni proračun za leto 1928.-29. je po soglasnih poročilih za Slovenijo še neugodnejši nego je bil lanski. Oblasti ne dobe nobene dotacije in naši nepre-vidneži pri oblastnih odborih v Ljubljani in Mariboru, ki so hiteli od države prevzemati razne ustanove, si zdaj belijo glavo, kako bodo vpeljali nove davke in doklade. da jih bodo še mogli vzdrževati. Zasedanje oblastnih skupščin, zlasti v Ljubljani, obeta lepa presenečenja glede davkov in že napovedujejo klerikalci ali uvedbo dohodnine ali pa pogresivne visoke doklade, ne da bi pomislili, da ni davka, ki bi končno ne zadel širokih množic ljudstva. Kdor objektivno primerja stanje zadnjih let zlasti 1. 1927. in 1928., s stanjem v prvih letih po prevratu, bo priznal, da smo Slovenci za svoje ož.ie interese tedaj imeli mnogo več uspehov in da je bi! položaj mnogo boljši. Ni ga kulturnega in gospodarskega polja, kjer v zadnjih dveh letih vsied lenobe ali izdajstva SLS ne izgubljamo pozicije za pozicijo. Na prospehu državnih nameščencev sta Slovenija in njeno gospodarstvo močno interesirano. V prvih letih se je še kdo nanje oziral in SDS se je posrečilo izvojevati jim pragmatiko. Odkar pa izvajajo vpliv na državo klerikalci, gre ena pridobitev za drugo v propast in nada na ureditev interesov nameščencev in upokojencev je naravnost uničena. Na železnici, v agrarni reformi, v strokovnem in srednjem šolstvu, v podpiranju kmetijstva in obrti, povsod je šel vpliv Slovenije nazaj, odkar je SLS na krmilu. Samostojni demokrati so krčevito branili vse pozicije. SLS pa iih je kar sama zapustila. Katero vprašanje, ki zanima naše kraje, se pod vlado SLS rešuje? Urejuje se agrar iz državne blagajne drugod, v Sloveniji pa se v tei panogi pašuje uprav korupcijo-nistično. Grade se železniške proge drugod, pri nas se niti ne vzdržujejo. Drugod je vagonov dovolj, v Sloveniji zastaja delo. Poglejte mirno vse panoge gospodarstva. Povsod je bila SLS nesposobna, kai doseči. Lahko se reče da brezhibno funkcijonira le davčni aparat ki mu je uspelo letos iz Slovenije iztisniti več nego lani ali predlanskem. Tako bo ostalo, dokler bo skrb za Hegemonistični predlogi za sporazum Zanimiva vest beograjske „Pravde". - Prihod Ace Stanojeviča. - Zopetna odgoditev Narodne skupščine Beograd, 18. oktobra p. Nocojšnja »Pravda« izvaja v poročilu o političnem položaju, da bo inž. Savčicu v imenu skupin četvorne koalicije odgovoril predsednik vlade dr. Korošec ter mu predložil način sporazuma z Zagrebom, kakor si ga želi četvorna koalicija. »Pravda« smatra, da je vladna koalicija pripravljena podpirati vlado, ki bi jo sestavil inž. Savčič in ki bi mogla zbližati Beograd z Zagrebom. List smatra, da bi bilo v to svrho potrebno soglasje o naslednjih treh točkah: 1. Četvorna koalicija zahteva svobodne volitve pod vodstvom politične vlade, t. j. vlade politikov brez nevtral-cev in parlamentarcev. Ta vlada naj bi v novi skupščini dosegla sporazum vseh skupin za revizijo ustave. 2. Četvorna koalicija naj nastopa kot celota, a v njenem imenu naj govori dr. Korošec. 3. Savčič je ugotovil, da so tako skupine četvorne koalicije kakor zemljo-radniki za sporazum. »Pravda« pristavlja končno, da je bilo inž. Savčiču sporočeno, da prispe Aca Stanojevič nocoj v Beograd in da naj z njim zaključi svoje razgovore, nato pa naj bi inž. Savčič odpotoval v Zagreb. Nocojšnje »Novosti« smatrajo, da je opažati stremljenje, ki gre za tem, da se sestavi čisto gospodarska vlada. Vzporedno s to akcijo, ki jo vodi inž. Savčič, da je tudi nastop novega guvernerja Narodne banke. Balonija, ki je zadnje dni obiskal in nadziral važne gospodarske ustanove v Beogradu. Beograd, 18. oktob.a p. V ministrski sobi Narodne skupščine se je vršil sestanek šefov parlamentarnih skupin. Sestanku sta prisostvovala tudi predsednik in podpredsednik Narodne skup ščine. Razpravljali so o nadaljnjem delu v Narodni skupščini Na dnevni red jutrišnje seje so postavljene ratifikacije raznih trgovinskih pogodb. Po za-vršenern glasovanju bo seja zaključena s kraljevim ukazom, 20. oktobra pa bo Narodna skupščina s krai.ievim ukazom otvorjena k rednemu zasedanju. Po konstituiranju bo Narodna skupščina zopet odgodena. po eni verziji do konca tega meseca, po drugi pa do 3. novembra. Odgoditev sej do 3. novembra zahtevajo zlasti bosanski poslanci zaradi občinskih volitev v Bosni in Hercegovini. Nocoj je prispel v Beograd Aca Stanojevič Še tekom večera se sestane z inž Milošem Savčičem v nekem pri vatnem stanovanju. Včerajšnja seja vodstva KDK Priprave za sobotno plenarno sejo poslanskega kluba. — Odklonitev poziva na interparlamentarno konferenco v Prago dne. Danes ob 6. popoldne je bilo odobreno besedilo odgovora, ki se bo poslal v Prago in v katerem bomo obrazložili, zakaj ne moremo sodelovati na seji češkoslovaško - jugoslovenskega interparlamco-tarnega odbora ter se ob tej priliki udeležiti odiiritja spomenika slovanofilu Denisu. Čeprav smo navdušenj pristaši češkoslovaško ,- jugoslovenskega bratstva in čeprav spoštujemo ter cenimo spomin velikega našega prijatelja Denisa, vendar ne moremo manifestirati skupaj s predstavniki sedanje beograjske Narodne skupščine«. Na vprašanje, ali bodo poljski poslanci vrnili naši Narodni skupščini poset, j« Sve-tozar Pribičevič odgovoril: cMislim, da Poljaki ne nameravajo priti !> Zagreb, 18. okt. n. Danes se je vršila v predsedništvu Sabornice redna seja vodstva KDK. ki so se je udeležili Svetozar Pribičevič, dr. Vladimir Maček. Josip Pre-davec, V. Vilder, Juraj Demetrovič, inž. Košutič in dr. Krnjevič Na sejo so prišli tudi nekateri drugi poslanci, ki niso člani vcdstva. Seja je trajala do l. popoldne Poslovni odbor KDK se bo sestal Jutri ob 6 popoidne zopet na kratko seio, da končno redigira vse predloge, ki bodo predloženi plenumu KDK O današnjih posvetovanjih vodstva KDK je Svetozar Pribičevič izjavil: »Razpravljali smo o predlogih, ki se imajo predložiti plenumu KDK ki se bo sestal v soboto 20 t m. Posvetovanja o teh predlogih bo poslovni odbor nadaljeval jutri ob 6. popol- Seja okrnjene Narodne skupščine Črna gora zahteva povračilo premoženja bivše črnogorske dinastija. — Zakon o ureditvi begluških odnošajev v Bosni in Hercegovini Beograd, 18 oktobra. Dopoldanska seja Narodne skupščine, ki je bila npovedana za 10. dopoldne, je pričela šele ob 11. ker vladni poslanci po stari navadi prihajajo zelo neredno k sejam. Po odobritvi zapisnika je prišla v razpravo interpelacija poslanca Škeroviča na finančnega ministra v zadevi premoženja bivše črnogorske dinastije. Interpelacija navaja, da je črnogorska Velika narodna skupščina ob prevratu sklenila. <\a se mora vse premoženje črnogorske dinastije vrniti narodu. V smislu tega sklepa je lansko leto zetska oblastna skupščina oklenila zahtevati od države izročitev tega premoženja. Veliki župan zetske oblasti pa je ta sklep povsem nezakonito razveljavil. In-terpelant zahteva od finančnega ministra ukrepe, da se izpolni svoječasni sklep črnogorske Narodne skupščine povodom uarod-nega in državnega ujedinjenja. Zemljoradnik Novica Š a u 1 i č je v daljšem govoru utemeljeval upravičenost zahteve zetske oblasti, slikajoč bedo. k) vlada v Črni gori in ki se bo še povečala, če narod ne bo prišel do premoženja, ki mu je bi'o svoječasno odvzeto. V odgovoru je finančni minister dr. Subotič naglašal. da je dotični sklep Velike narod, skupščine bivše kraljevine Črne gore tako nejasen, da ni točno razvidno, ka; je mišljeno s tem. naj se premoženje vrne narodu. Po njegovem mnenju je v tem slu čaju narod izstoveteD z državo. V ostalem je naglašal. da je državni svet na pritožbo zet ske oblasti odlok velikega župana razveljavil Finančni minister predlaga, naj se sploh našo deželo izročena stranki, ki zasleduje samo svoje sebične interese. Ne more pa biti drugače, dokler je v Narodni skupščini in vladi taka premoč srbijanstva. da jo je čutiti v vseh nitkah državnega življenja. Zato je zločinsko početje voditeljev SLS, da s hlapčevsko službo v Beogradu drže v umetnem «žiVljenju» ono Narodno skupščino, iz katere so bili z revolverji izgnani legitimni zastopniki prečanskih krajev, Eminenten interes Slovenije ie, da ta skupščina gre in da se z novo skupščino omogoči aktivno udeistvovanie prečanskih poslancev. Podaljšanje stare skupščine ie zločin na državi, ki ga SLS omogoča v ogromno ekonomsko škodo Slovenije in v škodo vse države. ves spor predloži v odločitev državaemu svetu. Interpelant se je zadovoljil s tem odgovorom, vendar pa instistira na tem, da sprejme Narodna skupščina tozadevno kou-kreten sklep. V svrho dogovora je bila seja prekinjena. Med odmorom je prišlo med skupinami do sporazuma tako, da je bil po zopetni otvoritvi seje soglasno sprejet sklep, s katerim se poziva finančni minister, naj v svojem delokrogu ukrene vse potrebne korake, da se piemoženie bivše črnogorske dinastije izroči zetski oblasti. Skupščina je nato prešla na dnevni red ter pričela razpravo o begluških uredbah v Bosni in Hercegovini. Zemljoradnik Tu-panjanin je ostro kritiziral predloženi zakonski načrt, češ da favorizira veleposestnike ter da gre za strankarsko kupčijo med radikali in muslimani. Med niegovim govorom je prišlo do ostrih spopadov med zemlioradniki in muslimani. Po govoru radikala Kaludjerčiča, ki je branil zakonski načrt, je bila dopoldanska seja prekinjena ter se je nadaljevala popoldne. Na popoldanski seji so govorili še poslanci Čeda Kokanovič, Kapetanovič in dr. Tupanjanin, nakar je vladna večina s 155:12 glasovom zakon sprejela. Na dnevnem redu jutrišnje seje je ratifikacija nekaterih trgovinskih pogodb ter 40 prošenj za tkzv. narodno priznanje, ki jih bo vladna večina en bloc sprejela, ker gre večinoma za koncesije režimovcem. Razcep med muslimani Banfaluka, 18. okt. S. Vodstvo JMO je izdalo komunike, v katerem izjavlja, da je v zadnjem času postavil Hamdia Afgan za občinske volitve v Banjaluki posebno listo, pri čemer trdi, da je to oficijelna lista JMO. Vodstvo JMO demantira to trditev in izjavlja, da nima ničesar skupnega 9 Hamdio Afpanom, ki ni niti član njene or» ganizacije Stvar je zanimiva zlasti zaradi tega, ker je Hamdi ia Afgan, kakor znano, zet ministra dr Spaha. Tudi pri nas se rušiio hiše Stari BečeJ, 18. okt č. Danes dopoldne se je « Starem Bečeju porušila neka hiša. Ko so trije vajenci ključavničarji poprav. Ijs>Ii zid v kopalnici se ie poruši! strop in jib pokopal seboj Ifiletni Iliia Štefa* novič je ostal na mestu mrtev, druga dva pa sta bila težko ranjena. Sedanji režim ne dobi inozemskega posojila Beograjske »Novosti« potrjujejo v senzacijonalni informaciji vesti prečanskih listov, da sedanji režim ne more dobiti v inozemstvu posojila Beograd. 18. oktobra, r. Zemljorad-niške «Novosti» objavljajo v svoji včerajšnji številki članek o političnem po- ložaju in prizadevanju za dosego sporazuma med Beogradom in Zagrebom ter pišejo med drugim: «Tako gospodarski kakor finančni in politični razlogi, zunanji in notranji, nujno zahtevajo sporazum in dosego skupnega dela. V tem obziru obstoje prizadevanja tudi na strani prijateljskih držav, ki smatrajo, da se ne more v ne-doglednost zavlačevati notranja kriza takega značaja, kakor je sedanja. Tako Anglija kakor Francija želita, da bi se na Balkanu moglo pričeti resno delati za ureditev medsebojnih odnošajev. Zaradi tega je bilo iz inozemstva spo- ročeno. da se bo tudi vprašanje posojila, ki je neobhodno potrebno, moglo rešiti samo, ako se bodo uredile naše notranje razmere. Vsled takega položaja stvari je tuji kapital prisiljen, da beži, t. j. da beži od nereda in išče samo varna mesta ter gre v države, v katerih vladata red in zakonitost. V inozemstvu razumejo vse težkoče ki jih ima država SHS v svojem procesu duševnega zedinjevanja. ker je to proces, ki so ga morale prestati vse slične drža-ve, vendar pa ne morejo razumeti, da boji in spori ovirajo vse državno življenje in postajak) tako tudi ovira za pravilno funkcioniranje vsega narodnega in državnega življenja.* Avstrijska lekcija grofu Bethlenu Odmev šopronjskih izjav v avstrijski zbornici. - Energični odgovor kancelar ja dr. Seipla. - Avstrija jemlje na znanje madžarsko „iredento" Dunaj, 18. oktobra s. V parlamentu se je vršila danes velika zunanjepolitična debata. Povod za to je dal znani govor madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena v Šopionju. Grof Bethlen je izjavil, da se Madžarska ne smatra vezano v svojih sedanjih mejah, ki so določene v mirovni pogodbi, niti ne smatra pogodbe v Benetkah o odstopu Gradiščanske Avstriji za končno veljavno. Zaradi tega Bethleno-vega govora so stavili socijalni demokrati nujno vprašanje, tri meščanske večinske stranke pa so v isti zadeva viož le interpelacijo. Zvezni kancelar dr. Seipe] je v svojem odgovoru izjavil, da je di| avstrijski poslanik v Budimpešti Calice nalog, naj se oglasi pri madžarskem zunanjem mnistru in naglasi, da bj laliko izjave grofa Bethle-na izzvale novo vznemirjenje med gradi-ščanskim prebivalstvom in neugodno vplivale na obstoječe prijateljske odnošaije. Madžarski zunanji m: a. s ter je na to de-maršo podal izjavo, da grofa Bethlena niso vodili nikaki agresivni nameni in da je le za svojo osebo Podal samo zgodovinski pregled o pogajanjih v Benetkah ter sporočil naz ranje madžarske vlade o njih. Tekom današnjega dopoidneva je prišel nov odgovor iz Maddžarske. Poslanik Calice ie govoril z ministr. predsednikom samim, ki mu ie Podal izjavo, da madžarska vlada po točnem pregledu beneškega protokola ni našla v besedilu mesta, ki bi vsebovalo, da se mora Madžarska odreči Gradiščanske. Grof Bethlen je samo izčrpno navedel, kakšno je bilo vedno madžarsko stališče, ln sicer, da se Madžarska ni odrekla onih krajsv, ki jih Je morala po mirovni pogodbi odstopiti. Veskakor pa grof Bethten na hotel sprožiti gradiščanskega vprašanja kot aktualnega. Dr. Seipel je dostavil, da bi bil zadovoljen, če bi ne bila padla beseda aktuelno. Zaradi tega mora vzeti na znanje, da madžarska vlada noče priznati, da se je odrekla Gradiščanskl. V Avstriji je znano, da je Madžarska dovolj često izjavila, da je vsa njena politika usmerjena revizijonisiič-no. Avstrija nima vzroka, da bi se branila politike za splošno revizijo mirovne pogodbe. Dobro pa ie znano, dasi v tem trenutku ne vodi take politike, ker vodi aktuelno, da bo ta politika privedla ne samo do revizije ene same meje. temveč da bodo pro-tektorji revizijonističnega madžarskega vprašanja sprožili tudi druge zahteve po reviziji. (Burno odobravanje.) Grof Bethlen se zelo mori. če meni, da bi ponovno ljudsko glasovanje na Gradiščanskem privedlo Gradiščansko k Madžarski. Avstrijska vlada bo pazila vsak čas na slične Izjave madžarskega ministrskega predsednika in takoj podvzela potrebne korake, da dobi ali poda pojasnila. Tega pa ne bo storila zaradi tega. ker vidi morda v tem pravo nevarnost za usodo Gradiščanske, temveč zato, ker želi živeti in ostati s sosedi v dobrih prijateljskih odno-šajSb in noče nejasnosti o svojem stališču in o dobrih razmerah na svojih mejah Govor zveznega kancelarja je zbornica sprejela z navdušenim odobravanjem. „Vrata so vedno odprta" pra\i groi Bethlen, govoreč o Madžarski prestol še ni oddan. pe Budimpešta, 18. okt. d. Na konferenci vladne stranke ie opisal ministrski pred* sednik grof Bethlen zunanjepolitične do* godke preteklega poletja ter zavračal očit» ke nekaterih opozicijonalnih politikov in listov, da je vlada boječa in nedelovna ter da ni podvzela nikakih oficijelnih korakov v interesu revizije mirovne pogodbe Grof Bethlen svari ne samo stranko, temveč vso držav o. da se ne vda ja zmoti, kdaj lahko postane gotova propaganda oficijelno sta« lišče. Za rešitev tega vprašanja je treba predvsem ugodne zunanjepolitičn" kostela-cije. Madžarska vlada se ie dosedaj iz dolž» nosti vzdržala vsakega uradnega koraka v revizijskem vprašanju, pri čemer pa seve= da skrbno pazi, da pri pogajanjih o drugih vprašanjih in zaključku pogodb ne pride do ničesar, kar bi moglo škoditi reviziji. Vrata so vedno odprta, dokler ne bo ideja Otvoritev čsl. parlamenta Praga, 18. okt g. Danes ie bilo otvorjeno lesensko zasedanje <+>eh zbornic V plenumu poslanske zbornice je poročal glav ni poročevalec o proračunu ter izjavil da so govorice o uvedbi nove valutne enote neosnovane. ker je češkoslovaška valuta dobro uvedena in ie vsaka sprememba ne= potrebna Delovni minister dr Spina je govoril še enkrat o praški gradbeni katastrofi ter poročal, o glavnih smernicah novega stavbnega reda. Posebno pri betonskih gradnjah so določene številne varnostne mere. Število žrtev praške katastrofe je me^ tem nara^tlo .ia 49 Praga. 18 okt h. Koaliciiski odbor je da. nes sklenil izvesti okrajne in deželne vo* Iitve 2 decembra. Albert Thomas pot""e v Rusijo Ženeva. 18. oktobra, (že.) Ravnatelj biro is dela Thomas odpotuje v najkrajšem času o Rusijo, kjer bo proučeval pristaniške raz mere. Poset fašistov v Sofiji Sofija. 18. oktobra, p. Koncem tega niesc ca prispe v Sofijo 2000 italijanskih fašistov med njimi tudi dva Mussolinijeva sinova. reviziji mirovne pogodbe. — — Revizijska cerkev v Budim- 3 ti revizije samo monopol edine stranke, tem« več stvar vsega naroda. Nato se je grof Bethlen izčrpno bavil z notranjepolitičnimi vprašanji. Budimpešta, 18. okt. d. Na pristojnih mestih z vso odločnostjo demartirajo vest Teiegraphen-Uniona, da se vrše priprave za ustoličenje nadvojvode Albrechta na madžarski prestol za prve dni novembra in ie s temi v zvezi tudi poostritev poslov, nika v parlamentu. Obenem zatrjujejo, da revizija poslovnika ni v nikaki zvezi s kraljevskim vprašanjem in so vse govorice o natreravani oddaji madžarskega prestola neosnovane Budimpešta. 18. okt. g. Lord Rothermere je 1 a rov al 50.000 pengov za zgradbo revi« zijske cerkve. V tej cerkvi bo postavljen tudi portret Rothermerea. Ostra obsodba romunskih komunistov Bukarešta, 18. okt. g. Včeraj je bila iz* rečena razsodba v razpravi proti komuni« ■»tom pred kološvarskim vojnim sodiščem. obtožencev, med njimi tudi madžarski pisatelj Arady, je bilo oproščenih, ostali pa so bili kaznovani z zapori od 10 dni do 5 let. Posebno občutne kazni so zadele one ki so bili sojeni in contumaciam. Mussolini se ne šali Lucca, 18. okt. s. Komunist Defla Mag--giora, ki je bil včeraj pred izrednim tri* bunalom obsojen na smrt, je bil danes ustreljen. Zastoj nemško-poljskih trgovinskih pogajanj Berlin, 18. oktobra, (be.) Nemško-poljska trgovinska pogajanja so zasftla. Voditelj nemške trgovinske delegacije se je vrnil iz Varšave v Berlin. Poljska vlada je odklonila vse uemške predloge in zahteva popolnoma prost uvozz živine, svinjine in govedine v Nemčijo. Bogatite se ... Strahovita obtožba neznosnih razmer v Beograda. — V dobi najhujše bede hoče država pokloniti velekapitalistom 50 milijonov dinarjev. — Celo beograjski list zahteva smrtno kazen za korupcijoniste Pred Dar dnevi smo poročali, da ie finančni odbor Narodne skupščine določil tečaj za obračun vojne odškodnine na 5 Din za 1 zlato marko. Ta sklep pomenja nečuveno nasilje in pravi greh nad državnimi interesi. Kakor znano, je država svoječasno izdala obveznice vojne odškodnine za one. ki so v vojni izgubili premoženje. Že takrat so se s tem okoristil? razni beograjski prote-žejj in dobili mnogo več. nego jim je do pravici šlo. Na podlagi teh obveznic so nato dobavljali iz Nemčije razno blago, Dri čemer pa so razna beograjska velepodjetja daleko prekoračila pri-znano iim odškodnino. Ko je prišlo do obračuna, ie nastalo vprašanje, po katerem kurzu nai se te reparacijske dajatve zaračunaio Reparacije se računalo v zlatih markah Pravilno bi bilo. da bi se pri obračunu marka vzela ali po dnevnem ali na do uradnem kurzu ki znaša okrog 13.50 Din za eno zlato marko. Intervenirala ie beograjska in dustrijska zbornica ter predlagala. nai bi se kurz znižal na 9. tako bi se obračunalo eno zlato marko po 9 Din. Ze pri tem bi morala država doplačati težke milijone. Trgovina z voino odškod nino ie eno naižalostneiših poglavij. Špekulanti in oderuhi so srbiianske kmete Dri voini odškodnini grdo opeharili. in iih večinoma odpravili z zarja velimi plugi, obveznice pa so iim odkupili špekulanti za gorostasno nizke cene, strašeč rih. da itak ne dobijo ničesar. Za 1000 Din nominala so plače-vali do 100 do naiveč 150 Din! A to še ni bilo dovolj. Radikali demokrati in klerikalci sc se sedai dogovorili, ter v finančnem odboru sklenili, da se bo vršil obračun no 5 Din za 1 zlato marko! To se oravi: kdor ie dobil od države na račun voine odškodnine blaga za 1 milijon i^ark al' za preko 13 milijonov dinariev. mu bo to zaračunalo samo za 5 milijonov, tako da bo ornfitiral pri tem nad 7 milijonov dinariev! Na ta način so v času. ko vlada pri nas nafhuiša beda. ko država nima niti sredstev, da redno plača uradništvo. ko išče na vseh straneh posojil, direktno darovali raznim beograjskim milijonarjem in ve?ekan'fa|istO!H okrog 50 mi!"io-nov dmariev! In to v času. ko isti ljudje prfpravliaio »protikorupciiski rakon«! Celo demokratsk' noslanec dr. Šečerov. ki ie sicer velik zagovornik režima četvorne koalicije. je označil to početje za razsipavanie državnega denarja. Ta nainoveiša korupcijska afera je dvignila celo v Beoe>-adu. ki ie že vajen marsikak:h »kupčij« na račun države. mnosro prahu. V »Politiki« objavlja dr Draeutin Jankovič članek pod naslovom: »Boeatite se ...«, v katerem nag'*ša med drusrim: »Bogatiti se. to ie sedai nesrečna parola mnogoštevilnih tolp in koterij. ki so se zbrale pri poslu neodgovornega bnsratenia brez na;manišega nonrs-leka vesti, morale in odgovornosti za dejanja, ki jih izvajajo bodisi v ravnih funkcijah aH preko zasebnikov. Naša družba se sedaj nahaja v popolnem razsulu, a država pred opas-nim dejstvom naglega razširjenja splošne kuge lahkotnega in naglega bogatenja . . . V finančnem odboru Narodne skupščine je bil iztisnjen sklep, ki odreja, naj se samo dvema skupinama lastnikov »vojne škode«, samoupravnim telesom, ki iih ie vrlo malo. in industrij-cem. ki fih ie mnogo več, za prevzeto blago iz reparacij vrši ponovni obračun vrednosti dinarja in nemške marke, in to v razmerju 1:5 in ne kakor se je prvotno obračunalo 1 marko proti 9 dinarjem. Na podlagi tega novega obračuna bo morala država izdati tem liudem skoro še enkrat toliko obligacij vojne škode, kakor znaša že prevzeto reparaciisko blago. Po računu posl. dr. Slavka Šečerova bo izdala država vsled te operacije še za 50 milijonov dinariev novih obveznic vojne škode. Našlo se ie kot se vidi tudi primerno zaplotje. Samoupravna telesa bodo le pokrov, ki naj skrije glavno operacijo in skriie glavne interesente te robote. To oa so oni ki so že preje od samoupravnih teles kupovali poceni vse od reparacii doblieno blago Jn ga kasneje iz svoiih skladišč prodajali za dvakratno ceno. Le oopolno oglušenie vesti lahko raz-iasni slepi c?n?7em onih, ki so dopustil' to grobo pohlepnost ]n nedovoljeno bo-gatenie ... Če se pa sme tako postopati v sedanjih težkih časih, potem ie to znamenje. da ie postal položai vrlo težak, da ie naša družba prav resno obolela in da potrebuje resnega zdravljenja in resnih lekov. Tu ne pomagajo več ne kritike, ne članki, ne protesti, ne proš-nie. ne nasveti. Da se prekine z lahkomiselnim bogatenlem na račun sploš-nosti. da se ponovno vzbudi občutek odgovornosti, ie potrebno, da se za taka deiania daje resen odgovor In da se iamčl z glavo. V to zadostuie preprosta zakonska določba in vlada, ki bo to določbo neusmiljeno in brez obzira izvajala. Za vse. ki graben in kradeio državno in narodno lastnino, za vse koriipciioni-ste. c«odavce ln Izkoriščevalce nai se odred? smrtna k?7en In konfiskacija vsesta premoženja Za ministre ln narodne poslance, ki se pridružijo takim dejaniem, nai se nklne zašita zakona o m'nistrskl odgovornost? ln Imuniteta, ter na? se Hh sod? n*"fid rednimi sodišč? no splošnem kazenskem nosfopku, kakor navadne zločince. Drugače ni spa-sa.« To so ostre besede, strašne obsodbe. Dr Jankovič oredla?a nič mani kakor smrtno kazen za delanje, ki se je razrešilo na seii finančnega odbora. Med onimi ki so glasovali za to darilo beograisk'm milijonarjem, so bili tudi poslanci SLS. Priprave za povratek »Zeppelina" v Evropo Zrakoplov se bo držal južne smeri. — Dr. Eckener ustanavlja s pomočjo ameriških milijonarjev prekooceansko prometno družbo. — Pogodba za redni promet s »Zeppelinom« med Evropo in Južno Ameriko podpisana Newyork, 18 oktobra d. V razgovoru z novinarji ie dr. Eckener izlavil. da upa. da bodo popravila »Grofa Zeppelna« končana do sobote opoldne. Obe stabilizacijski ploskvi bosta nanovo Preoblečeni ker je natančna preiskava dognala, da le treba prevleko nepoškodovane štaoilizacijske ploskve ojač'ti. Dilje je izjavil, da bo pred povratkom v Nemčio obiskal srednjeza-padne ameriške države, med njimi mesta Cleveland. Acrm. Chicago in Detroit Razen tega namerava Podnevi preletel šte viina manjša mesta. Dr Eckener se bo šele odločil. aH bo na tem krožnem poletu vzel tudi potnike s seboj Na povratku se hoče dr Eckener držati južne ooti. keT vlada na severni ob tem letnem času običajno neugodno vreme, iužna pot pa ic dvakrat daljša kakor severna. D drznem angleškem prekooceanskem letalcu Macdonaldu ni nobene sledi Moral bi bil pristati že sinoči pri Londonu. — Letalo nima brezžičnega aparata. — Možnost pristanka v samotnem krz?fu Irske Newyork, 18 oktobra (o-e.) Dr. EckeneT je ponud i Henryju in Edsenu Fordu prosto vožnjo v Zeppelinu okrog Amerike in Evrope. Isto je ponudil tudi drugim milijonarjem. ki bi bili pr pralen, posoditi 14 milijonov dolarjev za zgradbo štirih preko oceanskih zrakoplovov in dveh ve'ik'h han garjev. od katerih tf se zgradi! eden v bližini Basla. drugi pa v 3užiai VVashingto-na. Pogodba med argentinsko vlado in špansko zračno prometno družbo, ki nai bi prevzela »Grofa Zeppelina*. ie bila včeraj podpisana Pogodba zahteva vsai en<: vožnjo mesečno v vsaki smeri in več voženj, če bi pripravljena pošta aresega.a 10 000 kg Pogodba bo uveljavljena najkasneje v šestih mesecih. Sant Johns (Fundlandija), 18 ^obra g Angleški letalski častnik H C. Macdonald Je včeral o») 1.20 ameriškega časa v Sani Johnstu startal za polet na Irsko Macdonald leti brez spremljevalca In sicer v majhnem 'e*alu. ki tenta samo 880 funtov !n Ima samo sedem metrov razpetine Pilot je pred kratkim uspešno letel iz Anglije v Irak. Letalo nima brezžične postaje niti splava Letalec se zanaša samo na vztrajnost tako zvanega fripsv-motoria Macdonald upa da bo s tem maihnm letalom ostal lahko poldrugi dan v zraku ter preletel najmanj 3.500 milj. London. 18 oktobra, (lo.) O letalcu Macdonaldu, ki je včeraj startal iz Harbour ilra-rea v Novi Fundlandiji na malem letalu v London, se ne ve do sedaj še ničesar. Letalcu so pričakovali danes popoldne na Irski obali. Letalsko ministrstvo poroča, da so bile rrc-menske prilike za polet izredno ugodne. Maedonald je letel z ugodnim vetrom, kar «e povišalo hitrost njegovega letala na 80 milj na uro. Po tem računu bi moral pre-leteti Macdonald 1900 milj v 19 urah. Letalec je letel ob luninem svitu in vihar, ki je divjal v tem trenutku na Irski obali, se je polegel. Meteorološki oddelek letalski;?3 ministrstva je svetoval Macdonaldu, naj se drži severne smeri. Ako se je držal tega nasveta, bi moral dospeti na letališče Stag Lane v bližini Londona ob 6. nocoj. Pomanjkanje vesti o pogumnem letalcu so vzbudile v tukajšnjih krogih veliko vzne-rnirjer.5?. Lctulca ni opazila nobena ladja, vendar pa izjavljajo strokovnjaki, da se bo držal Macdonald v zraku lahko do jutri zjutraj. Možno je tudi. da je Macdonalr* nristal v kakem samotnem kraiu na Irskem. Letalec nima s seboj brezžičnega aporata in zaradi tega je ludi mos^če, da ni bilo dossdaj o njem še nobene vesti. Nizozemska ferijalna kolonija na Jadranu Sibenik. 18. oktobra. 6. V družbi z nekaterimi inozemskimi turisti je prišel v Sibe-nik nizozemski polkovnik Bra tden. On potuje po Dalmaciji, da poišče primerno me sto, kjer bi nizozemska ferijalna kolouija lahko zgradila svoj dom. Belobešič, Belobašič, Belobrčič Onemu Svetozarju ali Svetislavu Stefanoviču, ki je v Novem Sadu povedal famozno historijo.kako mu je okrožni tajnik SDS v Sarajevu Belobešič ponujal 1 milijon, odnosno pol milijona dinarjev za Koroščevo glavo, je postalo nekoliko tesno pri srcu. Pribičevič je odgovoril z jako neprijetnimi vprašanji, povrh pa je še sarajevska organizacija SDS objavila, da Belobešiča ni v vrstah sarajevske SDS in da je človek tega imena v Sarajevu sploh neznan. Gospodin Stefanovič si skuša sedaj pomagati na originalni način; v «Politiki» objavlja izjavo, v kateri pravi: «ne spominjam se točno imena (!) onega gospoda ki je meni in mojim tovarišem stavil ponudbe v imenu pribi-čevičevcev. Jaz sem rekel Belobešič (tako se spominjam), g. Pribičevič trdi Belobrčič. Verujem, da je trditev gospoda Pribičeviča točna ker on tega gospoda vsekakor bolje pozna.» Famozni gospodin Stefanovič se zaman izvija. Pomislite: prišel ie človek, ki mu je ponujal en milijon, predlagal, da ubije razne beograjske veličine — razpravljal je torej ž njim same ne baš vsakdanje stvari in on. g. Stefanovič, si še imena tega človeka ni zapomnil! Zato pa z drzno nesramnostjo imputira Pribičeviču. da ga pozna, češ da je Pribičevič trdil, da se Piše Belobrčič, kar ie pa prosto izmišljeno. Po teh izjaval g. Stefanoviča je pač tudi najnaivnejšemu državljanu očito. da Je vsa historija o pripravljanju atentata na posvečeno glavo gospoda Korošca neokusna šala. katere resnost obstoji le v tem, da predstavlja poskus ordinarnega obrekovanja. cSlovenec« je prvo izjavo g. Stefanoviča objavi! z debelimi črkami. Stavimo svojo glavo, da sramežljivega preklica ne bo sporočil svojim čitateljem To bi se protivilo principu »calumniare audacter« ln bi ne bilo v skladu s klerikalno moralo. Pokopana klerikalna avtonomija Beograd, 18. oktobra, r. Akcija g. Miloša Savčiča vzbuja v beograjskih političnih krogih kljub temu, da nima nikakega ofici-ielnega značaja, še vedno veliko pozornost. Kakor se zdaj naglaša v poučenih krogih, ima ta akcija v glavnem namen, ugotoviti, kako daleč sega v režimskih strankah ideja revizije ustave, ki ]o le sprožila KDK v zvezi s svojimi ostalimi pogoji. V tej zvezi v političnih krogih posebno komentirajo poročilo »Vremena« o stališču, ki ga fe tozadevno zavzel dr. Korošec. Kakor poroča »Vreme«, je mogel g Savčič iz svojega razgovra z dr. Korošcem posneti, da je dr. Korošec s svojo stranko prežet želje za sporazum. V slučaju revizije ustave, zatrjuje »Vreme*, ki ima očividno avtentične informaciie. Slovenci, ki so združeni v stranki dr. Korošca kot največji slovenski stranki, ne bodo stavili nikakih svojih posebnih zahtev. Sporazum med NRS in JMO v Bosni Beograd, 16. oktobra, p. Tz radikalnih krogov se doznava, da je bil med radikalno •stranko in JMO glede občinskih volitev v Kosni in Hercegovini dosežen popoln sporazum. Strankah ki doseže naiveč glasov, iobi župana, ostala občinska mesta se po-razdele po posebnem sporazumu. Angleška mornarica na Reki Suša k, 18. oktobra n. V reškem pristanišču se nahaja 41 angleških vojnih ladiij. Na Reicj je polno angleških mornarjev in prav tako tudi na Sušaku, kor prihajajo aaigteškii mornarji bre-z posebnega dovoljenja na Suša.k ta nazaj Skupina angleških oficirjev je danes napravila izlet z avtomobili na Bled. Demonstracije dobrovoljcev se nadaljujejo Beograd, 18 oktobra, p. Tudi danes se je zbrala pred ministrstvom za ag;arno refir mo večja gruča dobrovoljcev, ki zaman zahtevajo svoje pravice. Ljubljanska opera Premijera operete «Boccaccio» Franc pl Suppe je takorekoč naš rojak Rojen je bil v Splitu 1 1820 Morda iz vročih in ob enem živahnih tei italijanskemu podnebju in značaju italijanskega prebival« stva tako sorodnih melodij veje tudi dal« matinski duh, ki ga Suppe v tej svoji ope* reti od začetka do konca zna tako mojstr* ski klasično prikazati. Okoli 50 let je tega, tako so mi rekli, ko je «Boccaccio» v Ljubljani zrevoltiral vse prebivalstvo Od tedaj do danes se je se* veda marsikaj izpremenilo in «Boccaccio» je izgubil svoje privlačne sile. Vendar je osebno meni simpatičnejši kot operete eaioi dnevnice, ki pridejo kot meteorji, pa tako tud: odidejo. Dvomim, da čez 50 let to ali drugo modernih operet še zagledamo na odrih, «Boccaccio» pa je danes ravno tako močan, kot je bil pred pol stoletjem To sera občutil tudi ravnokar. Ni si sicer «Boccaccio» takoj zamogel ugladiti pot v navdušeno srce naše mladine, ki žal, nima mnogo prilike preizkusiti in utrditi svoj te« atralni okus. vendar si je priboril, hvala izvrstnim močem naše operete (Poličeva, Peček. Povhe itd) nnJč;stno zmago in bo od predstave do predstave rastel ter pri« dobival na priznanju in razumevanju Ako že mora biti opereta, tedaj mi ie dosti ljubši Suppe, Offenbach in katerikoli iz te re"*ne umetniške operetne družbe, kot p3r« verzni in lažnivi ter najnižjim instinktom široki, za vsak greh dostopni masi laska« joči so^ibni operetni »komponist*. Predstava «Boccaccia» je bila skrbno pri« pravljena ter istotako izvajana. Spočetka hladni in malomarni aplavz se ie stopnje= val cd akta do akta ter si je končno «Boc« caccio« priboril priznanje, kakor ga je za« služil, v eč po reprizil —5. Začetek revolucije L1918, Wilson priznava samostojnost Jugoslavije in Češkoslovaške. Narodno Vece proglasi popolno suverenost Jugoslavije V mrzlično pričakovanje, kako se bodo stvari razvijale, sta udarila dva ve-lepomembna fakta. Negotovost, s katero je vsa neslovanska avstrijska javnost pričakovala VVilsonovega odgovora na avstrijsko mirovno ponudbo, in samozavest avstrijskih Slovanov, ki so bili prepričani, da Wilson ne bo popustil od stavljenih zahtev, sta dobili potrditev v odgovoru ameriške vlade. Učinek Wilsonove note, koje vsebina se je Izvedelo po svetu 19. oktobra, je bil za Nemce in Madžare porazen. Nota odbija avstrijsko pripravljenost, urediti narodnostno vprašanje v smislu prejšnjih zahtev predsednika VVilsona. po-vdarjajoč, da so kasnejši dogodki postavili vprašanje na širšo bazo. Medtem je Amerika priznala Češkoslovaško kot vojujočo silo v zvezi zapadnih sil, priznala pa je tudi v večjem obsegu pravičnost osvobodilnih stremljenj ju-goslovenskega naroda pod avstro-ogr-skim igom. Dunajski in budimpeštanski državniki so dobili strahovit udarec. Ker so zamudili pravi čas za pravično ureditev narodnostnega vprašanja, je njega rešitev prepuščena v celem obsegu narodom samim. Nemški in madžarski mogotci so odstavljeni z oblasti in narodom se daje pravica popolne samoodločbe v smislu Wilsonovih načel, s katerimi je skušala avstrijska politika in diplomaciia mešetariti In slepomišiti. Nič večje ni bilo zadoščenje narod-nozavednih Jugoslovenov nad prvim javnim proglasom Narodnega Veča v Zagrebu z dne 19. oktobra. Veče je objavilo. da s tem dnevom prevzema celokupno vodstvo narodne politike in da odslej nobena stranka ali skupina sama zase ni upravičena stopiti v kakršnakoli pogajanja, ki bi se tikala jugoslovenske narodne politike. Prva točka znamenitega proglasa se glasi: •Zahtevamo uiedinjenje celokupnega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem etnografskem ozemlju, kjer naš narod danes živi. brez ozira na katerekoli pokrajinske in Sličice s se je Narodne 1 vv. skiroscme (Po »Politiki«.) Na razpravi je (v sredo) predlog Voje Laziča, naj bi posebna anketna komisija preiskala številne železniške nesreče. La-z i č utemeljuje predlog In pravi med drugim: »Iztlrjenje vagonov ln celih vlakov Je oostalo pri nas že vsakdanja stvar. Človek bi se ne čudil, če se iztiri kak vagon sredi proge, toda iztirjenje na postajah ie vsekakor znak desolatnih razmer, ki vladajo na naših železnicah Na novi progi Beograd - Obrenovac fe bilo v 10 dneh 6 železniških nesreč. Redki so vlaki, ki pasirajo to progo brez nesreče..« Vu j i č : Kdor potuje s to železnico, mora napraviti testament In se posloviti od svaicev, ker nikdar ne ve. ell se bo še kdaj vrnil čil in zdrav.« • Na razpravi je interpelacija Joče Jova-noviča na notranjega ministra dr. Korošca v zadevi občinskih volitev v Bosni in Hercegovini. Radikali izvajajo strahovit teror nad drugimi strankami, radi česar Je Joca lovanovič zahteval od notranjega ministra :!•:repov, da prepreči zlorabe uradnikov svojega resora. Jovanovič: Sprejeli ste nujnost, gospod predsednik. Dr. Korošec: Tako smo se sporazumeli ... Kokanovič: Toda vi se niste držali sporazuma! V u j i č: Ali veste, kaj Je to, ne biti mo2-beseda? V Banatu imate za uradnike lopove, mi vas na to neprestano opozarjamo, a vi do danes n!ste storili ničesar. To je sramota! Vam je več pogodba z Veljo Vukičevičem, kakor pa rešitev naroda. Predsednik poziva poslanca Vujiča k redu. V u j i 6 : Glejte, kake razmere so v Vojvodini! Tam na veliko ropajo narod. Nihče teh ljudi ne more odstraniti, ker Jih ščiti Zare Stankovič. Predsednik: Pozivam vas k redu. V u i i č. Brat brani brata... Postali ste age. Zato se nam godi tako slabo. Kokanovič: Opomnite vendar gosp. predsednik tudi dr. Korošca, naj se ne raz-govarja. G. Jovanovič še uiti ni pričel govoriti. Dr. Korošec: Kadar bo govoril, ga bom poslušal, vas pa ne tam, ker nimate besede. Koka novld: Seveda, vi poslušate sz-mo radikale! Joca Jovanovid v daljšem govoru utemeljuje svojo interpelacijo in končuje: Za tako delo moramo ministrskega predsednika najostreje obsojati. Dr Korošec Sita v odgovor poročilo podrejenih uradnikov. VuJIč- Ali vi sami vse to verjamete? Dr Korošec: Verjamem svojim uradnikom. kakor ie to navada v vseh drugih kulturnih državah Kokanovič: Verjeli ste svojim urad-likom tudi takrat, fco so radi radikalov pognali seljaki na 170 km oddaljeno Občino. To ie morala ministrskega predsednika In niegove večine v tej skupščini. Dr. Korošec: Stavite o tem Interpelacijo preko predsedništva Narodne skupščine (Se ironično smele) Kokanovič: Le smejte se, jezuit! Ali je to predsednik vlade, ki se na tako žalostne ugotovitve še smeje? državne meje, v eno samo, edinstveno popolnoma suvereno državo, urejeno po načelih politične in ekonomske demokracije, ki vsebuje odpravo vseh socijalnih in gospodarskih krivic in neenakosti.* Narodno Veče s tem manifestom javno in brez vseh pridržkov proglaša narodno edinstvo in prvič izpušča oni habsburški in avstrijski okvir, ki ga je majniška deklaracija še vsebovala. Avtoriteta habsburške monarhije se je zrušila in vsa oblast je prešla na Narodno Veče v Zagrebu. Ta odločna izjava je končno zadovoljila popolnoma tudi slovenske naprednjake. ki so z veliko ne-voljo doslej trpeli v naši majniški deklaraciji oni sramotni črno-rumeni okvir. Ta izjava je prvi javni revolucionarni čin vsega naroda in njena tretja točka je odklanjala načrt federalizacije, imenujoč dotični cesarjev proglas kot tuj »avstrijski cesarski manifest*. Formalno se Jugosioveni niso več smatrali za podanike Avstrije in bližal se je dan, ko so se tudi faktično oddvojili od habsburške monarhije in iztrebili vse njene osovražene embleme, znake in grbe. Wilsonov odgovor in manifest Narodnega Veča sta položaj popolnoma razjasnila. Avstrija je drvela svojemu neslavnemu koncu nasproti. • Na Dunaju so se medtem zbrali z drugimi slovanskimi poslanci tudi člani Jugoslovanskega kluba, ki so odklonili vsako razpravo o cesarjevem manifestu. Narodno Veče je imenovalo za svoje delegate dr. A. Korošca dr. Gregorja Žerjava in dr. Melko Cingrijo z nalogo, da čim preje odpotujejo v Švico ter stopijo v stike z Jugosl. odborom ter z antanto. Toda dunajska vlada se še upira ter odklanja izdajo potnih listov. Ko se že vse podira, ostajajo mo-gočniki še vedno nepoboljšljivi slepci. 18. oktobra podpisuje cesar Karel delno aboliciio kotorskih upornikov ter milostno naznania. da jih od 379 pomilo-šča 348, proti 31 pa da se mora proces nadaljevati... Sled za Aimmdsenom Oslo, 18. okt. s. Ribiška ladja «Leif». ki je prispela v Valersund v bližini Trondhje« ma, je našla na točki 64 stopin; =52 minut severne širine in 80 stopinj. 50 minut vzhod ne dolžine na morju plavajočo posodo za bencin z letala «Latham». Posoda je bila nepoškodovana. Na posodi je bilo pijanih par vrst s svinčnikom. Ker pa je barva že odpadla, teb vrst ni bilo mogoče čitati. Razločno se vidijo le črke acci. to so prve črke besede accident (nezgoda) in par šte« vilk, ki najbrže označujejo pozicijo, kjer j bilo letalo ob katastrofi Po teh podatkih je bilo letalo ob katastrofi. Po teh podatkih ška ladja «Leif» prispe danes zvečer v Trondhjem. Stavbna katastrofa v Fran-• •• Vincennes, 18. oktobra, sg. Tukaj se je porušila nova stavba, ki je pokopala 16 delavcev. Izpod razvalin so potegnili do« sedaj dve trupli in štiri ranjene. Ostale še rešujejo. Velike poneverbe pri b«o(rraKli ta»rt! s tiho vztrajnostjo izvršuje v Celju veliko kulturno delo/ Predsednik g. Mirko Gruden je pozdravil vse udelež ;nce. zlasti g. dr. Juro Hrašovca, ki stoji zavodu ved' no z veliko ljubeznijo ob str-ni, nadalje pa tudi zastopnike novin, zahvaljujoč se za njih dosedanjo podporo in s prošnjo, da tudi v bodoče podprejo zavod s prigodni« mi objavami. Glasbena Ma* -a v Celju se mora boriti z velikimi težkočami. Izvzemši malenkost' nih podpor oblastnega odbora, mestne ob< čine in nekaterih denarnih zavodov nt prejel zavod nikakih subvencij. Dr" va, ki ima gotovo velike kulturne obveznosti napram siičnim zavodom, daje le malenkostno pod' poro. Število učencev je ostalo napram lan* skemu letu nespremenjeno, kar znači. da uživa zavrM neomejeno zaupanje od strani staršev. Učiteljska mesta so bila dobro za= sedena, kaT je pokazala zlasti javna pro« dukcija gojencev koncem prošlega šolske« ga leta. Veliko zaslugo na doseženih uspe« hih ima g. ravnatelj Sancin, ki vodi zavod z vso vnemo in požrtvovalnostjo. V ietu 1927/28. je priredila celjska G. M. 6 koncertov, kar je vsekakor premalo. Od« bor je imel s koncerti velike težave, ker vlada med celjskim občinstvom napram siičnim prireditvam neverjetno mrtvilo. Vzlic zadostni reklami in prvovrstnim na« stopom je bil obisk vselej malenkosten. Iz tajniškega poročila, ik ga je podala gdč. Zupančičeva, posnemamo: Začetek šolskega leta je bil 1. septembra 1927.. ko» nec pa 28. junija 1928 Na zavodu je delo« valo osem učnih moči. Poučevali so g. rav» nateij Sancin in gdč. Blanda Heiier violi« no: ge. M Sancinova. L. Božič=Novakova in g. V Kunterer klavir; g. Mih. Kindlhofer klarine • g. Ciril Pregelj mladinsko petje, teorijo i- harmonijo; g. J. Šegula solopetje. Učenca sta bila 202. Blagajniško poročilo je podal g. Pfeifer in izkazuje: Vseh dohodkov 154.416.05 Din stroškov 151 981.20 Din. Dohodke tvori« jo članarina in šolnine, darila javnih kor« poracij in subvencija države. Proračun za leto 1928*29 izkazuie dohodkov 145 000 Din. izdatkov pa 162.100 Din, torej primanjklja« ia 7.100 Din. Ravnatelj Sancin ie podal kratko poro« čilo o delovanju šole. Naloga, ki si jo je nadel učiteljski zbor, da skrbi za srčno vzgojo mlade generacije, ni lahka. Eno za* doščenje pa je vendarle v tem. da so uspehi razveseljivi kljub veliki zaposlenosti na« še mladine, ki io vežejo še dolžnosti do normalnega šolskega pouka. Na zavodu vlada enotnost v sistemu i disciplini, vo« lju in resno prizadevanje. Nadaljnje delo je odvisno od moralne in gmotne podpore in uvidevnosti celotne naše javnosti. Soglasno ie bil nato izvoljen dosedanji odbor Pri slučajnostih je bil sprejet načel« ni sklep, da se otvori v Laškem ekspozitu« ra celiske G M., izvedba se prepušča od« boru Samo nekaj več zanimanja naj poka« že celjska javnost za to našo kulturno in« stitucijo, tn merodaini činitelji naj jo z vsemi razpoložljivimi močmi podpro, pa bogati uspehi ne bodo izostali. Velike sleparije bivšega meniha Razkritja zagrebških listov o manipulacijah orlovskega organizatorja, ki je {H>narejal dolarske čeke. — Škode blizu pol milijona dinarjev Zagreb, 17. oktobra. V Zagrebu so odkrili falzifikatorsko družbo, čije glavni tainik, organizator in blagajnik ie bil Fran Markovič. bivši frančiškan. Kriminalnemu odde'ku zagrebške policije se je posrečilo, da fe aretiral vse falzifikatorie Jn da ie zaplenil skoro ves denar, ki so ga falzifikatorji dvignili prt zagrebških ln provincMalnih bankah za ponarejene čeke ameriške parobrodne družbe Travellers Cunard Line. Dierlč la Zarlč Pred mesecem dni le Prišel v Jugoslovensko banko moški ln le oonudil čeke imenovane parobrodne družbe v nakup. Ker je imel vse listine v redu. Je banka izplačala ustrezajoči znesek. Ko le banka poslala čeke v Ameriko. |e bila zelo presenečena ko so jI sporočili da čekov ne morejo izplačati, ker so ponarejeni Na čekih ie bil podpisan neki Pero Dierič iz Siatinskega Drenovca. kii se le legitimiral pri banki z legitimacijo tamošniega sreskega poglavarstva Banka le zadevo prijavila policiji, ki ie poslala v Slatinski Dreno-vec policijskega agenta Ta ni našel Die-riča. pač pa denarno pismo Jugoslovenske banke v Osiieku s 95 000 Din. naslovljeno na Milana Zariča Policijski agent Je vzel pismo in telefonično Izvedel od podružnice v Osiieku. da ie v pismu denar za kupljene čeke Cunard Linie Detektiv ln uradnik T|i2M«;lr>ven».-kp H-tnke etn ntn z-ičela skupno iskati Zariča. ki pa je menda izvohal pretečo nevarnost in se je skril. Usodno pjsmo. Toda tudi najbolj premeten slepar napravi včasi kako napako, ki ga pozneje izda. Poštni urad v Slatinskem Drenovcu je £1 ■Mi m Popolnoma novo! Očarljivo! Prvič v LJubljani! senci Shagerraka (Pomorski kadet) Veleflm nemške mornarice. — Morje v svojem divjem elementu. Grozna bitka pri Skagerraku. — Eksplozija in katastrofa na oceanu. — Očarljive, nepozabne scene. Izvrstni igralci. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. In 9. uri. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. W m =HSf= m prejel pismo, da 1e Mile Zarič bolan in naj se pošlje nanj naslovljeni denar v Zagreb. Sejmišče 12/1V Banka iz Osijeka ie poslala nato Zariču pismo, v katerem so bili namesto bankovcev navadni papirji. S tem pismom se je napotil detektiv, preoblečen v pismonošo. na Sejmišče 12 V vsej hiši niso poznal Zariča. šele v IV. nadstropju v neki sobici ie detektiv našel dva mladeniča v r,vilenih Pižamah. ki sta se odzvaL na ime Zarič Bila sta to Fran Markovič, bivši pater, sedaj slušatelj itir'dfčne fakultete v Zagrebu in z njim neki Franio B.ill. čevljarski pomočnik Oba so takoi aretirali in izvedli pri njih hišno preiskavo. Obenem so aretirali Markovičevo gospodinjo Ore- Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Ljubljanska drama. Začetek ob 8. zvečer. Petek, 19.: Zaprto. Sobota. 20.: Zaprto. (V opernem gledališču proslava ge. Avguste Danilove.) Ljubljanska opera. Petek, 19.: Zaprto. Sobota. 20. ot> 8. zvečer: eatov oče je bil španski komponist. Caspar Cnssa do je bil rojen le!a 1897. v Barceloni ter je udira I od svojega enajstega leta dalje pri lajslavuejšem mojstru na čelo, pri CassaNu t Parizu. Po dokončanih študijah je začel svoje koncertne turneje in danes ga štejemo k največjim svetovnim mojstrom. Na klavirju ga spremlja Julietta MerHelssohr Cordigiani, izvrstna pianistka, ki svojo nlo-no klavirske spremljevalke v resnici umetniško izvaja. Ljubljanski koncert z popolnoma novim sporedom, katerega priobčimo jutri, se vrši v petek, dne 26 t. m., v Mariboru pa koncerti ra v četrtek, dne 25. oktobra t. I. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Premijera Capkore komedije cStvar Ma-kropulos* bo v ljubljanskem Narodnem gk-daJj-š6u v soboto dne 20. t. m. »Stvar Makropulos« je dek) znanega češkega avtorja Capka ter ie belo igrano po vseh svetovnifi odrih z največjim uspehom Posebno velik uspeh pa le dosegla komedija v Pragi na Vinohradskem gledališču, kjet jo ie režiral avtor sam, glavno vlogo pa le kreirala znamenita igralka Dostalova Snov J« zaleta iz utopističnih romanov pisatelja We!!sa Premijera, pri kateri sodelujejo na Se najboljše dramske moči. v glavni ženskn vlogi ga. Avgusta Danilova, bo v proslavo 40 letnice umetniškega delovanja Avguste Danilove. Premijera se vrši izven jledališkcza abonmaja v opernem gledališču. Začetek točno ob 20. Novi prevodi dr. Gradnika is orijcmal-;ke lirike. Mesečnik je objavil v najnovejši številki tri pesmi kitajskega šocijalnega pesnika Pe-Io-tiena v prepesnitvi našega odličnega pesnika dr. A. Gradnika. Kakor izvemo, pripravlja dr. Gradnik za natisk antologijo kitajske lirike, ki bo vsakega ljubitelja poezije po svojih visokih umetniških kvalitetah prijetno presenetila. V antologiji bo posebno zastopan Li-tai-po, ki ga štejejo med največje pesnike vseh časov in narodov. Ii češke književnosti, češki založniki napovedujejo celo vrsto novih knjig. «Pfinx» namerava izdati zbrano prozo Jaroslava Vrchliekega in roman T- V. Krejčija . Al. Srdee prevode Rachilda, Bjorn-sona, iVietzscheja, založba , več pesniških zbirk, med njimi eno Rudolfa Medka, kritičarske spise Miroslava Rutteja in dr. V založbi Fr. Borovega v Pragi je začelo izhajati veliko delo cFranooska revolucija,, ki ga piše pesnik SL K. Neumann. goričevo s tremi hčerkami, ki pa so Jih po kratkem zaslišanju na policiji zopet izpustili. Markovič ln Bali sta nekaj časa tajila krivdo nato pa vse priznala. Po njunem zaslišanju ie Dolicija aretirala Vida Galo-viča. znanega iz falzifikatorske afere leta 1920. in Markovičevega očeta, upokojenega ofcijala iz Lepoglave. Prj prvem so našli hranilno knjižico zagrebške Mestne hranilnice s 150.000 Din, pri drugem pa 211.000 Din. Kolikor je do sedaj znano, so falzifikatorji oškodovali Jugoslovensko banko za 95.400 D n. Srbsko banko za 45.400 Din, Mestno hranilnico za 5.665 Din in Prvo hrvatsko štedionico za 340.000 Din. Za kritje povzročene škode pa zaenkrat služi Ga-lovičev avto in hiša ter posestvo, k: ga premore bivši pater Markovič. Velika senzacija v Zagrebu. Razkritje te nenavadno velike ponareje-valske afere, ki bi »delala čast« rudi naj-spretnejšim kovarjem v kakem evropskem ali ameriškem velemestu, ie po obsežnih poročilih zagrebških listov vzbudilo med vso javnostjo izredno pozornost. To še posebno zaradi osebnosti Frana Markoviča, George O' Brien «n lepa, temperamentna Lois Moran naznanjala cenj, občinstvu svojo poroko Vabljeni ste vsi, ki sa želite smeha in zabave, na veseJo Mornarsko svatbo Pride! Pride! v KINO IDEAL. ki ga zdaj splošno imenaaeio »čudnega svetnika iz orlovskega gnezda«, kakor tudi spričo dejstva, da so bili čeki ponareieni s frapantno umetniško spretnostjo r»rjgi-nali, o katerih se je menilo, da se sploh ne dajo ponarediti, so kopirani z vsemi minu-cijoznimi podrobnostmi, edino barva je za nianso drugačna: dočim so originiii sivka-sti, so bili oni čeki, ki sta jih v zagrebških bankah vnovčevala častiti Franjo Markovič in stari praktik Vid Galovič. malo boli zelenkasti. Vzbudili bodo senzacijo tudi v Ameriki. Avanture neugnanega potepuha Beg iz kaznilnice. — Ahasverska potovanja in srečna naključja. — Junak prihodnje porote. Ljubljana. 18. oktobra Ljubljanska policiia je končno viovila že nad Pol drugo leto zasledovanega drznega zločinca, prešernega pohajača. spretnega tatu, vlomlca in »kolesarja«. 28-letnega Ivana Pistotnika. pristojnega v Mozirje na Štajerskem. Potepuhova sreča Pistotnik ie imel pri svojih poslih tekom lanskega in letošnjega leta izredno srečo. Fant je bil navzlic svoji mladosti že osemkrat kaznovan ter bi imel svojo zadnio kazen. šestletno ječo odsedeti v mariborski kaznilnici. Po poklicu je bil Pistotnik Žagar, a se ie tekom časa izučil v kaznilnici krojaške obiti. Življenje v kaznilnici mu seveda ni prijalo. zato je vedno tuhtal, kako bi mu uspelo priti zopet na svobodo. Taka prilika se mu je nudita 13. decembra 1926., ko ie šel še z nekaterimi drugimi kaznjenci na delo nekam v mariborsko okolico. Med delom se je Pistotnik s primernim izgovorom odstranil, nato pa io iadrno ubral v bližnji gozd, kjer se Je skril pred svojimi preganjalci. V gozdu Ie Počakal noči, nato pa usmeril svojo pot proti Pohorju Krenil je v zapadno stran ter v okolici M is! inje vlomil že isto noč v neko bajto, iz katere je odnesel suknjič. 130 Din gotovine ter za prvo silo nekai iestvin Ubežnik se je nato potikal po gozdovih ter se približeval avstrijski meji. ki io le prekoračil lani v noči na 27 julija pri Prevaljah Udaril je pot proti Velikovcu. kjer je naslednjega dne vdrl v neko hišo od cesti, si oskrbel kompletno obleko ter ukradel povrh še 45 šilingov gotovine. V gozdu ie nato kazensko obleko vrgel v Dravo Iz Veli-kovca se je fant odpeljal v Celovec, odkoder je krenil proti Beljaku Dne 30 iuiija je izvršil v Beljaku vlom v neko predmestno vilo. v kateri je prišel do izfoornega plena. Z lahkoto se je polastil 2800 šilingov gotovine ter jo mahnil nazai v Celovec in takoj dalje v Judenburg. Tu se je seznanil v zakotnem lokalu z neko sladko deklico. Povabil jo je s seboj v Celovec, kjer sta ostala tri dni in se zabavala v raznih zakotnih gostilnah. Dne 4. avgusta sta se vrnila nazaj v Judenburg. kier ie kavalir sladko dekle odpodil ter se vrnil iz mesta zopet na kolodvor. Cisto nenadejano ga ie tu čakala zopet velika sreča. V garderobi je opazil majhen femnorjav kovčeg, ki ga je kar hitro »sunil« in s plenom odkorakal peš po progi. Nedaleč od mesta ie na samem kovčeg odprl ter v velikansko presenečenje našel notri krasno vsoto 8600 šilingov v gotovini, poleg pa še zlato uro s tako verižico. moški prstan z briljanti ter nekaj toaletnih potrebščin. O. fant je denar takoj pobasal v žep. kamor je spravil tudi dragocenosti, kovčeg z ostalo vsebino pa potopil v mlako za progo. Na prihodnji postaii je Pistotn k kupil vozni listek za Leoben. kjer je prodal uro. verižico in prstan zlatarju za 500 šilingov. Zlatarju je poba dobro natvezil. da nna v okolici strica in da se ie naveliča! življenja v Jugoslaviji. Iz Leobna se ie odpeljal z vlakom (seveda v I razr. v Gradec), kjer se je gostil v gostilni »Zur Sonne« celih 14 dni kot Johann Ferenz, krojaški mojster in narodni mučenik iz Jugoslavije. V Gradcu ie živel kakor baron, se kreta! Po raznih zabaviščih in ugania' orgije. Slednjič so ga začeli podplati žgati in tudi mošnjiček se ie sušil Pa ie fant pobral šila in kopita ter odšel zopet na našo mejo v Ebiswald. Od tihotapcev ie prav slučajno izvedel, da skrivajo razno tihotapsko blago v nekem skednju pod gozdom. Pistot-niku ie po kratkem premišljanju šinila v glavo imenitna ideja. Ponoči je po kratkem oprezovanju kratkomalo vdrl v omenjeno barako ter si oprtal tri nahrbtnike v teži 60 kg, v katerih se ie nahajalo nekaj Gav-rilovičeve saiame, več steklenic slivovke in nad, 40 kg saharina. Vesel nočne avanture, ki mu je položila v naročje tako bogastvo. jo je udaril čez mejo nazaj v Jugoslavijo ter v vasi Brezdnu v bližini Maren-berga prodal vso robo neki ženski za 16 000 Din, dasi je blago predstavljalo dvakratno vrednost. Križem Jugoslavije. • Nu, blago prodano, denar zopet v žepu — pa se Pistotnik niti ni maral mnogo muditi v domači deželi, marveč je z lukama-tijo krenil naravnost proti Zagrebu in še naprej proti Beogradu, pa celo še proti bolgarski meji. hoteč jo popihati v drugo stran inozemstva. Vendar pa se je premislil in se je raije vrnil v Subotico, Osiiek, Virovitico in čez Varaždin v Rogaško Slatino, kjer se mu ie jelo kmalu zopet sanjati o lepih časih na Koroškem. Pa se je odpeljal proti Dravogradu in se iz neznanega vzroka vrnil na Pohorje. Lepega dne ie vlomil v bližini Sv. Kun-gote v neko hišo na ta način, da je razbil vrata s sekiro. Ker se v hiši navzlic ropotu ni ničesar ganilo, se je svedrovec kmalu ojunačil ter odprl neko omaro. Iz predala je tisti hip padlo več tisočakov ter nekaj drugih papirjev. med katerimi ie opazil tudi vojaško odpustnico. Hej. s tem pap'ri?m ie bil Pistotnik na koniu. Pobral je 8764 Din gotovine, vtaknil v žep vojaško listino ter si nažgal še eno izmed 30 cigaret, ki iih ie našel poleg ostalega plena, nakar ie izginil. kakor je prišel. Odpeljal se je nazaj proti Celj u in jo mahnil naravnost na jugosloven-sko-italijansko mejo, kjer je prišel čez Črni vrh v Italijo. Zadrževal se je nekaj časa v Gorici, spal je v Solkanu, nato pa se vrnil v Trst. Ker mu tam za daljši čas ni prijalo. se je podal proti Planini, se zopet vtihotapil čez mejo ter se pripeljal v Ljubljano Kmalu pa se je znašel v Novem mestu, kjer ie v okolici poiskal Vrhovško vas, v njej pa starega znanca iz mariborske kaznilnice Josipa S t i p i č a. k'" se je s Pistotnikom izučil krojaštva. Pomenila sta se o starih časih, nakar jo je Pistotnik zopet mahnil nazaj v Ljubliano. kjer je ukradel v Sp. Šišk; kolo slaščičarskemu vajencu Ivanu Tvrdetu. S tem kolesom se je odpeljal proti Celju in ga v Skofji vasi prodal. Za par dni se ie pojavil zopet v ljubljanski okolici ter ukradel drugo kolo Jožefu Prašnikarju na Jezici. Ukradeno kolo je peljal nazai na Štajersko, kjer ga ie spravil v denar v Draži vasi pr,- Konjicah. Za izkupiček si ie kupil blago za obleko, ki ga je poslal kolegi Jožefu Stipiču v Vrhovsko vas z nalogom, da mu skrojj obleko Cez par dni se je pojavil v Gaberju in Celju, kjer ie ukradel moško kolo iz Cečkove gostilne. To kolo je pozne.ie prodal v Šenčurju pri Kranju. Z Gorenjskega se je odoeljal zopet na Štajersko, v okolico Braslovč. Ker je bila neč temna in deževna, se ie približal neki žagi. kjer je gorela luč. Potrkal je na vrata. Na njih ni bilo kliuke in se mu ni nihče odzval. Tako! Hitro se je potepuh sklonil in že privlekel kljuko izpod nekih desk. Vrata so se odprla na ste-žaj ni uzmovič je kar brž odprl omaro. Za perilo mu ni bilo. pa ie še potlpal v suknjiču in naše! 3240 Din V trenutku je bila listnica v njegovem žepu, poleg nje pa še srebrna verižica s tolarjem Marije Terezije. Pa zopet dalje... Tat se je nato odpeljal zopet v Ljubljano, kjer se je pošteno adjustlral, košaro s staro obleko pa poslail na Stipičev naslov. Odpeljal se je nato na Hrvatsko, pa se po par dneh vrnil na štajersko, kjer ie letos 28. maja vdrl v občinski urad v Šmariu pri Jelšah in si izstavil neke tiskovine, po katerih ie kupil v Celju več praznih delavskih knjižic, ki jih je izpolni' z različnimi imeni, med drugim; tudi na ime: Janez Prisian, krojaški pomočnik. Pozneje se je seznanil z nekim Francetom Krulejem. s katerim sta zbežala v Avstrijo, ki sta jo prepotovala vsevprek in končno odšla v M on ako v o, kjer so iu kot postopača prijeli in zaprli. Vrnila sta se iz policijskega zapora na Tirolsko, odkoder sta jo hotela mahniti na Virtenberško Prehod čez mejo pa se je posrečil samo Kruleju. dočim «e je moral Pistotnik vrniti Pojavil se je zopet na Štajerskem, kjer je izvršil več vlomov Ln se nato odpeljal v Dalmacjo, cd-tam pa v Bosno V nekaterih občin ih ie izsiljeval razne Podpore. Kmalu pa je prišel zopet na Štajersko, kjer se ie seznanil z dvema tihoiapkama Njima se ie Ponudil. da jima pomaga prenesti nahrbtnik čez mejo. Sredi gozda pa so jih baje nenadoma zasačili finančni pazniki in tako se je zgodilo, da se je Pistotnik s tihotapsko robo kar sam znašel že na avstrijski strani. Tihotapsko blago ie prodal in se napoti! peš proti VVildonu. namenjen zopet v Gradec. V VVildonu pa je mimogrede opazil viseti v neki hiši suknjič, ki se ga ie hotel na vsak način polastiti. In glej, čim je suknjič prijel, je padla iz njega liki zrelo jabolko nabasana listnica, v kateri je našel, ko se je oddahnil nekje na polju, nad 2000 šilingov gotovine. Pistotnik je tedai krenil hitro na najbližji kolodvor ter se odpeljal na-avnost v Bruck ob Muri. Med vožnjo se mu je Pridružil neki potujoči mehanik Edvard, s katerim sta v Frohnleitenu ukradla dvoje koles. Pistotnik se je odpeljal nazaj proti meji in dalje na Dolenjsko. Vrnivši se v Ljubljano, je zopet izvršil več tatvin kok-s. Zadnje je nameraval ukrasti dne 5. t. m. slugi Josipu Badaviču zpred vrat družbe »Levanta« v Kolodvorski ulici, kar pa ie postalo zanj usodno. Badav 5 ga je, kakor smo takrat kratko poročai' pravočasno zapazil, skočil za njim na cesto, ga vjel. stresel s kolesa in ga po daljši berbi predal stražniku. Tedaj šele so se nehale zan mi-ve avanture enega najnevarnejših apašeV, kar jih je bilo poslednji čas v gostih na ljubljanski policiji. Preiskava je v glavnem zaključena in Pistotnik se bo lahko ju-načil pred prihodnjo poroto. Opozorilo! Obveščamo p. n. občinstvo, da že dalje časa ni dobiti premoga iz Trboveljskega rudnika in da vsled tega trgovci s kurivom ne moreio izvršiti niti najbolj nujnih dobav. To stanje bo predvidoma trajalo še nadalje, ker je pomanjkanje vagonov sedai še mnogo bolj občutno. kakor je bilo pred nekaj tedni. Zadruga trgovcev s kurivom v Ljubljani 12251 Domače vesti * Imenovanja v poštni službi. Za tajnike pri poštni direkciji v Ljubljani so imenovani Fran Salehar, Valentin Koman, Budi-voj Masle in Pran Jereb, vsi v 2. skupini II. kategorije. * Poslanik Prince odpotoval v Ameriko. Poslanik ameriških Zedinjenih držav na našem dvoru, g. Prince, odhaja na daljši dopust v Ameriko Zaradi tega je predvčerajšnjim posetil ministra za /nanje zadeve g. Marinkoviča ter se r J njega poslovil. * Jesensko zasedanje I ju' danske oblastne skupščine se bo pričelo v ponedeljek 22 t. m. dopoldne ter bo trajalo, kakor se zatrjuje. do sredi novembra. * češkoslovaške jubilejne poStne znamke. Povodom proslave lOletnice češkoslovaške republike je poštna uprava izdala ju-bilejske poštne znarrnke, ki pridejo dne 22. oktobra v promet in se bodo do konca ju-biiejskega leta prodajale te znamke. Znamke ncsijo pokrajinske slike iz Češkoslovaške, znamke po 3 Kč pa sliko predsednika Masaryka. * Pošte Kastav, Sv. Matej in Zamet so se po odredbi poštnega ministra z dne 20 septembra 1928 izločile iz področja ljubljanskega poštnega ravnateljstva ter spojile vnovič z območjo poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Zagrebu. * Službena pisma v rabljenih ovitkih. Razne državne in druge ustanove uporabljajo pri pošiljanju uradnih pisem že rabljene in obrnjene ovitke. Zdaj odreja poštni minister, da se taki ovitki ne smejo uporabljati, ker niso v skladu s čl. 17, točka I. Pravilnika za notranjo službo. Na obrnjenih ovitkih se namreč poznaj-o sledovi nasilnega odpiranja fn poškodbe ovitka, ker so gumirani deli ovitka poškodovani. Upodabljanje takih ovitkov ovira poizvedbe po spolaciji in poškodbi uradnih pisem. Posebno je težavno, ker izzivajo večkrat taki obrnjeni ovitki sum, kakor da bi bili nasilno odprti. Za naprej moraio pošte sprejem uradnih pisem v obrnjenih, že rabljenih ovitkih, odklanjati. • Konferenca za tujski promet končana. Predvčerajšnjim popoldne je bila v Splitu zaključena konferenca za tujski promet, katere so se razen naših domačih udeležili tudi vnanii potniški uradi ter zastopniki nemških železnic in nemškega turističnega urada v Draždanih. Zaključena je bila debata o poštnem prometu, o izletih, o zabavah, domači publiki in turizmu ter o sodelovanju domačih in vnanjih potniških uradov, kakor tudi o potrebi javne kontrole. Včeraj so udeleženci konference napravili skupni izlet na livar. zvečer pa so odpotovali v svoje kraje. * Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani le umrl po kratki bolezni g. Srečko Gruber, pisarniški uradnik finančne pro-kurature. Pogreb danes 19. t. m. ob pol 12 iz boln;ce na kolodvor, od koder bodo pokojnikovo truplo prepeljali v Litiio. — Po daljšem trpljenju je preminula v Ljubljani ga. Marija Šventova, soproga vlakovodje. Pogreb bo 20. t. m. ob 16. — Rodbini Plankovi v Planini pri Sevnici je 18. t. m. umrl edini sin Matko. Pogreb bo 20. t. m. na pokopališče v Prevorjah — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Iz Zdravniške zbornice za Slovenijo. Dr. Julij Koder, zasebni zdravnik v Metliki, je bil vpisan v imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo. * Ogrevanje železniških vagonov. Generalna direkcija državnih železnic je odredila, naj se od 1. novembra dalje redno vrši ogrevanie železn:ških vagonov brzih in osebnih vlakov. Ogrevanie vagonov je dovoljeno tudi že sedaj na glavnih progah, a samo 7.a slučaj občutnega mraza. * Sprememba voznega reda na progi Grobelno-Rngatec Pričenši z 21 oktobrom t 1. dalje izostane na progi Grobelno-Rogatec mešani vlak štev. 8133. ki je odhajal iz Rogatca ob 12.10 in prihajal v Gro-belno nb 13 2? ter mešani vlak štev. 8138, ki je odhaial iz Grobelna oP 15.58 in priha-jsl v Rogatec ob 17.03. Mesto teh vlakov vozita od istega dneva dalje dnevno redno mešana vlaka štev. 8135 z odhodom iz Rogatca ob 13.30 in prihodom v Grobelno ob 14.47 in 8142 z odhodom iz Grobelna ob 15.40 in prihodom v Rogatec ob 16.45. Z uvedbo teh vlakov bo vpostavliena ugodnejša zveza na popoldanski potniški vlak proti Ljubljani in Mariboru ter na potniški vlak iz Ljubljane in na potniški in brzi vlak lz Maribora. Natančnejši vozni redi so razvidni pri potniških blagajnah. * Velik tabor ob priliki žegnanja na Šmarjetni gori pri Kranju se bo vršil v nedeljo 21. t. m. Po 11. blagoslovljenje novega zvona in kapele. Blagoslovljenje bo slovesno po g. prof. Janku Mlakarju. Po obedu pričetek veselice ob sodelovanju salonske godbe z raznimi ljudskimi zabavami. Poskrbljeno bo, da bo prišel vsak tabornik glede zabave, pijače in jedi po naj-skromnejših cenah na svoj račun. Vstopnina prosta. V primeru dežja se bo vršil tabor 28 t. m. 2024 . * Ureditev vojaških pokopališč. Po vesteh iz Beograda se v ministrstvu ver proučuje vprašanie ureditve zavezniških vojaških pokopališč v naši državi, ki doslej še niso urejena. V to svrho je ministrstvo sprejelo v novi proračun večji kredit. * Italijani v naši državi. Italijansko ministrstvo vnanjih del je nedavno izdalo zanimiv popis Italijanov v inozemstvu. Po tej statistiki živi v Jugoslaviji (po podatkih Iz lanskega leta) 14 392 Italijanov, in sicer 8369 moških in 5960 žensk. Po poklicu je 3691 zidarjev, kmetovalcev in navadnih delavcev, 3880 zaposlenih v raznih obrtih (krojači, brivci itd.), 1244 Italijanov Ij zaposlenih v trgovini, 817 v svobodnih profesijah, T20 je privatnih uradnikov. 80 ribičev in 30 umetnikov. Italijanskih šol ie v naši državi 11 s 669 učenci. V vsej Dal-aiaciji je po tej italijanski statistiki 6802 Italijanov, optantov In kolonistov, v ljubljanski konzularni jurlsdikciji pa 3809. V odstotkih je v naši državi 0.11 procentov Italijanov v primeru s celokupnim prebivalstvom. * Aretacija madžarskega velesleparja. V Splitu Je zadnji čas bival neki madžarski državljan, po imenu Konigstadler, ki je nastopal pod raznimi krivimi imeni, ln bil te dni ovaden policiji, ker ni plača! svojih računov v raznih tamkajšnjih hotelih. K6-nigstadler je prej zelo razkošno živel na rivijeri, se elegantno oblačil ter pri nekem gradbenem podjetju naročil načrt za moderno vilo, ki jo namerava zgraditi na najlepši legi Splita. Ko se je v Splitu zvedelo za njegovo aretacijo, so se začele stranke ena za drugo javljati policiji, da jih je lažni kavalir ogoljufal. Policija je uvedla obsežna poizvedovanja. * Žena hotela zastrupiti svojega moža. Kakor poročajo iz Tuzle, je povzročilo tamkaj veliko senzacijo zastrupljenje posestnika Mehe Satuloviča Poskušala ga Je zastrupiti njegova mlada žena Zlata na ta način, da mu je vkuhavala v pijačo in Jedi neke strupene gobe. Satulovič ie sicer močno obolel, zdi pa se, da strup ni bil dovolj močan in tako so simptomi zastruplje-nja po štirih dneh prenehali. Policija je Zlato aretirala in sodišče Jo Je pridržalo v preiskovalnem zaporu. * Divje mačke ▼ ptujski okolici. V pri-stavskem lovišču pri Ptuju so priredili te dni velik lovski pogon. Razen petih srnjakov in 3 zajcev sta bili ustreljeni tudi dve divji mački, krasna eksemplarja, katerih eden tehta 6.5. drugi pa 7 kg. nudi jesenska in zimska oblačila I. Maček specijalna konfekcija za gospode In deco ALEKSANDROVA CESTA 12. * Sreča pijanca. Seljak Ivan Ivančev se je te dni iz Subc^ice močno pijan vračal v domače selo Žednik. Hodil je po železniški progi in se končno viegel na železniški tir. Ko je prihajal vlak, ie vlakovodja opazil moža in skušal še pravočasno ustaviti v!ak, kar pa se mu nI posrečilo. Lokomotiva je pijanca sicer dosegla, vendar pa je imel nenavadno srečo — lokomotiva ga je le porinila s tira. Ivančivič je bil pri tem le lahko poškodovan. * 2elezn?ška nezgoda v Vlnkovclh. Predvčerajšnjem zjutraj se je na kolodvoru v Vinkovcih pripetila nezgoda, vsled katere se je beograjski brzovlak moral odpeljati brez vagona restauranta in brez vagonov tretjega razreda. Pri razvrščevanju se je prevrnil vagon, vzdigovanje pa je trajalo štiri ure. Brzovlak Je prispel v Beograd z veliko zamudo. * Kozel, ki daje mleko. Priroda se pogosto poigrava ne samo z ljudmi, ampak tudi z živalmi. O zanimivem primeru poročajo iz Vinkovcev. Mesar Dragotin Kadič je kupil kozla, ki je normalno razvit ter ima tudi že potomstvo. Mesar pa je opazil, da ima koze! lepo razvit desni sesek, dočim ie levi v rasti močno zaostal. Iz desnega seska daje kozel lepo belo mleko. Zivino-zdravnik je kozla pregledal in ugotovil, da kozel ni hermafrodit, kakor se to pogosto dogaja, marveč ima samo močno razvite rri'pčne 71 pre Jutri premijera gigantskega veielilma ruske krvave revolucije TEROR V glavni vk>g< LON CHANEY. Pride' Pride! Ne pozabite! Elitni K'no Matica • * Grozen zločin matere. Kakor javljajo iz Prokuplja, je ugledni posestnik Kosta Dukič iz Gornje Draguše v torek dopoldne našel na pragu svojega mlina, v katerem tudi stanuje, svojo ženo Vido težko ranjeno, 41etno hčerko Maro pa mrtvo s prerezanim vratom In razbito glavo. Takoj je obvestil policijo. Okrajni zdravnik je pregleda! žrtvi in izjavil, da je dete bilo ubito s sekiro. Vida je bila večkrat zabodena z nožem, vendar je bilo še videti znake življenja. Zdravnik Je dal ženi injekcijo in skušal zvedeti od nje. kako je prišlo do zločina. Žena je končno priznala, da je zaklala najprej otroka, potem pa še sebi skušala vzeti življenje. Sekiro je vrgla v vodnjak, kjer so jo tudi našli. Zakaj je izvršila zločin, pa žena ni hotela povedati. Njene poškodbe so smrtnonevar-ne in najbrže ne bo ostala pri življenju. * Zrušila se hiša in pokopala rodbino. V Starem Bečeju se je v torek ponoči zrušila hiša posestnika Frana Tiškega in zasula tri osebe. Silna nevihta in močan naliv sta hišo močno poškodovala tako, da se Je staro poslopje okoli polnoči zrušilo, pri čemer je tramovje ubilo 4letno po-sestnikovo hčerko. Tišk! in njegova žena pa sta bila težko poškodovana._ Ornega, Doxa, Eterna ki druge specialne mre naijcemejš* pri najstarejši vedetvrd&i UR Anton KIHmann, Maribor St. 36-b. Iltrstrovami katalog brezplačno. * Sokol v Dev. Mariji v Polju bo otvoril svoje plesne vaje v soboto 20. t. m. ob pol 20. Vabimo mladino, naj se vaj udeležuje In nauči družabnih plesov. Vaje se bodo vršile v Sokolskem domu. 2007 * Podjbtnik avtobusne vožnje Ljubijana-Vrbnika In nazaj Je dal napraviti barvaste zastavice, ki jih je porazdelil po gostilnah, mimo katerih prevaža ljudi. Ko vidi šofer na vratih zastavico, ustavi avtobus, da ljudje vstopijo. Ko avtobus oddrdra, se zastavica vzame z ■ vrat ter zopet natakne, kadar Je treba. Da Je ta naprava v Interesu podjetja in občinstva, je jasno in Je na tej progi posebno umestna. * Spremembe voznega reda na avtomobilski progi Mestlnje . Sv. Peter pod Sv. gorami. Z 12. t. m se Je spremenil na av-tomobilni progi Mestinje - Sv. Peter pod Sv. gorami vozni red za popoldansko vožnjo iz Podčetrtka v Mestinje tako, da ima avtomobil zvezo na vlak. ki odhaja iz Me-stinja ob 12 50 in prihaja v Grobelno ob 13.22, v Maribor ob 16.34, v Celje ob 15.22 in v Ljubljano ob 18,12. • Avtobusni promet Konjice - Celje. Po odredbi velikega županstva se je na progi Koniice - Celje zaradi slabih mostov za-branilo prevažanje potnikov v večjih avtobusih. Namesto teh se bo vršil od sedaj naprej promet z mamšimi avtobusi in razen tega se bo uvedla na progi Vojnik -Celje nova zveza s posebnim avtobusom po naslednjem voznem redu: odhod iz Vojnika 6.30, 8 15. 12.45. 17.30 — prihod v Celje 6.54. 8 39. 13.10, 17.51: odhod iz Celja 7.45, 11.30, 16.10, 19.30 — prihod v Vojnik 8.10, 11.54, 16.34, 19.54. * Ljudje, ki trpe na težkem telesnem odvajanju h iih pri tem mučijo obolelosti debelega črevesa ter preobilica krvi v spod-iiem delu telesa., pritisk krvi na možgane, davobol in utripanje srca. naj popijejo zjutraj in zvečer po četrt kozarca prirodne jrenčice »Franz-Josef«. Vodilni zdravniki drurgičnih zavodov izjavljajo, da se voda »Franz-Josef« uporablja z najboljšim uspe-n-om pred operacijami v trebuhu in za njimi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špe- trgovinah. * Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna los. Reich. Smeh! Krohoti Zabaval Vse gre kakor namazano! Izvrstna veseloigra s priljubljeno, temperamentno Lauro la Plante v glavni vtozL Bombe smeha! Mlada prodajalka, slikarka, umetnica. — Prijetna zabava s šefovim sinom! — Smeh! — Zabava! Predstave ob: 4., pol (., pol 8. In 9. PREMIJERA! KINO IDEAL. h Ii«Miane Proslava desetletnice osvobojenja« Združena ljubljanska kulturna in na-rodma društva bodo na svečan način proslavila deseto obletnico našega narodnega Osvoboienja v soboto 27. t. m. z obhodom po mestu in manifesta-cijsko prireditvijo na Taboru. Vsa narodna Ljubljana bo ob tej priliki proslavila spomin na zgodovinske dneve, ki so njej in narodu, prinesli svobodo. _ u— Napredno politično In izobraževalno društvo za koiizejski okra] priredi danes ob 20. članski sestanek v Prešernovi sobi pri »Novem svetu«. O političnem položaju bo poročal g. dr. Gr. Žerjav ali g. dr. A. K r a m e r u— Krajevna organizacija SDS Moste Danes, v petek ob 8. uri zvečer se vrši članski sestanek v gostilni pri Rahnetu. Udeležba obvezna, posvetovanja bodo odločilna. — Odbor. u— Na naslov direkcije državnih železnic v Ljubljani. Prejeli smo: Vsi državni uradi so praznovali lOletnico proboja solunske fronte. V državnem uradu direkcije državnih železnic v Ljubljani v progovni sekciji se je pa delalo od jutra do večera s polno paro. Zakaj? Ali mar nismo v eni in isti državi? u— »Friderik Veliki« V soboto in nedeljo 20. in 21. t. m. bo predvajala ZKD v prostorih elitnega kina Matics ob običajnih urah zadnji de] in konec monumentalnega historičnega Ufa - filma »Friderik Veliki«. V tem delu vidimo grozovite boje za časa sedemletne vojne, gledamo reforme, ki jih ie uvede! slavni nemški vladar, ter se uži-vimo v dvorske običaje v Berlinu, na Dunaju in v Parizu. u— Poroka. Včeraj se je poroči! tukajšnji poveljnik mesta g. general Dragomir M. Popovič z gdč. Zinko Desanko Sede j e v o iz Ljubljane. Bilo srečno! u— Javna zahvala. TKD Atena se zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem, ki so podprli s prispevki akcijo cvetličnega dne »Za zdravje otroka«. 2021 u— Slovensko zdravniško društvo v LJubljani vabi na mesečno zborovanje 25. t. m. ob po! 18. uri v dvorani OUZD. Predaval bo g. šef - zdravnik dr. I. Z a j e c o problemih socialnega zavarovanja. Po predavanju bo ogledovanje higienskih in zdravilih naprav zavoda. 2023 u— Sokol Šiška bo priredil v petek 19. in nedeljo 21. t. m. filmsko predavanje »Zdrava duša v zdravem telesu«. Začetek ob 20. uri. Vstopnina Din 5, 4, 3. Dvorana zakurjena. 2017 u_ Premestitev trga s krompirjem In zeljem. Prihodnji ponedeljek, dne 22. t. m., se premesti trg s krompirjem in zeljem na debelo iz Krekovega trga pred Mestnim do- Ustna duplina J« najTaiJI pot za dohod klic bolezni v na Je telo. Pri boteznJh žreta, frrrpavostf jfte<;ii to nahodta so radi fceva neobhodno potrebne okusne ANACOTPAl RSJMNDEl«. mom na Sv. Petra nasipu, na levi breg Ljubljanice od Zmajskega mestu do hiše št. 27. Dovoz in odvoz se vrši pri Zmajskem mostu. u— Plesne vaje JNAD »Jadrana«. Otvoritvena plesna vaja v soboto 20. trn. ob 20. v veliki dvorani Kazine. Plesovodja g. prof. Jenko. Igra akademski danclng band. Vstop le proti vabilu — Odbor. u— ASK Primorje. HI. plesna vaja zabavnega odseka nogometne sekcije bo 21. t. m. ob 20. uri v beli dvorani hotela Uniona. — O d b o r. 2019 u— Reprezentančne plesne vale slušateljev ljubljanske univerze. Otvoritev danes, v petek 19. t. m. ob pol 20. v Kazini. Vodi prof. Jenko. Godba, jazz - Negode Vabljeni gg. zdravniki, oficirji in inženjerjl. 2018 u— Policijski drobiž. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiii naslednji dogodki: 1 tatvina detelje, 2 tatvini koles. 2 tatvini obleke, 1 poskus vloma, 1 telesna poškodba, 1 izgred, 5 prestopkov kalienja nečnega miru. 1 prestopek predavanja necenzuriranega filma, 1 nezgoda, 1 obolenje na tifusu, 1 prekoračenie policijske ure, 1 požar (v Šmartnem), 27 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin ter 9 prestopkov cestno - policijskega reda. Aretiran Je bil neki Ivan P. zaradi tatvine prtov v neki tukajšnii cerkvi. u— »Ker mu niso dovolili, da se ženi.« V notici, pod tem naslovom objavljeni v sredo, 17. t. m., omenjeni železniški uradnik Izidor K. nas obvešča, da je bilo poročilo o nameravanem samomoru absolutno ne-osnovano, ker ni imel in nima razloga, da bi se vdaial takim mislim. Toliko v vednost javnosti, da ne bo napačno tolmačila omenjene notice. u_ Dve nezgodi Ko se Je peljala v sredo popoldne delavka xMarjeta Štrukljeva iz Bresta po Ižanski cesti v smeri proti domu na enovprežnem vozu neznane kmetice iz Iške vasi, se je na Ižanski cesti iz neznanega vzroka nenadoma splašil konj, česar posledica je bila, da je štrukljeva odletela na tla. Tamkaj je obležala z izpah-njeno nogo, dokler Jo niso našli ljudje, ki so jo spravili v bolnico. Kmetica z vozom se je odpeljala naprej in se ni niti malo zmenila za ponesrečenko. — Na oglu Stritarjeve ulice ln Mestnega trga sta predvčerajšnjim opoldne trčila skupaj s kolesi trgovski pomočnik Alojzij U. ter sluga Blaž P. Kolesarja sta se pri nezgodi le lahko potolkla, dočim Ima P. nekaj več škode na svojem vozilu. u_ Tatvinska sodrga na poslu. Trgovski potnik Franc Konig je prijavil, da mu je v sredo nekdo odnese! z dvorišča neke gostilne na Poljanski cesti 120 Din vredno žensko Jopico, ki jo je imel poleg drugih naprodaj. — Tesarski mojster Ivan Jese-novec je imel pred kratkim za sostanovalca v neki sobi v Florijanski ulici bivšega cirkuškega igralca Franceta Lutra iz Prekmurja, ki pa je nedavno odnesel pete in istočasno ukradel iz sobe njegov suknjič ter par novih čevljev. V spomin je pustil v sobi samo svoje strgane cape. — Dr. Ana Zalokarjeva je prijavila, da je skušal v noči na sredo nekdo vlomiti v njeno vilo ter je že odprl hišna vrata. Ustaviti pa se je moral pred drugimi vrat-mi s patentno ključavnico, ki iih ni mogel odkleniti. — Od mnogih kategorij tatov so vsekakor najagilnejši »kolesarji«. Včeraj sta bili odpeljani zopet dve kolesi ni sicer zidarskemu mojstru Ivanu Slokarju iz veže št. 3 v Pražakovi ulici ter trgovcu Juliju Zupanu izpred njegove trgovine na Sv. Petra cesti št. 35. Obe sta bili vredni nad .3000 Din. Zidarju Matiji Brajerju iz Bizovika tat ni mogel ukrasti kolesa, zato pa je snel iz njega, in sicer na Kette - Murnovi cesti, samo svetiljko, vredno nekaj nad 100 dinarjev. a— Sestanek mariborskih zimskih športnikov. V petek 19. t. m. ob 20. bo v Mariboru sestanek zimskih športnikov vseh mariborskih klubov, ki goje zimske športe. Razpravljalo se bo o pripravah za letošnjo zimsko sezijo, predvsem pa o tekmi za državno prvenstvo v smučanju, ki bo na Pohorju. Ker se bo udeležil sestanka savezni deleg2t g. Gnidovec iz Ljubljane, prosimo polnoštevilne udeležbe. JZSS. a— Urednik Eržen, ki je bil od moribor-skih novinarjev prvi deležen »custodiae ho-nestae« Po novem tiskovnem zakonu, je včeraj prebil svoje enomesečno bivanje v jetnišnici okrožnega sodišča in je bil ob 9. dopoldne izpuščen na prosto. Pred jetniš-nico ga je čakalo ter pozdravilo večje število prijateljev in znancev. Zvečer je Eržen že govoril na shodu pri »Unionu«. a— Razveljavljen izgon. Franjo Zagorski, ki je pri vseh dosedanjih volitvah v Mariboru vlagal svoje kandidatske liste ter tako z vsemi svojimi močmi prispeval k strankarski pestrosti mariborskega volilnega okrožja, se bo spet vrnil v Maribor. Bil je izgnan ne samo iz Maribora, temveč iz vse mariborske oblasti, toda v sredo je celjsko upravno sodišče razveljavilo njegov izgon. a— Vsi železniški upokojenci, kl posedujejo rdeče legitimacije, naj se takoj javijo v šoli Maribor, glavni kolodvor, v svrho prolongiranja ter naj prinesejo s seboj legitimacijo in zadnji odrezek pokojnine najkasneje do 20. t. m. 2022 a— Vlomilci so poskusili svojo srečo na Spodnjeradvanjski cesti. V delavnico čevljarskega mojstra Ivana Borbka so vlomili na tak način, da so z železnim drogom sneli vrata. Pričakovali so gotovo večje zaloge, a so se znašli v čevljarski delavnici, v kateri ni bilo kaj plena. Ker so se bali, da se bodo ljudje v hiši zbudili, niso imen niti toliko časa, da bi iz delavnice vzeli, kar je imelo kako vrednost. a— Požarna nevarnost. V sredo popoldne Je bilo alarmirano gasilno društvo k hiši Na pristanu št. 2, kjer se Je iz podstrešja začelo močno kaditi. Gasilci so ugotovili, da se je vnel tram poleg dimnika. S tem, da so tram raztrgali, je bil ogenj zadušen in okolica rešena požarne nevarnosti. KIMO „OVOR' re, mu Danes velika komična premijera: „DVA MORSKA PSA" Po skmti veseloigri Karta Roslerja »Die beiden Seehunde«. Slavni nemški komisar HANS JUNKER- MANN kot knea ta »Dienstmann«. Smeh! Veselje! Najnižje cene J Ob: 4., četrt na 7, pol 8., 9. a— Neznan utopljenec. Ko so regulirali Dravo, so blizu vasi Starše (občina Sv. Janž na Dravskem polju) našli na majhnem dravskem otoku okostnjak nekega 30 do 50 let starega moškega manjše postave. Truplo je moralo biti že najmanj osem mesecev v vodi, ker so ostale samo še kosti in na njih nekaj napol preperelih kosov obleke. Neznani utopljenec je nosil kratke turistovske hlače, opasan ie bi! z usnjenim pasom in oblečen v rdečkast štajerski jopič. Iz Celja e_ Manifestacijsko zborovanje KDK, ki bo v Celju v nedeljo 28. t. m., bo, kakor kažejo došle prijave, zeio obiskano. Oni zaupniki, ki še niso poslali pismene prijave, naj to storijo nemudoma, da bo vodstvo še pravočasno zahtevalo ojačenja garnitur pri železniški upravi. Tajništvo. e— Proračun celjskega okrajnega zastopstva za leto 1929. izkazuje rednih dohodkov 214.374 Din, doklad 1,355.526 Din ter kritja s posojilom 450.000 Din, skupno 1.831.908 Din. Znesek krije predvidene izdatke. Med dokladami je treba omeniti 50% doklado na najmarino (dozdaj 25%), 100% doklado na posebno pridobnino in 35% doklado na druge davščine. V proračunu so predvideni tudi večji zneski za dobrodelne namene ter izdatki za gradbo novih ter popravila starih cest in mostov. e— Sokolske vesti iz Celja. Z 21. t. m. se bo pričel lOtedenski župni predniaški tečaj za člane in članice. S tem tečajem se hoče dati osobito podeželskim društvom prilika, da si dado naobraziti dobre vaditelje. Sokolsko društvo v Celju opozarja one starejše brate, ki nameravajo posečati telovadbo, da pridejo danes v četrtek 18. t. m. ob 18. k redni telovadbi. Pri »Je se bodo vaditi proste vaje za leto 1929 Oni, ki bi začeli posečati telovadbo pozneje, b! motili redni pouk. e— Vožnja po železn .ici je zelo draga. To ve tudi Ivanka K. iz Bukovcev, ki nima denarja, a se prav rada vozi po železnici. V Pragerskem se je te dni vsedla na vlak in se hotela peljati za »božji Ion« kar do Zagreba. Sprevodnik jo je zaloti! in oddal v Celju policiji, ki jo bo po zasluženi kazni spravila za »božji Ion« nazaj v Bu. kovce. e_ Ura na celjskem kolodvor«. V vesti-bi!u celjskega kolodvora je ura. ki bi jo b:io treba premestiti na zadnjo steno, da bi jo občinstvo lažje opazilo. Na sedanjem mestu jo publika, ki se nahaia v bližini, ne opazi in nadleguje vratarja z vprašanji, koliko je na uri. Iz Krama r_ Občni zbor Glasbene šole, podružnt> ce ljubljanske Glasbene Matice, se je vr» šil v torek. Odobrena so bila poročila vseh društvenih funkcijonarjev. V šoli poučuje ena učna moč klavir in dve moči vijohno. Izvoljen je bil naslednji odbor: Janko Z\-rovnik, predsednik; dr. Kobe. podpredsed« nik; Franja Puceva, tajnica; Franc Berjak, Blagajnik; Vilibald Rus, nadzornik šole; Ivan Košnik, gospodar; Franc Korbar, ar* hi v ar in dr. Šilar, odbornik. Sola šteje 68 dčencev. . r— Le to. «Slovencev« informator iz Kra« nja naj se le sam peha za oslovsko senco, če nima drugega posla in ne dobi boljšega materijala. \j Tr-Hoveli t— Himen. Poročila se je učiteljica gdč. Breda Nerat z g. Milanom Florijančičem, oskrbnikom bolnice v Mariboru. Mlademu paru iskreno čestitamo! t— Smrtna kosa. Umrli so: Sere Katari« na, žena rudarja, 40 let; Loščar Antonija, zasebnica, 78 let; Klemene Anton, rudar v p., 65 let, in Zorko Kristina, hči rudarja, 7 let. t— Kdo je morilec rudarja Holeška? Ru» dar Holešek, ki je bil pred dnevi v pretepu težko ranjen, je umrl. V torek ie bilo trup» lo obducirano. Kdo ga je zaklal do sm-ti, še ni pojasnjeno. Kot najbolj sumljiv je bil aretiran rudar K., ki pa zanika krivdo. Od» vedli so ga v sodne zapore v Laško. t_ Nesreči s kolesom Pri Počivavškovi gostilni se je delavec Martin Brečko zi.e* tel s kolesom v rudniškega podurad^ka Rudolfa Persoglia in tako nesrečno padel, da je obležal v nezavesti Persoglio se je k sreči le lahko poskodovaL Iz Novega mesta n— Nuna pobegnila iz samostana. Iz žen« skega samostana v Šmihelu je pred dnevi pobegnila lepa nuna Dragotina. doma ne» kje s Primorskega, stara 25 let. Sestra Dra* gotina, ki se je poprej pisala Milena §., je imela, preden je stopila v samostan, le* pega in premožnega fanta. Nekega dne sta se pošteno sprla, kar je Mileno tako potr* lo, da je sklenila, odreči se goljufivemu svetu in si poiskati zavetja v samostanu. Stopila je 1. 1925. v samostan v Šmihelu, kjer jo je često posetila njena sestra in Ji, kakor se je sedaj zvedelo, nosila po» zdrave od njenega prejšnjega fanta. Po njenem prizadevanju se je Dragotina od« ločila, da pobegne. Pri zadnjem sestanku s sestro si je izprosila dovoljenje, da sme oditi v neko tukajšnje zdravilišče. Name« sto da bi se odpeljala tja. se je odpeljala k svojcem, odkoder je poslala samostanu nunsko obleko in obvestila svoje bivše to« varišice, da se je že poročila. n— Že zopet požar v Smolenji vasi. V nedeljo okoli 10. zvečer je naznanila sire« na v mestnem stolpu požar v bližnji oko« lici Gorelo je sedaj že petič v Smolenji vasi, oddaljeni od mesta tričetrt ure. Kljub takojšnji gasilski akciji je zgorel posest« niku Goršetu skedenj z gospodarskimi stro ji in vozovi, tako da trpi Gorše občutno se je vrnil ter zopet redno ordi* nira od 9. — 11. in od 2. — 4. popoldne, Aleksandrova cesta 7., vhod Beethovnova ul. 9'1. škodo. Značilno je, da se požari v Smole« nji vasi pojavljajo v gotovih presledkih in ved^o ponoči okoli 13. v mesecu. n— Novomeški akademiki bodo vprizo* rili pod pokroviteljstvom dr. Ivana Vašiča in s sodelovanjem damskega koeniteja v soboto 20. t m. ob 20. uri v Sokolskem do* mu Gogoljevo igro «2enitev». Po igri pro» sta zabava in ples. Iz Laškega Ckrajni zastop Laško je brez geren« ta. Dr. Godnič dela sodno prakso v La* škem, sodišče pa je reklo, da ne more biti obenem tudi gerent okr. zastopa. V delo* vanju okr. zastopa pa ni čutiti nobenih sprememb ali zastoja. 1— Volitev župana in starešinstva v Lo* ki pri Zid. mostu Preteklo nedeljo se je vršila prva seja novega obč. odbora v zna« menju sporazuma med KDK in socijalisti. Za napredno listo je bilo oddanih 14 gla* sov, za klerikalno pa 11 in je bil županom izvoljen zvest naš somišljenik g. Peter Ko* vač, ugleden posestnik iz Račice. Občin« ski svetovalci so v sledečem redu: gg. Aloj* zij Krohne (soc.), Franc Juvančič (SDS). Anton Dobnikar (soc.), Anton Goiob (SDS). Janez Koleto (soc.), Franc Zupan (SDS). S tem so zaključene občinske vo« litve v Loki, pri katerih so klerikalci do* bili zasluženo plačilo. Navzlic močni opo* ziciji SDS v prejšnjem obč. odboru niso hoteli odstopiti nam nobenega svetoval* skega mesta — zdaj se jim je to vrnilo. Še zadnje dni so poskušali z raznimi in* trigami pridobiti socijaliste, pri čemer se je odlikoval osobito prožni mojster Sk — pa poskusi so ostali brezuspešni. G. zirpa« nu in gg. svetovalcem čestitamo in želimo mnogo uspehov pri delu za lepo loško ob* čisno! Iz Liftiie }_ Otvoritev gledališke sezlje. Litijsko So-koteko gleda® k e ho »tvorilo v nedeljo točno ob 20. letošnjo gledališko sezijo. Vprizorifa se bo velezabavna veseloigra »Charleyeva tetka«, ki so Jo igral z največjimi uspehi v Ljubljani in po mnogih podeželski odrih. Predstavo bo re-MTail g. Beno Peinik. i— Občni zbor Mesarske zadruge se bo vršil ▼ toresk 23. t- m. v gostilni g. Boriška. Pri nabiranju gob se je prehladi! in umrl Litija. 18. oktobra. V Litiji je tekom enega tedna nenadoma umri že drugi odlični krajan. O smrti dr. Eda Fajdige. ki se je prehladil v mrzli noči, ko ie šel k nekemu oddaljenemu bolniku v hribe, smo poročali. Včeraj pa se je razši* rila po Litiji tragična novica, da je odšel prav tako nepričakovano v večnost urad« nik finančne prokvrature v Ljubljani go* spod Srečko Gruber, ki je stanoval v Litiji, od koder sc jc vozil vsak dan v službo. Pokojnik je bil pred tednom še popolno* m a čii in zdrav. Še v soboto ie šel, kakor mnogo Litijčanov v gozd po gobe. Pri iska* nju gob v hribu se ie razgrel in zažejal. Slučajno je naletel med potjo na mrzel studenec. Da si ugpsi žejo, je napravil iz mrzle studenčnice par požirkov, kar pa je žal zadostovalo v njegovo pogubo. Kmalu po povrafku domov je g Gruber začutil bolečine, ki so postale vedno ob* čufnejše. Ko so domači uvideli opasen po* ložaj bolnika, so poklicali iz Ljubljane re* silni avto, ki je Gruberja odvedel v ljub* ljansko bolnico. Toda pomor je bila brez* uspešna, bolnik je že naslednji dan pre* minul Tra ičen dogodek je vzbudil v vsem na* šeru okraju globoko sočustvovanje. Pokoj* nik je bil član krajevnih organizacij SDS in Sokola. Zelo vnet član je bil v litijskem šahovskem klubu. Komaj 441etnemu Litij* čanu naj bo ohranjen blag spomn, žalujo* čim naše iskreno sožalje! Nov požig Z dežele, zlasti z Gorenjskega, prihaja* jo skoro sleherni dan vesti o zagonetnih požarih Perverznih požigalcev oblasti ni* kakor ne morejo izslediti ter uganjajo svo* je strašne orgije letos prav tako nemoteno, kakor so jih započeli lansko jesen. Z za* žiganjern pa so očividno začeli sedaj tudi v neposredni ljubljanski okolici. Ko sta predsnočnjim okrog 20. zakonca Mihael in Marija Dolničar iz Šmartna ob Savi že trdno spala, se je prikazal na go* spodar^kem poslopju, oddaljenem komaj par metrov od zidane hiše, rdeči petelin. Okrog 20 30 ie Dolničarievo nenadoma zbu* dilo pred hišo nervozno kričanje m vzkli* kanj in v polsnu sta oba razločila besede: «Ogenj, ogenj, pomagajte!«... Bliskovito sta bila oba pokonci. Skedenj njunega go* spodarskega poslopja je bil že popolnoma v ognju. Okrog svinjaka so že skakali so* sedje. ki so baš še pravočasno spustili pra* šice na prosto. Kmalu so prihiteli na po* moč tudi gasilci S skupnim naporom se je po vtčurnem gašenju posrečilo požar loka* lizirati ter rešiti pred ognjenimi zublji že močno ogroženo hišo in ostale stavbe v vasi. Požar je upepelil Dolničarjevo gospodar« sko poslopje do tal. Zgorelo je tudi nad 7000 kg slame, nova slamoreznica in mnogo orodja. Škodo cenijo na 40.000 Din in pre* sega zavarovalnino. ŠAH Turnir »Triglava«. Na splošno fetlo članstva J« sklenil odbor šah. kluba »Triglav«, da priredi letošnji turnir za pokalno prvenstvo kluba nekoliko pred kakor prejšnja let«. Tu»nrir se deti v splošnega, ožjega ki glavnega. Splošni turnir se začne v soboto, dne 27. t. m. Vsi, ki se nameravajo udeležiti turnirja, naj se priglasijo pri vodstvu turnirja v klitbovem lokalu v »Narodni kavarni« v soboto, dne 20. t. m., o«J osme are naprej adi pa drugo soboto, dne 27. t. m. do pol 9. zvečer. Tttrnirski red, splošna določila itd. so vsakomur na vpogled teto tam. Zmagovalec v turnirju prejme klubov prehodni pokal. S tem turnirjem otvarja agiliti »Triglav« svoje delovanje v Jesenski sezoni. Vsak šahist, ki so mu količkaj znane razmere v tj isWiaehom zastopala svoje barve. SK Ilirija, nogom. sekcija. Danes, ▼ !etek ob 16. trening I. moštva in rezerve, očno in vsi! — Načelnik. Sodniški zbor saveznih sodnikov JLAS. (Službeno.) V soboto, dne 20 t. m. se bo vršilo na igrišču ASK Primorje srednje« šolsko prvenstvo Slovenije. Sodelovanje obvezno za vse sav. sodnike. Pričetek toč* no ob 14.30 Naprošeni so gg. prof Čop, geom. Čeme, Oblak, Močan in savezni od« borniki gg. Meichsner, Pipenbacher ter Ste« Rišnik, da sodelujejo v sodniškem zboru, igrišču morajo biti najpozneje ob 14. ASK Primorje ima postaviti 6 starejših re« diteli . Poziva se ASK Primorje. da stavi na razpolago funkcijonarje za manjše sod« niške funkcije. — Predsednik. ZSK Hermes. Sestanek L in rezervna ga moštva se vrši danes ob 19. v klubskem lokalu Sestanka naj se sigurno udeležita tudi gg. Pleš in Klančnik. Udeležba stro« go ob ve na. — Načelnik. TKD Atena (hazena odsek). Prihodnji trening se vrši jutri popoldne aa igrišču in sicer ob 15. Udeležba za vse igralke stro« go obvezna. Pri treningu se sprejemajo še nove igralke, in sicer dijakinje in tudi one, ki so nameščene po uradih odnosno drugih službah. Za vse one, ki se popoldanskih treningov ne morejo udeleževati radi za« posle-iosti, se bodo vršili treningi v večer« nih urah. Razdelitev teh treningov se ob« javi takoj, čim se prijave zadostno število takih igralk. Prijave se lahko pošiljajo tu* di pismeno na tajništvo TKD Atene, Ljub« ljana palača Ljubljanske kreditne banke. Vodstvo odseka. Sekcija ZNS. (Službeno.) Danes ob 20. v kavarni Evropa seja upravnega odbora in odbora za delegiranje. Gospodarstvo K vprašanju naše nevčanič-banke ne ii. I^remens^o ooroc lo Meteorološki mm^ » Liiihlhni 18. oktobra 1928. V^ina barometra 30S8 m. 5! St S! rvra >n ">oiei ven; o rtarom. tempei. > in brzina ca v metrih o opazovanja Ljubljana . . . 772.1 42 85 NE 2 3 Vlaribor . . . 771 1 4-0 turno 0 Zagreb .... 8. 770 8 50 84 SSW 1 6 rieograd . . . 771 6 60 90 Hiirno 8 Skoplje .... 774 5 3-0 8=> Tirno 2 Splil ..... 772 5 80 65 NE 1 3 7. Sarajevo . . . Dubrovnik . Khi1«v O« Vrst* mm de /. ure Solnce vzhaja ob 6.18, zahaja ob 17.11, luna vzhaja ob 11.19, zahaja ob 19.26. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 14 C, najnižja 3.5 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Bol oblačno, brez bistvenih padavin. Toplo. Sestava upravnega odbora je posebno važ-na v časih, ko centrala Se ne pozna prilik v vsej državi. Večina naših zelo odločilnih gospodov v Beogradu, tudi med tako zvani-mi privredniki, nima pojma o kreditnih razmerah v prečanskih krajih; velik del sploh še ni bil ni v Zagrebu ni v Sarajevu. Pač pa poznajo svoje prijatelje. Morali bi biti pravi angeli, ako bi kljub temu zadeli pravo. Vedno se povdarja, da centrala daje dovolj kredita podružnicam na razpolago in da v tem oziru ni konkretnih pritožb. Zna se pa dobro, kako se je v najtežjih letih jtostopalo in kako ozkogrudne so cenzure izven Beograda. Tudi način poslovanja odbija mnoge. Navajajo se razne številke, a ves gospodarski svet v provinci, ne izvzem-ši Sarajevo, je složen, da v Narodni banki nima nobene zaslombe. Narodna banka v kreditnem gospodarstvu Slovenije in Hrvatske danes ue pomeni nič. Ni lahko od zunaj presojati, kje so težave. Gotovo je ves duh, ki vlada v Narodni banki, tak, da nima volje prilagoditi se potrebam vseh krajev, (»lede Slovenije n, pr. se reče, da niti dovoljeni krediti niso izrabljeni. To ni bas težko, ker oni, ki imajo dovoljene, že Ie morejo delajo brez Narodne banke. A da bi v Sloveniji ne bilo prvoklasne prav solidne trgovske in novčarske potrebe po 6 % kreditih v najananj trikratni izmeri, kakor se jih semkaj daje, o tem ni dvoma. Institucija Narodne banke je nepopularna in je tudi vse storila, da je tako. Čim bolj je vsa bančna uprava ne le glede odbora, temveč tudi glede uradništva, v rokah samo čisto malega regionalnega kroga, bolj izgublja kontakt s širokimi gospodarskimi krogi. Ako ostane tako, da bo 12 apostolov v Beogradu trajno razpolagalo s krediti, ki imajo svoj vir ne v njihovem kapitalu, ampak v privilegiju, ki ga daje država, ne bo nikdar bolje, ampak vedno slabše. Zato se ni čuditi, da se vedno javljajo glasovi o potrebi še drug« novčanične institucije, ki bi imela sedež v Zagrebu. Primeri v drugih državah kažejo, da reforma v sme>-ri, da more pod gotovimi pogoji tudi dvoje ali več institucij dobiti od države pravico izdajati točno opredeljeno in pokrito število novčanic, ni popolnoma izključena. Mi nismo za to, a koncentracija vseh ugodnosti in profitov brez pravega rizika v enem centru mora izzvati oster odpor. Želimo, da novi guverner dobro prouči vprašanje, kako bi bilo Narodno banko pre-ustrojiti, da bi res ves naš gospodarski svet čutil, da je njemu posvečena, ne pa last par poedincev, in kako bi se njeno predstavništvo reformiralo, da ne bo zadovoljno le par že itak presrečnih deiničarjev, ampak vse naše gospodarstvo, ki mu država iz-reča novčanični privilegij. To, kar je danes, je nezdravo za celino, zdravo pa le za pii-viligiranee. III. Nameravani« aranžma države z Narodno banko bi bil, ako bi uspelo Rotschildovo posojilo, na ogromno in nesorazmerno korist Narodne banke. Valorizacija delniške glav-uice deloma iz samega bančnega fonda in uada na večjo dividendo zaraui vsako leto večjega kontingenta, ki bi se mogel za obresti posojati, je takoj povzročil, da je tečaj delnic narasteL Narodna banka mnogo govori o zaslugah za stabilizacijo valute. V stvari ni ta banka nikdar riskirala ni pare za ta namen, ampak je vse šlo na račun države. Tudi sedaj nameravana zakonska stabilizacija se z nekakim ponosem v službenem poročilu Narodne banke naglaša za čisto vprašanje or-žave. Zaman iščeš, kje je kaj zas'ug Narodne banke za našo valuto. Tudi tako zvana osojila, ampak je država izdala uovČanice brez pokritja s prisihiim tečajem, sluteč se za to firme Narodne banke, ki pa je pri tem brez rizika participirala na obrestih onega dela novčanic, ki se je posodil privatnikom. Sedaj treba nepokrite novča-nice nadoknaditi s pokritimi, odnosno dati jim pokritje. In zopet ne da Narodna banka tega pokritja, ampak država si mora s težko muko izposoditi deuar v inozemstvu in 6 tem pravim posojilom cvrniti dolg* Narodni banki. Ni tu prostora za razvijanje raznih teorij, a toliko je gotovo, da Narodna banka državi iz svojega nič ni dala, ampak redno le dobiva. Odnos med Narodno banko in državo bi se moral regulirati pravičneje tako glede dosedanjega dolga, kakor tudi v bodoče glede udeležbe države na dobičku. Mislimo, da se mora najti solucija, po kateri bi država ob priliki inozemskega p»ojila likvidirala ves svoj dolg pri Naroriui banki, kar bi se dalo doseči s tem, da bi se Narodna banka morala zadovoljiti z manj kakor 50 % dobička, ki bo itak zelo povečan, ako bo ves kontingent osvobojen. Cilj ob j bi bil: i.) ves kontingent naj služi gospodarstvu, in sicer vsem produktivnim slojem, da bo Narodna banka res absoluten regulator na denarnem trgu, kar danes ni; 2.) država naj plača Narodni banki ves svoj cdolg, z zu-nasjim posojilom, katero bo mogla obrestovati v glavnem iz močno povečane pariicipa cije na dobičku Narodne banke. = Trgovinska pogajanja s Francijo. Ka kor znano, so bila lani prekinjena trgovinska pogajanja s Francijo, ki jih je vodila naša delegacija v Parizu. Težkoče so obstojale predvsem zaradi francoske zahteve po znižanj-u naše carine na vino in naše zahteve po klavzuli o največjih ugodnostih. Kakor sedaj poročajo iz Beograda, je odpotoval inšpektor trgovinskega ministrstva gosp. Milan Pilja, ki ima nalogo, da zaključi svo-ječasno prekinjena pogajanja. Njemu bo v kratkem sledil v Pariz inšpektor generalne direkcije carin gosp. Bujičič, ki trenutno sodeluje pri pogajanjih v Pragi. Glede ua dejstvo, da je Francija letos spremenila svojo .trgovinsko politiko in je že številnim državam vsaj praktično priznala največje ugodnosti, je pričakovati, da v tem pogledu ne bo novih težkoč. Kakšne inštrukcije je dobil gosp. Pilja glede naše carine na vino, pa ni znano. = Vojvodinei proti nkinjenju carine na tnrščico. V zadnjem času se v gospodarskih kiogih mnogo razpravlja o potrebi ukinje-nja uvozne carine na turšči.-o. Ker pa bi tako ukinjenje škodovalo interesom vojvodinskih producentov turščice, se je predsed nik novosadske blagovne borze dr. Gedeon Dundjerski izrazil proti takemu ukrepu. Vojvodinski poslanci pripravljajo tozadeven protest. Minister za agrarno reformo gosp. Popovič, ki je poslanec Vojvodine, je dobil nalog, da intervenira v tem pogledu pri trgovinskem in finančnem ministru. = Nova pravila zagrebške borze. Trgovinski minister je odobril nova pravila razsodišča zagrebške borze, ki bodo stopila v veljavo 1. novembra. V novih pravilih so upoštevane želje gospodarskih krogov in borznih Članov glede razširjenja kompe tence razsodišča. = Benjamin Strong t. V starosti 55 let je te dni na operaciji umrl guverner Federalne rezervne banke v Newyorku gosp. Benjamin Strong, ki je bil vodilna osebnost v ameriški novčanični politiki. Izmed 12 ameriških rezervnih (novčaničnih) bank je newyorška najvplivnejša, zato je njena politika tudi odločilna. Guverner Strong je vodil newyorško federalno rezervno banko polnih 14 let. Njemu gre zasluga za stabilizacijo nakupovalne moči dolarja, oduoeno zlata, ki je imela blagodejen vpliv na *se svetovno gospodarstvo. On je bil tudi ini-cijator kooperacije velikih svetovnih novčaničnih bank, ki je toliko pripomogla k uredil vi evropskih valutnih razmer. Ko je med vojno z vsega sveta pritekalo zlato v Zedi-njene države, je v svoji dalekovidnosti onemogočil, da bi se to zlato uporabilo za povečanje kreditne podlage v Zedinjenih državah. Pravilnost njegove politike se je izkazala baš lani, ko je pričelo zlato v velikem obsegu odtekati iz Amerike in ni bilo treba v zvezi z odtokom tega zlata zoževati kreditne podlage. Zato odtok zlata tudi ni imel za ameriško gospodarstvo nikakih slabih [-o-sledie. Njegove zasluge za svetovno gospodarstvo moremo šele spoznati, če pomislimo, kakšne težkoče bi nastale v Evropi glede stabilizacije valut, če ne bi on že med vojno ustvaril možnost za poznejši odtok na-kupičenega zlata, ki je bil predpogoj za stabilizacijo evropskih valut. V zadnjem času je bil zlasti značilen njegov boj proti borzni špekulaciji. = Otvoritev jesenske prireditve zagrebškega velcsejma. Včeraj je bila otvorjena razstava cvetja, zelenjave, sadja, grozdja, radija in gramofonov ter razstava vina, in sicer v okviru jesenske prireditve zagrebškega velesejma. Razstava bo trajala do vključno nedelje 21. t. m. = V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: Schimmel & Co., družba z o. z. v Celju (produkcija in prodaja eterič-neh olj, dišečih snovi, esenc, ek6traktov, sadnih sokov, barv in farmacevtskih izdelkov. ki niso vezani na koncesijo; osnovna glavnica 1 milijon Din); Pirš in drug, družba z o. z v Domžalah (lesna industrija; osn. glavnica 25.000 Din); Jugoslovansko pleskarsko podjetje v Ljubljani, družba z o. z. v L,rubijVni (osnovna glavnica 100.000 Din); Milan Mihaljevič, izzdelovalnica brezalkoholne pijače v Ljubljani, družba z o. z v Ljubljani (osn. glavnica 5000 Din); Prodajni zavod združenih tovarn barv, družba z a z v Ljubljani (osnovna glavnica 240.000 Din) Franjo Novak & Komp.- trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom ter krojaškimi potrebščinami na debelo in drobno v Ljubljani; Mlekoproizv.»d, prodajna centrala Dolenjske industrije sira in mlečnih proizvodov, družba z o. z. (osn. glavnica 13.000 Din): Rozman & Puncer trgovina c mešanim blagom v Slovenjgradcu. = Zboljšanja letošnjega vinskega pridelka. Zaradi v splošnem slabe zoritve grozdja je pričakovati letos tudi v ljubljanski oblasti glede na kakovost večinoma bolj slab vinski pridelek. Zato le potrebno, da se ga z dopuščenimi sredstvi kolikor mogoče zbol.iša, In sicer v prvem redu s slajenjem Glede na to dovoljuje veliki župan vinskim producentom na podlagi § 5 vinskega zakona z dne 12. aprila 1907. drž. zak. štev. 210 izjemoma splošno in prosto slajenje letošnjih vinskih moštov v ljubljanski oblasti, in sicer za mošte iz navadnih (domačih) vrst grozdja, ki imajo izpod 14% sladkorja z največ 3%, a za one iz finih vrst grozdja, ki imajo izpod 17% sladkorja z največ 4% čistega konzuinnega (navadnega) sladkorja. Rjavi tako zvani ameriški sladkor se v to svrho ne sme uporabljati. Sladkor je treba v moštu raztopiti in ne v vodi. Slajenje je treba izvesti takoj, čim grozdje zmestimo oziroma sprešamo, tedaj pred kipenjem ali vsaj med kipenjem mošta, najkasneje pa do vštevšega 15. novembra t 1. Zaradi te splošne dovolitve slajenja ni treba nobenemu vinogradniku v ljubljanski oblasti vlagati posebne prošnje za slajenje mošta, kakor tudj ne predpisanega naznanila o izvršenem slajeniu. dočim morajo imeti vinski trgovci za slajenje mošta, ki so ga nakupili, posebno dovoljenje od pristojne politične oblasti v smislu odredbe ? dne 18. marca 1914, štev. 12.264. s= Tarifa o pobiranju žigovine in doj»l icil xa pregled in žigosanje mer in merilnih priprav je objavljena v »Uradnem listu, od 17. t. m. V isti tevilki je objavljena tudi tarifa o pobiranju žigovine za preizkušanje čistine in žigosanja izdelkov iz zlata, srebra in platine. Borze 18. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Večje je bilo povpraševanje v devizah na Prago in Dunaj. Vso potrebo, razen malenkostne v devizi na Newyork je krila privatna ponudba. Deviza na Dunaj je nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila. Pri srednjem prometu 6e je kasa trgovala po 438 — 7.5, promptna po 437.5, za december po 447.5, za februar pa je notirala s kuponom in promeso po 456 — 459, brez kupona in pro-mese pa po 424 _ 426. Investicijsko je no-tiralo 55.5 — 56 brez zaključka. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 920, v Srpski po 151. v Jugobanki po 88.5, v Hipotekami po 58 in v Kreditni po 85- Med industrijskimi vrednotami se je Slavonija trgovali po 6 in 6.50. Dubrovacka pa po 480 _ 482. Devize in valu'e. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.8275, Berlin 0—13.56, Bruselj 0—7.9139. Budimpešta 0—9.931, Curih 1094.1—1097 1 (1095.6). Dunaj 7.985—8015 (8.0), London 275.78—276.58 (276.18), Newyork 56.84 - 57 04 (56.94), Pariz 0—222.36. Praga 108.37—169 17 (168.77), Trst 0—298.25. Zagreb. Dunaj 7.985 — 8.015, Berlin 135433 — 13.5733, Budimpešta 9.916—9.946, Milan 297-1 — 299.1, London 275.78—276.56, Newvork 56.82 — 57.02, Prag?. 168.37 do 169.17, Curih 1094.1 _ 1097.1. Curih. Zagreb 9.1295, Pariz 20.295, London 25.19875, Newyork 519.525, Milan 27.2(75 Praga 15.3975, Dunaj 72.98, Budimp>šla 90.605, Berlin 123.75, Bru=elj 72.225. Amsterdam 208.325, Varšava 58.25. Bukarešta 3.135, Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Voina rkoda 437.5 — 438, kasa 437.5 — 438.. za oklofter 439 — 441, za december 447 — 447-5. investicijsko 85 — 86, agrarne 55.5 — 56; bančne vrednote: Hrvatska 58—0, Poljo 17.5—0, Kreditna 85 — 86, Hipo 58 — 53.5, Jugo 88 — 885, Ljubljanska kreditna, 126 _ 0, Narodna 0 — 7100, Praštedioua 920 — 925, Srpska 151 — 152; industrijske vrednote: Narodna šumska 50 — 0, Gutmann 200 do 205, Slavelcs 100 — 105, Slavonija 6 — 6.25, Drava 540 — 590, Šečerana 480 _ 485, Va-eon 0 — 85. Union 300 — 0. Vevče 110—115, Isis 22 _ 25. Dubrovačka 48) — 485, Trboveljska 482.5 — 495. Beograd. Vojna škoda 436 — 436.5, investicijsko 84.5 — 85.5, agrarne 55.5 — 06.0. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (18. tra) Les: Tendenca nespremenjena Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sicer 5 vagonov drv in 1 vagon oglja. Deželni pridelki: Tendenoa m žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon turščice. Cena ovsu se je dvignila. Nudi se: pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, SO kg, promptna po 302 5 — 305, zj oktober po 302.5 — 305, za november po 307.5 — 310; lurščica: baška, slov. postaja, navadna tarifa po 365.5 — 370, ameriška , fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 do 435; oves: baški ali slavonski, rešetan, zdrav, navadna voznina po 295 — 300. Novosadska blagovna borti (18. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 115 vagonov pšenice, 8 vagonov moke, 27 in pol vag. turščice, 1 vagon ječmena, 3 in pol vagona ovsa in 3 vagone otrobov, pšenica: baška, baška potijska in gornjebaška 252.5 do 255; banaška 247.5 _ 250. Ječmen: baški in banaSki 255 — 260; b?ški, pomladni 285 do 290. Oves: baški in slavonski 250 do 252.5. Turščica: baška, za december-ja-nuar 260 — 265; za marc - april 287.5 do 292.5; za april - maj 292.5 — 295; slavonska, sušena 290 — 295. Moka: baška «0g> in <0gg» 357.5 — 367.5; c2> 337 5 — 347-5; «5» 317.5 — 327.5; <6» 270 — 280. Dunajska borza ra kmetijske proizvode (17. t m.) Na svetovnem trgu .ie položaj nekoliko prijaznejši. Chicaški in budimpešlan-ski tečaji so 6e nekoliko dvignili, kar pa ni vplivalo na razpoloženje na dunajski bo.*zL Promet v pšenici je bil minimalen. Jugoslovenska pšelna živih načrtov in jasnih misli. Ne vdaia se slabotnim sanjam, temveč živi med nami življenje današnjega dne. Gospa Avgusta Danilova je štirideset let slovenska igralka. Med njenimi slikami ln lavorikaimi na steni gleda nanjo dvoje zamaknjenih očesc in ji čestita: to je n.jen vnuček Aci. Tudi on bi bil rad navzoč pri jubileju, pomešal bi se rad med madino. ki bo častila ob jubileju našo odlično umetnico, ki je štirideset let -služila gledališču s tako ljubeznijo, kakršne je zmožna le slovenska žena. F. L. Pepca Kureševa v beli celici Naročila, tn. ujm- dopu+. malih. oqlcuzoo ji, uuAah> Ogiaun* od, cUUk Jutru,', hubl^ana, Vr%Jtr*jo*ja.+ TtL rt. tftji Ost. L ootnnm. * C4T 4» vjlar* ms čiktnnu račun, ^______ tulnvc* CftiNfa*a.Jt nidx JLaH oglcurv. ki. jIu o par>~**ic*ua±n*. ca trpaurh+g**. al*, a*. >vcunw. obcLnAua* uroka kuvda jopas- 1 rrJUajfin^a tnaJa^a, vsaka btamdns Dv*. - Ha/* nvan/Ji zji+sak Vin. 5—. PrUio/tuna. za, Iifro Vin.js I ncui/St vusek Vin, to>* Prutojotna, ta tjfro J}ul Telefon za naslove malih oglasov štev. 3492 in 2492 .SkJm i šililii0 Dečka •vrstegs, ti je doTTill popolno učno dobo ter ima veselje do trgovine, sprejmem takoj kot učenca ▼ tTgovino mešanega blaga Janko Elun v Preval jah S5256 Kuharico »vrstno »prejmem proti dobri plaži Rfflektantinie naj »e javijo na naslov. Pilana Pere Gnječa. Sjet-linv Bosna. 85179 Trg. pomočnik povsem samostojen prodajalec in aranžer izložb — mlajša moč, dob} mesto. Prednost ima tisti, ki more takoj nastopiti Ponudbe s fotografijo in navedbo pogojev na tvrdko Ivani«? & Vaji6. Brod na Savi. 25021 Klobučarskega pomočnika kJ sna pehati, »prejme takoj Adamlje Franc, k'obu-iai-Kki mojster, Trbovlje 2 85357 Kroj. vajenca ■ vso oskrbo v bišl »prejme takoj Karol Verbič. krojač r DoL Logatcu 85356 3 mizarje sprejmem v že urejeno delavnico t mestu, ia skupno delovanje. Ponudbe do 21. t. m pod iifro »Prednost neoženjeni* na cglas. oddelek »Jutra*. 85469 rfftl I Hit« llfltlifuri mesto v mešani trgovini, najraje na deželi. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Močan fant*. 35414 Kot skladiščnik potnik, vratar ali podobno iščjg služb« bivši državni uslužbenec s znanjem slovenskega in nemškega jezika. Gre tudi na deželo Ponudbe na ogla« oddelek »Jntra* pod »Trezen ir, zanesljiv*. 35366 Šofer ln mehanik trezen in zanesljiv, išče službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 85468 Samostojna šivilja za fino perilo išče službo k otrokom ali kot sobarica k boljši družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »M. A.» 85426 Trgi. pomočnik manufakturist, starejši, želi premeniti službo takoj ali pozneje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 85431 Trg. pomočnik meSane stroke, želi službe na deželi ali v mestu — Naslov v ogiasaiem oddelku »Jutra*. 35474 Kdo nudi službo osebi, ki govori slov . hrvatski, nemški in francoski jezik, deloma tudi italijanski. gre tudi v inozemstvo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljivo* 85475 Službo mesarskega vajenca iščem s hrano in stanova- iiem v hiši. Grem tudi na deželo. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Vajenec*. 85478 Gospodična išče kakršnekoli zaposlitve Ponudbe ns upravo »Jutra-v Mariboru pod »Vestna* 85492 Puhasto perje | razpošiljam po povtotjm aajmanj 5 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko dokler traja zaloga. L. Brozovič, iagreb, Ilira 82, kemična čistilnica perji. 188 Javna dražba slik, okvirjev in razglednic se nadaljuje danee od 8. zjutraj dalje na Kongresnem trgu 9 — desni vogal kino Matica. 85502 Autobus 15-sedežen Chevrolet, pol leta vožen. z novimi gumi-ji, v najboljšem stanju ugodno proda A. Beršnjak, Stična. 854^9 Mehan. delavnica Osijek I. Desatlčina al. 27 vzdržuje stalni Šoferski tečaj s strokovno teoretično in praktično izobrazbo. — Prijave kandidatov sprejema F K Planer, mehanik, Osijek L 25010 Mlinarji, pozor! Kadi preureditve v stanovanjsko bišo prodam kompletno opravo za umetni valjčni mlin Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober mlinar*. 85170 Pozor! Volno ln bomhaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Prielog Ljubljana Stari trg 3t. 12 in Židovska ulics 4 284 Perje kokošinje, purje, gosje, naravno in s strojem čiščeno. dobavlja v vsaki množini E. Vajda, Cakovec. Medji. murje. Telefon 59, 8, 60 Posteljne odeje (Jorgani) v vseh barvah tn kakovostih, iz vate in puha Stalno skladišče Prevzemajo se popravila. Zagreb. industrija odej M Jungwirth, Zagreb. Ilica 10. Na debelo in drobno 25005 Rabljene zaboje v vseh velikostih proda drogerija Gregorič, Prešernova ulica 5. 85436 Baržun v veliki izbiri že od 22 Din dalje se dobi pri I. Trpinu. Maribor, Glavni trg št. 17. 25015 Suha bukova drva premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu, Maribor, Državna cesta. 25017 Prevoz Naprodaj par ktrnj , težki »Pinzgauerji* s komati. 2 železna tang voza. kapacitete po 4500 lt. 8 težke di. re in seno. Interesenti na.j sporoče naslove na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prevozi*. 85453 Škatelj kartonov za pakovanje klobukov proda večjo množino J. Cadež, Mestni tTg. 85460 O. Th. Rohnaa: Prigode porednega Vesela opičja zgodba v >c_; ;1 ' ' I H/t M 64. Nato je pobral eno izmed rib in jo vzdignil kvišku, da bi jo vrgel nazaj v vodo... Gospa Bizgečeva pa ni bila vajena zgodnjega vstajanja. Bila je še zaspana, in ker ni bilo nikogar blizu, ki bi ji bil mogel zameriti, se je ojnnačila in zazebala iz dna sr-oa. »U-a! U-a!« je zazijala in iztegnila roke kar moči daleč nazaj.., 1LS332SHM Kolesarji, pozor! Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih svetilk ia koles« »Brocch*. — Posežite po njih dokler traja zaloga Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. št. 14. 26025 Otroški voziček popolnoma dobro ohranjen. (»ceni prodam. — Ogled in pojasnila v Ver-stovškovi ulici 5t. 14/1 — Mirje. 85382 Ročni voziček kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Trpežen voziček*. 85442 Budilke vsakovrstne ure. očala tn poročne nrstane kupite najzanesljivejše v trgovin! zlatnine in srebrnine Zdrarko Ambrožič, nr?r v Radovljici. &543S JOmlm staro zlato srebrni denar, n-metno zobovje po najvišjih cenah. Ilger-lev sin. nrar in juve-lir. Maribor, Gosposkn IS. 26027 Več miz in pudeinov naprodaj — N» ogled pri tvrdki B Kenda. Ljubi ja na Mestni trg 17 34170 Jedilnico novo, oziroma zelo dobro ohranjeno, kupim proti takojšnjemu plačilu — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jedilnica* 85440 2 stari postelji 2 plišasta prta, zložljivo železno postelj in več drugih malenkosti, zajamčeno čisto, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 35424 Nekaj pohištva kuhinjsko opremo, okvirje, železno peč ter razne malenkosti radi selitve prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35449 Staro pohištvo in otToški voziček proda F K. Kaiser, puškar. Selenburgova 6. 35458 Starinska vetrlna naprodaj. Poizve se v Rožni dolini, cesta Vm/13. 35456 Kdor želi da ma pošljemo naslove od malib oglasov ali da ma pošljemo kake Informacije naj v pismo priloži ma« nlpulacljsko pristojbino. Bin 2-— sicer ne bo prejel odgovora. OGLASNI ODDELEK »JUTRA«. Nove sllvovke garantirano čiste, dobite po ugodni ceni v veležganiar-ni Damjana Plavšida. Vi--oko. 25001 Hromeljski mošt fini. sladki, priporoča reno-virana gostilna Mencinger, Sv Petra cesta 43. Odprto do polnoči. 35417 Hmelj po dnevnih cenah kupuje zopet Emerik Kukec talec 35351 Kostanj lep, Ubran, jedilni, proda po najnižji ceni tvrdka Peter Setina. Radeče pri Zidanem mostu. 85109 Orehov tdravib nudi dokler traja zaloga v manjših in večjih količinah po najnižjih dnevnih eenah Zahtevajte (»nudbe od tvrdke Vilim Rohn t brat Glina, telefon St. 5. Brzojavi »Kon* 84567 Žlahten kostanj je od dan«» dalje stalno v zalogi. Naročila sprejema Vidakovič. Oeijek I, Kolodvorska 84. 25005 Jedilni kostanj brani, nudi v vsaki koli-čini po Din 2.50 kg Ivan Kos, trg., Novo meeto. 85438 Štajerski kostanj se dobi po najnižiih dnevnih cerab pri tvrdki Cele-Hina Glavnik, Ljubljana. Pogačarjev trg. Telef. 2493 85507 Gostilna «Mesto Trst* v Maribora. Tržaška cesta s« priporoča cenj. občinstvu. Točijo se pristna štajerska vina Vsak č.i« topla in mrzla jedila. Abonenti »e sprejemajo. Za obilen obisk prosj A. M. Beranič. 26024 Stružnik za železo malo rabljen, še v dobrem stanju kupi Ivan Bogataj, kovač. Gorenja vas St. 16 nad Skofjo Loko. 85428 IX 250 oralov gozda črnega, naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gozdno posestvo* 85485 Trgovina t mefenim blagom, n« de-želj poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35491 Trgovski lokal lep, s inventarjem, s Špecerijsko zalogo aU brot ka. loge oddam K lokalu spada soba za skladišče In klet Najemnina nizka. Prometna točka na periferiji LJubljane. Cenjene ponudbe do 24. t. m. na oglasni oddelek »Jutra* jx>d značko »Ugoden prevzem lokala* 85494 Velik lokal oddam takoj v sredi meeta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85505 2 postelji i Kmnieami. čisti in malo rabljeni kupim n% mesečno odplačilo Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »M H 85469 7 Vol?ško uniformo (djačv-ol novo. poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85477 Krompirjevo moko pnma. nudi Makso Hetn. ricb kolonijalna trgovina. Cakovec 85123 Surovo maslo Speci jalna trgovina mleč-nib izdelkov, tasti v*«h vrst sjri V Kalamarkovič. Zagreb, Gajev* 7 Na drobno ln debelo. Najugodnejši pogoji Naročbe za provin co izvršujem ujbolje in najkulantnejt. £5002 Polnokrvni morajo imeti redno potrebo ia prebavo, ker povzroči naval krvj razne belezni; a temu se je mogoče iv ogniti ako se po jedi redno jemlje poznane Tuška-nove prebavne krogljice. ki so rastlinskega sestava ter či-tijo in razredčijo kri, urejujejo potrebo in prebavo in tako preprečijo naval krvi Cena škatljici 15 Din. Proizvaja in v promet daje stara, leta 1599 ustanovljena Kaptolska le-karna sv Marije. Vlatko Bartulič Zagreb. Jelačičev trg 20 Dobiva se v vsaki lekarni. 25003 Kajenje škodljivo Najuspešneje sredstvo, da se popolnoma ali deloma odvadite kajenja, so »Afn, ms* pa-tilje V lekarnah in drogerijah škatlia 80 Din Glavno skladišče lekarna Bium, 8ubotica. 25004 Kuharice, pozor! Oddam kuhinjo v dobro idoči gostilni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 85S90 Delavnico obokano in oenja varno — obstoječo iz dveh predelov, na'arnem takoj. Ponudbe c opisom In zahtevkom na o?la«ni oddelek »Jutra* pod »Ognjevarna delavnica*. 85443 Garažo aH primeren prostor sa majhen avto. v bližini Kongresnega trga iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Red 22* 85446 Gostilno na račun v mestu ali na deželi vzame gospa Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Na račun*. S5468 Stanovanje 2—3 sob. kuhinje in pritiklin oddam tistemu, ki plača par let naprej. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 354:® Stanovanje 2 sob in kuhinje, po mogočnosti v sredini mesta najamem za takoj Ponndb^ na oglasni oddelek »Jutra* z zahtevkom pod »Solnčno stanovanje*. S5441 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin. z električno razsvetljavo, oddam g 1. novembrom. — Naslov v og'asnem oddelku »Jutra*. 85454 Hrastove prage 260 cm, kupimo v vsaki množini. Oferte t navedbo ••ene in množine f>od iifro »Hrastovina* na oglasni oddelek »Jutra*. 85455 Drva Dobro vpeljan zastopnik pri italijanskih uvoznih tvrd-kah, s najboljšimi referencami, sposoben oddati vsa. -o vrMo lesa. išče zastopstvo prvovrstnih izvozni-čarjev. Živolfo Josip, Trst, XX Settembre 65. 85504 ®25®5Si Bukova drva ! nekaj premoženja ali mesečnimi dohodki, »prejme posestnik in gostilničar v (lavnem mestu Slovenije. Zenitev nI izključena Samo resne ponudbe. če mogoče * sliko na poštni predal U. 283. Ljubljana. 85363 V svrho zabave želim prijateljskega znanja s samostojno gospodično Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pomoč* 85425 Duša mo]a mole vse! Bodi točna. Tvoj Dn*Vo 85490 V oglasnem oddelku «Jntra» I« dv'gnl»* sledeča pisma: Akademik 34.m Avsknl-tant, Agilen 50. Brez konkurence. Dobrs meč. Dobro plačilo. Delavnica, Dalmaciji, Pobi, dota* stala* služba. Dobro ohranjeno, Harmonija 34984, Harmonija 814. Hišnica 34821, Inž. M., Izvrstna moč 11000, Komercijalist, Korespondent Kuharica november. Knet A., 2 lokomobili, Ljubljansko predmestje. Nujno 10, Nizka eena 34928, November 15, 20 november, No-kaj novega, 20. oktober, Polnoč-tarja, 80 % provizije, Pod Rožnikom, Pridna in marljiva. Prijetna služba. Pošten in trezen. Pomlad in josen. Redna. Spreten detajlist. Soba 80, Samostojen obrtnik. Stalno meeto 99 Siftka. Stalna dobra slnžha. Trgovina v Ljubljani. Takoi plačljiv. Tiha. Takoj ali pozneje, Trgovska oprava. Ugodna prilika 500, Udobno, Ve«tna začetnica. Visoka provizija Vdova 84595. Zane*liivost 7, Zobotehnik 1846. Zagreb I, «%. 500/3. 9251, 6000 m* letno, 84, X 542. Amerikanec ki odpotuje v pnr mesecih nazaj v Ameriko in leU vzeti seboj bodočo ženo — s« želi takoj poročiti i gospodično ali vdovo, staro ?5—85 let. Je ločen rs^il tehtnih vzrokov fn ei telj novo življenje Premožen trgovec faj posestnik v Ameriki. «tar 40 let. Po-ntidbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Novo živ'ie-njo*. 85466 Planino skoraj nov, trn, poceni naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 85109 Doberman čistokrven, • rodovnikom, 9 mesetev star, naprodaj v Ljubljani, Sredina itev. 14 85447 Harcer kanarčki čistokrvni, po ugodni ceni naprodaj v Bohoričevi ul. št. 33. 85451 Doberman psico 8 leti staro, t rodovnikom proda Anton Kovačjč, tovarna peči v Rožni dolini. 85461 Kanarčki obojd (cvitarji), prv« vrste pevci po 100—300 Din naprodaj na Selu St. 22 pri Ljubljani — Anton Plevnik. 85500 Pletilni stroj v dobrem stanja, malo rabljen. St. 8/50 ali 8'60 kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jatra* pod »Dober stroj 156*. 35407 Stroj za deljenje testa malo rabljen, kupi Josip Pušnik, Metlika. 85480 Knjigoveški stroj za rezanje knjig, tvrdke Anger, malo rabljen, reže dolžine 78 cm. vit 15 cm. ročni JK>gon. poceni naprodaj — tudi na obroke Poizve »e v oglasnem oddelka »Jutra* 35848 Prodam lokomobilo 6 HP, Nikolsohn. na tob-čaet« kolesa, samovo«, v dobrem stanja, kakor tudi vse pritiklin« (jermeaje in v»l deli garniture) ter fe-lezje mlatilnice. ki je pogorela, vse po najbolj ugodnih cenah. Jožo Veairevid, Vinkovci, Vojarska br. 5. 25012 Fotografični zavod Uogon Hibief, LjUbljan* Sv Petra cesta itev 25 — priporoča. SiS Samo 26—28 Din plačate x* podplat en je ženskih in SO—38 Din za pod-platenje moških čevljev. — Todi vs« gumijaste čevlje z gumijastimi podplati in snein« čevlj« sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brtopodplata*, Maribor, Tatttnbachova ul 14. 25014 Elektr. Inštalacije popravila, svetilke, likalni-ke, motorje, aparat«, elektr. blago po konkurenčni eeni pri Ilič ft Tichv. Maribor, Slovenska ulica 16. 25016 Selitve ivrrSnj« i največjo točnostjo in skrbnostjo ter po najniijih cem.h »Jav. na skladišča*, dr. s o. t., Ljubljana, Dunajska c. 83. Shranjevanje pohištva v suhih prostorih. 85470 Osebo ki J« Aala na ljubljanskem velesejmu popraviti elektr aparat poživljamo, da popravljenega zopet prevzame. Naslov v oglasnem od-dolku »Jutra*. 85462 Svinjsko mast domačo, garantirano čisto, imam naprodaj večjo količino v kan ta h od 25 kg — bruto za neto Po želji tu. 4j manjše količine. Za ceno se izvolite obrnite na naslov: Proca Rapaid, Stara Pazova, Srem. 85478 Snežne čevlje in - - galoše - - dajte pravočasno v popravilo tvrdki JU. Crebar Sv. Petra cesta 6 m/3 "Sijajna eksistenčna možnost z proizvodom lahko c roda,n h brezkonkur nčnih predmetov se naj-ugodne e n^dt interesentom Vpraša i .SPLIT" p št preti nac 101. ki krepi In zdravi ŽELODEC IzguMfen^ Lorgnon s« Je izgubil v centru mosta. Najditelj se naproša, da ga prinese na Kralja Petra trg 8/1, proti primerni nagradi 35464 MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo W 4 Din v • v« večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. ZEPPELINOV USPEH Vara bo rsttumljrv, »ko prečita/t* fcrteresaratno knjigo: kf popisuje lato igre mož, ki so poskuša« preleteli oceane io pripravljali po< Z&ppeikioveflMi ■spehu. S slikami opremljena knjiga velja broS. Dbi 96.—, v platno vezana Din 46.—. poštnina 2 Dm. Dobit« Jo po vseb knjizamah ter pri zaloinl Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54 (nasproti glavni pošti) Občina Ljubljana tfaatni oogrebiu u*M t Potirtt gk>4>o!ke žalosti na&nsrojamo pretnžno vest, da Je naša stčoo ljubljena soproga, dobra matn, hči, sestra, teta in sraikinja, gospa MARIJA ŠVENT soproga vlakovbdje dne 18. t ffl. po daljšem trptlenjn, prevtdena s totežUi vvvtc vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrSi v sobote, dne 20. oktobra t. 1., ob 4. ari popotMne ii hiše žafosti Karlov6tea cesta štev. 24 na po/kopališč« k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1928. 12252 Žalujoči ostali I Slnclalc Glacks Zlati panter 29 » Preden sem odšel s stanovanja, sem še poklical gospo Trevor-Jevo. Natalija se še vedno ni bila vrnila in jaz sem se z žalostnim srcem odpravil na svojo postojanko. Še enkrat sem zabičil Larryju. naj ostane v bližini najinega telefona in čaka, če ga morda pokliče Moore. Nato sem hitel doli, da bi govoril s šoferjem avtomobila, ki je čakal name. Našel sem ga na kraju, ki ga je bil Larry označil, in sem mu velel, naj zapelje na križemcestje, s katerega se je videla Mooretova hiša. Pretkano se je namuznil. Bržkone je mislil, da hoče kaka dama pobegniti z menoj. Toda storil je, kakor sem pra naročil. Jaz sem šel v majhen restoran, ki Je bil na nasprotni strani, tn Bem si izbra] prostor pri oknu, s katerega sem videl oboje, avtomobil in Mooreovo hišo. Čas se je vlekel. Ura je bila že sedem, šofer je nestrpno stopal sem ter tja. Ob 7.10 sem zahteval nekaj smotk, Čeprav mi ni bilo do njih. Ob 7.30 sem naročil neko brezalkoholno pijačo, ki je seveda nisem pokusil. Ob 7.45 sem že obupaval. Nazadnje se od nestrpnosti nisem mogel več premagovati. Stopil sem na cesto, ki je bila skoro izumrla. Samo neka limuzina je sta!a nedaleč od hiše na drugem koncu ceste. Počasi sem krenil proti Mooreovi hiši, šoferju pa sem naročil, naj ostane, kjer je. Pred Mooreovo hišo sem obstal. Nato sem pozvonil v Mooreovo stanovanje. Nihče mi ni odprl. Pozvonil sem iznova. Vrata so ostala zaprta. Zato sem vzel vetrih, ki mi ga je bil dal Moore nedavno tega, odklenil hišna vrata in krenil po stopnicah. Pred njegovimi vrati sem nekajkrat potrkal. Nihče mi ni odprl. že sem hotel oditi, ko ml Je prišlo na um, da Imam tudi za ta vrata ključ. Njegovo sobo sem našel tak§no, kakršna mi )e bfla v spominu, toda prazno. »Moore! Moore!« sem vzkliknil, a vse je ostalo tiho. Ko sem hotel mimo pisalne mize v njegovo spalnico, da bi poklical Larryja in ga vprašal, ali mu ni Moore ničesar sporočil o kaki izpremembi svojih načrtov, sem zagledal na pisalni mizi list, ki ie bil naslovljen name. »Dragi Clajrton! ! Pravkar so se pripeljali. Trije so. Peljal se bom z njhnl, ker nočem, da bi se najina stvar izjalovila zaradi neznatne razlike v času. Zdaj je 5.30. Položil bom ta list tako, da ga gotovo najdete. Lopovi stoje pred vrati. Morda lahko pridete za nami Moore.« Pod njegovim podpisom so bile 5e v naglici pripisane besede: »Poglejte, kako je s telefonskimi žicami!« Spravil sem list v žep in zdirjal v spalnico. Telefon je bil v redu, toda ob zadnji steni omare, v kateri je stal, sta tekli dve žici, ki sta bili priklopljeni k najinemu telefonu, do majcene luknje v stropu. Najin telefon je imel nepoklicane poslušalce! Prečitel sem list še enkrat, ne vedoč, ali naj zdivjam ali naj se ustrašim! Ze od začetka so se igrali z nama, vse najine načrte so poznali. Zato so bili najbrže tudi toliko preje prišli po Moorea, nego je bilo dogovorjeno! In zdaj je bil Moore brez pomoči v njihovih rokah! Žici, ki sita se odcepljall od najine napeljave, sta očividno vodili v prazno tretje nadstropje. V tihem, upanju, da zvem kaj več, sem ostavil Mooreovo stanovanje in krenil po stopnicah navzgor. Brez pomišljanja bi bil vlomil vrata stanovanja v tretjem nadstropju. Toda v moje presenečenje je kljuka odnehala in tiho sem stopil v predsobje, kjer je bilo tema kakor v rogu. Tipaje sem se napotil v tisto smer, kjer je moralo biti okno. čez nekaj trenutkov sem obstal in prisluhnil. Vrata za mojim hrbtom so se bila tiho zaprla! Strah me je prešinil. Z dveh ali treh strani sem slišal tiho smuk-Ijanje. V temi nisem mogel ničesar razločiti A takoj sem vedel, da sem zašel v past Toda preden sem se utegnil osvestiti, me je oslepila žarka luč in stal sem pred ustjem samokresa, ki mi ga je molil Vining pod nos. Ko sem dvignil roke kvišku, sta pristopila k meni dva neznanca, z vsake strani po eden. »Res ljubeznivi ste, C!ayfcon,« ml )e porogljivo zaklicaj Vining. »In kar brez krinke? Zvežita ga, dečka, jaz pa požvižgam avtomobilu.« »Siromak,« se je spet poroglflvo obrnil k meni. »Ta posel nJ za vas; nespretni ste prav tako kakor vaš velecenjeni mojster Moore!« Tako govoreč je stopil nekoliko v stran in zagledal sem Moorea, ki je ležal ves zvezan in z zamašenimj usti na tleh. XII. POGLAVJE Smola. Stal sem nepremično, z vzdignjenimi rokami »Počakajte malo,« je rekel Vining. »Vi, Feliks, požvižgajte skozi okno vozniku, a jaz bom med tem krotil tega tepca.« Nato se je obrnil k meni: »Mislili ste, d ase morate vtikati v stvari, ki vam niso bile nič mar. Plačilo vam ne bo prizanešeno. Zastran vas, dragi Clayton, sem bil odredil že marsikaj, toda ko sem prijel vašega prijatelja Moorea, sem našel list, ki ga je naslovil na vas; s potvorjeno pisavo sem mu dodal nekaj besed, ker se mi je zdelo najbolj pripravno, da opravim z obema na mah. Vaša prizadevanja so me nekaj časa zabavala, a zdaj sem se jih naveličal.« 11 E S SVET JIH SLAVI Od severa na iug in od vzhoda na zahod, v vseh krajih zemeljske oble, slavi ves svet nove H U OSO H ESSEX avtomobile, ves svet je oduševljen nad njihovimi sija mmi ka^ovo-tmil V vseh civiliziranih državah raste iz dneva v dan povpraševanje za HU0S9N ESSEX vozove, ki so nad vse cenjeni radi njihove nenadkriljive vrednosti. Novi modeli iz tega leta uživajo tako popularnost, katere niso dostgli nikiar nobeni modeli kake druge znamue v vseh iJU leiih kar obstoji avtomobilska industrija. ! naii državi je jMi mim ftevilo Em ntimin f. I. od 1. L do 31. H $!. 100. Torpedo de Luxe 78.000Sedan Salon 88.000 -, Sedan Coah 79.000'-, 2 Seater Roadster 82.000-- Coupč 78.000 — O. ŽUŽEK, LJubljana 102 TKO JE NEZADOVOIJAN SA SVOJIM KRUHOM lil PECIVOM^NEKA POKUŠA PEČI IZ 'ugcbanii*it~pafeht~bif€rŠrt K Urejaj« Davorn, Rabljen Uda ja m konzorcij ajutra* Adott Ribnika*. Za Narodno tekamo 4, d. tot tialamarja Prane Jezer**. Z« naeratm det Je odgovoren Alojzij Novak. Va • Ltutoiiana.