5 Ventil 17 /2011/ 1 UREDNIØTVO © Ventil 17(2011)1. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridræane. © Ventil 17(2011)1. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 17 Volume Letnica 2011 Year Øtevilka 1 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega druøtva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Zdruæenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja øestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojniøtvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUØEK Pomoœnik urednika: mag. Anton STUØEK Tehniœni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIŒ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIÅ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAŒ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffen- burg, ZR Nemœija doc. dr. Edvard DETIŒEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Joæe DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIŒ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAŒ, KLADIVAR Æiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Øpanija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemœija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIÅ, Univerza v Zagrebu, Hrvaøka izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Joæe PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inæ., Øola za strojniøtvo, Økofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ØIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUØEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloø NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Raœunalniøka obdelava in grafiœna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredniøtva: UL, Fakulteta za strojniøtvo – Uredniøtvo revije VENTIL Aøkerœeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroœnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. œlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaœuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. V œasu, ki ga æivimo, ima œlovek pogosto obœutek, da gre vse narobe, da ne deluje dræava, da propada gospodarstvo, vrstijo se steœaji in prisilne poravnave podjetij, da politiki dobesedno blebetajo, da jim nihœe veœ ne verjame, da izreœena beseda niœ ne pomeni, da nihœe za noben prekrøek ne odgovarja, da kaznivo dejanje ni veœ kaznivo in da med ljudmi ni nobenega optimizma. Vsepovsod so same slabe novice in œrne napovedi. Kritizirajo se politika, sodstvo, tajkuni in drugo. Ljudje se upraviœeno spraøujemo, kdo je za nastalo situacijo kriv, ali pa vsaj, kdo je najbolj odgovoren? Œe posluøamo ljudi, beremo œasopise in posluøamo druga sredstva javnega obveøœanja, so najbolj krivi tajkuni, za njimi politiki in nato sodniki. Pogosto se sliøi, predvsem za politike in tudi gospodarstvenike, da so vsi enaki in vsi pokvarjeni. Seveda to ne dræi. Øtevilni politiki in øe veœ gospodarstvenikov dela izjemno poøteno in odgovorno do zaposlenih ter korektno do partnerjev in dræave. Ko se danes obsojajo ljudje in iøœejo krivci za nastalo situacijo, se zelo redko vpraøamo, kaj pa, œe smo zavedeni z informacijami, kaj pa œe nekdo manipulira z nami in podobno. Priznajmo si, da o pridobljeni informaciji zelo redko racionalno razmiøljamo. Zelo pogosto se dogodi, da ne glede na vrsto informacije za nas najveœ pomeni, kdo jo je izrekel. Zelo pogosto sliøimo, da je to in to res, ker je pisalo v œasopisu, ali pa, da je to in to res, ker je izrekel ta in ta. Zavedati se moramo, da vse naøteto ni øe noben argument, da bi novici verjeli. Mislim, da smo v Sloveniji øe vedno preveœ naivni in premalo kritiœni do argumentov, ampak se odloœamo na osnovi obœutkov. Najpomembnejøe vpraøanje je, kdo naj obstojeœo situacijo umiri in kdo naj med ljudi ponovno prinese optimizem. Prav gotovo bi to morali biti komentatorji, ki imajo v druæbi znanstvene, strokovne ali podjetniøke reference in sploøno avtoriteto. Zanimivo pa je, da imamo pri nas æe dvajset let ene in iste komentatorje gospodarske situacije. Pa si v tem trenutku oglejmo le dva. Prvi je profesor Mencinger. Povsod najdemo njegove komentarje – od œasopisov do televizije. Ima znaœilno retoriko, dræo in obnaøanje, ki je preprostemu œloveku vøeœ. Pri natanœni analizi njegovih izjav pa lahko zapiøemo, da je on eden od veœjih krivcev za nastanek tajkunov. Prav on je javno veœkrat razlagal, da lastninski certifikati, ki smo jih vsi dræavljani dobili v devetdesetih letih, niso niœ vredni. Posledica teh izjav je bila, da so ljudje certifikate mnoæiœno prodajali za desetino nominalne vrednosti. Kupovali so jih nastajajoœi tajkuni in jih vloæili v dobra podjetja. Profesor Mencinger stalno govori o nacionalnem interesu in v zvezi s tem, da morajo banke in øe nekatera druga podjetja ostati v slovenski dræavni lasti. Œe pa vemo, da profesor Mencinger zelo dobro sluæi od Nove Ljubljanske banke in tudi od drugih dræavnih podjetij, nam postane zelo hitro jasno, zakaj ima takøno staliøœe. Drugi zelo pogost komentator gospodarskih razmer v Sloveniji v œasopisih in na televiziji je profesor Tajnikar. Vemo, da je bil v preteklosti minister za gospodarstvo in da je v tistih œasih zelo sumljivo prodal ali razprodal tovarno TAM v Mariboru. V zadnjih letih pa je predsednik nadzornih svetov v HIT-u v Novi Gorici in v Adrii Airwaysu. Znano je, da sta obe podjetji v hudih teæavah. Dejavnost obeh podjetij pa je zelo raznolika, skupno je to, da ti dve dejavnosti gospodarska kriza v svetu ni doletela. Pri nas pa! Ali sta ti dve podjetji v likvidnostih teæavah, ker je predsednik nadzornih svetov profesor Tajnikar? Malo za razmislek. Ali imata imenovana profesorja za nastalo gospodarsko situacijo v Sloveniji kakøno odgovornost? Ali sta odgovorna enako ali celo bolj kot tajkuni, kot sta na primer gospoda Bavœar in Ørot? Na zastavljeno vpraøanje si upam odgovoriti pritrdilno. Kaj pa vi? Kdo naj torej komentira gospodarske razmere v Sloveniji, da bomo dobili objektivno oceno, ki ji bodo ljudje verjeli. Imamo øtevilne uspeøne gospodarstvenike, ki bi ljudem lahko povedali marsikaj koristnega, imamo tehniøko inteligenco, ki deluje na raznih znanstvenih in podjetniøkih ali gospodarskih podroœjih, imamo dekane tehniøkih in naravoslovnih fakultet, ki so dobri govorniki, saj so pedagogi, so tudi menedæerji, saj vodijo velike organizacije in morajo biti tudi dobri gospodarji. Janez Tuøek Kdo naj v javnosti komentira gospodarsko situacijo v Sloveniji?