Ponedeljek
Prazniki so za nami. Jaz sem praznike uspešno preživel. Kar se mene tiče, bi imel lahko praznik vsak dan, pa me ne bi nič motilo. Nekateri pa praznikov ne marajo. Recimo — naša mama.
Naša mama je rekla, da so prazniki ena ve-lika navlaka, ki nam samo škoduje. Če ni praznikov, vse še nekako teče, prazniki pa vse na giavo obrnejo.
Začelo se je s plačo. Ker so prazniki tako nesrečno razmetani po koledarju, so pri mami v službi plače delili že 25. novembra. Človek, to je celih pet dni pred prvim! Veste, kaj to po-meni? To pomeni, da je december za celih pet dni daljši. Kajti ker so prazniki, je družina doma. In kadar si doma, nimaš kaj početi. Lahko ješ in piješ, ješ in piješ — ali pa obratno. To pa stane. Naša mama je pred prazniki na-kupila toliko reči, da je komaj nosila — pa smo vse pojedli. Kdo nam bo zdaj subvencioniral ti-stih pet dni v decembru, bodo zdaj zmanjkali? Ob upoštevanju, da ima tudi december nekaj praznikov (kakor za koga sicer, vendar upoš-tevajte povprečje)... Mama pravi, da prazniki nikakor niso stabilizacijsko utemeljeni in da bi jih kazalo zmanjšati ali pacelo ukiniti.
Druga plat proznikov je delo. V novembru smo delali povprečno po tri dni manj (nekateri pet dni, nekateri devet dni — kakor se je pač kdo znašel). Če upoštevamo, da marsikje že v petek dopoldne nihče ni delal, ker se je bilo pač treba pripravljati na vesele praznike in da je bilo Ijudstvo v četrtek od praznikov čisto izmu-čeno in razvajeno, je slika še popolnejša. Torej: delali smo od tri do pet dni manj, zapra-vili pa najmanj za pet dni več. Je to, lepo pro-sim, stabilizacija? Se na tak način spominja rojstnega dne republike? Mama pravi, da nas je lahko sram.
Ne vem, kako je z vami, mene je res sram. Ampak ne zato, ker tako pravi naša mama, ampak zaradi cveka. V lepih prazničnih počit-nicah sem se tako spočil, da sem čisto pozabil na nalogo, ki naj bi jo po praznikih prinesli na vpogled. Jaz mislim, da to ni pošteno. Če so prazniki, vsi počivajo. Celo stroji, čeprav je kriza. A mi, ubogi otroci, naj pa med tem, ko nihče ne dela, pišemo naloge?
Ata danes nisem nič omenjal. Nič ne govori. Pet dni je moral čepeti doma in piti čaj. Pravi, da ima človek od čaja veliko hujšega mačka kot od gostilniških izdelkov. Mislim, da tudi njemu ni dosti do praznikov...