Leto Vi., štev. 84 Ljubljana, sreda 8. aprila 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din cs l«fta|a ob 4. »iutraf. ca» Sune mesečno Din «s —; ca ino-semstvo Din 40— neobvezno. Oglasi po tarifu. UredniSivo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/I. — Telefon štev. ja. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ni, št. s/L — Telefon St. j4. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 UpravnBtvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon 4t. 36. inseratnl oddelek: LJubljana, Prešernova ulica št. 4- — Telefon 4t 3S. Podrulnid: Maribor, Barvarska ulica it. t- — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana it. M 842, • Praha čisto 78.1 Sat W;en Nr. 105.141, LJubljana, 7. aprila. Miian Piut ni bil politična osebnost, ki bi stala v naši politični organizaciji na vplivnih ali vidnih mestih. Navzlic temu bo moral pisec novejše slovenske politične zgodovine zapisati na njegovo ime zelo velike zasluge. Milan Plut je bil med onimi redkimi Slovenci, ki so orali našemu narodnemu in državnemu edinstvu ledino, bil je prvi med prvimi, ki ga ie že daleč pred balkansko svetovno vojno srce vleklo v Beograd, da tamkaj seznanja srbsko javnost s slovenskim rodom in da obenem od tam začne med Slovenci popularizirati idejo jugoslovenstva. Globoko prožet jugoslovenskega naciiona-lizma in uverjen o potrebi razkroja Avstro - Ogrske, je vstopil v krog jugoslovenskih revolucionarjev ter storil vse, da. bi svojim plemenitim narodnim idealom čim prej pridobil novih borcev tako v Srbiii kakor v Sloveniji. Skoro ves prvi decenij novega stoletja je bilo njegovo delovanje posvečeno propagandi za narodno ujedinje-nie in politično svobodo »slovanskega juga». Velika je zasluga Milana Pluta, da je tudi oficiialne kroge v Beogradu informiral o Slovencih, za katere se Srbi dotlej niso utegnili zadostno zanimati. Za nas ie bila Ie škoda, da je avtoriteta prvih slovenskih emigrantov kolikor toliko trpela iz razlogov, ki so utemeljeni v slovenski bedi ter v nepopolnosti slovenskih političnih koncepcij.. Vsekakor pa je bila prva kolonija Slovencev v Beogradu mnogo bolj vplivna po svoji poziciu. kakor ie to običaj pri prvih kolonistih vsakega drugega naroda. To najbolje dokazuje veliko zaupanje, ki ga je užival Milan Plut tudi v reprezentativni beograjski javnosti. Četudi se Milan Piut ni mogel v Beogradu — takrat daleč od Slovenije in skoro brez zasbmbe iz nje — tako uveljaviti, kakor bi se drugače mogel v ugodnejši poziciji in še z večjo kapa-' citeto. mu je vendar uspelo v Sloveniji ustvariti uprav graniten fundament za razvoi jugoslovenskega nacijonalizma. Z veliko žurnalistično spretnostjo in s publicističnim elanom. ki ga do tedaj ni bila vaiena slovenska publika, je začel leta 1910. izdajati «neodvisni» dnevnik < Jutro>. ki je hipoma postalo ognjišče in žarišče jugoslovenskih nacijonalt-stov. 2e prve številke tedanjega »Jutra® so vzbudile v Ljubljani in po vsej Sloveniji senzacijo nele radi žurnalistič-ne novitete, marveč zlasti radi odločnosti in brezobzirnosti r zastopanju napredne jugoslovenske koncepcije. PIu-tovo «Jutro» je rodilo silen odnor nele v krogu klerikalne, marveč tudi v krogu oficiialne nanredne slovenske javnosti. ki je motrila njegovo prizadevanje v veliki meri le s staiišča žurnalistične konkurence. Za avstrijske vladne gospode in nemške kroge pa je «Jutro» postalo pravcati strah, ki so ga preganjali z neprestanimi konfiskacijami in celo s pretnio, da bo sodniia proti Pluta kot izdajatelju nastopila z direktno persckucijo. Vladni uslužbenci, ki so lovili po ljubljanskih trafikah konfisci-rano «Jntro», so na ves glas izjavljali, da «bodo oni Pluta naučili, kako se piše». Voditelj kranjskih Nemcev dr. Eger je govoril v dunajskem nemškem klubu o jugnslovenski nevarnosti: po jzletu »Ljubljanskega Zvona» v Beograd. kjer so bili Slovenci in Slovenke prvič snrejeti od prestolonaslednika Aleksandra, pa je nemško časopisje po vsej Avstriji divjalo in kričalo, da je bil izlet Slovencev v Beograd »nevarna politična in izdaialka demonstracija prve vrste». Milana Pluta in njegovo «Jutro» je ori tej priliki nemško časopisje označevnlo kot glavnega krivca, da se 'e jugoslovenska propaganda razširila že do veleizdadki med vojno in ob nienem koncu, da ni bilo med nie že zaseiano kleno zrnje jugoslovenstva. ki je v poniža"iu in trnieniu med svetovno vojno kilo in priklilo na dan. Milan Plut ie bi! med tistimi redkimi sejalci, kot takega ga bo morala vedno dostojno bele/iti zgodovina našega preporoda. Vsi. ki smo zasledovali njegov čvrsti. idealni in nesebični elan za zmago čisteea jugoslovenskega prapora, pa mu ohranimo v srcih svetal spomin. Večnaia Ti pamjat. mrtvi borec Milan ! Plut! J Stanovanjski zakon v sekciji soglasno sprejet Glasovala j'e zanj tudi vsa opozicija. — Vlada sprejela zakonski načrt o ustrojstvu sodišč. Beogradu, Ni5u, Skoplju, Osijeku, Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Cetmiu, Sarajevu iT. Novem Beograd, 7. aprila p. Danes ni bilo nobenega posebnega političnega dogodka. V narodni skupščini je zborovala sekcija zakonodajnega odbora, ki se bavi z zakonskim načrtom o stanovanjih. Zakon je bil sprejet brez izpremembe. Značilno je, da je opozicija glasovala zanj v celoti ne da bi stavila kak izpreminjevalni predlog. Jutri dopoldne se sestane sekcija zopet k seji, da podpiše poročila in določi poročevalce. Vlada je imela zvečer od 5. do 8. sejo, na kateri .ie nadaljevala razpravo o zakonskih načrtih, ki pridejo pred narodno skupščino. Nocoj je bit brez izpremembe sprejet zakonski osnutek o ustrojstvu sodišč. Po ■adu. Pri preesnovi sodišč bodo postavljeni sodniki na razpoloženj; in bodo potem lahko zopet nameščeni. Jutri dopoldne se seja ministrskega sveta nadaljuje. Na dnevnem redu je zakonski načrt o državnih pravdnikih. AVDIJENCE PRI KRALJU. Beograd 7. aprila, p. Danes popoldne so biii pri kralju v avdijcnci minister za Šume ln rudnike dr. Žerjav, tninis.er ver Mi-ša Trifunovič in zunanji minister dr. Nin-čič: Kakor se doznava, namerava prebiti tem načrtu se ustanove prizivna sodišča v k L ral] velikonočne praznike v Bosni. Nobenih pogajanj med radikali in frankovci Spletke konjunkturistov in opozicionalcev. — Demanti vodilnih krogov NRS. — Izjave radikalskih listov. Beograd. 7. aprila, p. Politično življenje se razvija v Beogradu bolj in bolj v znamenju velikonočnih praznikov. Poslanci so večinoma že doma. zato je v Narodni skupščini zavladalo popolno mrtvilo. Le oni poslanci in eni ne-parlamentarci, ki se običajno pojavljajo z vehemenco takrat, kadar je na obzorju kaka sprememba v vladi, porabljajo tudi predoraznične dneve za snovanje vsakojakih spletk, ki naj bi jim pomagale, da bi ne šla sitnac"a s prezirom mimo njih. Videti je, da je ob takih prilikah v mladi parlamentarni državi veliko sil na delu, ki ne znajo lečiti interesa države od interesa osebnih ambicij iT špekulacij. Kadar se bliža izprememba na vladi se v našem parlamentu vse preveč pojavljaio osebni instinkti, ki ovirajo hitro in gladko razrešitev situacije. Pri velikih parlamentarnih klubih so sicer v takih slučajih konflikti čisto osebnega značaja, ki se za kulisami odigravajo z grupaci-jami, podgrupacijami, pretnjami, izigravanjem. podpihovanjem in neštetimi drugimi političnimi sredstvi in knifi. neizogibni, vendar pa bi morala biti tu Gotova meja. ki ne dopušča, da se mm-paščajo načeia ir. veliki Hvni interesi. Razumljivo je tudi, da napne v času vladnih izprememb opozicija vse moči, da napravi vladni večini kar največ neprilik, vendar pa se tudi opozicija ne sme pri tem osmešiti, zlasti ne z nemogočimi in neverjetnimi vestmi. Kar sedaj uganja opozicija v očigled vladine rekonstrukcije, presega vse možnosti logike in pameti. Beograd. 7. aprila, r. Povodom pisave današnje «Politike» o nekem doseženem sporazumu med radikali in frankovci je izjavil ugleden radikal in intimen prijatelj min. predsednika Pašida vašemu dopisniku, da je vsa stvar popolnoma izmišljena. Radikalna stranka ne vodi nobenih pogajanj s frankovci. Ako bi min. predsednik Pašid želel kakih razgovorov z frankovci. bi delegiral važnejše osebe iz svoje stranke, kakor so one. ki se omenjajo. Celi stvari se ne more pripisovati nobene večje važnosti. To izjavo so potrdili vašemu dopisniku tudi drugi ministri in poslanci radikalne stranke. Beograd. 7. aprila, r. Današnje »Vreme« poroča iz Zagreba. dSt se tako zva-na pogajanja med radikali in frankovci ne smatrajo za resna. Sodi se. da so tozadevne vesti lansirali radičevci. ki se boje za svoje množice. Dr. Horvat, o katerem se govori, da je bil v Beogradu. se ie pred štirimi dnevi vrnil iz Holandske, kjer se ie poročila njegova hči. Fuziia med radikali in frankovci ne bi bila ugodno sprejeta tudi pri onih elementih v Hrvatski, ki so iskreno iz prepričanja delali z radikalno stranko. Beograd, 7. anrila, r. Današnje »Vreme« piše o političnem položaju ter poudarja z ozirom na oooziciionalne vesti o nekakšni koncentraciji, da za sedai ni nobenega izgleda za koncentracijsko vlado in da se ne Čuti niti potreba no taki vladi in tudi ni nobene možnosti zanjo. PAVLE RADIČ PRI STJEPANU RADIČU. Zagreb, 7. aprila, n. Predsednik kluba HSS Pavle Radič je posetil danes Stjepara Radiča v zaporih sodnega stola in mu Js poročal o svoji avdijenci pri kralju in o svoji konferenci z ministrskim predsednikom Pašičem. Zagreb. 7. aprila, n. Danes le bil St!e-pan Radič pri preiskovalnem sodniku d*. Korblerju, da pregleda vse svoje dosedanje izjave. Ko iih pregleda. Jih bo podpisal kot svoje. Dr. Maček in dr. Krnjevlč zanikata vesti, da nameravata ustanov'ti posebno skupino nezadovoljne levice v hrvatski seljački stranki. -SS- Dr. Ryfear imenovan za poslanika v Carigradu Beograd, 7. aprila, p. Za jugoslovenskega poslanika v Carigradu je postavljen dr. Oto. kar Rybaf, načelnik naše delegacije za pre. govore z Italijani in ravnatelj oddelka zuna« njega ministrstva za izvedbo mednarodnih pogodb. Dosedanji poslanik v Carigradu, Bakič, je postavljen na razpoloženje. V Beo« grad je dospel naš poslanik v Sofiji, Rakič, da poroča vladi o {»slednjih dogodkih, na Bolgarskem. Poseti pri ministru Ninčiču Beograd, 7. aprila, p. Francoski poslanik Grcnard je posetil danes zunanjega ministra dr. Ninčiča, angleški poslanik Young pa nje« govega pomočnika Markoviča. Prof. Vadnjal uookojen Beograd, 7. aprila, p. Bivši predsednik viš« jega šolskega sveta v Ljubljani, Fran Vad= njal je upokojen. Fašisti in armada Rim. 7. aprila, a. Ministrski predsednik Mussolini ie bil danes dopoldne sprejet v avdijenci pri kralju, kjer je ostai okoli pol ure. Ob tej priliki je Mussolini prisegel kralju kot začasni vojni minister. S tega. da je ministrski' predsednik sam prevzel vojno ministrstvo. je jasno, da hoče on sam. oziroma fašistovska vlada porabiti to priliko in »pofašistiti* tudi vojsko. Značilno je. kar se posebno poudaria v ooozicijo-nalnih krogih, da je Italija končno prišla tako daleč, da je odpravila iz vojnega ministrstva generale in da je stopil na njihovo mesto «korporal» Mussolini. Ženska volilna pravica za občine v Franciji Pariz, 7.. aprila, s. Zbornica je priznala ženskam aktivno in pasivno volilno pravico za občinske volitve. Angleži proti komunistični propagandi na Balkanu London. 7. aprila, s. Diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha. naglaša v n.*kl očividno oficijozni informaciji, da Je bil po imenovanju JoffeJa za sovjetskega pos'a-nika na Dunaju, tamkaj ustanovljen urad za razširjenje kominrstične revolucile na Balkanu. Albanija, Grška in Bolgarija so bVe izvoljene kot Jedra revolucij. Upati *e, da bodo avstrijske oblasti storile vse mere, da osvobodijo donavska ozemlja tam naseljenih boljševikov. Borba proti komunistom v Bolgariji Sofija, 7. aprila, a. Oficijelna bolgarska brzojavna agentura poroča, da so v zadnjih dveh mesecih organi javne varnosti odkrili vse komunistične organizacijo, k: so skrivoma delovale po razn:h m;st'h. Intenzivnemu delovanju policije se je zahvaliti, da je to subverzivno gibanje popo'-noma paralelizirano, dasi še ni popolnon 0 zadušeno. Policijske oblasti v ofici'e' objavah pripominjajo, da se je posrečilo identificirati glavne povzročitelje komunističnih nemirov. Med dokumenti, ki Jih Je policija našla, so se našla tudi imena ghv-nlh voditeljev, in sicer: Koste Jankova. Iva na Maneva, Marka Fridmana in nekega Dimitrijeva, katerim pa se Je posrečilo pobegniti. Policija je aretirala nekega Tod"-ra Dimitrijeva. v čigar stanovanju so našli velko število pečatov, ki so bili namenjeni za falzifikacijo raznih dokumentov, dalje 5000 dolarjev in ogromne vsote denarja v bolgarski valuti. Položaj v ostrovskem revirju normalen Moravska Ostrava, 7. aprila, k. Starka v moravsko - ostravsko - karvln-skem ozemlin je popolnoma končana. Delo se ie v vseh rudnikih zepet pričelo v polnem obsegn. Obupna Herriotova borba za obstanek Skoro nepremagljive težkoče v parlamentu. — Kompromisni predlog finančnega ministra o oddaji premoženja. Pariz, 7. aprila z. Kriza Herrrotovega kabineta postaja vedno bolj akutna. Položaj je sedaj sledeči: Dosedanja vladna večina v poslanski zbornici je Herriotu zvesta, razve n takozvane skunine radikalne levice, obstoječe iz 40 poslancev -pod vodstvom Louchcurja. A ravno ta skupina za vlado neobhodno potrebna, ako hoče imeti v poslanski zbornici zadostno in zanesljivo večino. Toda zadržac-jc Loucheurjeve skupine je izredno dvomljivo, ker jc z vso odločnostjo proti oddaji premoženja, r.a drugi strani pa za mejimo inflacijo, ki bi bila v korist veieindustrrji.. Ni izključeno zato, da bo skušal fcov finančni nrin-ster de Monzle najti glede oddaje premoženja nekako formulo, ki bo sprejemljiva za Louchcurja. Najbrže bodo skušali zvaliti premoženjski davek predvsem na rentnikc, dočim bi bilo industriji več ali manj prizanešeno. Drugačen pa je položaj v senatu. Tam se je položaj kabineta vsled imenovanja de Monzie za finančnega ministra znatno izboljšal. Ker je Herriot sprejel kompromis novega finančnega ministra giede poslaništva pri Vatikanu, med Herriot om ln senatom glede posianištva pri Vatikanu ni pričakovati spora. Vprašanje pa Je ali bo senat privolil v oddajo premoženja. Vsaj dosedaj je pokazal v tem oziru odiočno odklo-vlade Jako kritičen. Tc dni se vrše pogajanja s posameznimi skupinami senata, da se najde formula, ki bi na eni strani omogočila sanacijo frnasnč-n-ega položaja Francije na drugi str ar*, pa zagotovila privoljenje senata. Ako pa sc novemu finančnemu ministru ne postcči pridobili za svoj projekt privoljenja večine senata, potem postane vsekakor položaj vlade jako kritčen. Pariz, 7. aprila s. Po seji ministrskega sveta je obrazložil finančni minister De Monzie novinarjem načrt, k; ga je predložil zbornici. Po njegovih izjavah bo najprej obtok bankovcev povečan cd 41 r.a 45 milijard frar.kov. ter zakonita meja predujmov, ki jih daje francoska banka državi, z-ilšar.a od 22 na 26 milijard. Izdalo se bo prisilno posojilo, ki se bo obrestovalo po 3 odstotke in ki bo obdavčeno. Posojilo je mogoče tndi podpisati z menicami, ki bodo zapedlc v enem letu. Menico bodo morale garantirati tri osebo. Kdor bo podpisa! manj kot desetino svojega premožen.;* kot prisilno posojilo, bo podvržen dodatnemu obdavčenju, pri čemur se bo njegova davčna dolžnost izračunala na podlagi njegovih dohodkov. Odplačilo premoženjskega davka se bo vršilo v 20 četrtletnih obrokih. Dohodki iz premoženjske oddaje se bodo v prvi meri porabili za amortizacijo državnih dolgov. Pariz, 7. aprila, k. Kakor sc poroča so socijalisti v finančnem odbora zbornice stavili predlog za oddajo premoženja. Radikalni poslanec Malvy je bil od svoje frakcije pooblaščen, naj stopi s socialisti v pogajanja, naj ta predlog za enkrat umaknejo. SENAT PROTI PROF. SCELLEJU. Pariz, 7. aprila, k. Tekom posvetovarj o budžetu prosvetnega ministrstva, Jc neki senator kritiziral imenovanje profesoria Scelleja, ki Je povzročil zadnje nemire na iuridlčni fakulteti. Na njegov predlog ie sklenila hiša s 13S : 134 glasovom vklj ib ugovorom prosvetnega ministra znižati njegovo plačo za 100 frankov v znak, da senat njegovega postopanja ne odobrava. Minister ni stavil vprašanje zaupnikom. Volitve niso rešile belgijske parlamentarne krize Zopet nima nobena stranka večine. —Nemožne koalicijske kombinacije. — V par mesecih nove volitve? riti socijabstl zase nimajo večine. Slej ka prej bodo liberalci jesiček na tehtnici. Ker pa ž njimi ne morejo trajno in Sskroio so- BruseiJ, 7. aprila, s. Vsled kompliciranega volilnega sistema, bo uradni rezultat nedeljskih volitev znan šele jutri ali morda celo šele v četrtek. Vendar pa ni pričakovati, da bi se sedanje privatne ugotovitve kaj spremenite, ker ie število oddanih glasov že precej točno znano. Novi parlament bo štel: 81 katolikov (do sedaj 80), 76 sociiali-stov (do sedaj 6*), 25 liberalcev faosedaj 33), 5 Flamcov (dosedaj 4) in 1 komunista (dosedaj 0). lirteresanuio je, da so komur.i-sti dobili nraogo manj glasov kakor zadnjič, da so pa kljub temu sedaj dobili en mandat, dočim doslej niso imeli nobenega. Volkve torej niso prinesle rešitve iz dosedanje pariametarr.e krize. Niti katoličani delovati niti klerikalci, niti sodjalistl, prerokujejo Ksti že sedaj novo izvoljenemu parlamentu, le kr2tko življenje in govore o možnosti, da pride še letos do zopetnih volitev. Napredek socialistov, ki se kaže še bolj po številu dobljenih glasov, kakor v številu prfcorjeiKh mandatov, razlagajo r. ugodno pozicijo, ki so jo Imeli socialisti kot opozidjonabia stranka. Za nje je glasovala tudi večina mlajše liberalne inteligence, v čemur je zopet vzrok za nazadovanje liberalcev. V soboto bo ie prepozno! Velikonočna številka »Jutra* izide v najmanj 25.000 Izvodih že v soboto zjutraj. .Jutro* čitajo v Sloveniji v vsakem selu, v ostali Jugoslaviji pa po vseh večjih krajih. Število čitateliev se lahko mirno ceni na 100 tisoč. Noben podjetnik naj zato ne zamudi ugodne prilike, da priporoči svoje podjetje tako ogromni množici polom oglasa v »Jutru". Oglas je treba brez odloga naroČiti, ker jih sprejema uprava do petka zjutraj. Za pozneje došle inserate uprava ne more prevzeti jamstva, da pridejo še v velikonočno številko. Nemške predsedniške volitve Berlin. 7. aprila, s. Odkar so se stranke weimarske koalicije zedinile za kandidaturo dr. Marxa. ie zmeda v taboru desničarskih strank vedno večja. Del nemških nacijonalcev noče odnehati od tega. da bi postavil Hindenbur-ga kot skupnega kandidata. «B. Z. am Mittag« doznava. da hoče Jarres odstopiti od kandidature, ker je ozlovoljen vsled tega. da smatrajo desničarske stranke njegovo osebo za postransko ter iščejo vedno še novih kandidatov. Kot tretji kandidat desničarjev se imenuje sedai tudi bivši državni komisar za zasedeno ozemlie Hatzfeld. ki ie katolik in ki ima baje več r-anta. da bi odtegnil nekaj giasov dr. Marxu. Pesimističen govor Cbamberlaina Birmlngbam. 7. aprila, s. Zunanji minister Chamberlain Je imel včeraj govor, v katerem Je naglašal da je trenutno notrt-nji in zunanji mir elementarna potreba. NTa mednarodnem polju morata priti do ve'ia-ve zaupanje in varnost, sicer se bo Evropa počasi, toda gotovo približala novi katastrofi. Anglija in Nemčija London, 7. aprila. (Avala.) Spodnja zbor. niča je sprejela predlog zakladnega kance* larja Churchilla, da se uveljavi an«le$ko* nemška p*go4ha glede izplaiila 26 edst. rc« paraaijskc oddaje. Tudi v zgernji zbornici jc bil sprejet isti predlog. Borzna kriza v Italiji Rim, 7. aprila, a. Zadnji ukrepi vlade gle» de borznega prometa, zaradi katerih je iz. bruhnila borzna stavka, so rodili še nadaljne težke posledice. Kakor zatrjujejo s prizadete strani, so ti ukrepi povzročili doslej do 2 ia pol milijarde lir škode borznim klijentom. Dalje je odstopil predsednik državne zvezo borznih agentov Sacerdotti in rcvnoteko tu. di podpredsednik. Vlada se je pomagala na ta način, da je odgodila definitivno rešitev tega vprašanja s tem. da bodo borze zaprto od velikega četrtka do velikonočnega pon« deljka 13. t. m. V tem času upa, da bo mo. gla doseči s prizadetimi krogi sporazum. Po« vdarja se pa, da bo to borzno vprašanje imelo posledice ti'di za samega finančnega ministra, čigar stališče se smatra za močno omajano. Ni izključeno, da bo finančni mi» nister De Stefar.i odstopil, preden se zopet snide parlament. Vprašanje francosko-angleških dolgov Ameriki London. 7. aprila, k. Kakor javljajo listi iz NVasIrfTvgtina, bo ameriški državni pod-tajnrk zakladne^a urada v sredo odpotoval v A'igB»o in Francijo, da prouči \uraš3nje, ali bi bilo na mestu, da sc pri sedanjih finančnih razmerah raapravlja o predlogu glede ureditve dolgov Francije in ItaSJe Ameriki. Nevarna bolezen odličnega rumunskega politika Bukarešte, 7. aprile. (Avala.) Vodja ken* »ervativr.c stranke Alekisander Margilernan, ki se jc šelo pred kratkim vrnil z neke ope> rstcijc z Dunaja, jc zooet težko obolel «JUTRO» št 84 Sredi 8. K. IB3 Kampanja o krivcih svetovne vojne Ljuba Jovanovič priobčuje v »Politiki* po »Novem Životu* nov članek o razmeriu med Avstro - Ogrsko in Srbijo v dobi 1909,—1913. ter navaja argumente. iz katerih ie neutailjivo razvidna težnja Avstro - Ogrske, za vsako ceno izzvati vojno s Srbijo in to sosedo uničiti ali jo vsaj oslabiti do neškodljivosti. Te stvari so sicer znane, a se rade pozabliajo, sicer bi ne bilo mogoče. da kdo govori o Srbiji, kot o državi, na katero more pasti senca krivde na izbruhu vo;ne. Lj. Jovanovč pripoveduje, da je leta 1909. Milovanu Milovanoviču, tedanjemu srbskemu vnaniemu ministru, neki ugledni angleški diplomat rekel: »Čuvajte se! Avstro - Ogrska vam pripravlja na vaši južni meji Veliko Albanijo.* Srbska diplomacija je odtlej pazila in se prepričala, da je angleška informacija točna. Ta Velika Albanija bi imela obsegati mnogo večji teritorij nego Je bila tedania Srbija, in sicer pet tedanjih turških vilajetov, namreč skaderskega. janjinskega. bitoljskega. kosovskega in solunskega. Obsegati bi imela tedaj ne le albansko ozemlie, marveč tudi vso Staro Srbiio in Makedonijo in prestoli-ca njena bi postalo veliko mesto Solun. Tako bi bila Srbija obkoljena tudi z južne strani, srbski živelj na jugu pa bi bil na milost in nemilost izročen Arnav-tom. Jasno je bilo. da se ie morala Srbija braniti proti tem naklepom o pravem času; sklenila je 1. 1912. balkansko zvezo in zmagovita vojna s Turki je preprečila avstrijske nakane. Toda Avstro - Ogrska še nj obupala. Od L 1912. do 1914. je izzivala afero za afero. samo. da izzove Srbijo in se zaplete v voino z nio. Najprej je povzročila o Božiču 1. 1912. famozno Procha-skovo afero v Prizrenu. ko so vojaški krogi na Dtmaiu že povsem resno računali. da so našli zaželieno priliko za vo-Malo pozneje je sledila avstrijska zahteva, da zapusti Srbija Albanijo ter se odreče toliko potrebnemu dostopu do morja. Da ohrani mir. se ie morala Srbija vdati. A ko ie nekaj mesecev pozneje Srbija zmagovito odbila zavratni bolgarski napad na Bregalnicl, je Avstrijo ta nepričakovani preobrat toliko razliutil. da je sklenila, da sama napade Srbijo in doseže to, česar niso zmogli Bolgari; samo odporu Italije, ki se je uprla avstrijski agresivnosti, se je zahvaliti. da se nj že 1. 1913. vžgal požar svetovne vojne. Ali io še ni bilo dovolj; po bukareškem mirovnem sklepu, ki je definitivno pokopal avstrijske protisrb-ske balkanske asoiraciie. se je Avstrija znova hotela vreči na Srbijo. Le dina-stične zveze Rumtmije in Grčije z Viljemom so povzročile, da Je Berlin ukazal Dunaiu, da mora pustiti bukareško mirovno pogodbo; da ni bilo tega. bi se svetovna vojna pričela že v poletju L 1913. Kdo je Izzival na vojno v dobi 1909. do 1914.. o tem ne more biti nikakega dvoma. Radicevci in volilci Zagreb. 7. aprila. Radičevski poslanci se i novimi parolami ne upajo med narod. Nikakor nimajo volje, da bi med svojimi množicami započeli novo delo v skladu z deklaracijo Pavla Radiča. Odl^aio to z izgovorom, da mora Drei glavni odbor HRSS ali pa plenu- »Hrvatske"* narodnega zastopa* ustvariti primerne zakliučke in podati končne direktive. Pavle Radič se je zato tako "Ztrajno zadržal v Beogradu, da je zamogel temeljito proučiti učinke svoiih izjav in avdijenc, da je lahko svoiega strica v zaporu podrobno informira! in nato od njega dobil nova taktična navodila, od-nosno pooblastila. Tudi zaiedničarskl poslanci so nenormalno tihi in skopi z izjavami ter prepuščalo svoje gosposke somišljenike v Zagrebu svobodnemu modrovanju o bodoči politiki. Radičevcem naklonjeni blokaški tisk sicer jasno vidi, da se radičevski poslanci ne upaio med narod, a navzlic temu pod golo in sumljivo fikciio. da radičevske mase slepo sledilo gestam svojih voditeljev, atakira radikale, naj razdereio Narodni blok in se usmilijo spokornikov. Nič ne mara blokaški tisk za to. da je radičevcem že stokrat bilo povedano, nai z delom dokažejo vsaj polovico one lojalnosti in državotvornosti. ki sta io pokazali obe stranki Narodnega bloka, nakar se bo šele moglo govoriti o n'"hovi guvernementalnosti. Kakor so v Beogradu v Narodni skupščini stali na razpotju in se končno le odločili k iziavi, da krenejo na pof k državni konsolidaciji, tako zdai v Zagrebu stojijo na ponovnem razpotju in se ne more'o odločiti, po kakšni poti bi se namerili med svoje stotisočere vo-Jilce. Negotovost v zadržaniu radičev-skih poslancev in v razpoloženju njihovih mas zahteva naravno negotovost v zaupanju do HRSS ludi po njeni formalni kapitulaciii. Besedolomstvo ie pri HRSS pač že bilo notorno. zato tudi zdai zahteva opreznost, da se pričaka raziasnitev situaciie v celi HRSS. Skoro nenotrebno je torej poudarjati, da se v Beogradu ne bo nihče zaletel s sentimentalnostjo. Pavle Radič pravi, da imajo radidevski poslanci »pooblastilo naroda* za sedanjo iznremenieno politiko. Toda na volitvah iim narod tega pooblastila ni dal. temveč iim ga ie na hitro roko podal zanrti Štefan Radič. Nekateri radi-čevci tudi pravijo: »Naši pristaši imajo za sveto pismo vse. kar reče Stjepan Radič, kateremu neomaino zaupajo in zatorej tudi z novo politiko ne morejo Idti iznenadeni*. A to i« ravna. nota.. zatl se šele mora. aH je Stipa tudi §e danes absolutni gospodar in diktator, ali slepa vera vanj ni niti malo poko-lebana med masami. Ali bodo poslanci HRSS zmogli toliko poštenosti in smelosti. da se podajo v svoje rajone s čisto resnico in si pribavijo nedvoumno naknadno odobritev za svoj preokret. Ali pa bodo še nadalie slepomišili z izgovori in zavijanji kakor je to prvi storil dr. Pernar, ki sicer demantira svoje izjave, a se navzlic temu potrjujejo? . . . Kakor si bodo radičevci postlali. tako bodo ležali; to ie poleg vseh smešnih kombinacij in prizadevanj opozicijskega tiska jasno kot na dlani. Za negotovost radičevskih poslancev je vrlo značilna tudi spekulativnost frankovcev in posebno še hrvatskih klerikalcev, ki si silno energično vihajo rokave. Na prehodu skozi Zagreb je doktor Korošec pretresel z d<-l tor Ba-ričem. generalom pučkašev (klerikalcev) podrobni načrt za ofenzivo proti radičevcem. Smatraio, da je zanje prišla prava »hora*. Re3e pa se lahko, da tudi pučkaši delajo račun brez krč-marja in da pijejo na medvedovo kozo. dočim so doslej imeli kredita za ježevo . . . Lastna obsodba Včerajšnji »Slovenec* se vprašuje, koliko bi imela SLS od tega. ako bi se odrekla svoji programatični točki, da smo Slovenci narod sam zase. ter bi bila sprejeta v vlado. »Ali nas ne uči zgodovina zadnjih štirih let dovolj jasno, da smo Slovenci skoro ves čas imeli nekatere liudi v vladi, ki so neumorno prodajali tako zvano narodno edinstvo, pomagali utrjevati centralizem ln vse. kar se gospodom donade — in vendar smo danes na slabejšem ko pred 4 leti?» piše »Slovenec*. Večje obsodbe ni mogel škofov list napisati o politiki klerikalnih voditeljev, kakor jo je včeraj. Dr. Korošec in tovariši so bili ponovno v vladi ter prodajali narodno edinstvo. s svojo borbo proti ustavi pa omogočevali utrjevati cetralizem. ker so obrali izvedbo samouprav, zato so tudi upravičene pritožbe, da niso Slovence ničesar naredili S tem. da so barantali za narodno edinstvo od prevrata pa do danes. so Slovence postavili na neko Izjemno stališče ter iim onemogočili enakopraven vpliv na potek državnih poslov. Ako bi klerikalci odkrito priznali državno in narodno edinstvo, bi Slovenci kot enakopraven del tega edin-stva s polno pravico smeli zahtevati zase iste ugodnosti, kakor iih zahtevaio druge pokrajine, bi se lahko postavili v isto vrsto s Srbi in Hrvati, kakor to določa ustava. Ker pa so klerikalci to državno in narodno edinstvo šmatrali vedno le za predmet svoiih strankarskih kupčij, je umliivo. da se je na nas gledalo kot na ljudi, ki nočemo imeti ničesar skupnega s celoto, kot na neko posebnost. •Slovenec* priznava, da js v politiki treba delati s kompromisi, da mora vsaka stranka, ko začne aktivno sodelovati pri državnih poslih, zapostaviti del svoiega programa. Klerikalna stranka je storila že prvo kot drugo. Takrat, ko je sklepala kompromise ? radikali, z davidovičevci. z radičevci. z Nemci in Turki ter s komurkoli, niso bile njene zahteve nikdar formulirane v korist slovenskemu prebivalstvu naše države. amoak vedno le v korist izkliučno njihovih strankarsko-političnih teženj, svoj pragram pa je najbcll zapostavila SLS takrat ko i^ nastopila proti izvedbi pokrajinskih In okrainih samouprav, če se ia.program v resnici pojmuje tako. kakor je pisan. »Slovenec* praVl. da je vprašanie narodnega edin-stva tako ozko spojeno s političnim, gospodarskim in kulturnim cen*--""?-mom. da ga ni mogoče ločiti vsaksebi. Ali mislijo klerikalci morebiti, da bo za Slovence kai bol'še, če ne -trizna-vajo teea edinstva. ko so "riznali sedai tudi Hrvati? Ali mislilo, da bo v sedanjih političnih razmerah klerikalni separatizem soloh še mogel r«*tl do veljave? Ali ne preti že i*-k nevar^-t Slovencem, da bomo morali radi nesrečne politike dr. Korošca plačati sporazum med Hrvati in Srbi ravno mi Slovenci* Dosedanje separatistično stališče klerikalcev ie slovenskemu narodu že dovoli škodovalo, če bodo klerikalci nadaljevali svoio separatistično politiko. pa morejo samo doseči, da iih bodo še doma postavili na hladno, kakor 90 jih že v Beogradu. Sicer pa so za enkrat klerikalci lahko brez skrbi, da bi jih kdo vabil v vlado. Ne bo i'm treba sklepati nobenih kompromisov in tudi svoj separist;čni program lahko ohranijo neokrnien.__, Politične beležke -f V političnem mrtvilu se nahaja klerikalna stranka. Nobeden ji nič ne pove. nihče ne vpraša njenih kolovodij za mnenie n političnem položaju. Z*fo včerajšnji »Slovenec* toži. da se Paš:c umika parlamentarni tribuni, da le že pet mesecev na vladi, pa še ni podal oficijelne izjave o naši notranji in zu-nanii politiki. Menimo, da so smernice politike sedanie vlade dovoli iasne in da ie »udi onoziciia že slišala v par-lam^tJ v " določno, kakšne so. tako v verifiK.v.vsV kakor v proračunski debati. Vladni *istopniki so dovolj razločno povedali rrsd volitvami, kakor tudi no volitvah in v parSm^n*'!. da zasleduje politika vlade PP. okrepitev državneea in narodnega edinstva. kar se pa tiče zunanie politike, je pa tudi znano, da se ne izpreminia čez noč. ker je itak ža začrtana z zavez- Toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom, da m praznike in ob praznikih točno fit«jo tudi oglase ter kupujejo svoje potrebščine za vel.konoč m pomlad pn tvrdkah, ki inserirajo v našem listu. Prosimo jih. da se pri svojih nabavah sklicujejo na inserate v Jutru*. Inseratni oddelek .Jutra', Ljubljana, Prešernova ul. 4. ništvom v Mali antanti in v mirovnih pogodbah. Ce klerikalcem ni kaj jasno, pa bi lahko vprašali za pojasnila tekom proračunske debate, v kateri so samo zgubljali čas z nestvarnim zabavljanjem. »Slovenec* piše. da ima Paši-čeva politkia vse znake orlen^'-"""! despotstva in da je naš parlament obsojen na molk. Mislimo, da so se naši klerikalci že dovoli razklepetali v parlamentu o tem orientskem desDOtstvu. kar se pa obsodbe na molk tiče. na samo omenjamo, da je bi! parlament od-goden na 25. t. m. sporazumno med vladno večino in oooziciio. da morejo parlamentarni odbori pripraviti za p!e-num predložene jim zakonske načrte. Ako pa klerikalci občutiio politično mrtvilo, se imajo za ta us^eh zahvaliti samo svojim voditeljem. Druge stranke tesra političnega mrtvila prav nič ne občutiio. -f VVestfalskl zvon. Gospod Janes Kalan se ie včeral zopet oglasil v »Slovencu*. kjer opisuje, knko so vsi profesorji na državni gimnnziii v Glad-beeku dobri katoličani; direktor gre k obhajilu vsak mesec, druei profesorji pa tudi oo večkrat na leto. G. Knlan pristavlia: »V Sloveniii bi bi' tak ravnatelj z vsemi svoiimi nrofesorii že davno v Kropi ali na pri Sv. Lenartu v Mnrtiniem vrhu. kier bi ves profesorski zbor premišlieva! in obž"'ova! svoio protidržavnost in pomanikanie državnega Čuta*. Ker imamo tudi v Ljubljani in Sloveniji precej Herika1n;h profesorjev. ki še niso bili prestavljeni, ker hodiio k r^haiilu. moremo samo smatrati, da ti profesorji soloh ne hodijo k obhajilu. To so zelo slabi katoličani ti klerikalni profesorji, ki se boje oreganiania radi svoie vere in ki neče-io spreieti mučeniške palme! S'cer bi pa prosili g. Janeza Kalana in »Slovenca*. naj povesta, koliko profesoriev ie bilo že prestavljenih, ker hodijo k obhajilu?! + Zakaj ni došlo do prensnove vlade? Na to vprašanie da'e odgovor včerai-šnii »Slovenec*. kj pravi, da zato še ni došlo do rreosnove vlade, ker se Je minister Pribičevi« v soboto zvečer po av-dljenci na dvoru šel sprehaiat po mestu in se ni vrnil nazai ra ministrsko sejo. »Slovenec* poroča, da so to okolnost tolmačili z njegovim neuspehom na av-dijenci. ne pove ra. ali se je minister Pribičevid *e vrnil do včerai s svojega sprehoda. Ce bo namreč sprehod ministra Pribičevlča po Bcng-adu še dolgo časa traial. menda res ne bo prej došlo do preosnove vlade. »Slovenčcve* kombmaciie so zelo tehtne! + Sumljiva nevesta. Po avdil^ncl Pavleta Radiča je odličen poslanec Da-vidovičeve stranke orisal politiko situacijo s sledečimi besedami: »Mi smo dovedli nevesto, radikali so nam Jo vzeli In zdai je prišla v roke pravega ženina, lz katerih je nihče več ne more oteti! . . .» Tako čitamo v »Jutarniem listu* in študiramo, kateremu davido-vlčevcu prisoja toliko duhovitosti. Sicer za davidovlčevce ni posebna bla-maža. ako se z lahkim srem odrekajo neveste, s katero so vendarle prccH mesecev živeli v konkubinatu. toda da bi ravno radikali imeli do tako svojeglavega dekleta neodoliiva namen'a. se nam tudi po politični morali zdi malo verjetno. Takšne izkuš- e neveste kakor ie HRSS so mvadno pripravne za vse kai drugera kfkor za zakon. Zato bodo zagrebški Kecall brž^s imeli še obilo skrbi, preden jo oženijo. + Nemci za našo opozlc'"o. »Slovenec* poroča v svoiem v?era:šniem podlistku. da so vsi Usti v Nemči'i pisali ob volitvah v Jtignslaviii v sm^lti opoz'cl-jonalnega bloka. To is popolnoma razumljivo. ker nI nihče pričakoval, da bi Nemci pisali o ras v duhu jugoslovanskega državnega In narodnega edinstva. Mani umliivo ra ie. da sc klerikalci še babaio z nemško pohvalo! 4- Knkien mora biti prr*rl««>dntk republike? V »Slovencu* opisuie. kakšen ie kandidat nemškega centroma za prrdcedmka nemške repubvike tako-le: »O dr. Marxu pravilo, da je tretjered-nik. da je pri sv. obhaiilu vsak dan. pri Spovedi pa vsak ted"ti ali ••- -»nsto-kraf. In sicer ča'*a ra snoved v cerkvi v dolgi vrsti med dr-glml ljudmi. Ra'e so mu ponudi!!, d.1 lahko drugod Irtreje na samem spoved onra''i. ra Je io z^ ponudbo zahvalil. Pe?. da ni pred Bogom nič bri ši od dn!g:h. Tudl pri maši streže, če je ravno treba. Pri vsem tem pa ni nemogoč- da ta. tretierednik in ministrant postane g'avar nemške države * Mi nočemo raz'skavatl. zakal le bivši nemški d-žavni kancler tudi ministrant in zakal lmdi k s*oVedl v nalveč-ij gn!ečl. ali d"!a to rad' dušne a!i tudi Vake druge pn^rebe. in ali 'e vse resnično. kaj »pravijo* o niem v Nemčiji, vsekakor Pa nam zdi umestno. Če «e voditelji katoličanov ne drže reka: -Ne glelt« me. ammk samo no«l;'*i;te!» Poudariti pa bijemo ob te' prHki samo. da se o voditrbih naših klerikalcev ne čtiieio tako lene stvari kakor o dr. Marxu. četudi imamo med nrmi cclo kopo duhovnikov. Nasprotno, nedavno ie v parlamentu moral pred*e''nik zabrusiti v nedela duhovnikom klerikalnega kluba v obraz b-~edt:. »laz s^m mislil, da ob tei uri duhovniki moliio Boga in ne. da delilo r-red!» Ce imamo mi tako slabe katolike duhovi^tf. da iih moraio pravoslavni opominjati k dolžnosti, kako naj potem dobimo tako odlične ministrante, kakor jih Imajo v Nemčiji, in kako nai dobimo primernega kandidata za predsednika klerikalne republike? To vprašanje stavimo v.sem vernim dušam, pa tudi to. zakaj katoliški duhovniki v Beogradu ne berejo vedno maše in zakaj se sramujejo svojega mašn;škega ovratnika! -f Prerokovanja sv. Sembrllo. »Slovenec* prerokuje že dobra dva meseca, kako bi se radikali radi znebili samostojnih demokratov in da stojimo vsak hip Pred razpadom Narodnega bloka. Takih prerokovanj sv. Sembilje. ki jo kličeio v škofovi tiskarni na pomoč v trenutkih svoje zmede in stiske, je vse polno zadn''e tedne v »Slovencu* in bi dalo preveč dela. če bi jih hoteli vse navesti. Po volitvah je pisal »Slovenec*, da se skušaio radikali potom Ljube Jo-vanovi?a približati klerikalcem, ker da se čutilo v Narodnem bloku preslabe, potem je pisal, da hočejo radikali raz-vel;aviti vse Radifeve mandate, da bi lahko vladali brez samostojnih demokratov. sedai na piše. da se radikali po-ga;aio z radifevci radi vstopa v vlado, kar porazno učinkuje na samostojne demokrate, ker ne vedo. kaj bodo počeli v tem slučaiu. Mi samo ugotavljamo. da so se doslej vsa prerokovani sv. Sembilje v škofovi tiskarni izkazala kot prazna in da se bodo tudi v bodoče. S tem ra nikakor nočemo reči, da ne veruiemo v obstoj sv. Sembibe v škofovi tiskarni, ker nočemo doživeti očitka brezvercev, nasprotno, mi zelo trdno verujemo vanjo. + Že:ja po koritu. Zagrebški »Jutar-n« list*, organ blokaško - Čifutske špe-kulantske kotenje, ki ga .ie že sam Radi« parkrat radi intrigantske licemer-nostl brcnil z nogo. se navzlic temu z vso silo zalaga za HRSS in zadnje čase neprestano kuje nekake Informacije »od posebne strani*, v katerih se navdušuje za koalicilo med radikalci in radtfevct. Nas se ta njegova podvizanja sicer prav nič ne tičeio. ne moremo pa zadržati nasmeška, ko čitamo med drugim, da ie koalicija RR že gotova stvar in da bo s tem najbolj prizadet dr. Žerjav. Tako-le stoji zapisano: »A dr. Žerjav se ne bije samo za svojo politično eksistenco. marveč ga prevzema tudi strah, kaj bo z njegovimi poslovnimi prijatelji. ako bo moral z vlade; poleg tega ga tudi muči briga, ker bodo Slovenci po novem redu stvari izgubili na vrednosti v parlamentarni konstclaciji. On torej ima največ Izgubiti, zato z največjo energiio in z naistrastnejšo mržnjo deluje proti novi situaciji* . . . Hude brige to. za dr. Zeriava. a še hujše za »Jutarnii list*, kateremu je dr. Žerjav naenkrat postal največja ovira za pro-vedbo »sigurne* koalicije RR. toda po krivici. Kajti v Beogradu tudi brez Žerjava vedo. da je »Jutarnii list* tisti, ki se pogan;a za koalicijo zgolj v interesu svoiih poslovnih pr 'ate'iev in gospodarjev. ki so se pod Davidovičevo vlado ravno snravliali h koritu in jih pože-lienia še zdai niso minila. Njihove pro-šn'e so prazne in jasli »Jutamjega lista* mršave. Ako ima tudi dr. Žerjav kai zas'uge na tem. se more resnično le pomlovalno smehljati izpadom proti niegovi osebi, kakor tudi faktorji Narodnega bloka le t zadovobstvom spoznavajo »idealna* prizadevanja blokaško - čifutskih špekulantov. 4- V vlado bi radi prišli Sobotna »Pravda* le prinesla senzacijonalno vest. da je na dnevnem redu vprašanje koncentracije in da so tudi že odstranjene težkoče radi osebnosti. Pa5i< ne bi bil ovira tej koncentraciji, ker se na radikalno stranko brez nJega ne more računati, radi česar da bo vsekakor predsednik koncentracijske vlade Tudi opoziciionalni blok bi se ne razbil ter bi koncer*~aci.ia Predstavlja dejansko samo kor I 'io med radikali ln opozici-jonalnim blokom. Na demokrate se v tem pogledu računa tako \1 vladne oziroma od radikalne strani, kakor tudi od stran! Hrvatov. Skupina Pribičevtfa bi imela to kombinacijo samo omogočiti. Kakor se vidi. bi bil ves opoziciionalni blok prinravlien Iti v vlado, tudi s Pašnem. ako bi J'h kdo hotel. Nič nI več opoziciji na tem. da izvede svoi program. nič več ne omenia. kai zahteva kot blok narodnega sporazuma in se-l!aške demokracije, sedai bi hotela le še stopiti v vbdo pod vsakim rogojem. samo da bi bi'a v n'ej. Tudi Paštfa bi priznala in morebiti bi se še s Pribiče-vičem spri'nzn'!a! Vse bi oroz'ci;a odpustila radikalni stranki, centralizem, volilno nasibe. korupcijo. prem*ščan'e uradnikov in kar jc bilo podobnih očitkov od niene strani, ako bi se jo kdo hotel usmiliti in sprejeti v vlado. Vprašanje ra Je. kdo bi ostal v oooziciii? Vsi vendar ne moreio iti v vlado! Vsakemu pametnemu človeku mora biti ia-sno. da so kombinaciie. kakršne razšir-ia opoziciionalno časopisje, brez stvarne podlage. Seda', ko .ie zmaenla politika Narodnega bloka, uvidevaio voditelj opozici'ona!'loga bloka, kako pogrebe so bile n:ihove politične metode in taktične poteze, nihče pa ne more pričakovati od Narodnega bloka, da bi r/-ševal o^ozicijonVne stranke i* niiho-vega mrčnega polo?a!a. Narodni blok bo nadabeval svo;o dosledno politiko in če se ž nio striniajo posamezne op^zi-ci"i"na!ne stranke. Io lahko podpira io tudi izven v1afV Na:man! pa je misliti na to. da bi se mogli radikalci pnsr-:ati z Davidovičevo skupino, ki je najbolj ovirala njihovo delo in ki je vse svoie sile osredotočila edino v stremljenju, vreči radikalce. Kombinacije Davidovi-devih pristašev o nekakšni koaliciji ra-dikalcev z opozicljonalnim blokom so zelo naivne ter tudi namenjene samo naivnim ljudem. Te kombinacije se odločno demantirajo tudi od radikalne strani, kjer ne čutijo nobene potrebe, spuščati se v pogajama z ljudmi, ki so samo ovirali delo Narodnega bloka. + Po knoJUi ln okolnostih. »Zagrebef Tagblatt* si v sedanjem velikonočnem političnem mrtvilu želi izpremembe m tako-le prebira knofe: »Cim boli se bliža Velika noč. tem mirnejše se kaže politično življenje. Vobče se sedanja situacija smatra kratkega roka in utegne priti do širšo koalicije (radikali, radi-čevci in davidovičevci). a!i pa do ožja koalicije (radikali in radifevci). Predvideva na se tudi tretja možnost za slu-čai. da bi evolucija radtfevcev ne š!a v tisti smeri, ki jo Je zavzelo strankino vodstvo v Narodni skupščini. Nekateri krogi napovedujejo homogeno rad'kal-sko vlado, ker radikali tekom ankete zaradi radičevskl mandatov sami premorejo večino — ali pa kabinet s poj-poro radlčevcev, ali pa. ako bi se nobena teh kombinacij ne uresničila, druge možnosti, med njimi tudi nove volitve. Vse pač zavisi od raznih okolnostl* In te okolnostl se seveda kuhaio samo v blokaških glavah, dočim Narodni blok osta'a in bo ostal po potrebi tudi brez okolnosti. Po svetu — Nove volitve v Italiji v feSenl. V Italijanskem senatu krožijo vesti o razpj-stu zbornice In o razpisu novih voll'ev ki se bodo vršile najbrže le to Jesen. Musso-lini namerava oditi prihodnje dni na daljši dopust, da popolnoma okreva od zadile bolezni. — Pet novlb svetnikov. Konzlstoriia'ra koneregacija Je poslala vsem škofom, katerih «edež nI oddaljen vci kakor sto m"U od Rima, navodilo, da morajo pri:! 22. t m. v Rim In glasovati za proglasitev pet blaženih za svetnike. Med nJim! se nahaja tudi Peter Kan'zlJ. — Konec kurdske nstaje. Angorska v's-da poroča v svet, da II le uspelo pop )5-noma udušltl vstajo Kurdov. Zadnji uporniki so se v popolnem razkroju umaknili v nepristopne gore, pri čemur so pustili v rokah vladnih čet večino svojega orožja in munlclle. — Nov ruski apel na Anglllo. Londonski cReutcr« poroča, da Je ruska sovje'ski vlada stopila v neoflcijclne stike z an;'e-ško. da bi dosegla popolno priznanje sedanjega stanja v Rusiji s strani AngliK Angleška vlada ponudbe nI a prlorl odkloni'«, ampak Jo Je baje vzela v b'agohoten pretres. Pri tem Je odločilno vpMvalo delstvo, da se Je ruska zunanja politika v z-iirlin mesecih temeljito preokrenila v sm°r|, ki Angliji nI več tako neprijetna. Seveda tič" tudi za tem novim ruskim korakom nui^a potreba sovjetske vlade po velikem Inozemskem posojilu, ki ga more danes dob ti le v Angliji. — Madžorska vlada kupuje fis'c. Budim. peštainsU owict*»nali>l listi poročajo, da Je vlada nakupPa večino akcij treh ve!!k;h dosedaj opozlciiona!n-;h listov. Ko so hoteli nekateri opoclkmalnl poc'anc1 sprožiti to vprašanie na eni zadniih sej parlamenta, prcd?"'*riiV H h^ffl HoTvirtftl — Fan Noll na Dunaju. Bivši aTnncki ministrski predsednik, ki živi v emiz-acijl na Dunaju, le podal te dni dunajskim nr.\ i-nariem dolgovezno Izjavo, v katetl ponav-lia svoje stare očitke proti Jugoslaviji čc< da Je podoirala svojčas revoluclio da Z^a. Fan Noll trdi d 'lje, da se nabaia v Tirani več Jugosiovenskih In wrar;lov-sklh oficirjev, ki organizirajo a'han*ko armado. V zahvalo za to podporo Je baje Ah-med Zogu res'gniral na Sv. Na"m. R->ko v roki z .lugosiavljo Je š'a baje tudi Ang!'*i. ki le dobila v plačilo petrolejske koncesilc. Najzanimivejši pasv$ v Fan Nolovih Izvajanjih Je zakliučna Iziava. da so za enkrat razmere tr.ke, da se v AlbaniJ1 ne da 'ilJe-sar spremeniti. Treba po počrkati ugodi-j-šlh Časov. V Interesu Albanije In našega miru upamo, da teh »ugodnejših časov* še ne bo tako kmalu. Kino flčt ffospe Lamac je naslov senzacijonnl. nega filma, ki ga je izdelala dunajska tvrdka •Hellios«. St-nzacijonolen film ni toliko po avojl vsebini, čctirav jc docela svojevrstna ln zanimiva, kolikor po svoji zgodovini in znanih aferah v versa^ll-^kem parku. V film je vpletena namreč tudi velika vrtna zabava, v kateri nai bi nastooale pariške demimond« ke v Evinih kostimih. Pa je posegla vmes pariška policija in filmsk irežiser je moral presedati par tednov v preiskovalnem zapo. ni. 2*1 mu bržčas ni. kniti ta neprostovolj« na reklama mu je vrgla bogste obresti. Film — te dni ga predvaja t»di kino »Ljubljanski dvor* — gre nsmreč od mesta do mesta in vsi ga hočejo videti. Urednik Milan Plut f Včeraj, ob 7. zjutraj je preminul naš urednik. g, Milan Piut, eden izmed pi-jonirjev in najbolj idealnih borcev za razmah jugoslovenske ideje. V maloštevilnih vrstah poklic, slov. novinarjev je nastala nova vrzel, naša "redakcija pa je izgubila z njim zvestega in marljivega tovariša. Milan Plut je bil izrazit ti,d jugoslovanskega nacionalističnega revolucionarja, ki ni poznal v boju. za veliko ždeio nobenega kompromisa, a ni t-di nikdar iskal in zahteval nobenega priznanja, čeprav je bilo njegovo življenje neprestan boi za obstanek,. Ideja kulturnega zbliževanja jugoslovenskih plemen se mu je zdela pretesma, svoječas-ne slovenske politične ra7rmere so mu bile malenkostne in ffcje. Čim je stopil kot dozorel mladenič v novinarsko areno. je posvetil zato vse svwje moči propagiranju ideje političnega ujedinjenja in vrgel v takratno naše i življenje prvo jugoslovensko bakljo. Dtožive! je pač veliki dan Svobode in Ujedinjenja, duševno in telesno strt na ie moral še ne 45 let star. leči v grctfb na predvečer notranje konsolidacije Jugoslavije, za katero je do zadnjega vzdiha bilo njegovo srce. Rodil se ie leta 1888. v osrčju naše bajnoslovne in saniave Bele Krajine, v občini Gradac. Že kot dijak v Karlov-cu. Novem mestu in Trstu je sanjaril o veliki bodočnosti našega naroda. Leta 1899. je odšel v Srbijo, na Pijemont. kjer je našel njegov nemirni duh v Beogradu pravo torišče. Mlada Srbija se je že takrat pripravljala na velike dneve osvete nad dušmani in pripravljala obenem teren za iredentistično propagando tudi med «Prečani». Milan Plut je takrat kot nastavljenec srbskega pres-biroa in sotrudnik pri raznih beograjskih iredentističnih dnevnikih tvori! nekako vez med svojo ožjo domovino in Srbijo. Srbsko vlado je stalno obveščal o vseh kulturnih in političnih pojavih med Slovenci, obenem pa obiavlial v "Slovenskem Narodu» beograjska pisma. Prežet popolnoma jugoslovenske ideje in kot neizprosen sovražnik Avstrije. je stopil že v mladih letih v znano «Narodno Odbrano«, ki ie bila strah in trepet nekdanjih habsburških mogotcev. V veliki meri njegova zasluga je bila, da so bili leta 1904. na kronanje blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja. ki se je vršilo z velikimi svečanostmi na Kosovem polju, povabljeni tudi Slovenci. Bil je tudi desna roka pripravljalnega odbora za takratno prvo jugoslovensko umetnostno razstavo v Beogradu. Za časa aneksijske krize leta 1908. se je kot izrazit jugoslovenskl nacionalistični revolucijonar vrnil v Ljubljano. kjer je prišel takoj ood policijsko nadzorstvo. 2e čez nekaj mesecev pa je odšel v Split kjer je stopil v redakcijo «Siobode». glasila svobodomlsel-ne-napredne stranke v Dalmaciji, katere vodja ie bil sedanji naš poslanik v Vatikanu, dr. Josip Smodlaka. Leta 1910. se je po kratkem bivanju v Beogradu s tajno misiio preselil 7i stalno v Ljubljano. Milan Pribičevič, sedanji polkovnik v p., brat ministra prosvete Svetozarj" Pribieeviča, "•» je namreč kot duša iredentističnega zibanja ooslal kot zaupnika »Narodne Odbrane* v Slovenijo z "alogo. da razorede to revolucionarno organizacijo tudi pri nas. V to svho je bil leta 1910. ustanovljen znani Plutov dnevnik «Jutro». čigar izhaianie je b:'~ omogočeno tudi s podnnr^m: »Narodne Odbrane». List je bi! pis*n v Jugoslovenskem pravcu in so ga obb^i pridno plenile. S tem pa so seveda do- segle ravno to, česar niso žele'- Mase so se namreč pričele vedno bolj zanimati zanj in zlasti mladina se začela krepko orijentirati v jugosloven«VpTn duhu. »Narodna Odbrana« ie n-«'-^ v redakciio kot svojega emisarja SrH iz Like, Dušana Bosdanoviča. Oblasti so sicer slutile nekaj nevi-opea v ozračju, venr1-- pa Plutu ni^o mr>~'e nikjer do živega. Pri novr^ku iz I>n-r ada leta 1911. ga je pol;ciia v Zemu-nu sicer do ^olega preiskala, misleč, da dobi sigurno pri njem kak obtežbi materijal, a brez uspeha. P^č pa je to že naslednjega dne prinesel neki srbski komitaš denar za iredentistično propagando v Ljubljano in mtlalieval potem pot v Pariz. Velik de! zaslug pripada tudi takratnemu »Jutru*, da so naprednjaki zmagali pri veliki borbi za ljubljanski občinski svet let' 1912.. ko so po zaslugi klerikalcev n dolsih letih Nemci zopet vkorakali v naš občinski svet. Medtem so prvotni viri «Jutra» usahnili, list se je pričel boriti z velikimi denarnimi težkočami in se preselil končno v Trst, kjer je končno leta 1913. prenehal izhajati. Takrat je Srbija že maščevala Kosovo. Bosna so postala prava vulkanska tla in tudi po Hrvatskem in Sloveniji so že o'iuskali mogočni jugoslov. iredentistični .valovi ob trhlo birokratično avstrijsko unrav-no zgradbo. 28. junija 1914. so padle potem v Saraievu bombe. Ironija usode ie hotela, da je moral Milan Plut kot jusroslovenski revolucijonar obleči vojaško suknio. Kot _ -—»lf—. tični osumljenec je bil sicer ravno 100 dni zaprt na Gradu, vendar ~i se znal kljub šievilnim denuncijacijam tako spretno zagovarjati, da ie oremagal vse težkoče. Na ruski fronti je bil ' O-tem dvakrat ranjen. Prevrat ga je zalotil globoko v Ukrajini kot oficirja. Stopil ie takoj na čelo 97. pešpolka. se stavil v službo armade in končno pripeljal polk v osvobojeno domovino. Nato ie odšel takoj kot dobrovoljec na koroško fronto, kjer se je udeležil tudi naše ponesrečene ofenzive. Ko je leta 1920. pričelo izhajati sedanje »Jutro*, je stopil v njegovo redakcijo in bil s pokojnim Vitomirem Je-lencera referent posebno za politične in EilTUI it HTICH Telefon 124. Samo daaes ae predvaja naieoljSJ Jackie Coogan film Cirkuški otrok Predstave ob pol 4. in 5., večerne predstave danes odpadejo 9., 10. In 11. aprla ostane kino zaprt gospodarske prilike v Srbiji. Obenem je bil tudi dopisnik raznih drueih dnevnikov. kakor zagrebške «Rije£i» fr «Zagreber Tagblatta* ter beo*na bolezen. ki je glodala dolga leta nieg^vo orjaško in mišičasto telo. ga je priklenila končno na bolniško postelj. - katere ni več vstal. Včerai ic izd^iil «*n-jo pošteno in b'ago jugoslovensk" d>'r->. ' Bodi mu lahka slovenska žemljica v svobodni in uiedinier* Jueoslavri. ki vod takoj prve mesece po osvoboditvi Prek« murja, ker je Ze tedaj uvidela potrebo, aa fc čimprej vzgoji derr.ča prekmurska inte* ligenca v narodnem duhu. Revščina gosto naseljenega prebivalstva ne bi nikakor do* puščala Prekmurcem, da b: pošiljali svojo mladino v potrebnem in zadpstnem številu na druge zavode v naš; državi, pač pa na Madžarsko, kjer bi dobivali in danes žc do« bivajo velike državne in zasebne podpore. Kaša državna in tiacijpna!na ideja b; bila v Prckmurju s trajnirrrpfcrastkom madžar« sko orientirane ir.telic-nce trajno ovirana. Sedanji zavod v Murski Soboti se lepo razvija. Letos ima vsega 225 učencev, in spo» rcdnico v I. razredu. V tekočem šolskem Ie« tu je vstopilo v I. razred črez 100 učencev, prihodnje šolsko leto pa treba računati s še večjim številom tudi radi tega, ker bodo se* daj, ko je otvorjena železniška zveza, pri« hajali na zavod rudi učenci iz bližnjega Mur« skega polja. Že število učencev, ki se z vsa« kim letom hitro množi, dokazuje upraviče« nost in potrebo srednje šole v Prckmurju. Tudi za naše tukajšnje uradništvo ie ta zavod velikega pomena, ker sedaj lahko z malimi stroški šolajo svojo deco. Posebno važnost polaga pa krajevna or« ganizacija na realno gimnazijo v Murski So« boti. ki jo ima Prekrnurje za 25.000 prote« stantov,' katerim moramo iz kulturnega in strankinega stališča posvečati največjo pa« žnjo. Ti bi se na vsakem drugem našem za« vodu čutili versko zapostavljeni Ker ne bi mogli imeti stalnega verskega ppuka in bi trumotna hodili vsled svoje verske rahlo« čutnosti, na protestantovske srednje šole na Madžarsko. Prekrnurje rabi zaradi svoje stoletne kul« turne in državne odvisnosti od Madžarske v sicer počasni, a stalno napredujoči državni preorientacijl Ukinitev žc obstoječe srednje šole pa bi to državno preoricntacijo zelo ovirala, da, vplivala bi naravnost porazno. Prekmursko prebivalstvo naj vidi v sedanji vladi one, ki razumevajo njihove prosvetne 12. aprila Je Velika no6. 12. aprila ob '/i 11. pride v Ljubljano kralj zraka — Harry Piel. ELITNI. Kulturni pregled Gledališki repertoarji« Ljubljanska drama Sreda, 8.: «Rosmersholm». E. Četrtek, 9.: Zaprto. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Zaprto. Nedelja, 12.: »Goigotai. Lv. Pondeljek, 13.: »Lizistrata*. Izv. Torek, 14.; Zaprta Ljubljanska opera Sreda, 8.: Zaprto. Četrtek, 9.: Zaprto. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Zaprto. Nedelja, 12.: . Izv. Pondeljek, 13.: ti v krosu mj*dličacj« šega ansambla lansko sezono v Madrid in Barcelono in si je takoj pri prvi sceni osvo« jila srca občinstva. Njen očarujoči glas, ki pač ne pozna nikakih ovir in težkoč je donel v višinah neizrekljivo milo in lepo ter ob« jemal in se pletel v Verdijevih harmonijah v mclodijozno celoto v splošno radostno za« čudenje. Kar pri odprti sceni se je občinstvo spontano zahvalilo v burnem aklamiranju. ki ni hotelo ponehati. Naš ljubljenec Knittl kot Manrico, kojega pa žc poznamo v r.e« brojnih ulogah z brezkonkurenčnim muzi« kainim občutenjem je sijajno pel in povzdig nil opero z g. opernim ravnateljem Mitrovi« čem in domačim ansamblom med nase naj« bolj uspele. Mariborčani morajo biti res hvaležni svo» jemu skrbnemu intendantu dr. Brcnčiču. ki vkljub nepremagljivim težkočam privablja vedno nove odlične goste ter tako omogoča tudi našemu mestu višji glasbeni užitek ve« lemestnih gledališč. Tega njegovega fcultjr. uega dela mu ne bo mogel Maribor nikdar dovolj poplačati. Žagar. Hudožestvenikl pridejo v Zagreb. Praski Hudožestveniki, ki so se loči!! od svoje matice v Moskvi ter so prispeli v našo državo že prve dni februarja, mrkar so odšli v Bolgarijo, nastopajo sedaj v Beogradu, kjor se jim je pridružila Se igralka Ger-maaova. Iz Beograd« odide skupina v Za- In druge težnje. Ralcor se ne da z otvoritvi« jo prosvetne ali gospodarske ustanove na« ravnost propagirati ljubezen do države, ta« ko se daje z ukinitvijo kateregakoli že obsto ječega zavoda nasprotnikom najuspešnejše orožje v roke. Ssmi sfs liri?! slabi pisavi Vašim dopisom Erika in Ideal pisalni stroj priznano zadovol|i vsakega šefa The Rsk Co, ^Jjsjl^ Mariborski občinski svet Maribor, 7. aprP.a. Nocoj se je vršila sedma redna seja mariborskega občinskega sveta ob skoro po!-noštevilni udeležbi občinskih odbornikov. Naši sicer maloštevilni nemški občinski očetje postajajo v zadnjem času vedno bolj agresivni, čemur pa jc kriva predvsem prevelika popustljivost s slovenske strani. Da-slravno je bil sprejet že svoječasno nače?n sklep, da se sme razpravljati samo v državnem jeziku, nastopa skoro dosledno odbornik nemškega kluba svinjski trgovec Pfrimer, ki ne z-na niti besedice slovensko. To izzivanje vzbuja med mnosimi slovenskimi odbora iki ogorčenje, ker so mnenja, da so sklepi pač zato tu, da se izvajajo in pa ker se skrivajo za Pfrimerjevimi govori skrbno maskiraci napadi na slovensko zastopstvo mariborskega mesta. Tudi današnjo sejo so skušali Nemci izrabiti za take m a ski rane napade. Sejo je otvoril župan ob IS.15 ter poda' poročilo o tekočih zadevah. Kot prvi je prišel v razpravo predlog nemškega kluba naj sc vsem občinskim svetnikom dostavi dnevni red. V utemeljitvi se trgovec Premer popolnoma po nepotrebnem in neprestano zaletava v Istni zaključek iz minule dobe in v obrabljenih irazah prenrieva izgubo svoje-časnega gospodarskega urada, ki je bil ustanovljen Se za časa vojne. Nemci bi očividno iz nerednosti nekaterih takratnih uslužbencev radi kovali svoj politični kapital in naprtili krivdo slovenskim zastopnikom. Zadeva je bila v občinskem svetu že ponovno v pretresa in so biH tozadevno storjen! potrebni sklepi, kar bi lahko bi!o znzr.o tudi mariborskim Nemcem, ki navidez kažejo silno skrb za mestno gospodarstvo. Predlog socialističnega kluba, nai se zasuje gramozna jama r.a Teznu, je bi! z utemeljitvijo stavbnega urada zavrnjen, ker se bodo dotični prostori uporabili v stavbene svrhe. Na zahtevo ministrstva notranjih zadev si mora občina nabaviti štam-piljko z državnim grbom, !ahko poleg tega še nadalje uporablja mestni grb. Glede vrnitve mestne avtonomije poroča župan v zvez« s tozadev-n;m doois-om celjske mestne občine, da je zadeva že v teku m bo reše-r.a, č!;n bodo likvidira".! vsi oddelki Mvše pokrajinske uprave in bodo prenesene tozadevne agcr.de na velikega ž-jpar.a. Poročilo odsekov. Prvi odsek. Referent dr. Kukovec poroča, da je svoječa-sno izvoljeni posebni odsek izdela! sporazumno z uradniško organizacijo načrt službene prag-matike za mestne uslužbence. Načrt se je razmnožil Sa izroči! vsem članom občinskega sveta v študij. Evenruelr.i spreminjeval-ni predlogi naj se dostavijo pismeno. Govornik je naglašal veliko važnost te zahteve. Plače so se uredile analogno prejemkom državnih nameščencev. Defmitivno sc bo o zadevi sklepalo na eni prihodnjih sej. V zadevi davka na tovonrino je bil sprejet predlog odseka, naj se počaka na rešitev tozadevne vloge celjske mestne cbčine, ki je enako raztegnila davek tudi na industrijske tire, ki pa je pri tem zadela na težkoče pri finančni oblasti Daljša debata se je razvila o razmerju mestne občine napram Olepševalnemu društvu. Društvo je namreč oddalo prostore v Ljudskem vrtu nemškemu športnemu klubu »Rapid«, ki si Na mnogobrojne prošnje se predvaja i« daaes nepreklicno zadnji dan film Hči ffuspe Larsak Predstave ob 4., 6., 34 8. in 9. V četrtek 9., petek 10., soboto 11. aprila je kino zaprt k UUBUANSKI DVOR i II O Tel«ton 730« je tam uredilo športne prostore. Za ta prostor pa prosi sedaj pri občini »Sokol«, ki bS si tam uredi! telovadišie. Ker pa razmerje med občino m društvom še ni razčiščeno, je stavi! odsek predlog, naj se prepusti uporaba prostora Sokolu sporazumno z »Ra-pidom«, ki nai se sporazumeta z Olepševalnim društvom na primeren predlog, ki bo dopušča! uporabo prostora za vsa v poštev prihajajoča društva. Ta predlog ie bil hud trn v peti za naše Nemcc. Dr. Muhleiseit se je topli zavzema! za Rapidovce, češ cia Imajo z Olepševalnim društvom 10-Ietno najemno pogodbo in da bodo tožili. Nemec Pfrimer je priznal česar Olepševalno društvo do sedaj ni hotelo priznati da namreč društvo rima nikake pegodbe z občino in torej tudi ne pravice razpolaganja s prostorom. Po daljši debati je bi! sprejet predlog odseka proti glasovom Nemcev in so-cijaMstov. Tretji odsek. Poročevalec dr Kac je poda! poročilo o nekaterih manjših zadevali kakor o regulaciji ulic itd. Obširneje ie poročal o preureditvi mestnega kopališča. Tozadevni načrti so sicer že izdelani, manjka pa še potrebnega kapitala. Z ozirom na uvedbo cenejšega nočnega toka pa je odsek mnenja, da b! kazalo prfbaviti tudi načrte preračuna o elektrifikaciji kopališča. Po daljši debati je bil predlog sprejet. Na predlog odseka je bi! tudi storjen sklep, da se intervenra pri direkcij' državnih železnic glede uvedbe posebnega vlaka na koroški progi, ki bi odhaja! ob 10. jn se vračal okrog polnoči in ns progi Maribor-Gradec, kjer vozs dosedaj samo en osebni vlak. Nadalje je bfia sprejeta resolucija, s katero se pozivajo vsj merodajr.i čfnlteljl, naj zastavijo svoje moči na to. da dobi Maribor tako-zvani skupen obmejni kolodvor. Četrti odsek. Poročevalec dr. Jerovšek je pedal poročilo o raznih tekočih zadevali Več interesentom se predajo parcele v svr-ho zidave stanovanjskih hiš. Zamudne obresti se zvišajo od 6 na 10%, pristojbina za opomin pa se zniža od 4 na 2%. Glede najemnine za vo jašnice je bilo sklenjeno, na t ugotovi višino najemnice razsodišče za določanje najemnine, sicer pa bo postopala občina po vzgledu Zagreba, ki vzdržuje vojašnice samo v toliko, v kolikor to dopušča plačana najemnina. Več prošenj za podpore se deloma zavrne, deloma ugodno reši. Predlog odseka, nad se prepiše dolg mestnega gledališča za električno inštalacijo hi razne druge naprave na gledališko poslopje, jc dal seveda Nemcem povod za kritiko obremenitve mestnega premoženja, dasi gre v tem slučaju samo za prevkn+ižbo. Mest-rJra delavcem se plačajo državni prazniki, ki so sicer preiti. Iz poročila šolske kuhinje siedi, da se jc poslužuje samo dri priglašenih otrok, dočim velika množina sploh izostaja. Najemnina v mestnih poslopjih ostane tekoče leto neizpremenjena. Po rešitvi nekaterih manjših zadev je župan zaključil ob 20. sejo, nakar se je nadaljevala tajna. Kdor fesa ne ve, da knpi nogavice, svilene flor uegavie«, glac« rokavice, robca žepne in svilene, krantii a? ms vernice, vezenine, elastiko, traka, sukanec in vse druge dr.:ge potrebščine za šivilje prt Albin Turk, galanterijska trgovina, LJUBLJANA, Prešernova ulica 48 često nepotrebno razmetuje denar. V soboto bo ie prepozno! ^—11111.....—.....T Velikonočna številka »Jutra" izide v najmanj 25.000 izvodih že v soboto zjutraj. .Jutro* čitajo v Sloveniji v vsakem selu, v ostali Jugoslaviji pa po vseh večjih krajih. Število čitateljev se lahko mirno ceni na 100 tisoč. Noben podjetnik naj zato ne zamudi ugodne prilike, da priporoči svoje podjetje tako ogromni množici potom oglasa v .Jutru". Oglas je treba brez odloga naročiti, ker jih sprejema uprava do petka zjutraj. Za pozneje došle inserate uprava ne more prevzeti jamstva, da pridejo še v velikonočno številko. —r-il----uril—V -tr---n -jirT-TTT-^"-r------------- --------- ------ "1 greb, kjer bo igrala Euripidevo »Medeio«, Gogoljevo »Zenštev«, Dostojevskega »Brate Karamazove« in iScki Stepančikovo« ter morda še eno dramo. Zagrebško gledališče ima ta teden na sporedu: Smetanovo komično opero i Poljub« Pecije Petroviča komedijo »Vozel« Rossinijevo komično opero -Seviljski brivec«, kjer gostuje basist Nikola Zec ter Mozartovo »čarobno piščai«, zopet z Ze-com. Na Ve!iki petek po Wagner;ev vPat-sifad«, ki se ponovi samo enkrat v sezoni na velikonočno nedeljo popoldne. V Smetanov! operi »Poljub« v Beogradu in Zagrebu sta peli zadnje dni glavno žensko vlogo Vendtrtke dve dobri znanki ljubljanskega gledališkega občinstva: v Zagrebu ga Zikova. katero kritika zeio pohvalno omenja, v Beogradu pa ga Richter-Pisarevičeva, katero imajo Ljubljančan: v prijetnem spominu še izza časa. ko ie bila primadona naše opere. Letošnja garnitura knjig Hrvatske Matice«. »Hrvatska Matica« v Zagrebu je izdata letos pet knjig in sicer: Babič-Gjaiski: Dolazak Hrvata, zgodovinska novela: Domjanič: Izabrane pjesme, n redil Vladimir Lunaček; Kassowitz-Cvijič Franjo Z. Ku-hač. monografija; Ladanjski: Iz liječnikove duše, črtice; Muratbegorvič: Hareinske novele. Vseh pet knjig stane za čiane-usta-novnike 40 Din, za druge pa 60 Din. Kot iz- redne izdaje so lzš!e: Shakespearjeva drama »Vihar« v prevodu M, Bogdanoviča, A. MuSičev Hrvatskosiovenski slovar, četrta pregledna in razširjena izdaja ter Novakove »Izbrane povesti« s predgovorom Bra-nimira Livadifa. Te knjige so nekoliko dražje od ostalih. Zunanji č!ani Matice ;ih dobe od svojih poverjenikov. Desetletnica smrti srbske sllkarice Na-dežde Petrovičeve. V soboto d«e 4. t. m. ic poteklo deset let odkar je zatisnila za vedno sveje oči srbska sllkarica Nadežda Petrovičeva, ki se je šolala v Monakovem ter si pridobila mnogo strokovnega znanja na svojih potovanjih po Evropi, zlasti po Italiji. Nadežda Petrovičeva je umrla med svetovno vojno krst bolničarka na prevezcvaiišču srbske vojske v Va-Ijevu ja počiva na ta« mošnjem pokopališču. 65. obletnica smrti Tarasa Sevčenka » Zagrebu. V ponedeljek, 6. aprHa so praznovali Ukrajinci ln njihovi prijatelji v Zagrebu 65. obietnico si;:rt". največjega ukrajinskega pesnika Tarasa Sevčenka, katerega imamo tudi Slovenci v dvoh knjigah. Proslava je obstojat, v giavaem iz pevskih točk in deklamaoij. Jubilej odličnega novinarja. Ccški novinar Josei Miškovskv, redakicr »N?šh Hlasov« v Češkem Brodu in predsednik »Društva čeških novinarjev«, obhaja U dni 4>lctnico svojega novinarskega delovanj*. SUVJLK.M* St. Wk Domače vesti Boj za svobodo tiska Na nedeljskem protestnem shodu, katerega so proti načrtu tiskovnega zakona sklicali tiskarnarji, tipografj in novinarji v Narodnj dom v Ljubljani, — ni bilo niti enega zastopnilca uredništva «Slovenca». M. A. C. S—T * Cenjene naročnike, kl nimajo Se poravnane naročnine za april, prosimo ponovno, da io poravnajo po prejetih položnicah zanesljivo še pred prazniki, ker čaka nato upravo drugo delo. Upravništvo «Jutra». * Poslanec Pivko za sadllce tobaka. Mo tsopolna uprava je v ptujskem in ljutomerskem srezu pred nekaj tedni prevzemala tobak, ne da bi bila obenem Izvršila Izplačila. Na prošnjo naših zaupnikov ter organizacij demokratske stranke za ptujski okraj, je posl. Pivko interveniral na pristojnem mestu, pri čemur ga je odločno podpira! tudi g. veliki župan. V ljutomerskem srezu se je izplačilo že izvršilo, v ptujskem pa se Izvrši v najkrajšem času. O. poslanec Je od finančnega ministra dobil tudi ustno zagotovilo, da bo za letos Se dovolil sajenje tobaka v Sloveniji. * Z zagrebške univerze. Na Jttridlčtrl fakulteti zagrebške univerze sta imenovana za redna profesorja: dr. Stanko Prank za kazensko pravo in kazenski postopek ter za pravno filozofijo in dr. Slavko Z u g 1 i a za civilno pravdni postopek. * Iz uradnega Usta. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja odločbo o likvidaciji oddelka za vere pri pokrajinski upravi za Slovenijo ter odločbo, s katero se odreja, da so zavitki za denarna pisma s tekstilnim materijalom oproščeni luksuzne takse ob uvozu. * Smrina kosa. V ponedeljek Je umrla v Novem mestu ga. Avgusta B r e ž n 1 k roi Ruder, soproga gimnazijskega ravnatelja in vladnega svetnika v pokoju. Pokojnica je mati marljivega sotrudnika slovenskih dnevnikov g. dr. P. Brežnika, kl se nahaja sedaj v Parizu. — V LJubljani je 5. t. m. umrl trgovec in posestnik g. Viktor S c h i f f e r, pogreb bo danes ob pol 3. pop. z Mestnega trga. — V Lešah na Koroškem Je Isti dan preminula zavedna Slovenka ga. Marija J a n e ž i č roj. Kobenter. Pokojnikom blag spomin, žalujočim Iskreno sožalje! * Imenovanja v železniški službi. Prt direkciji državnih železnic v Ljubljani so imenovani: pri gradbenem oddelku za šefa odseka za nabavljanje in porazdeljevanje gradbenega materijala taženjer Rudolf Kavčič: pri strojnem oddelku za šefa odseka za trakcljsko službo Inž. Gustav Jur-man; pri prometnem oddelku za šefa tele« grafsko-telefonskega odseka Karel Sajovlc; za šefa odseka za vozno službo Venčeslav Černigoj; za vršilca dolžnosti šefa odseka za aktivno kontrolo Pran Jelašlč; pri ekonomskem za načelnika Josip Gostlša; za šefa odseka za oblastno prehrano Fran Pla-ninšek; pri računskem oddelku za načelnika Fran Arko; za šefa odseka za kontrolo Izdatkov Pran Borštnar; za šefa blagajniškega odseka Karel Zupanič; za vršilca dolžnosti šefa odseka za knjigovodstvo Matko Mlklič: pri admlnistrativno-pravnem oddelku za Šefa personalnega odseka Evzeblj Hrašovec; za šefa fondovskega odseka Iv. Vari; pri komercialnem oddelku za šefa komercialnega odseka EmerJk Malaverh; pri kontroli dohodkov za načelnika Jurij Do-bovišek. * Nov občinski gerent. Namesto razrešenega Franca Pelcaria je imenovan za občinskega geren-ta v Kuzdoblanju Janez Fra-tek, posestnik in gostilničar v Kuzdoblanju. * Razpisana službena mesta. Odda se mesto sodnrka pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani kakor tudi drugo mesto, ki se Izprazni po oddaji tega mesta. — Razpisano je mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Križevce v Prekmuriu ter poduradniško mesto pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Interesenti se opozarjajo na razpis v uradnem listu. * Vojaški novinci svečano zapriseženi. Na Topčiderskem brdu pri Beogradu se je včeraj dopoldne izvršila svečana zaprisega vojaških novincev beograjske garnizije, kateri je prisostvoval tudi kralj Aleksander. Zapriseženih Je bilo nad 3000 novincev rn sicer dva polka gardne konjenice, artileri-ja kraljeve garde, dva pehotna polka kraljeve garde, več pehotnih polkov in dva artilerijska polka z vsemi tehničnimi, sanitet-sklmi in ostalimi četami. * Popisovanje stanovanj za letovišče na Bledu. Zdraviliška komisija na Bledu je s posebno okrožnico in vprašajo polo pozvala vse lastnike hotelov, gostiln, penzijo-nov in vil za natančno prijavo, koliko In kakšne vrste sob imajo posameznik! za oddajo tujcem. Dasi imajo prizadeti že nad teden dni te vprašalne pole v rokah, se jih je dosedaj izmed 140 odzvalo šele 15, ter še celo izmed teh le par popolno. Tera potom poživlja vsakdo nai brez odlašanja ta-»aJcoi prijav! saj je vendar v interesu vsakega stanodajalca, da bo Zdraviliška komisija mogla na številna povpraševanja odgovarjati sicer se Bledu lahko zgodi, kakor v zadnjih letih, da se bodo razširile ve-«tl da Je vse zasedeno. Določite tudi ceno, to'zlasti družinska stanovanja v vilah Naj ima vsakdo pred očmi, da bo Zdraviliška komisija posredovala le za ona stanovanja. Samo Se danes predvajani« elegantnega modernega filma Razpaljena strast v glavnih vlogah Selena Kabcwsha, Mar Ja Men«! I« Garl da Voflt Za velikonočne praznike Vladimir Gajdarov : Kino Ideal od katerih bo imela podatke ki ceno. Oni, kateri se na opetovane pozive ne bodo od-zvaJi, naj, če ne bodo stanovanj oddali, vzroke beležijo v svojo krivdo. * Zdravniški tečaj! na dunajski nnlverzl. Prejeli smo: Dunajska medicinska fakulteta priredi vsako leto celo vrsto tečajev v nemškem jeziku iz vsake specialne stroke medicine. Letošnji tečaji vsebujejo zopet iz vsake panoge medicine bogato snov, katera je sposobna vzbuditi zanimanje zdravništva. V svrho centralizacije prireditve obstoji na Dunaju, VIII. Schlosselgasse 22 posebna pisarna, ki opravlja administrativna dela organizacije tečaja in ima nalogo, informirat! zdravnike o vseh možnostih zdravniške na-daljne Izobrazbe In jim svetovati. Nanje se opozarjajo vsi slovenski zdravniki, kl se zanimajo za te tečaje. Udeleženci tečajev uživajo dalekosežno znižanje pristojbin za vizum, dalje popust na cenah v številnih hoteHh in zavodih za prehrano z al! brez stanovanjem. Program! tečajev so na razpolago pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani in se tudi neposredno dobijo brezplačno pri omenjenem vodstvu tečajev. * Izplačila še ne likvidiranih osebnih prejemkov (pokojnin, drag. doklad, potnim, odpravnin itd. iz prejšnjih let) bo delegacija ministrstva financ za Slovenijo odredila, čim se jI otvori po dotični kreditni partiji na osnovi zakona o proračunskih dvanajstl-nah za mesece april—Julij potrebni kredit. Ker je ta zakon narodna skupščina že odobrila In je mogoče, da bo zakon določal povsem drugačne tehnično-adminlstrativne mere glede zahteve za otvoritev kredita, naj vsi interesenti potrpe in naj se ne obračajo z nepotrebnimi vlogami na delegacijo, dokler ta ne prejme od drž. računovodstva dotlčnlh navodil. * Nova nezaupnica g. Jelačinu. Gremij trgovcev za ormoški okraj je imel dne 5. aprila redno odborovo sejo ter Je stavil med drugim na dnevni red tudi zaJevo g. Ivana Jelačina ml. o kateri je prejel tako od njega samega, kakor od drugih gremi^v različne dopise. Odbor je končno soglasno sklenil: »Pri zadnjih državnozborsklh volitvah je načelnik Zveze trgovskih grem'iev v Ljubljani g. Ivan Jelačln ml. deloval proti kandidatu privrednih slojev g. Moho-riču ln Je zlasti krivda g. Jelačina ml., da kandidat gospodarskih krogov — izboren poznavalec trgovskih ln obrtnih razmer — g. Mohorlč ni bil izvoljen. Vsled tega mu Izreka gremij trgovcev za ormoški okraj v Ormožu svojo nezaupnico ter ga poziva, da odloži častno mesto načelnika Zveze trgovskih gremljev. * Iz ptujskega občinskega sveta. Na zadnji seji ptujskega občinskega sveta je sporočil župan, da je bil mestni proračun za leto 1925. v celoti odobren. Električna Javna razsvetljava bo v polnem obsegu začela funkcijoniratl s 1. Junijem. Mestna plinarna je po poročilu Izvedenca v zelo slabem stanju, zato se priporoča prodaja. O zadevi se bo sklepalo pozneje. Uredile so se cene mesa. Prodajati se sme samo kvalificirano meso. Glede vrnitve mestne avtonomije se pridruži! Ptuj skupni akciji drugih avtonomnih mest. Mesta! ubožci se bodo za velikonočne praznike primemo obdarovali. Raznim dijaškim zadrusam so se dovolile podpore v znesku od 150 do 500 dinarjev. Glede regulacije Drave je župan podvze! potrebne korake. Z delom se prične, čim bo dovoljen potreben kredit. * Sadjarski odbor za okraj Radovljica priredi v četrtek, dne 9. aprila v Begunjah pri Lescah celodnevni sadjarski cepiinl tečaj. Odbor vab! vse zanlmance Iz okoliša Begunj, osobito mlajše posestnike ln mladeniče, da se udeležijo tečaja v člmvečjem številu. Udeležencem se priporoča, da pri-so s seboj cepllno orodje. * Zborovanje meščansko-šolsklh učiteljev v Ormožu. V Ormožu je zborovalo društvo meščansko-Solskih učiteljev za Slovenijo v četrtek ob veliki udeležbi članov. Glavna točka dnevnega reda Je bilo vprašanje novega zakona za meščanske šole, k! ugotavlja, da je meščanska šola poseben tip srednje šole z industrijskim, poljedelskim ali trgovinskim pravcem. Kader učlteljstva se dopolnuje iz vrst osnovno-šolskega uči-teljstva, ki Je napravilo izpit za meščanske šole ali absolviralo 2 letnika višje pedagoške šole z predpisanimi Izpiti; dostop pa Imajo seveda tudi absolventi popolne visoke šole, ki pa morajo napraviti vse predpisane Izpite za meščanske šole. Materiielne določbe obsega v celoti uradniški zakon ln ni v osnutku tega šolskega zakona tozadevnih določb. Zborovanje je bilo živahno ta so z uspehi lahko vsi zadovoljni. * Za ekskurzilski fond maturantov drž. srednje kmetijske Sole v Mariboru so med drugimi dobrotniki prispevali: Kmetijska družba za Slovenijo, Ljubljana Din 1000.—: Posojilnica Narodni dom, Maribor Din 800; »Ekonom«, osrednja, gospodarska zadruga. LJubljana Din 500; Celjska posojilnic.) in Jos. Rosanberg. Maribor vsak po Din 250. Srčna livala! Posnemajte! — Odbor * Občni zbor »Kluba ljubiteljev ptlčarjev r LJubljani« se vrši dne 18. aprila t. L v Ljubljani v unionskl restavraciji »V rožicah«. DrugI dan. 19. aprila se vrši spomladanska — derby tekma psov ptlčarjev v lovišču občine Ježica. Zjutraj ob 7. je zbirališče na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora, tam se vrši smotra psov, nato pa odhod v lovišče. Tekma se razvije na levo od ceste v smeri proti Ježici. tam bo Drl »Ruskem carju« odmor ln kosilo, popoldne se tekma nadaljuje na drugi strani, v smeri proti Ljubljani Zvečer se razglasi uspeh tekme in porazdele darila v uniomskl »Srebrni dvorani«. Kdor Se nI prijav« svojega psa za tekmo naj to čimpreje stori. K obilni udeležbi, bodisi na občni zbor ali k tekmi vabi odbor. 737 * Kolo Jugoslovenskih sester t LJubljani je prejelo 10.000 Din od ge Mare Rakove v počastitev spomina blagopokojnega soproga g- Ivana Rakovca. Kolo se najlskre-nejs zahvaljuje plemeniti dobrotnicj za ia velikodušni dar. ki ga boionjo ooiapiti v aajplemenitejSe namene, 139. Van Kaster kakao če ne verjamete, da edtn par U nogavic t Ilgom In znamko (rdečo, modro aH zlato) JskSiu5" traja kakor štirje pari druglhi Zato kupite eden par in prepričajte ae. Dobivajo te V prodalalnah. M-« iv* Iz bajne zaloge krasnih „Kazaii" JumperJetf tvrdke FRAN 1DS1Č, Pred 8koH'0 šle*. 19, kupite pač najlepše darilo svoji soprogu_ NiM izlet za praznine je r Bohinj — hotel Sv. Janez. Krasne ceste 7a avtomobiliste._1819-a • Prošnja usmiljenim srcem. Vdova pred kratkim umrlega vojnega invalida z 8 otroci, sama bolehna fci brez zaslužka, prosi usmifjena in dobrotna srca za podporo v denarju obleki ali blagu. Darovi naj se pošljejo na naslov: Frančiška Kočar, vdova, vas Trata štev. 25. pošta Skofjaloka. • Sreča v nesreč!. Pretečeno nedeljo se je v Beogradu pripetila tragčna nesreča, pri kateri pa se Je vresnlčll pregovor o sreči v nesrečL Dveletni sinček trgovca Ilije Mijatovlča Je s pe*esa nadstropja padel na tla; otrek je estal živ, zlomil s! je le levo nogo. • Cetsškl vpadi t Makedonijo »o skoraj popolnoma prenehali. Kakor javljajo iz Skopija, so obmejne oblasti docela zatrle gibanje razbojniških tolp in Je javna varnost upostavljena. V zadnjih dneh so polo-vili poslednje člane tolpe vojvode Divljan-ca, kl je bil strah in trepet prebivalstva. • Ubege! kaznjenec. Bivši pekovski pomočnik, 26 letni Anton Zaberl Iz Smarij pri Jelšah, je bil pred kratkim obsojen od okrožnega sodišča r Mariboru radi zločina tatvine na leto dni težke Ječe. Ker pa ni bil voljan odsedet! kazen, je porabi! ugodno priliko In dne 3. t. m. z dela na prostem v Lajteršpergu pobegnil. Pri begu Je odvrgel od sebe suknjič, sicer pa Je bil oblečen v kaznjensko obleko. Nevarni možakar se bržkone skrivi v gozdovih, ali pa si Je medtem že po svojem tatinskem receptu oskrbel civilno obleko In ušel čez mejo. • Od strahu umrla. V selu Jasenica se Je te dn! v pozni noči vračala 171etna Ruža Matanovlč domov. Na potu Je šla preko pokopališča. Praznoverno dekle Je v strahu začelo bežati preko pokopališča. Haljlna se ji je zataknila na nekem železnem križu Jn deklica Je pad'a na grob. Kriknlla je In se onesvestila. Bližnji sosed je prlhltel na pokopališče ter Je skušal nezavestno mladenko prenesti na dom. Na poti je dekle umrlo — od strahu. Slovita rnsfca f»!n»sVa nmetnilia Ivan iyiošjukIn In Natalie Lisenko pride'« v Kino »LJUBLJANSKI DVOR» Iz Ljubljane O— Pogreb naš?ga urednika g. MIlana Pluta se bo vršil v četrtek ob 3. url popo.-dne z mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. u— Udruženje rezervnih otlclra I ratr!Va pododbor Ljubljana, vabi vse g. rerervre oficirje, da se korporatlvno udeleže pogreba zaslužnega tovariša g. Milana Pluta v četrtek dne 9. aprila ob 15. ur! popoldnr Iz mrtvašnice državne bolnice v Llubljanl Obleka civilna. Po možnosti znak udniže-nja. Rezervni of!c'rJI tvorijo svolo p^ib-no skupino. Prgreb se bo vrši! t voiašk'nu častmi. — Uprava pododbora. u— Orjunašl! Pozivamo Vas. da se v Ilm večjem številu udeležite pogreba pokojnega br. Milana Pluta, k! se bo vršil v čet'-tek ob 15. url Izpred bolnice. Zbor ob tr-četrt na 15. — Oblastni odbor. u— Plinske Inštalacije. Z ozlrom na notico glede plinskih Inštalacij, pri bčeno v ljubljanskih časopisih, naznanjamo, da Izvršuje plinarna vse plinske Inštalacije v štirih poslopjih ako se rab' plin za kuho, ogrevanje sob, aH pa v obrtne svrhe p t lastnih cenah proti večmesečnim obrokom S tem Je dana prilika pač vsem slolem, di premagalo težkoče, k! so zvezane s pbč-lom večle vsote naenkrat. Stroški vpe'Jj-ve, s kompletno pripravo za kuho znaša') povprečno za eno stranko okrog 800 D'n. Vse pripomočke za rabo p'lna dobavljam) po najnižjih cenah !n štirlmesečne obrnke. Proračuni se stavijo na zahtevo brezplačio in so za stranke popolnoma brezobvez.il. Kdor hoče imet! v poletju kuhinjo čisto it hladno, mora kuhati na p'!nskem kuhaln'-ku, ki ne razširja nadležni prah In vročine. — Mestna plinarna. u— Koncert pevskega drtStva Krakovo-Trnovo bo danes v dvorani Filharmonlčno družbe. Začetek ob S. ur! zvečer. a— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni s'u?d. ii: Viktor Schiffer. trgovec. 74 let. — Frančiška Ogorelec, goslilnčarjeva žena, 71 lei. _ Antonija Starin, delavčeva žena, 38 'et. — Ses ra Magdalena Vitallla Polzer, usm*-ljenka. 34 let. u— PolcIJske prijave. Od pondrljka na torek so bili priavljen! policiji sledeč' s'u-čajl: 2 tatvini. 2 telesni poškodbi, prljna taja« prostitucije, 1 prestopek pretepam I tujlli otrok, 1 prestopek pijanosti, 1 0'eJčo-račenle policijske ure, 5 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek avto-predpisov, 1 pr'Java noSnJe orožja brez dovoljenja, 1 prestopek nošenja reklamnih tabei po ulici brez dovoljenja ln I prestopek kaljenja nočnega miru. Aretacij se Je izvršilo 5 in sicer: 2 radi tatvine. 1 radi beračenja, 1 radi nevarne grožnje ln 1 radi posest! tobaka sum!J!ve provenijence. „_ Razne tatvine v mestu. Delavki Jožefi Mušič, uslužben! pri Jelačinu na Em"m-skl cesti, le nepoznan s orilec Izmakrl' Iz torbice v delavski garderobi zlatnik t* 10 kron. — Mariji Hojnik, stanujoče na S* JerneJa cesti šu 55, je ukradel nepoznsn nzmovič na oknu visečo plahto, vredno 3"0 Din. _ Na Vodnikovem trgu Je našel v torek zjutral nepoznan žepar svola žrtev v osebi nradnlkove soproge Bine Vilfan ln »e potegnil Iz ročne torbice 300 Din gotovine, nakar !e Izginil. u— Vendar «e Je eden ujel V pondellek v zgodnj h Jutranlth urah se Je splazil na dvorišče hiše št 50 na Sv. Petra cejtl b»rz-poselni delavec 22-letni Anton Zupančič iz Šiške ln pobral dvema strankama taroka! se sušeče perilo. V mislih, da Je popo'nomi v redu opravil vso stvar, se Je podal t zi-voiem na cesto, koder pa ga |e doli'te'a usoda. Prijel ga Je namreč s ražnlk ter ga odvedel na polelio. Naslednji dan le pr! ci-slišanlu priznal, da se bavl že dalje čisa s tatvinami te vrste. Ker noče zaenkrat še navesti vseh ljudi, katere Je okrade!, bj pridržan še nekaj č?sa na policill, da se omehča 'n poda obširnejše priznanje. u— Ob priliki kontrole raznih zakotni!« lokalo* po varnostnih organih Je bilo ni) splošnega suma prijetih v pond»'!ek več Indivldtiiev. o katerih se ne ve, kdo In kuj so. Med njimi Je prišel na policijo tudi Ru-mun Georg N?dabon, k' se Je potepal v.-č dni po LJubManl ter prenočeval v dru»bl sumlilvih elementov po skednjih v Mestnem logu. V nekako opravičilo si Je lzmls'11 žalostno zgodbo, da Je bil okraden za 2V) d> larjev in 3000 lir, katere le baje prinesel s seboj Iz Italije. Oblast pa mu njegove nljive zgodbe n| verjela In poizveduj« sedaj, kaj ie pravzaprav ta ptiček hotel pri nas. u— Najnovejše b'uze, otroške plaščke. oblekce priporoča Krištofč-Bučar. 162-a u— Zndrusa sobo - črkosfkarjev, ple--karlev In ličarjev ▼ I.Jub'|arl naznanja di se vrše redne valeniške prelzkiišnle v drt-ei polovic! meseca aprila. Nekolkovane prošnje s priloženimi Izpričevali obrtne nadaljevale šo'e le predložil do dne 15 anrl la pr! zadružnemu načelniku Štefan Ste'e-tuču. Rimska c. 16. — Cas preizkušnje fe določ! in »poroči reflektantom pravočasno. — Odbor. 738 u— Tovarna Koz'na razprodaja te drl večjo množino ostankov parov čevlj ;v oo znatno znižani ceni, na kar se cenj. občinstvo ul'udno opozarja. Prodaja sama na Aleksandrovi cesti. __ u— Naval na kolodvorske bteealne bo pred prazniki velikanski. Zato priporočamo vsakomur, da si že pred potovanjem nabavi po Isti ceni voznn karto pri »PutnTiu« Tourlst - Olfice (palača Ljubljanske kreditne banke). 736 „_ Pozor drsalci! S. K. Ilirija opozarU vse one dame In gospode, ki niso vzeli »vp-jih drsalk, katere Imalo shranlene v garderobi na drs?'išču. da Iste sigurno od.ieso do dne 11. *pri'a. Po tem terminu ne n.xl klub nobene odgovornosti več za dr«a"ke In čevlje, kl ostanejo še tam. Ključ od garderobe se nahala pri klubovem slugi na nogometnem !gr'«ču, oziroma v nogometni garderobi. — Odbor. u— Bazar za čevlje. Llubllana, KreJrn-trg 10. !. ie dobi! novo partijo raznovrst-nlh, boljših čevllev ,po znano nizkih con-h. Oglejte si! Kupiti n' obvezno.__740 PEKA dnbro za -ečena in lepe oHike ramce biti dosežena le t uporabo perivnega nraSka In vanllln iladkorja znamke ..flffrla" i pravega ang'eškeea »vil. flora NOOAVICE v vseh modnih barvah po n«inl'jih cenah se d->Hio le v trpovlnl 1690-a A. ŽIBERT, Ronirresnl belih krav do 16 Din. 4.) Za 1 k? mesa dragih krav do 15 Din. 5.) Za 1 kg telečj.-ga mesa do 22 Din. Prodaja mesa po vtšj h kot navedenih cenah se bo smatralo ko: navijanje cea. Vsak mesar mora Imeti na vidnem mestu označene cene mesa tako, da Jih vsakdo lahko vidi. Nujno se svari pred označbo ali pa prodajo mesa s'.«Me kvalitete kot mesa boljše kvalitete. (TAo na pr. označbo aH prodajo drugovrstnega mesa volov kot prvovrstnega mesa volo^, ali označbo, odn. prodajo mesa krav kot volovskega mesa id.L Tržni nadzornik In policijski organi Imajo nalog ovadit! vsakogar drž. pravdništvu. ki bi se v naved.nem smislu pregreši! ali pa navijal cene mesu ali na drug način izigraval Intencije zjko. na o pobijanlu draginje in brezvestne ku'acije z dne 30. dec. 1921. «Ur, t!st» iu 6 iz L 1922. Opozarja se, da cit. zakon pr?d videva kazni do 3 mesecev In denarne e dalo zsradltl pri-merpn lea In nasuti nasip. Omeniti Je treba zlasti dejstvo, da se 1« že pred vojno nameravalo na tej strani preurediti zemljo r majhen park z betonlranlm nabrežjem. To rpraSanJe Je moralo sicer Iz finančnih ozl-rov etopltl r ozadje, v doslednem Pasti bo pa »opet treba misliti vsaj na njesa delno uresnlPenJe. Zlasti potreben regulacije J« potok SuSnlca, ln sleer od bolnice do svojega trllva v Savinjo. Potok pri vsakoletnih povodnjih stalno poplavlja Glasijo ter travnike ob Ljubljanski eestl ln za vojaft-nleo kralja Petra; polet! pa se struga deloma posuSI ln nastajajoči stoje« tolmuni razširjajo gnnsen smrad po bKžnll okolici. Stropa bi ae morala na nekaterih mestih poglobiti In zožiti, oziroma razširiti. StroSM b! primeroma ne bili visoki. Isto velja tudi za potok Koprivnico, ki teče po Dolgem polju mimo Rudarske Role in se Izliva r Voglajno. Zlasti r poletni vročini stoječa vda pod mostlčem pri Rudarski 6ol! po. roda pod mostiPem pri Rudarski So11 po-smrad; tu b! bilo nujno potrebno atnigo prekopati. TTpatl Je. da bo merodajna oblast ukrenila vse potrebno, da se ti nednstatM v doelednem času od ari vi Jo. »Olepševalno tn tujsko - prometno drnRtvo. bi naftlo tudi v tem pogledu mnogo hvaležnega polja za svoje plodonosno delo r korist celjskega mesta ln bližnjega okoliša. Iz Trbovelj t— Donet ob 3. pop. ae bo prvikrat gerentski »osvet. ki je pravkar imenovan. Iz dnevnega reda. ki je zelo obširen, nava« jamo poleg različnih prošenj, n pr. za sore« jem v občinsko zvezo, za koncesijo gostilni* ike obrti, za podporo, za sprejem v občin« »ko službo, sledeče točke: 1.) Naznanila ge» renta; 2.) volitev odsekov in sicer: a) učno ga odseka, 6.) finančnega odseka, c.) obrt« nega odseka, d) odseka za kmetijstvo, e) odseka za javna dela; f.) odseka za občin« ske ceste ln odbora za redarstvo: 3.) posve« tovanja: a) prošnja župnega urada Trbovlje radi adaptacije župniškega poslopja, b) o prošnji občanov v Gaberskem za napravo cestno«električne razsvetljave, c) o predleže« nem računu premogokopne družbe za usta« vitev plazovja 97.055 Din, d) o popravilih v občinski izolirnici, e) radi ohčinske ceste pri Janezu Drnovšku v Hrastniku, g) o ko« lovdaciji nove občinske ceste na Tereziji, p) o preložitvi občinske ceste pri Martinu Zadobovšku v Knczdolu, r) poročilo živino« zdravnika radi javne klavnice v Trbovljah; 4.) pomnožitev redarjev; 5.) prezidava ob« činskega hleva: 6.> prevedba občinskega taj« nika v smislu pragmatike za državne name« ščence; 7.) pragmati'.:a za občinske nastav« ljcnce; 8.) slučajnoeti. t— Podružnica Jupostov. Matice ima da« nes ob 7. zvečer v Dimnikovi gostilni svojo redno odborovo sejo, na kateri bodo »kle« pali o podrobnostih občnega zbora. t— Srezki glavar ima danes od 2. pop. da« !je »voj uradni dan v občinskem poslopju. t— Tukajinji mesarji sekajo meso I. vrste že po 16 Din, druge pa precej ceneje. t— Srezko glavarstvo jc pred kratkim iz« dalo ukaz. da se morajo trgovine zapirati točno ob 12 in zvečer oh 6. Zgodilo sc je p« že večkrat, da »e omenjeni ukaz ni praktič« no izvršil, ker je že večkrat moral poseči vmes občinski redar in pričeti izganjati ku« povalce iz trgovino. •JUTRO® il 83 B Sreda 8. IV. 1925 Kako je Rothschild kandidiral Pariz, 2. aprila. Francoski parlament ima tudi svoje volilne koruociiske afere. Komaj je zaspala zadeva senatoria Billieta. ki je iz fonda, stavbenega mu na razpolago od gospodov industrijcev. »podpiral« poslance vseh mogočih strank in s primernimi vsotami omogočil njihovo izvolitev 1. 1919. in lani. že se je pojavila korupciiska afera desničarskega poslanca, multimilijonaria Morica Rotschilda. Mož je bil pri nadomestnih volitvah v departementr Hautes Alpes izvoljen za poslanca. Dva njegova kolega iz istega okraia sta se pritožila zoper to izvolitev. češ. d aje »pravcata klofuta javni morali«. V sredo je prišla zadeva pred zbornico in poročevalec komisije je razodel o Rotschildovi izvolitvi reči. ki močno spominiaio na znameniti Dantejev roman »Nabab«. Mož je n. pr. dal na svoje stroške pomeriti in izdelati nove uniforme za celo kompanijo gasilcev v Embrunu. nekemu županu je dal 1000 frankov za spomenik mrtvim, razdelil le velike vsote športnim in glasbenim društvom, obdaroval ie celo vrsto posameznikov, posebno se je rad spominjal očetov številnih družin. Neki gr-bec ga je videl, kako je metal kmetom snope bankovcev po 20 frankov. Obljubil ie ustanovitev banke, ki bo posoje-vafa denar po 2 %. Na dan volitev je menda cel okraj pil na njegov račun. Končno se ie Rotschild hudo pregrešil tudi zato. ker ie dal na svoje stroške popraviti občinsko peč za kruh v nekem iraju ... Poročevalec je na temeliu teh očitkov predlagal uničenje mandata. Preden je prišlo do glasovanja, se je milijonar skušal braniti. PJ.)ovedoval je tako-le nekako: »Jaz sem bil izvoljen že 1. 1919. v Visokih Pirinejih. 11. maja lani pa sem bil ravno tam tepen. To je zame dokaz, da ima francoski volilec svoje samostojno mnenje. Ko sem bil tako brez mandata, se je oglasil pri meni poslanec Cluzel iz Hatites - Alpes in me je pozval, nai kandidiram na izpraznjeno mesto v tem deoartetrentu. Dejal mi je, nai bom praktičen vsaj enkrat v življenju. Temu pozivu sem se odzval in sem bil izvoljen.* Glede očitka podkupovanja je dejal poslanec Rothschild: »Kaj hočete, meni je ime Rothschild. Kadar pridem kam, ali morem zabraniti liudem. da se jim vzbude gotovi upi? Nesrečniki se obračajo name. Ali jih morem odgnati v svojem položaju? Ko se me opozarja na bedo. ali morem odgovoriti: »Govorite mi o tej reči po volitvah «?» Rothschild je predlagal anketo, ki naj ugotovi, da je njegova izvolitev v redu. Tedaj je vstal poslanec Cluzel in zahteval uničenje mandata. Cluzel je sociia-list in tisti mož. ki je Rotschilda nagovoril. naj kandidira v Hautes - Alpes. Zdi se. da ne iz gole simpatije do bogatega žida. Spričo tolike pozabljivosti je v Roth-schildu vzkipelo in vprašal je pred celo zbornico rdečega poslanca: «AIi ste mi poslali iz Niče šopek cvetic z vizitko?« • Cluzel: »S tem sem plačal kosilo pri Vas. Sicer ste me pa vi v volilnem boiu nanadli z »ušivo brado».» Rothschild: »Vi ste hoteli od mene 200.000 frankov za tiskarno v Gapu. Ko jih nisem hotel plačati, ste postali moj nasprotnik. Vendar ste mi še pozneje pisali, da me napadate le zato. da si utrdite položai v stranki.» Tu je končala debata med sociialistom in muitimilijonariem. Poslanec Fevrier je nato še vedno zahteval uničenje mandata, češ. »Rothschild ie delil denar s cinizmom in popolnoma skalil našo deželo z jasnim nebom in čistimi vodami.® Tej zahtevi se je pridružil šef sociialistov Lčon Blum, ki je obljubil, da bo ostro preiskal eventualno krivdo svojega podložnika Cluzela. Komunist Renaud je bil mnen!a. da je treba milijonarjem odvzeti volilno pravico. Zbornica pa je s 180 proti 178 glasom sklenila anketo, nakar se je Rothschild M:.te Mara: Grmada (Deška romantika.) L BSm-bam-blm-bam . . . Velika sreda! Polčne zvoni. Sicer gredo drugače Kamnarjevemu Jernelcu žganci z zeljem kaj hitro izDod rok. danes se jih je pa komaj dotaknil z žlico. »Žakai ne ješ!» ga si'i mati. On pa ie danes resen in celo dve srubl se m delata na čelu. Bim-bam. V sivem zvoniku je od-zvonilo. Jernejec si z rokavom obriše uc*'>: »Dan^s ob štirih bomo že •^•riiali!« S temi besedami ie povedal vse svoje veselje in vso svojo skrb. »Ti in pa tvoie raglianje!« odvrne mti. »Še ubil se bo kdo. ko ležete gori v zvonik!» O. oa kako sta si daleč svetovni nazor materin in na sinčkov o ubijanju! Zadnjih besed že ni več slišal Jernejec: katti že lo je tibral k cerkvi. Tam zadaj za pokopališčem ima biti zborova-ni; in zbiranje. Lani je imel Prvo be-s^do Cuckov Tine letos bo pa p-"*-rž on sam. Jernejec. moral vzeti stvar v roko. ker le orvi ministrant. In to je vzrok. da mali kandidat ni mogel jesti zadovoljno nasmehnil. Niegovo veselje ie bilo kratko, ker ie naslednji dan parlament svoj sklep razveljavil. Ogorčena nad tem postopanjem ie opozicija zapustila zbornico. Usoda Rothschildovega mandata torej še ni rešena, kakor tudi njegov volilni manager. socilalist Cluzel šele čaka na ostro preiskavo svoie stranke, ki naj ugotovi, kaj ie bilo s šopkom cvetic iz Niče, kaj z onimi 200.000 franki ln čemu je on tajno ag:tiral za Roth-schilda. javno pa ga rušlL Čudna smrt 13Ietnega dečka V Igri se le obesil. Na Dunaju se zadnje dni splošno raz pravlja o smrtnem slučaiu. katerega še zdaj ne vedo natančno pojasnti. 13-letni učenec ljudske šole Jos. Macher se je obesil v sobi. kjer je čuval svojo 2 letno sestrico Pavlo. Zakonska Macher sta imela pet otrok, med katerimi je bil najstarejši Josip. Obiskoval je ljudsko šolo ter je bil ubogljiv, marljiv in simpatičen deček. Vsi so ga imeli radi. V soboto popoldne mu ie naročila mati čuvati malo sestrico, dveletno Pavlo. Josip je takoj pristal na to in se ie podal na delo. Ko pa ie njegov nekoliko mlaiši brat čec nekaj časa pogledal v sobo. je v svoje veliko začudenje videl, da visi bratec na vrvici, ki je bila pritrjena na stropu. Brž ie tekel k materi ter Ii povedal kar je videl. Mati ie prestrašena stekla v sobo, poklicala ie sina no imenu, a ni dobila nobenega odgovora. Deček je bil že mrtev. Mati. ki je sprva menila, da gre samo za šalo. se je zdai tako prestrašila, da je omedlela. Prihiteli so l.iudie, ki so fanta sneli z zanke ter ga poskušali umetnim potom zbuditi k življenju. A bilo je že prepozno. Deček je obležal mrtev. Ljudje in zdravnik so si zaman prizadevali, da bi ga rešili. Kako ie prišlo do tega tra^ičneca slučaia. ne ve nihče pojasniti. Domneva se. da je Josip hotel zabavati svojo malo sestrico na ta način, da se ie po-vzpel na vrv, ki ie bila pritrjena na stropu. Najbrže v šali si je položil zanko okrog vratu, ki ga ie tako močno zadrgnila, da je l-.dlhnil. Di bi bil sam mislil na samomor, ie izključeno, ker le bil deček vedre narave, marliiv in ubogljiv ter staršem v ponos in veselje. Kako se napravi karijera Bivši žld odlikovan od papeža z redom Sv. groba. V budlmpeštanskih listih beremo na-slednlo zanimivo ilustracijo resničnega dogodka: Julij Riemer je igral nred vojno v bu-dimpeštanskih židovskih krogih znatno vlogo. Med vojno je postal glavni ravnatelj nekega velikega podietia za tekstilne izdelke, in ko je prišel na površje komunizem, se je dal kratiti ter je stopil na čelo nekega katoliškega podjetja. ki se je imenovalo »Ecclesia« ter se je bavilo z razpečavaniem predmetov cerkvene umetnostne obrti. Riemer se je izkazal v tem poklicu popolnega strokovnjaka. Preplavil je celo Madžarsko s svojimi izdelki in ko se je lani vršila razstava cerkvenih predmetov v Rimu. je dobil mož toliko pohvalnih da se je pridružil občudovalcem njegovega organizatoričnega Henta in iznajdljivosti sam italiianski kralj Viktor Emanuel. To je zbudilo takšno pozornost. da je veliko varaždinski škof La-nyj priporočil Riemeria nri nanežu za posebno odlikovanie. Papež je ustregpl škofu ter je podelil bivšemu Židu vi-težki red Svetega groba z visokim naslovom in paneško grofovsko častio. Nato je cerkveni poglavar pozval P:e-merja k sebi v Rim. kjer ga ie skunaj z njegovo ženo so-eiel v posebni r 'di-ienci ter mu izročil soise in dokument^, na nodlaei katerih ni podeljeno rečeno odlikovanje samo Riemeriu. ammk tncli vsem niegovim potomcem. P""* Svetega groba je bil ustanovlfcn leta 1099. Papež ga podeliuie vernikom samo v izrpdnih slučajih, med katere snada. kakor vidimo, tudi slučaj, če se žid po-krlstjanl ... Zopet ameriški romarji Pred par dnevi smo na kratko zaznamovali vest. da so Štirje maskiranl možje stopili v trgovino z dragulji v New-Yorku In odnesli iz nje pri belem dnevu raznih diamantov za 100 000 dolarjev. Newvorška policija je pridno na delu. da bi te roparje Izsledila. Komaj par dni oo tem so imeli roparji zopet bogat plen. Nastopati so začeli s tako predrznostjo, da so se bogataši v Ameriki začeli že bati za svoje oremoženie. V četrtek so prišli okrog 10. zvečer zopet štirje možje v vežo hotela Aber-deena v osrčiu Newvorka. nap«*'!!! nr~M vratarjem in dvema gostoma revolverje ln lih prisilili, da so stonll v dvigalo, ki so ga nato spravili kvišku. Potem so šli roparii v urad hotela, odnrli železno blaeaino s kliučem ravnatelja in odnesli 10.000 dolarjev gotovine in razne dra-gulie. ki so iib Izročili gostje ravnateljstvu v shrambo. Zopet so roparii mirno zapustili hotel, kot da se ne bi nič prineflo, se vsedli v avtomobil, ki jih je čakal pred hotelom. in odbrzeli. Policija sklepa, da gre za isto vlomilsko tolpo, ki ie tako drzno izropa'a trgovino draguliarla. Bije je newvorška policija tem zločincem že na sledu. Samomor na frmadi Strašna smrt si Je Izbrala 231etna Margareta Demyjeva v šopronju na Madžarskem. Je to izredno lepo dekle, ki se ie sprlo s svojim očetom, veleposestnikom pri Gy6ru, in ie prišla k svoji teti, vdovi Vargovl v Šopronju. Toda tudi tu ni našla miru. Dekle si Je vzelo spor s starši tako k srcu. da ie sklenHo storiti svoiemu življenju konec. V kleti le napravila veliko grmado Iz drv. položila ranjo desko, polila les in tudi svojo obleko s netroleiem in špiritom in se potem vlegla na desko. Ko je bilo vse to končano, je zažgala grmado. Ko so v petek zapazili stanovalci hiše v kleti ogeni. je bila mladenka že mrtva. Hen gomil život Je bil no-polnoma zogljenel. glava z lasmi in noge s čevlji in nogavicami pa je bila nepoškodovana. Domnevalo, da ie Demvjeva pred samomorom pila lug. Razen orazne steklenice od luga so našli poleg grmade tudi britev in revolver. Iz tega sklepajo. da je bilo dekle trdno odločeno, da na vsak način izvrši samn^nr. Žalostna smrt lenega dekleta je naravno zbudila veliko senzacijo. Vendar policija še ni mogla orodretl v tajnost mladenke, ki nI nikomur ničesar povedala o svoji nameri in tudi n! pustila nobenega pisma, ki bi malo posvetil v tako tragični samomor. X Gozdni In prerijski pofnrl ▼ Ameriki. V Južni Dakotl in v Indijanskem teritoriju Rosebut divjalo strašni gozdni in prerijski požari. V enem samem dnevu je uničil požar nad 300 kvadratnih milj gozdov in step. Tri vasi so popolnoma zgorele. Na meji Nebraske je zgorelo v plamenu šest oseb. Požar Je hkrati Izbruhnil na dveh krajih in se širi s strašno hitrostjo. Ogeni ie uničil celo vrsto farm. šol, drugih h'š. sked-njev. hlevov in nešteto poljedelskih strojev ter velikansko množino žita. Škodo cenijo že sedaj na več milijonov dolarjev. X Povečanje Japonskega brodovja. Japonsko mornariško ministrstvo pripravlja načrt za izeradbo voineea brodovja. a prihodnja leta ie določen program. ki predvideva osem novih velikih bolnih križark. tri srednle križarke. deset rušilcev in eno ladlo-matico za letala. Vsega skunal bodo imele te nove ladje 125.000 ton. Japonska vlada namerava poslati komiriio v Evropo in Ameriko, da bi proučila najnovejše pri-dohitve v ladjedelstvu. X Številno ločitve zakonov. Civilni senat sodnega dvora v Velikem Vara-dinu na Rumunskem Je v petek rešil 29 od priiavlienlh 39 tožb za ločitev zakona. Sodišče le v vseh teh 29 slučajih izreklo ločitev. X Kolon'zacUa Grenlandije. Danska ekspediciiska 1 lla le te dni IzkrcMa nove Eskime, ki se hočejo naseliti na vzhodni obali Grenlandije. Ob zalivu Scoresby so namreč odkrili pripravne pokrajine, kjer hočejo naseliti del Eskimov. ker so kraji na zapadu preoblju-deni. — S to mislijo se bavijo danska oblastva že 15 let. V novi naselbini, ki ji načeluje kapitan Ejnar Mikklsen, je zgradila dan&ka vlada velika skladišča za živila. X 5000 dolarjev za staro lajce. Pred kratkim je prodal naravoslovni muzej v Newyorku univerzi Colgate jaice dino-zavrijca. ki skleoaio. da Je staro okrog 10 milijonov let. za 5000 dolarjev. To bo pač najvišja cena. ki se ie kd-' o'i-čala za jajce. Gre za eno od 25 okame-nelih dinozavriiskih jajc. ki jih je našel ameriški učenjak Roy Chapman An-drews lani na svoji znanstveni ekspedl-ciji v puščavi Gobi. Masaryk-romanopisec Po zapadno.evropskem vzorcu te Je pred kratkim tudi r Pragi osnoval literaren klub pesnikov, esejistov in novinarjev. Na usta« novno skupščino »o prišli najznirocnitcjšl češki pisatelji, kritiki in filozofi, med niimi »am predsednik republike — Masatvk. Zbo» rovanje ae je otvorilo a čitanjeni pozdra. tov znamenitih osebnosti. Takoj nato je prosil za besedo Masarvk, ki jc improvizi« ral zelo humorističen govot o početkih svo« jega literarnega delovanj.i. Po kratkem po« zdravu je prezident dejal tole: »Bil icm no« vinar, pisal sem razprave, k-ir ps se tiče po« •zije, ae moram pohvaliti samo a ';tn, da sera pomagal »kiblclrati«. Lotil sem se lite« rature ie v gimnaziji; saj vesta sami, da se tam vsak dijak loti popevanja. Vrgel icm se cela na raman. Imel sem konflikt s profesor« jI in na to temo aem začel pisati roman. Dovršil sem dve poglavji, pa hijril k priia« teljem, da jim delo preberem Toda priia« telji so me tako raztrgali, d« se nisem upal pisati dalje. A to ml ie ni bilo dovolj. Mo« r«-n vam povedati, da mo je vedno preg«. njala želi« napisati roman, ki bi pesniško proniknil v bistvo češtva. S tem poskusom se ukvarjam še dandanes. Toda nikarte ae bati, konkurence vam ns bom delal. Pre« gnal bom to svoio manijo, kakor sem jo v mlajših letih. Turgenjev je pekoč dejal: »Dobra stvar Je tudi de!o». Literarna tvorba je zame Tedno predstavljala delo in »e »e« daj me veseli, če pomislim na vse. kar ao storili češki pisatelji In pesniki z« naše osvo« bojenje. Gospodje in gospi. pesniki in pisa« telji, nočem vas zadrževati brez potrebe, temveč vas prosim, da nadaljujete svoje delo brez mene. kakor vam narekuje vaša nrav. Skušajte pa doumeti narodovo dušo kakor to razumete sane Src* kam« na. pač pa zasajen z drevjem. Samotna go« mila napravlj« nepozaben vtis zlasti v ve« černih urah. Tretji muzej t*ori hiša. katero je Inipfl Tolstoj zase in avolo obttelj l. 1881 na Ha« movlčeskem Pereulku v Moskvi potem ka je prebolrl srolo veliko d"ševm krizo. Tu je Tolstoj najbolj intenzivno delal, tu ia napisal svoi« n«lvečja versko.filozofska i1« I«. Tudi tu Je oh-«njeno vse r prvotnem atanju. TI prostori so znameniti tudi radi tega, ker Je Tolsto! sprejem«! v ntih obiske in »e Je v njih učil čevljar«**«. 5c danes so n« ogled čevlji, katere je sešil Lev Nikola« Jevič lastnoročno. Ti čevlil Imajo svojo z>.»dovino. Tolstoj iih je poklonil možu Tatjane Lvovne«Suho« tlnove, ki je s posebno snoštliivostjo trledal n« literarno Hdo Leva Tolstega. Prigovarjal ie Levu Nlkolajevlfti, naj bi se zonet lotil literature, a ker n! mog»1 teg« dose-H. J« vzel darovane čevlje ter jih postavi r orna« ro polog Tolstega snlsov, ki so tedaj obs«i« gall 12 zvrzkov. Nan-ssl Je 'na čevlje: »X'TL In X!V. zvezek d-1 L-va N^kola^v:,-« To«, stega«. S"tti «o prib*ia'i k Tot»"em>i r« obisk znani rus''l In hiII kulturni delavci, tu so »o vršili g!«'bcnl veferi, k«terih se Je posebno vneto tideležev«! operni pevec S«1ianin In češki kvartet, v katerem ao tiili tedaj Hoff« msn, Nedbal. S-k in V*«n. V Rusiii živi danes Tolstraa sin SrrgeJ, kateremu Je 6' let In mla'l« sestia A'*Vs«n» d'« Lvovn«. Ob« d-l«ta skunro s Tat'«no Lvovno Sjhotinovo v zmlflu Idej Lev« Tol« steg«„ Tatisna Lvovn« Tolst« se |e ▼ Pra^t sest«« 1« t"di s svoio neča'-inJo Vem Tliin:!no. ki so je r-^ivno noro*"« » Jugos'«vfjl s fte« bom O. Ra'-'ovs' lm. G*. !V-ovskt je vnuki« ni« Leva NikolaJeviča Tolstega In živi t Novem Sadu. grobovih. Vse povsod ie tiho- ta in tudi v zvon:ku ni '''lo hruoa ''""b temu. da se ie tu vršila obso<" n*d onimi, ki so zaležMi in jih ni bilo. »Osem jih ni!« ie ugotovil Jernejec. »Koga ni!« je vprašal na glas. »Ahllnovega ni . . .« »Jaz sem tukaj!« se oglasi Ahlinov ia kota. »Vsak k svo?! ragljl!« ukaže Jernejec. In potem le poiskal one raglie, pri katerih ni bilo nobenega čuvarja. »Ooričarjevega nI . . .» »Niegovo raglio v kot!« »Osredkovcga nI . . .» In spet Je Sla ragba v kot. In ni bilo 5e Spančevega, pa Strojčevega — natančno osem jih ni bilo. »Popoldne se Hm zapre žlemperga In ragle se na Veliko soboto zmečejo s zvonika in ookuri;o!» In tako so na Veliki četrtek ragball brez osmih, na tudi polJne in pri ve-černicah in avemariio — brez n:ih. Oni r>a so se klaverno potikali pod zvonikom in žalostno gl-dali v line. Od tam pa se i!m le sme!ala vladaioča stranka: »Zakai na zahžiš. mrba lena!« Na Veliki petek z;utraj pa '> Jerneica kar zaskrbelo Dan lih je nrišlo ragbat samo 5e dvanajst. Zopet Jih je zaležalo šest novih ... To ne pomeni nič dru- in da mu ie skrb zasenčila sirer brez- i zvonika na veliko soboto h so lo sku- skrbno čelo! ! r;'i na grmadi. Zato le bila disr'-1 '-i Prvi so že bili tam. nekateri so že skoro vzorna. Le novj župnik je godr- kar prinesli raglie in ropotce s seboj, njal, ko ie opazil na Veliki teden to da jih takoj odneso v zvonik in s tem bučno početje okoli cerkve in v zvoni- dobe pravice in dolžnosti rasrliavcev. ku. G.ivoril je o tem s cerkvenimi kliu- Ženov Lukec je imel popolnoma novo čarii. češ da to vendar ne soada k tu raglio. Matevžev Tonček ie komaj hoti tega tedna! Pa so mu kliučarji privlekel svoi roootec: ni čuda: to je rekli, da je bilo svoie dni — ko so oni vendar cel zaboj in kako imenitno ro- bili mladi — prav tako in da to pota! Dvanaist kladivec ima. še celo navadi Jn pravioa in bi —r t®"« največji cerkveni iih ima le štirinajst. Veliki teden bil prav žalosten in čuden! najmanjši pa samo osem! In so drug za In je ostalo pri starem, drugim poizkušali lesena instrumente \ ln med vikom in krikom so je končno ! zbrala vsa četa in Kamnarjev Jernejec ! In vse se Je godilo po starem »rn-ra- je bil za prvega. Ob pol treh je priko- mu In redu. samo z novim račil mežnar proti cerkvi in odprl zvo- Jernejec je bil popolnoma sposoben nik navdušenemu drobižu. j svoio nalogo. V zvoniku je nadel prvi uka-: | Ko so se ljudje ob štirih poooH"- nsl- «Kovi straža!« 1 sikatera glava ozrla proti linam v zvo- Vsem se je zdelo to popolnoma v re- niku: na vse strani iih ie pozdrivljalo du. Kajti dobro so vsi poznali strogo od tam ropotanie rageli in roootcev pod ustavo, nikjer zaoisano. vedno veliav- sm-etnimi rokami šestindvajsetih za- no: b'M v zvoniku ob tem in tem času, stoonikov nadebudne narodne maniši- zlasti pa zjutrai ob štirih, ko je tre^a ne! Da. celih šestindvajset jih je bilo ragl.iati dan. Posebno v tei točki je bila v sredo popoldne! postava naravnost kruta: kdor je -a- »Jutri ob treh zjutraj!« zaklice Jer- ležal. je bil izobčen in nI smel več v ncjec pri slovesu, zvonik, njegova raglia oa ie frčala x I Marsikateremu Izmed aii Je vadla P® slovanskem svetu arstvo Avstrijske in madžarske finance Dohodki Madžarske so znašali meseca Januarja 60 milijonov zlatih kron, to je najvišje število od tega časa sem, ko je Društvo narodov začelo urejevati madžarske finance. Vendar pa napredek ni bil tako občuten, kot v teku prvih mesecev. Decem-berski dohodki so bili namreč manjši kot aovemberski, M so 10 odstot. nižji kot januarski. Dohodki iridirektnih davkov so skoraj gotovo dosegli svoj vrhunec in se bodo v teku polletja znižali. Ta izredni položaj seveda ne more dati nobenega pojasnila o bodočih dohodkih Madžarske. Stabilizacija valute in odprava uvoznih prepovedi so vkljub zelo težkemu novemu carinskemu tarifu povzročile, da se je mnogo zalog blaga nakopičilo v deželi. Carina, ki je bila plačana ob tej priliki, in taksa na blagovni promet, ki so jo plačali pri predaji tega blaga drobnim prodajalcem, tvorilo karakteristične znake dobe, ki je neposredno sledila stabilizaciji valute. Dohodki carine, tobačnega monopola, takse na sladkor in solnega monopola, ki so jamstvo za posojilo, najeto pri Društvu narodov, sicer niso dosegli višine zadnjega četrtietja, vendar pa zadostujejo večkratno pokritje svot, določenih za mesečno odplačevanje in obrestovanje posojila. Predvsem so dohodki tobačnega monopola tekom zadnjih šestih mesecev naraščali in bodo še bolj, ko bodo odpravili pravico sadilcev tobaka, da smejo tobak za lastno rabo proizvajati. Kar se tiče državnih uradnikov je madžarska vlada upostavila komisijo, katere namen je, da določi število uradnikov, ki so neobhodno potrebni za dobro funkcioniranje uprave. Sedanji kader osobja bo stopnjema zmanjšan n? število, k! ga predvideva načrt. In šele ko bo izvršeno, bo vlada začela z ureditvijo plač. Zaenkrat je dala vsem uradnikom predujem ene mesečne plače, koje četrtino morajo na kcmcu leta vrniti Madžarska se pogaja s Češkoslovaško slede trgovinske pogodbe, z našo kraljevino je že sklenila dogovor glede tarifa tranzitnega blaga, s Poljsko pa provizoričen dogovor. Načrt finančne npostavttve Avstrije pod glavnim komisarjem Društva narodov se točno izvršuje. Skupščina je začela s študijem zakona o reorganizaciji izrabljanja državnih gozdov in njene spremenitve v avtonomno podjetje. Nasprotno pa pogajanja med državo in pokrajinami glede upravnih, finančnih in fiskalnih vprašanj zaenkrat počivajo. Število odpuščenih državnih uradnikov in uslužbencev je zneslo od 1. oktobra 1922 sem 73.571. Deficit državnega proračuna za mesec februar znaša 5.82 milijonov šilingov ali 4 milijone zlatih kron. Število brezdelnih, ki jih država podpira, je narastlo od 154.413 začetkom januarja na 187.000 začetkom februarja. Indeks življenske draginje kaže novo zvišanje za en odstotek tekom zadjega meseca. Izkaz Narodne banke javlja, da ie krožeči papirnati denar krit 44.4 odstot. z zlatom in devizami so cene oslabele. Producenti imajo še precej starih zalog. Nolirajo vina povprečno 5 do 8.50 Kč za liter po kakovosti V okolici Bratislave stanejo lanska vina 7.50 do S.50 Kč liter. V Madžarski ss nahaja vinska trgovina v precej kritičnem stanju. Izgledi za izvoz so majhni. Tržna coročlls Novosadska blagovna borza (7. t. rr.) zaradi pravoslavnega praznika Blagovesti ni poslovala. Dunajska borza za kmetijske prodafcto (6. t. m.) Koncem prošlega tedna Je bi'a tendenca na severno - ameriških tržiščih čvrsta. To je vplivalo na dunajsko trž'5Je v toiiko, da so cene prenehale nazadovat'. Kupčija pa je bila dalje zmerna. Not!ra'o vključno blagovnoprometni davek brez carine v šilingih za 108 kg: pšenice: doma!a 50 — 51. madžarska s P«tisJa 53 5« — 54, jugoslovenska 53 — 53.50, Rosale 4S di 48.50; rž: domača 45.59 — 50; Ječmen: d> mači 45 — 50; turščica: 26.50 — 27.50; oves: 39 — 40; avstrijsko seno: sisijeno 12 — 13, polsladko 14 — 14.5» šilinga. :ki trg Vinske cene so v naši državi neeno*ne. Tako so po nekaterih pokrajinah dobra vina cenena, drugod pa slabša zelo draga. Niti pri nas na Slovenskem ni enotnih r-jn in ni vedno razlika kakovosti merodajni za razliko v cenah. Štajerska vina se trgujejo povprečne od 6 do 10 Din po kakovosti; dobra ljutomerska vina se dobe po 8 do 0 Din liter. Fine kakovosti slovenskih vh so tudi do 1! Din. V drugih pokrajinah na5e države so vina znatno cenejša. V Vršcu no-tiraio črna v:na 5 do 6 Din, stara bela vina 7 do 8 Din liter. Dalmatinska bela vina ki se dobro prodajajo, se trgujejo po 6 dinarjev po Malligandu. V Hrvatski se pečajo zagorska bela vina iz prvf roke pte-ko 5 Din za liter v kleti in v Sremu bela vina po 6 do 8 Din liter. V Avstriji je vinsko tržišče nestanovitno. Cene lanskim vinom notirajo 0.S0 do 1 šiling za liter po kakovosti. V Italiji se giblje vinska trgovina v ozkih mejah. Plačujejo se po raznih provincah povprečno po 1 do 1.50 lire za liter. V Češkoslovaški je povpraševanje s s'r,--ni gostilničarjev Jako majhno, zaradi česar = Redne občne zbore Imajo: Ilirska posojilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani, 20. t. m. ob 15. v uradnih prostorih: Zadružna gospodarska banka. d. d. v Ljubljani, 30. t. m. ob 11. v posvetovalnici banke v Ljubljani; »Vinar:?.t d. d. vinogradnikov v Ptuju, 3. maja ob 11. v društvenih orostnri-h v Ptuju. = Plcnnnta seja zagrebške Trgovski In obrtniške zbornice. V pondeljek se !■; pod J predsedstvom predsednika g. Vlad;rn!ra Arka otvorila v Zagrebu plenarna seja zagrebške Trgovske in obrtniške zbornico. Seje, ki se je včeraj nadaljevala sc je udeležil tudi zastopnik ljubljanske zbornice dr. Viktor Murnik. Med drugim so bili na dnevnem redu referati o nedostojni koika-renci, o nagotnlancm trožarinskem blajn na Sušaku in Zametu v špekulativne svrhe o ureditvi senjske ltike, o delavskih legitimacijah, o smcrnicah nove uredbe za delovni čas, o pomorskih vprašanjih, o subvencioniranju parobrodarskih družb in drugem. — Likvidacije. Pašna zadruga za občino Križe se je razdružlla tn prešla v likvidacijo. Nadalje je prešla v likvidacijo Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo, r. z. z o. z. v LJubljani Upniki se pozivajo, da prijavo terjatve. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini zapuščine po pokojnem Maksu Kopitarju v Cerknici. Narok 8. maja ob 11. — Odobrena je poravnava Štefanije Vertni-kove, trgovke v Ljubljani. — Nov narok je odrejen v poravnalni zadevi Viktorja Petana. trgovca v Brežicah in sicer dne 15. t m. ob 10. — Konkurz Je razglašen o imovini Tvor-nice emaSiranih peč! Lutz, družbe z o. z. v Domžalah. Prvi zbor upnikov je 14. t. m. ob 10. dop. = Prevoz sadnega semenja rnla&k in sadik. Prometni minister je odobril, da se prevažajo sadno semen je, mladike in sadike po železnici brzovorro in brezplačno, če se pošiljajo iz državnih sre-skih in sa-motrpravnik drevesnic kateremukoli zasebniku, kar se more dokazati s potrdilom o njihovem izvoru. — Poskus pomiritve med prodnccnti pese !n sladkornimi tvornlcami. Spor med obema skupinama še ni končan, a tudi ni izgledov za skorajšnjo pomiritev, t vorni-čarii ne pristanejo na ono ceno, k: jo zahtevajo producenti. V Beogradu se bo vršil ponovni sestanek zastopnikov obeh skupin na katerem se bo skušala doseči pomiritev — .Največji jugoslovanski trgovinski pa-robrod je prispe! te dni v Dubrovnik. Imenuje se »Glavič« in je zgrajen v Angliji. Lastnica ladje je Dubrovačka parobrodar-ska plovrtba. = Nov premogovnik je bii odkrit v Ja-dran-dolu med Kraljevim Jr. Raškc. Premog ima 6590 kalorij. Ležišče premoga jc oddaljen* 75 km od proge. = Izvieštaj o poslovar.« Trgovačke i obrtničke komore u Zagrebu u toka 1924. ZagrebSta Trgovska i obrtniška r.bornica je rzdala pod gornjim naslovom knjigo, ob-segajočo 290 strani, v kateri je zabeleženo njeno obsežno delo tekom lanskega leta. Knjiga t"ore služiti tudi kot dober pregled vseh važnejših dogodkov na gosroJarskem polju v naši državi, ker se nc peča samo z zadevami, ki sc tiče?* izključno njenega okoliša. Vsebina kijige je razdeljena v naslednje rubrike: Osebne zadeve zbornice. «-ega in nič manj nego. da ie njih se ava-naist in da jih bodo imeli popoldne, ko ho boj za grmado, celih štirinajst proti sebi .. . ni. Jurčkov Cene se je strašno jezil. »Pridemo popoldne v zvonik m tudi za grmado bomo zbirali!* ie kričal proti Jernejcu. Jemejec pa ie molčal. «Nobeden. pa če vas je še enkrat več ko štirinajst!« si ie na tihem mislil In so se natančno zmenili: «Ze opoldne — vsi ostanemo v zvoniku m — Zlempergo zapremo. Da nas pa župnik ne bo videl, ostanemo do dveh na oboku pod streho!« In tako so ob treh na Veliki petek od-metniki že našli vrata v zvonik zaprta in oglasil se jim ni nihče. Zaman ie bil tudi njihov trud. da bi vsai do svojih ragelj spet prišli .-{jutri bodo sežgane na grmadi!* je rekel Jemejec. . i.Povemo mežnarju m župniku!« čekovnem prometu olajša uporabljanje čekovnih račtmov, zlasti pri disp-zVl-Jali imovine po čekovnih. računih, zaračunava poštna hranilnica izza 1 t. m provizijo do zneskov 30.000 Din s pol prcmiie, za vsak znesek, ki presega to sveto, pa se zaračunava provizija z eno četrtino pr>n le. Pri tej priliki sc opozarjajo lastniJ-' čekovnih rač-nov na to, da so dispozi'!'c v viretnentn (to ie v korist drugega čekovnega računa) kakor tudi dispozicijo v korist čekovnih računov Narodne bank-.; pri poštni hranilnici in njenih podružmeah v Sarajevu, Ljubljani in Zagrebu, nadalj. dispozicije v korist žirovr.ih računov pri Narodni banki proviz'je popolnoma oproščene. = L'poslava transportno kontrole v Za-sreba. V komcrcijelnem oddelku direkcije državnh železnic v Zagrebu ie zop^ "postavljena takozvana transportna kcntro'a, ki je bih nekaj časa ukinjena. Njena naloga Je nadzorovanje transportne s.'užbe glede na hitro in predpisno odpravo tlaia ter na po-d'agi opazovanja tud' sta\'Je>-Je predlogov v svrho boljšega razvola te službe. = Povišani« italijanskih železniških tarii. Iz Rima poročajo, da so se v svrho kritja mezdnih povišanj državnim nameščencem porvlšale italijanske železniške tarife. Povišanje stopi v veljavo 15. t. m. = Avstrijko-italijanska tarifna pogodba. V početku prošiega tedna sta se izmenja/ v Rimu ratifikacijski listini tarifnega d ig --vora, sklenjenega letos januarja med Avstrijo in Italijo. Dogovor, ki je bil predviden že v avstrijsko - italijanski trgovinski pogodbi, obsega v glavnem me 44, fsis 60 — 62, Narodna šumska 30 — 35-Nihag 44 — 50, Guttnann 435 — 410, Sla-von:ja 54 — 55, Trbovlje 400 — 418, Vevče 100 — 0; državni: 7-odit. posojilo 61 do 61.5, agrarne 0 — 30. vojna škoda per kasa 159 — 159.5, obračun 15S.5 — 159. BEOGRAD. Zaradi pravoslavnega prat-nika Blagovesti borza ni poslovala. CVRIH: Beograd 8.40, Newyork 518. Lon> d«n 24.79. Pariz 26.60. Milan 21.30, Praga 15.35. Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.45, Sc* fija 3.775. Dunaj 72.85. TRST: Beograd 39.50 — 39.70, Dunaj 340 — 350. Praga 72.50 — 72.90, Newyork 24.40 — 24.50, Curih 471 — 473. (Valute niso ko« tirale.) DUNAJ: Beograd 11.47 — 1131, Berlin 168.75 — 169.35. London 33.955 — 34.055, Milan 29 — 29.12. Pariz 36.39 — 36.55, Praga 21.05 — 21.13. Curih 13^.05 — 137.45, dinarji II.45 — 11-51. dolarji 70730 — 711.50, lire 29.08 — 292*. PRAGA: Beograd 34.75, Dunaj 477, Rim 13830. Curih 653.50. BERLIN": Beograd 6.79, Dunaj 59.06, Pra. ge 12.435, Curih 80.9S5. NEWYORK. Beograd 1.62, Italija 4.095, London 4.7S5, Pariz 5.145, Praga 2.9625, Švica 19.31. Šport Službeno iz LNP. (Seja u. o. i dne 1. IV. 1925.) Akceptira se pogodba Uprave igrišča S. K. Pritnoric zr. odigrj\anje prvenstvenih tekem drugorazrednih klubov pod istimi po> goji kot z L'pravo športnih prostorov S. K. Ilirije. Vzame sc na znanje dopis I. S. S. K. Mari> bor z dne 21. III. 1925., v katerem sporoča svoj novi odbor: preds. g. C. M. Tonian, tajnik g. dr. I. Sestar.. Z ozirom na dopis tiskovnega zavoda •Zvono:>, Zagreb, z dne 27. marca t. 1. se pozivajo klubi LNP., da pošljejo navedene« mu zavodu slike svojih moštev in kratek historijat svojega klube. Dopise naj se na.--slovi na: »Zvono«. pučki nakladni i tiskovni zavod, podružnica Zagreb. Hatzova uL 12. Kooptira sc v u. o. g. Kunaver na mesto odstopivšega odbornika g. Klapaleka, kate« rem-j se izreka za dosedanje delovanje v LNP. zahvala. Vzame sc na znanje dopis Karntncr>Fuss» balbVerbanda. CcIo%tc, z'dne 14. I1L 1925., št. 2'25, ter se akceptira 20. april kot ter. min za odigranjc rcvanžne medmestne tek. me Ljubljana : Celovec v Cclovnj Dopis S. K. Rapid, Maribor, z dne 18. I1L se vzame na znanje ter se odstopi JNS. S. K. Iliriji sc izreče ukor. ker ni poskr. beU ob priliki tek rac Ilirija : Slovan dne 25. III. v drugem polčasu za stranskega sodnika Klubom LNP. sc sporoča, da jc JNS uki» nil z dnem 23. III. 1925. zabrano igranja z S. K. Ssvijc, Osijek. Prošnji igrača Spiihala (S. K. Hcrmcs) z dne 1. IV. 1925. sc na podlagi § 10. pravilni« k* JNS usedi. Klubom LNP se po narofilu JNS pripore* ča, da po možnosti sklepajo tekme s klubi italijanskega, madžarskega, nemškega in švicarskega saveza. Tem tekmam se pesve« ča največ pažnje za moralni uspeh. — Tajnik L Ilirija : Rapid 2 : 0 (2 : 0) Nedeljska prvenstvena tekma tned prva« kom Slovenije Ilirijo in njegovim sedam"m najhujšim rivaiom mariborskim Rapidom je privabila na igrišče za mariborske razmere-veliko število gledalcev, ki pa so bili ^icdc-športnega užitki precej razočaauii. Tekma je bila zelo ostra. Ilirija je nastopila razven desnega krila s svojim kompletnim prvim moštvom, vendar pa ni mogla pokazati one igre, ki sc je od nje pričakovala Igra jc bi!« precej odnrta. kar je zusiuga zlasti krilske: vrste Rapida. šele proti konce prvega pol. časa je krilska vrsta popustili. To so iziabili Ljubljančanie ter v dveh n:inutih zabili dva gola. V drugi polo>-ici pa je igra postala pre^ cej nefair. Sodnik g. Ochi, ki ie sodi! prc. ccj nesigunto jc izključi! cd Ilirije Gabeta, od Rapida pa Klfppstadterjfc in Riidla. N® obeh strtneh sta bili najboljši obrambi. Se nekaj nedeljskih tekem. Havre: Tau. listano (Brazilija) : repr. Havre 2 : 1. Dre. sden: Cchoslovan. Kcšire : Dresdener Šport« klub 2 : 2 (1 : 1). Ostmark, Dunaj : Ilirija. Na Vclikonoč« nc praznike gostuje v Ljubljini dunajski profesijonalni klub Ostmark, ki nastopi v nedeljo in pondeljek proti naše tu prvak« Iliriji. Ostmark jc padel pretečeno jesen si. cer v II. ligo, toda spada po s\oji kakovosti med najboljše dunajske klube. Absolviral je po Jugoslaviji že celo vrsto gostovanj, in sicer skoro brez izjeme z r/nagovitim iz. idom. Nad Ilirijo je zmagal Jeseni po jako lepi igri s 4 : 0. Domska sekcija S. K. Ilirija. V četrtek^ 9. t. m. skupni trening s Hermesom, v sooo. to 11. t. in. z Laskom. Pozivam vse čia .i.-e, da se radi predstojačih tekem sigurno in točno udeležujejo treningov. — Načelnik. Klub kolesarjev in motociklislov t'iri)& vabi svoje člane dirkače, da se udeleže dir. kališčnih dirk, razpisanih po kol. sck. S. K Primorja na velikonočne praznike. To* 11 v. nc prijave naj se izroče rasrjkasnsje do četrt«, ka 9. t. m. v roke g. Fr. Ogrinu, Gosposvet« ska cesta 14. — Odbor. Nov sportski klub v Kartovcu. Tc dni se je osnoval v Karlovcu plavalni ic vesli, ški klub «Karlovačko Sportsko Udruže-ije«. ki bo poleg vodnih športov gojil tudi Lihko. atletiko. Tennis sekcije S. K. Ilirije išče oskrbni, ka za svoje tennis prostore in garderobo za tekočo sezono od aprila do septembra. Pri. j a ve in ponudbe je nasloviti na tvrdko J. Gorcc, Ljubljana. Dunajska cesta, palača Kreditne banke. • Kolesarske dirke za velikonočne prazni, ke. Dne 12. in 13. t m. priredi koles, sekcija S. K. Primorje kolesarske dirke, ki vzbujajo, ne samo pri kolesarjih, temveč tudi pri r>sta. Ji športni publiki veliko zanimanje- Ze ob priliki enake prireditve lanskega leta se je pokazal interes, ki vlada za sJične prireditve. Res je, da nimamo za take namei** priprav« r.ih stadijonov, kar pa je z ozirom ne slabe-finančne razmere klubov razumljivo. Kljub temu žrtvujejo klubi marsikaj, da se tveli v tem oziru opomore kolesarski šport. Tudi porgarm nedeljskih dirk nam jamči, da bo prireditev nad vse interesantna. Predvsem se pričakuje oster boj med slovenskimi in zagrebškimi dirkači. Program obsega sledeče-, točke: 1.) ftistni krog. 2.) Novinci 5 krogov — 2 km. 3.) Juniorji 5 krogov — 2 km. 4.) Scniorji 5 krogov — 2 km. 5.) Glavna dirka — 25 km — 10 km. 6.) Danska dirka 5 kro. gov — 2 km. 7.) vojaška dirka 5 krosov — 2 km. 8.) Dirka pomožnih motorjev 25 kro---gov — 10 km. 9.) Dirka v perih foo vzorcu-šestdnevnih dirk) 50 krogov — 20 km. 10.) Har.dicap 10 krogov — 4 km. 11.) Tolažilna dirka 5 krogov — 2 km. V pondeljek 13. aprila se vrši otvoritvena dirVa. Najprivlač« nejše točke so 4.. 5., 8. in 9. Dirke se vrše na dirkališču igrišča Primorja vsakokrat ob 1430. LKP. f Službeno.) Sen kazenskega od. bora se vrši dares cb 19. uri. Pozivata se iarača Srmnt in Lanskv (Slovfn). da sc zala« sita pred imenovani odborom. Ob 20. seja poslovnega odbora, Soortr.a zvcc.t. Narodni dom. Seja upravnega in poslovne*,! odbora koledarskega podsm-eza se vrši d-tnes v sie« do. dne S. t. m. v Prešernovi sobi resttvra« cijc »Novi sveto. Prosi se polnc>š'evfl»e ude« ležbe. — Tajnik I. LLAP. V sredo. 8. t. m. ob 20.30 uri seja upravnega odbora LLAP. v kiv.-rrni Tmona. Po tej seji seja bazena sekcijo LLAP Tajnik !. Surmi jc popolnoma ozdravil »'vnšlo nedeljo jc tekel 1 in pol angl. milje v izbor, nem času 10:56. Nogometno prvenstvo Avstrije. Po zid« njih tekmah je stanje prvenstva nastor>»o: 1. Amateure <20 točk), 2. Hakoah (18 to^V, 23 : 20), 3. WAC. (18 točk. 34 : 25). 4. Ra« pid (17 točk. 34 : 2S). 5. Admira (17 točk, 21 : 19), 6. Vicnna (15), 7. Simmcring 13 to-k, 31 : 29), 8. NVaekcr (13 točk. 20 25), 9. Sportklub (10 točk, 18 : 21), 10. Slovan (10 točk. 19 : 29). 11. Rudolfshiigel (7). Prvenstvo države v plavanju se ••rši pc službeni objavi JPS. S. in 9. avgusta in ne. kakor je bilo prvotno določeno, 22. in 23 avgusta. Sovi n^etcr.mi rekordi v plavanja. Pro. šlo soboto in nedeljo se jc v Leipzigu vršil velik plavalni miting, katerega sc je polei Nemcev udeležilo tudi mnego raa«IZ-nr kih plavačev. Dosegli so štiri nove svetevne rc. korde. Rademachcrju sc je posrečilo, di je postavil nove svetovne rekorde v prsnem plavanju na 100, 400 in 500 ra. Njegovi časi so: 1:15.9. 6.05 (dosedaj 0:12.4) in 7:40.8 (do. sedaj 730). Na 300 m jc rabil 4:28.6 trra Murrav je izboljšala svetovni rekord na 200 m prsno na 3:20.2. Izdajatelj in lastnik: «Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik: Fran Brozovič. i Tisk Neredne tiskarne v Ljubljani. Francoske proslave v Jugoslaviji Dne 26. marca je naša šolska mladina pričela prirejati proslave v čast francoskega naroda, ki ie pokazal velike simpatije mali kraljevini Srbiji za časa svetovne vojne. Po vseh šolah je mladina zbirala denarne prispevke za postavitev spomenika zahvalnosti srbskega naroda. Spomenik bo postavljen na enem najlepših trgov sredi Pariza in bo pričal na večne čase. da Srb'ia nikoli ne pozabi dobrot, ki ji iih ie izkazal velikodušni francoski narod za časa svetovne voine. Prvi francoski dan v naši državi je prav leoo izpadel. Najbolj se je seveda odlikoval Beograd. kajti samo v dveh beograjskih gimnazijah je nabrala šolska mladina 27.000 Din. Pri proslavi v narodnem gledališču se je nabralo 110.000 Din in od tega zneska je sam kralj Aleksander poklonil 20.000 Din. Prvi odziv jugoslovenske javnosti je Bil torej naravnost sijajen. Odbor za postavitev spomenika sicer še ni prejel poročil h cele države, a že prva naznanila pričajo. da je naša javnost v polni meri razumela klic naših merodajnih faktorjev. Toda proslavlianje Francije še nikakor ni zaključeno. Mi še nismo dovolj pokazali tega. kar dolgujemo orvemu evropskemu narodu. Nismo še v zadostni meri dokumentirali našega vojnega zavezniškega prijateljstva. Proslave se bodo nadaljevale dne 8. maja, ka dan Jovanke Orleanske. Največje svečanosti oa se bodo vršile dne 27. juni.ia. Tega dne poteče ravno deset let, odkar je bil po celi Franciji prirejen tako zvani »srbski dan«. V spomin na to velikodušnost francoskega naroda bodo vsa ~iesta v naši državi okrašena s francoskimi trobojnicami. Tega dne se bodo vršile tudi razne akademije, katerih čisti dobiček St. bo porabil za postavitev spomenika hvaležnosti. Zaključene pa bodo proslave šele 11. novembra. Tega dn» bodo prodajali razglednice z osnutkom spomenika, ki bo že odobren od posebne komisije. Spominska proslava v Beograda V nedeljo dopoldne je priredilo »Srbsko zdravniško društvo« v Beogradu spominsko proslavo v čast zcravnikom. ki so padli v borbah za osvoboienje v letih 1912. do 1919. Tužno svečanost je otvoril v vseučiliški dvorani dr. Joa-novič. predsednik srbskega zdravniškega društva, ki je v izbranih besedah opisal človekoljubno delo. ki so ga vršili srbski zdravniki v velikih borbah za osvoboienje. ?alne obrede je izvršil patrijarh Dimitrije, nakar je pevsko društvo »Stankovič* zapelo žalostinko »Svjati Bože». Nato je govoril dr. Laza Genči® bivši načelnik sanitetne vrhovne komande, ki je orisal vsa naporna in nadčloveška dela. ki so iih izvršHi srbski zdravniki v borbi z eoidernčnimi boleznimi in v borbi s pomanjkanjem sanitetnih sredstev. Posledica tega pomanjkanja so bile seveda strašne. Smrtni slučaji med srbskimi seljaki. vojaki in zdravniki so bili naravnost ogromni in so dosegli svoi višek za časa razsajania tifusa leta 1915. Od 310 mobiliziranih zdravnikov iih ie umrlo v tej dobi na tifusa nič manj nego 213. Na pomembni ni spominski proslavi so bili navzoči Številni odličniki. Kralja Aleksandra je zastopal admiral Priča. Dopisi VRHNIKA. V Četrtek, dne 9. t. m. »e vrši ob pol 8. ▼ salonu gostilne «Mantua« izreden sestanek »Orjune«, n« fc»?erem pre« dava član oblastnega odbora br. R. Proaenc o »Nalogah Orjune ▼ bodočnosti«. Z« vse člane je sestanek strogo obvezen, vabimo pa tudi vse prijatelje našega pokreta. — Odbor. KRANJ. Akademski krožek v Kranju pri. redi danes, dne 8. aprila t drž. gimnaziji ob 8. zvečer predavanje. Predava gospa dr. Alma Sodnik o temi »Jezik in umetnost, dvoje različnih izraznih sredstev«. HRASTNIK. Nedelj« je minila pri nas v napetem pričakovanju vesti iz Zagorja o poteku razvitja prapora »Orjune«. Povsod je bilo vse mirno, le neki občeznani »delo« mržnež« je skušal razširjati lažnjive vesti, n trezni delavci mu niso nasedli, ker šo vi« deli, da govori iz njega alkohol in slepo so« vraštvo do vsega, kar je v zvezi t nacijona« listi. Trezno mišljenje počasi, a sigurno na« prednje med vsemi poštenimi delavci. — V pondeljek zjutraj bi se kmalu pripetila tež« ks nesreča. Neki B. V iz Ljubljane je na doslej Je nepojasnjen način par sto korakov od postaje padel čez ograjo in par metrov visoko Skarpo v strugo Save. K sreči Sava na onem mestu ne pokriva nane^enega pro« da. sicer hi brez dvom* utonil. Nesrečo sta opazila delavca Mrzel in Vertnik. ki sta po« ncsrečenca po daljšem tr-du spravila na var« no. Dobil je samo več lažjih zunanjih in no« traniih poSkodb. — V Zenici v Bosni se je pred kratkim smrtno ponesrečil v Hrastni« ku dobroznani rudar Ivan Mencej. Bil je pošten in priden dclavec. Lahka mu bodi žemljica Bosne. Kupujte srečke za sokolski Tabor! Sodišče H rina lala. Anton Cerne Ic Zsornje Šiške ima mačeho, ki mu nI ka| zelo pti srcu. Neko nedeljo le pilita nalalika vlnlena dopoldne domov. Nlen pastorek se Je ra«-hudil In lo zaprl v klet Pnsrečlo se 'I Je ubežati k sosedu, kamor pa Je prišel pastorek po njo In jo znova vzllc vsemu odp tu zaklenil v temno luknjo. Da ne bi mo* a zopet pobegniti, le okno pritrdil x vijik', vrata zaklenil in ključ vzel s sebo). Pip-i'-dne, nekako po kosilu, le začela letni.a krčatl in Jokati, da lo zebe (bilo Je v li-nuariu), pa živa duša 11 ni mogla pomaga*! In l)tidle so samo strmeli nad tem srednjeveškim načinom ravnanja. Ob 7. uri zvečer je bila Izpuščena iz zapora: Cerne pa ;■» prišel pred ljubljansko deželno sodišče, k' ca le oprostilo, proti čemur Je državsl pravdnk prijavil ničnostno pritožbo. (5 Med fanti. Anton Prrk'et iz Strahovlc«, ki se le že nekajkrat odlikoval v pretep li tako izrecno, da le Imel občutnega opravka s sodiščem, se Je zopet enkrat uJe'»'II spopada fantov v vasi Potok, costilnl Oso'« nikovi. Vs'ed nepričakovane klofu'e, k! so padale tlavendan, le Preklet skočil poknnc'. zagrab;l popolnoma nedolžnega soseda z eno roko za prsi, z drugo pa mu Je polnil odprt nož v desno nadleht ter mu s tem prerezal žilo dovodnbo. Za njegovo veno hrabrost mu ie prisodi'o ljubljansko deželno sodišče I mesecev težke Ječe. 5 Prijeten družabnik. A. P. in Ana A. sta se večkrat rada videla in pravijo, da si nista b'la nenak'onjena. On je večkrat zabijal k nji na ob'sk In v pr'J«'ni družbi?! 5* nista imela očitati aeuliudnostL N k"ta dne pa Je prišel že malce dobre volle 'n na nlen poziv ter v lastno veselje se ga Is še neka) nasrkal ter iel postajati drzei Posadil s| Je svojo drifžabn'co na kolera In pila sta bratovščino. Vino ta Je prevzelo — drugače si nI mogoče razlagati, da Jj Je hipoma pograbil In odnesel na postil'* ter tiščal vanjo, s čemer Je napravil nanii vtis, da zahteva n:kai neprivoljenega Posrečilo se Ji Je, odgnati ga In naznani. Ljubljansko deželno sodišče je obsodi'i nadležnega družabnika na 2 dni zapora. Inozemski humor. Pri brivcu. Treba je dolgo čakati. — Ali niste na primer nikoli čuli sledeče: Pes je bil priklenjen na štiri metre dolgo verigo. V daljavi šest metrov pa se je nahajala sočna in mastna kost. Kaj je storil nes. da ie prišel do kosti? — Ničesar, ker bi bil itak ves njegov trud zaman. — O ne. motite se, kajti pes je prilel do kosti. — Aa? Kako pa? — Cisto enostavno: drugI konec verige ni bil pritricn. ^'lt'iiiiiiiimiiiiiii'it'liiiiiiiii'iiii|iiMititiiiit||l|||||i||||iil|ltiy CVETKO GOL AR: VDOVA R0SLINKA komedija v treh dejanjih je pravkar izšla. Cena za broš. izvod Din 25-—, za vezan izvod Din 35'—, brez poštnine. Naroča se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE, PreSernova allca itev. 54, nasproti glavne pošte. IIIIIHIIIIHIHMIlllUlIlllllllHMIllllltHIHMIlmillllllllllHIltItlllf; T Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din 10-—% Slamnike !n svilene klobuke ler vsakovrstno preobliko »•nje priporoči M Jeglič. Biomšiov« ulica itev. 27 112 Ivan Magdlč krojač, Ljubljana, Gleda ti?*« alica St 7, se |>ripo roia aa (pomladno tezono Damske slnmnlke kakor tndi preoblikovanje ita.rib po zadnji novosti — pri Alojiiju S k r a b a r. Domlale. 7230 Obrt dobro vpeljana, se proda. — Strojno-pletiljska hiia t vrtom, novi stroji. Sigurna eksistenca, prevzame se v obratu lahko takoj. Nahaja se v industrijskem kraju Gorentske. Potreben kapital «n.0<*l Din. Naslov v opravi »Jutra«. 8000 (dobe) BoHšn kuharica te sprejme k majhni druJI-rl ra dopoldanske ure. — Xaslov pove upr. »Jutra«. 8003 Dekle staro 1B let, z Btelčansko-lol«ko irohrarbo, se Ieli učiti v trgovini z meSanlm barom. Naslov pove npr. •Jutra«. 8005 Trgovski pomočnik od M—90 tet star, mann-fikturne stroke, p-vovrstna moč. z najboljšimi referencami. ee sprejme v veletrgovino Pismene ponudbe na upr. »Jutra« pod Šifro •Prvovrsten«. 8030 Prov'/. zastopnik ti M potoval 8 ali Štirikrat za le vodnih in drugih v to stroko spadnjočih del, i S č e slulhe pri kakem podjetju v Ljubljani, ki rabi monterja ta montažna dela. — Gre tudi v kako elektrarno v Sloveniji. — Cenjene |«-nuibe pod »Elektromonter« na a prav« »Jutra«. 7950 Stenograflnja nerfektn«, korcapondentlnja In dobra račuoarica, ISče mesta. Ponudbe {kod Šifro •Perfektna S7M« sa npravo »Jutra«. 8021 Prodajalka meSane stroke, želi preme-nitl zlulbo. Gre tudi na deielo. Ponudbe Je veslati na upr. »Jutra« pod Šifro • U. T.» 7984 Krojaški pomočnik dobro Izučen, ISče prlmer-oega mesta. Ponndbe na upravo »Jutra« pod značko »Takoj 5». 7990 Trgovec ki mora potom zodnijske odpovedi v kratkem izprazniti lokal. Je prisiljen vsled raznih telkoč Ipkatl n a -m e S č e n J a pri kaki večji tvrdkl. — Prijazne ponudbe pod »Trgovec« na upr_avo »Jutra«. <999 Mlad trg. pomočnik izučen meSane stroke, z dobrimi spričevali, ISče t!u!be. Ponudbe na »pravo »Jutra«. 8020 Modistka tn rprejmo takoj. KspIov r oprav* « Jutra >. 8048 fc. K. cT!irife», iSče *a t*-Vo?o §e*ono. t. j. aprila do fppleTnbra ofkrbniVa sa nro*tor. 0"la«iti f je ri trr^Vi J. Goreč, L?uH-Dnnajska cesta fna-Kreditnt banke). 8030 fifiefo) Strojepiska trgovsko naohral"na. veSča prfektno sloven-ke?a. nem-Uetr« in srbohrvaškega le-i!ka ter cirilice. i5Ce na-»eSčenJa kot pisarn moč. Ponudbe na upravo »Jntra« Jod Iifro »Zmoinosl &"9I«. 77rt9 Kcre«oondentinla 'tsnotrrafin ja, a večletno Prakso, išče mesta. Gre Ml na deielo. — Cenjene lonndbe n« upravo »Jutra« ?od Ulm »Zanesljiv« 8771». 8GS2 Oženien brez otrok išče službo v trgovini, pri vinskem trgovcu ali tudi h konjem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 6072 Cvetličar In vrtnar ISče mesta ali vrame vrt-carijo v najem. Naslov pri »Iruiuicl »Jutra« v Mari->ru pod »Vrtnar«. 8073 li«! Pri «So!ncit» a« vodo! K. Wldmiyer Perilo za -o ;pe, ro-poie in otroke. Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za ne-v-«te in hirmanke. Edina zaloga abtahov (peče). — Kravate, nogavice, rokavice, oblekce ra otroke itd. — Tovarniška zaloga vsen vrst plotilnejra biatra. Vsa-kovr tne jopice in jnmporjl en gr< -i in en d tla:! 178 Bukovo oglje po vagonih, dobavlja Že-ijezni Mr.idan I Taliuna. Topusko, Hrvatska. 79~>9 Pisalni stroj »Ideal«, dobro ohranjen, 1' ceno proda. Nazlov v npr »Jutra«. 7952 Jedilno orodje masivuo, srebrno, moderna fazona, za 6 oseb. se po nizki cent proda pri zlatarju Danielu Zupan v Wollov« ulica «. 785S Radi Izpraznitve lokala, se proda več Šivalnih ztrojev z motorji, en stroj za pumbnice z motorjem. 1 omara za blaffo. ne-Itai miz In stolov. Natančneje od J.—S. popoldne v trtrovlni perila Hed. Sare. Selenburgova ulic« Itev. R. 781,1 Spalnica temuordeča. it čeSnleveg« les« in kuhinja, novo. se npodno proda. Dopise pod »Vredno« na npr. »Jutra« 7819 Samct-opeko ln Samot-moko. priporoča F. nočevar. 1,'nbljaua, Dunajska cest« 8«. 7089 Vrtnice Kdor si Se ni nabavil krasnih vrtnie Iz «»<-tovno»nane drevenie« »Teschen 'nrff». naj hitro seže po niih — doklei Se raloera traia. — Ivan Brecetnik. Ljubi!«"*. Velika čolnarska ulica 51. 7294 2en«ko kolo dobro ohranjeno, se po nirkl ceni prod«. Naslov v upravi »Jutra«. 8024 Krasna zastorn nova. bela ln posteljno prerrinlalo — ročno delo. poceni naprodaj v slaščičarni v Židovski nllcl. 8007 Per7iisVo prenro^o nroftam. Naslov pov« nnr »Jutra«. SH74 Gost ilfti&arje, obrtnike, ki želijo v praznični številki Jutra" pilporočati svoja vin« oziroma izdelke prosimo, da nam takoj pošljejo naročila, da iih spro'1 stavlrtio, ker za oglase, ki jih bomo prejeli zadnji dan, ne moremo prevzeti Jamstva ■■ za nilh pilohčitev - Opremljena soba velika, e elektr. razsvetljavo ln posebnim vhodom, se odda boljšemu gospod« a IS. aprilom. Naalov pove «pr«v« »Jutra«. 1015 Mesečna soba ie • d d a go*podu v Stre-liiki »lici tO/I. 804« m Znanja z resne, znaitjno. postavno sospodlčno. 2"—21 let, išče akademsko izobralen gospod. Neanonimne doptse •Jutra« p«d Iifro >01» • Vstajenje«. ■■■Mi Srebrno jed. orodje ra Sest oseb, komplitno v Sat ulji. Se nič rabljeno, poceni proda Jos. Seluvin-Čuden, Ljubljana, Mestni trg It IS. 8075 Registr. blagajna mala »N«tlonal>, ie kupi. Tonudbe na upravo »Jutra« pod »Blagajn« 8745». 7968 potnrnT^t » v 12. prodam r« J11 Din. kakor tn-M dobro ohranieno črno obleko za 400 Din. Naslov pov« npr. «Jut-a« 6055 Vrtne stole prodaja najcenejše Bol-mane & Kom p., Ljubljana. Mirje 4. 164 Trda drva odpadke od parketov. dostavlja r»o nizki ceni na dom »Parna Jag« V. Scag netti« Ljul.ljana za go-reujtkim kolodvorom. 101 Pleflirf stroj 8/S5 cm. proda Vidovi*. Studeutovska ulic« St. 11/1 7971 Trgovsko opravo popolnoma novo. moderno, tuodam po jako nizki ceni. fsslov pov« npr. »Jutra«. 78U8 Moško kolo malo rabljen«, posteljo in sivo tnoSko letno obleko, malo noSeno, proda Vrtač-nii, Dunajska eutt It. 47 7SR2 Motorno kolo cWandrrer». dobro ohranjeno. ra-'l c^ho'« k vojakom. pro-iam. Istotam se proda a'i ram-nia Špecerijska Stelsža pod nai"TOd-nejslmi posroji. R. Nacrv. pletilstvo, Javornik. 8058 Motorno kolo S in pol np. se ra'i o-'potovanja proda po jako n-olnl cctil (S""« Pin). — Na ogled v trgovini Pod. boj, Sv. Petra ceeta 95. karpi, ščuke, sulci, postrvi in oolenovka namočena se dobi n? v eL četrtek in vel. pete!- Fr. Kham nasp otnii holela uDNiOJI" .912-. Srebrne krone se kupijo Ponudbe na upr. •Jutra« pod Šifro »Krone«. 7463 Trgovino z manufakturo — nalbolje vpeljano, v I.iuliljant, se prav ngodno ftrela. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Priložnost«. 7754 Soba za pisarno če mogoče s predsobo, v središču mesta, se i I č e. 1'onu M.e na upravo »Jutra, pod .Pisarna«. 790« SIršč'čarno na prometnem mestu, ku-cim, event. vzamem v najem. Naslov v npr. «Jutra» pod «SlaSfičarna». 7985 Lokaj l stanovanjem, nporaben za vsako obrt. v Spodnji ITu-dinji. »e takoi zamenja ra stanovanje v CeKu (mestu ali periferiji!. Naslov pove uprava »Jutra«. 7993 Delavnica manISa ali večja, oziroma tudi kak drug primeren prostor, ki se da preurediti. se iSče za takoj ta ključavničar-tvo. — Dopise na nnr. «Jutra» pod Šifro »Delavnica« 8047 Posestvo z go«podarckimi poslopji in mlinuui. na prometnem kraju. se po ugodni ceni pro la Na"lov pove upr »Jntra«. v Mariboru pod »Prum-t«. 7781 Vrt Odda »e kos vrta za zelenjavo v bližini veb-ejma Naslov v npravi »Jutra« [«d »Vrt 3759». 8U07« Fnonadstropna h'ša v Mariboru. Orožnova ulica St. S. blizu poŠte in mestne hranilnim, z vrtom, je na-jtrodaj. Pojasnila daje notarska pitama dr. Barle-ia, Maribor, Alet»aaUrova H_ Dvodružinska h!ša z vrtom, med postajama Javornik In Jesenice, pripravna za vsako obrt, se takoj proda. — Stanovanje prosto. Cenn 40.000 Din — plačilni posojl »godni. — Naalov pov« npf. »Jutra«. 8001 Moderna nova hiša z gostilno in trgovino, tik farne cerkve, z deset tisoč dnevne?« prometa, se z zaioco ali brez Iste pro i a Potreben kapital 250.000 D. Event. se da tudi v najem. N««lov pov« upr. »Jutra«. 8076 Majhno posestvo ob državni cesti v Mariboru. a prostim at*r.ova-n;em, ee proda za 9O.000 Din. — Takoj Je plačati (50.000 Din. ostanek » me-sečnih obrokih po 2000 Din z 8 odst. obrestmi. Naslov pri podružnici «Jutra« v MarllHiru pod Iifro »Malo posestvo«. 6069 Stanovanje t sob, kuhinje In nritlkllb ra o d d a onemu, ki plač« 1 let naprel. «zir. .1» 15 OHO Din naerade. N»slov pov« uprav« »Jutra«. 7900 Gospod s« sprejme na stanovanje I« hrano t 15. aprilom. Isto-tam ie sprejme tadi 1 gospod samo na brano. — Naalov pove apr. »Jutra«. 0018 Nn stanovanje in hrano, se spre ime »o«pod na Starem trga 9/1 (hišnica). BD14 Sobo s posteljo, ISčem pr! stranki. ki bi oskrbovala dve in polletnega fantka. — Po-nndl* pod «0*krb» otroka« na upravo »Jutr«». 6016 2 opremllenl sobi s predsobo, se takoj odd«. Naslov pove uur. »Jatra«. 801f Kompanjon •amee — • soudeležbo za dobro Idočo. te vpeljan« trgovino meSanega blag« n« Štajerskem, se llče a vstopom 15. aprila t. I. — s kapitalom 2n0.nflfl Din. — R-sne ponndbe oa upravo •Jutra« v Celj« pod iifro • Kompanjon«. 7996 Kdor mi posodi 1000 Din proti dobrim ob-restim z« dobo fl mesecev, naj polije ponudbe pod »Nujno« na npr. »Jutra«. 8029 Restauracija-pension ..lovacki rog" Selce, Hrv. Primorie Opčina poseduje moderno morsko kopališeč. — Imam na razpolago 80 čistih sob. Vodim izborno v celem Primorju znano najboljo domačo kuhinio, kakor sem isto vodil v hotelu .Rokan*. Posedujem najbolja primorska vina, kakor tudi druge pijače, katere so vedno na ledu. Za obilni obisk se priporoča z velestoštovanjem KAEL DOVEČAJt 1965-a Za pirhe bo velikonočno »JUTRO« onim. ki želijo resnega znanja, preskrbelo ženina, od-nosno nevesto. — K lor želi čimpreje v zakonski stan. ne sme temu iti te Izredne prilike In naj takoj -milje oglas, da se g« priobfc v praznični itevilkl. Trgovec - posestnik v lepem kraj« Slovenije, llče dobro gospodinjo za družico. Vdove brez otrok do 45 let ni-o Izključene. Dopise i sliko In polnim naslovom na npr. »Jutra« pod «7.n:iiaj 11767». T«jtio'akira in tapecira »titomobile In razna vozila. Emajllra kolesa. Vse brezkonkurenčno v cent in izvršitvi v Sruno 8e!antičf Spod. Šiška /erne'67« cesta 44. 1524-a Največjo izbero najnovejših modnih listov imaš vedno nt razpolaco v knjiparni Tiskovne zadruge v Ljubljani, P eše-nova ul. 54, (nasproti e1 \n? r>očfe\ ZAHVALA. Za Številne izraze iskrenega so-žalja cb brdki izgubi na*e srčnn ljubljene mamice, staie nume in tašče, gospe dal|e za krasne vence In cvetje, kakor tudi pevskemn odseku Gosp. na red d:uSUa za SenMikobsk! okraj za gin-Ijlve žalostinke ter vsem ki so jo sprem-Hal ni zadnji poti izrekamo tem polom najlskrene;šo zahvalo. Ljubljana, 8. aprila 1925. Žalulote rodbine fiterk Ko boste kupovali perilo «e spomnite, da bete srajce In drugo reriio, dalje nogavice, damske in moške dežnike, palice, usnjene torbice in II-tn ce, paifume in dru^e potrebščine kupili najboljše in poceni v trgovini Ludvik Dolenc, Sv. Petra c. (našo. hotela loyd) Pravni z veličino A pral išče pralno M koncipijenf t edvetnskih eenasi, dobro vpelian v alkoholni stroki, se iščr za Dravsko dolino, okrai Ormo? in Prek-mure. — Oierte pod *ifro .POTNIK* na Aioma Com-pany, Ljubljana. 1911-» v pondeljek, drte 6. aprila po dolgi mučni bolezni preminula. Pogeb drage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 8. aprila ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Št. Jakobu v Rožu. Leže Ha Koroške*«. 6. aprila 1925 Žalujoči ostali. - po priznano Modni salon Barbortč - Završan Ljubljana, Mestni trs Ste«. 7 DrtiKKoJa retiko zaiog-j erllenih klobukov. stiicnikoT in r.ckita po re!o * nizkih csnah. 150-» Pgr Slamniki od C0 dinarjev naprej. ~&S Obrtniki, Sitarji, pleskarji pozor veliko odprodajo raznih lakov iz svtovnoznane tovarne Carl Tiedemann L po znatno sniianSfc eenah nudi • tvrdka , Stanka Floiiančič 1 Hl§ Sv. Petra cesta It. 35. Ia 'veliKonocRi mm se prioatofa 1717-a csodna frf?svina P®?er Sfsrk, LJimirJiSS, Sler: trs žiev. IS. lip pnraTOlEi. C«B8 selidne. PKtrcS? ločna. g L- M > SSast 8ss zafaraimfe „t,EOA" zakonito zavarovano sredstvo proti nlešavostij izpadanju las in prhutu. Dobiva se vseh lekarnah, drogerfjah in brivnicah, ali pa ga pošilja po povzetja za 100 Din (in 10 Din Doštnina). taffl labaralarij JEDS"»hgrcim, Hikol&ra 1 i——■—■—M Podpisani naznaniamo, da je naš ljubi sopiog, oče, tast in brat, gospod En posestniki dne 5. aprila 1925 ob 9. zvečer, previden s tolažili svete vere. mirno zasnal. Pogreb se vrši v sredo, 8. aprila ob pol 3. popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 19 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 7. aprila 1925. Marija Sihlffer roj. Kudovernfg, soproga. Sveto vnsznano SIM8& CREMO in SIMON MILO oripereča PARFUIHZERiJA 9%mmoiv UMI. M tel Dr. Viktor fchitf sr, FranC SchHler, sinova. Matilda Seemann roi. Sehltfer, Hermina Schilier, sestri. Helena SdiiHer roj. Petelin, snaha. • Brez posebnega obvestila. Naznan amo pretužno vest, da je naša ljubljena soproga, mama, tašča in stara mama, gospa v »i soproga glmn. ravnatelja In vladnega svetnika v p., danes ob 14. uri po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vrši! v srfdo, 8. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti v Kandiji na šmihelsko pokopališče. NOVO MESTO, dne 6. aprila 1925. Rodbine Breinik-Pirnat-Majzelj. Srci posebnega obvestila. 1917-a „upeKa" prvovrstne zidake, priporoča opekarna Emona" d. d. v Ljubljani. — Tovar a na Viču (Brdo). — Pi-iStna v Pražakovi u! 3, rritličie. m-» Išče se aa večje tcornl« &ko podjetja ' v • neoženjen, ki je samostojen in vešč v vseh -troino ključavničarskih poslih In strugai stvu. Prednost imajo oni, ki so bili zapos eni pri velikih lokomobllab s kon- denzacijo in žagah. Ponudbe z izpričevali ter zahtevki plače na .Pubiiritas* d. d. oglasni zavod, Liubiiana, Šclenburgova ul. 7. rod St. .Za-4706* 4706 Jugoslovensko Novinarsko Udrušenje, sekcija Ljubljana, sporoča žalostno vest, da je danes ob 7. zjutraj preminul njegov član in bivši dolgoletni odbornik, rezervni kapetan, urednik \'8t*1s& Pogreb dobrega tovariša bs v četrtek, 9. t m. ob 3. pope dne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v blag in trajen spomin. V Ljubljani, 7. aprila 1925. Za odbor L'ubljanske sekcije JNU SianSso Virani, t č. predsednik. Gioboko užaloščena |avl|am vsem sorodnikom, prijateljem tri znancem da je moj iskreno ljubljeni brat, gospod Milan Plut urednik Jutra'*, kapatan v reservl itd. danes /iutral ob 7. po težkem trpljenju preminul v 45. letu svoje starosti. Žnir.l sprevod se bo vršil v četrtek, die 9. aprila cb 3. popoldne iz mrtvašnice spl.išne državne boinice na pokopališče k Sv. Križu. Ljabljana-RoZna dolina, 7. apnla 1925. Amalija ZorflE roj. Plut, sestia. m . • J -v^v • • * Cdrotenlo rez«r?ar'h sllcira ! rat-nJka, p&dotfbor Lfufeliara javlja, da je njegov ustanovni član in bivši predsednik, tovariš i!HH urednik, rez. pcSad. kapetan IL klase danes preminul. Idealnemu tovarišu, poborniku nacijo-r.alne ideje ohranimo časten spomin. Ljubljana, 7. aprila 1925. n SConzorsij „iulra" naznanja žalostno vest, da je umrl gospod m I urednik »Jutra« Pogreb se vrši v četrtek 9. aprila ob 15. iz državne bolnice v Ljubijani. . Zvestega sotrudnika in odličnega novinarja ohranimo v trajnem hvaležnem spominu. Za konzorcij „Jutra* Adolf Ribnikssr, dr. Albert Kramer B inEBOBa NaS zvesti dolgoletni tovariš in prijatelj Milan urednik »Jutra«, kapetan v rez. Ltd. je danes zjutraj preminul. K večnemu počitku ga spremimo v četrtek popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blagega tovariša ohranimo v trajnem spominu. Ljubljana, dne 7. aprila 1925. Uredniki „Jutra(i 3SR