UREDNIŠTVO ZAR.TK je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo. : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9’—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21 '60; z« : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : I Posamezne številke po 6 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom / / .* ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. ...........— fctev. 250. V Ljubljani, v petek dne 5. aprila 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje:’ celoletna.............................. K 18 — Polletna . . . ;............................ 9 — četrtletna „450 mesečna . . . . •...................... 150 Za Nemčijo: celoletna..................................K 21 60 Polletna................................... 10 80 četrtletna................................... 5 40 mesečna ..................................180 Za ostalo inozemstvo celoletno 30 kron in sicer s pošiljanjem na doni ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 6 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Upravni i ž tvo .Zarje' v Ljubljani. Hrvaška Velika noč. Car batjuška, na okrvavljenem prestolu sedeči okrvavljeni nebogljeni tiran je na Ruskem vpeljal konstitucijo. Abdul Hamid, s samimi špi-ioni obdani morilec, je na Turškem priznal ustavo. naposled ie Avstrija Bosni in Hercegovini Priznala sabor in ustavnost. In ko je tako iz Ev-fope izginil zadnji sled absolutizma, ga vpeljuje stari bečar Khuen Hedervary na Hrvaškem. Na Kitajskem so vpeljali republiko in parlament, na Hrvaškem sistira predrzen grof par dni, odkar je na najeklatatnejši način dokazal svojo nesposobnost, ustavne pravice in pošilja smešno figuro Čuvajevo za »za kraljevskega komisarja« tja. Domisliti si je treba, da je absolutizem odpravljen iz vse Evrope, da so se absolutizma otresli vsi narodi, ki se jih je kultura le količkaj doteknila, pa se razume, kaj pomeni Khue-nova brezprimerna impertinenca, za katero bi moral stari politični šarlatan brez pardona v leeo, ako nc bi na Ogrskem namesto ljudstva vldala peščica polblaznih oligarhov in nenasit-mh brezvestnih koritarjev. Zakaj za imenovanje čuvaja je odgovoren Khuen Hedervary in ta pdgovornost utemeljuje ječo za lopovščino, ki 10 je zagrešil, imenovanje kraljevskega komisarja je enostavno brezvestno teptanje zakona; pobena postava ne pozna te institucije in nikjer ni določbe, s katero bi Khuen mogel opravi-F1*1 ali utemeljiti svoje početje. V ustavni državi Je to, kar je storil ogrski ministrski predsednik, uajvečj zločin in vse hudobije, ki jih je heder-varski grof zagrešil tekom tridesetih let, ne dosežejo tega. Tega zločinstva je seveda sokriv Čuvaj, fa napihnjena ničla, ki si domišlja, da se narodi 'aliko tako komandirajo kakor trop rekrutov. Če Jo človeče razglaša, da ni nikomur na Hrvaškem odgovoren za svoja dejanja, zaupa nekoliko preveč svoji pandurski moči; zakaj komični tiranček bi moral znati vsaj povedati, kje je zakon, ki mu daje pravico do take božanske obisti, kakršno si lasti. Takega zakona pa ni in če je lačen revež odgovoren, ako ukrade klobaso, je tudi Čuvaj odgovoren, če T,nmaga u-Krasti ustavo. Eventualni izgovor, da mu je bilo ukazano, ne pomaga prav nič, ker nima nihče pravice izpolnjevati ukaze, ki so protizakoniti. Ali o postavnosti oziroma nepostavnosti najnovejšega razbojstva na Hrvaškem bo še prilika, da se bo govorilo. Aktualnejše pa je vprašanje, kaj mislijo bečarji pravzaprav doseči s tem tolovajstvom. Kako je prišlo do imenovanja komisara? Ko se je grof Khuen Hedervary, ki je bil povsem neznatna oseba na Ogrsko- -'Matil v Zagreb, kjer mu je banstvo pomagalo, da je poplačal svoje dolgove in saniral gospodarstvo na svoji posesti, je s sredstvi navadnega političnega pustolovca korumpiral slabotne značaje, steroriziral uradnike in s pomočjo volilnega zakona, po katerem sta komaj dobra dva odstotka prebivalstva imela volilno pravico, s pomočjo brutalnosti in sleparstva, sestavil madjarsko večino v saboru, ki je šla za njim čez drn in strn, ter pomagala kršiti hrvaško-ogrsko pogodbo v prid Madjarom, tako da je ostala od nje komaj prazna beseda. Mož je res mislil, da napravil iz Hrvaške že navadno ogrsko provincijo, ko je nenadoma nastopil preobrat. Khuen Hederva-ry je padel, vsa dežela se je oddahnila in ljudstvo se je zavedlo svoje veljave ni moči. Skoraj hipoma je bil starega madjaronstva konec. Meščanske stranke so pač storile razne politične napake. Bilo je morda prvi čas tudi nekoliko preveč hrvaškega navdušenja, pa vsled tega premalo stvarnega dela. Ali z ozirom na čudne razmere v deželi ne sme biti sodba prestroga. Kljub temu, da je ostalo še mnogo neiskrenosti in mnogo šarlatanstva, je neizpodboj-na resnica, da se je politična zavest med jlud-stvom močno učvrstila in o nekdanji Khuenov-ski politiki ni moglo biti več govora. Pod banom Pejačevičem, ki je prvi sledil Khuenu, se je nekaj časa zdelo, da se hočejo tudi oficielni krogi spametovati. Pejačevič sam je ravnal precej demokratično; ali mož je bil velik slabotnež kakor sploh hrvatski plemenitaši, in ko je nastal prvi konflikt v Budimpešti zaradi znane železničarske pragmatike, je hrabro demisioniral. Od tega časa so pošiljali nad Hrvate same bane, ki so imeli namen, da jih »u-krote«. Drug za drugim je doživljal fiasko. Posrečilo se ni Rakodazayu, izpodletelo je baronu Rauchu, splavalo je Tomašiču po vodi. Končno so poslali Čuvaja v Zagreb. Khuen Hedervary hoče imeti v saboru tako madjaronsko večino, kakršno je imel sam, ko je bil ban. Ali ta mož je na svoja stara leta izgubil vso moč političnega spoznavanja, s katero je operiral v prejšnjih časih. Videti je tako, kakor da je minulo deset let političnega razvoja, ne da bi bil slavonski grof kaj opazil o tern. Vse, kar se je na Hrvaškem izpremenilo, zlasti odkar se ie samo odselil z Markovega trga, mu je ostalo tajno, pa misli, da se dežela še vedno lahko tako »pacificira« kakor leta 1883 Ali ta Khuenova zmota je tako velika, da tekmuje že slaboumnost s hudobnostjo. Izpre-memba se ni izvršila le med voditelji, med aktivnimi političarji, temveč med ljudstvom. Nehote so vsi bani izza Khuena skrbeli za politično šolo. Nobenemu se ni posrečilo sestaviti sabor po svoji želji, vsak ga je razpuščal, vsak je raz-pisaval nove volitve. In od tega trajnega političnega prakticiranja je ostalo med ljudstvom toliko. da zdaj ne izbriše noben komisar. Khuen si pač tudi sam ne domišlja, da bo Hrvaškem. Ustava se lahko suspendira, ali kako dolgo more ostati suspendirana, je drugo vprašanje. Absolutizem se lahko vpelje z žan-darskimi in vojaškimi bajoneti; ali vzdržavati se ne more z brahialno silo, zakaj od samih pušk in sabelj ne more dobivati hrane, brez katere mora poginiti, in konec tega hudodelskega eksperimenta bo ta, da bo ljudstvo še bolje spoznalo, kaj nameravajo mogotci z njim. Če je na Hrvaškem še kaj zaspancev, jih bo zdramil Čuvajev komisarijat in ljudska moč se bo le povečala s to absolutistično epizodo. Političarji na Hrvaškem pa imajo zdaj le veliko nalogo, da ostanejo sami trezni in da o-hranijo brezpogojno treznost med narodom. Potem bo Čuvajev strah odznotraj prazen, od-zunaj ga pa nič ne bo. Razpust ogrskega parlamenta. Na zadnji seji ogrskega državnega zbora je grof Khuen Hedervary takorekoč odkrito žugal, da razpusti parlament. Iz njegovega govora, o katerem smo včeraj poročali, se je to lahko čisto določno posnelo. Po seji je ministrski predsednik sam potrdil, da namerava storiti ta korak. V kuloarju se je zbralo več članov vladne stranke okrog njega, pa so mu po stari bizantinski šegi čestitali, dasiravno njegova zadnja govoranca res ni bila kdovekaj. Nekateri pa so se še posebno veselili, da je žugal z novimi volitvami. Nato je Khuen Hedervary dejal: »To se razume samo po sebi. Saj vendar ne boste mislili, da bi bil prevzel kakšno misijo, če ne bi bil pripravljen, da se poslužim tudi tega skrajnega sredstva. Ko se zopet začno parlamentarne razprave, se polotimo z vso enerži-jo naloge, da napravmo red v državnem zboru, in če se to v parlamentu ne posreči, doživimo tekom enega meseca razpust državnega zbora.« Da se Khuenu ne posreči napraviti v državnem zboru to, kar imenuje red, je več kakor gotovo. Zakaj Justhova stranka ne more opustiti obstrukcije, Košutovci pa se ji bodo tembolj gotovo pridružili, čimbolj bo Khuen žugal z novimi volitvami. Zakaj Košutovci bodo potem šele prav gledali, da si pridobe nekoliko popularnosti pri volilcih. Torej ni o razpustu ogrskega parlamenta nič več dvomiti. Ali Khuen Hedervary je spravil nove volitve v zvezo z volilno reformo. Četudi niso bile ■ijegove besede tako jasne, da bi se iz njih lahko izvajale obvezne posledice, je vendar razumljivo povedal, da bi se le tedaj mogla postaviti volilna reforma pred brambno, če bi se prej apeliralo na narod. Vsekakor je to imelo napraviti vtisk, da hoče z novimi volitvami poslužiti volilni reformi. Če bi Khuen res v tem oziru izpremnil svoj program, se gotovo ne bi zgodilo iz ljubezni do splošne volilne pravice; ali mogoče bi že bilo, da odstavi brambno reformo z dnevnega reda, enostavno zato, ker nima upanja, da jo privede do zmage. In preden se ogreje za svojo dernisijo, je še sposoben, da se navduši za volilno pravico. Bajka o skupnih interesih. (Poglavje o avstrijski agrarni politiki Kadar pridejo krivi preroki, pa pripovedujejo. da imajo mali kmetje in veleposestniki skupne interese, tedaj najdejo med našimi slovenskimi kmeti kakor tudi med drugimi avstrijskimi kmeti ta kriva prerokovanja na tisoče in deset tisoče ušes. ki jih voljno poslušajo in jim verjamejo. Kmet, ki pridela nekaj mernikov žita, si da natveziti, da ima korist od visokih carin na žito. kmet, ki redi številce volov ali krav, pa verjame, da ni zanj važnejše stvari od zapora mej ali od prepovedi živinskega uvoza. Ali konec te imenitne agrarne politike, ki jo toliko hvalisajo posvečeni in neposvečeni, plemeniti in neplemeniti krivi agrarni preroki, konec te z visokimi slavospevi opevane agrarne politike je torej ta, da ima škodo od nje kmet. ki pridela nekaj mernikov žita več kakor ga more porabiti, kakor tudi kmet. ki redi v svojem hlevu nekaj nad navadno število glav živine več. Zakaj tak je blagoslov agrarne politike, da mora plačati srednji kmet, ki je pridelal malo več žita ravno toliko več za živino, kolikor je imel dobička od skupička za žito; navadno pa še več. Prav tako se godi tudi srednjemu kmetu, ki je priredil nekaj več živine. Da pa mali kmet nima od imenitne avstrijske agrarne politike niti drobtinice haska, pa je tako očividna resnica, kakor dvakrat dve je štiri; zakaj čeprav proda svojo kravico malo dražje kakor preje, jo mora pa za to tudi malo dražje plačati. Tisti pa. ki se jim ob agrarni politiki polnijo blagajne in se jim širijo že itak lepo zaokroženi trebuhi, so veleagrarci, ki pridelajo mnogo žita in prirede velike črede živine. In ti veleagrarni mogotci uganjajo na škodo vseh drugih stanov, torej tudi na škodo srednjih in samoposebi umevno malih kmetov, politiko podraženja vseh pridelkov. Da pa se jim to sleparstvo tem trajnejše posreči, pošiljajo krive preroke med kmečko ljudstvo ali pa gredo tudi sami med njega in kriče kakor sejm-ski žid hudodelsko laž o skupnih interesih vseh poljedelcev in živinorejcev. In res nasede ogromna večina kmetov tem veleagrarnim sleparjem ter mislijo v hudi zmoti, da njim koristi to. kar koristi veleposestniku. Mali kleparski mojster se že zaveda, kak nepremosten prepad zija med njim in kapitalistom železarske industrije — našemu kmetu se še ni zasvetilo v glavi to spoznanje. Da predočimo nepremosten prepad med navadnim kmetom in agrarnim mogotcem v solnčnojasni prozornosti, hočemo podati kratek. jedrnat opis agrarnih bogastev češkega agrarnega imenitnika Adolfa Josipa Ivana Schwarzenberga, ki je grof. knez in vojvoda kar obenem. Premodrokrvni agrarni gospod ima 30 posestev, ki merijo 218.466 hektarjev zemlje. Kmet je srečen, ako more imeti v redu svojo kočo ali hišo; »veliki kmet« Schwarzenberg potrebuje 35 gradov in palač, da more biti pod streho; razen tega ima še 6 najemniških liiš v Pragi in na Dunaju. Katastralni čisti dohodek njegovih posestev vrže temu »kmetu« samo na Češkem malenkostno svoto 2 miljo-nov K; »kmet« Schvvarzenberg ima namreč nekaj posestev tudi na Štajerskem. Salcbur-škem in Bavarskem. Slovenski kmet, ki ti plešejo pred očmi te ogromne številke, ali moreš še verjeti tistim krivim pridigarjem, ki govore o skupnih agrarnih koristih? Ampak ni še konec povesti. Grof. knez in Emile zola: Rim. (Nadaljevanje.) ^ »Na svidenje! Zelo me je veselilo, da sem vam mogel poslužiti.« Ali na pragu se je razvnel Narcisse. Obrnil ie, da bi še enkrat občudoval glavo starega Anibrogija. 3Moj ljubi abbe, le poglejte kakšno mojstrsko delo! To je krasno, to je prelepo! Veliko minj banalno kakor dekletov obraz!... Tukaj i m gotov, da me ne zapelje nobena spolna £?st v izkušnjavo. ne razgrevam se zaradi niz-'Ji vzrokov... In pa kakšna neskončnost je v en vraskah, kakšna skrivnost v globočini teh .pCpelih oči, v teh namršenih laseh in v bradi. ‘•ko si človek zamišlja preroka, Boga očeta!« iii ie sedela Oiacinta še vedno s svo- mi dojenčkom na kolenih na udrtem zaboju, n . iko korakov od nje je stala Pierina pred irl z .radostnim licem gledala, kako je ‘dii svojo cigareto, Tito pa stisnjen v travo j kot žival, ki se greje na solncu, ni odvrnil pometla od njiju. .. »Oh, signora!« je mati nadaljevala s svo-J'" vdanim, tožečim glasom, »zdaj ste videli; *°inaj se more tu stanovati. Dodro je le to, JL> res dovolj prostora. Ali prepih je tak, da J ne zjutraj ne zvečer varnosti pred smrtjo. J^ntega mi delajo luknje večen strah zaradi če 1>0vcdala je, kako je neka žena enkrat zve-j,jr> ko je mislila, da stopa na hodnik, zmotila smatrala okno za vrata; telebnila je na ce-s|().111 ie bila takoj mrtva. Neko malo dekletce ni|,e z,oni'l° °bc roke, ko je padlo z neograje-. 1 stopnic. Povrh vsega bi človek tu notri lah-> umrl, ne da bi kdo kaj zvedel in ne da bi ’mi Prišlo na misel, da ga pobere. Prav pred I * dnevom so našli v kotu odlegle sobe trup-te ,starega moža, ki ga je morala lakota že pred iie ,.)In .umoriti; gotovo bi bil tam obležal, če ni bil smrad sosedom izdal tijegove nav- °čnosti. »In če bi bilo vsaj jedi,« je nadaljevala Oiacinta, »ali če človek ne je, pa mora dojiti, nima mleka. To dete mi izsesava kri. Rado bi kaj dobilo, začne kričati — jaz, jaz pa se razjočem, ker nisem kriva, da ničesar ne dobi.« Zares so ji stopile solze v pobledele oči. Naenkrat pa se je razjezila, ko je opazila, da sc Tito še vedno kakor žival na solncu valja po travi; zdelo si ji je neuljudno napram finim ljudem, ki bi mu gotovo pred odhodom podarili kaj denarja. »E, Tito, postopač, ali nc znaš vstati, če te pride kdo obiskat?« Izprva se je delal gluhega, nazadnje pa se je dvignil, toda zlovoljnega obraza; Pierra je zanimal, pa se je trudil, da bi ga pripravil do besede, kakor je gori izpraševal očeta in strica. Aii iz njega je mogel izvleči le tupatam kakšen kratek, nezaupen in jezljiv odgovor. Ker ni dela, ne more človek nič drugega kakor spati. Kar je, sc ne izpremeni, tudi če se človek razburja. Najbolje je torej živeti, kakor je pač mogoče, da si človek ne kazi še bolj življenja. Socialisti? No, morda jih je kaj, on pa ne pozna nobenega. Kakor se je držal medlo in ravnodušno, je bilo spoznati, dasi sc je oče razvnemal za papeža in stric za republiko, da se on odločno ne briga za nič. V tem je Pierre spoznaval konec naroda, bolje rečeno dremež naroda, v katerem se še ni prebudila demokracija. Ko pa je duhovnik hotel zvedeti, koliko je star, v katero šolo je hodil, v katerem okraju je bil rojen, mu je Tito nenadoma segel v besedo in dejal, kazoč s prstom v zraku na svoje prsi, z resnim glasom: »lo son Romano di Roma!« Zares, ali ni ta odgovor povedal vsega? »Roman sem iz Rima.« Žalostno se je Pierre nasmehljal in molčal. Se nikdar ni močnejše občutil prevzetnosti plemena, prastare, tako silno obremenjujoče dedščine slave. V tem degeneriranem fantu, ki je komaj znal pisati, se jc zopet oživela neomejena ošabnost Cezarjev. Te sestradanec je poznal svoje mesto in bi bil znal instinktivno našteti vse lepe strani njegove zgo- dovine. Znana so mu bila imena velikih cesarjev in velikih papežev. Čemu bi delali oni, ki so bili gospodarji sveta? Zakaj se ne bi v najlepšem mestu, pod najlepšim solncem živelo v no-blesi in lenobi? »Io son Romano di Roma!« Benedeta je stisnila materi svoj dar v roko, Pierre in Narcisse, ki sta se hotela pridružiti njenemu dobremu delu, sta storila enako. Naenkrat je prišlo Dariju, ki je bil posnel primer svoje sestrčne, nekaj lepega na misel. Pozabiti ni hotel na Pierino, kateri ni maral darovati denarja, pa je rahlo položil prste na ustne in dejal: smehljaje: »Za lepoto!« In ta skozi zrak poslani poljub, ta nekoliko porogljiv smehljaj, ta zaupljivi knez, ki je ob-jal nemo oboževanje lepe delavke kakor v ljubezenski povesti iz starih časov, vse to je bilo res dražestno. Pierina je vsa zardela od veselja; izgubila je glavo, pograbla Darijevo roko in je z nepremišljeno kretnjo, v kateri se je spajala hvaležnost z zaljubljeno nežnostjo, pritisnila nanjo svoje vroče ustne. Ali v Titovih očeh je vzplamtela besnost, surovo jc pograbil sestro za krilo in jo hudobno mrmraje sunil s pestjo na stran. »Čuj me, veš da te ubijem, tebe in njega!« Bil je zadnji čas za odhod, zakaj druge ženske, ki so slutile denar, so pristopale, iztegovale roke in pehale rjoveče otroke pred seboj. Mogočna razburjenost se je polotila vsega bednega okraja z velikimi, zapuščenimi poslopji, obupen klic se je dvignil iz mrtvili cest z zvenečimi marmornimi tablami. Kaj je bilo storiti? Vseh ni blo mogoče obdariti. Nič drugega ni ostalo kakor beg, v tem ko je srce žalosti prekipevalo ob tem zaključku obnemogle ljubezni do bližnjega. Ko sta Benedeta in Dario dospela do svojega voza, sta urno sedla in se stisnila vesela, da sta se umaknila tej mori. Vendarjebila Benedeta srečna, da se je pokazala hrabro vpričo Pierra in mu je stisnila roko kakor rrmjena u-čenka, ko je Narcisse izjavil, da zadrži duhov- nika, ker ga hoče odvesti na zajtrk v malo restavracijo na Petrovem trgu, odkoder je jako zanimiv razgled na Vatikan. »Pijta belo gonzansko vino!« je zaklical za njima Dario, ki se je zopet povsem razveselil. »Nič boljšega, da prežene te mračne misli.« Ali Pierre bi bil rad slišal še več podrobnosti. Bil je nenasiten. Med potjo je izpraševal Narcissa o rimskem ljudstvu, o njegovem življenju, o njegovih šegah in navadah. Rezultat pouka je bil skoraj ničeven. Nič industrije, nič zunanje trgovcine. Možje izvršujejo nekoliko domačih obrti, vsa potreba je omejena na domači trg. Žene izdelujejo umetne bisere, čip-kajo; verski predmeti, svetinje, molki in domači lišp je vedno dajal posla nekemu številu delavcev.Čim pa se ženska omoži in postane mati teh kakor po čudežu rastočih neštevilnih otrok, ne dela nič več. Skratka, prebivalstvo živi tja-vendan, dela ravno toliko, da ima kaj jesti, zadovoljuje se s sočivjem, z makaroni, z malovrednim koštrunovim mesom — brez upornosti, brez misli na boljšo bodočnost, v skrbi le za to negotovo življenje od danes do jutri. Edini pregrehi sta igra, pa belo in rdeče vino rimskih vinogradov; to je vino, ki navaja na prepir in uboj, ter pokriva ob prazničnih večerih, kadar se zapuščajo krčme, ulice z grgrajočimi, od nožev razbodenimi možmi. Dekleta so malokdaj nemarana, one, ki se vdajajo pred poroko, se lahko štejejo. To je zato, ker so družine zelo edine, popolnoma podložene neomejeni očetovi oblasti. Bratje sami pazijo na čast svojih sester, kakor Tito, ki čuva Perino tako kruto, s tako divjo skrbnostjo; to sc ne zgodi iz nikakšne tajne ljubosumnosti, temveč zaradi dobrega glasu, zaradi obiteljske časti. In pri tem ne vlada nikakršna resnična pobožnost, ampak prav otročje malikovalstvo; vsa srca se obračajo do ma-done in do svetnikov: Le oni eksistirajo, do njih gredo vse prošnje, brez obzira na Boga, ki nihče ne misli nanj. vojvoda Schwarzenberg, ki hoče biti »krneti je tudi velik industrijec in njegova last je nič manj kakor 84 velikih industrijskih podjetij različnih strok. Razentega je ta nenavadni kmeta lastnik 8 rudnikov, 5 kamnolomov in neizmernih barij, s katerih dobiva šoto. Poslušajte še dalje povest o »kmetu« Schwarzenbergu! Za svojo osebno oskrbo potrebuje grof, knez in vojvoda Schwarzenberg 28 ljudi, ki ustrezajo njega potrebam na tem svetu. Ti ljudje so: hišni zdravnik, domači učitelj, nadgozdar. sluga, pogrinjavec mize, puškonosee, lakaj, dve hišni, izvenredna služkinja. kuhar, kuharski učenec, dekla v kuhinji, trije vozniki in 12 konjskih hlapcev. Šele s pomočjo te armade služinčadi lahko živi »kmet« Schvvarzenbcrg. Njegov »kmečki« sin pa ga je še prekosil: plemeniti gospodek rabi za svojo osebo nič manj kakor 40 oseb. ki čakajo njegovega povelja. Dovolj! Kdor je prebral do sem. temu se je razblinila v nič bajka o skupnih agrarnih interesih, s katero veleagrarni sleparji Schwar-zenbergovega kova vedoma varajo kmete. Ne-premosten je prepad med kmeti in agrarci, med malimi in srednjimi posestniki ter veleposestniki in agrarci. Avstrijska agrarna politika pa je služila veleagrarnim interesom, zato je škodovala pravim kmečkim. In to ve-ieagrarno politiko so pomagali delati tudi slovenski klerikalci, zato so tudi oni škodovali kmečkemu ljudstvu. Ampak šiba slabih gmotnih razmer, ki jo spleta taka veleagrarna politika, bo zdramila tudi našega kmeta in tedaj bo uvidel do dna sleparstvo zlagane bajke o skupnih agrarnih interesih, pa se bo otresel tistih krivih prerokov. ki jo razširjajo. Za varnost delavskega življenja. V zadnji seji poslanske zbornice je govoril sodr. Reiimuller o preosnovi § 74 obrtnega reda. Temeljita izvajanja Reifmullerjeva podajamo v naslednjem po stenografičnem zapisniku. § 74 je obstojal le na papirju, a delavcem ni piinasal nikakršnih koristi. Ako pregledujemo poročila obrtnih nadzornikov, vidimo, da je vzlic tem takozvanim varnostnim odredbam na stotine delavcev ponesrečilo na polju dela. da so prišli ob zdravje in življenje. Ni pretrdo, ako rečem, da so prav na podlagi tega paragrafa podjetniki naravnost roparsko delali z življenjem in zdravjem delavcev. Nad tem novim, malopomembnim paragrafom zakona so se podjetniki razjezili, ker kar ne morejo poj-miti, da bi se jim kratila njih starodavna pravica razpolagati z življenjem delavcev na vse večne čase. V tej sili so pa dobili pomočnika, namreč trgovinskega ministra Weiskirchnerja. Nikar se ne čudimo dejstvu, da je gospod Weis-kirchner započel nekaj, kar bi poslabšalo delavski položaj. Saj vemo, koliko je storil Weis-kirJiner splošno za avstrijsko ljudstvo. Gospod \Veiskirchner jepridejal odstavek, da varnostne odredbe, katere zaukaže vlada, vplivajo le v toliko na že »obstoječe in sprejete naprave, v kolikor ne zahtevajo izprememb naprav, ki bi vplivale na pridobljene pravice. ^ Novi zbornici je bil predložen osnutek v obliki, kakršno mu je dal Weiskirchner. V zadnji vrsti tretjega odstavka opazite besedici »kolikor mogoče.« (Bere): splošno se mora urediti način postopanja in obrata tako, da kolikor mogoče varuje zdravje pomožnih delavcev. Izraz »kolikor mogoče«, se lahko razteza kakor kavčuk. Zakaj pa ne pravijo podjetniki v delovnem redu: delavci morajo delovni čas kolikor mogoče točno držati? (Pritrjevanje.) Zakaj izpuščajo besedici »kolikor mogoče«, in pravijo le »točno?« (Poročevalec dr. Licht: Ker znači to čas!) P vam povem drug primer. V delovnih redih tudi beremo: delavec se zaveže, da bo pridno delal. Zakaj pa ne pravijo »kolikor mogoče«? (Veselost in pritrjevanje. — Dr. Licht: l'o je samoobsebi umevno.) Pri delavcu je seveda merilo drugačno, kakor pa pri podjetniku. V četrtem odstavku § 74 beremo: uporaba teh naj ne preti življenski nevarnosti, zdiavju ali nravnosti pomožnih delavcev. Ako dopuščajo krajevne razmere, naj bo v primerni množini preskrbljeno tudi za pitno in u-porabno vodo. No, seveda, ako pa tega ne dopuščajo krajevne razmere, naj pa ostane delavec brez poštene pitne vode. Vprašam vas: Kaj more dela-eev za krajevne ramere? Ali je mar on zgradil tam tovarno, kjer so slabe razmere in kjer ni pitne vode? Ali naj delavec trpi vsled podjetnikove pohlepnosti, ki je gledal na to, da je imel manj stroškov ter ni preskrbel dobre pitne vode? Preidem k § 74 a. Zahtevamo, da se osnutek izpremeni. Sedaj se glasi: »po zaslišanju trgovskih in obrtnih zbornic.« Mi pa zahtevamo, da se zaslišijo »bolniške blagajne in zveze bolniških blagajen«, ker vemo, da imajo te zbranega mnogo več materala, da imajo več izkušenj in da so v stanu presojati vso stvar mnogo uspešnejše in bolje, kakor pa trgovske in obrtne zbornice. Gospod tovariš Wohlmeyer je sicer menil, da se bolniške blagajne ne smejo vtikati v te stvari, ker jih vzdržujejo obrtniki. Tovariš Wohlmeyer naj mi oprosti, ako mu rečem, da je v tej zadevi prav majhen vedež, ker največ prispevamo delavci v blagajne. In če dalje gospod Wohlmeyer trdi, da vsled tega zahtevamo višje mezde, naj dovoli, da vpogleda-mo v mezdni seznam gospoda WohImeyerja, ako on plačuje višjo mezdo zato, ker je dolžnost njegovih delavcev, da so zavarovani v bolniških blagajnah. Drugi odstavek § 74 a je za nas tudi nesprejemljiv, ker bi potem ves zakon veljal le za nove stavbe. S tem pa ne dosežemo prav nič, ker bi bila večina našega delavstva prisiljena še nadalje delati v slabih prostorih. Zato zahtevamo, da se ta paragraf izpremeni tako, kakor določa naš minoritetni predlog, torej tako (čitaT V naredbi trgovskega ministra nanašajoči se na izvršitev tega zakona, naj se tudi izreče, v katerem obsegu se morajo udejstviti te odredbe ob času. ko stopi zakon v veljavo na že obstoječih napravah. Uporaba naj bi bila le potem izključena, ako bi bil s tem ogrožen obstoj naprav. Bodite prepričani, da nimamo nobenih interesov uničiti kako napravo. Cim manj obratov bi bilo na Avstrijskem, tem manj delavnih možnosti bi tudi bilo, in število onih bi naraščalo, ki bi ostali brez dela. Ako že ne rečem, da ne bi storili kaj takega iz ljubezni do podjetnikov, tedaj pa ne smemo tega storiti iz ljubezni do naših delavskih tovarišev, ki hočejo tudi živeti. § 74 b sprejmemo, želimo le, da bi se pride- : jale za besedo »dovoliti«, naslednje besede: »v kolikor te naredbe ne zahtevajo odpravo za življenje in zdravje nujnih nevarnosti.« Ta zahteva je sama ob sebi umevna, ker vemo, da se izvršujejo oblastvene naredbe na tak način, da med tem čaSorn prav lahko kdo izgubi življenje, ali pa da si pokvari ta ali oni delavec zdravje. Za § 74d se je prav toplo zavzel tudi tovariš Einspinner, seveda v nasprotnem smislu kakor mi. Poslanec Einspinner najbrže misli, da je delavec kos mesa, da mora molčati in delati, ker drugače ni razumljiva njegova razgretost nasproti predlogu, ki je bil sprejet z odsekovo večno. V tem paragrafu želimo, da bi se črtali dve megleni besedi. Kaj pa naj to pomeni: opravki, pri katerih je »očitno« ogroženo zdravje delavca v izdatni meri? Kaj pa se pravi »v izdatni meri?« Kedaj je bolezen »izdatna« in kedaj »neiz-datna«. Morda bi me o teni poučil dr. Jerzabek s kakim medklicem, ker gotovo ve kot star vojaški zdravnik, kaj je »izdatna« bolezen. Hočemo, da so paragrafi s katerimi je zagotovljeno varstvo delavcev, jasni in razločni, da se ne bodo tolmačil tako ali tako, taki naj bodo, kakor smo jih tukaj sklenili in sprejeli. Ni mnogo, kar zahtevamo od vas. Vlado ne bo veljalo prav nič, podjetnike tudi malo. Ščitite pa s teni naše življenje in naše zdravje. Delavski stan, ki je že skoraj uničen, se bode ohranil in bo krepko deloval za povzdigo industrije. V tem smislu sklenem in prosim, da sprejmete manjšinjske m edloge. (Živahno pritrjevanje.) NOVICE. * Duhovne eksercicije za častnike. Kakor znano, je svoj čas vojno ministrstvo tajilo, da se nameravajo za častnike armade in deželne hrambe na višji ukaz po vzoru srednjih šol upehati duhovne eksercicije. Takratni dementi se je izkazal pozneje za laž, ker se je nanašal zgolj na neko postransko neresnico, ki jo je med drugim prinesla prva vest. Kakor ve poročati briška »Tagespost«, se je vršila zadnjo soboto v vojaško znanstvenem društvu v Liricu že prva taka duhovna vaja, ki se je je udeležilo približno 20 častnikov; pridigoval je neki jezuitski pater. V pondeljek zvečer pa se je ponovno vršila taka pobožna vaja in sicer zopet v voja-ško-znanstvenem društvu pod vodstvom istega jezuitskega patra. Oficirji spaternoštronr in molitvenikom v roki, to bi bile vsekakor prav zanimive prikazni. * Samomor trpinčenega rekruta. Pred par dnevi se je v Meranu ustrelil s službeno puško rekrut Vendelin Križ od prvega bataljona lovskega polka, sin dunajskega delavca. Križ je imel nesrečo, da je takoj, ko je prišel k vojakom zbolel in je moral ves čas rekrutnih vaj ležati v bolnici. Ko je zopet nekoliko okreval, so ga najprej čisto kratek čas zaposlili kot pomožno moč v bataljonski adjutanturi, kmalu nato pa so ga zopet premestili h kompaniji, kjer je moral sam delati vaje. 'To posamno vežbanje rekruta pa je najšikanoznejše, kar si moremo pri vojakih mi-slti. Pri Križu pa se je stvar poostrila še s tem, da je moral naprej sodelovati pri vseh »marših« in šele potem, ko so drugi vojaki že počivali, delati svoje vaje. Že ta izredni napor ga je moral zlomiti, temu pa se je pridružilo še ljubeznivo obnašanje raznih korporalov, ki jim je bil izročen njegov uk. Ker so morali pri tem žrtvovati tudi svoj prosti čas, pa so svojo jezo in nevoljo stresali nad ubogim rekrutom .Vse to je bilo Križu lepega dne preveč, pa je šel ter si si, kakor že toliko tovarišev pred njim in žalibog gotovo tudi po njem, končal svoje mlado življenje. Resnici na ljubo se mora sicer konštatirati, da je Vendelin Križ tudi v civilu že enkrat poskusil izvršiti samomor zaradi nesrečne ljubezni, iz česar be se dalo sklepati, da je bila njegova duševna konstitucija malo odporna. Toda tudi manj nežni ljudje bi tako trpinčenje gotovo ne prenesli. Oh, kako je lep vojaški stan! * Nezaslišano nasilstvo podpolkovnika. Jz Dunajskega Novega mesta poročajo: Nezaslišano nasilstvo je zagrebški ravnatelj municijske tovarne podpolkovnik Tassilo Giesl v. Gieslingen nad nekim civilistom. Posledica je bila tožba zoper civilista in njegovo ženo zaradi razžaljenja časti podpolkovnika. Bo tudi ta za svoje nezaslišano nasilstvo kaznovan to bo komaj kdaj prišlo na civilistovska ušesa. Gre za sledeče: Jožef Kirehner je posestnik nekega zemljišča, ki se nahaja v prepovedanem rajonu eraričnih naprav. Kirehner je tedaj v vojnem ministrstvu ustmeno ponudil prodajo svojega zemljišča. V ministrstvu so mu rekli, da mora ponudbo napraviti komandantu podpolkovniku Gieslu. Giesl pa je bil Kirchnerju gorak, ker je imel s Kireh-nerjem zaradi ponudenega zemljišča opetovane pravde, ki je Giesl, pa tudi erar večinoma izgubil. Zaradi ene pravde, v kateri je šlo za motenje posesti, je bil podpolkovnik, ker ni plačal stroškov, celo zarubljen. Da je bil Giesl radi teli afer na Kirchnerja hud, je razumljivo, toda to še nikakor ne opravičuje škandaloznega postopanja, ki si ga je dovolil proti Kirchnerju. O tem je izpovedal Kirclmer pred sodiščem sledeče: Šel sem v kasarno in poprašal v kantini po gospodu podpolkovniku. V tem je šel ravno mimo vrat. Šel sem ven, vljudno pozdravil ter se u-stavil kake štiri korake za njim. Gosp. podpolkovnik se obrne in me vpraša, kaj želim. Sporočil sem mu svojo željo, na kar me vpraša. Kdo pa ste Vi? »Jaz sem Kirehner!« sem dejal. Nato zakriči podpolkovnik: »Glejte da se poberete!« Jaz odgovorim: »Prosim, poslan sem od vojnega ministrstva!« Nato Giesl: »Tu imam jaz zapovedovati!« Tu sem dejal: »No, saj lahko grem!« se obrnem, hoteč iti v kantino po svoj kiobuk. Podpolkovnik pa je vpil: »Tu je izhod!« ukazal nekaterim vojakom da so me zgrabili in vlekli ven. Ko sem videl, da me nočejo izpustiti, sem se jim iztrgal in skočil preko prekopa na svet, ki ni več last erarja. Toda podpolkovnik je poslal vojake za mano, da so me ponovno zgrabili, me vzdignili, ker sem se bil vlegel na tla, na ramo in nesli pred polkovnika. Šele sedaj je rekel Giesli: »Pustite ga!« in mi dejal, — da lahko grem. Med prenašanjem sem zgubil 157 kron. — To je povedal Kirehner kot obtoženec pred sodiščem, ker se je baje zaradi tega dogodka žaljivo izrazil o podpolkovniku. Tudi žena njegova ga je baje žalila napram ljudem iit bila za to takijsto obtožena. Podpolkovnik Giesl je kot priča sam skoraj popolnoma potrdil izpovedbo Kirchnerja. Bil je takrat samo »menja«!!) da ga je Kirclmer zmerjal... Torej če kak oficir samo misli, da ga kdo zmerja, ga lahko po poljubnosti trpinči!... Kirehner je bil o-proščen, njegova žena pa je bila obsojena na 50 kron globe. A nasilni oficir? Smo-li morda v Avstriji že tako daleč, da si bodo razne perverzne nature nekaznovano lahko dovoljevale najve čja nasilja? Odvetnik dr. Fryda pobegnil. Iz Osijeka poročajo: 30. tnarca so v Slatini prijeli 40let-nega odvetnika dr. Mirko Eryda, ker so ga osumili požiga. V zvezi s to aretacijo so med tem na Dunaju aretirali še negovo soprogo 351etno gospo Ljubico Fryda. Zakonsko dvojico so obdolžili požiga v lastnem stanovanju, ki sta ga povzročila v to svrho, da bi dobila zavarovalnino. Sedaj pa je dr. Eryda v noči na 2. marca pobegnil iz preiskovalnega zapora v Slatini. * Požar, v Metternichovi graščini. V sredo je do tal pogorela historična Metternichova graščina v Kocerovu. V Kocerovu poseduje knežja rodbina Metternich staro graščino, ki je bila sezidana v začetku sedemnajstega stoletja. ki je pa že davno razpadla in ne biva nihče v njej. * Vlom v poslopju izraeiitske verske občine v Pogorju. Iz Krakova brzojavljajo: V poslopju izraeiitske verske občine v Podgorju se je izvršil drzen vlom. Vlomilci so se dali v poslopje zapreti ter so nato s pomočjo ponarejenih ključev udrli v urade verske občine, kjer so s pomočjo jeklenega orodja prevrtali železno blagajno in nato predrli tudi notranjo steno blagajne. Banditjc so pobrali 15.000 K gotovega denarja kakor tudi vrednostne papirje v znesku mnogih tisočev kron in mnogo hranilnih knjižic. O vlomilcih ni nobenega sledu. Vlom so opazili šele danes zjutraj, ko je prišlo osobje čistit uradne prostore. * Pogrešani zrakoplov »grof Zeppelin«. Iz Kodanja poročajo: Zrakoplov »Zeppelin«, ki se je v Draždanih bil vzdignil na daljši polet in je bil od viharja zanešen je v nedeljo ponoči pri Stralsundu popolnoma v redu pristal. Vodja zrakoplova, danski stotnik Seidelon in še dva druga danska častnika, ki sta se peljala ž njim. so se dobro ohranjeni vrnili v Kodanj. Zrakoplov je bil vihar gnal preko Severnega morja. * Deviški govor lorda. V eni zadnjih sej angleške zbornice lordov je končal Carl of Hardcvicke svoj govor o zakonu za minimalno mezdo s čudnimi besedami: »Gospoda moja. imel sem namen držati zelo dober govor, toda bojim se, da moj govor ni bil mnogo vreden!«... Bil je to deviški govor lorda Hard-\vicke. ki je 42 let star, sam bil svoj čas rudar ter kot pralec zlata bil iskal svojo srečo v Avstraliji in se po vrhu udejstvoval kot strojnik. motorni vodja in zrakoplovec. V »Daily Mail« opisuje sedaj lord občutke deviškega govornika v zbornici lordov. Pripoveduje, da je imel toliko v glavi, kar bi rad povedal, da mu to pa v odločilnem trenutku ni padlo na misel. Govoril je čisto nepripravljen in povzel besedo, ker je bil mnenja, da kot bivši rudar o stvari kaj razume. 'Toda atmosfera v zbor-nici lordov je tako mrzla, da je znesel namesto svežega gnilo jajce. »Jaz sem socialist«, za-vršuje lord svoja izvajanja, »toda ne tiste sorte kakor voditelji sedanjega stavkovnega gibanja, ki mislijo samo na uničevanje in ne mislijo na to. da potem, ko bo enkrat vse uničeno. ne bo nič več tu, s čemur bi se stavka na novo zgradila!« Bojimo se. da ta lordov »oscializem« ni mnogo več vreden nego njegov deviški govor... Nesreča na Stolu. Suplent dr. Cerk mrtev. Navdušenost za hribe je tudi pri nas zahtevala svojo prvo letošnjo žrtev. Na v normalnih razmerah nedolžnem izletu na Stol je ponesrečil suplent na ljubljanskem učiteljišču, v tem ko je usoda nekaterih njegovih spremljevalcev še nejasna. Dr. Cerk je bil strasten hribolazec, pa je hotel porabiti velikonočne počitnice za izlet v gore. kamor je šla z njim večja družba dijakov, po enih vesteh osem, po drugih deset. Odšli so iz Ljubljane v torek ob polu 7. uri zvečer z Gorenjcem in najbrže so še ponoči nastopili iz Zerovnice pot na hrib. O posameznostih izleta se doslej nič ne ve. Vsa skupina je bila pač dobro preskrbljena s turistovskim orodjem in s hrano; ali največja nevarnost je v sedanjem času žugala od plazov in najbrže je dr. Cerk na povratku z vrha postal žrtev plaza. Po sedanjih vesteh so našli dr. Cerka mrtvega in ga pripeljali na žerovniško postajo. Sedem dijakov je baje v Prešernovi koči, ki je menda zamedena. Ker ne vedo natančno, koliko dijakov je odšlo z dr. Cerkom, se obseg katastrofe ne da presoditi, dokler ne pridejo vesti od rešilne ekspedicije. Ta je odšla sinoči ob 10. z gorenjskim vlakom iz Ljubljane. Udeležilo se je je 15 vojakov planincev, med njimi trije častniki, ter večje število civilistov, med katerimi je zdravnik dr. Demšar._______________ Ljubljana in Kranjsko. —■ Za »Zarjo«. Veselo življenje nastopa. Tiskovni sklad je dobil tovariša v 1,000.000 skladu. Prav tako! Le čvrsto in požrtvovalno ria delo! Poleg tega pa seve še z razširitvijo »Zarje« — s pridobivanjem novih in novih naročnikov! Vsak dosedanji naročnik naj pridobi še enega — in število bo podvojeno. Vsak bodi agitator za razširitev »Zarje« — vsak za pridobivanje novih odjemalcev.— Cena listu je pač taka nizka, da skoro noben izgovor ni na mestu. — Klerikalna morala. Ni ga skoro dne. da ne bi izpred sodišča prihajala poročila o obtoženih in obsojenih klerikalnih volilnih sleparjih. Vsem je še v spominu prečinski škandal, umazana Kregarjeva afera še ni poravnana, kopaniskega župnika Žužka kazen še ne opravljena. že poročajo iz Črnomlja, da je sodišče obsodilo klerikalnega veljaka in župana Skubica tia Mdnevni, klerikalca Sclnveigerja ih Kambiča na 8dneven zapr. Volilna kriminaliteta ni v nobeni deželi tako razvita kakor na Kranjskem in v nobeni stranki ne cvete tako bujno kakor med našimi klerikalci. To da misliti! Ker se nam ne zdi verjetno, da bi klerikalna stranka bila pribežališče od prirode zaznamovanih. s kriminalnostjo obremenjenih elementov, preostaja edina razlaga za škandalozno dejstvo: da vodilni krogi stranke sistematično navajajo svoje pristaše v prestopek, da jih z vso svojo vzgojo napeljujejo v brezčastna dejanja in jih porivajo v nesrečo. V tem početju se razkriva obup nad notranjo silo klerikalnih argumentov in se razodeva neprimerna brezvestnost vodilnih matadorjev. Onemoglost katoliških načel, slabotnost klerikalnih argu-mentov naj nadomeščajo zločinske manipulacije. Da se vzdrži v deželi nenaraven in nemoralen sistem, v to naj služijo nemoralna sredstva. četudi potegnejo ponajvečkrat čisto nedolžne ljudi v najhujšo sramoto in v najtežjo srečo, laka je klerikalna politična morala! Jz Spodnje Šiške. Pišejo nam: Volitve bodo spet. C. kr. dež. vlada je prizivu proti izvršenim volitvam v toliko ugodila, da je razveljavila 7 mandatov tretjega razreda ter 4 namestnike 111. razreda. Ostali mandati so odobreni. Voliti bo tedaj na novo 7 odbornikov in 4 odbornike. — Soc. dem. organizacija sklicuje v svrho določitve nadaljnih korakov plenarno sejo na torek po Veliki noči v gostilno k Anžoku. — Proti gerentovi odločitvi, da nima nič »proti odkrhnitvi Šiške od frančiškanske fare« sta se pritožila mesar in posestnik Seidl ter neki Novak. »Slovenec« se iz re-kurza norca dela, zlasti pa iz tega. da ga Je podpisal g. Anton Novak, ki je — dolgo Rt član in celo odbornik društva za gradbo cerkve v Spodnji Šiški! Res — znameniti značaji so taki možje! Na eni strani člani društva za zgradbo cerkve, na drugi strani pa protestirajo proti nji! Prav liberalno polovičarstvo! — cerkev se zelo pogajajo klerikalci, ki si od njo obetajo v političnem oziru marsikako izpre-membo. Viški zgled jih vzpodbuja. Bodočnost bo pokazala, da Vič ni Šiška in obratno. — Članom konzumnega crustva za Ljubljano in okolico naznanjamo, da bodo društvene prodajalne na velikonočno nedeljo in pondeljek zaprte. Člani naj si zato pravočasno nabavijo po-trebno blago, da ne bo pritožb! - Za umetnost. »Splošno slovensko žensko društvo« namerava v zvezi s slovenskimi upo-dablajoči umetniki, slikarji, in kiparji, veliko 20.000 s.cčk broječo dobrodelno loterijo, katere izkupiček je namenjen v podporo slovenski h' metnos i. Pomnoženi odbor je sklenil, da naprosi vse domače umetnike in umetnice, naj bi poklonili nekatere svojih umotvorov brezplačno za dobitke loterije. Mnogo ljubljanskih umetnikov je že rade volje obljubilo svojo dejanjsko pomoč. Izven Ljubljane bivajoče umetnike pa naproša odbor i)o listih in pismeno, da se blagovolijo z umetniškimi prispevki udeležti te dobrodelne akcije. Gg. umetniki so obljubili, da zberejo najmanj 200 slikarskih in kiparskih umotvorov, ki bodo razstavljeni maja ali junija 1.1- v paviljonu g. akad. slikarja Rili. Jakopiča. Razpečavanje srečk pa je prevzelo »Splošno slovensko žensko društvo«. Srečke se bodo prodajaR po 1 K in bo torej vsakomur dana lahka prilika* da prispeva svoj delnažrtvenik slovenske umetnosti. Izkupiček loterije se porabi deloma za nakup slovenskih umotvorov, da se na ta način omogoči eksistenca slovenskih umetnikov, *R' lom-' za podpore v prilog študij mladih domačih umetnikov. — Epidemija na Stari Oselici. Na Stari ose' lici se je pojavila Škrlatica, ki je v štirinajsti** dnevih pobrala več žrtev kot je bilo lani mr*1' čcv. Zdaj sc je pridružil še legar. 31. marca je *K šel Miha Lazar zmešan vsled vročinske bolez**1 in ga že tri dni išče 20 do 30 ljudi bre'z uspeha. O begu trgovca ,|k. Boučarja še pOt°' čajo: Bončar je pred leti kupil nekdaj Kušarje' mlin v Domžalah in ga popolnoma preuredil n prenovil. Tudi Rašičev mlin v Količevem je km pil in se lotil mlinarstva in kupčije v velike* slogu. A delal je površno in ni bil kos svoje**1 poklicu. Zašušmaril je velike svote. Vtaknil J^ preveč denarja v svoja podjeta in kupčeval «e' racionelno. Tako je zabredel v čedalje veel dolgove. Pri ljub. denarnih zavodih že od n« j leta ni n več kredita, ker so zavodi že taK spoznali, da stoji na slabih nogah in da ***** pomoči. Premotil je pa očeta in brata, da ste 8> zaslonila s svojim kreditom in tako je dobil P moč drugje, zlasti pri štajerski eskomptni ba** v Gradcu. 'Toda šlo je ž njim nevzdržno **a zdol. Še od novega leta sem je pokril razne v je terjatve ljubljanskih upnikov, celo nUl^),ia-pred begom je plačal neko firmo v v.^.z‘Jer Egerszegu na Ogrskem. Vsled tega tudi^ doi teden po begu še ni nihče slutil, da je priseg gov gospodarski konec. Šele ko je graška e mptna banka prišla na to, da je neka menica ^ narejena, je zašumelo in se je izkazalo, da le kod Bončar bankerotiral in pobegnil. e„ -- Konkurz je bil včeraj otvorjen na« u, moženjem ubeglega trgovca in posestnika nov Jak. Boučarja in je imenovan za zacas* upravitelja konkurzne mase odvetnik in dež. glavar dr. Šušteršič. Kakor slišimo, visita oče in brat z jamstvom za 160.000 k. »Steiermarki-sche Eskomptcbank« ima terjatev za 250.00 K in je za ta znesek zavarovana na vseh posestvih Jak. Bončarja in na posestvih njegovega očeta v Ljubljani. Tudi pri »Grazer Disconto-Gesellschaft« je Jak. Bončar zapustil večji dolg. — Umrli so v Ljubljani: Marija Cajhen, bivša delavka, 80 let. — Janez Gerbec, delavec, 29 let. — Jožef Dobravec, dninar, 22 let. — Ivana Petrovčič, strokovna učiteljica, 41 let. — Frančiška Svete, hči kočarja, 5 let. — Frančiška Jesih, delavka v tobačni tovarni, 27 let. — Boštjan Kovač, delavec, 80 let. — Janez Mejač, hlapec, 72 let. — Milan Tušek, steklarjev sin, 3 mesece. — Mihael Mlakar, delavec, 33 let. - Samomor Ljubljančana v Celovcu. Josip Leuz, lastnik velike hiše na Resljevi cesti, kjer je nastanjena Levstekova lekarna, se je v srdo zjutraj v Celovcu obesil. Zadnje čase je bil zelo potrt in žalosten. Ko so ga našli na oknu njegove sobe obešenega, je bil mrtev. Krvav pretep zaradi žganja. Nedavno so popivali drvarji Jernej in Jakob Kunčič, Jernej Novak in Jožef Košir v Mojstrani pri Mariji Babič. Ker na Novakov poziv ni hote! Jernej Kunčič več plačati za žganje, sta šla Novak in Košir na prosto. Tu je povedal Novak Koširju, da hoče Jerneja Kunčiča napasti in ga prosil, naj mu posodi svoj nož, kar je ta tudi storil. Nato se je postavil Novak pred vežna vrata ter poklical Kunčiča ven. Komaj pa je ta prestopil prag, mu je zadal Novak tri sunke z nožem. En sunek mu je predrl levo stran prsi. z drugim sunkom ga je ranil na levi nadlehti. Novak se je zagovarjal spočetka s pijanostjo, kasneje pa krivdo priznal. Obsojen je bil na osem mesecev, Košir pa zato, ker mu je nož posodil, na tri mesece ječe. — Utopljenka. V torek so potegnili pri Litiji iz Save žensko truplo, ki je bilo bržčas že dalj časa v vodi. Identiteta utopljenke, ki je stara okolo 20 let, še ni dognana; tudi se ne ve, če je po nesreči zašla v Savo, ali si je prostovoljno izbrala smrt. — Nagačenega konja je videti danes na Vrazovm trgu št. 1, oziroma na sv. Petra nasipu št. 67. Nagatil pa je preparator gosp. Her-fort. Fotografija bo razstavljena v drogeriji »Adrija« v Šelenburgovi ulici. Nagačeni konj je last veletržca gosp. A. Kajfeža v Kočevju. Idrija. — Oswaldovi rekurzi Poročali smo že, da je katehet Oswald zopet zagrešil proti mestni občini dva rekurza. Kaj vse obsegata rekurza, podajamo svojim čitateljem v naslednjem s komentarjem vred: Dne 13. marca t. I. je odobril občinski odbor v svoji seji računski zaključek mestne občine za 1. 1911. in proračun za 1. 1912. z veliko večino glasov. Temu vsemu pa katoliški duhovnik, katehet in posestnik Oswald sam ugovarja. Računskemu sklepu za K 1911. zato, ker se niso kot začetni blagajniški prebitek vpisali v 1. 1908. in 1910. preveč izdani zneski in sicer: 8193 K 62 v za zgradbo hiše št. 509. namesto pod točko nagrade vpisani in izdani znesek mestnim uslužbencem 729 K. pri izdatkih za ceste prekoračeni znesek 15.332 K 17 v, za javno stranišče porabljeni znesek 245 K, 20 v, družbi Cirila Metoda preveč izplačani znesek 100 K in resnični prebitek, ki je vpisan v znesku 71 K 70 v, skupaj 24.671 K 69 v. To se po Osvvaldovem mnenju mora kot prebitek izkazati, dasi je deželni odbor že sam podal direktive (ki jih je županstvo tudi vpoštevalo). kako rešiti nekatere točke prekoračenja v prejšnjih letih, da se ta svota skrči. Pa tudi proti tem poskušanim rešitvam Osmald ugovarja in hoče prebitek ne pove pa. kje denar vzeti, da je prebitek tudi resničen, ne pa le na papirju. V smislu odloka dež. odbora z dne 29. nov. 1911, bi bilo računsko izvesti samo še izločene zneske 8193 K 62 v. 729 K. 245 K 20 v in 100 K. kar Pa se more storiti šele tedaj ko bodo rekurzi, ki so s tem odlokom v tesni zvezi, rešeni, in to se bo storilo tudi brez rekurza. Prvi znesek. ki je bil izločen je županstvo kot aktivni zaostanek v račun vpisalo, ker je v mnenju, da je ta svota dolg, ne pa prebitek, in sc še Jie more reči, da bo kedaj plačan. Občinski odbor pa je ta aktivni zaostanek sklenil postaviti med inventarno vrednost k poslopju št. 509 za kar se je izločeni znesek 8193 K 62 v tudi v resnici porabil, pa tudi proti temu sklepu je Oswald vložil rekurz. Dalje zahteva povračilo v 1. 1911 preveč izdanega zneska 240 K 'b v. ker sta pomožni uradnik vsled večjega števila dnin in bivši župan ta znesek nad pro-ročunjeno svoto sprejela. Ce so ti ugovori stvarni ali nagajivi o tem naj sodijo čitateljl sami. V drugem rukurzu pa g. katehet ugovarja proti proračunu za I. 1912 in sicer: pro-b Povišanju plač mestnim uslužbencem, dasi lo deželni odbor sam izrekel v svojem odloku, da nima proti povišanju nič. samo pred naj se 'sPremeni službena pragmatika. Ko se je ta v občinski seji dne 11. prosinca 1912 po občinskem odboru spremenila, je proti spremembi vložil Oswald vzlic izjavi dež. odbora rekurz. e ta ni rešen, pa je zopet nov rekurz, ki se ravno tega tiče. V tem rekurzu ugovarja tudi Proti raznim stroškom, postavljenim v prora-cu'iu. Zdi se nam. da g. Osv ald celo leto sam z.a svojo osebo brez raznih stroškov ne more ^bajati, kako naj pa še tako velika občina, kot Je ‘drijska. kateri se slednji dan ponavljajo nepričakovani stroški. Kam so razni stroški j.bi po našem mnenju bilo zahtevati pojas-7ai Šielc konec leta, kar bi se gotovo izka-«io. Dalje se trdi v rekurzu, da hoče župan-' jv° Po ovinkih dati družbi Cirila Metoda vejo Podporo. Bodi povedano, da sedanje županstvo nima nobenega povoda takih družb ° sinkih podpirati in naj se v takih slučajih skl >m zahteva povračilo nazaj. Dalje je bil sn . občinskega sveta soglasen, da se št. 509 'ravi v red po sedanjih načrtih, ki so tako T^avlieui. da pride pričeto zidišče v poštev, v bodo v dovršeni hiši po teh načrtih dva siln- *n ^'ri maniša delavska stanovanja, ga-st-Ji 11 2 eno s°bo. za kar se je za letos po-‘Vilo v proračun 20.000 K; tudi temu gosp. Osv/ald ugovarja, ker še ni določeno, da pride politična ekspozitura v Idrijo. Čudni nazori! Za politično ekspozituro je bil sklep liberalnega občinskega odbora že pred leti. Temu sklepu je g. Oscvald ugovarjal, sedaj pa ugovarja gasilnemu domu in stanovanjem in hoče čakati ekspoziture. Še bolj čudno pa je, da to, kar njegovi somišljeniki soglasno potrdijo, on z rekurzom ugonobi. Pri proračunski seji je župan Štravs omenil, da je za podpore idrijskim dijakom na visokih šolah postavil v proračun le 2500 K. ker je dež. odbor mnenja, da ta znesek zadostuje. Dostavil pa je. ker deželni odbor ni višjeg zneska a lirnine odklonil bo med letom prilika občinskemu odboru s povišanjem sklepati. Ali glej. tudi proti tej izjavi se je g. Oswald že naprej pritožil, da občinski odbor ne sme o tem med letom sklepati. Regulacija Nikave že leta kriči po vseh merodajnih mestih. Deželni odbor se je že sani s tem vprašanjem pečal ter pustil napraviti na deželne stroške tozadevne načrte, ki so vsakemu na razpolago v občinski pisarni, da si jih ogleda; zato je občinski odbor dovolil v ta namen v proračun za I. 1912 znesek 15.000 K. Os\vald tudi temu ugovarja, ker ne veruje, da se denar v ta namen vloži in ker še ni nobenih načrtov za regulacijo. Seveda po njegovem mnenju! Zvišanju doklad tudi ugovarja. ker bo še prebitek, ker že naprej ve. da bodo točke njegovega rekurza ugodno rešene. Gerent. njegov kolega, pa je pred leti zahteval celo 108% občinskh doklad. Osvvald pa ugovarja sedaj 7% poviška česar še rudniški erar ni storil. Obrtna nadaljevalna šola je že pred tem šolskim letom imela nad 2000 K dolga. Osvald ugovarja, da bi se plačal dolg letos za 1000 K, ki so postavljene v proračun. Radovedni smo. kaj bo rekel deželni odbor na vse to. kar počenja Osvald z idrijsko občino. Ali ni že enkrat čas. da se stvar temeljito konča. Vse. kar je prav! Dosedaj smo mirno pričakovali. da se strezni strankarska in osebna strast, ki nima z občinskim gospodarstvom nič opraviti. Za naprej pa naj prebivalstvo presoja kdo ima prav: tisti, ki hočejo občini dobro, ali eden. ki samo nagaja na škodo občanov. - Občinska seja V torek dne 2. t. m. se je vršila zopet seja občinskega odbora. Na sporedu seje je bilo: 1. Ustanovitev občin- skega posredovalnega urada. 2. Slučajnosti. Tajna seja: 1. Konec seje. 2. Slučajnosti. Zupan Štravs otvori v navzočnosti 24 odbornikov sejo. prečita okrožnico deželnega odbora zaradi uničevanja škodljivih hroščev. Potem izroči predsedstvo podžupanu sodr. B. Jazbarju, sam pa prevzame poročilo o dnevnem redu. Ako 1. pojasni, da bi ustanovitev posredovalnega urada za mesto Idrijo ne imelo prave važnosti, ker voljenih funkcionarjev prepirajoče se stranke ne rešpektirajo nikdar tako. da bi bilo upati na kako resno poravnavo. Poleg tega pa bi dala voljenim funkcionarjem ta ustanovitev toliko dela, da bi ne bili obloženi še z drugim delom, ne temu ne onemu kos. Predlaga, da se za Idrijo tak urad odkloni. (Soglasno sprejeto.) Ad 2. Odbornik S. Kavčič omeni, da bi se imel čitati vedno zapisnik zadnje seje. ker se mi zdi zadnji zapisnik, dasi ga je kot overovatelj podpisal. vendar v nekaterih točkah pomanjkljiv. Zupan Štravs pojasni, da ima klub vsake stranke prepis zapisnika, zato se mu ne zdi potrebno to točko dajati na dnevni red. Na tajni seji se ugotovi povračilo profesorskih plač s 1. julijem t. 1. po 10 K mesečno za one, ki se niso oglasili, da plačujejo prostovoljno večje zneske. Glede rešitve odloka dež. odbora z dne 29. nov. 1911, št. 19.088 se sklene naprositi deželni odbor, da počaka, da se sočasno reši, kadar bo deželni odbor rešil pritožbe proti točkam, ki so v tesni zvezi s še nerešenimi. Obenem se deželni odbor naproša, da reši čimpreje vse proti mestni občini vložene rekurze. Predlogi sodr. Štravsa se soglasno odobrijo. — Opekel se je te dni v žgalnici delavec J. Bevk po rokah in glavi. Opekline so precej težke, vendar je upati, da bo kmalu okreval. — Nad 100 prizadetih delavcev, ki niso po novem plačilnem opravilniku po njih službenih letih pravilno uvrščeni, se je dosedaj proglasilo pri odboru rudarske zadruge. Dvorni svetnik Billek je že opetovano povdarjal, da se bo prizadetim ugodilo, če se opravičenost dokaže. Upati je. da bo svojo obljubo tudi držal. krajevni odbor pa svoje nalogo izpolnil! —Idrijske zadeve pred upr°'"sodiščem. Pri upravnem sodišču na Dunaju bo 13 t. m. javna razprava o pritožbi J. Sepetavca proti deželnemu odboru kranjskemu zaradi neke denarne globe. Štajersko. — Povodenj v Celju. Vsled močnega deževja zadnjih dni ste Savinja in Voglajna tako narsli. da je voda stala v Savinji 1 m 70 cm visoko, v Voglajni pa celo 2 m 50 cm čez navadno višino. Nižji kraji krog mesta kakor mestni park so pod vodo. — Utonil, lik pred izlivom Vogljajne v Savinjo pelje čez Voglajno mostič. Po stebrih tega mostiča so plezali fantje 131etni Kač, sin tukajšnekm čevljarskega mojstra Kača, Turin in Prevc ter lovili prinešena drva iz vode, ki so se ustavljala ob mostovih stebrih. Ko so hotelineko težko deblo spraviti iz vode, se je zlomilo držalo na mostu in vsi trije so padli v globoko naraslo vodo. Dečka Turin in Prevc, ki sta znala plavati, sta se z veliko težavo rešila, Kača pa so valovi odnesli proti Savinji, kjer je utonil. Vsaka rešitev je bila nemogoča. — Gozdni požar. Iz Pake pri Velenju poročajo: Pred nekaj dnevi je nastal ob progi Celje-Velenje takoj po odhodu vlaka v gozdu Alojzija Brcvca ogenj, kateri je uničil vse mlado drevje in se razširil tudi na sosednji gozd posestnika Franca Naraksa. Orožniki so spravili skupaj ljudi, ki so takoj pričeli gasiti. Do noči se jim je končno posrečilo omejiti ogenj. Zgorelo je okrog 29 oralov gozda. Ogenj so skoro gotovo zanetile iskre lokomotive. Škode do seda še niso mogli ceniti. — Nočni napd. Iz Brežic pišejo: Janez Vogrinc v Selah pri Brežicah je šel v eni zadnjih noči iz Setincove gostilne s fanti Jožefom Bu-čerjem in Janezom Savnikom proti domu. Na koncu pota se je poslovil od spremljevalcev in ie šel sam naprej. Komaj pa je šel še ne četrt ure, sta skočila iz skrivališča dva moža s črnimi obrazi in sta ga podrla s poleni na tla. Ko je N Ogrinc hotel vstati, ga je eden od napadalcev zabodel z nožem v hrbet. Nato sta preiskala vse žepe in mu vse odvzela. Težko ranjen se je nato Vogrinc privlekel domov, odkoder so ga spravili v bolnišnico. Istra. — Žrtve marinizma pri Pulju. Bojna ladja »Nadvojvoda Karel« je imela včeraj na prostem morju kakih 18 milj od obrežja strel. vaje. Morje je bilo zelo viharno in brila je zelo močna burja. Po vaji so se peljali štirje mornarji v čolnu po cilj, ki so ga imeli postavljenega precej daleč od vojne ladje. Vhar jim je čoln prekucnil, ko so bili komaj par metrov od ladje. Dva mornarja sta takoj izginila v valovju, dvema pa se je posrečilo, da sta se rešila. Vendar je eden izmed teh kmalu umrl vsled velikega napora. Imena ponesrečencev še niso znana. Narodna borba in nacionalistični motivi. (Konec.) Zadeva s spomenico, ki jo je dr. Rvbar preprečil poslati slovanskim in socialističnim poslancem, je tem zanimivejša, če povemo, da o omenjeni prepovedi ni bil niti obveščen politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke, ki ga je hotelo politično društvo Edinost« popolnoma izključiti od dela v šolskem vprašanju. Mi trdimo, da je bil odbor političnega društva »Edinost« naravnost ozlo-voljen. da smo se tudi mi pečali s tem vprašanjem. Da je to res, nam potrdi tudi sledeča dogodbica. Odbor slovenskih starišev je naložil našemu političnemu odboru naj poskrbi, da pojdeta eden izmed socialističnih drž. poslancev k namestniku pri katerem naj se urgira vprašanje na vlado, zakaj še ni podržavila 5 učnih moči Ciril Metodove družbe za I. 1909. K namestniku je šel sodr. Pittoni in se je drugi dan »Edinost« iz njega norčevala, češ: Kdo neki zahteva od vas, da se vmešujete v naše reči. Ako vse te reči dobro premislimo in ako vemo. da so narodni voditelji na shodih in »Edinost« v svojih predalih kljub vsemu temu pripovedovali, da sovražimo slovenske šole, se ne smemo čuditi, da je tako netaktično postopanje odrivalo pri naših sodrugih zanimanje za stvar in ako se ie ustvarilo v vodilnih krogih naše stranke v Trstu, mnenje, da je skupen nastop z narodnjaki nemogoč in da ga tudi ni treba iskati. Poglejmo si sedaj tržaško slovensko gledališče. Njegovo ustanovitev smo pozdravili tudi mi in naša želja je bila. da bi tam sodelovali. Ampak kakšno razočaranje! Tržaško slovensko gledališče je postalo sedaj čisto nacionalistična inštitucija, pri kateri se misli najmanj na resno umetnost. 'Tam smo naprosili, naj bi vživali tudi mi vstopnice po znižani ceni. Dokler je načelovala gledališču nepristranska in vsem priljubljena oseba dr. Merharja, smo tudi mi dobivali vstopnice po znižani ceni. Toda prof. Merhar je moral zapustiti dramatično društvo vsled intrig, ki so jih pletle proti njemu duše. katere niso prenesle, da bi dobivali vstopnice za znižano ceno. Ko je dr. Merhar odstopil, se je vzela socialističnemu delavstvu prej dana olajšava in nam je niso vrnili niti na ponovno prošnjo. Mesto skupnega dela v skupnih zadevah si žele narodnjaki našega sodelovanja pri nacionalističnih manifestacijah. Niso hoteli našega sodelovanja pri ljudskem štetju, ne pri šolskem vprašanju. Odvrnili so nas od gledališča. Radi. oh kako radi bi nas videli posnemati češke sodruge ne morda pri reševanju resnično skupnih vprašanj, marveč pri posnemanju čeških separatistov. Radi bi. da bi mi našo narodno ljubezen kazali s prepiranjem z italijanskimi in nemškimi sodrugi. O separatizmu zavzame naša stranka stališče na prihodnjem strankinem kongresu, zato ne morem s kakr-ši.osbodi izjavo prejudiciral bodočemu sklepu. Vem pa. da je spor med avtonomisti in centralisti naučil sodruge mnogih reči. Pri stališču, ki ga zavzamemo v tem vprašanju, nam bodo za podlago izkušnje in delavske koristi. nikakor pa ne vrože želje »Edinosti«. Pri vsem vprašanju med avtonomisti in centralisti nimajo opraviti ničesar narodni interesi. In vprašanje glede na forme organizacije ne prejudicira in tudi ne more prejudicirati naših sklepov glede na vprašanje, pri katerih je mogoč skupen nastop skupno z drugimi strankami. Seperatistično gibanje je vprašanje v stranki, v naših organizacijah in ni narodno vprašanje. Poleg čeških nam nudi v izgled »Edinost« tudi hrvaške sodruge. Najprej bi »Edinosti« povedali, da stvar, zaradi katere so se hrvaški sodrugi združili z drugimi opozicio-nalnimi strankami, nima nič skupnega s tržaškimi razmerami. Sicer bi pa dejali, da je vprašanje, ki je združilo vse hrvatske opozi-cionalne stranke res skupno. Ampak, povsem, kar smo povedali, je pač razvidno, da nismo mi odklonili nikoli sodelovanja pri skupnih rečeh. Razlika ni med nami in hrvatskimi sodrugi. Razlika obstoji v razmerah in pa med tržaškimi meščanskimi strankami. Razlika je ta, da so hrvatske narodne stranke sprejele skupno delo s socialnimi demokrati za gotove skupne stvari in na podlagi kompromisa, ki ima strogo določene meje. Tržaški slovenski narodnjaki so nas pa od skupnega dela pri skupnih stvareh vedno le odrivali. Ako nismo mogli, vsled krivde narodnjakov. biti skupni na skupnem delu, nismo nikdar ovirali njih dela. Naše stališče pri takih vprašanjih ni bilo nikdar na škodo narodu. Mislili smo si: Tržaška narodna stranka ni politična stranka. Njeno delo je le v tem (tako bi namreč moralo biti), da skrbi mi svoj način za razvoj naroda. Da mu skuša priboriti je- zikovne pravice, da ga skuša uveljaviti v javnosti. Temu delu nismo nikdar škodovali. Ampak poleg vprašanj, ki jih smatrajo narodnjaki za važne in katerih rešitev so si prevzeli za nalogo, so v narodu, zlast slov., še druga vprašanja, ki so važnejša in katerih rešitev je nujna bolj od onih. ki jih narodnjaki smatrajo za nujne. Vprašanje o gospodarskem in socialnem blagostnju slovenskega delavstva je za nas važnejše kot vsa vprašanja, ki jih narodnjaki. smatrajo za vačna. Važnejše že zaradi tega. ker ie sestavljen slovenski narod iz 95% revnega ljudstva. Kako se pa ravnajo narodnjaki pri reševanju tega vprašanja? Najprej je res, da nimajo narodnjaki za delavsko vprašanje nobenega smisla. Zato tudi nismo od njih nikdar zahtevali, da bi pri tem sodelovali skupno z nami. Sodelovanje jP tudi izključeno« ker stojimo mi na stališču razrednega boja, kiga narodnjaki z gnevom odklanjajo. Izključeno je pa tudi zaradi dejstva, da zastopamo mi interese delavstva, s katerimi se narodnjaki že zato ne morejo strinjati, ker se rekrutirajo iz tistega dela naroda, proti kateremu se bojujemo. Narodnjaki vedo to prav dobro in zato so se še vedno postavili na stran nedelavcev. zato so oni vedno ovirali naše delo. Kakšna razlika med nami in njimi. Mi ne oviramo njih delo pri reševanju skupnih vprašanj. Nimamo povoda, da bi jim to delo ovirali. Oni pa ovirajo rešitev vprašanja za blagostanje slovenskega proletarijata., ki je obenem vprašanje ogromne večine slovenskega naroda. Ovirajo nas zato. ker imajo strankarski interes na tem. Ta interes eksistira v tem, da si ohranijo simpatije posedujočih slojev in da nam skušajo preprečiti uspehe, ki bi odtujili delavstvo njih vrstam in ga privedli v naše vrste. To bi bil pa za nje velik udarec. Zaradi svoje strankarske eksistence škodujejo interesom slovenskega delavstva. Za enkrat naj bo dovolj! Imeli bomo še priliko dokazati z nepobitnimi dokazi, da ne mi, marveč narodnjaki ustvarjajo v narodu mlač-neže. oni so tisti, ki bi radi imeli ljudstvo za stafažo, ki mu pa ne nudijo resnih prilik oprijeti sc resnega in koristnega dela za narod t. j. za ljudstvo. Nas bodo še nadalje izključevali iz naroda kakor dosedaj in z nami bodo polagoma izključili ves narod, kar ga ne spada onemu delu, ki ima v sedanjih razmerah zagotovljeno sijajno eksistenco. S. M. Umetnost in književnost. — Odborova seja »Matice Slovenske« dne 30. mara 1912. — Predsednik pozdravi zlasti nova gg. odbornika, prof. Ivana Grafenauerja in dr. Janka Lokarja ter poroča, da se je udeležil umetniškega sestanka, ki ga je sklicalo »Splošno žensko društvo«, ter tam zavzemal stališče, da bi se slovenski obrazovalni umetnosti najtrajnejše pomoglo, ako bi se v občinstvu zbudil zmisel zanjo. Zastopal je nadalje matico na Akademiji, ki je bila dne 23. marca v Zagrebu za 79 letnico prezidenta Srbske Akademije znanosti, Stojana Novakoviča in s tajnikom M. Pugljem ter z g. Cv. Golarjem na skupščini Matice Hrvatske dne 24. marca (Matica Hrv. je svojo naklado za 1. 1911 v 90.000 izvodih razpečala). Poročilo o skrutiniju volitev na glavni skupščini se vzame na znanje, ter se bivšemu odborniku g. dekanu A. Koblerju. ki je bil član odbora od 1. 1890., izreče topla zahvala; zahvala se izreče nadalje bivšemu odborniku g. S. Škerbincu. Za predsednika se izvoli dr. Fr. Ilešič, za podpredsednika vitez Grasselli, za II. podpredsednika I. Sušnik, za blagajnika dr. Fr. Detela, za ključarja dr. L. Požar in dr. F. Zbašnik. Izvrše se volitve v knjižni, gospodarski, zemljepisni, tehniški, znanstveni, umetniški in narodopisni odsek. Uredništvo Petruškinih pesmi »Po cesti in stepi« prevzame g. Oton Zupančič, glavno uredništvo Letopisa pa predsednik. Sprejme se za »Zbornik«. »Slovarsko gradivo s Tolminskega« in obsežnejšo povest A. Dolinarja »Tujski promet«. Sestava podrobnega programa za »Prevode iz svetovne književnosti« se odkaže knjižnemu odseku. Napisati je še uvod k »Zapiskom iz mrtvega doma« (Dostojevski). Leta 1914., ob svoji ŠOletnici izda Matica posebno spominsko knjigo o svojem dosedanjem razvoju ter priredi literarno izložbo; za prireditev te izložbe se voli poseben odsek s pravico kooptacije. Vsem organizacijam. Izvrševalni odbor poziva vse strankine organizacije (izvzemši podružnice kranjske zveze »Vzajemnosti«), da pošljejo nemudoma strankinemu blagajniku svoja letna poročila za minulo ieto. Obenem se naznanja, da je z novim letom prevzel posle strankinega blagajnika so-drug dr. Jos. A. Tomšič, do katerega naj se odslej vse organizacije obračajo. Izvrševalni odbor. ZADNJE VESTI. ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM. Čuvaj v Budimpešti. Zagreb, 5. aprila. Še preden je bilo nezakonito stanje na Hrvaškem razglašeno, jo je Čuvaj popihal v Budimpešto. Pri vladi pravijo, da je šel po informacije k ministrskemu predsedniku. ker se je pa prav pred tem pripeljal iz Budimpešte, kjer ga je njegov mojster Khuen dosti dolgo imel na raportu, je ta pretveza smešna. Verjetnejše je, da je Čuvaj, ki je strahopeten kakor vsak pravi berič. pobegnil, ker smatra svojo smešno osebico za tako važno, da bo takoj kdo v Zagrebu napravil nanj kakšen atentat. Njegova strahopetnost je še večja od njegovega mrzličnega hrepenenja po nezasluženi slavi. Ali v Zagrebu je ostalo tudi po razglasu komisariata vse mirno in ravno tako se po deželi ni nič zgodilo. Čuvajevi oprode so imeli nalog, da takoj brzojavijo, čim bi se bil pripe- til ie najmanjši izgred, razuntega so imeli žan-darji ukaz, da takoj brezobzirno streljajo. Po vojašnicah je bilo konsignirano vojaštvo in povrh je Čuvaj še naprosil za eventualno »potrebo«. da se pošlje od zunaj vojaška pomoč na Hrvaško. Pri vladi so zbegani, ker ni bilo najmanjšega povoda, da bi se rabilo orožje, kajti Čuvaj, ki pred 3. aprilom ni našel nobenega resničnega povoda za suspendiranje ustave, je bil za trdno prepričan, da razpali razglas komi-sarstva strasti, s čimer bi naknadno opravičil svojo in Kliuenovo lopovščino. Zandarji so bili namenoma že dan prej poklicani v Zagreb in so se tako ostentativno kazali po mestu, da bi se s tem provocirali nemiri. Neki Čuvajev zaupnik je bil zvečer do razglasu komisariata, ko tudi v poznih urah ni prišlo do nobenih demonstracij. tako konsterniran, da ni mogel zatajiti jeze svojega razočaranja. Tiskovna pravica. Zagreb, 5. aprila. Čuvaj misli očitno, da mora vsak dan prinesti kakšno novo provokacijo. da bi nazadnje vendar pripravil hrvaški temperament do izbruha. Včerajšnje »Narodne Novine« objavljajo nov Serinan glede na tiskovno svobodo. O »privatnih osebah« se ne sme v listih nič pisati, če ni avtor podpisan s popolnim imenom in naslovom in če ni navedeno njegovo bivališče. Čuvaj računa s tem, da bo našel na Hrvaškem potrebno število lumpov, ki se mu bodo prodali in da si bo s korupcijo po vzoru prve Khuenove dobe ustvaril inadjaronsko stranko. Za take falote, katerih pa sploh ne bo dobil toliko, kolikor bi jih potreboval, je namenjena ta rabeljska zaščita. Koniiskacije. Zagreb, 5. aprila. Policija nastopa na podlagi Cuvajega fermana z največjo brezobzirnostjo in očitno šikanira časopisje. Tudi včeraj so bili vsi listi razun »Narodnih Novin« konfi-scirani. Preventivna cenzura pa deluje nalašč tuko počasno, da so imeli vsi listi velike zamude. Konfiscirajo kratkomalo vse, kar je količkaj v zvezi z politiko. Tako morajo vsi opozicio-nalni listi postati enostavno nepolitični. »Narodne Novine«. Zagreb, 5. aprila. Medtem ko zapleni policija v opozicionalnih časopisih vsako politično besedico, so uradne »Narodne Novine« tako nedostojne, da napadajo opozicijo, kateri je vzeto vsako orožje, da bi se branila. Včeraj izkušajo v uvodniku zopet opravičevati vpeljavo komisariata in podtikajo v nesramnem tonu o-poziciji krivico, da je »izsilila« ta korak, češ da ie — zlorabljala ustavnost. Zborovalna pravica. Zagreb, 5. aprila. Vsak javen shod je po Čuvajevem fermanu sploh prepovedan. Dovoliti se morejo — a ne morajo — samo zaupni shodi za povabljene goste v zaprtih prostorih, ki se bavijo izključno s »stanovskimi« vprašanji. Za take shode je treba tri dni prej prositi. Dokler ne dobi prosilec dovoljenja, se ne sme izdati nobeno vabilo, ne sploh storiti kakšen korak, da bi se shod lahko vršil. Špionaža. Zagreb, 5. aprila. Dejansko je odpravljena tud1 vsaka korespondenčna svoboda in pisemska tajnost. Na brzojavnih uradih, pri telefonu in na pošti ukazuje policija. Neposrednih vesti o lesiiičnem položaju sploh ni mogoče odpošiljati, /ato se je treba pripraviti na to, da bodo vse važne vesti, zlasti take, ki niso ugodne za Čuvaja, imele zamude. OGRSKA KRIZA. Navay odstopi ? Budimpešta, 5. aprila. V krogih vladne stran ke so nagovarjali predsednika zbornice Navaya, da naj po velikonočnih počitnicah strože rabi poslovnik napram opoziciji. Navay pa noče opustiti svoje navadne prakse. Vsled tega domnevajo, da odstopi in da pride grof Štefan Tisza na njegovo mesto. Košutovd. Budimpešta, 5 aprila. Ker so se raznesli glasovi, da posreduje grof Andrassy zopet med vladno in Košutovo stranko, odgovarjajo Košu-tovci odločno, da je vsak sporazum s Kliuenovo stranko nemogoč Košutovo glavno glasilo „Bu-dapest* naznanja, da se bo njegova stranka skupno z Justhovo in divjaki bojevala z vsemi sredstvi proti brambni reformi. DELEGACIJE. Budimpešta, 5. aprila. V tukajšnjih vladnih krogih trdijo, da se snidejo delegacije dne 20. aprila. SOKOL UMRL. Praga, 4. aprila. Bivši mladočeški poslanec Josip Sokol je včeraj 81 let star umrl. ČRNE KOZE. Dunaj, 4. aprila. Predvčerajšnjem zvečer je zbolel v Wahringu knjigoveški pomočnik za sumljivimi znaki. V bolnici usmiljenih bratov so do gnali, da ima črne koze. Bolnika so prepeljali v bolnico za epidemične bolezni. Najbrž se je oku žil, ker je imel opraviti s posteljnim perjem, ki je došlo iz Galicije. V bolnico so prepeljali tudi vajenca, ki je prišel v dotiko s pomočnikom in ki je sumljiv, da ima to bolezen. Dva nova slučaja? Dunaj, 5. aprila. Dva brata, ki sta stanovala blizu obolelega vajenca, sta zbolela za znaki črnih koz in so ju prepeljali v bolnico. OBSOJEN ZARADI VOHUNSTVA. Krakov. 5. aprila. Deželno sodišče je obsodilo na dveletno ječo 25letnega Marijana Pie- chocinskega iz Lvova, ki so ga obdolžili, da je vohunil v prilog Rusiji po Krakovu. Tarnovu in Dunaju. Osumili so ga. da je imel zveze z ruskim generalnim štabom. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Štiri osebe ranjene. Budimpešta, 5. aprila. Ko je sinoči peljal osebni vlak na postajo 11 iyo, je zadel ob tovorni vlak šl. 689. Obedve lokomotivi, službeni vozovi in vagon osebnega vlaka so skočili s tira. Kurjač tovornega vlaka je bil težko ranjen, strojnik in dva potnika lahko. SNEŽNI VIHARJI NA OGRSKEM. Budimpešta, 5. aprila. Od vseh strani prihajajo poročila o silnih snežnih viharjih in nalivih, ki so trajali po dva dni. Po vsej deželi sneži, temperatura je padla do pet stopinj pod ničlo. POTRES NA BALKANU. Razrušene hiše. Solun, 5. aprila. V K o n o p c i , monastirski vilajet, so čutili predvčerajšnjem zjutraj tri iahke potresne sunke. V teku dneva so se sunki ponoviti, a so bili tako krepki, da so se podirale hiše. Več hiš je poškodovanih. Preplašeni prebivalci so pravočasno pobegnili na prosto. Mrtev ni nihče. ANGLEŠKI PARLAMENT. London, 4. aprila. Včeraj so se p'ičele velikonočne pcčitnice angleškega parlamenta, ki bodo 'rajale do 10. aprila. Due 11. aprila pride na vrsto zakonski načrt o homeruli. SOCIALISTI PROTI VOJNI Milan, 4. aprila Strokovni kongres, ki tukaj zboruje, je dam s sprejel resolucijo, ki odločno protestira proti vojni. Kongres je z vsemi proti štirim glasovom odrekel zaupanje tistim socialističnim poslancem, ki so odobravali vojno. ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA. Bojevit članek. Rim, 5. aprila. Največji vojaški strokovni list v kraljestvu, La preparazione. priobčuje bojevit članek, kjer pravi : Naše delovanje v Tripolisu je podobno premirju, ki ne koristi nam, ampak sovražniku. Nastopila je pomlad in na afrikanskem nebu žari solnce. Pred tremi meseci so bili klimatični pogoji imenitni. Danes pa imajo Turki novega mogočnega zaveznika: solnce. Mi pravimo: Brez ozira na diplomatični položaj v Evropi in brez ozira na dardanelsko pomorsko akcijo moramo v Libiji spremeniti taktiko, stra-tegiko in vojaško politiko." Temu članku prisojajo tem več važnosti, ker velja La preparazione za glasilo generalnega štaba. NOVI FRANCOSKI DREDNOTI. Pari/, 5. aprila. Po programu začno prvega maja graditi dva nova, dne 6. avgusta pa še en nov drednot. Imena novih ladij, ki bodo imele po 23 000 ton, bodo „Lorraine“, „Bietagne“ in „Provence“. APAŠI V PARIZU. Pariz, 4. aprila. Ob 1. ponoči so neznani hudodelci na cesti iz Joissy v 1 vry pri Parizu ubili postiljo n a, oropali poštni voz in pobegnili. PARIŠKI AVTOMOBILNI IN BANČNI ROPI. Aretacija poglavarja. Pariz, 5. aprila. Poglavar roparjev se imenuje Carouy, star je 29 let in nenavadno močan. Aretirali so ga štirje policaji in sicer tako naglo, da se ni utegnil postaviti v bran. Preden se je zavedel, kako in kaj, so ga uklenili na rokah in nogah, ga posadili v avtomobil in odpeljali na urad. Carouy je sprva vse tajil, nato pa je priznal, da je poglavar avtomobilnih roparjev. Prosil je. naj mu olajšajo okove, kar so tudi storili. Ta hip je porabil Carouy in zavžil bel prašek z vzklikom: »Ne dobite me živega! Vzel sem ciankali!« Toda prašek ni bil zelo stru pen. ker je ostal Carouy pri življeju. Nato je vzkliknil: »Kako slab anarhist sem! Še končati se ne znam!« ANARHISTIČNA ZAROTA. Carigrad, 5. aprila. Turška policija misli, da je izsledila veliko anarhistično zaroto. Opoldne so na grškem parniku »Smyrna« prieli Rusa Ivanova in belgrajskega anarhista Kerkira (?) ki sta baje hotela spraviti več bomb in dinamita na avstrijski, v Rusijo potujoči parnik »Tirol«. Zaplenili so devet bomb in dva velika zaboja dinamita, ne vedo pa, če gre za zaroto "roti Rusiji ali proti Turčiiji. POPLAVA V EGIPTU. Dva ln pol mUjona kron škode. Kairo, 5 aprila. Voda je predrla obrambni jez in preplavila 9 kvadratnih milj dežele. Škodo cenijo na dva in pol miljona kron. Ob življenje ni prišel nihče. Odgovorni urednlK Fran B n r 11 in naložba Zarje. ' Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljan1. Tiskovni sklad „Zarje“ Fr. Gnezda in Al. Pregelj na izletu iz Reke 2 K; N. N. Trst, 1 K; I Gruden, Nabrežina 50 vin. — Lepa hvala! ? Kateri kavini pridatek naj kupim ? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponudb človeka naravnost zbega 1 Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? — Jaz sein in bom ostala pri preizkušenem pravem :Fratclovti: pridatki e lato s kavlr.im mlinčkom; od Hega zadostuje :manjša: množina; on povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, toraj mečno, slastno kavo! Dr. Pečnik (Petschnigg) Trst, via S. Caterina št. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: od 8 do 9 in od 2. do 3 in špecijalist za kožne in -- vodne (spolne) bolezni: od 11 V2 do 1. -- Hiša se proda v Jenkovi ulici štev. 16 (Stari :: Vodmat) v Ljubljani. :: Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Fic|e, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc-caeio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca* senu a) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14.’ Geržina, Rojan. C. kr.