s &e„*„cŠ|gS ^ SZDL! t bo Danes popoldne i sebni Pogovoiflo°^^®”'^^ konferenci | ®ri?n v telesni I telesno- *®stalioH^ - Danes se bodoč “vniSke občin-1 *PrqenSf drugim bodo fe'rj- Zp. 00^«”^ ločeni seji obrav-®*^cij v delovnih orga- o tudi poro- de delu .postaje, Ul težavah veterinar- sr>t»5 o*^®nih bodo položaj ?“* P> bo* tudi *Mbeno „“l!!'°?**''!ailada za JLa. nastopil v Dcmu METXika ^ občmcu- Jutri bo zase-iipSčii •odars '°AtudiV”' ki bo ^ Pro] ?opka^aodS° “^edbi ■po- fe« ® o «SP^ k&^.^'^'^PnrempS- poslanca go-i^čiCa ^ SRS Petra bo - Jutri ob 10. fe-gussiri- Vče^"-^ obči^^t jev ?!,^lical j« u : ‘^®legacnn *ovor novmar- TDt^®vZaii«^ ^ jedrske ^^BNjE^^odni Nemčiji. fe»B Posedet« tri se bo se- J^*®dniki J^^“3®ni sestavi s S?* Poletne ^ udeleže ,5?^ Ndo o^*^^inske šole. Plini? ®*^*nskp programu jesen-3 ^ ob^^Ol^lJ mladini. Cr«°^>^u R„u 7 Danes bodo išle v e po- kotmudijo na n**! kjsemi »1 torkovi Javc^VjE ^ 30 LET GaRJANSKEGA BATAUaNA: Zbor v Šentjerneju Praznik znane partizonske enote bodo slavile številne vasi pod Gorjanci - Nevi vodovodi Več tisoč ljudi je bilo v soboto, 23. septembra, zbranih v Črnomlju, ko je Cankageva brigada slavila 30-letnico. Borcem, številnim domačinom in mladini je govoril narodni heroj, generalm^or Andrej Cetinski-Lev (prvi z leve). Vidimo ga v pomenku z Jožetom Vajsom, sekretagem komiteja, in mž. Martinom Janžekovičem, predsednikom občinske skupščine Cmome^. (Foto: R. Bačer) Ob trideseti obletnici ustanovitve Golanskega bataljona je odbor za proslavo pripravil pester spored. 30. septembra bodo izročili namenu ob 16. uri vodovod za šestnajst vasi in zaselkov goganskega podgoija. Glavna proslava, srečanje borcev, aktivistov ter mladine bo v nedeljo, 1. oktobra, na hipodromu v Šentjerneju. V osrednjo proslavo sodi pohod treh čet, sestavljenih iz mladine kostanjeViškega, šen^emejskega in gabrskega predela, iz kp&jev, od koder so partizanske enote, ki so od mjga 1942 do konca septembra 1943 sestavljale Gorjanski bataljon. Proslava v Sen^erneju se bo začela ob 10.30 z otvoritvenim govorom, ki ga bo imel Jože Penca-Dečko, nato pa bodo zapeli partizanske pesmi pevski zbori iz osnovnih šol Milka Sobar-Nataša, Ka^a Rupena in Grm, moški pevski zbor Dušan Jereb in Sentjernejski oktet. Sodelovala bo tudi sindikalna godba na pihala Celuloze iz Krškega. Ob koncu proslave -bo šen^er-nejski konjeniški klub pripravil dirke konj iz&ntjemeja in okolice, po Ob leto$n|em občinskem prazniku v Kočevju jo bodo podelili tema dvema kolektivoma, ki sia še po> sobno zaslužno za razvoj mesto, za gospodarski napredek občine in za tovariSke odnose med ljudmi Letošnjo Šeškovo nagrado in plaketo bosta dobila delovna fclektiva RUDNIKA in TEIC-STILANE, to je bilo sklenjeno na petkovi seji upravnega odbora sklada Jožeta Šeška. To nagrado podeljujejo vsako leto za občinski praznik zaslužnim posameznikom ali delovnim in drugim organizacgam. Na seji so razpravljali tuđi o predlogih, da bi nagrado podelili nekaterim posameznikom, vendar je prevladalo mnenje, n«^ vitt, ^to ve|a vsem ^eležencem kolokv^ naša iskrena dobrodotliea z da bi bilo njihovo delo čimbo^ plodno in ustvaijalno. 2emno, da bi se med nami prstno počutili, po stari ilirski Se^ pa jim — dragim gostom - ponudimo opojnega vina iz bronastih situl! tedenski mozaik General Idi Amin, šef Ugande, ki se je zaklel, da bo svojo državo „očistiV* prebivalcev, ki ne veljajo za Ugandce, je dan za dnem tarča zahodnega tiska, ki mu očita, da posnema zloglasne Hitlerjeve metode. Zlasti hudi so nanj britanski časopisi, ki mu očitajo, da ravna nehumano in skrajno divjaško s tistimi Britanci, ki jih je izgnal iz dežele... o Azijcih, ki morajo prav tako iz Ugande, pa je takih zgodbic bistveno manj... Medtem pa je na znanem arlingtonskem pokopališču v Washingtonu neki 23-letni mladenič naredil samomor na grobu nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Zabodel se je z dolgim kuhinjskim nožem in umrl predno so ga lahko odpeljali v bolnišnico. Policija še vedno ne ve za vzrok samomora... žalosten dogodek na žalostnem kraju... Toda iranski šah, šarmantni Reza Pahlavi, ni bil kdove kaj žalosten, ko mu v Švici niso dovolili postaviti razkošne vile ob Ženevskem jezeru. Razlog: švicarska vlada je sprejela zakon, po katerem ni dovoljeno prodajati tujcem zemlje. 52-let-ni iranski vladar se je odločil, da bo gradil na francoski strani jezera, kjer je lahko kupil zemljo brez težav. Zgadili mu bodo razkošen dvorec približno 1200 metrov nad jezerom, ob dvorcu pa še privatno letališče za manjša šporma letala. „Ta je gotovo sumljiv, pojdiva ga vprašati zakaj naju ni prehitel,“ je rekel policaj v Veliki Britaniji svojemu kolegu, s katerim sta se vozila v patruljnem avtomobilu po avto cesti, ko ju neki neznani moški v mercedesu ni hotel prehiteti, čeprav sta vozila komaj petdeset kilometrov na uro. Voznik mercedesa je raje zavil na stransko pot, kjer sta ga policaja, ki sta medtem obrnila svoj avto in se pognala za njim dohitela. Ko sta mu dala pihati balonček, je pozelenel Kasneje so voznika obsodili na globo, policaj pa je dejal, da vselej za nalašč počasi vozi in potem ustavi tiste, ki si ga na avtocesti ne upajo prehiteti .. . zato raje vozite hitro, boste manj sumljivi in ne bo treba plačati globe. . . Nesoglasja med besedami in dejanji Tovariš Tito: »ZK noj zopustijo ljudje, Ici jim je pošlo revolucionornostl« Za naše gospodarstvo bi lahko rekli, da ima Janusovo glavo. Ko so nas pied kraddm tako kot vsak mesec statistiki seznanili s številkami o gospodarjih gibanjih, je bila ta domneva samo potrjena. Na eni strani dok^ zadovoljivi podatki o proizvodnji in zimanje-trgovin^ menjavi, na drugi še vedno nekatera nerešena generahia vprašanja, predvsem inflacija cen in delovanje tržišča ter nelikvidnost. Razum^ivo je, da v nedogled tako ne bo šlo naprej in da moramo biti odločnejši pri uresničevanju zastavljenih družbenoekonomskih ciljev. Še prepogosto pa se razprave v marsikaterem forumu končajo predvsem z ugotovitvami težav in z zahtevami po natančnih in kritičnih analizah. Te so potrebne in koristne, vendar je vse premalo odločnih konkretnih sklepov in dejanj glede nalog, njihovži nosilcev, rokov za uresničitev in konkretne odgovomosti. Sami sebe slepimo, če ne tiki in struktiui razvitega gospo-priznamo, da nam je že deveti darstva. kongres ZKJ natančno nakazal Praksa je v letošnjem letu na glavne smernke na družbeno ekonomskem področju, prva in druga konferenca ZKJ pa sta naloge samo še natančneje opredelili in zaostrili odgovornost komunistov. Ti so na večini najodgovornejših mest, »v gospodarstvu in negospodarstvu ter v politiki na vseh ravneh. Dobrega pol leta je minilo, odkar je 2. konferenca ZKJ sprejela akcijski program, kije glede gospodarstva sila konkreten: Ko govori o rešitvah v sistemu in politiki cen pravi, da morata temeljiti na merilih tržnega planskega gospodarstva, svetovnih cenah, razvojni poli- TELEGRAMI BONN - Zahodnonemški kancler Willy Brandt je v zveznem parlamentu doživel poraz — izglasovali so mu nezaupnico, toda to je bilo natanko tisto, kar je hotel. S tem, da je dobil nezaupnico in je vlada padla, je dobil Willy Brandt možnost, da predsednik Heinemann razpiše predčasne volitve. Brandt upa, da bo njegova stranka na teh volitvah dobila večino, ki bi mu omogočila, da naposled v zveznem parlamentu izpele tiste zakone in ukre-p>e, ki jih predlaga. Doslej je bila opozicija za Brandta in njegovo stranko premočna, saj je bilo število poslanskih glasov v parlamentu enako, pa je bila zato Brandtova vlada pri pomembnejših odločitvah vselej nemočna. Predčasne volitve bodo leto dni pred rokom. RIM - Zdravniki in drugo bolniško osebje v vseh italijanskih klinikah je začelo tridnevno stavko, s katero zahtevno modernizacijo bolnišnic in uresničitev že zdavnaj obljubljene reforme. Sprejemali bodo le najbolj nujne primere. Kot trdijo zdravniki, niso mnogih italijanskih bolnišnic moderniz-irdi že od druge svetovne vojne sem. HANOI - Trije ameriški piloti, ki jih je Severni Vietnam izpustil pred osmimi dnevi, so dopotovali z letalom v Peking. tem področju pokazala dokajšnjo neurejenost. Zamrznjene cene nismo uspeli obdržati, trgu ne pustimo do veljave in ob premočnih administrativnih posegih se ne more uveljaviti niti samoupravno sporazumevanje glede cen. Vprašamo se laliico, če bi bile letošnje podražitve sploh kaj višje, če tržnih zakonitosti ne bi tako zanesljivo diskvalificirali. Zveza komunistov mora odločno nastopiti proti zadolževanju brez gospodarskih sankcij ter proti prenašanju odgovor-nosti-na vso družbo, proti težnjam živeti na račim drugega, pravi akcijski program 2. konference. Vendar medsebojne zadolžitve naraščajo iz meseca v mesec in z njimi izgube, ki so se v letošnjem prvem polletju povečale v Jugoslaviji za 70 % in v Sloveniji za 40 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. V akcijskem programu je naprej zapisano, da je potrebna odločna akcija komunistov v predstavniških politično izvršilnih organih in drugih družbenih institucijah, če hočemo zagotoviti delovanje enotnega jugoslovanskega tržišča v vseh njegovih elementih. Praksa kaže, da se zdaj tu zdaj tam pojavljajo zaprta lokalna tržišča, neredko celo skromnih občinskih meja, redkeje glede blaga, pogosteje glede denarja in gospodarskih integracijskih procesov. Razkorak med besedami in stvarnostjo na teh, po našem mnenju najbolj perečih točkah naše ekonomije, je velik in zato tudi uresničevanje delavskih Na dnevni red letošnjega zasedanja Generahie dcupščine so na predlog Jugoslavge uvrstih vanje-o sprejemu Ban^adeša v Združene narode. Zanimivo je, da so za tak predlog drugim tudi Velika Britanija, Združene države Amerike in Sovjetska zveza (na sliki delegati jyeti držav med glasovanjem), LR Kitajska pa je bila proti. Kot je znano, je LR Kitajska v Varnostne vložila veto zoper sprejem Bangladeša v Združene narode. (Telefoto; UPI). 'amandmajev v gosj^darskih organizacijah ob vrsti subjektivnih odporov, ki težave uporabljajo kot svoj ščit, prepočasi napreduje. Akcijski program druge konference pa je naložil vsem komunistom v samoupravnih in predstavniških organih, da se za uresničitev amandmajev zavzamejo in da nikakor lie smejo čakati na drugo obdobje ustavnili sprememb. Zdaj pa je to obdobje neposredno pred nami. Zato sila kritične, v Prijedoru izrečene Titove besede o oportunizmu v vrstah ZKJ in njegova zahteva, da našo avantgardno organizacijo zapustijo ljudje, ki jim je pošla revolucionamost. Težko jih je pojmovati drugače, kot da je tudi na družbeno ekonomskem področju n^proto-vanje najpomembnejšim zastav-^enim cUjem protirevolucionarno dejanje. Predsednikove besede gre razumeti kot skrajno rigorozen poziv k revolucionarni odločnosti, odgovornosti in poštenosti pri uresničevanju sprejetih smernic po kriteriju dejanj, ne le besed. Vse to naša družba najbolj potrebuje in to delovni ljudje od komunistov upravičeno terjajo. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Tokrat na tem mestu začnimo naše vsakotedensko pisanje z enim ck vprašanj, ki nedvomno najbolj zanima vse ljudi pri nas — z vprašanjem nadaljnjega urejanja (če temu lahko tako rečemo) cen nasploh in pa CEN ZA TEMELJNA ŽIVILA, o čei ler se že lep čas krešejo mnenja, pa pri tem sl Šimo pravzaprav z vsake strani dokaj prepričljive dokaze. Ljudi kajpak zanima predvsem to, ali se bo spet kaj podražilo in za koliko. Menda je odveč ponavljati, da se že lep čas pojavljajo močni pritiski (in nekateri tudi povsem utemeljeni), da bi bilo treba v sedanjih okoliščinah naraščanja cen nujno tudi podražiti cene za kruh, olje in sladkor, da omenimo samo te od življenjsko najpomembnejših artiklov. Jugoslovanski SINDIKATI, ki so že doslej sproti opozarjali na to, da naš človek — posebi¥) tisti z majhnimi dohodki — ne bo mogel več prenašati tolikšnega vrtinca cen, ki se nenehno dvigajo, pa so se sedaj odločno postavili na stališče, da teh NAJPOMEMBNEJŠIH 2IVIL nikakor ne bi smeli podražiti, temveč da bi morali še za naprej ohraniti ustrezen sistem KOMPENZACIJ, čeprav resda bolj premišljeno — tako pač, da te kompenzacije ne bi dajale vsem enako, temveč tistim, ki so na najslabšem, pač primerno več. V tem smislu je svet Zveze sindikatov Jugoslavije prejšnji teden (minulo sredo) ponovno izrazil odločno zahtevo, da nikakor ni sprejemljivo najprej ,,popraviti“ cene za nekatera temeljna živila, šele potem pa se pogovarjati o nadaljnji usodi sistema kompenzacij. Tudi zvezni izvršni svet je sredi prejšnjega tedna, kot kaže, že določneje prisluhnil tej zahtevi sindikatov. Minulo sredo je ZIS na svoji seji že sprejel sklep, naj ustrezni uprav->ni organi v zvezi takoj pripravijo PRIMERNE PREDLOGE, po katerih bi lahko izdelali ustrezne rešitve tega vprašanja v okviru republik in pokrajin. Drži namreč, da je dokončna odločitev o tem, kako naj bo poslej s kompenzacijami - denimo za MOKO - v rokah republik, pa bo slednjič od njih odvisna rešitev tega tolikanj „vro-čega“ vprašanja. In če to vprašanje zaključimo: v zadnjih dneh so- tudi že prišli na dan pripravljeni predlogi, kako naj bi rešili vprašanje novili cen za kruh, olje in sladkor. Vse kaže, da se CENE KRUHA kljub vsem pritiskom vendarle ne bodo smele povečati, za kar naj bi Vprašanja se razpletajo poskrbeli- s podaljšanjem ustrezne kompenzacije po republikah, medtem ko SLADKORJA in OLJA bržčas ne bo mogoče obdržati pri sedanji ceni. Tako naj bi (po predlogu, ki smo ga izvedeli ta ponedeljek) v prihodnje veljal kilogram sladkorja 3,83 din (sedaj stane povprečno 3,51 din), liter olja pa naj bi po novem stal 8,70 din, se pravi 0,84 din več kot sedaj. To pa so seveda samo predlogi za odobritev novih PROIZVODNIH CEN, kar je razumljivo, saj so se npr. zaradi višjih od* kupnih cen sladkorne pese in sončnic tudi proizvodni stroški tod precej povišali. Vendar o tem - naj poudarimo - za sedaj še ni sklenjeno nič dokončnega (čeprav smo bili tudi v našili trgovinali že priče pravcatemu preplahu, ko so ljudje sproti pokupili ves sladkor in olje, kolikor ga je prišlo na prodajne police). 2e prejšnji teden smo posvetili posebno pozornost besedam, ki jih je na proslavi v Cerknem povedal sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc — tokrat pa, vsaj na kratko, omenimo tudi nekaj njegovih misli iz razgovora s poHtičnim aktivom Splita in Dalmacije, razgovora, ki je bil v začetku minulega tedna. Ob tem je Stane Dolanc poudaril, da sc letos ne bomo več lotevali kdo ve kako NOVIH VPRAŠANJ, temveč da bomo predvsem preverjali, kako smo letos IZPOLNJEVALI doslej sprejeta stališča in sklepe. To je tudi prav - saj nam samo besede brez dejanj zagotovo prav nič ne koristijo! Stane Dolanc se je tokrat še enkrat dotaknil vprašanja neupravičenega BOGATENJA POSAMEZNIKOV v naši družbi, vprašanja, ki terja mnoge odgovore: na priliko to, zakaj ostreje ne ukrepamo proti takšnim pojavom, zakaj odločneje ne preprečujemo neupravičenega bogatenja in še in še. Stane Dolanc je tu ponovno poudaril, da bomo morali pri nas začeti dosledneje spoštovati ZAKONITOST, da so pravzaprav takšna in podobna vprašanja naslovljena na organe pregona in na sodišča (kajti le-ta naj ukrepajo proti tistim, ki kršijo oziroma izigravajo naše dokaj določne zakone). Vsi skupaj pa se bomo morali predvsem zavzemati za nadaljnjo in ustreznejšo ureditev raznih sistemskili vprašanj — denimo za sprejem takšnega novega DAVČNEGA SISTEMA, ki bo ustrezno in pravičneje kot doslej upošteval tudi naše družbene zahteve v odnosu na posameznike. Tu je pravzaprav edina rešitev, ki jo moramo iskati - nikakor pa ne smemo spreobračati stvari v ponovno uvajanje nekakšnih dohodkovnih uravnilovk, v iskanje posameznih grešnih kozlov ter v proklamiranje raznili načelnih stališč, ki pa jih potem posamezniki (tisti, ki to znajo in si upajo) tako spretno izigravajo! republikanske armade Irskem, ki dan za kajo bombe v mestih ^ Teroristi ali borci za irskega naroda? K^j marosi Južne Amerike. Španiji? tedenski zunanjepolitični preg^ Sredi doslej še nikoli tako odločnih varnostnih ukrepov se I je v palači ob Vzhodni reki v New Vorku začelo zasedanje Generalne skupščine Zdrjiženih narodov, na katerem sodeluje tudi jugoslovan^a delegacija pod vodstvom našega državnega sekretara za zunanje zadeve Mirka Tepavca. Zasedanje bo trajalo več tednov, na dnevnem redu pa je kar 92 točk, ki obsegajo večino najbolj, žgočih vprašanj sodobnega časa — z izjemo vietnamdce drame, ki „uradno“ sploh ni „prisotna“ v Združenih narodih. Že ob glasovanju za dnevni red je prišlo do prvih prask, saj so se morali predstavniki držav-članic igas-niti o predlogu generalnega se-kretaija svetovne organizacige dr. Kurta Waldheima, naj bi namreč razpravljali tudi o terorizmu in boju zoper to zlo. Velika večina afriških in nekatere azijske države je glasovala proti, saj so menili, da bodo s tem prizadeta osvobodilna gibanja. Jugoslavija je glasovala za predlog generalnega sekretaija, vendar s pripombo, da je treba ločiti terorizem in podtalno zločinsko dejavnost od upravičenega boja podjarmljenih narodov za svobodo. Ob tem je naš predstavnik v Združenih narodih Lazar Mojsov dejal, da bo treba jasno in odločno povedati kaj je terorizem, kaj pa upravičena borba narodov za svojo svobodo in neodvisnost. Opozoril je tudi na to, da terorizem ni samo podtikanje bomb in ubijanje v posameznih atentatih, marveč ga predstavljajo tud j povračilne akcije na Bližnjem vzhodu in vojna v Viet-iiiimu. Ko je generalna skupščina vendarle uvrstila razpravo o boju zoper terorizem na dnevni led zasedanja, je po našem prepričanju ravnala prav, toda s je pot k odpravi tega zla komaj dobro začela. Treba je J‘“ ustavil kijuD — Ha‘”.,11. Idi Amin pono^’ dežele. .-^loji med nedavniiii* začasno ustavite^^j^j^ijo, ir Zasedanji! generalni! skupščinti v Madridu pa m vedno čaka na dokofl^^ čitev deveterica ustas^ čincev, trije ugrabitpU*^ škega letala in šesteri^y, nih zločincev, ki so Jift A oblasti morale groženj, da bodo fetalo z devetdesetinj* Po nekaterih obvesti^J -drida naj bi trojico m zadržali in sodili v stolnici, preostalo izpustili zaradi V/ dokazov”. V poročamo iz MadridajJ^^^ šla uradna novica o J, če bo, bo to hud in prizadevanjem ^ boju narodov sveta ^ ^ , no zlo-terorizem. . ^ Uganda je po vs^ natančnejših porocn zatrla nemire in ko je skupina predsednika dr. ja skušala _ ^ sedanjega ^ i«^'jiT Amina. Poročajo j, mrtvih in ranjei^ ‘^0^^ vamo lahko, da bo j 5e večje ko boi« Zlff, začele dokončno anju ravnaia prav, loaa s ^ tem se je pot k odpravi tega zla nušlje^K y , j^ izgf ■ - • • cev, ki Jih je viau^ ^je f mU vedeti, da bodo nekatere ne- ^ , X Iri; Amin nonovu* jasnosti (ob vsem drugem) vselej zavirale enotno akcijo zoper to nasilje. Predvsem je že (in bo tudi poslej) veliko nesporazumov okoli definicije besede same. Kdo je terorist in kdo ne? Odgovori na to vprašanje so in bodo različni pač glede na to od kod bodo prihajali. Nedavna tragedija v Muenclmu je dober primer (čeprav ne edini) za to. Ko so v Libiji pokopali trupla komandosov, padlih na letališču blizu Muenchna, so množice Libijcev s spoštovanjem vzklikale njihova imena. Za Libijo in še marsikoga drugega so bili komandosi nacionalni junaki — velika večina sveta pa je upravičeno obsodila njihovo ravnanje med muen-chensko olimpijado. Kdo ima let»V vo.ovv’»"‘“3j da bo ldi Ani^ leh ^ odločitvi. V kov gre tudip«f^> « odnusi med ® j 1‘m ^ Libijski posilil pet, lojaki v ‘ dand)let^skem, ki bo uvedla sodobno izplačevanje mesečnih prejemkov. Nakazila osebnih dohodkov na hranilne knjižice so delovne organizacije na območju Dolenjske banke in hranilnice uvedle lani. Letos ob koncu prv^a polletja so pri tej banki ugotovili, da je nad 3000 zaposlenih, ki so jim dali ob koncu meseca v roke hranilne knjižice, prihranilo več kot 5 milijonov dinaijev. Korist takega varčevanja je trojna: ima jo delavec, ki mu banka priznava 7,5 odstotne obresti, ima JO banka, ki tako lahko „vrti** več denaga, ima pa jo tudi delovna organizacija, saj ji banka lahko odobri dopolnilni kredit. O koristnosti varčevanja dandanes ni treba izgubljati časa in besed. Vsak, kdor se le malce razume na poslovanje, hitro doume, kaj pomeni hraniti denar. V času splošne nelikvidnosti se tega še posebej zavemo; prenekatera delovna organi-, zacija ne bi mogla izplačati osebnih dohodkov, ko bi v banki ne bilo denarja za „obračanje.** J. 2. Na kmetih: kam nas pelje pot? Malo izvoljenih Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. Od približno 180.000 slovenskih kmečkih gospocjarstev jih v sednjeročnem razvojnem načrtu Slovenye n^de svoje mesto le 3500. Od tega naj bi jih po programu 1500 preusmerib in specializirali v rejo uav molznic in pridobivanje mleka. 300 do 400 v pitanje govedi, 200 do 300 v zrejo pujskov, 800 do 1000 pa v pridelovanje vina in sadja. Take so številčne napovedi, odvisne od mnogih dejavnikov in zato precej nezanesljive, vsekakor pa — skromne. Četudi odštejemo 54 odstotkov kmečkih .gospodarstev, katerih lastniki so zaposleni še drugje (mešane kmetije), ostane še vedno levji delež vseh gospodarstev zunaj naših razvojnih načrtov. „Hodim po občinah in poslušam. Pripovedujejo, da bodo preusmerili 40 ,do 50 zasebnih kmetij, tistih največjih, najbolje stoječih. Ko pa jih vpraŠ^, kaj nameravajo s tisoči drugih, ne vedo odgovora. Naj bodo druge prepuščene propadanju, razkrajanju, ne da bi vedeli, kaj bo z njimi? “ je dejal Sergej Kraigher, predsednik skupščine SRS ob zadnjem obisku na Dolenjskem, v Trebnjem. , Res, nihče ne ve odgovora, V zadrugah odgova^ap, ^ so gospodarske organizacije, ki morajo poslovati po enakih načelih kot druga podjela. Niso socialna ustanova, zanje je zanimivo sodelovanje z večjimi tržnimi pridelovalci in rejci, z drugimi ne. Tudi to je res, da ob takih priložnostih občutimo, kakšne posledice ima dejstvo, da je naše zadnižništvo izgubilo nekdanji privilegirani položaj glede družbenih dajatev in ugodnosti M, L. Ivan Oštir Konkretno Pri občinskem komiteju ZK v Črnomlju deluje skupina, ki analizira uresničevanje ustavnih dopolnil v združenem delu in jo vodi ,Ivan Oštir, sicer sekretar v Rudniku Kanižarica. Sredi septembra je ta skupina sklicala posvet s predsedniki delavskih svetov, predsedniki sindikalnih podružnic in partijskih sekretarjev iz delovnih organizacij. Tako so začeli s konkretnim delom. O tem je povedal tovariš Oštir: ,4 mamo akcijski program, ki političnim organizacijam v delovnih kolektivih nalaga dolžnost proučiti in obvestiti delavce, kakšne so njihove ustavne pravice, obenem pa morajo pripraviti gospodarsko analizo podjetja in analizo o samoupravi odiMsih. Vsaka delovna organizacga bo imela lastno 3 do 5-člansko skupiiK), ki bo v pismeni obliki pripravila konkreten predlog za novo organizacijsko shemo. Ta bo osnova za širše razprave v kolektivu, kjer bodo tudi obravnavali predloge za sestavo samoupravnih organov v obliki TOZD.“ Takle akcijski program so na posvetu predložili udeležencem in se dogovorili za konkretno izpeljavo nalog v vsakem podjetju ali zavodu posebej. Obenem so seznanili najodgovornejše iz kolektivov z raznimi možnimi oblikami temeljnih organizacij združenega dela in z metodo dela pri ustanavljanju TOZD. R. B. vredno fe ••• Spremeniti resda ne moremo več ničesar, negodujemo pa lahko. Z osmim septembrom je začel veljati zvezni odlok o višjih stopnjah prometnega davka pri prodaji gradbenega materiala. Ta odločitev bo prizadela zasebne graditelje, ki na drobno kupujejo ta material Kot rečeno: negodujemo lahko. Vendar ne toliko zaradi podražitve, teh smo Jugoslovani že tako vajeni, da nas nobena stvar več ne gane, marveč zaradi načina, kako je ta ukrep obrazložen »Čistega vina« in utemeljen Ce že mora državljan plačevati dražje in si še več odtrgati od ust za lastno stanovanje, ki menda ni luksus, ima vendarle pravico, da je kolikor mogoče objektivno obveščen, zakaj je bila podražitev potrebna. V ,J)okumentacijV\ ki jo izdaja zvezni sekretariat za informacije in^ kjer obvešča javnost o delu zveznih upravnih organov, je namreč kot razlog za podražitev na prvem mestu navedeno, da je bil pritisk kupcev (in z njim povezani negativni pojavi) na trgu gradbenega materiala tisti, ki je terjal povečanje prometnega davka. V taki utemeljitvi ni ravno dosti gospodarske logike. Povečati prometni davek zato, ker je na trgu veliko povpraševanje!? To je izrazita restrikcija (omejitvena) gospodarska politika, ki razvoj zavira, ne pa spodbuja. To vemo. Koristneje bi bilo povečati proizvodnjo gradbenega materiala, in če ne gre drugače, z večjimi proizvodnimi cenami teh izdelkov omogočiti industriji gradbenega materiala, da ho več investirala v povečanje svojih proizvodnih zmogljivosti Sicer pa nas taka utemeljitev tako in tako ne prepriča. Verjetnejša bo tista; ki se nekam sramežljivo skriva na zadnjem mestu: s povečanim prometnim davkom bo zbran dodatni denar za kompenzacije (nadomestila) proizvajalcem moke in izdelkov iz moke. Tu najbrž „tiči zajec*\ Zakaj nas ne bi obvestili tako, kot najbrž je? ^________________________M. L.^ Kočevje praznuje V poč^itev praznika občine Kočevje bo 3. oktobra ob 10. uri dopoldne v Seškovem domu svečana seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili tudi letošnje Šeškove nagrade, ki jih bosta dobila delovna kolektiva RUDNIKA ijavega premoga iii TEKSTI LANE. Po svečani seji si bodo odborniki in gos^e ogledali novo proizvodno halo ITAS in novi vrtec (oba ta objekta sta tik pred dograditvijo in bosta odprta še letos), delo pri posodabljanju ceste Livold - &od na Kolpi in novi obrat VEZENINE, ki je bil odprt oziroma je začel priučevati delavke 21. septembra. V dneh pred praznikom bo še tradicionalni tek Kočevskega zbora po ulicah Kočevja; v Likovnem salonu pa bodo odprli razstavo del tržaškega slikarja Palčiča. Sindikat voli novo vodstvo Volilne konference v Škocjanu je bil 19. septembra posvet predsednikov občinskih sindikalnih svetov Dolenjske in spodnjega Posavja. Razpravljali so o vsebinskih in kadrovskih pripravah na občinske volilne konference in pripravah na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na volilnih konferencah bodo razpravljali o delu sindikatov, gospodarstvu ■ v občini, uresničevanju ustavnih dopolnil v zvezi z ustanavljanjem temeljnih o^anizacg združenega dela in sprejemali program dela. V vseh dolenjskih in ^odnjepc> savskih občinah so se dodobra pripravili na volilne konference, na katerih bodo izvolili tudi delegate za kongres slovenskih sindikatov in predlagali kandidate za novi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Na posvetu so se dogovorili, da' bodo volilne konference po naslednjem razporedu: v Črnomlju in Ribnici 3. oktobra. Novem mestu in Kočevju 4. oktobra, Trebnjem in Grosupljem 5..oktobra, Brežicah in Metliki 6. oktobra, Krškem 7. oktobra in v Sevnici 10. oktobra. STISKA v SREDNJEM IN POKLICNEM ŠOLSTVU Kam 800 novih dijakov? Zaradi kadrovskih potreb in razvoja odstotkom tistih, ki bodo v bodoče končali osem letko, zagotoviti prostor v srednjih In poKi«", iolah - Rešitev je edinole v dolgoročnem i"'* občinskem programskem sodelovanju - Posre«^ jemo misli iz razgovora z republiškim poslane Jožetom Suhadolnikom 1*11 ihV '1 J Kolektiv DANE z Mirne je v petek proslavU 20-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so si ogledali proizvodne prostore na Mirni številni gos^e in- poslovni sodelavci. Do^danjemu direktoqu Alqzu Krhinu, ki odhaja v pokoj, je predsednik občinske skupščine Trebnje Ciril Pevec za 19-letao u^sno vodenje podjetja izročil plastiko samoukega kipaija Janka Dolenca iz Vuzenice. (Foto. M. Vesel) Odvečna skrb za razrednost Na kratko poročilo, ki smo ga objavili 14. 9. 1972 pod na»-slovom „Nova dejstva metliške zadeve: BETI išče direktorja," nam je Franci Šali poslal svoje pismo „Vujčičev ,dopust’“, ki smo ga objavili 21. septembra. Čeprav je zadnji odstavek v njegovem pismu za koldktiv Dolenjskega lista žaljiv, smo ga objavili v celoti. Med drugim menimo, da zahteva to tudi znana odprtost našega lista, saj je svoboda obveščanja temeljni pjogoj za kvalitetno samoupravljanje naših občanov ter vseh delovnih ljudi. ZA POPLAVUENCE OB KRKI: Šop obcinsi(ih bankovcev Kmetovalci 16 prizadetih vasi si bodo lahko kupili 2.300 kg semenske koruze - Za 5 vasi nič Kmetovalcem šestnajstih vasi, ki so jih letos prizadele poplave, bodo iz občinskega rezervnega sklada izplačali 15.000 din, da si bodo kupili 2.300 kg semenske koruze. Pomoč bodo razdelili poljedelcem iz Hrvaškega broda, Zameškega, Mršeče vasi. Čistega brega, Šentjakoba, Ostroga, Roj, Drame, Cadraž, Gor. Gomile, BreSce vasi, Cučje mlake, Dobrave, Stranja, Hudenja in To-mažje vasi. Prizadeti so prosili tudi za regres pri umetnih gnojdih, ki bi jih porabUi na poškodovanih travnikih, vendar je skupščina na predlog sveta za finance prošnjo zavrnila. Krka, ki je letos kar trikrat prestopila bregove, je polja in travnike po»odovak bolj kot incd poplavami v minulih letih. N^huje se je znesla med 14. in 21. jiajem,_ko^ bilo pod vodo vse od Otočca do stega brega. Kmetyski inšpektor iii I^beršek in kmetijski referent ini. Sonja Groegi sta ob sodelovanju predstavnikov krajevnih skupnosti in šefov krajevnih uradov ugotovila, da so povodnji poleg kmetovalcev iz prej omenjenih kr^ev oškodovale tudi lastnike polj in travnikov iz Ruhne vasi, Dobruške vasi, Dol. Krenovega, Bele cerkve, Drage in Družinske vasL Seštevku škode zaradi poplav » te dni prišteli tudi škodo, ki so jo povzročile toča in druge naravrie nesreče. Po najnovgših podatkih je skupne tovrstne škode za več kot 6 milijonov din. Pomoč občinske skupščine se zdi ob tej številki res kaplja v moije, toda vsak kmet vc, da je bolje malo in takoj, kot nikoli nič. Vedeti pa je treba, da občinska skupščina ni edina, ki ima kaj v bla-gjqni za take namene, prizadeti bi bili hvaležni za pomoč ne glede na to, kdo bi jo ponudil. Na očitek, da „bralci Dolenjskega lista blodijo v labirintu polresnic“, kot to trdi Franci Sali, pa moramo odg9voriti njemu in hkrati sporočiti vsem bralcem: naša novinarka Ria Bačer je dobila vse podatke, o katerih je poročala v sestavku: ,3ET1 išče direktorja", na občinskem komiteju ZKS v Metliki ter v tovarni BETI. Za naš Ust so to v resnici bila nova dejstva, s katerimi smo javnost takoj seznanili. Verjetno meni Franci Šali, da so ta nova dejstva tiste „polresnice", o katerih piše v svojem odgovoru, čeprav z njimi ni ovrgel nobenega izmed dejstev, o katerih je poročala naša novinarka. Ko zdaj navaja Franci Šali nove podatke iz političnega, gospodarskega in zasebnega življenja Petra Vujčiča, vidimo, da so mu na voljo drugačni oz. širši viri, ki pa jih mi ne poznamo in glede katerih nam v Metliki niso povedali nič takega, kar bi ne bilo že omenjeno v dosedanjih poročilih v tej zadevi. Dejstva, da se Peter Vujčič ni vmil z dopusta v Avstriji, naš tednik ni zamolčal. Nam in vsem bralcem je bUo ob tem novem dejstvu seveda popolnoma jasno, da je v „zadevi BET1“ njen direktor s takim svojim korakom naredil zavržno dejanje, saj se je s tem umaknil nadaljnjim razpravam ter dokončnemu razpletu zadeve pred novomeškim okrožnim sodiščem. S tem pa se je pravzaprav obsodil tudi sam. Poročali smo že, da kolektiva tovarne BETI pretresi zadnjih mesecev zares niso NA DVORU IMAJO NOVO SREDIŠČE »SVETA«: imiadinski dom v odpisani žagi V 2384 prostovoljnih delovnih urah so mladinci in vojaki ob podpori sta* rejSih ljudi, delovnih in drugih organizacij uredili propadajočo dvorsko žago In v njej prostore za Izobraževanje, oddih In razvedrilo Na Dvoru ni bilo sestanka, na katerem ne bi nenehno obravnavali stare žage na Jami. Zaradi propadanja stavbe so bili glasni zlasti stanovalci, ki jim je deževnica čez leto stalno močila strop.pozimipa jih je ogrožal južni sneg na slabi strehi. Zato so sčasoma bežali, v sti^bi sta ostala le dva stanovalca, pa x ta v pritličju. Nista imela sreče, da bi dobila stanovanje drugje. Za te in druge odslužene zgradbe v lasti SLP ni bilo denarja. Rešitev je bila torej prepuščena kraju. Dvorska mladina si je zaželela klubske prostore, kraj pa tudi ni imel knjižnice. Na mladincem sestanku so razmišljali in ugibali, kaj bi, dokler jim ni prišel na pomoč iznajdljivi in prizadevni upokojeni podpoucovnik LJU-BISA DJOROVIC, ki se je v tem kraju naselil. Ogledali so si stavbo in odločili, da bodo v njej uredili zaželene prostore, s tem pa rešili hišo pred razpadanjem. Marsikdo je imel ob tej zamisli pomislek, toda mladina in mentor akcjje niso oklevali. V prostem času so z zavihanimi rokavi uresničevali zamisel. Najprej so zakrpali streho, da dež ni več močil stropov, zatem pa so popravili, prepleskali in zasteklili okna v 4 sobah, pokrpali in poravnali stene ter strope in obnovili električno napeljavo. Uredili so tudi tla, vrata, zunanje in notranje hodnike pa vhod v stavbo in pospravili okoli stavbe. Zdaj so začeli temeljiteje Urejevati tudi okolje in poti do zapuščenih podzemnih jam. Opravili so 2384 ur prostovoljnega dela, od tega vojaki novomeške garnizije 630 ur. Med člani dvorske mladinske organizacije so največ prostovoljnih delovnih ur opravili: DUSAN NOVAK z Dvora (219 ur), FRANC REPAR z Jame (168), LADO REPAR z Dvora (142), FRANC BUKOVEC z Dvora (108) in J02E MIRTIC z J^e (106 ur). Pridni so bili tudi drugi. Zelo so hvaležni tudi za pomoč, ki so jo ponudili: krajevna skupnost Žužembeik, garnizija JLA Novo mesto, mizarstvo Dvor, NOVO-TEKS, GORJANCI, tovarna zdravil KRKA, NOVOLES, občinska konferenca ZMS, republiški sekretariat za narodno obrambo, ZZB NOV Slovenije, ljubljansko „Ribarstvo-export“ in novomeško cestno podjetje. Prostore že opremljajo. Nabavili so zavese, nekaj stolov in miz ter televizor, za knjižnico pa nekaj knjig. V zimskem Času bo v urejenih prostorih že zadihalo družabno življenje mladih in odraslih. Tu sc bodo izobraževali in kovali nove načrte, hkrati pa bo tu mesto za zabavo in razvedrilo. M.SENICA zmedli. Delavci v BETI dosegajo prav zadnje čase rekordne poslovne uspehe, imajo odlično proizvodnjo, večje osebne dohodke itd. Prejšnje nestabilne razmere in razrvani odnosi v Metliki so se vendarle uredili, saj so naposled le začeli veljati dogovori in sklepi organizacij ZKS. Glede razredne orientiranosti Dolenjskega lista pa je Franci Šali lahko docela brez skrbi. Težko bo dokazati, s katerimi članki, ki „. .. jim takšne usmeijenosti ni prisoditi", se naš pokrajinski tednik „umika interesom in ciljem delavskega razreda." Posploševanje se tudi v tem primeru ne bo obneslo. Celih triindvajset let se naš list iskreno trudi, ko nenehno uveljavlja, razvija in utrjuje socialistične samoupravne odnose. Široka odmevnost časnika med občani naše pokrajine po svoje govori o dejstvu, da smo ves ta čas služili naprednemu javnemu mnenju in ga po vseh svojih močeh pomagali tudi ustvaijati. Zavedamo se tudi vseh napak in spodrsljajev, ki nujno spremljajo sleherno javno in politično delo ter angažiranje in ki tudi našemu kolektivu niso bili prihranjeni. Osrednja naloga pokrajinskega glasila Socialistične zveze pa je bila kljub raznim pomanjkljivostim vedno pred nami: krepiti vlogo in vpliv delovnega človeka na samoupravljanje. Kljub očitkom, s katerimi je Franci Šali okritiziral naše poročanje o zadevi BETI, pa smo njegovega sodelovanja veseli. Je eden izmed redkih javnih delavcev v pokrajini, ki sodi, da je sodelovanje s tiskom koristen prispevek pri svobodnem obveščanju javnosti z* različnimi mnenji in staUšči. To je dokazal z vrsto prispevkov, medtem ko so članki drugih političnih, oblastnih ter upravnih delavcev iz naših občin redkost v Dolenjskem listu. Naj zato tudi ob tej priložnosti ponovimo: o Dolenjski list je politično-informativna demokratična tribuna naših občanov. Odprt je za vse zdrave pobude, ki naj krepijo tako samoupravno kot politično udejstvovanje. Ko se trudi za podružbljanje javnega obveščanja, pa se hkrati zaveda, da brez širokega sodelovanja vseh naprednili sil v vseh naših občinah pri tem ne bo tako hitrega napredka, kot si ga vsi želimo. Tudi zato ponovno vabimo med naše sodelavce vse, ki lahko kakorkoli prispevajo k objektivni obveščenosti v pokrajini in s tem k še trdnejši socialistični samoupravi. UREDNIŠKI ODBOR DOLENJSKEGA LISTA »Dolenjski list« v vsako družino Razen naslednjih srednjih in poklicnih šol, ki imajo svoj sedež v Novem mestu: gimnazije, šole za zdravstvene delavce, ekonomsko - administrativnega šolskega centra, šolskega centra za kovinsko stroko, kmetijskega izobraževalnega centra in šolskega centra za gostinstvo, deluje v Novem mestu še več rednih oddelkov tehničnih srednjih šol, ki imajo sedež izven Novega mesta. To sta lesni oddelek tehniške srednje šole in oddelek za nizke gradnje gradbene srednje šole. V naštetih šolah je obiskovalo lani pouk 1.659 dijakov. Razen omenjenih rednih šol in oddelkov pa je pri ekonom sko-administrativnem šolskem centru, pri šolskem centru za gostinstvo in kmetijskem izobraževalnem centru organiziran tudi izredni študij, v katerega je bilo lani vključenih 220 dij^ov. Izredni študij poteka tudi v okviru zavoda za izobraževanje kadrov, pri katerem so organizirani oddelki za izredni študij naslednjih srednjih šol: tehniške strojne, tehniške lesne, tekstilne z oddelki za konfekcijo, za tkalce in predilce, ter delovodske ■ šole strojne stroke. V teh šolah je lani obiskovalo izredni študij 105 dijakov. Vsega skupaj je torej v minulem šolskem letu obiskovalo redni in izredni pouk v srednjih in poklicnih šolah v Novem mestu 1.984 dijakov. Iz skoraj vseh slovenskih občin so zbrani V naštete redne srednje in poklicne šole so bili vključeni dijaki iz skoro vseh slovenskih občin. Iz 60 občin, kolikor jih je v SRS, niso vpisani v te šole le dijaki iz 19 občin. Največ dijakov je iz občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, ki sestavljajo širšo Dolenjsko. Iz teh občin je 1,433 dijakov. Iz občine Novo mesto je vpisanih v te šole 50 odstotkov vseh učencev, iz dru,-gih občin SRS pa je vpisanih drugih 50 odst. V novomeški občini je obiskovalo osnovno šolo 7.700 učencev. Od teh jih pride iz osnovne šole 70 odstotkov (to je najmanjša mera) ali 5.390 na leto za zaposlitev, uk in nadaljnji študij. Ce upoštevamo resolucijo o dolgoročnem razvoju SRS, ki določa, da bi morali zagotoviti izobraževanje na srednjih šolah 70 odstotkom mladine, ki konča osnovno šolo, bi mordi imeti na srednjih in poklicnih šolah prostora za 3.500 dijakov, če pa -upoštevamo samo 50 odst. tistih, ki končno osemletko, bi morali imeti prostora za 2.500 dijakov. To pomeni, da nam že zdaj primanj-kuje^prostora za okoli 400 dijakov, če upoštevamo samo potrebe novomeške občine. 2e zdaj |e pretesno, v bodoče po bo Se bolj Ker pa so srednje Sole namenjene širšemu območju, je dejanski primanjkljaj prostora za sto odstotkov večji. Vendar je v tem primanjkljajii upoštevano • tisto najmanj, kar moramo zagotoviti. Če se namreč hočemo hitreje razvijati, mora v bodoče uspešno končati osnovno šolo 80 odst. učencev, 70 odst. teh pa mora nadaljevati izobraževanje v srednjih šolah. To pomeni še znatno večji primanjkljaj prostorov, kot smo ga že omenili. Zadovoljive prostore (takšne, ki so potrebni le manjših dograditev in posodobitev) imajo le gimnazija, administra-tivno-ekonomski šolski center in šola za zdravstvene Vse druge srednje in delavc«’ .oklicih V bc UIU5C MvUllJ^ *** r H Ji šole poslujejo v je neustreznih prostorih. h-i nujno potrebno modern^ j J dograditi in izpopolniti pr pri teh šolah, poleg zgraditi nove stavbe za ^ tehniških in poklicnih ^ zmogljivostjo za oijl učencev. Ta center bi imeti sodobne učilnice, jj I s nice, kabinete, teloVadnice druge potrebne prostore. g, Iz stiske z dolgorot^l!« programom sodelov ^ if Pereče vprašanje srednje^^ Ji poklicnega šolstva la^o ^ samo z dolgoročniin mom(za5dSlOlet)M.rr* ben način, kot to že osnovnem šolstvu. Ta Pj “ je potrebno izdelati vso regijo, ' občinami, -jj učencev že sedaj na Jgjui poklicnih šolah v Novem V programu bi bilo j čiti, katere šole Ih Novem mestu lal store potrebujejo, in kate If ^ naj bodo v dru^ ° v^niei^ S katere prostore Menim, daje prav, da se im^o tradicijo, v nah, tam še naprej primer šola za blagoviu P , p(, r v Brežicah). Ob gradnji^ smemo pozabiti na dP ^ move. Nujno je zgraditi ^ j dom za 300 učencev, ^ J mo, da bo lahko obi ^ \ srednje šole tudi kme^ dina in mladina iz kraje mm o ustreznih pro^i^^P O vseh teh vprašanjih razpravljali, vendar čas, da se prizadete ob kH razumejo in da do ^ Pi| pripravimo že ročni program sodelov4»J Denar Iz občin in gospo«®' Za financiranj[e.sof^rfSL' obsežnih investicij j® K , predlog, ki je takšen-/^) ■ ' bi morala zagotovi« jcef, odst. potrebnih učenci srednjih in P ^ in tisti, ki stanuj^ t,čin.v-; domovih, iz in tudi iz drugih reP ^ le iz posamezne ob ^^’SRS je lani 30 odst. svoje udelež^ videva takšno vendar je to P° ods*',, premalo. Drugih ^spev^u,<' našem predlogu P J lovne organizacij^ razmerju pol ^.P^'-jji stotkov, ki naj b J občine, naj bi ^ po- takole: polovic® zneska bi mor^® uj, na katere obm^^J pos^ dile ali šole ali dijašk* ostanek pa druge *‘^Tak5no je 'S'koJIs predlogi re ^ in . ^ v prihodnjih odloč al i, .j J v srednjih P.. *1 smemo đ odlašati. fji- ■< pomeni eni vrata do izobra^ ka odgovornost koleni: pri reševanju S', klicnega iOV združiti sile P spodarstva. razgovok IN ZAPJS^^' VOPjV/ St. 39 (1174) - 28.^2 [O stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Odgovor na pismo »Na Mestnih njivah sprašujejo: kdaj?« prebivalcev slednje: P^j^s^^jujemo na- ® l^omunalne ureditve na 9.10, 11 in ^dobžin^ njivah je komunalni P°^etje Novo mS."" "iladi letos^ ipj® “J® plasti ^8or- I'«°enih in V; izvajalec ^ 8iadnie P^’ °^P^ni navedeni ^02om ga prekrUo z Pl?dstraniti "^jprej r^ffaniti npn7pTi najprej j® zamenjat- spodnjo plast dS Sl to S?,*^VprS£®lweprekolm.Ta 1*=^ P^dvidena"^ pogodbi niso j^iolc. ‘‘''‘‘lena m so že zavlekla J®-^^°.P” odstranitvi Ittoč plasti'nloT *'" o<»stranitvi Pocene ugotovljeno, centraw7® P*°^® "»d ki-kujave, in to za- asno radi nekvalitetno izvedenih del. Na teh mestpi je prihajalo do zamakanja toplovodnih cevi in izolacije. Ker so bile te ^adbene napake prej zakrite, jih tudi komisija za tehnični prevzem ni mogla odkriti ob priliki prevzema blokov in zunanje ureditve pred šestimi leti. Takoj ko so strokovne službe komunalnega sklada in našega podjela ugotovile skrite napake, so to sporočile oddelku za medobčinske infekcijske službe pri ObS, ki je v takšnih primerih pristojen upravni organ, ter predstavnikom upravnega odbora komunalnega sklada občine. Dela smo morali ustaviti. Zaprosili smo tudi pristojni upravni organ občine, naj imenuje komisijo, ki naj bi pregledna dejansko stanje ter ugotovila krivca in s tem tudiplačn&aza sanacijska dela. Kljub večkratnim urgencam našega podjetja in predstavnikov komunalnega sklada pa pristojni upravni organ ni imenoval zaprošene komisije, temveč smo šele po štirfli mesecih dobili odgovor, da ta zadeva ne s^ada v pristojnost inšpekcijskih služb. Naše podjele po takšnem odgovoru upravnega oigana občine ni videlo dnigega izhoda, kot da se je obrnilo na Gradbeni center Slove- nije in zaprosilo za terenski ogled in strokovno mnenje. Strokovnjaki Gradbenega centra Slovenije so takoj izvedli terenski ogled in v zvezi s tem sestavili poročilo, iz katerega je razvidno, da so ugotovili 16 (šestnajst!) nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti izvedbe del. Med ugotovljenimi na^jakami so naslednje: — Prekrovne betonske plošče nad kinetami centralne kurjave so počene in polomljene ter nezadostno in nepravilno armirane. — Betonske plošče so izdelane iz betona neprimerne kvalitete. — Na prekrovnih ploščah ni zadostne hidroizolacije. ■* — Kinete nimaj'o odtoka v kanali-zacgo za odvajanje vode in je tako voda vdirala v kotlovnico. — Izolacija cevi je pomanjTcljiva, itd. Strokovna komisija Gradbenega centra Slovenije je 15. septembra letos dostavila tudi predlog, kako naj Kot brezplačni cirkus ; ^do. n „ * smo Vi- fiat °'^ali na par- 1300 s stal avtomobil [0> ^’^akodasovsiugi. preti- davila s parkirišča proti bifeju. Med tem je še nekajlcrat močno zahupalo. Motorje cvilil kot Rilska siren^.gume so cvilile, nato je avto odpelji Nismo si za dolgo od^iahnili, kajti vrnil se je in muziciral skoraj do, 13. ure. Sele potem je odbrzel proti Črnomlju, kjer je baje tudi doma. Če bi take ljudi spravili pred sodnika za prekrške zaradi motenja miru, najbrž ne bi bilo treba poslušati nezaželene godbe. FRANC PAVLAKOVIC # V trebefeifeko faro '\nan, in i® list, ki' ^ ne PiŠe^^ obiskuje. Mnogi 1«^ lista^^^va Pozdravljajo čla-'li/ se 1etw> P^'^® domačega zahvaljujemo la ^ o^asil Anton Ajdič, ki je pri vojakih kot šofer v Beogradu. Takole piše: „Pozdravljam Vse domače, mamo, brate in sestro! Prav tako poši^am tople pozdrave vsem fantom in dekletom iz trebeljanske fare, obenem pa jih prosim, da mi kaj pišejo in pozdravijo znance ter prijatelje. Po-zdravlijam tudi vse bralce Dolenjskega lista!” V6jak ANTON AJDIC Vse za turizem! Nedelja, 10. septembra, ob 13.35 pred „Ribjo restavracijo** hotela Otočec v Novem mestu; iz lokala se hrupno privalijo na cesto trije mlajši in en starejši možakar. Zavijejo proti malemu parkirnemu prostoru pred gostilno Trdinov hram; eden izmed mladih teče napr^ in skoči v temno zelenega fička NM 52-17, ostali trije pa se na vogalu Stan-dardovih skladišč ustavijo in moško zalijejo steno. Močijo, kot da bi bili Ige na gmajni ^i za domačim hlevom. Odtakanje moške vode jim je v zabavo; vmes zbijajo šale, nato pa se preselijo v fička, v katerem jih čaka četrti. Pet metrov od njihove scaline so sobe hotela Otočec, ki so bile zadnje tedne polne tujdev. Na oknih« so - ali pa tudi niso, ne vem - obrazi, ki se začudeno odvrnejo od takele „dolenjske reklame** za turizem. O^ldne, sredi mesta! Objestnost in še kaj, tudi grda neslanost. Pa se nič ne delamo lepe; vse je človeško, le da imamo za človeške potrebe -že celo v vsaki gostilni - ustrezne prostore. Šofer fička NM 52-17: povej svojim trem vinjenim pajdašem, da si v nedeljo vozil prašiče, ne M. z. Novo mesto se ugotovljene pomanjTcljivosti odpravijo in obstoječe stanje sanira. Zaključek njihovega strokovnega mnenja se glasi: „Smatra se, da sta podjetji KLIMA in PIONIR (kot takratna izvajalca!) skupno in enako kriva vsak za svoje delp, kije bilo izvedeno napačno, • nekvalitetno. Popravilo je potrebno izvesti takoj, sicer se bo naredila še večja škoda.** Naše podjele je takoj po dobljenem navedenem strokovnem mnenju ukrepalo. Pri tem je imelo poseben problem, kje najti primernega izvajalca za sanacijska dela pred zak^učkom gradbene sezone in zaradi še vedno prešibkih kapacitet za gradbena, obrtniška in komunalna dela v Novem mestu glede na potrebe. Poleg tega dejansko skozi vse leto deževno vreme ovira* zunanja gradbena dela. Zakaj je naše podjele sploh potrebovalo komisije? Zato, ker če strokovnega mnenja ne bi imelo, ne bi moglo stroškov za odpravo odkritih napak izteijati od prvotnih izvajalcev. Naše podjele kot soinvestitor dokončne zunanje ureditve in asfaltiranja med bloki more svoj delež plačati samo iz stanarin. Ker p^ so sredstva stanarin skromna, mora podjele z njimi preudarno gospodariti in zato ni imelo nobenega (^ravičila ali razloga, da bi plačevalo še napake, ki so jih drugi storili in zak^i. Seveda pa smo to plačali s časom'. Toda kako naj bi storili dru- PODJETJE DOMINVEST, NOVO MESTO Na nogometnem stadionu v Brežicah so v nedelo, 24. septembra, prikazi svoje znanje in sposobnosti gasilske pionirske desetine iz vse občine. Med ml^šimi pioniiji do 10. leta starosti so zasedli 1. mesto mladi gasUci iz Obreža, druga je bila desetina Brežice-oko-lica, tre^a desetina iz Kapel. Med starejšimi pioniiji so zasedle prva tri mesta desetine iz Ki^e vasi, Qbre^'a in Mosteca. (Foto: M. Jaranović) Koliko zaradi cestnega podjetja? V četrtek, 14. septembra, se je nekaj pred 8. uro zgodila hujša prometna nesreča na cesti Uršna sela-Crnomelj. Sicer ni terjala človeških žrtev, zato pa precejšnjo materialno škodo. Iz smeri Črnomelj je pripeljal tovornjak s prikolico, iz nasprotne smeri pa osebni avtomobil. Tovorni avtomobil je vozil 20 km na uro, osebni pa 30 km. Oba sta zavirala, vendar trčenja nista mogla prepre» čiti. Ovinek je tako nepr^leden, da ' zagledaš avtomobil, ki pripelje iz nasprotne smeri le nekaj metrov pred Prijetna odmaknjenost Ponujamo vam obisk Loškega potoka: ogled krajev, kjer ni lirupa, pač pa vlada topla domačnost seboj. Cesta je ozka, tako da gre mimo tovornjaka še pešec težko. Na obeh straneh ceste je gosto ermovje. Ceste nihče ne popravlja. Čeprav je bil tu obvoz, ker je bfla cesta čez Goijance zaprta, se nihče ni prepričal, če je cesta tudi primerna za promet, ki se sicer odvija po precej širši asfaltni cesti čez Goijance. Kdor se je že kdajkoli peljal po tej cesti ve, da je skrajno zapuščena in nevzdrževana. Dodej so bile na tej cesti že štiri prometne nesreče. Koliko jih bo še, preden se bo kdo Somnil tudi na cesto Novo mesto-:ina sela-Cmomelj? MAJDA MURN Novo mesto Ta kraj, ki je v naj*boIj južnem delu Slovence, sestavljajo vasi Hrib, Retje, Travnik, Srednja in Se-gova vas ter nekateri manjši zaselki. “Skregamo se zanj!« Komisije od nikoder iP Ga.^ktvo v ^rnomalii^ki oh^ini d. 5ln #^0 aadlcev. ki 50 hriraal blf, k > noveglSe^! kaj [đ Naslov pravkar Pl«m slišal na vasi vasi pri^ubfjenega .Dolenjca*, kako da ie drag. Mi v tujini se vsak teden skoraj skrhamo, kdo ga bo prej dobil v roke, ko ga prinese pismonoša. Dajte, povejte to našim yudem: včasih sami ne vedo, kaj imajo dobrega v rokah! - Lepo vas pozdravya FRANC PLUT, 7000 Stuttgart 61 Gasilstvo v črnomaljski občini sicer kaže fispehe, toda pri sektorskem tekmovanju, ki je bilo na Vinici 3 septembra, se je močno zataknilo. Občinska gasilca zveza je razpisala tekmovanja gasilskih enot po sektorjih; tako bi se morali na Vinici pomeriti gasilci iz Dragatuša, Vinice, Zapudja in Zilj. • Tekmovanje je bilo napovedano ob 14. uri na travniku ob Kolpi. Pri- ‘P r .■i’' K o šlo je 60 gasilcev, ki so briz^lhe in opremo pripeljali s traktoiji in osebnimi avtomobili, razen njih pa se je zbralo tudi veliko domačinov. Tekmovanja kljub dobri volji ni bilo, kajti ob napovedani uri je prispel le tajnik gasilske zveze iz Črnomlja in še en član tega foruma. Dejala sta, da pride komisija vsak čas. Gasilci so čakali, ura je bila že 16, toda komisije ni bilo. Tudi ko je prišel predsednik gasilske zveze, ni bilo moč zadeve razjasniti. Niti on ni vedel, zakaj komisije ni. Kazalec na uri sc je gibal med 16. in 17., ko je neki gasilec iz Črnomlja povedal, da komisije sploh ne bo. Razumljivo, da so gasilci, ki so hoteli tekmovati, z njimi pa tudi občinstvo, kritizirali in celo na glas kričali, „da je treba zadevo obelodaniti v časopisu**. Gasilci, zbrani na Vinici, so zahtevali, naj občinska gasilska zveza razišče krivdo in javno pove, po čigavr krivdi tekmovanja ni bilo. FRANC PAVLAKOVIC, Vinica skriti med koSenicami, travniki ii^ gozdovi Ljudje so marljivi, na skopi zemlji pa ne ostajajo vsi, ker jih precej še dela v tujini Prebiv^ci teh krajev so bili nekoč znani kot dobri tesaqi in sekači, delali so na Hrvaškem in v Franciji, doma pa so ostajali le starci, ženske in otroci Po vojni je napredek prišel tudi v te kraje, najbolj se kaže obnovitev v Hribu in na Travniku. Zadnja leta se razvija tudi industrija, saj imata v teh krajih obrat ribniška Jelka in tržiška šivalnica, pripravljajo pa tudi obrat podjela „Kovinar**, ki ga bodo v Retjah začeli gaditi prav za letošnji praznik. Mladini potem ne bo več treba hoditi v tujino, saj bo doma dovolj kruha. Izletnika bo okolica prijazno sprejela. Čeprav cesta iz Sodražice, z Blok ali iz Cabra ni posebno dobra, je vzdrževana in prevozna. Vožnja je kljub vsemu prijetna, saj pelje pot skozi gozdove in planote, tako da tudi poleti ni vroče. Ko obiščete Loški potok, se povzpnite na koše-nice v bližnjo gozdove, kjer domujejo srne, zajčki, morda boste srečali tudi medveda. Mimogrede lahko obiščete TraVno goro, Jelenov žleb, se spustite v Cabar ali pa sc napotite na Bloke, v Lož, Stari trg ali k Cerkniškemu jezeru. Ce pridete iz ljubljanske smeri, lahko obiščete Rašči-co, Retje, Podsmreko - domove Trubarja, Levstika, Stritarja. MARJAN TRATAR Otroci: »se bi šli na mor V spomin velikega sadjarja Organizatorju slovenskega sadjarskega društva bodo odkrili v nedeljo spominsko plošča ko ' 1 H "lorda lahko bil naslov fotografije, na kateri vidite Korenetovega Nj?' ki niu* tovarišica Vflca Hlebec, vodja pitklaje v sevniški JUTRANJKI, jemlje mero '^dno ^^»■ica Anica, v ozadju tajnica tovarne Jasenka Stopar. Na prošnjo našega 'h Korenči „dolenjske trojčke** v Segonjah, so prejšnji teden v JU- ^ Tone razna zimska oblačiL. Oče in mati bi le težko oblekla pet Gošnik) Spominsko ploščo Andreju Sku|ju bodo odkrili v soboto, 30. septembra, ob 10. uri pri njegovi roistni hiši na Kaplanovem pri Veli-kin Laščah. Pokrovitelji odkritja so krajevna skupnost in osnovna šola Velike Lašče ter Sadjarsko in vrtnarsko društvo Ljubljana. Spominska plošča bo trajna priča Skuljeve dejavnosti in dosežkov ter izraz in hvaležnost sadjarjev in vrtnarjev Slovenije. ’* Andrej Škulj se je rodil 24. februarja 1880 na Gricu-Ktolanovem pri Velikih Laščah. Ljud^o šploje obiskoval v Velikili Laščah (1886 do 1893), nižjo gimnazijo in učite-.IjiŠče pa v Ljubljani (1893 do 1902). Bil je učitelj v Šentjanžu, nadučitelj v Tržiču in na II. deški ljudski šoli v Ljubljani, okrajni ba- novinski šolski nadzornik in nadzor-nUc šolskih vrtov (1911 do 1938), tajnik in oiganizator Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo (1923 do 1948) ter urednik lista Sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo (1949 do 1956). Napisal je številne strokovne članke in knjižice „Sadjarčki** (1928), „Naša zelenjad“ (^1928), „Delovni koledar** (1942), „Vrtnaričice“ (1931), ,4*riroČnik za sadjarstvo in vrtnarstvo** (1950), „Šolski vrt“ (1954), s sodelavci pa še „Več sadja in več zelenjave, več zdravja** (1955). Ob otvoritvi bo tudi kulturni spored, v katerem bodo sodelovali učenci osnovne šole iJ’rimož Tni-bar“ iz Velikih Lašč in glasbene šole iz Kočevja. ANDREJ ARKO Konec avgusta se je po dvanajstdnevnem letovanju v Fazanu pri Portorožu vrnila zadnja, peta skupina otrok iz novomeške in metliške občine. Letovanje jim je pripravila (X)RK v Novem mestu. Zaradi slabega vremena v prvih treh dneh so otroci preživljali prosti čas ob zabavnih igricah, obiskali pa so tudi Formo vivo v Seči in akvarij v Piranu. Nato so v uredništvo poslali pismo z naslednjo vsebino: „Takoj koje posijalo sonce, smo se kopali in sončili. Za neplavalce - bilo jih je precej - smo oiganizirali plavalni tečaj in sko-r^ vsi smd se naučili plavati. Zato smo ob koncu tečaja pripravili manjše tekmovai\je. Ker smo vestno spremljali dvoboj Fischer : Spasskl smo tudi pri nas pripravili turnir. Nastopilo je kar 24 ^histov. Vsi najboljši plavalci, šahisti in mladi literati so dobili ob mpgočnem tabornem ognju lepe naorade in aplavz ostalih letoviščarjev. S hrano smo bili zadovoljni, zato smo se ob ognju zahvalili s ploskanjem tudi kuharici Nato so mladi „novinarji** povprašali o počutju na taboru ^iri tabornike in ti so povedali: Silva Ilič (7 let) iz Novega mesta: Na morju mi je všeč. Naučila sem se plavati Dobila sem mnogo prijateljic in vse šmo se zredfle. Marya Hočevar (10 let) iz Kri-ževske vasi: Letos sem prvič videla moije' in sem se že naučila plavati Joj, slano pa je! Se bi prišla, saj je tako lepo in brezbrižno. Sandi Grulja (13 let) iz To-mažje vasi: V koloniji sem prvič in mi je zelo lepo. Med novomeškimi taborniki, ki smo jih obiskali, sem našel nov^a prijatelja. Hrana je bila dobra in velikokrat sem šel „repetirat.** Ivan Žugelj (8 let) iz Rosalnic pri Metliki: Bilo je zelo zelo lepo. Sc bi šel na moije, saj nisem videl morskega psa. Tovarišu Jožetu bom velikokrat pisal, ker ga imam rad. ^lembta 1972 DOLENJSKI UST Več kot 200 bencinskih servisov ob vseli cestah po Sloveniji - Lostna proizvodnja motornega olja in maziv - Petrolejska luka v Kopru - Gradnja gostinskih in turističnih objektov ob bencinskih servisih Trgovina in proizvodnia Osnovna dejavnost trgovskega in proizvodnega j^jetja PETROL iz Ljubljane je promet z naftnimi derivati. Petrol ima po vsej Sloveniji že 210 bencinskih servisov na vseh cestnih povezavah, od mej s sosednimi državami do republiške meje s Hrvaško. Že v prihodnjem letu bo odprtih 16 novih servisov, ki jih že gradgo. Po vsej Sloveniji ima Petrol 10 velikih skladišč, iz katerih zalagajo servise na svojih območjih. V Mariboru ima PETROL rafinerijo mineralnih olj, kjer proizvajajo znano olje MOTOROIL in raznovrstna industrijska maziva. Petrole|sl(a luica v kompleksu luke Koper ima PETROL v kraju Srmin pri Kopru svojo instalacijo za skladiščenje in pretovarjanje naftnih derivatov za jugoslovanske in tuje kupce. To je prava petrolejska luka z 2,5 km dolgim cevovodom, rezervoarji, pre-črpovalnimi napravami, indu-strqskim tirom, premikalkami in drugimi potrebnimi napravami. Turizem vozila in voznika. Zato so že nedavnim je PETROL odprl na pred leti začeli poleg svojih Čatežu svoj največji gostinski črpalk graditi gostinske in turi- objekt MOTEL PETROL, ki je -----------------------------—— stične objekte. Na Dolenjskem veljal 25 milijonov dinarjev. je zlasti poznan motel na Ca- PETROL je zgradil tudi restav-Pri PETROLU posvečajo težu, ki slovi kot eden najsolid- racijo v Tržiču, bife v Ljubljani vedno več skrbi celotni oskrbi ngših gostinskih lokalov. Pred na Viču, predvidevajo pa grad- ISO.OOO-tonski tankerje pripeljal naftne derivate v Petrolovo petrolejsko luko v Kopni. njo še novili gostinskih objektov. 2.000-članski kolektiv PETROLA, ki je raztresen po vsej Sloveniji, si prizadeva, ,da bi nudil avtomobilistom in njihovim vozilom solidne storitve. BISER MED MOTELI Na Čatežu se potniki že od nekdaj radi ustavljajo. Prva restavracija, za današnje pojme le bife, je bila odprta 1960. Pod streho je imela le 40 sedežev, 80 pa jih je bilo na terasi. Hitro je postala pretesna in po sedmih letih so zgradili novo restavracijo s 160 sedeži. Razvoj turizma in tranzita je nezadržno naraščal in kolektiv je pred tremi leti prišel do spoznanja, da bodo povečanemu prometu kos le v novem, večjem gostinskem objektu s primernim parkiriščem in prenočišči, po katerili je bilo povpraševanje vsak dan pogostejše. Petrol je predlog sprejel, saj so tudi tam že ugotavljali potrebo po večjih zmogljivostih črpalke. Tako je letos zrasel onstran ceste prostoren in udoben lokal, kjer lahko brez zadrege postrežejo vse obiskovalce, od šoferjev do zahtevnejših petičnih gostov. V tem delu je 40 ležišč, ki so od prve- na lem o«" ceste med LjubUlJ in ZagreW*^ vei ga dne dalje nep^st^i^'^ dena. Pokazalo se dvakrat toliko sob volj. Kolektiv jekta je prepričan, o 23 prisluhnil potrebai^ V ^ širitvi prenočitven ^ Stavba je namreč 8 LjjiJ čjj da bi jo v nekaj ^ sai povišali za eno ^ k rit tako pridobili ste žišč. Z nadzidavo D jjj sj sob, 36 ležišč pn^ / ureditvijo garaž bUe dobrodošle ki žeUjo cengš® ^ sobe. . ..posMt' Motel Brežice žiški okoliš že Ta kolektiv, množimo še za ^ narasel po^em, dodatne sobe, w način zagotovili . stalnili bodo prav nič P P nUi so jo zad^.AiatoV tegorije A. PnPp;^ se sižkt, s kater^ stojno predsta -jg 0 venije in. zagotovili ^ Sedaj ima Petrol ie 219 črpalk na vseh slovenskih cestah. Prihodnji ^ modernimi napra- Skupaj z motelom so na Catetu odprli tud' leto bodo odprli spet nove. St. 39 (1174) NAS TNALO NAŠLO BOS NEOBČUTUlVO? kje PODRAŽITVE, ZAKAJ PODRAŽITVE? Vse težje shajamo s sedanjimi cenami, trdijo naši vrli komunalci zakaj toliko govoijenja o „kadrov^h težavah“. Vsak ^ občan bi bil na primer ial^o referent za komunalne ®Do ^ zabavljati čez komunalce, ker ve za bo^še rešitve, z ^ probleme spozna in ve, kako se tem stvarem ^ ■ ' Činah k ^ desnici s komunalnim gospodarstvom v naših ob- s cenami in koliko so vre^e komunalne storitve, ki zbrane opazno segajo v žep, o tem naj spregovorijo klanov ^ dinagi. Denar je pač zgovornejši od dvanajstih parlamenta, pravi dan^ pregovor. iSd R izgubljati vsod nriKi- Razmere so po- par podnevi in 14 baja P»je °d zelo različna, ii transfnrm'?* • °^^®nienitve in '! Tudi s ce. 1 Ogniti ^ po- ^ • Prispevek Za denaija ^ <1«' po- I ^»načine” ™ lizacn^^?”^ voda, kana-J njih! Pobrskajmo po J **^**110, TODA KAJ? Gorstvu r«»n °^POvedal nad-1®'^ in stvar stori- fe »" ■ ^pžnostim P’^^soji in svojim ( brez _ Povejte [I Želite utempii^^'^’ podražitev opravičiti. I čisto ; 7^ikovanie POgojih za y Storitev*^ y komunalnih svet ob unS P*^®> da iz-/'^O^kov gosnnrf ^^^j^ J. po 7axJ.^ ^ ob zahte- a' "^^dardanr življenjskega dovoljuje o ' v 8 odstotkov, ®^ajo cene na dan ^smn, |p®jah teh dovoli^ skupne P kP^^'^^jocenepo- V tu4i‘‘“"»«>alnim sto- i* m^o v? J *° osemod- ’ ®^dar na račun f' drugih komunalnih storitev. Ker so se, na primer v Ljubljani, pri stanarinah, ki tudi štejejo v komunalne storitve, odpovedali povišanju, so lahko na ta način podražili vodo in odvoz smeti za polovico ali še celo čez. SEVNICA NAJDRA2JA Kaj nameravajo ukreniti v posamezni dolenjski občini, je težko reči. Zahtevkov po podražitvah nikjer ne manjka, komunalna urejenost pa je v marsikaterem kraju zelo daba in kar kliče po obnovi in vlaganjih. Oglejmo si, kako je trenutno v naših občinskih središčih. Začnimo z vodo. Nesolidni gostilničarji in mlekarji so najbolj udaljeni v Sevnici. Tam je voda daleč najdražja med vsemi večjimi kraji širše Dolenjske. V gospodinjstvu je treba za kubični meter odšteti 1,80 di-naija, v ustanovah 3,60 dinaija, podjela pa morajo vodo plačevati celo po 5,40 dinaija. Pa še manjka denaija za gradnjo novih zajetij in obnovo cevovodov, ki na mnogih mestih puščajo. Najcenejšo vodo pgejo na Kočevskem, kjer pa že obravnavajo predlog o podražitvi V Ribnici in Kočevju stane za gospodinjstva kubični meter vode, prodane „na števec“ le 70 par, za obrt stane 1,20 din, za šole in otroške vrtce 72 par, industrija pa jo mora plačevati po 1,65 din. Vmes so druge občine: v Brežicah plačujejo go-^odinjstva vodo po 90 par, v Črnomlju in Trebnjem po en dinar, v Krškem po 80 par, v Novem mestu po 90 par v Metliki pa po 1,1 din. V vseh občinah plačuje gospodarstvo za vodo več kot gospodinjstva, torej na ta način posredno pomaga pri zaščiti življenjskega standarda. Za gospodarstvo je, kot rečeno, voda najdraga v Sevnici, kjer je po 5,40 din, zatem v Brežicah, kjer je po 2,30 din, Krškem, l^r velja 2,20 din, v Metliki in Črnomlju je po 2 dinaga. Novem mestu po 1,80 din, Ribnici in Kočevju 1,65 din, najcenejša pa je v Trebnjem, kjer velja le 1,2 din. KANALŠČINE NI POVSOD Če je v kraju vodovod, mora biti tudi kanalizacija. Tako tudi je, nimajo pa povsod posebnega prispevka — kanalščine, s katerim bi vzdrževali in obnavljali " kanale. V Ribnici in Črnom^u kanalščine sploh ne pobirajo, ker je občinske skupščine v teh dveh občinah nista predpisali Kanalizacijo vzdržujejo na druge načine. ' V nasprotju s tema občinama ima najvišjo kanalščino Trebije. Gospodinjstvo mora tam odšteti pri kubičnemu metru porabljene vodovodne vode za kanalizacijo kar 80 par, gospodarstvo in drugi pa celo 1,20 din, torej prav toliko kot za vodo samo. Sorazmerno visoko kanalščino imata tudi metliška in novomeška občina, kjer znaša v občinskih središčih prispevek za kanalizacgo polovico vodarine. V Brežicah im^o tudi odstotek za kanalščino deljen: za gospodinjstva je treba plačevati 20 odstotkov vodarine, gospodarstvo pa mora plačevati 40 odstotkov vodarine. V Krškem znaša prispevek za oboje 30 odstotkov vodarine, v Kočevju pa 25 odstotkov. Naj nižjo kanalščino imajo v Sevnici, kjer znaša samo 10 odstotkov in je živo nasprotje najvišji ceni vode. SMETI SO OGLEDALO KRAJA IN UUDI V NJEM Poseben križ je s smetmi Tu je cenik tako raznovrsten, daje težko posamezne kraje primerjati med seboj. V Metliki morajo meščani plačevati za odvoz smeti 3 dinarje na mesec od enega smetnj^a, podjetja pa 5 dinarjev. V Črnomlju je-tarifa 6 dinarjev na eno družino, v Rib- nici znaša plačilo 1,2 dinaija na osebo, V drugih občinah je prispevek odmerjen od kvadratnega metra stanovanjske aU poslovne ' površine. V Brežicah znaša za stanovanja 10 par, v Kočevju 7, y Krškem 5, v Novem mestu 12, v Sevnici 7 in v Trebnjem 6 par. Za gospodarstvo so smeti dražje: v Brežicah 20 par, v Kočevju 14, v Krškem 22, v Novem mestu 21, v Sevnici 12 in v Trebnjem 14 par. V večini naštetih krajev povzročajo občinskim možem smeti sive lase. Najprej, ko se znajdejo na tleh, potem ko so naložene na neustrezna vozila in nazadnje spet, ko so z vožene na smetišča. Nič čudnega, če predvidevajo v Novem mestu povišanje cene za odvoz, podobno pa razmiš^ajo tudi v Črnomlju in Krškem, kjer nameravajo odvoz smeti precej podražiti za gospodinjstva in malenkostno poceniti za gospodarske organizacije. V nekaterih krajih imajo skorajda nepremostljive težave pri določanju prostorov za smetišča. Značilen je primer Sevnice, Iger je komunalni inšpektor -crdkril ob Savi in njenih pritokih nič manj kot 47 odlagiišč za smeti, pravico zanje so si vzeli ljudje sami Tako je torej s temi rečmi Ko bodo v mesecih, ki so pred nami, občinski možje prišh na dan z nekaterimi neizbežnimi podražitvami, bomo vsaj vedeli, pri čem smo. Obveščen biti, tudi to je že nekaj, pravijo. S pomočjo sodelavcev zbral in uredil: MARJAN LEGAN PREGLED CEN V OBČINAH BRE2ICE ČRNOMELJ KOČEVJE KRŠKO METLIKA N. MESTO RIBNICA SEVNICA TREBNJE VODARINA (din kubičnega. *^etra vode) 0,90 2,30 1,00 1,50 0,70 0,72 0,80 2,20 1.10 1,80 0,90 1,25 0,70 0,72 1,80 3,60 1,00 1,20 2,00 1,20 1,65 M 2,00 1,80 1,20 1,65 5,40 kanalščina (odstotek vodarine) 20 40 ni predpisana 25 30 50 50 ni predpisana 10 0,80 din 1,20 din (od m' prodane vode) ODVOZ SMETI 0,10 0,20 (din/m^) 6,00 din od družine 0,07 0,14 (din/m^) 0,05 0,22 (din/m^) 3.00 5.00 (od smetnjaka) 0,12 0,15 0,21 (din/m^) 1,20 (din na osebo) 0,07 0,12 (din/m^) 0,06 0,09 0,14 (din/m^) kultura in izobra- ževanje Prfznonie Mfhaelu Kambiču Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki je akademskega slikarja Mihaela Kambiča ob njegovi 85-letnici izvolilo za svojega častnega člana, in sicer za njegovo ustvaijalno delo in naklonjenost rodni Beli krajini ter domači muzejski ustanovu Častno diplomo je umetniku ob otvoritvi njegove retrospektivne razstave v Metliki izročil predsednik društva prof. Jože Dular. \ DANES NAGRADE V Novem mestu bo danes popoldne občinska konferenca Zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij. Sprejeli bodo delovni načrt za sezono 1972/73 in razdelili denar, ki gaje za letos dala kulturna skupnost. Izvolili bodo tudi novo predsedstvo in izvršni odbor. Prvič bodo danes podelili denarne nagrade in priznanja zaslužnim kulturnim delavcem in skupinam. Rudi Stopar: KRJAVELJ S KOZO. (Foto: Tone Gošnik) Sfmpozfi bo iaven Priredite^! mednarodnega arheološkega simpozija v Novem mestu obveščajo, da bodo znanstvena predavanja v Dolenjski galergi ves čas javna — v dopoldanskem in {popoldanskem času. Se zlasti vabijo k poslušanju vse, ki jih arheološka znanost posebej zanima. ČRNOMELJ: V SOBOTO MEDOBČINSKA REVIJA V soboto, 30. septembra ob 20. uri, se bo v čmoma^skem kulturnem domu začela medobčinska revija pevskih zborov iz belokranjskih, dolenjskih, kordunskih, obkolpskih in posavskih občin. Prirediteljici — ZKPO v Črnomlju — so se za nastop do ponedeljka prijavili: hrvatsko pevsko društvo JEKA iz Samobora, moški vokalni zbor iz Karlovca, moški pevski zbor „Ehišan Jereb“ in Dolenjski oktet iz Novega mesta, moški zbor „Goijanci“ iz Vavte vasi, moški zbor iz Brestanice in ženski pevski zbor iz Črnomlja. Pričakujejo še prgave drugih delujočih zborov z obeh strani Kolpe. Vsak zbor bo na reviji zapel tri pesmi. Nastopajočim bodo za sodelovanje dali priznanja. S to prire-ditvgo bodo v Črnomlju odprli jesensko kulturno sezono. l. Z. IMENITNA HALŠTATSKA DEDIŠČINA SLOVENIJE V znanstveni secirnici arheologov Mednarodnega simpozija, k\ se začne danes v Novem mestu, se udeiežuje 17 domai^ih in tujiii arheologov - Otvoritev ob 9. url v Domu kulture - Dva dni fazprave, v soboto pa strokovna ekskurzija ,^ednarodni simpozij o problemih halštatskega časa v Slovenigi je lepa priložnost za uve^avitev naše znanstvene misli na področju prazgodovinske arheologije/* je zapisal Tone Knez, kustos Dolenjskega muzeja, v prispevku, v katerem je označil velik pomen znanstvenega kolokvija, ki ga Slovenjo aiheološko društvo ta teden prireja v Novem mestu pod pdcroviteljstvom predsednika občinske skupščine Avgusta Avbama. Tridnevnega znanstvenega srečanja, ki se bo začelo danes po otvoritvi v Dolenjski galeriji, se udeležuje sedemnajst arheologov iz domovine in zamejstva, med drugim dva marljiva domača raziskovalca: Tone Knez iz Novega mesta in prof. Jože Dular iz Metlike. Delovni program predvideva, da bodo arheologi danes in jutri nastopali z znanstvenimi razpravami (napovedanih je sedemnajst), v soboto pa imeli strokovno ekskurzijo po arheološko in zgodovinsko zanimivih krajih Do lenjske in Spodnjega Posavja. Prvi govornik na simpoziju bo novomeški arheolog Tone Knez, ki bi v daljši razpravi obdelal figur^ne situle, najdene med večletnimi iz- J kopavanji in raziskovanji prazgodovinskih tal novomeškega območja. H. J. Hundt pa bo spregovoril o metodah, po kakršnih so odlične najdbe iz Novega mesta restavrirali v Mainzu. V dopoldanskih urah bodo udeleženci poslušali še dva referata: Stane Gabrovefc bo poročal o začetku halštatskega obdobja v Sloveniji, J. Puš pa o ljubljanskem prostoru v starejši železni dobi. Popoldne bo pet referatov: D. SvoljŠak: Prazgodovinsko grobišče v Tolminu, L. Teržan: Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine, M. Guštin: Notranjska skupina, T. Urleb: Halštatska nekropola na l6ižni gori pri Ložu in Jože Dular: Bela Kajina v starohalštatskem obdobju. Ob koncu prvega dne bo znanstvenike sprejel predsednik novomeške občinske skupščine in pokrovitelj Avgust Avbar. Jutri dopoldne se bo zvrstilo pet, popoldne pa štiri razprave, nakar si bodo arheologi ogledali prazgodovinsko gradišče na Marofu. O najdiščih iz železne dobe v Podravju bo govoril S. Pahič, p halštatskih knežjih grobovih v Kaptolu pri Slavonski Požegi V. Vejvoda, o ozemeljski in kulturni razmejitvi vzhodnoalpskega in južnopanonskega halštata N. Tasič, o vzhodno halštatskem območju O. H. Frey in o zahodni poznohal-štatski kulturi W. Dehn. V popoldanskem delu bo K. Špindler razpravljal o izkopaninah na Magdalen-skem hribu pri Villingenu v Schwarzwaldu, W. Modrijan o umetnosti halštatskega obdobja v jugovzhodnih Alpah, F. Stare pa bo simpozijski del srečanja arheologov zaključil z razpravo o etruščanskem kipcu plesalke iz Breznika pri Črnomlju. Sobota je rezervirana za strokovno ekskurzijo. Arheologi si bodo med drugim v Dolenjskih Toplicah ogledali prazgodovinsko gradišče, na območju Bele cerkve gradišče na Vinjem vrhu, v Brežicah Posavski muzej, v Kostanjevici cisterijanski samostan in cerkev ter v Velikih Malencah prazgodovinsko gradišče in poznoantično utrdbo. i. Z, EDEN IZMED MNOGIH: Učitelj iz veselja Janez Kos: »Strašansko rad sem med učenci< Tok dolgčas je med počitnicami, ko jih ni " „Štiri leta sem učil v Trebnjem, vodja podružnice v Dolnji Nemški vasi sem šele nekaj tednov. Nič še ne bi mogel povedati, kako sem se znašel v tej koži. Presedlanja nisem sprejel kot kazen, ampak kot priznanje. Nisem prvi, ki trdi, daje v nii^e-razrednici mnogo teže učiti kot v popolni šoli. Tu nimamo učil in pripomočkov, pouk je tak, kot si ga zamisli učitelj. Ce je iznajdljiv, laže shaja ...“ Janez Kos se mi opravičuje, češ da za pogovor v šoli ni drugega prostora kot kuhinja. Zbornico pogrešajo najbolj tedaj, kadar nimajo kam odložiti mokrega plašča. Pomenke opravijo mimo^ede, daljši posveti pa, pridejo na vrsto v presledkih, ko ni pouka. Pomanjkanje prostorov moti učitelje in učence. „Vidite, tudi zavoljo tega je v po’družnici težje poučevati." „Zakaj so, mislite, učiteljske vrste še vedno tako nepopolne? Kaj je po vašem najbolj narobe? “ „Učitelja ne odtrgaš z veje kot jabolko. In če je že ta poklic dandanes tako iskan in če mu je že od družbe naložena tolikšna odgovornost za vzgojo mladih pokolenj, bi človek pričakoval tudi večje priznanje. Prepričan sem, da smo učitelji še vedno preslabo plačani, čeprav z roko na srcu priznavam, da smo na dohodkovni lestvici precej na- kot pet plač skupaj. mi bo vsak pravi učitel) v pritrdil, za pravega štejem samo tistega, ki se v F klicu ne počuti kot v pnsu jopiču/* ,Kako sprejemate pogoJ; dl biti socialistična šola i no usmerjena? “ ^ „To je vendar čisto idejno-vzgojno delo jenilj®® ^ bistveno sestavino poklica. * predovali- Pogreje nas predvsem, kadar svoje kuverte primerjamo -s plačami ljudi z enako izobraz- bo v podjetju. Tudi stanovaige je še marsikdaj razlog, da učitelj zapusti šolo in se loti neprosve-tarskega dela.“ „Kig vas je potem kljub temu zadržalo v šoli^ “ „Pojejte, zame je učiteljevanje zadovoljstvo, us{^la šolska ura pa nagrada, ki je več vredna tudi mora biti. Zakaj, vedeti? Preprosto dvostranska vzgoja še vzoča in na podeželju bolj kot v mestu ali vir! dišču. Otroci so nenehno ^ lemi, kaj je „prava“ resjV jj,). prestano nas bombard^Jr vprašanji o tem in se včasih zgodi, ! enem oddelku, kazali, da bi ga za 45 odstotkov uce , redov. Brez zatikanja L|o, % odhodu učencev \ imajo učenci, ki *: i^u'' krajev prihajajo k šolo in njene avtobus in kombi saj jc treba vsak « šole in domov nio ^ ct • učencev. Vozijo J' Dobrniča, DolnJ*^_ Dečje vasi, Sevnice i OJi, f*et Lok K Kostanjevi^« . W vive na p>^ obiskoval^-C krat najraj«_^ ItiP d' nastalih sodi tudi (Foto: I. 8 DOLENJSKI LIST Stran uredil: IVAN ZORAN St. 39 (1174) košarka Branik — in kdo še? Boljšega zapleta v slovenski košarkarski ligi bi si ne mogel za-niKliti niti režiser filmske grozljivke. Ne na vrhu ne na dnu še ni ničesar odločeno. Medtem ko se Ilirija, Celje in Vrhnika borijo za dve mesti, ki peljeta v kvalifikacijsko tekmovanje za vstop rugo zvezno ligo, je na dnu mariborski Branik obsojen na izpad, esenice. Trnovo in Kroj se borijo za to, kdo ne bo predzadnji. lahko izpadejo iz lige celo vsi trije, če bodo iz druge ezne lige izpadle slovenske ekipe. In končno: v najbolj neugod-P/^eru bodo morali obstoj v ligi Novomeščani potrjevati s *walnikacijami. Novoleks : Vrhnika 80:88 . košarkarjem ni bili vp? Vrhnike, čeprav so Žal iim • ®*^^ovredno moštvo. Vedno ■» t^rat, kadar so izenačili, Eostie moči in izkušeni pa le izkoristili. Sicer ker Novoteks riapod spretnega De Gle- 10, ž \!'^0TEKS so Igrali: Splichal S. 24, Počrvina 10, tavc 2 Piwx 22, Ivančič 2, Sepe-4 • iletič 2, Papič 4 in Kt^ač ** 1 1 1 O O O O O o o o o 52 O O 51 2 O 45 O 1 44 0 1 45 1 1 51 2 2 3 4 4 4 :28 8 :29 8 :3T 6 :38 :45 :45 :41 ;35 :56 :55 O :51 O :57 O D**an Jolet moški 4 4 4 4 3 2 1 1 1 O 84:67 9 O 1 88:74 8 O 1 83:72 8 1 65:58 8 1 1 1 O 1 O 1 1 84:75 1 2 76:82 57:62 70:79 63:73 79:86 85:99 69:86 vt K ‘Sr %ilc fein; '• A SKL 20*17 515“*: 2§i§ n«; 20 !? 5 1477: 20 20 R i *574: 20 ? ?1369: 20 5^1311: 20 H ^374; 20 S \i 4 16 1407: 1272 36 1443 34 1453 32 1334 24 1434 22 1626 18 1451 16 1505 14 1412 12 1592 12 1626 12 1586 8 J®*- ženske t ? 1 9:4 3 3 O 9:2 1 2 2 9:7 t 2 2 7:6 H 1 7:3 1 2 4:8 7 6 6 6 5 3 12 3‘:8 4 ^04 2:124 ..7 !S g. Moški 'V 3 i i ? 3 O 9:3 3 3 0 9:4 A 2 1 4 1 3 t 1 3 l 1 2 4:6 3 1 2 3 0 3 7 6 6 8:4 5 7:105 5:9 5 4 5:8 4 1:9 3 Ul V letošnjem olimpijskem letu so bržkone tudi v Novem mestu postavili olimpijski rekord. Disciplina: počasno gradbeništvo. In kakšne zveze ima ta počastnost s športom, boste vprašali? V Partizanovem domu na Loki že vse leto popravljajo vodovod; športnikom je ostala le voda v Krki. Da se tega razvesele tudi ekipe, ki pridejo v Novo mesto na tekme, ni treba posebej razlagati. V drugi polovici dvajsetega stoletja tako graditelji učinkovito skrbe za uresničitev izreka starih Rimljanov: „Mens sana in corpore sano!“ Šentjernej - v prvenstveni rokometni tekmi ženske zasavske lige so domačinke premagale sovni-ško Lisco 14:10 (9:3). Pri domačih je dala Kromarjeva 6 golov, Ručigajeva 5, pri Lisci pa Hribarjeva 5. (O. P.) Po treh kolih v slovenski odbcjkarski ligi so novomeške odbojkarice presenetljivo na vriiu razpredelnice. Zdaj so še edine neporažene, v nedeljo pa se bodo na Loki v derbiju jesenskega dela lige pomerile z najresnejšimi tekmicami — odbojkaricami Fužinarja z Raven. Na sliki: uspešen blok Novomeščank. (Foto: S. Dokl) odboika Odbojkarice Novega mesta so zmagale tudi v Mariboru in so edina ekipa^ ki v dosedanjem tekmovanju še ni bila premagana. Novomeščanke igrajo borbeno in napadalno vse tekme, razen tega pa niso več tako neizkušene, kot so bile prejšnja leta. Odbojkarice iz Brestanice na Ravnah niso mogle osvojiti niti seta, prav tako tudi ne odbojkarji Novega mesta v Izoli, čeprav so zadnji set izgubili z najmanjšo mogočo razliko. Ekipa Save bo tekmovala v drugi zvezni ligij zato je bilo Trebnje tokrat prosto, v nedeljo pa zaradi tega ne bodo igrali Novomeščani, ki so do zdaj zadnji. Branik : Novo mesto 0:3 Novomeške odbojkarice so morale potovati v Maribor in nazaj. rokomet ekipo Branika pa so premagale v 30. minutah. Domačinke so se upirale samo v prvem setu, ko so nabrale 10 točk, potem pa so jili Novomeščan- V nedeljo so slavili v Brežicah: ženska ekipa je doma pospravila prvo zmago v II. zvezni ligi, moški pa so se iz Ajdovščine prav tako vrnili s prvima dvema točkama. Sevničani so tesno izgubili v Varaždinu, zato pa so Ribničani doma zanesljivo zmagali, čeprav so gostje iz Murske Sobote ob polčasu vodili za tri gole. V naslednjem kolu bo v Brežicah zanimiv dolenjski derbi, saj se bosta pomerili ekipi Brežic in Ribnice. ŠPORTNI KOMENTAR Pomlajevanje ekip Nad začetnimi neuspeli! pomlajenih brežiških rokometašev In novomeških odbojkarjev ne gre obupati: samo taka pot vodi k napredku Brežiški rokometaši in novomeški odbojkaiji so po začetnih tekm^ v slovenski ligi na dnu svojih razpredelnic! To je za dolenjske ljubitelje športa gotovo precejšnje presenečenje. Za brežiške rokometaše ta trditev Še posebej drži, saj smo jih bili vajeni že prejšnja leta gledati, kako se borijo za prvo mesto. Še več: lani so bili vse do zadnjega kola kandidati za prvo mesto in za nastop v drugi zvezni rokometni ligi. Zmago so jim izpred nosa odnesli Sevničani — Brežičani pa se v stari konkurenci otep^o dna. Z novomeškimi odbojkaiji, ki so svoje čase igrali celo v prvi zvezni ligi, je malce drugače: zadnja leta so se vedno reševali iz nevarnih voda prav ob koncu, enkrat so celo igrali v drugi slovenski ligi. Letos so napovedovali nov vzpon, ker so začeli prizadevno vaditi. Vzrok za začetne neuspehe obeh kolektivov pa je pravzaprav enak: obe eki- pi sta se občutno pomladili. Brežičani brez veteranov ne morejo še ujeti koraka z najboljšimi slovenskimi rokometaši, novomeški odbojkarji pa brez starejših tudi niso sposobni za podvige, kakršnih bi si želeli. Kljub tem neuspehom ne kaže obupati. Pomlajevanje je pač edina pot, ki pelje navzgor. Bolje je to storiti ob pravem času in za ceno nekaterih manjših spodrsljajev, kot pa prepozno, takrat, ko ekipa že razpada. Ce odštejemo rokometno ekipo iz Sevnice, kjer je šport še tako mlad, da pravzaprav igra še prva generacija igralcev, potem se o uspehih, ki jih prinaša pomlajevanje, lahko zgovorno prepričamo pri odbojkaricah Novega mesta in košarkaijih Novo-teksa, katerih povprečna starost je zanesljivo med najmlajšimi v slovenski konkurenci. To pa zagotavlja dolgoročno načrtovanje. J. SPLICHAL Varteks : Sevnico 27:24 Sevničani so v prvem delu nekajkrat prevladovali na igrišču, v nadaljevanju pa niso mogli preprečiti zmage ekipe iz Varaždina, kljub odlični igri Svažiča in Šilca. Pjecej jim je pomagala tudi sreča, saj gostje iz Sevnice niso izkoristili dveh kazenskih strelov, večkrat pa so zadeli vratnico. Sevnica: Možic, Papež 1, Simončič, Jurišič 4, Bizjak, Svažič 7, Koprivnik, Sile 9, Trbovc 3, Sirk. E. R. Brežice : Koka 8:7 Gostje so sicer ob polčasu vodile, v nadaljevanju pa so jih domačinke prehitele in v finišu tudi zmagale, čeprav niso izkoristile dveh sedemmetrovk. Domačinke so igrale požrtvovalno in so zasluženo zabelei.'le prvo zmago v tej ligi. Brežice: Zorko, Bužančič 5, Molan, Stauber 1, A. Mišič 1, Kolar, Bah, Smerkolj 1, V. Mišič, Toplak, Hribernik. V. PODGORŠEK Ajdovščina : Brežice 14:16 Čeprav so domačini vodili 5:0, so zmagali Brežičani, ki so se še posebej odlikovali s hitrimi protinapadi. To sta bili prvi točki v tem prvenstvu, mladi ekipi pa bo zmaga gotovo dala poleta v nadaljevanju prvenstva. Brežice: Ber^ez, Rovan 1, Novo-selec 1, Stangelj 1, Zagode 2, Avsec, Božič 4, Zore 1, Gorišek 4, Vervega 2, Mars. V. P, Ribnica : Polet 21:19 Čeprav so domačini v začetku vodili, so do odmora gostje obrnili položaj na igrišču in vodili s tremi ^11. V drugem polčasu so Ribničani izenačili, pred koncem pa celo vodili in zmagali. Gostje iz Murske Sobote so se pokazalijtr lepi luči “libnica: L< “ ‘ kulin 4, Andoii: Ponikvar 8, J. Kersnič 3,1. Kersnič »Dolenjski list« v vsako družino f 3 $l'$l m m 0^^ t $ $ t i m m ke gladko premagale na 2 in na 5. Novo mesto: Dokl, Pučko,"Rajer, Pilič, Boh, Forte, Ščuka, Adamčič. Fužinar: Brestanica 3:0 Podobno kot v Mariboru je bila tudi tekma na Ravnah končana v pol ure. Brestaničanke proti Fuži-narju, ki se bori za prvo mesto, niso fnogie upati na presenečenje. Temu primeren je bil tudi rezultat, saj so domačinke zmagale 15:4, 15:3 in 15:6. Brestanica: Cizel, Habinc I, Ha-binc II, Fila, Habjančič, Horvatiček, Glas. Izola : Novo mesto 3:0 Dvesto gledalcev v Izoli ni dočakalo, da bi Novomeščani dobili vsaj en set, čeprav so v zadnjem nizu prišli do 14. Sicer pa so se novomeški odbojkarji Izoli, kije še brez poraza, dobro upirali. Novo mesto: Goleš, I. Babnik, A. Babnik, Somrak, Vajs, Graberski, Kovačič, Koprivnik, Jenko. Trebnje prosto Odbojkarji Trebnjega bi morali v nedeljo igrati proti Savi v Črnučah. Ker pa je tekmovalna komisija odbojkarske zveze med tednom razveljavila tekme Save, ker bodo igralci tega moštva odslej nastopali v II. zvezni ligi, so bili Trebanjci prosti. speedway Ribnica: Lovšin, 2uk 1, Kuželj, Matelič 2, Mikulin 4, Andoljšek 3, Hrenov dolenjski rekord Na slovenskem kegljaškem prvenstvu za posameznike je nastopilo tudi pet Dolenjcev. Najbolj se je izkazal Hren, ki je v dveh nastopih podri 1.859 kegljev in postavil nov dolenjski rekord. Kljub temu pa se ni .uvrstil na državno prvenstvo. Krušič je podrl 1.814 kegljev, Fabjan 1.713, Krčana Runovec iz Vanič p^a 1.674 oziroma 1.671 kegljev. Zmagal je večkratni državni prvak Miro Steržaj, ki je podrl kar 2.176 kegljev. atletika špilar tretji v Zagrebu je bilo v soboto in nedeljo atletsko tekmovanje, na katerem je Bolgarka Blagojeva s 194 cm postavila nov svetovni rekord v skoku v višino. V dvoboju Jugoslavija : Spanga, ki so ga naši dobili s 109:102 je v metu kopja nastopil tudi Novomeščan Spilar, ki jc bil za Spancem Hulianijem in Jugoslovanom Primorcem tretji z najboljšim metom 67,82 metra. Dirke v Krškem Na Stadionu Mateje Gulpca v Krškem bodo v nedeljo velike mednarodne dirke v speedwayu. Za gledalce bo vsekakor zanimivo, kako se bodo najboljši jugoslovanski dirkači upirali tujim dirkačem. Že po tradiciji pa lahko pričakujemo tudi dobro organizacijo in zato lepo nc-dehsko popoldne. Diike se bodo začele ob 15. uri. BREŽICE - Nogometaši Brežic so v Radečali premagali Papirničaija 5:0 (3:0. Gole so dah: Pintar, Mir-kac, Kandič in Stanojevič 2. Brez borbe so Brežičani dobili tudi tekmo s Krškim in se še bolj utrdili na vrhu lestvico. V nedeljo igrajo doma z Bočem iz Poljčan. (V. P.) ČRNOMELJ - Nogometaši Bele krajine so premagali Grosuplje z 2:0 v prvenstveni nogometni tekmi Ijub-Ijaitske podzveze. Oba gola je dal Kramarič tekma pa je bila slaba. V piecitekmi so mladinci nad istim nasprotnikom zmagah 5:2. Tri gole je dal Kobe, dva pa Čurk. (A. L.) NOVO MESTO - V jesenskem delu dolenjske kegljaške Uge v borbenih igrah so odigrali že dve kolL Rezultati; Rudar : Krško 723:686, Sevnica : Brežice 655:625, Novo mesto : Trebnje 772:790, Krško : Novo mesto 817:823, Trebnje : Sevnica 707:701, Brežice : Celulozar 672:769. Vrstni red: Novo mesto 12 točk, Trebnje 10, Krško 8, Rudar, Celulozar, Brežice in Sevnica po 6. q. M.) ČRNOMELJ - V prvenstveni rokometni tekmi ljubljanske conske lige za ženske je Cmome^ dom? igral s Kamnikom 12:12. Najboljš pri domačih sta bili Fortunova u Specova, (A. L.) BRESTANICA - V prvenstveni rokometni tekmi zasavske lige je ekipa COSMOS-BELT iz Črnomlja v Brestanici premagala domačine 23:17. Lozar je dal 8 golov, Simec pa 7. (A. L.) BREŽICE - Začel se je jesenski del delavskih športnih i^r, na katerih se sindikalne ekipe pote^jejo za priznanja, ki jih podeljujejo ob občinskem prazniku. V malem no-^metu je ekipa IMV premagala Ca teške Toplice 9:1, Kovinoplast pa tovarno poTiištva 1:0 (V. P.) NOVO MESTO - Na delavskih športnih igrah v kegljanju nastopa 32 ekip in 74 posameznikov. Za zdaj vodi novomeška Iskra z 965 podrtimi keglji, pred Novoteksom (922), Krko (917), Kovinagem (916) in IMV (911). Danes nastopijo še Pionir in Družbene službe. Oboji še lahko posežejo v boj za najviša mesta, (J. M.) SEVNICA — Mladi igralec sev-niške rokometne ekipe Trbovc je postal standardni član državne mladinske reprezentance. V nedeljo potuje v Berlin, kjer bo Jugoslavija igrala z Nemčgo. Zaradi tega je tudi preložena tekma med Sevnico in Rovinjem. NOVO MESTO - Na atletskem tekmovanju letošnjih delavskih ^rtnih iger novomeške občine je nastopilo približno 100 tekmovalcev. Med moškimi so bili atleti No-voteksa brez konkurence, pri ženskah pa so bile ekipe Novoteksa, Novolesa in Iskre iz Šentjerneja dokaj izenačene. Rezultati: ženske 60 m - 1. Bratkovič (KRKA) 8,7; 400 m - 1. Kosmač (ISKRA Sent.) 68,0; 4 X 60 m - 1. Iskra (Šentjernej) 35,8; krogla - 1. Pečak (Novo-les) 9,12 metra; višina — 1. do 3. Zupančič (Novoteks), Hodnik (KRKA), Ručigaj (ISKRA) 120; daljava - 1. Gačnik (Novoteks) 3,90 m; moški - 100 m: 1. do 2. Somrak in Istenič (oba Novoteks) 12,0; 1000 m - Bučar (Iskra) 2:44,5; 4 x 100 m - 1. Novoteks 48,3; kro^a - 1. Potrč (KRKA) 11,93; daljava — 1. Somrak (Novoteks) 5,98; višina - 1. Ivančič (Novoteks) 165. IG - na republiškem taktičnem orientacijskem tekmovanju rezervnih vojaških starešin je med eki-paami 53 občin zmagala Cerknica, pred Ormožem, Tolminom in Novim mestom. Na 10. mestu so Bre-žičanL Med posamezniki je bil nekdanji novomeški košarkar Jaiiko Petrič tretji, Kene iz Brežic šesti. Sečen iz Novega mesta pa sedemnajsti. ^--------------------------------N Kje, kdaj, kdo? Novomeške odbojkarice igrajo doma s Fužinaijem z Raven, ekipa iz Brestanice pa gostuje v Ljubljani. V moški odbojkarski ligi bodo Trebanjci dobili v goste Bovec, Novomeščani bodo prosti. Košarkarji Novoteksa bodo v zadnjem kolu slovenske lige igrali v Mariboru z istoimenskim klubom. Sevničani bodo zaradi nastopa Trbovca, v državni reprezentanci prestavili tekmo z Rovinjem, ki pa tudi sicer namerava odnehati od nadaljnjega tekmovanja. V slovenski rokometni ligi bodo Brežičani in Ribničani igrali med seboj, rokometašice Brežic pa potujejo v Split. V Krškem bo v nedeljo ob 15. uri mednarodna speedway kdirka. v krogih Miinchna Jože Splicftai Osvojitev Nemčije žalostno moram sporočiti, da nisem bil prvi, ki je osvojil Nemčgo oziroma bolj -točno: Muenchen. Sploh nisem bil prvi osvajalec Muenchna, ker so ga pred mano osvojili že mnogi dru^. Ce bi bil še tako borben, mi ne bi bilo pomoči. Olimpijsko mesto je bilo, tako piše v knjigah in knjigam moramo veijeti, osnovano v 12. stoletju. Potem, je živelo mirno do znamenite tridesetletne vojne. Takrat je bil Muenchen prvič osvojen, zavojevalci so bili Švedi. V letih 1618—1648 pa sem bil čisto zares premajhen, da bi se s Švedi spopadel za to, kdo bo prej osvojil Muenchen! In če že nisem bil prvi, je prav vseeno, če so ga v bojih za špansko nasledstvo leta 1705 osvojili še Avstrijci. Sploh se je takratno avstrijsko osvajanje za naše sosede slabo končalo: Nemci tega niso pozabili in so jim vrnili milo za drago nekaj stoletij pozneje. Sploh je bfl Muenchen pozneje še večkrat osvojen, med drugim so ga zavzele tudi tankovske enote ameriške sedme armade, ki so vkorakale v bavarsko prestolnico 30. aprila 1944. To je bilo sladko maščevanje za Hitlerjev „Heil!“ in njegovo strahotno ošabnost pod nadutimi brčicami. Prav v Muenchnu se je namreč zgodilo tisto, o čemer je veliki vojskovodja nemškega rajha sanjal vse življenje: Chamberlain in Deladier sta 30. septembra 1938 v mestu današnjih olimpijskih iger podpisala s Hitlerjem ^orazum in s tem pomislila, da sta odkupila mir za Evropo. Za angleškega in francoskega ministra je bilo to zgolj varljivo prepričanje, ki ga je nori Adolf kaj kmalu razblinil. Ce sta hladnolavni Anglež in Francoz s tega brega Kanala računala na mir, sta pač pozabila, da nista podpisala drugega kot izjavo, da prodajata češke interese. Muenchenski sporazum si je Hitler namreč tolmačil tako, da sta London in Pariz privolUa v njegovo oblastno vmešavanje v Sudete. To je pravzaprav pomenilo, da lahko nadaljuje svoj pohod proti vzhodu ... Tako nisem bil prvi, ki je osvojil Muenchen. Pravzaprav je Muenchen tako nenavadno mesto, da skoraj ne bi mogel pomisliti na kaj takega, kar se tu še ni zgodilo. Lahko bi izdajal časopis — pa spet ne bi bil prvi tujec. Že Lenin je v letih 1901 do 1902 izdajal v bavarski prestolnici časopis Iskra, ki velja za prvi marksistični časopis. Tako mi ni preostalo drugega, kot da sem Nemčgo osvojil na dokaj nenavaden način. Ko smo se v Ljubljani ulegli po posteljah na vlaku ekspresa, ki je oddrdral v nemško noč, sem bil že pred Jesenicami tako zaspan, da sem komaj še našel potni list, ki mi ga je obmejni miličnik malomarno požigosal. Potem smo ugasnili vse luči v kupeju in zbudil sem se — v Muenchnu. Pnlva sreča je, da ima več kolodvorov; pa sem bil na glavnem toliko pri sebi, da sem lahko izstopil; kaj se je dogajalo ponoči, pri najboljši volji ne bi vedel povedati. Prespi sem vse carinike, vse miličnike, vse natakarje, ki so ponujali črrlb kavo in pravo domačo „mekano“. Vsi ti, ki so šarili po kupeju, so morali biti hudo previdni in tihi, da me niso zbudili. Na srečo nisem bil edini Splitčan, ki je spal na drugi strani istega kupeja, visoko gori pod stropom vagona, je prav tako prespal vse carinske presede. Ko se je zjutraj zbudil, je preklel „cio svit, Split i okolinu“ samo zato, ker ga ni nihče pocukal za rokav takrat, ko so hodili po kupeju cariniki. Zbal se je, da mu bodo nazaj grede carinili fotografski aparat. Potem sva aparat pogledala: če bi bil še tako dobre volje, za tisto škatlo ne bi mogel odšteti več kot 30 ali 40 starih tisočakov ... Ko sva šla z vlaka proti izhodu muenchenske postaje, sem ga vprašal, kaj bo gledal. „Ma, di bi iša!“ je zaklical in povsem samoumevno se mu je zdelo, da bo gledal košarko in vaterpolo — naše zanesljive medalje. Takrat pač nisva vedela, kako se moU... (Prihodnjič: SPOROČILO FR AU DORSCH) Zapostavljeni udarniki Ko smo se oni dan pri Jakov-čevih v Slavskem lazu ob Kolpi pogovarjali o tem in onem, največ pa o slabih cestah, se je Franc Volf iz Vasi-Fare spomnil, kako je bilo s pre^>ozom takrat, leta 1946 ali morda 1947: - V Kočevju se nas je ob sobotah nabralo kot listja in trave. Vsi bi se radi peljali domov. Bili smo študentje, dijaki, delavci, ki so sekali v gozdovih les, in drugi potniki Sprevodnik Ivan Štimec iz Ribjeka, ki še danes vozi na tej progi, se pravi (Ljubljana-Kočevje-Fara-Osilnica, ni mogel vsem ustreči Vendar se je nekako znašel Zavpil je, kot se je za zavednega državljana spodobilo: „Danes jemljem gor samo OsUničane in prvoborcer Neki gozdni sekač, ki je imel v rokah udarniško diplomo v okvirju, se je seveda razburil: „Kaj pa udarniki!? “ in je udaril z diplomo pg nič krivem sprevodniku tako, da se je diploma strgala, Stimcu pa je ostal za vratom le okvir. J. P. DRUŽINSKI SPOR Goljufija Nil(olič je pobral denar za opel kadet 31-letni Pero Nikolič iz Sevnega 11 pri Otočcu je -sedel v petek na zatožno klop okroži^ega sodišča v ’ Novem mestu. Senatu je predsedoval sodnik Janez Kramarič, Nikolič pa je bil obtožen goljufge. Svaku Matu Kobasu iz Ragovega je obljubil, da mu bo iz Nemčije pripeljal rabljen opel kadet, potem ko na sejmu v Ljubljani nista naSla nič primernega. Kob^muje dal 12.000 dinarjev, Nikolič pa, kije z ženo delal v Nemčiji, je obljubil, da bo s carino uredU sam. Nikolič je imel namreč pri Kobaševi materi tri otroke, zanje pa je neredno plačeval in jih je pom^al vzdrževati Kobaš. Nikolič je odšel v Nemčijo, denar je zapravil, avtomobila pa ni pripeljal. Vedno seje izgovarjal: enkrat je imel denar v švicarski banki, drugič ni bilo primernih avtomobilov. Končno mu je Kobaš z^^rozil s tožbo; Nikolič je dal svoj potni list, avtomobila pa vseeno ni pripeljal. Kobaš je s tožbo uspel, a izvrže ni mogel uresničiti, ker Nikolič ni imel ničesar. Nikolič je v petek priznal, da je denar zapravil. Sodišče ni verjelo, da ni mislil goljufati, mciveč je bilo prepričano, da je z lažnivo obljubo zapeljal Kobaša. Nikoliča so obsodili -na leto dni zapora. Ker ni bil še kaznovan in ker mora skrbeti za štiri mladoletne otroke - matijev Nemčiji, tašča pa tudi ne mara več skrbeti zanje - mu je izvršite^ kazni odložilo, če v letu dni ne naredi novega kaznivega deja-- nja in če v tem času vrne Kob^ denar. Vojaško skladišče za pošto (Mestni z a s t o p) je ponudii kupljeno vojaško skladišče pri pokopališči za pošto, katero hoče vlada sprejeti v svojo skrb. Poštni nadkomisar je s tem popolnoma zadovoljen, občina je plačala vže lepe novce za potrebne načrte — upati je, da bodo tako meščani Novega Mesta dobili kmalo večo korist in ceneje do-našanje s pošte, mestna občina pa lepe dohodke od kupljene hiše. Iz tega je pač videti, Ua so se prehiteli tisti, ki so nekemu gospodu na ljubo podpisali prošnjo, naj se ne nastani pošta v enem poslopju, ampak bliže. Res je, nekoliko dalje bodemo večinoma imeli — pa sto korakov več ali manj ni takova reč; kajti mnogo veči bode pa dobiček za mesto. Slednjič izrečemo še, da se nam je kaj odveč zdelo, da se je iz Novega Mesta v „Slov. Narod“ pisalo, kako je oni kraj nepripraven radi slabega pota, nevaren glede hudobnih ljudi in še več druzega. Čemu občinstvo domišljevati na take prazne stvari in občinsko last ob veljavo spravljati. (Nova vlada) v Srbiji ima velike težave; radikalci, ki so prej imeli vlado v rokah, se jej močno ustavljajo. Po nekaterih krajih je prišlo * kar do krvavih bojev. ^ ^ \ \ (V Egiptu/ v^e mnogo' let ‘gospodarijo . ' . ! « i Nekaj dni pred nesrečo: Rihard Guzman (levo) z ženo Karlo in šefom skupine Karlom VVallendo. OB 80. ROJSTNEM DNEVU Teta Jera, hvala za kruh! Jera Boh: »Ce bi hotela pripovedovati o svojem življenju, bi lahko popisali papir/ki je velik kot največja gospodinjska miza!« ČIM VSE Sl U*'! Štirje mrtvi Pred očmi žene in Guzman, član skupi?« akrobatskihjg5^ Včasih smo jih Jugoslavije. Med dvema vi» ^ pa hodili, plesaU ter se vo^ hodci, plesalci višin, ^cetai svojimi vragolijami visoko - , gledalcem bi firbcem na srce tolklo kot nakovalo-precej. Še vedno nakopaj® Smrtna perut lebdi nad iia artisti zračnih višin. Nekaten ^ ] stopajo tako, da imajo ■ ali tigi razprostrte /elje ^ « Vanje se varno ujamejo, cej ^ le spodrsne. Mnogi - ^ - takih varnostnih So umetniki (di pa le “J ^ zračnih višin in zaupanja j znanje. , ^ 6.000 gledalcem v nu mesta Wheeling v ^ niji (ZDA) je za tienutekf^ Vrvohodec je hotel stopiti žico, nenadoma pa se jezac kot kamen je začel padati ^ pj 15 metrov - treščfl je na tla ^ žal. Za Riharda Guzmana operaciji W „Jaz, jaz da bi bila v Dolenjcu? Ne, boste pa že kaj pametnejšega napisali, saj je toliko krivičnih stvari na tem svetu . . Počasi je splavala Jera Boh iz Dra-ganjih sel v preteklost, v čas otroštva, v čas, ko je kot ^stnajstletno dekle morala s trebuhom za kruhom preko velike luže, in v grozljiv čas, ko sta Evropo zajeli vojni vihri. „Veste,“ mi je rekla, „pa ni v, Ameriki nič bo^še. Tudi tam prav nič ne pada iz neba. Prav tako in še bolj sem morala delati in šivati. Celih šest let Veliko ljudi in običajev sem spoznala, a čez mojo Dolenjsko je ni!“ Seje pripovedovala o čudni deželi, kjer so si ljudje v isti hiši tujci, o težkem delu, domotožju in o pismih, ki so bila edina vez z domom. za krilo, je trenutek molka izkoristila, da bi potešila svojo radovednost. „Nas bo stlicek s škatlo nalisal za sliko? “ Pa je babica ni slišala. S tihim glasom je nadaljevala pripoved o možu, ki jo je prekmalu zapustil, o drugem sinu, ki je zaposlen v Straži, o košnjah, na katerih se ni ustrašila nobenega kosca, in o težkem delu na kmetih. Ponosno Je povedala, da ji 80 let, ki jih je pred kratkim izpolnila, ne moire preprečiti, da ne bi tudi danes kosila, in če je ne bi tako bolele noge, bi se še pogosteje oprijela kmečkih opravil. Med ^govorom je „ta mlada“ neopazno izginila in na mizi je kmalu zadišal domači kruh. Ob slanini in vinu se je pogovoru pridružila še soseda, v izbo pa je počasi legal mrak. Teta Jera, še enkrat: Hvala za kruh, slanino, zanimiv in poučen pogovor. In prosim, verjemite mi, najinega pogovora nisem snemal s tisto čudno črno škatlo in upam, da sc zaradi slike, ne boste kesali, saj vam na njej ne bi nihče prisodil toliko let, kot jih štejete. J. PEZELJ nemu dihanju in umrl nekaj ur kasneje v nišnici. Dotaknil se je napeljave; šok ga je omaniH tega je padel. Artistova žena K^la izmed njegovih štirih f. priče nesrečne drame. ^ j bM. lenda (67), vodja skupine i . p j, preselil v ZDA iz kot ukopan na žici, ko je ^ bo^ padel. Z železno voljo je i®^ pjjp drugo stran žice. Zetova^. senj slej zadnje dejanje v ql mora spremlja družino nosj. Vedno znova sega smrt v ------- ogenjvskedNM^n V nedeljo ob 19.30 je reti v leseni lopi pn Stine ob Težki vodi^n ^ lope se je ogenj razširil n m ki je popolnoma zgorel. 3 ^ je zgorelo tudi več ^oiO" krme, slamoreznica Škode je za 30.000 HV| SKoae je za .ju.uuu - P®tov je v teku. Ogenj je ogr-7.. poslopja in le hitri m0 gasilcev se gre zahvaliti* « ni r^širil. ,i SREČA ZA Aanj Frice Majcen iz boto, 23. septembra, ^ z motornim V Salki vasi je na avtobus. Ko je bil zaradi vinjenosti ni yeiV sta s sopotnikom pad*®* imela srečo, da se nis**jP^,P^ in daje ba v bližinimUj^-^o-je preprečil nadaljnjo v Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. | Nato se je spomnila druge svetovne vojne: „Bil je še mladoleten, ta moj vihravi sin, partizan. Pa kako pogumen! Oh, ni dočakal svobode, kaj hočemo, saj ne samo naš. Padel je pri Mokronogu, in če bi še sedaj videla kakšnega Italijana, bi ga kar oštela.“ Za nekaj časa je utihnila in v pol-temni kmečki sobi se je slišalo le težko tiktakanje velike stenske ure. Mala vnukinja, ki seje babice držala Angleži. Hvalijo se, da so jako mnogo koristnega storili za deželo. Trdijo, da bi bUa grozna nesreča za deželo, ako bi jo oni zapustili. Ce bi pa morda ne bila nesreča večja za kramarske Angleže? (Razmere) med Francijo in Rusijo se bolj in bolj ohlajajo. Nekateri ruski listi pišejo, dat)! bila neumnost, zvezati se s Francijo. Pa res ni lahko misliti, kako bi skupaj korakde Ijudo-vladna Francija in koščeno samodržna Rusija. (Naša kmetijska) podružnica napravi ob priliki premovanja goveje živine, ki bode tukaj dne 25. okt., veliko srečkanje. Dobitki so raznovrstno kmetijsko orodje in stroji. Glavni dobitek je stroj za čiščenje žita — vreden 75 gld. Srečka velja 10 kr. Cujemo, da se jih je vže precej prodalo; želeti je, da bi se oddale vse, ker ima srečkanje blag namen. (V latinsko) šolo se je vpisalo letos 212 učencev — štirje manj kakor lani. Vzrok je, ker jih ima prva Sola mnogo manj, kakor v preteklem letu. Sicer smo pa s tem številom lahko zadovoljni; 20 ali 30 več bi jih ne šlo lahko v male šolske prostore. Te dni vas bo obiskal vaš pismonoša: pobral bo naročnino za drugo polteme 1972 pri vseh naših naročnikih v Slovenci. Prosimo, pripravite denar in poravnajte zapadlo naročnino že ob njegovem prvem obisku, da bodo odpadle nepotrebne * skrbi in stroški s ponovno izterjavo, ki gredo v takem primeru v breme naročnika. Naročnike v drugih republikah Ul v tujini prosimo, da zapadlo naročnino takoj sami nakažejo, če želijo list nemoteno prejemati še naprej. UPRAVA LISTA V * • ^ ^ ^ ^ ^ Deveta zgodba govori o tem, koko se je Milena zaijubiia, omožila in ločila. Se preden je bila polnoletna. In o tem. kako so se |l podrli pe-SCenI gradovi v obloklh, ko le zagledala sliko mo-Za in bujne plavolaske.. Tale zgodba bi morala tudi biti prepovedana za mladoletnike, a se je ne da prepovedati. Ne zato, ker ni mogoče tega kosa papirja, na katerem bo zgodba natisnjena, iztrgati takrat', kadar bodo časopis brali mladoletniki, pač pa zato, kar je to zgodba o mladoletnici. Milena se je možila z Markom, ko ji še ni bilo 18 let. Še več, ko se je ločila, še vedno ni bila polnoletna. To je zgodba, katere začetek bi bil lahko pravljičen. Zaljubljena je bila na prvi po- ' gled, na drugi pogled pa ji je on vzel nedolžnost. Po osmih mesecih — poroka. Za mlado dekle je bil njen mož junak njenih sanj. Malce starejši od nje, bolj razgledan, izobražen, svetovljan. Skratka — človek, ki so ji ga zavidale vse prijateljice, mnoge so bile vanj zaljubljene, mnoge so norele za njim. Ona pa, Milena, mu je zmešala glavo, mu dala svojo devištvo in ga privezala z zlatim obročkom. Tako srčkana Kan peča in morala fontip noreli dajje^tjce-^7i*0(5 lesa t« trave, posajeno P J dni starejS^^ igra m „jen »»'““'.Jo ‘ TH delal nat J' » „o6e, lil''’'- .. KOČEVSKA OBČINA PRAZNUJE • KOČEVSKA OBČINA PRAZNUJE • KOČEVSKA OBČINA PRAZNUJE • KOČEVSKA ^_______ v> ' v vNs'Oi^'A-^: ' ^ V WM& \ ^ A ^ V S5W5«>? 3:-;m J VELIKA OBČINA VELIKE TEŽAVE Zaradi velike razsežnosti in redke naseljenosti občine nosto-|a mnogo težav - Po narodnem dohodku na prebivalca no 20. mestu, vendar kljub temu še pod republiškim poprečjem -Združeno gostinstvo pogoj za hitrejši na*' predek turizma - Podeželju večji kos kruha - Asfalt si utira pot proti Kolpi Vsako leto 3. oktobra praznujemo občani Kočevske svoj praznik. Na ta dan pred 29 leti je v Kočevju, sredi okupirane Evrope, na osvobojenem ozemlju naše trpinčene in opustošene domovine zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. To je bil prvi slovenski parlament, ki je v času narodnoosvobodilne vojne in ljudje revolucije postavil temelje naše slovenske državnosti, svobode in neodvisnosti. Z gotovostjo lahko trdimo, da na Slovenskem bržčas ni mesta in pokrajine, ki bi bila med drugo svetovno vojno tako razdejana in opustošena, kot je bilo Kočevje in Kočevska. Prav zaradi njunega pomena in vloge ju po vsej pravici lahko označimo kot simbol slovenske svobodoljubnosti in imenujemo zibelko in trdnjavo slovenskega narodnoosvobodilnega boja in slovenje državotvornosti. Kot ostale kiaje naše domovine je po končani vojni tudi Kočevsko čakalo veliko dela. Rane, ki jih je prizadejala vojna, je bilo potrebno celiti, obnoviti domove m vasi, zgraditi porušeno in požgano mesto. Tudi v tem času je ta delček slovenske zemlje prispeval velik delež za obnovo porušene domovine. Prostovoljne delovne brigade so krčile prostrane kočevske gozdove ter tako pomagale postavljati nove temelje naše socialistične domovine. |k Ko letos tako kot vsako leto ocenjujemo v povojnem času prehojeno pot in vse, kar smo naredili ter razmišljamo o tistem, kar bomo v bo-doče še morali storiti, smo občani Kočevske z doseženimi rezultati lahko zadovoljni in nanje tudi ponosni. Ce me je uredništvo Dolenjskega lista naprosilo, da v grobih obrisih predstavim občino in njen utrip življenja, potem se ne morem izogniti nekaterim dejstvom, ki so za kočevsko občino še posebno značilna. Po teritorialni razsežnosti smo na dnjgem mestu v Sloveniji, saj na površini 76.586 ha živi 17.293 prebivalcev. Ta velika razsežnost in redka naseljenost pa gotovo vplivata na številne probleme, tako da je njihovo reševanje zelo težko in v večini pnmerov vezano na znatno večja ni^erialna sredstva. Naj omenim le nekatera: razvejano in slabo vzdrže-cestno onuežje, prevozi šol^ih ° ^ oddaljenih vasi in zaselkov, problemi oskrbe z zdravo pitno J? ostareli Uudje na podeželju, levilni socialni problemi itd. Vse to aje odločujoč pečat ne le gospo-^skemu razvoju, temveč vpliva rir ^ razreševanje zadev na po- ocju zdravstva, šolstva, kulture in ^cialnega varstva. J , oziroma propadanje po- rcija je sicer navzoča po vsej Slo-niji, toda na Kočevskem ima svoje ^sebne oblike in terja tudi svojstve-nipnf politika sc v zad- J-Ul °bdobju v nekaterih zasnovah urp«iw ''‘^"dar je njena nadaljnja trei«f. ^ odvisna predvsem od hi-rasti gospodarstva. značilno za samo setletiii zadnjem de- , zelo hitro napredovalo, ni se je od leta 1965, koje bil 6.755 din, do leta 1971 povečal kar za 100 odstotkov in predvidevamo, da bo letos znašal preko 15.000 din na prebivalca. To pa še ne pomeni, da smo sposobni v celoti rešiti številne komunalne, sociahie in druge probleme, s katerimi se vsak dan srečujemo. Sicer narodni dohodek na prebivalca še ne pove vsega in tudi ne more biti edino merilo razvitosti občine. Med 60 slovenskimi občinami se po svoji gospodarski razvitosti in narodnem dohodku na prebivalca Kočevska uvršča na 20. mesto. LETOS DOKONČANE POMEMBNE INVESTICIJE V GOSPODARSTVU Družbeno ekonomska izhodišča za 1972, s katerimi smo določili razvoj v občini, predvidevajo nekoliko počasnejšo rast družbenega proizvoda, kot smo ga dosegali v preteklih letih, vendar računamo, da bo nekoliko večji kot je poprečje v Sloveniji. Vsi kazalci nam govore, da bomo predvideno rast oz. povečanje družbenega proizvoda za 20 odstotkov v odnosu na lansko leto do-segU, kar nam bo omogočilo, da bomo v bližnji bodočnosti dosegli pri narodnem dohodku na prebivalca slovensko povprečje, za katerim zdaj še zaostajamo. Za dosego teh ciljev obstajajo stvarne možnosti, saj so najpomembnejše gospodarske investicije, začete v letu 1971, letos dokončane. Znano je, da gredo zaloge kočevskega premoga h kraju. To pomeni, da je bilo potrebno 360 rudarjem zagotoviti nova delovna mesta. Ob proučevanju številnih rešitev, ki so bile podane, sta se kolektiv RUDNIKA IN ITAS odločila za združitev. Tako bo že v bližnji prihodnosti ITAS - industrija transportnih sredstev in opreme, postala ena najmočnejših gospodarskih organizacij v občini. Že letos bo dograjen novi proizvodni objekt, v katerem se bodo razen drugih članov kolektiva ITAS tudi rudarji vključevali v novo proizvodnjo. To je bila letos največja, pa tudi najpomembnejša investicija v občini. Preko 60 milijonov din, vloženih v osnovna in obratna sredstva, bo že prihodnje leto dajalo poniepibne finančne rezultate. Pri tem pa ne gre zanemarjati tudi ostalih delovnih organizacij, ki so kljub številnim težayam v zadnjem času vložile znatna sredstva v modernizacijo in povečanje svoje proizvodnje. Tako je kemična tovarna MELAMIN s skupnimi vlaganji lesne industrije LIK in Združenega kmetijsko gozdarskega podjetja Kočevje zgradila novi obrat za oplemenitenje iveric, katerih proizvodnja seje letos tudi začela. Hitro, kot da hočejo nadomestiti zamujeno v preteklih letih, je kolektiv lesne industrije LIK začel pomembno investicijo za proizvodnjo šolskega pohištva, pripravlja pa še nove. Razveseljivo je dejstvo, da je tudi TEKSTILANA končno dala v zasluženi pokoj stare stroje, katerih leto izdelave sega celo v prejšnje stoletje. Na novih, sodobnih strojih že snujejo nov proizvodni program, ki bo prinesel lepše čase tudi temu najstarejšemu kolektivu v občini. Da bi omogočili hitrejše zaposlovanje, predvsem ženske delovne sile, smo te dni dobili v Kočevju nov'obrat za proizvodnjo modnih ženskih ro- Cesar pa ne moremo trditi tudi za žclie. Narodni dohodek v obči- Za letošnji občinski praznik prisrčno pozdravljamo vse prebivalce našega območja. Hkrati čestitamo kolektivom za dosežene uspehe In jim želimo še mnogo novih delovnih zmag pri prizadevanjih za lepši jutrišnji dan! OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE Vodstva vseh družbenopolitičnih orgonizacij In društev v občini kavic. Približno 60 deklet bo našlo zaposlitev v obratu VEZENINE z Bleda. Nove delovne prostore je dobil tudi kolektiv HVDROVODA. OD BESED K DEJANJEM Omenil sem že, da je v občini podeželje v veliko težjem {»ložaju ne le zaradi težjih življenjskili pogojev, ampak zaradi slabih možnosti za za-podovanje, predvsem v Osilniški in Struški dolini. Kljub nekaterim ukrepom, ki jih je občinska skupščina že sprejela, moramo v bodoče hitreje preiti od besed k dejanjem. To pa pomeni, da moramo s konkretnimi rešitvami ustvariti takšne pogoje, da bodo predvsem mladi ljudje našh zaposlitev doma, v svojem kraju. Ne zaradi strateških, pač pa zaradi Ijudskili in človeških razlogov postaja to vedno bolj tudi naša družbena in politična odgovornost. Pri tem ima in bo imela tudi v bodoče razen ostalih gospodarskih in družbenih činiteljev pomembno vlogo tudi ZKGP Kočevje, ki je edini nosilec gozdarske in kmetijske politike v občini. Izdelani programi razvoja družbenega in zasebnega kmetijstva bodo uresničeni Ic ob sodelovanju vseh dejavnikov, njihove enotnosti in ob materialni sposobnosti te delovne organizacije in občine. Hiter tempo življenja zaliteva tudi sodobne prometne zveze, s katerimi se v kočevski občini žal ne moremo pohvaliti. Priznati moram, da je vprašanje posodobljanja in obnove cestnega omrežja v občini eno izmed najaktualnejših vprašanj, ki vedno ^Ij vpliva na razpoloženje občanov. Ko smo pred leti s krajevnim samoprispevkom zgradili novo šolo v Kočevju, smo bili na to resnično ponosni. Pred dvema letoma smo ponovno uvedli krajevni samoprispevek za posodobljenje regionalne ceste Livold-Brod na Kolpi. Dela na cesti ne potekajo v skladu z določili pogodbe med Cestnim skladom SRS in Cestnim podjetjem iz Novega mesta. O poteku del so bili občani že seznanjeni v eni izmed zadnjih številk Dolenjskega Usta, zato tokrat nimam namena zahajati v podrobnosti. Kljub raznim komentarjem, včasih pa morda zaradi premajhne poučenosti in informiranosti posameznikov, sem osebno optimist in prepričan, da bo cesta do leta 1974 dograjena. Z dograditvijo te ceste se bodo odprli tudi nekateri novi problemi, o katerih že danes resno razmišljamo. Takoj spomladi bo SAP iz Ljubljane pričel z gradnjo nove avtobusne postaje v Kočevju. Povečan promet na cesti Ljubljana-Ko-čevje-Delnice bo ustvaril tudi večje pogoje za hitrejši razvoj turizma. Zdi se mi, da bi bilo potrebno po- novno obuditi misel o združevanju gostinske dejavnosti v občini. Omogočiti moramo čimprejšnjo adaptacijo hotela PUGLED, kar je ob sedanji razdrobljenosti gostinstva težko izvedljivo. ODLOČALI BOMO O GRADNJI KOPALIŠČA Krajevna samouprava dobiva vedno bolj pomembno družbeno vlbgo, zato jo moramo v bodoče tudi materialno krepiti. 13 krajevnih skupnosti, kolikor jih v občini imamo, je kljub številnim težavam doseglo pomembne uspehe. Občani so s prostovoljnim delom in z denarnimi prispevki v preteklem letu zgradili številne komunalne in druge objekte. Urejali in vzdrževali so lokalne ceste, gradili vodovode, napeljevali telefonske linije in reševali druge zadeve. Tako so v Predgradu dobili avtomatsko telefonsko povezavo s Kočevjem, v Moravi so pričeU obnavljati vaški vodovod, v Osilnici tečejo priprave za organizacijo manjšega proizvodnega obrata, napeljan je bil vodovod v Mestni log in obnovljen vodovod na Trgu zbora odposlancev v starem delii mesta. Se v tem mesecu bodo pričeh polagati asfalt”V Kajuhovem naselju in starem delu mesta. V Kočevju bomo v novembru dogradili nov otroški vrtec za približno 160 otrok. V naslednji fazi bomo vrtcu dogradili še prostore za varstvo dojenčkov, za kar pa trenutno še nimamo denarja. Temeljito smo obnovili tudi staro osnovno šolo v Kočevju. Razen tega je bilo med počitnicami bolj aU manj obnovljenih več šol na podeželju. Letos so bili v Kočevju popravljeni in urejeni nekateri športni objekti. Med drugim je mesto dobilo letos tudi štiristezno avtomatsko kegljišče. Zgrajenih je bilo spet precej stanovanj. Tako sta bila v zadnjem.letu dograjena in vseljena 20-stano-vanjski blok za borce in 24-stano-vanjski blok za trg. V gradnji je 24-stanovanjski blok, še en '24-sta-novanjski blok za borce pa bomo zi-čeli graditi v kratkem. Razen te^-a izda občinska skupščina na leto okoh 70 do 80 dovoljenj za gradnjo zasebnih hiš. Zamisel o gradnji kopališča spet oživlja. Na bližnjih zborih volivcev bomo med ostalimi vprašanji obravnavali tudi gradnjo kopališča. Denarja za to gradnjo še ni. Ce bodo občani pripravljeni plačevati s;.mo-prispevek za gradnjo kopali.>ča i^ih-ko pričakujemo, da bomo ; nji prihodnosti uresniči' dolgoletno željo. Ved- .vrv- nih organizacij izraža pripravljenost za sofinanciranje te gradnje, med njimi so posebno tiste, ki se ukvarjajo s turistično in z gostinsko dejavnostjo. PREDNOST KOVINSKI, KEMIČNI IN LESNI INDUSTRIJI Jasna opredelitev gospodarstva, ki temelji predvsem na nadaljnjem razvoju kovinske, kemične ih lesno predelovalne industrije, bo omogočila z novimi investicijskimi naložbami hitrejšo rast družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Izkoristiti bomo morali vse prednosti, ki jih ima kočevsko-ribniško področje. Tu mislim predvsem na gozdove z velikimi zalogami lesne mase, obstoječe proizvodne zmogljivosti nekaterih gospodarskih panog, ki veljajo za perspektivnejše doma in v svetu. Menim, da bomo morah poleg t^a skrbeti tudi za skladnejši razvoj tistih delovnih organizacij, ki so v svoji dosedanji dejavnosti dosegle pomembne rezultate, pa zaradi majhne akumulacije in kreditne nesposobnosti ne morejo hitreje napredovati. Ob koncu teh.svojih razmišljanj se globoko zavedam, da smo v preteklem letu marsikaj naredili, pa vendar še premalo, da bi lahko zadovoljili vsem željam in potrebam, katere so in bodo vedno večje od naših realnih možnosti. Tako je tudi prav! To je tista nepremagljiva sila, ki teži in vodi k napredku in lepšemu življenju naš vseh. Vsem delovnim ljudem izrekam ob občinskem prazniku iskrene čestitke in najlepše želje za naš lepši in srečnejši jutrišnji dan! MIRO HEGLER, Predsednik občinske skupščine Kočevje Preporod TEKSTI LAM E iz Kočevja TEKSTILANA postaja sodobna tekstilna tovarna ~ Y kratkem bodo novi stroji zamenjali še zadnje stare - Letos pet starih miiijard 80 let TEKSTILANA, tovarna sukna Kočevje, je eno najstarejših industrijskih podjetij v tem kraju; nastalo je takoj za Rudnikom. Lani je praznovalo petdeseto obletnico obstoja. V okviru volnarske industrge je bila pred vojno v mejah tratne Slovenije ena večjih tekstilnih tovarn, kije zrasla iz potreb slovenskega in jugoslovanskega tržišča v kraju, kjer se je takrat nudila cenena ženska delovna sila. V začetku je tovarna zaposlovala 29 delavcev. Z zgraditvijo dveh pomembnejših objektov in nabavo nekaj starih, izrabljenih strojev, seje število zapode-nih postopoma večalo. Leta 1935 je tovarno upepelil požar, med vojno pa j* bila bombardirana. Po vojni je bila kmalu obnovljena in je nadaljevala s proizvodnjo brez večjih sprememb. Dolgo je vztrajala pri univerzalnem proizvodnem programu kot večina tekstilnih tovarn in zato ni dosegla pomembnejšega napredka. Tržišče pa je vedno bolj neizprosno postavljalo svoje pogoje in je zahtevalo predvsem kakovost in nizko ceno. To pa bi se dalo doseči samo z obnovo zastarelega strojnega parka in predvsem s specializa-cqo. Šele spoznanje, da je bodočnost tovarne le v obnovi in specializaciji, je dalo razvoju podjetja pravi polet in tudi prve ugodne rezultate. Prav ob petdesetletnici obstoja je tovlarna doživela preporod. V razmeroma kratkem času je preusmerila proizvodnjo in prilagodila svoj proizvodni program najstrožjim zahtevam tržišča. Novi proizvodi, odeje in pregrinjala, v ničemer ne zaostajajo za tovrstni- mi izdelki domače in tuje proizvodnje. Povpraševanje po njih je ha tržišču zelo veliko. TEKSTILANA je danes moderna tovarna, ki dosega tudi zadovoljive finančne uspehe, saj se letos vrednost njene proizvodnje že bliža petim starim milijardam. V občini je tovarna eno naj večjih podjetij. Zaposlu- je predvsem ženske in je zato tudi v socialnem pogledu močan činitelj v občini. Kolektiv TEKSTILANE se pridružuje čestitkam ob praznovanju občinskega praznika, 3. oktobra, in želi vsem občanom pri njihovem delu veliko uspehov. V. R. Avtomatske statve za izdelavo odej in pregrinjal so eden izmed najsodobnejših strojev, ki jih je TEKSTILANA kupila v zadnjejn obdobju KOVINAR, podjele storitvenih obrti iz Koče\ja, si je s solidniin delom ustvarilo ugled tudi i^en Kočevja. Razen kovin^e dejavnosti opravka vodovodne instalacije in predvsem kompletne napeljave centralnih ogrevanj, kot kaže slika. TISKARNA • KNJIGOVEZNICA KOČEVJE. LJUBLJANSKA CESTA 18/a kočevski tisk kočževje Telefoni: direktor 86-364 • tehnično komercialna služba 86-254 • računovodstvo 86^0 • Tekoči račun pri SDK Kočevje, številka 513-1-265 V tisk prevzamemo grafične storitve, od izdelave osnutka do končne izvedbe, in sicer, prospekte, kataloge v eno in večbarvni izvedbi, nadalje pisemski papir, časopise, brošure, programe, čestitke, revije in vse vrste merkantilnih tiskovin. Tisk z raznobarvnimi folijami (preganjem). Cene konkurenčne. Zelo ugodni dbbavni roki za vse tiskovine. V # Prilogo za praznik kočevske občine so omogočili kolektivi ITAS, HYDRO- # VOD. MELAMIN, ZKGP, LIK, TEKSTILANA. OPREMA. KOVINAR. KOČEVSKI # TISK in SKUPŠČINA OBČINE, ki hkrati čestltojo občonom in poslovnim # sodelovcem za praznik občine, čestitkam se pridružuje tudi kolektiv »Do- # lenjskego listo«. # Prilogo sto pripravilo Jože Primc in Mirko Vesel. 'N OBISK PRI ZDRUŽENEM KGP KOČEVJE NAJVEČJE PODJETJE SE PREDSTAVI čeprav dolgujejo kupci Združenemu KGP okoli 20 milijonov, podjetje še ni v težavah - Bodoča oblika podjetja in TOZD bo toka, kot bo samoupravljavcem najbolj ustrezala - Razprava o TOZD bo kmalu _________________ „Združeno kmetijsko gozdarsko podjele Kočevje sodi med največja podjetja v kočevski občini in ima največ zaposlenih. Združeno podjele posluje dobro, saj doslej nismo imeli večjih težav z likvidnostjo, čeprav nam kupci dolgujejo okoli 20 milijonov din, medtem ko dolgujemo mi dobaviteljem komaj okoli 3,5 milijona din,“ je povedal za uvod v razgovor pred praznikom občine Kočevje sekretar Združenega KGP Feliks Vidmar. - Kako vam je uspelo upreti se splošni nelikvidnosti? - Politične organizacije znotraj podjetja, predvsem osnovna organizacija ZK, samoupravni organi in vodstvo podjetja so si zelo prizadevali za uspešno poslovanje. Ker smo delovna organizacija z največ zaposlenimi, moramo še posebno skrbeti za redno izplačilo osebnih dohodkov, kar nam tudi uspeva. Kljub temu, da nam kupci veliko dolgujejo, poteka naše poslovanje redno in do danes sploh še nismo imeli blokiranega žiro računa. ' - Kako daleč ste z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) znotraj Združenega podjetja? - Na drugi konferenci organizacije ZK pri Združenem KGP smo se odločili, da začnemo čimprej uresničevati ustavna dopolnila, predvsem 21. dopolnilo, ki govori o ustanavljanju TOZD. Zato smo imenovali posebno komisijo, v kateri so strokovnjaki in predstavniki političnih organizacij v podjetju in jo zadolžili, da prouči ustanavljanje TOZD znotraj ZKGP ter nato svoje ugotovitve in predloge posreduje vsem obratom, ki sestavljajo sedanji ZKGP. — Kaj je komisija doslej naredila? — Trenutno pripravlja gradivo oziroma predlog o bodoči organiziranosti podjetja, ki naj bi bila taka, kot predvideva 21. ustavno dopolnilo, ki govori o TOZD. Pri tem so nekateri ugotovili, da smo že skoraj imeli tako obliko oziroma organizacijo podjetja kot jo zahtevajo sedanja ustavna dopolnila, in sicer že pred letom 1969. Vendar pa takrat še nismo imeli natančno določenega delovanja in pristojnosti sanK) upravnih organov obratov. Nekateri menijo, da bi bili prav takratni obrati lahko TOZD, seveda pa bi morali prej proučiti vsebino njihovega dela, -njihove pravice in dolžnosti. KOMUNISTI ZA TOZD IN PROTI CEPITVI PODJETJA Drugi spet izražajo prepričanje, da bi bilo podjetje organizirano v smislu TOZD, Če bi bilo organizirano po deja^iostih, se pravi približno tako,\ot je danes (kmetijstvo, gozdarstvo in morda še kakšne dejavnosti bi ' bile TOZD). S tem bi bile odvzete določene pravice osnovnim obratom in njihovim samoupravnim organom. - Doslej ste imeli znotraj podjetja žc dve akciji za popolno ločitev kmetijstva in gozdarstva oziroma za ustanovitev popolnoma samostojnih podjetij., Kako boste vskladili te težnje in ustanavljanje TOZD? - V letu 1968 seje v okviru tedanjega KGP začela akcija gozdarstva za izločitev iz enotnega podjetja. To pomeni,''da naj bi podjetje razpadlo na najmanj dva dela in da bi torej dobili samostojno kmetijsko in samostojno gozdarsko podjetje. Po temeljiti proučitvi položaja so samoupravni organi podjetja prišli do prepričanja, da je sodelovanje med dejavnostmi našega podjetja (kmetijstvo, gozdarstvo, stanovanjsko gospodarstvo) na osnovi ustanovne listine podjetja iz leta 1952 možno v okviru istega podjetja tudi v bodoče, predvsem pa je to mogoče na območju občine Kočevje. Tako lahko tudi v bodoče najugodneje skupno rešujemo vrsto vprašanj kot: vprašanja nastanitve Članov kolektiva, šolanja njihovili otrok in razne komunalne zadeve (ceste, vodovodi itd.), saj običajno člani gozdarskega in kmetijskega kolektiva žive in delajo na istih območjih in zadovoljevanje nji* hovili potreb ne bi bilo smotrno obravnavati ločeno. Letos se je akcija za odcepitev oziroma osamosvojitev nekaterih dejavnosti Združenega podjetja jx)iiovila. Zato sc je predvsem politični aktiv odločil, da bomo bodočo organizacijo podjetja v celoti vskladili z določili oziroma diltTom ustavnih dopolnil o organizaciji TOZD. Na osnovi tega sklepa je komisija, ki sem jv* /e omenil imenoval jo je delavski svet ZKGI’ /aCela pripravljati gradivo n TOZD /notraj /družc-nega podjetja. Ko bo komisija Zdtuie- nega KGP Kočevje pripravUa gradivo, bo dano v ' razpravo vsem obratom, ki naj bi bili bodoče osnovne oziroma temeljne organizacije združenega dela. Trenutno je v pripravi prva zamisel informacije za v^ obrate. Na njeni osnovi se bodo ^Jružbeno-politične organizacije znotraj podjetja in samoupravni organi obratov lahko^ vključili v obravnavo vsebine in organiziranja podjetja v smislu uveljavljanja TOZD in o združitvi TOZD v višjo organizacijo, se pravi v podjetje To infcrmacijo bomo dali vsem kolektivom Združenega KGP v najkrajšem času in bo osnova za prosto presojo samo-upravljalccv o bodoči organKi-ranosti TOZD m j>odjetja Seveda bo oblika TOZD in 'podjetja taka, kot^e bodo odločilT'’ člani kolektivov, se pravi laka kot jim bo najbolj ustrezala Nakladanje lesa v Stari cerkvi HVDROVOD KOCEVJE-RIBNICA SE PREDSTAVI BREZ VODE Ml ŽIVLJEMJA 140 km vodnega omrežja - Vsako leto dobf več sto ljudi vodovodni priključek - Letos novi prostori - Material in nasveti za zasebne graditelje - Ci-stilne naprave prihodnje leto - Potrošnja vode hitro narašča Podjetje HVDROVOD Kočevje-Ribnica je naslednik bivše Vodne skupnosti, kije bila ustanovljena pred 13 leti, njena glavna naloga pa je bila: oskrba naselij na območju občin Kočevje ih Ribnica s pitno vodo. mtmm Nova stavba HVDROVODA, ki jo bodo odprli te dni. V njej bodo pisarne, skladišče in delavnice Pred letošnjim praznikom občine Kočevje smo obiskali direktorja Antona Andoljška in se z njim pogovorili o dosedanjem delu in bodočih načrtih tega kolektiva. — Najprej nam povejte, prosimo, nekoliko o zgodovini vaše delovne organizacije, se pravi o njenem delu do letos. — Pred trinajstimi leti sta se združila Mestni vodovod Kočevje in Vodovod Ribnica, s katerim je upravljala občina. Zaradi izrednega pomanjkanja vode v Kočevju in Ribnici je zmagala zamisel o gradnji črpališča v Blatah. To je bfla dolgoročna poteza, kije zagotovila nemoteno oskrbo Kočevja in Ribnice z vodo. V Kočevju so bila takrat štiri črpališča, ki pa so skupaj dajala pol manj vode, kot jo mesto danes porabi. Zaradi odplak so bili ti viri tudi okuženi in prišlo je celo do epidemije tifusa. Zato se je tedanji okraj zavzel za tako rešitev oskrbe z vodo. Leta 1959 smo uredili črpališče v Blatah. 1963 sta bila zgrajena dva zbiralnika nad Kočevjem, ki sprejemata 1000 ku-bikov vode, leta 1964 pa je bil zgrajen 1200 kubični zbiralnik nad Blatami. Seveda smo v prvih letih uredili glavni vodovod Obrh—Kočevje in 06rh—Ribnica. >Ianju smo postopoma priključevali v kočevski občini naselja Ložine, Koblarje, Mrtvice, Klinjo vas, ^ Željne, Gorenje, Šalko vas. Dol- go vas, Livold — skratka: vse vasi od Jasnice do Kočevja in Livolda imajo vodo. Na ribniški vodovod pa so priključene vasi Rakitnica, Dolenja vas, Prigorica, Nemška vas, Otavica, Lipovec in druge, da so vse vasi v ribniški dolini, vključno z Bregom, oskrbovane s pitno vodo z Obrha. - Ce se ne motim, imate samostojne vodovode tudi v nekaterih vaseh? — Samostojen črpalni vodovod ima Loški potok. Vodo dobe vse vasi razen Malega loga in zgornji del Hriba. Iz J^šičev je speljan vodovod za Vas-Faro in Brod na Kolpi. Vodovod zr Vrha bomo letos podaljšali še v Krkovo. Tudi Poljanska dolina je dobila svoj vodovod, ki pa žal še ne napaja vseh vasi. Dogovarjamo se, da bi prevzeli še vodovod za vas Moravo. Skupno imamo okoU 140 km vodovodnega omrežja. Lani smo položili v kočevski občini 5462 m cevi, daje dobilo vodovod nadaljnjih 700 občanov. V ribniški občini smo položili na ' novo 837 m cevi, okoli 1000 m cevi pa smo zamenjali. - Kaj pa gradite oziroma ste zgradili letos? — Naredili smo precej. V Kočevju smo obnovili vodovod na Trgu zbora odposlancev, na novo smo speljali vodovod v Mestni log in nekaj odcepov v zazidalna območja. V Ribnici smo dokončali vodovod ob Majnikovi uhci (za domom Partizana). Letos bomo začeli še obnovo vodovoda od Gorenje vasi do Brega. Za novo zazidano območje na Bregu bomo speljali vodovod, ko bo izdelan za to območje zazidalni načrt. Letos smo zgradili še novo skladišče, delavnico in upravne prostore, ki merijo okoU 500 kvadratnih metrov. Vanje se bomo vselili v teh dneh. Zdaj se ne bo več dogajalo, da bo delovna skupina po teden dni zametena s snegom, kot se je dogajalo zxlaj, ko smo imeH prostore v Podgorski uHci. Prostori so bili neprimerni in bi jih morali po odločbi inšpektorja temeljito popraviti ali zapreti. Skladišča doslej nismo imeli. Material seje na prostem kvaril; zato se nam je dogajalo, da so nove cevi po vgraditvi pokale. Zdaj bomo imeli vsi boljše pogoje za delo, zaradi česar bomo lahko dobili tudi še boljše delavce, pa tudi organizacija dela bo boljša. Za delo bomo lahko izkoristili tudi deževne in mrzle zimske dni. Vse instalacije v naši novi poslovni, stavbi je opravil kolektiv s prostovoljnim delom. Naš kolektiv je tudi sicer požrtvovalen, saj le tako pri naj nižji ceni vode lahko razmeroma precej investiramo. Nobenemu ni žal, če mora zaradi potrebe oziroma okvare na delo tudi ponoči. Omeniti moram še, da damo vsakemu občanu, ki nam sporoči, da naš cevovod kje pušča 20 din nagrade. Nagrado dajemo zato, da je čimmanj izgub vode in da so potrošniki kar najmanj časa brez vode. ^ — In kakšni so vaši načrti do leta 1975? — Na Obrhu moramo urediti čistilne naprave, ker je voda, posebno ob nalivih, kalna. Republiški sanitarni inšpektor zahteva te naprave do leta 1973. Za načrte se že dogovarjamo. V kočevski občini imamo v načrtu urediti nove vodovode ali sedanje razširiti za naselja Krkovo, Zajčje polje-Črni potok, Vas—Fara—Brod in v nova zazidalna območja v Kočevju. Do uresničitve teh načrtov bp prišlo, če nam bodo pri tem pomagali prebivalci teh naselij s prostovoljnim delom in prispevki, kot so že vsa leta pomagali pri gradnji prebivalci naselij, ki so dobila vodo. Na območju Ribnice bomo z raznimi prevezavami ustvarili krožni vodovod, kot ga ima Kočevje. Tako bo v primeru okva- re manj ljudi brez vode. Na večjih križiščih bomo uredili še jaške, da ne bo potrebno prekopavati ceste, če bo prišlo do okvare." - Kakšna je potrošnja vode? — Leta 1970 smo načrpali iz Obrha 1,112.000 kubikov vode, lani pa 15 odstotkov več. Zaradi porasta potrošnje vode črpamo že po 16 ur na dan. Pomanjkanja vode letos ni bilo, lani pa je v sušnem obdobju gladina jezera že močno upadla. Vendar bomo to nevarnost odpravili z gradnjo novega jezu, ki bo bolje tesnil. Razen tega bomo morali urediti še brežine in ožji zaščitni pas. Zato bomo tudi odkupih zemljišča v okolici. - Zasebne graditelje hiš bo gotovo zanimalo, če jim lahko preskrbite material za vodovodne napeljave? - Pri nas lahko nabavijo ves material, razen tega pa jim lahko damo tudi strokovne nasve-te. Iznajdljivejši so se že zdaj obračali na nas. Anton Andoljšek, dir^tor Hydrovoda m^m s'i 1»» ,vV ' V '' Lesna industrija Kočevje je začela poslovati kot samostojno podjetje 1. januarja 1966. Proizvodnja je obsegala žagan les vseh vrst, šolsko pohištvo in leseno embalažo. 443 zaposlenih je v prvem letu samostojnosti doseglo 21,5 milijona din proizvodnje. Prva naloga mladega podjetja je bila prenehati z nedonosno proizvodnjo in postaviti dolgoročnejši program razvoja v okviru slovenske lesne industrije. Kljub požaru, ki je leta 1968 uničil žagalnico, je podjetje v teh letih uresničilo večino zastavljenih nalog iz svojega programa. Že leta 1968 je, bila zgrajena nova žagalnica, leto pozneje je pričela obratovati nova tovarna ivcrnih plošč, ki je bila zgrajena z združenimi sredstvi Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje, kemične tovarne MELAMIN Kočevje in LIK. Istega leta je bila ukinjena tudi nerentabilna proizvodnja lesene embalaže in zgrajen nov obrat za ploskovno pohištvo. Tega leta so začeli tudi z gradnjo nove hale za proizvodnjo šolskega pohištva v obratu Pod-preska. Da bi program, ki predvideva predvsem razvoj šolskega pohištva in pohištva za otroške vrtce, še hitreje uresničili, se je podjetje leta 1970 priključilo podjetju SLOVENIJALES iz Ljubljane, v okviru katerega posluje danes LIK kot samostojna oziroma temeljna organizacija združenega dela z lastnostjo pravne osebe. Lani je bil zgrajen še en obrat za oplemenitenje r'ernih plošč, ki je pričel s proizvodnjo v začetku letošnjega leta. S pomočjo in sodelovanjem • matičnega podjetja so se letos lotili glavne investicije za realizacijo našega programa, to je izgradnje nove tovarne za šolsko in otroško pohištvo. Nova tovarna, ki bo še letos pod streho, meri 5500 kvadratnih metrov. Po končani investiciji bo znašala vrednost proizvodnje LIK 100 milijonov din. Kljub velikim investfcijam in povečanju proizvodnje, ki bo letos dosegla 65 milijonov din, je podjetje ohranilo lUcvidnost v normalnem obsegu. Prepričani so, da bo podjetje z izgradnjo nove tovarne pohištva svoje na- • loge še bolje opravljalo in doseglo še boljše rezultate. KOĆ E VJ E KUPCI NAJPOGOSTEJE ZAHTEVAJO NAŠE Oplemenitene obloge in ponjave PVC Oplemenitene obloge ustvarjajo prijaznejšo podobo prostora ~ Za ponjave za tovornjake in vagone petletno jamstvo Obrtno podjetje OPREMA Kočevje sodi med manjša, a uspešna p)odjetja v kočevski občini. Lani je v primerjavi z letom prej ustvarilo za M,6 odstotka večji celotni dohodek (12,-^ milijona din) in dohodek (4,9 milijona din), za 122 odstotkov višje sklade (1,7 milijona din) pri 3 odstotni višji zaposlenosti (69 ljudi), Poprečni čisti mesečni dohodek je bil za 14,6 odstotka višji in je znaš^ 2.166 din. Podjetje ima tri obrate oziroma delovne enote: mizarstvo, tapetništvo in steklarstvo s pleskarstvom. MIZARSTVO je začelo pred pol leta proizvajati nov izdelek in sicer oplemenitene obloge, ki jih uporabljajo za oblaganje zidov, stropov in predelnih sten. Te obloge izdelujejo'sami tako, da na iverke lepyo furnir in obloge nato površinsko obdelajo. Oplemenitene obloge so izdelane tako, da jih je zelo lahko montirati, to lahko opravi celo vsak kupec sam. Trenutno jih delajo v dimenzijah 248 cm X 25 cm, lahko pa tudi v drugih izvedbah. Prednost oplemenitenih oblog je, da ni treba zidov ometati in nato beliti, razen tega pa dajejo prostoru prijaznejši in toplejši videz. V mizarskem obratu izdelujejo po naročilu še trgovsko in gostinsko opremo, pa tudi opremo za bolnice. TAPETNIŠTVO se je uveljavilo predvsem po svojih brez-šivno varjenih ponjavi za tovorne avtomobile, prikolice in železniške vagone. So iz PVC platna, ki je nepremočljivo in odporno proti trohnenju. Te ponjave so v primerjavi s klasičnimi za polovico lažje. OPREMA daje zanje 5-letno garancijo. Delovna enota STEKLARSTVO IN PLESKARSTVO nudi naročnikom, vse steklarske in pleskarske usluge. y Mii Oplemenitene obloge so nov proizvod OPREME Kočevje. Uporabljajo jih za oblogo zidov, stropov in predelnih sten MELAMIN: SKOKOVITO NAPREJ Pr^ investiranju in razširjanju proizvodnje tesno sodelujejo tudi z LIK -Skupni proizvod obeh podjetij je oplemenitena iverka IVERAL, ki je njun najnovejši izdelek Čeprav se cene izdelkov Kemične tovarne MELAMIN Kočevje v zadnjih desetih letih niso dvigale, je celotni dohodek podjetja zelo hitro narastel. V letu 1963 je znašala vrednost njihove proizvodnje 13,3 milijona din, leta 1965 29,2 milijona din, leta 1970 že 47,2 milijona din, lani 70 milijonov din, za letos pa načrtujejo skoraj za 100 milijonov din proizvodnje. Decembra letos bo minilo 10 let, odkar je bila v Kemični tovarni ME-L!AMIN stisnjena prva melapan plošča. Takrat je bila dograjena velika proizvodna dvorana, v kateri se je po osmih letih izgradnje začela redna industrijska proizvodnja melapan plošč. Izkazalo se je, da je bila usmeritev na proizvodnjo „Mela-pan“ plošč — to je dekorativnih plastičnih laminatov za industrijo pohištva - pravilna, saj predstavlja proizvodnja teh plošč 70 odstotkov celotne proizvodnje podjetja. Nadaljnja pomembna proizvoda sta „Termoflex“ - impregnirano platno za čevljarsko industrijo in „Komeloli“ - butilirane smole za industrijo lakov in barv. Letos spomladi je MELAMIN v sodelovanju z LIK Kočevje začel izdelovati še oplemenitene iverice -IVERAL. To proizvodnjo so osvojili in vpeljali v sodelovanju z LIK in tudi skupno investirali gradnjo ter opremo obratov zanjo. Tako v novem obratu v MELAMIN proizvajajo specialne. melaminske smole in impregnirane papirje, ki so potrebni za oplemenitenje iverice; dokončno oplemenitenje pa opravijo v LIK, kjer iverne plošče tudi proizvajajo. Skupna izgradrija obratov za oplemenitenje iveric je samo nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja obeh podjetij. Tudi obrat za proizvodnjo ivernih plošč so namreč pred nekaj leti zgradili s skupnim vlaganjem, pri katerem je sodelovali še Združeno KGP Kočevje. V MELAMIN so prepričani, daje njihov proizvodni program dobro izbran, zato ga bodo dopolnjevali in razširjali. To pomeni, da bo tudi nadaljnja proizvodnja temeljila na proizvodnji plošč in materialov, ki jih kot surovine uporablja predvsem lesno predelovalna industrija. Podjetje si je namreč za svoje kakovostne proizvode pridobilo širok krog kupcev in poslovnih partneijev. Novi direktor MELAMIN, diplomirani inženir Stane Remž-gar, je pri podjetju od ustanovitve, se pravi 18 let Kljub hitremu menjavanju gospodarskih ukrepov MELAMIN iz leta v leto krepko napreduje, kar je prav gotovo zasluga samoupravnih organov in strokovnih služb podjetja. To velja še posebno za investicije in izkoriščanje notranjih rezerv. Veliko za stanovanja Podjetje MELAMIN precejšen del melapan plošč tudi izvaža. Lani so izvozili 22,74 odstotkov vseh proizvedenih plošč, v prvih osmih mesecih letos pa 17 odstotkov, vendar bodo letos vsaj dosegli, če ne celo presegli lanskoletni odstotek izvoza. Vzrok zaostajanja je v tem, da večji del izvoza uresničijo v drugi polovici leta. Nekaj številk o gospodaijenju v letošnjem letu pove še, da se je v MELAMIN povečal celotni doliodek za 41 odstotkov, dohodek za 26 odstotkov, amortizacija in skladi pa za 35 odstotkov. Poprečni osebni dohodek zaposlenega se je zvišal za 26,8 odstotka oziroma iz lanskih 1.410 na 1.788 din. MELAMIN sodi med tista podjetja v občini, ki ustvarjajo največ skladov. Razen za posodobljanje proizvodnje ali odpiranje novih -obratov namenjajo znatna sredstva tudi za družbeni standard članov kolektiva, in^sicer okoli 1,4 milijona din na leto. Okoli 45 odstotkov tega denarja porabijo za nakup družbenih stanovanj in za dajanje posojil članom kolektiva, ki si grade hiše. Precejšnji znesek porabijo za regresiranje malic in sicer 165.000 din na leto. Ra^en tega namenjajo precej denarja še za izobraževanje, regrese za letne dopuste, sofinanciranje delavske godbe in podpiranje raznih društev, šol itd. Podjetje ima urejeno letovanje članov kolektiva v počitniškem domu na Pagu in rekreacijsko središče v Dolu ob Kolpi. MELAMIN Obrat podjetja MELAMIN, v katerem izdelujejo impregnirani papir in specialne smole za oplemenitenje iveric KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE 1 Stiskalnica v obratu za stiskanje melapan plošč, ki so glavni izdelek MELAMIN ITAS: LETOS PET NOVIH PROIZVODOV Oktobra nova proizvodna dvorana, ki bo merila 6.000 kvadratnih metrov -Od 110 milijonov proizvodnje letos na 240 v letu 1975 - Rudarji se uspeš no vključujejo v kolektiv ITAS, s katerim se je Rudnik letos združil Industrija transportnih sredstev ITAS je največja tovarna v Kočevju. V začetku letošnjega leta se ji je priključil Rudnik rjavega premoga, v katerem bodo konec tega leta prenehali pridobivati premog. Večina rudarjev se je že prekvalificiralii^^in so uspešno vključila v proizvodi^ pri ITAS. Letos bo 840 zaposlenili pri ITAS ustvarilo za prek 110 milijonov din proizvodov. V prihodnjem letu bodo zaposlovali 900 ljudi in ustvarili že 170 milijonov din celotnega dohodka. K temu bo precej pripomogla nova proizvodna dvorana. V letu 1975 bo okoli 1.050 članov kolektiva ITAS izdelalo predvidoma za- 240 milijonov din ••aznih proizvodov. Nova proizvodna dvorana ITAS bo merila približno 6.000 kvadratnih metrov. Predvidoma jo bodo odprli že konec letošnjega oktobra. V njej bodo montirali in dokončno dodelali vse proizvode ITAS. V novi dvorani bo tudi sodobna lakirnica. Zdaj pa še nekaj besed o najnovejših proizvodih ITAS Kočevje: AVTOMESALEC za BETON AM-6000 so prvič razstavili na sejmu gradbeništva aprila letos v Zagrebu, serijsko pa so ga začeli izdelovati septembra. Po večjih avto-mešalcih so gradbena podjetja vedno bolj povpraševala. Ta mešalec za beton je 6 kubični. POLPRIKOLICA ZA PREVOZ KONTEJNERJEV CON je naslednji novi proizvod ITAS. V Evropi, svetu in tudi v Jugoslaviji se v transportu vedno bolj uveljavljajo kontejnerji. Zaradi kontejncrizacijc transporta in zaradi velikih izkušenj v proizvodnji klasičnih prikolic so se v I l'AS odločili. da bodo izdelovali tudi polprikolice za prevoz kontejnerjev. (ISTI RNA ZA PREVOZ GLINICI CiIK; 30 je namenjena prevozu glinice, se pravi rude za pridobivanje aluminija. ITAS ima z izdelovanjem posod za prevoz in skladiščenje prašnatih materialov zelo velike iz- kušnje, saj je v Jugoslaviji edini proizvajalec takih cistern. Kot novost na tem področju je ITAS razstavil na jesenskem Zagrebškem velesejmu cisterno-polprikolico, katere posoda je izdelana iz alummija. Že ta mesec so v M AS začeli te cisterne serijsko izdelovati. Odlikuje jih majima lastna teža in velika prostornina, zaradi Česar so stroški prevoza bistveno manjši. Letos je I I AS izdelal skupno 5 prototipov. Serijska proizvodnja dveh se je že začela. Prihodnje leto bodo začeli serijsko p.oizvajati razen kontejnerskih polprikolic Se AVTOMATSKI'. 25 kubične betonarne AH 25 in najsodobnejše CISTERNE ZA PREVOZ PRASNA-TIH MATERIALOV oo licenci Spittzer. ITAS, ki je največje industrijsko podjetje v Kočevju, večkrat obiSčejo ugledni gostje. Pred nedavnim si je ogledal podjetje tudi Sergej Kraigher, predsednik skupščine SRS. Na sliki: direktor Franc Korelc seznanja goste z načrti podjetja »m## , Tum- I vvu.lll' . ci m: Polprikolica za prevoz kontejneijev (Foto: Jože Gorše) Avtomešalec za beton (Foto: Alojz .Čampa) Cisterna za prevoz glinice (Foto: inženir Stane Adamič) 14 DOLENJSKI LIST St. 39 (1174) - 28. septembra 1972 UUDJE PO SVETU SLUZIJO VSAKDANJI KRUH vi, predstave teko dalje 1 otrok je v Ameriki padel z napete žice artist Rihard e »Letečih Wallendov«, ene izmed najbolj znanih in na svetu - Poklic, ki ga ožarja slava smrti idi v našfli mestih, še v letih stare ima hišama so napeli žične vrvi, nato i čeznje s kolesi brez zračnic. Vivo-ki so si služili kruh s tem, da so s l cestami počenjali stvari, da je nam, h in pločnikih, zastajal dih v grlu in svetu je dandanes takih artistov še živijo od svojca nevarnega poklica. _ gumne družine artistov. Rihard Guz-man je njena četrta žrtev. Kot prva „človeška piramida" -štiije ljudje na visoko napeti žici -sta brata Karel in Herman Wallenda 1928 požela v Madison Square Gar-denu v New Yorku navdušen aplavz množic. Z njima sta bila tudi artista Josef Geiger in lepa Helena Kreis, ki se je nekaj let kasneje poročila s Karlom Wilendo. Komaj šest tednov pred porodom si je Helena pri-voščUa kratek oddih, šest tednov po otrokovem rojstvu pa je spet bila na žici visoko pod cirkuško streho. Po drugi svetovni vojni je Wal-lenda program razširil: zdaj je nastopalo v zraku že sedem članov dru- žine. Njegova „piramida živih teles" je bila sestavljena iz zetov in vnukov. 30. januaija 1962 je smrt zarezala v živo: eden izmed nastopajočih je zanihal drog, s katerim vzdržujejo vrvohodci ravnotežje v zraku. Skupina je padla z žice: trije mo^e in nastopajoča artistka so se ulovili na vrv, trije pa so padli na tla. E>va sta bila takoj mrtva, tretji pa je zaradi okvare na hrbtenici še danes invalid v vozičku. ,41oja po vrvi mi pomeni vse!“ je dejal stari šef in nadaljeval nevarno delo. Vskočila sta svakinja in svak, ki sta pred leti že prenehala hoditi po vrvi. Nekaj mesecev kasneje je bila svakinja Vettie mrtva - zdrsnila je z vrvi. V Sarasoti na Floridi, kjer Wallen-dova skupina zimuje, je m^hno pokopališče. Tam so pokopani mrtvi člani Wallendove umetniške družine. Ko so pred kratkim položili k zadnjemu počitku Riharda Guz-mana, je pisalo na bledih obrazih presunjenih pogrebcev: kdo bo naslednji? Polharija letos odpade Pač pa bo prihodnje leto precej polharskih prire-' ditev - Stalna razstava o polhariji? 'ai-„ i t “’‘To jesen kočevski polharji ne bodo priredili že tradicionalne polharske razstave, ker letos ni polhov. Tudi druge polharske prireditve ,bodo odpadle. Že sedaj pa polhaiji pripravljajo material za razstavo v jeseni prihodnje leto, ko bo v Kočevju za občinski praznik velika svečanost: praznovali bonno 30-letnico zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Polharska razstava bo prihodnjo jesen ina izmed prireditev v počastitev tega velikega praznika. Polhaiji pripravljajo tudi material za stalno razstavo o polhariji. Postavili jo bodo, takoj ko bodo dobili Avtomobilski tatovi Po seriji vlomov v garaže je Novo mesto 22. septembra doživelo množico vlomov v avtomobile. Vlomilci so odnesli le nekaj manjših predmetov, zato pa so naslednji večer vlomili v osebni avto Janeza Glihe iz Kostanjevice, ki je bil parkiran pred kinom Krka. Vlomilec je odnesel torbico s 150 dinaiji. 24. septembra pa so na istem mestu vlomili še v avto Alojza Miklavčiča s Hriba pri Smaijeških Toplicah. Odnesli so torbico sopotnico Marije Klehar in 240 dinarjev. Torbico so našli pred poslopjem kina, denar pa so vlomilci odnesli. primeren prostor. Taka razstava bi bila tudi velikega turističnega pomena, posebno za lovce, ki hodijo v kočevske gozdove na visoko divjad, o polhu pa vedo zelo malo. A. ARKO Slikani leta 1916 v Columbia S. C. zdomci iz Žurg, ki so delali pri Malen^em Petru in Antonu. Desno Jože Šercer-Matijev Jože, levo Peter Šercer-Frančin Peter, v sredini Rade Jovanovič, vsi iz Žuig. Po skoraj 60 letih spet doma Matijev Jože iz Amerike hvali našega zdravnika Jože „Sercer-Matijev Jože iz vasi Žurge v čabranski dolini je letos star 74 let, v Ameriki pa je že malodane šest desetletij. Zdaj živi z ženo Pavlino Benčinovo iz Loškega potoka v Benvicku, Indianapolis. Sprva, pred prvo svetovno vojno, ko Je prišel v Ameriko, je delal pri domačinih Petru in Antonu Sercer-ju-Malenskih iz Belice pri Osilnici, ki sta bila najprej sama gozdna delavca, dolarja ali kakor so jim rekli - pin-tarja. Pozneje sta močno obogatela in sta imela na svoji farmi in v gozdu zaposlenili nad 200 delavcev. V njunih gozdovih so delali predvsem naši ljudje iz Cabranske in Kolške do-Une, na farmi pa črnci. Peter in Anton Šercer sta bila strica narodnega heroja Ljuba Šercerja,kije 19. oktobra 1941 s svojo partizansko enoto napadel Lož in ga približno za eno uro zasedel. Matijev Jože z ženo in bratom Janezom, znanim osilniškim muzikantom, in njogovo ženo Ančko je lani prvič preživel dopust v stari domovini. Vse je domovina tako moč- no pritegnila, da so letos preživeli tu dopust že drugič. Toda malo pred odhodom je imel v igri z nečakom smolo. Padel je in si močno udaril živec. Videti je bilo, da ne bo sposoben za potovanje. Toda v zdravstvenem domu v Kočevju so mu pomagali. Pregnal je hude bolečine in se lahko vrnil. Po vrnitvi mi je iz Amerike pisal in se lepo zahvijuje dobremu neznanemu zdravniku. Res lepo, da je naš zdravnik napravil tako dober vtis na našega rojiJca. T. OŽBOLT BNOST Z VSAKDANJIM ŽIVLJENJEM JE ZGOLJ NAKLJUČJE no- les- ;la, ki' je ka. vsi ni2 jTii ma )ki ne- bi. co- ni .ke >m [le* Jaj I 5e. lU' Šeno dekle, ki je mislilo, da se ji bodo s poroko uresničile vse sanje, je doživelo prvo hudo razočaranje nekaj tednov po poroki. Možje odšel v Beograd, sama je ostala doma. Služba je služba, je mislilo dekle in upalo, da bosta v yeli-kem mestu kmalu našla stanovanje. Mož pa ni bil tega mnenja, stanovanja ni iskal, pač pa se je raje predal sladkostmi-in užitkom velikega mesta. Samo za 14 dni je šla Milena v mesto, za možem. Dovolj, da je Marko spet napel yse strune v njenem telesu, da jo je očaral do vrhunca in da je bila spet majhna, zaljubljena deklica. Ko jo je obje-nial, poljubljal... tedaj je po-^^bUa na vse. In novo srečo je doživela, 1^0 je poleti prišel za pet dni k njej. Uboga neumnica, ki v svoji preproščini niti opazila ni, kako se oddaljujeta, namesto da bi se-zbliževala. Z ničemer ga ni vezala nase, niti s pričakovanjem otroka • ne. Kako naj droben, okrogel kos zlata na prstu varuje srečo in zvestobo? To je postalo Mileni jasno šele takrat, koje Marko poleti prišel k njej. Med njegovimi stvarmi je našla dve fotografiji. Podrl se je svet, ki ga je zidala iz predrobnega peska: Marko je v kopalkah objemal bujno plavolaslco, ki so ji prsi kipele iz preveč oprijetega modrčka kopalk, namesto hlačk pa je imela za kopalke le majhen trikotnik blaga, da je več pokazala kot skrila. Marko je govoril: ,J^lorica, to je stara prijateljica, sliko imam še od takrat, ko tebe še nisem poznal!“ To je bilo dovolj tolažbe za en dan, ne za večnost. Nasled- njega dne je Milena podrobneje pregledala možev kovček. In tam je našla; obesek, na njem pa je bilo napisano: „Majda“ in datum, ki je bil vgraviran, je bil odločno po njuni poroki. Kdo je bujna plavolaska in od kdaj velja Markovo zanimanje njej, je bilo zdaj neizpodbitno! Potem je našla še pismo, v katerem neka Monika začudeno sprašuje, kako da ni še plačal preživnine za njunega otroka. To je bilo prehudo: v. jiku je od moža izvedela, da otrok ni njegov, da pa plačuje, ker se ne mara tožiti! Ni pa zanikal, da ni z Moniko spal. Kako majhna in nepomembna je za dekle tolažba, da je bil pri M niki tisti dan šele v’^'eti! Potem je šla k odvetniku in naslednjega dne je vložila tožbo za razvezo zakona. Možje bil kaj hitro zato, da gresta narazen. Ni pa bil zadovoljen, da bi se ločila izključno po njegovi krivdi. Na razpravi je povedal, da je bila žena bolestno ljubosumna, da je videla strahove tam, kjer jih ni. Po njegovem je bilo najhuje to, da sta šest mesecev živela narazen. Marko je hladnokrvno dejal: „Milena ni hotela z mano iz domačega kraja!“ Tako je sodišče razvezalo zakon. Otrok, ki se je možil, ko še ni bil čas zato, ni - na r srečo — dobil otroka. Ko bo pozabila na duševni pretres, bo Milena spet lahko normalno živela. Izgubila je eno leto svoje mladosti. Talcrat, ko bi še lahko trgala marjetice in štela: ljubi, vara, hoče, noče ... je doživljala najhujše udarce usode. , Takrat, ko bi lahko bosa tekala po Visoki travi in se brezskrbno poljubljala s svojimi vrstniki, je m6rala na sodišču govoriti o svojih pokopanih upih, o podrti ljubezni, o zasanjanem otroštvu, ki jo je prezgodaj postavilo v trdo resničnost. Mož pa, ki jo je takrat tako strastno ljubil, ta isti Marko je zdaj prostodušno priznaval: res je, imam nez^onskega otroka; resje, med najinim zakonom sem ljubimkal z Majdo. Kdo je torej bolj nezrel? Milena, še nepolnoletno dekle, kije mislila, daje srečo ujela za glavo, pa jo je komaj za rep, a se ji je še tisti hip iztrgala, ali Marko, svetovljan, olikan in ne vem kako lepo vzgojen človek, ki je užival, ko je razdevičil Mileno, ko se je ljubil z bujno Majdo in ki je hladnokrvno pojasnjeval, da nezakonski otrok ni njegov, ker jih je pri Moniki pred njim tistega dne spalo že devet? Potem ko je tako brezskrbno priznal svojo nezvestobo, je sodišče brez težav reklo: za podrti zakon je kriv Marko! MIHA MATE No, nič ne rečem, tudi z bogom smo dobri, ampak samo toliko, kolikor je prav in kolikor ne more škodovati nam in tudi njemu samemu. S svetim Petrom smo pa že tako domači, da revež komaj čaka, da kakšnega dobi pred svoja vrata. Resnično, v nebesih mu mora biti strašansko dolgčas, ko noč in dan gleda tercgalke. Zato ni nič čudnega, da si tudi on zaželi kakšno kosmato dušo. Tako, vidite, je umrl rajnki Šparovčev France, za katerega bog ni vedel, ali sodi v nebesa ^i v vice. Pil ga je res rad in marsikakšen greh je zatajil, toda njegova žena je bila živ lucifer in že zaradi tega je pričel sveti oče premišljevati, kam naj ga vtakne. Končno se je le odločil: „Dzd ga bom Petru, ta ga bo že spreobrnil. Pripravil ga bo za v nebesa in ena uboga duša bo rešena.“ Tako je tudi bilo. Minfl je teden, minila sta dva, mesec, a svetega Petra le ni bilo, da bi poročal nebeškemu očetu, kako je s Francetom. Božjemu očetu ni preostalo nič drugega, kot da je sam stopil do Petra. Toda glej šmenta: Peter je krivil obode za škafe in požvižgaval ta^no pesem, daje bilo nebeškega očeta v dno duše sram. Hotel se je razjeziti, ker ni tolflco časa nobene duše v nebesa, vendar se je premagal in pohlevno vprašal: „No, Peter, kako je s Francetom, si ga spreobrnil? “ „Franceta? “ je zazijal Peter. „Spreobrnil? Nak, na svet sem ga poslal, da bi sita in rešeta prodal, ki sva jih naredila. Odk^ pride v nebesa tako malo duš, mi bolj slabo plačate, nebeški oče, pa sva začela malo privatizirati." Menda se je bog takrat tako razhudil, da je tri dni in tri noči grmelo in treskalo po Ribniški dolini. Ko je vse skupaj malo bolj premislil, je sMenil, da je Ribničane vseeno bolje pustiti pri stranskih vratih v nebesa. Že kot otrok sem imel čudno gledanje na boga. Oče so nam s palico vtepli v glavo, da je bog samo eden, toda tega dolgo časa nisem mogel dojeti. Pri nas smo imeli res enega samega, ki je razpet na križu visel v kuhinji. Sosedovi pa so bili premožnejši, zato so imeli v vsaki sobi enega in še kapelico so sezidali pred hišo. Ni in ni mi hotelo iti v glavo, kako, da imajo lahko pri sosedovih toliko bogov, mi pa le enega samega. Tudi njihov bledolični Jakec je v šoli pri verouku vedno molil: „Daj nam danes naše vsakdanje žemlje ..in ne kot mi ostali: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh ,. Tedaj sem prvič resno pričel razmišljati o bogu. Vsa resnica se mi je razlaila šele tedaj, ko je sosedova Franca rodila otroka in sem radovedno pošl^il v sobo, kjer so zalivali tisto ubogo siroto. Yidel sem soseda, ki je sedel v družbi pri bogato obloženi mizi in ravnokar pomlati! zadnje kokošje bedro. „Mica, prinesi mi še eno kuro!“ je ukazal ženi. „Nikdar in nikoli ni človek tako sit, da ne bi zmazal še ene.“ Iz vsega tega sem kaj hitro spoznal^kaj pomeni imeti v hiši toliko bogov. Vedel sem, da je res-bolje, če jih ima več, pa tiste bolj dabe kot enega samega. Tudi o ženskah sem mnogo premišljeval. Nisem mogel razumeti, da je mogla uboga, nedolžna kača zapeljati Evo. Da bi ženska žensko zapeljala? Nak, to pa ne! No, potem sem tega še marsikaj slišal tudi na Dunaju, kamor me je pot zanesla s krošnjaijenjem. Tudi Noetu sem zameril, da je vzel na ladjo kačo, kije bila kriva vsega hudega rra zemlji, ko bi jo lahko mirne duše v vodo zabrisal. Takšen trezen mož, pa ti napravi takšno neumnost! Ko pa sem se poročil s svojo Johano, se mije takoj posvetilo, zakaj se ni hotel Bog nikoli podati v zakonski jarem. Sedaj'dobro vem, da ni hotel imeti hudiča v hiši. Mater, o mater sem pa spoštoval, mater. Bila je pohlevna ženica. Imela je to slabo navado, da je marsikakšna krača romala v župnikovo shrambo in da je preveč denarja dajala za maše, da bi imeli oče mir na onem svetu. Trmasta je tudi bila, pa kdo bi ji zameril. Z očetom sta imela včasih tihe tedne in to tedaj, ko se ji je zdelo, da oče preveč smrdijo po ribniških oštarijah. (Nadaljevanje sledi) .......................................BESEP , •3 i- i 'C t, 'i i. C, v v 1;. s. V % « % » ■ V. POTA m sTif/ Dežurni poročajo UKRADENO - NAJDENO - 19. septembra proti večeru so na Glavnem trgu v Novem mestu ukradli pony ekspres Julki Bratuž iz Kettejevega drevoreda. Našli so ga naslednji dan pri lesenem mostu v Ragov log in ga vrnili lastnici. ZAPOR ZA KLATEŽE - Miličniki v Žužemberku so zalotili v okolici Žužemberka Prvoslava Novakoviča iz Aleksandrovca, Atanasa Todorova iz Valandovega in Slobodana Nunčana iz Smedereva, ki so se več dni klatili po Suhi krajini. Ker so bili brez zaposlitve in brez denarja, je zanje sodnik za prekrške ^ odredil zapor. KOKOSI KRADEJO - V noči na 20. september so Mariji Tramte v Ruhni vasi ukradli 19 kokoši, potem ko so vlomili v zaklenjen kokošnjak. Tatovi so obiskali tudi Frančiško Mencin v sosednjih Stranjah in ji odnesli devet kokoši. LOVSKA PUSKA - 20. septen^ bra je novomeškim miličnikom prijavil Alojz Ferkolj iz Dol. Krono-vega, da mu je nekdo med 15. in 19. septembrom ukradel lovsko puško dvocevko iz zidanice pri Herinjivasi. KOLIBRI - V noči na 20. september je nekdo ukradel moped kolibri zelene barve, ki ga je, lastnik Jože Jakše iz Potoka pustil v kolesarnici na železniški postaji. Oškodovan je za 1300 dinarjev. TATINSKI CIGAN - 21. septembra je 75-letni Janez Žugelj iz Gor. Dobravice prijavil metliškim miličnikom, da ga je neki Cigan ogoljufal za 150 dinarjev. Žuglju je obljubil, da mu bo nabavil opeko. Ta mu je dal aro, potem pa ni bilo ne Cigana ne opeke. PREPOCENI KOLO - Cveto Tekavčič iz Salke vasi je prišel 22. septembra povedati na postajo milice v Kočevju, da je njegov 14-letni sin kupil od J.Z. iz Rudnika žensko kolo samo za 50 din. Tekavčiču je bilo sumljivo, da ni morda kolo ukradeno. Zato je najprej zahtevd, naj J.Z. vrne sinu denar, on pa njemu kolo. Ker J. Z. o tem ni hotel ničesar slišati, je Tekavčič zadevo prijavil miličnikom. ZGUBIL DENAR - Herman Zidvar iz Željn je 22. septembra ob 13.30 pryavU ^staji milice v Kočevju, da je od Kolodvorske restavracije- do banke v Kočevju izgubil zdravstveno izkaznico in 150 dinarjev. SMREKOV LES - Novomeškim miličnikom je 23. septembra prijavil Mihael Jakše iz Regerče vasi, da mu je neznanec z gradbišča stanovanjske hiše odpeljal 3 kub. metre smrekovega lesa. STRUP - Leopold Rajk iz Gabrja je novomeškim miličnikom pryavil, da mu je neznanec zastrupil pet kokoši. Karlu Kastelcu iz Potočne vasi pa so v noči na 24. september iz kokošnjaka ukradli dve kokoši. ELEKTRIČNA ŽICA - V noči na 23. september je nekdo ukradel več kot 100 metrov električne žice, last obrata ELEKTRO v Šentjerneju. Žica je bila shr^jena na hodniku obrata, vredna je bila 800 dinarjev. OPIT - Anteja Sučiča iz Mikler-jev so črnomaljski miličniki 23. septembra zvečer pridržali do iztrez-nitve, ker se je opit nespodobno obnašal in nadlegoval goste v gostilni Lakner v Bistrici. Teden požarne varnosti med 24. in 30. septembrom je primeren čas, da povsod pogledamo, kaj lahko še storimo, da bo takih pogorišč, kot je na naši fotografiji, v bodoče čim manj. (Foto: J. Splichai) LAŽ JIMA NI POMAGALA: Rekla sta, da ju je zametel sneg Potočnik in Mali pa se nista mogla ubraniti doicazov: prstni odtisi so kazali, da sta bila v vikendih šalija, Banovca, Kosa in Kovarikove Senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Pimat, je obsodil Franca Potočnika, 26 let, iz Slovenske Bistrice, nazadnje stanujočega v Mačkovcu pri Novem mestu, na tri leta strogega zapora, Rafaela Malija, 24 let, z Golnika pri Kranju, pa na dve leti strogega zapora. Kot je znano, sta Potočnik in Mali 22. novembra lani pobegnila iz ^ubljanskih zaporov, kjer sta prestajala kazen. Potem, ko sta pripešačila do Grosupljega, sta tam vzela fička in se v noči na 23. november odpeljala v Mačkovec. Naslednji dan sta nasilno vdrla v vikende Novo-meščanov Jožeta Salija, Janeza Banovca, Borisa Kosa in Anice Kova-rik. Pobrala sta vse, kar je bilo vrednega, .naslednjo noč pa sta na parkirišču pred Novoteksom vzela fička Cveta Kostrevca in se z njim odpeljala do Iva^rada v Crni gori, tam pa so ju prijeli. Potočnik sam je 31. avgusta vzel fička Janeza Tomca v Novem mestu in se z njim odpeljal do Kršk^a, 27. septembra pa je skušal vzeti še fička Milivoja Djurića, ki je bil parkiran na dvorišču posebne osnovne šole v Šmihelu, vendar mu to ni u^elo. Oba obtoženca sta tajila vlome in dokazovala, da sta bila takrat zametena v snegu pod Pohorjem blizu Slovenske Bistrice, česar pa z ničemer nista mogla dokazati. Nasprotno, njima so dokazaU, da sta res vdrla v vikende, saj so bili v Sali-jevi in Kosovi hiši Potočnikovi prstni odtisi, razen tega pa so del ukradenih stvari našli v fičku, ki sta ga ukradla v Grosupljem in potem pustila pred Novoteksom. Do pravnomočnosti novomesKe sodbe bosta oba vlomilca in sposojevalca avtomobilov za zapahi, ker že prestajata kazen, na katero ju je obsodilo okrožno sodišče Bijelo Polje v Cmi gori, ker sta v tej republiki tudi ropala in grozila z orožjem, preden so ju prijeli. POBE^ IZ RADEČ: Hotela sta na morje Za začetek sta čergulj in Humar vlomila v zaprte prostore »Zasavja« v Šmarju pri Sevnici Iz vzgojno^oboljševalnega doma Radeče sta z3. marca letos ušla 19-lctni Stane Cergu^ iz Zaloga pri Domžalah in leto dni mlajši Dušan Humar iz Murske Sobote. To bi ne bilo nič nenavadnega, saj je znano, da iz Radeč fan^e večkrat posku-šaj(M)obegniti. Fanta sta ušla ob koncu marca in že naslednjo noč vlomila v zaprte irostore t^ovine KK Zasavje v Jmarju pri Sevnici. Nasilno sta odprla zunanja vrata skladišča in skozi razbito okno notranjih vrat splezala v priročno skladišče: pobrala sta pijač, jedi in cigaret za 400 dinarjev. Iskala sta denar, a ga nista našla. Pred okrožnim sodiščem - senatu je predsedoval sodnik Janez Pimat - sta odkrito priznala dejanje. Povedala pa sta, da sta pobegnila zarad^ nemogočih razmer v Radečah in da sta se z vlomom hotela oskrbeti z denarjem in hrano za pot na morje. Ceigu\j je dobil 9, Humar pa 8 mesecev zapora. Rdeči petelin Teden požarne varnosti Teden, ki mineva, je posvečen požarni varnosti. Letos skuša gasilska zveza Slovenije še bolj kot kdaj prej opozoriti javnost na nevarnega rdečega petelina. Število požarov namreč zaskrbljujoče narašča, škoda je vse večja. Vsi bi se morali zavzeti, da bi okrepili obrambo pred požarnimi nevarnostmi. Žalostno je, da je kar ena tretjina požarov posledica nevednosti, malomarnosti in neprevidnosti. Se huje je, da vsak deseti požar zaneti otroška roka - največkrat med igro. • Dejstvo je, da je samozaščita ena izmed najšibkejših točk zaščite pred požari, zaradi česar ogenj uničuje za milijone novih dinarjev družben^a in zasebnega ime^a. Lani je bilo 648 požarov na objektih družbene lastnine in 872 pri zasebnikih. V 1520 požarih v Sloveniji je bilo za 63,5 milijona dinarjev škode, 12 ljudi je v požarih izgubilo življenje, 53 se jih je poškodovalo. Ponesrečilo se je tudi 19 gasilcev, ki so prihiteli na pomoč. Številke opozarjajo. Nismo še storili vsega, da bi število požarov omejili, da bi škodo omilili, da bi se rdečega petelina bolj ubranili. Teden požarne varnosti je primeren Čas, da pr^ledamo, kaj bi veljalo storiti. Čeprav je hkrati ta teden tudi opozorilo -tako kot pri vseh podobnih tednih - da ne smemo biti kampanjski. Teden požarne varnosti ni zaradi tega, da bomo o požarih mislili in se pred njimi varovali le sedem dni v letu. Je zgolj opozorilo, kako moramo ravnati vse leto, da bo požarov manj, da bo škoda manjša. J. S. Kdo je kriv? „Toiil vas bom, ker ste mi umazali ime, ker mi ne bo nihče več verjel, ker k nam ne bo nikogar več!“ je vse v eni sapi kričal možak že na vratih novinarske sobe. Preden nam je uspelo zvedeti, v kakšni zadevi se tako preklicano razburja, smo še izvedeli, da so novinarji: prvič — barabe, drugič - lažmvci in tretjič, da bi jih bilo treba vse brez usmiljei\ja postreliti, podaviti in utopiti (da bo bolj zanesljivo!). Potem je povedal, da smo v časopisu«napisali, da je z avtomobilom povozfl peSca. Ko j^e to povedal, je spet začel kričati in tako dokazovati, zak{g je to laž. Pivič: pyan je bil peScc in ne on, čeprav smo mi -barabe, kakopak - napisali, da je bil pijan on. Drugič: pešec je hodil po cesti. Je pa res cepec, ko bi lahko pešačfl po travniku ob i\jej. Tretjič: na vsakega pešca človek v avtomobilu res ne more biti pozoren. In četrtič: sploh ga ni povozil, samo z desnim blatnikom ga je zadel in potem še malo s sprednjim koncem. „Sploh mi pa ni jasno, kaj imate proti meni in z^aj tako pisanje, saj pešec niti ni bil mrtev!“ je oblastno končal. Bržkone je mislil, da bomo takoj priznali svojo neverjetno krivdo, sc mu opravičili in verjetno it kaj plačali, da nas ne bi tožil. Mi pa, barabe, smo ga vprašali: „Ste vozili avto? “ Pokimal ie. ,Je pešec šel po cesti? “ Spet je pokimal. ,jSte ga zbili z avtomobilom? “ In je se tre^ič pokimal. „Zakaj pa se potem pritožujete, saj prav to smo napisali? “ ,3arabe, lažnivci... ravno tega ne bi smeli napisati! Blatite moj ugled, mažete moje ime ...“ Mi pa v jok ... in še naprej objav^amo na tak način kot prej. V. LIKAR Šoferju so zlomili roko Napili so se, ker so praznovali 21. rojstni dan Pavlo PeSljo, potem po so razgrajali Ko je 17. septembra ob 20.25 speljal avtobus na progi Kočevje - Stari tig s postajališča v Brezovici, je steklo iz gostilne 6 fantov, odprlo vrata na vozečem avtobusu in jih pet skočilo v vozilo, šesti, 19-letni Jože Mihelič iz Starega tig.*«, pa se je držal za kljuko pfri vratih in tekel ob njem, ker ni mogel vstopiti. Ko sta šofer Stane Starc iz Starega trga in prevodnik Jože Kapš iz Deskove vasi to videla, sta ustavila in Mihelič ie vstopil. Potem ko je avtobus spet peljal, so nekateri izmed teh 6 fantov, ki so iz Starega trga ali okolice, začeli zmerjati sprevodnika in šoferja, očitati nekatere stvari in groziti. 19-Iet-ni Vinko PešeU iz Močil in 21-letni Pavle Perše iz Starega trga sta najprej napadla sprevodnika, nato pa še potnike iz Predgrada in okolice, ki so mu hoteli pomagati. Perše in Pe-šelj sta nato napadla tudi šoferia. V pretepu so sodelovali še ostali fantje in Starega trga in okolice: 23-lctni Mihael Ivanušič iz Deskove vasi ter Miličniki se ne sprehajamo Srečko Hudovornik: »Dela je včasih toliko, do ga še z nadurami le s težavami zmoremo^ Pred dobrim letom je Srečko Hudovornik končal srednjo šolo za notranje zadeve v Ljubljani. Marsikdo je pričakoval, da ga bo pot zaneda v rodni Maribor, a mladi Štajerec se je odločil za metropolo Dolenjske, Zakaj stu? delate v Novem me- „Po drugem letniku smo imeli obvezno prakso in še z nekaterimi sošolci smo bili dodeljeni novomeški postaji prometne milice. Ker mi je bilo mesto všeč in ker imam tu dosti prijateljev, sem si takrat zaželel, da bi delal tu, in vesel sem, ker se mi je želja izpolnila.“ Na katerem področju delate? „Skrbim, da občani ne bi kršili javnega reda in miru, zaradi tega pa delam še pri prometnih nesrečah na območju Novega mesta. Dela je včasih toliko, da ga še z nadurami komaj zmoremo, in veseli smo mirnih dni. Mislim, da je naša naloga preprečevati, če pa že pride do nesreče, pomagati." Zakaj ste se odločili za poklic miličnika? „Z ljudmi sem vedno hotel navezati stik, življenje milični; kov je pestro, razen tega spoznaš veliko Qudi, krajev." Kaj delate v prostem času? „Kot večina mladih: preživim ga ob knjigah in ob poslušanju dobrih plošč. Pred požarom v telovadnici osnovne ?ole „Katja Rupena“ sem treniral karate in upam, da bom s treningi nadaljeval tudi letos.“ Kaj svetujete voznikom in občanom? ,4’redvsem, da bi upoštevali prometne znake, in kadar jih ustavimo, mimo kri. Naj raje premislijo, kaj bi se lahko zgodilo, kot pa da se neupravičeno razburjajo. Mnogi ne spoštujejo našega poklica. Miličnika vidijo samo takrat, ko se „sprehaja". Ne vedo pa, da ima med tistim sprehajanjem miličnik polno ^avo osebnih opisov oseb s tiralice, registrskih številk ukradenih Pdragrdf avtomobilov, da nadzoruje promet, da tu in tam svetuje, pomaga ... Ne, naše delo ni t^o lahko, kot mnogi mislijo, a kljub težavam in nevarnostim ga imam rad in delam med Dolenjci z veseljem." J.PEZELJ m KRSKA VAS: SOPOTNIK UMRL - 21. septembra popoldne je Zagrebčan Juraj Cužič peljal po avtomobilski cesti proti Zagrebu. V Krški vasi je iz neznanega vzroka zapeljal na levo, vozil 30 metrov po bankini, nato pa zadel v betonsko ograjo podvoza, da je vrglo avto 4 metre in pol globoko na cesto pod podvozom. Beograjčan Lazar Rakič je bil pri nesreči mrtev, Cužič pa se je poškodoval. Škode je za približno 50.000 dinarjev. POGANCI: TRCIL JE DULAR -Zaradi zamešanih vrst v kratkem sporočilu o nesreči, ki seje 16. septembra zgodila pri Pogancih, dopolnjujemo: Novomeščan Franc Krnc je peljal proti Metliki, na mokri cesti pa je v njegov avto zaneslo Zdenka Dularja iz Vavte vasi. TRNOVEC: TRCILA STA -Metličan Jože Krštinc se je 21. septembra zvečer peljal proti Metliki, pri Trnovcu pa se je srečal z avtomobilom, ki ga je vozil Jože Mavretič iz Drašičev. Avtomobila sta trčila, pri trčenju pa je razneslo zrač-nicp Krštinčevega avtomobila. Kr-štinca je zaneslo s ceste na levo, Mavretič pa se je laže poškodoval. Škode je za 8000 din. BISTRICA; BREZ DOVOLJENJA - Alojz Mihelič s Stražnega vrha se je 21. septembra zvečer p(> \jal z registriranim mopedom iz Bistrice domov. Zapeljal je na kamen, izgubil ravnotežje in padel. Pri padcu se je laže poškodoval. Mihelič ni imel dovoljenja. BREZA: PREHITRO - Beograjčan Milivoje Sekulović se je 22. septembra dopoldne s fičkom peljal proti Zagrebu. V vasi Breza je v klancu dohitel kolono voziL Sekulović ni utegnil zmanjšati hitrosti, zato je zavil na bankino, od tam pa po nasipu in sc prekucnil na travnik, ra nesreči je dobila lažje poškodbe Silvo Majerle in mladoletni J. M. iz Kovače vasi. Fantje iz Starega trga so nato v Zagozdacu izstopili, trne pa so sc ustavili še v gostilni Hace v Pred-gradu, kjer so razgrajali. Perše je udaril 50-letnega domačina Miho Majerleta, ki jih je hotel pomiriti, nato pa jih je gostilničar spravil iz gostilne. Miličniki so imeli precej dela,ua so po nekaj dneh ,junaške" puane pretepače zbrali in Jih bodo zdaj predlagali v kaznovanje. Obračun pretepa je zlomljena šofeijeva roka, več poškodb in podplutd ter zvit oziroma pokvarjen volan avtobusa. sopotnica Katica Sekulović, na ficku pa je za 5000 din škode. LESNICA: TRCENJE - 22. septembra popoldne -sta pripeljala naproti v hcprcglednem ovinku v Leš-nici avtomobilista - Novomeščan Karel Vene in Franc Tramte z Ra-teža in trčila. Škode je za 5000 dinarjev. ZAJCJI VRH: NA LEVO -Novomeščan Rudolf Bohte sc je 23. septembra peljal proti Dolžu. Pri Zajčjem vrhu mu je nasproti pripeljal Stane Brulc z Dolža. Ko sta se srečavala, je Brulc zape\jal na levo in trčil v Bohtetov avto. Po trčei\ju je Brulca odbilo s ceste in sc je teže poškodoval. Škode je za 1000 din. DOBRUSKA VAS: PO LEVI V OVINEK - Alojz Poljanec iz Regerče vasi sc je z amijem 23. septembra peljal proti Škocjanu. V ovinku pri transformatorju mu je pripeljal naproti fičko po levi in trčil v ami. Na Poljančevem avtomobilu je za 6000 din škode, za pobeglim voznikom fička pa še poizvedujejo. KRONOVO: TRČENJE V KRl-2lSCU - Ljubljančanka Marija Juriš se je 23. septembra popoldne peljala od Otočca proti Šmarješkim Toplicam. V križišču pri Kronovem ji je naproti pripeljal s kombijem Novomeščan Viktor Tomazin. Vozili sta trčili, škode je za 4500 dinarjev. LESNICA: POVPREK CEZ CESTO - 23. septembra zvečer je Sentjernejčan Ludvik Simonič peljal mimo Lešnice proti Otočcu. Začel je_prehitevati kolono vozil, tedaj pa je naproti pripeljal Franc Starič iz Belšinje vasL Avtomobilista sta se oplazila, tedaj pa je Staričev avto zaneslo povprek čez cesto, da se je prevrnil čez streho in obstal na kolesih. Sopotnik Anton Kravcar iz Griča pri Trebnjem se je laže poškodoval. Škode je za 22.000 din. LOSKA VAS: ZBIL PESCA -Janez Kokalj iz Dolenje vasi se je 24. septembra zvečer z avtom peljal skoz Loško vas in dohitel 16-letnega Cirila Stineta iz Podhoste,- ki je ob robu ceste rinil moped. Ko gaje Kokalj prehiteval, je Stine nenadoma zavil na levo pred avto. Voznik gaje zadel in zbil po tleh, vendar pa pešcu ni bilo nič. Škode je za 1000 dinarjev. VELIKI SLATNIK: NEPRE- GLEDNI OVINEK - Franc Tutin iz Smolenje vasi je 24. septembra dopoldne vozil tovornjak od Malega proti Velikemu Slatniku. V nepreglednem ovinku se je srečal z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Slavko Šeruga iz Sel pri Ratežu. Med srečanjem sta trčila, poškodovali pa sta se sopotnici Terez^a Koš-mrlj, stara 68 let, in Antonija Jerman, 64 le^ obe z Velikega Slat-nika. Odpehali so ju v novomeško bolnišnico. Škode je za 4500 din. JAMA: PREVEC PESKA - 24. septembra ponoči je med Jamo in Laščami zaneslo avtomobil, ki ga je vozil Jože Kastelic z Brezove rebri, na cesti, posuti s peskom, tako da se je dvakrat prevrnil po strmini. Škode je za 4500 dinarjev. PLUSKA: HUDE POŠKODBE -Husein Jupič iz Doboja je 24. septembra ponoči vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu. Ker je bil težko naložen, je počasi pe^al v klanec pri PluskL Za njim je pripeljal s ' tovornjakom italijanske registracije Tržačan Riccardo Simonič. Ko je opazil počasni tovornjak, je sicer močno zavrl, kljub temu pa je trčil v zadnji del prikolice. Huje poškodovanega Simoniča so odpe^jdi v novomeško bolnišnico. Škode je za 20.000 dinarjev. Čatež: TRČENJE KOLESARJA 23. septembra popoldne je peljal od novega motela na Čatežu po vaški cesti Dubravko Glušič iz Brežic. V križišču jc iz nasprotne strani pripekal kolesar Janez Mikolič s Ca-te^ in trčil v osebni avtomobil tako silovito, da jc padel na pokrov avtomobila, nato pa na cesti obležal s hudimi p(^odbami. Odpeljali so ga v brežino bolnišnico, na avtomobilu pa je škode za S.OOO din. ZLOMUENA NOGA V soboto, 23. septembra ob 15.25, je mladi Jože Poje iz Kočevja pripeljal s kolesom izza stoječega avtobusa pred osebni avto, ki ga je vozil nasproti Miro Troha iz Ložin. Pri trčenju si je Poje zlomil levo nogo. EETRmeV INTERVJU ^ Pripravljenost je, toda... ^ Janko Gregorič: »Novomeško gospodarstvo % je že sodelovalo in bo še moralo v družbenih Investicijah, priključek na avto cesto pa ni najbolj pereč !ijske inf''"o'' ^asi Času osred zatn P‘0" I Žanimv ■ smisel imeti mesta %i^ENTANci državni bo ob koncu tedna ponovno oblekel barve jugoslovanske mladinske vrste v boju z Zvezno republiko Nemčijo v Zahodnem Berlinu. Pred tem je igral ravno tako v naši državni ekipi na turneji po Madžarski. Poleg priznanja igralcu samemu je to tudi lepo priznanje vsemu sevniškemu rokometu, kjer tudi sicer uspešno igra. Zaradi odsotnosti enega pd najboljših igralcev Scvničani sobotnega kola v zvezni rokometni ligi ne bodo igrali. Tekma bo pozneje. KDAJ PROSLAVA KRVODAJALCEV V KRMELJU? Občani Krmelja, Tržišča in Šentjanža se vedno v lepem številu udeležijo krvodajalskih akcij, ponavadi posebno prednjači obrat Metalne v Krmelju. V Sevnici sicer vsako leto prirejajo proslavo za krvodajalce s po-delitvyo značk za najbolj prizadevne, vendar pogrešajo krvodajalci Mirenske doline podobno proslavo v Kremlju. Tako bi sc vsaj simbolično oddolžili prizadevnim krvodajalcem teh krajev. Zakaj ni take prireditve? vi:srKii ^ — Težave Številka ena? 5 „Za naše komunalno podjetje ^ bi lahko rekh, da je.slabo. Mar-^ sikaj bi se dalo z načrtnim de-^ lom ceneje narediti. Občanom še J ni prirasla navada za urejeno J okoye; poglejte, kako je okrog ^ blokov! Smeti odlagajo kjerkoli: ^ samo od Gobovca do železniške ^ postaje sem naštel 47 odlagališč! P Ce koga opozoriš na lep način, ^ te marsikd^ nahrulL Prav zaradi ^ takih stvari je največ sitnosti.** i A.Ž. ^ ________________ BUČKA: DOBILI VODO V nedeljo bodo na Bučki izročili namenu nov vodovod. Vrednost del znaša okrog 350 tisočakov. Tekočo vodo bo dobilo poleg Bučke kar 5 vasi: Jerman vrh, Jarčji dol, Za-boršt, del Močvirja in del stare Bučke. Db sedaj je priključenih na omrežje okrog 81 gospodinjstev. Predsednik gradbenega odbora je prizadevni Alojz Sutar iz Zaboršta. USTRELIL MEDVEDA Lovec Anton Oblak i/ Branskega nad Šentjanžem je 20. septembra po polnoči ustrelil 3-letnega medveda v okolici vasi. Žival je tehtala 100 kg. (Jlava in koža bnilo razen stanovalcev tudi Stanovanjsko podjetje, posebno če bo plačevalo kemični dobljeno kalorije in ne pavšalnega zneska. Plašče za peči za centralno kuijavo so začeli delati v obratu IDEAL-STANDARD-BITERM. ^ ^ poši^ko so že poslali v Nemčijo, kjer jo bodo ocenili. — (Foto: J. Primc) KAJ DELAJO OBRATI NA MLAKI? Prvih 6.000 štedilnikov za Mercuj Za hitrejšo metalizacijo zamenjati ročno lakiranje z avtomatskim - Plo^^^ za peči ocenjujejo v Nemčiji -* Pričakujejo večje naročilo SITOPLET-BITERM je novo ime za podjetje, ki združuje letos spomladi v Ribnici ustanovljene obrate in podjetja, ki imajo sedež v nekdanji Opekami. Za vršilca dolžnosti direktoija je imenovan Ciril Grilj, za sekretarja pa Franc Železnik. Obrati novega podjetja se vedno »bolj izpopolnjujejo. Najuspešnejši je „Sitoplet“, ki uspešno dela že več mesecev in kjer se je proizvodnja najbolj utekla. Obrat „Metalizacija“ je poslala prve tri pošiljke podjetju SIJAJ iz Hrastnika, za katerega metaUzira rozete za lestence. Razen tega me-talizira za nekega zasebnika tudi senčnike. Na dan metalizirajo 800 rozet. Zdaj čakajo na napravo za avtomatsko lakiranje. Tako bo potekalo lakiranje hitreje in peč za naparevanje bo docela izkoriščena. Potem bodo metalizirali v eni uri toliko predmetov, kot jih zdaj v enem dnevu. V obratu, ki je začel poskusno proizvodnjo aprila letos, je zaposlenih skupaj z obratovodjem 7 ljudi. V obratu „ldealstandard-Biterm“ delajo razne dele za kurilne naprave, v obratu v bivših hlevih KZ Ribnica na Ugaiju pa montirajo štedilnike Kuepersbusch. Iz obrata na opekarni so pred kratkim poslali prvo pošiljko plaščev za peči za centralno kuijavo naročniku v Zahodno Nemčijo. Tam zdaj pregledujejo, če so izdelki v redu, v kratkem pa pričakujejo večje naročilo. Potem bodo v tem obratu'začeli serijsko proizvajati te plašče. V dveh izmenah bo delalo 26 ljudi. V obratu na Ugaiju so 1. septembra začeli montirati štedilnike po licenci Kuepersbusche. Do novega leta bo 36-članski kolektiv zmontiral 6000 štedilnikov za na- Zamuda Le pri SITOPLEL EURO-TRANS in DONIT ne zamujajo pri ustanavljanju TOZD Na skupni seji občinskega komiteja ZK in predsedstva občinskega sindikalnega sveta 15. septembra v Ribnici so razpravljali o uresničevanju temeljih organizacij združe-n»^a dela (TOZD). Ugotovili so, da doslej še nobena delovna organizacija ni sprejela samoupravnega sporazuma o združevanju v temeljne organizacije združenega dela. Razmeroma malo je bilo narejenega za izdelavo potrebnih programov in aktov ter za dopolnitev statutov. Z dosedanjim delom za ustanavljanje TOZD politični organizaciji nista zadovoljni. Več ali manj je vse delo pri ustanavljanju TOZD v zamudi. Izjema so SlTOPLl”!', EUROTRANS in podjetje DONIT, kjer delo lepo napreduje. Na seji so sprejeli več sklepo.v: v delovnih organizacijah bodo organizirali sestanke, na katerih bo delavcem pojasnjeno, čemu temeljne organizacije združenega dela; sklican bo posvet predstavnikov delovnih organizacij, predsednikov delavskih svetov in sindikalnih organizacij, lui kiiterem bodo pregledali dosedanje delo v zvezi z ustanavljanjem TOZD in se pogovorili o bodočem delu. 1’na prihodnjih sej občitiske konference ZK bo posvečena ustanavljanju rozu. r ročnika trgovsko podjetje MERCUR iz Kranja. V prihodnjem letu bodo zmontirali približno po 1000 takih štedilnikov, razen tega pa še nekatere druge proizvode, najverjetneje pečL V prvih treh dneh obratovanja P* so zmontirali na dan po 59 nikov, obratovodja pa je za^j (Ja so člani kolektiva spretni i bodo že v kratkem v eni izmen*3 stavili po 80 štedilnikov na dan J. V ribniškem gradu so letos prenovili in preuredili prostore grafskega muzeja. Muzejske zbirke so zdaj razporedili bolj r gledno. (Foto: J. Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI NOVI PROIZVOD - V ribniškem podjetju RIKO nameravajo poleg dosedanjih proizvodov izdelovati še naprave za poravnavanje cestišča, ki se lahko priključijo k vsem vrstam traktoijev. Podjetje je doseglo v prvem polletju 10.818 tisoč dinarjev celotnega dohodka, kar je za 14 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Dohodek je za 12,6 odstotka večji, produktivnost se je povečala za 2,4 odstotka, poprečni osebni dohodek na zaposlenega pa znaša 1.672 din inje za 13 odstotkov večji. Težav z likvidnostjo nimajo, ker veliko izvaž^o na Zahod. PREGLEDI BORCEV - V ribniški občini so se začeli zdravstveni pregledi bivših borcev; organizira jih Zveza borcev. Preglede opravljajo v zdravstvenih domovih v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku, plačnik zanje pa bo občinska skupščina. Predvidoma bo skupno pregledanih približno 200 bivših borcev in aktivistov. Vsem, tako občinski skupščini, kije omogočila preglede, kot zdravstvenemu osebju in organizaciji Zveze borcev, gre zahvala za to potrebno človekoljubno akcijo. STANOVANJA V SODRAZKM Na nedavni seji komisije za skrb za borce, kateri so prisostvovali tudi predsedniki krajevnih organizacij ZB in občinskega odbora ZZB NOV, so razpravljali in sklepali o viŠim J bene pomoči posameznim P. (i cem. Reševali so tudi dodeljevanje stanovanjskih sklada za gradnjo stanovanj # Razdelili so ves denar, ki je razpolago, in ugodili večjemu ..j l> prosilcev. Krajevni organizacij „j! Sodražica pa so dali na razp- j,, takojšnjo uporabo 500.000 gradnjo stanovanjske stavbe v fOf« SINDIKATI VOLUO V 3. oktobra, bo v Ribnici volil*^*4 ferenca občinske sindikalne zacije. Na njej se bodo tudi o gospodarjenju, ustana* J TOZD in bodočem delu. občan vprašuje odgoV® Po čem sklepaš, da nici nižji standard kot v Pri nas so vrste za krui*’ pa za meso. REŠETO J I I ^ jc V soboto dopoldne pripeljal vlak na železniško postajo, so iz njega stopali borci Cankaijeve ^gade, ki so na srečanje v Črnomlju prihiteli od vsepovsod. Domačini so jih pričakali nadvse pri-saj im^o cankagevce za svoje. (Foto: R. Bačer) SPREJEM JE POKAZAL, DA JE Cankarjeva v Beli krajini doma l^edeljsko slavje ob 30-ietnici Cankarjeve brigade je bilo prisrčno snidenje j°orcev z domačini - Na Gričku je pred več tisoč ljudmi govoril narodni heroj, generalmajor Andrej Cetinski-Lev Šolska mladina in veliko do- je bilo zbranih že na po-DriVu Črnomaljci z godbo vred poseben motorni vlak, s bord^ ^ ^ pripeljali ljubi gostje: jjh ^ >^nkaqeve brigade, s katerimi ®2e na tisc^če tovariških in prija- tn smetnjak? imain . /^'^anjem čistoče v mestu MetiiA tako Črnomaljci kot ^ obeh krajih odvažajo iz t^Jnj^ov po starem pn tem z vprego ali pa smetarska -......... r............. P^kov biti kos goram od- Ivajj u Kako rešiti to vprašanje? novi tajnik krajevne Vr« * Črnomelj, predlaga: bi”j„^®^sko službo v Beli krajini piavega posodobiti. Ker ^bava bila re ^ odvoz smeti ne bi snio samo za eno občino, avto ku Metličanom, naj bi labljaii skupaj in ga skupaj upo-lilco vd j še obravnavajo,>ve-ogteip^^nje pa je, če se bodo zanj je sani n j ^ Črna plat zadeve »itonigi • ^ občinah smo teljskih vezi iz narodnoo^obodilne borbe. Šopki leteli canKarjevcem v naročje, objemi pionirjev in pionirk so dokazovali, daje brigada po 30 letili v Črnomlju še prav tako dobrodošla kot nekoč. Brigada, ki ima v Beli krajini domicil, je nato z zastavo, godbo in domačini vred odkorakala skozi mesto k spomeniku na Gričku, tam pa je bilo zborovanje, kakršnega se niso nadejali. Na tisoče ljudi je bilo zgmjenih okrog spomenika, ko sta se s tribune oglasUa z dobrodošlico inž. Martin Janžekovič, predsednik občine Črnomelj, in slavnostni KAKŠNE POKOJNINE? V petek, 29. s^tembra, bo Socialistična zveza v Črnomlju ob 9. uri priredila razgovor s kmeti o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ob 13. uri bo enak pogovor z obrtniki, gostinci in prevozniki, kjer bodo obravnavali še bodočo ureditev osebnega dela občanov. Sestanka bosta v prostorih občinske skupščine. Ke gre za važne stvari, so prizadeti vabljeni v čim večjem številu. P^VESTILO O DERATIZACIJI V OBČINI ČRNOMEU '*^strnpljanju podgan miSi) Ph * ^ odloku o splošni in občasni deratizaciji v večjih ^^seljih občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list • ^71) bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravljal DERATIZACIJO (nastavljanje zastruplje- Toči ^ab) na obmoCJa naselij Črnomelj, Semič in Vinica od 3. do 12. oktobra 1972. '^''estu •'a navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO, Novo mesto, Mej vrti 5, telefon: 21-424 rjl Vsakim nakupom tekstilnega blaga, pletenin, pe-Drin ali konfekcije za jesen in zimo vam poročamo brezobvezen ogled zalog v prodajalni ^eleieUsHV" Črnomelj (črnomaljski drobir V3I 5'aijjlci^^^OVNl kolektivi v črno-ri^*totn' ? SO sc že izrekli za prispevek od osebnega D poplavljencem v 1*1 alccjjj' *^osvetni delavci so bili v med prvimi, ki so poli ■' izkazali pa sta se J *^j j® rednega ®*'ovala še 1000 din iz Htiv porabe. Isto je naredil k občinskega sin- ?^ejelo je sredi septenibra X ^ za delo v jesensko-V-'Prin, obravnavali pa so volilno konferenco, 3 delegate za 8. JE BIL za sobotno ? brigade lepo Za«. vendar bi lahko jh bolj pripomogli k vzdušju. Tudi okolje “»v... Gričku je bilo vzorno ogled in ob govornik generalmajor Andrej Cetin-ski-Lev. „Belokranjci smo bili vedno ponosni na Cankarjevo brigado. Vanjo smo imeli neomajno zaupanje in vedno smo se počutili varne, kadar se je brigada zadrževala pri nas, imeli smo jo za svojo,“ je med drugim dejal inž. Janžekovič, ko je pozdravil brigado in obudil spomine na njeno slavno, toda težko prehojeno pot. Krašiči, Primskovo, Polic^ Pleterje, Jelenov žleb, BosUjevo, Stam-petov most — so samo nekateri uspehi na borbeni poti Cankaijeve, ki je dobila tudi najvišje odlikovanje - red narodne osvoboditve. Prav tako so besede heroja Cetin-skega segle ljudem do srca, posebno pa mladinski brigadi Ivana Cankarja, ki je tudi prisostvovala zboru in nadaljuje tradicijo svojih vzornikov. Prisrčne so bile zahvalne besede male 'pionirke, preden je slavnostnemu govorniku podarila šopek, enako vzduge pa je velo tudi iz pisma, ki so ga zborovalci poslali predsedniku Titu. R. B. Iz jurčkov jurji Vlado Grdun: »Samo v naši trgovini smo odkupili letos tono gob» Da je bila gobja sezona letos izredna, kakršno doživi človek morda dvakrat ali trikrat, pravijo vsi gobarji. V Beli kr^ni so med steljniki in v brezovih gajih nabrali na tone in tone gob. Marsikatera hiša se ima prav temu gozdnemu sadežu za-nvaliti, da je vsakoletni jesenski izdatki ne bodo spravili ob poslednji dinar. Gobe so odkupovali v vseh zadružnih prodajalnah, kako je bilo v predelu Črešnjevec, pa je povedal poslovodja prodajalne v Cei Vlado Grdun: PARKIRANJE POSTAJA v me-, stu čedalje večji problem. Prostori pred banko in sodiščem so dopoldne vedno zasedeni, prav tako manjša, četudi neuradna parkirišča, kot na Utrdbah, zato nastaja vzdolž vse Ulice Staneta Rozmana ena sama vrsta vozil. KMETIJSKA ZADRUGA je v prvi polovici letošnjega leta odkupila 872.584 litrov mleka ali 75.000 litrov več kot v tem času lani. Mlečna proizvodnja je eden najmočnejših, hkrati pa najbolj zanesljivih virov dohodka za zasebne kmetovalce. ZENSKE V VECINI - Na vseh šolah, vključno z gimnazijo, je bilo v črnomaljski občini ob razdelitvi spričeval zaposlenih 181 prosvetnih delavcev, med temi pa je bilo kar 136 tovarišic. St^inje sc je med počitnicami nekoliko spremenilo,, ker so posamezniki menjali službe, vendar so ženske v tej panogi še vedno odločno v večini. „Imeli smo edinstveno gobjo letino, saj smo samo v naši mali odkupni postaji prevzeli okrog 1000 kilogramov posušenih ali svežih gob. Bolj ko so rasle, nižja je bila cena. Prav taka je bila kot aprilsko vreme: zjutraj* drugačna od popoldanske. Ko sc je začela sezona odkupa, je kilogram gob veljal 150 din, potem jc cena padla na 40 dinarjev. Odkup še traja, vendar gob trenutno ni veliko." - Kaj vse lahko kmet proda v vaši poslovalnici razen gob? „Lubje krhljikc za farmacevtsko industrijo, toda tega nabirajo samo Ci^ni. Kmetje bodo odprodali nekaj krompirja, medtem ko sadja in orehov letos ni,“ - Po kakšni ceni boste odkupovali krompir? Bo kmet zadovoljen? „Kot kaže, bomo plačevali krompir po dinar. Cena je bolj ugodna za kmeta, kot jc bila lani, toda ob hudih pddražitvah je treba tudi upoštevati, da jc kmet že pred dvema letoma smatral to ceno za donosno.“ R. B. »Jaz se pohvalim« H Gazvodovi z Dol bi moral marsikdo na obisk Pričakovala sem, da bo začela tarnati čez hudo življenje, cene in sploh, pa sem se uštela. Ko sta Tončka Gazvoda in njena znanka Marta Perenčevič na njivi pred vasjo izkopavali krompir, jima je kuža Beli delal družbo in dobre volje sta bili, čeprav je eno bolelo v križu, drugo v rokah, ko sta se sklanjali k zemlji. - Kako kaže krompir? -sem začela pogovor. Do zdaj mi je še vsak, ki sem ga takole povprašala, izjavil, da je letos zanič. Gazvodova pa: „Kar dober je. Nič se ne pritožujem čez letino.“ - Pa sicer? Delo je težko -r ga zmorete? „Vsak mora delati," je rekla. „Ce ne z motiko, pa drugače". - Izmenjali sva še nekaj vljudnostnih vprašanj, potem je povedala: „Novinka sem v Dolah. Mesec dni je, kar sem naredila hišo. Z borčevskim posojilom. Vdova sem in več let sem živela v Škemljcvcu, ko se mi je ponudila priložnost kupiti staro hišo in jo preurediti. Zelo sem zadovoljna in hvaležna Zvezi borcev ter upokojencem, ki so mi pomagali s posojilom. Dobila sem 25.000 din, nekaj pa sem imela prihran- kov. Otroka sta že velika. Eden je že v službi, drugi se uči za pleskarja. Kar dobro mi gre, sem pa skromna.“ Odleglo mi je po pogovoru z Gazvodovo. Kako malo ji življenje daje, pa je zadovoljna. Taki, ki imajo vsega dovolj in kar naprej tarnajo nad hudimi časi, bi morali kdaj k njej v vas. ___________________R. BACER^ RAVNOVESJE NAJ BO Izvršni odbor občinske konference SZDL v Črnomlju je skupno s sekcijo za kmetijstvo in predsedstvom sindikata razpravljal o osnutku statuta zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Menili so, da je potrebno bodočo skupščino organizirati tako, da ne bo možno preglasovanje, vse pomembnejše ukrepe, posebno če gre za nove obveznosti, pa naj bi izglasovali samo z dvetretjinsko večino. Janez šegina i m m Malčki z Vinogradniške ceste so si na Rusovem vrtu uredili svoje igrišče. Prijetno je, varno in blizu starih mam, če je treba odpeti hlačke ali namazati kos kruha z marmelado. (Foto: R. Bačer) To je šele prvi del Metliška zadruga se je lotila večjih obnovitvenih del v trgovini in upravnih prostorih Okrog 800.000 din bodo veljala preureditvena dela v stavbi na Trgu svobode, kjer je imela zadruga dolga leta svoje pisarne in trgovino. Zadruga ima zdaj trikrat več prometa, vendar v pisarnah enako število ljudi, zato je bilo nujno pripraviti prostor za nove uslužbence. Letos računa kolektiv na 40 milijonov di-naijev celotnega dohodka, s tem pa postaja eden najmočnejših v domači občini in si napredek lahko privošči. •Prvi del obnove, kije že v teku in bo predvidoma oktobra letos končan, zajema popolno preureditev doslej starinskega lokala. V njem bo več prodajnega prostora, več izbire v blagu, ki so ga že imeli na zalogi, kakor tudi v rezervnih delih za kmečke stroje. Prostori v prvem nadstropju bodo deloma prezidani, uredili bodo nove sanitarije, zamenjali okna in vrata ter namestili centralno kuijavo. Drugi del preurejanja je predviden za prihodnje leto. Za stavbo nameravajo na dvorišču urediti pokrit razstavni prostor za kmečke stroje in gradbeni material. Obenem bodo nadzidali še skladišča, da bodo pridobili nov prostor za pisarne. Obnovitvena dela je prevzelo domače komunalno podjetje. Začetni tempo je dober, če bodo z njim nadaljevali, bo v dveh mesecih zares lahko „likof\ ODBORNIK REMS OD HIŠE DO HIŠE Pri zbiranju pomoči za oškodovane ob poplavah v Pomurju so se obrtniki črnomaljske občine zelo odrezali. Zasluga za izredno uspelo akcijo gre odborniku občinske skupščine in obrtniku Lovru Remsu iz Črnomlja, ki je na lastne stroške obiskal v^ obrtnike in nabral 2.370 dinarjev. Znesek je precej večji, kot če bi vsak prispeval le 2 odst. od zaslužka, kolikor so dali zaposleni v delovnih organizacyah. Kdor zna, pa zna! NAGRADE ZA ŠOLARJE Danes, 28. septembra, bo ob 16. uri v knjigarni Mladinske knjige v Metliki žrebanje nagradnih kuponov. Žreb bo izbiral med učenci, ki so zadnji čas kupovali šolske potrebščine v tej knjigami. Izžrebanih bo 91 nagrad: prvi nagrajenec bo dobil kolo pony, drugi pa plošče in knjige. Mladi kupci, udeležite se žrebanja! OBISK V KOMETU Pretekli teden je Bogdan Osolnik predaval v Metliki o mednarodnem političnem položaju, potem pa si je na povabilo podjetja KOMET ogledal nove prostore v Rosalnicah in proizvodnjo tega podjetja. Metličani so gosta peljali tudi na ogled Vinske kleti. IZBRATI DELEGATE 5. oktobra bo v Metliki zasedala konferenca sindikatov, da bo izvolila dva delegata, ki bosta domačo občino zastopala na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Obenem bodo razpravljali o gradivu za 8. kongres s posebnim ozirom na domače družbenoekonomske raz- JUTRI SKUPŠČINA Za petek, 29. »septembra, je v Metliki sklicana občinska skupščina. Na dnevnem redu bo razprava o gospodarskih uspehih prvega polletja ter o proračunskih gibanjih v tem času, kakor tudi o sredstvih skladov. Odbornikom bodo dali v pretres še nekaj odlokov ter premoženjskopravnih zadev. SPREHOD PO METLIKI Bela krajina je izgubila enega Vse bolj redkih in znanih predvojnih revolucionarjev, Janeza Segino iz Pri-lozja. V svojem 74-letnem življenju je bil deležen mnogo več trnja kot rož. V zakonu jc imel 13 otrok, in ker je bilo težko preživljati tako ve-Uko družino, jc začel že 1933. leta napredno politično misliti. Bil je član Zveze komunistov še pred zadnjo vojno, zato ga najdemo v njegovem kraju tudi med prvimi organizatorji upora. Že leta 1941 jc bil član rajonskega odbora v Gradcu, bil je odposlanec kočevskega zl>ora, funkcije pa so se vrstile tudi po osvoboditvi. Dolaven in zvest ideji, za katero jc mnogo žrtvoval jc ostal vse do zadnjega. Delal jc v vseh organizacijah, ra/en tega pa je bil več lot tudi predsednik poravnalnega sveta. Tovariša Šcgiiio so poznali mnogi ljudje ožje in širše domovine in veliko se jih je zbralo, ko so mu izkazali poslednje časti. V BEVCEVI HISI, v prostorih nekdanje mesnice, bo Ana Režek odprla frizerski salon. Tako bodo stranke lahko izbirale med Župani-čevim, Gerbčevim in novim lokalom. Konkurenca tudi na tem področju. NA CESTI BRATSTVA IN enotnosti so pri trafiki Hrnjak razkopali cesto, da bi popravili puščajočo vodno cev. Večdnevna dela so precej ovirala vedno gostejši promet. GASILSKO DRUSTVO BETI je priredilo v tovarniški menzi zabavo, na kateri je igral narodnozabavni ansambel „Zarja“. TUDI METLIŠKI UPOKOJENCI zbirajo prispevke za poplavljence iz Pomurja. Prosijo, naj ?e vsak izkaže s skromnim prispevkom, kolikor zmore, denar pa naj prinese v pisarno društva do 5. oktobra. ZA DELAVSKE SPORTNE IGRE v počastitev občinskega praznika je veliko zanimanja. Ekipe iz delovnih organizacij so že sestavljene. Prva tekmovanja se bodo začela te dni. Škoda je, da takih srečanj ni skozi vse leto. ODKAR JE Ljudska knjižnica zaprta, si ljudje nimajo kje izposojati knjig. Nič sc ne ve, do kdaj bodo novi prostori nared. Dobro bi bilo malce podrezati, kajti zdaj je čas za branje. Jesen in zima sta najugodnejši čas, da delovni človek sežć po knjigi. NOVEMBER SE približuje, zadeva okrog mladinskega kluba pa se ne premakne z mrtve točke. Bodo morali mladi čakati še leto dni, do naslednjega občinskega praznika? Zaradi zavlačevanja postaja mladina malodušna in izgublja voljo do dela. metliški tednik Um - 28. sentembia 1972 Stran uredila: RIA BACER DOLENJSKI UST 19 RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE KONFERENCE ZM IVANOM OBERSTARJEM Pri kandidiranju prednost: sposobnost in mladost Brez kluba je mladim onemogočeno delo - Orgonlzacija ZM naj dobi mesto v ustavah in statutih - Evidentiranih 14 mladih za odbornike in poslance ~ Seminar o ustavnih spremembah Predsednika občinske konfetu. renče Zveze mladine (ZM) Kočevje Ivana Oberstaija smo zaprosili za razgovor o najaktualnejših nalogah mladih v prihodnjih nekaj mesecih. Odgovoril je; - Prav zdaj sestavljamo programe aktivov ZM in občinske konference. Naše načelo je, da morajo programi res izhajati iz že|ja mlađih, se pravi, da morajo nastajati v sredinah, kjer se mladi zadržujejo in delajo. I^membno je tudi, da smo se odločili programe uskladiti vse od mladinskih aktivov, preko občinske in republiške do zvezne organizacije ^ ZM. Naši programi bodo zajemali delo mladine do aprila prihodnje leto. - Pred kratkim ste za ta program zbirali predloge. Katere bodo najpomembnejše točke programa dela kočevske mladine? - Pomembnih točk je veliko in se vse niti našteti ne dajo. Menim pa, da so nekatere le bolj pomembne. Predvsem moramo sodelovati pri pripravah na 3. konferenco ZKJ, ki bo razpravljala o mladini. Poseben program o izkoriščanju prosteg'a časa mladih bo izdelala naša komisija za kulturno in idejno delo mladih. Ce bomo menili, da je potrebno, ga bomo posredovali v presojo občinski skupščinL Njena pomoč nam je potrebna predvsem zato, da bi kočevska mladina končno le dobila prostor za svoj klub. Delovanje mladinskih društev, krožkov in specializiranih organizacij namreč ni učinkovito, če mladi nimamo svojih prostorov, se pravi kluba. Ni res, ^ hočemo klub le zaradi plesa. Na področju telesne kulture bomo sodelovali v razpravah o ustanavljanju in finansiranju telesnokultur-nih skupnosti ter pregledovali uresničevanje stališč in sklepov o telesni kulturi, ki smo jih rorejeli na posebni problemski konf + Reševalna služba M. Rand^a v akciji. (Foto: J. Primc) Reševalci vedno na razpolago Hitro reSevalna služba za ponesrečene avtomobile onemogoča ropanje avtov „Randelj pa ima zd^u dobro organizirano reševalno službo. Komaj je dr. Stanko Nikolič kasno zvečer iz Novih sel telefoniral, da mu je pri avtu odletelo kolo, že je bil čez pol ure tukq Matya Rande^ s svojim reševalnim avtom in naložil na prikolico pokvarjeni avto. Pravyo, da ima stalno dežurstvo,“ je povedal gostilničar Anton Cetinski iz Novih seL Avtomobilov in 'nesreč je vedno več, zato sem obiskal avtomehanika Matijo Randlja in se pozanimal, kako je organizirana služba za re-ševar\je avtomobilov na Kočevskem. Višje cene zo komunalne storitve Vi^e cene za nekatere komunalne storitve je že odobril 20. septembra svet za gospodarstvo pri občinski skupščini Kočevje, veljale pa bodo v kratkem. Poprečna cena vode je skočila od dosedanjih 1,29 din za kubik na 1,56 din. Nove cene so: gospodinjstva in šole po vod6-meru 1,20 din, za zavode in gostinstva po 1,40 din po vodomeru (in 2,10 din pavšal), industrija 1,75 din (in 2,10 din). Zsl široko potrošnjo po pavšalu jc še 3 din od osebe in od kopalnice, 0,70 din od vsake male živine in 1,20 din od velike živine. Od cene vode sc izloči 0,25 din pri kubiku za razširjeno reprodukcijo. Kanalščina ziiaša 25 odstotkov od cene vode. Cena za odvoz smeti na kvadratni meter stanovanjske površine se zviša na 0,12 din, za poslovne prostore pa na 0,18 din, kar pomeni podražitev za 55,5 odstotka. Tarife za prevoz v mestnem potniškem prometu se zvišajo za 12,5 odstotka, za mesečne vozovnice je 15 odstotkov popusta, za otroke do 10 let pa 50 odstotkov. Cene pogrebnih stroškov bodo vi^e za IOx)dstotkov. Določene so tudi nove cene za uporabo tržnice. Ta služba je namreč pomembna tudi zato, ker se vedno pogostje dogaja, da neznanci kradgo dele s ponesre ■ čenih vozil. Ce je služba hitra, so tatovi onemogočeni. - Zdaj imam že dva meseca to službo le jaz, prej pa jo je imelo AMD Kočevje. Oni so jo opustili, ker jim verjetno ni kazalo ali uspelo, da bi bili avtomobilistom vsako uro podnevi in ponoči na razpolago, — je povedal Matija Randelj.' - Delate v soglasju z AMD? Imate kakšne ugodnosti za člane AMD? - Računam po ceniku AMZ Jugoslavije. Člani AMD im^o 5 odstotkov popusta. - ^ katero obmo^e dela vaša slulba? - Za obmo^e občin Kočevje in Ribnica. - Koliko pokvarjenih ali ponesrečenih avtomobilov prepečete vsak teden s svojo reševalno kompozicgo? - Poprečno 4 ali 5. V glavnem so to karambolirani osebni avto- mobili, nekaj pa je tudi takih, ki jim je pomoč potrebna zaradi slabe ceste ali česa drugega. - Katero S[evilko morajo poklicati avtomobilisti, ki jim je potrebna vaša pomoč? - 86-488. J. PRIMC DENAR ZA ASFALT Poročali smo, da bo več območij mesta Kočevje dobilo še letos asfalt (Kruhovo nasede. Trata, stari del mesta). Pri krajevni skupnosti smo zvedeli, da ni posebnih ovir, da ta naselja in še del Roške cestc (od mostu do križišča), ne bi dobili asfalta. Ljudje pa že kritizirao, za-kq je bilo asfaltiranih najprej le neka^ metrov kockane Roške ceste, zdaj bo pa še preostali kockani deL Tako delo je dra^e. Res pa je, da občina prej ni imela dovolj denarja. Zdaj pa bo, ko bo delo precej dra^e. Omenim naj le še, da bodo naši programi posegli še na področje vzgoje, izobraževanja, samoupravljanja, varstva človekovega okolja; prizadevali se bomo za ustanovitev mladinske počitniške agencije, or-^nizirali pohod po poteh 9. brigade in drugi del delovne akcije, ki smo jo začeli lani; organizirali bomo razne kultume in Športne prireditve; |naša mladina pa bo sodelovala tudi ri čimveč akcijah republiške kon-‘erence ZM. - Mladi ste doslej sodelovali tudi v razpravah o ustavnih spremembah. Kako bo v bodoče? - Mladi smo menili, da je zdaj najpomembnejše ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. V drugem delu razprave o ustavnih spremembah pa se bomo zavzeli, da bo vloga in mesto ZM jasneje opredeljena tako v ustavah, kot statutih občine in podjetij. Mladi vedo o predvidenih ustavnih spremembah malo, zato bomo v oktobru organizirali poseben seminar o tem. - Slišati je, da boste mladi \ aktivneje sodelovali tudi v pripravah na prihodnje skupščinske volitve, ki bodo spomladi? - Doslej smo v ZM evidentirali le 14 možnih kandidatov za bodoče odbornike in poslancc oziroma člane svetov, komisij in raznih drugih organov. Največ jih je iz delovnih organizacij. O mladih kadrih bomo vodili posebno evidenco. Prizadevali se bomo, da se bodo na prihodi\jih volitvah uveljavili mladi. Seveda pa se zavedamo, da smo dolžni kan^-dirati in voliti najbolj sposobne ljudi v občini. To pomeni, da ima prednost sposobnost in da se bomo zavzemali tudi za kandidiranje sposobnih starejših občanov. J. PRIMC V a\di osnovne šole Koče\je vedno stoji nekq šahovddh vse so skoro vedno zasedene. Pri njih nekateri učenci nute šolskega odmora ali pa čas, ko čakajo, da jih bo avtobus domov. (Foto: J. Primc) Nobeno podjetje ni imelo izgub^ Tesno je šlo AVTU - Obračunane precej več amortizocije, kot je bilo pisano - Večja proizvodnja ni le posledica večje produktivnosti.' Kočevsko gospodarstvo je doseglo v prvem polletju letos v pri-meijavi z istim obdobjem lani za 20,7 odst. večji celotni dohodek, za 25 odst. so bila ve^a porabljena sredstva, za 11,3 odst. večji dohodek in za 17,9 odst. večji družbeni proizvod, zaposlenili je bilo za 2,7 odst. več. 'Tako ugotavlja analiza Službe družbenega knjigovodstva, o kateri v teh dneh razpravljajo v kočevski občini Vse delovne organizacge so poslovale brez izgube, res pa je, da ena ni izkazala nobenega ostanka dohodka (AVTO). Na letošnji vi^i celotni dohodek in ostale kazalnike je vplivala živahna gospodarska dejavnost, pa tudi močan porast cen, ki so ga občutile skoraj vse dejavnosti. Naraščanje cen materialu in storitvam, težave pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala, povečanje stroškov zaradi nelikvidnosti in večje amortizacije so odločilno vplivali na neskladen porast celotnega dohodka (20,7 odstotka) in porabljenih sredstev (25 odstotkov). Tako je ekonomičnost poslovanja padla za 3,5 odstotka. Hkrati se je produktivnost povečala za 8,3 odstotka, rentabilnost poslovanja pa je padla za 13,3 odstotka. Amortizacija bremeni letos celotni dohodek le s 6,6 odstotka, vendar je skoraj za 60 odstotkov večja, kot je bila lani. Obračunana amortizacija je letos večja od predpisane za 71,4 odstotka. Delitev doltodka, povečanega za amortizacijo,’ med delovnimi organizacijami in družbo seje letos spremenila za 0,5 indeksne točke v^o- Kar 64,9 odstotka vsega dohodka je šlo letos za kosmate osebne dohodke, ki so porastli skupno za 20,8 odstotka. Upoštevati pa moramo, da se je število zaposlenih zvečalo za 2,7 odstotka. Tako je povečam čisti osebni dohodek zaposlenega znašal v prvem polletju letos 1.706 din in je bil za 18,6 odstotka večji kot v istem obdobju lanL Zaloge so se povečale za 31,3 -P p) večjih dejanskih zalog odstotka. Tudi pri tej ramo upoštevati, da ni leP»'^r vcv^jiii uvjaii5iviii ^ vodnje, ampak tudi večjih ^\ Kočevske gospodarske ^ jie- | ege so se seveda otepale .gjiiJ , likvidnostjo. Prva izravnava dolgov ni dala za® jg j j rezultatov. Izravnanih je bu j j odstotka prijavljenih dolg® • rist po< 24,8:75, 2 v icorist gospodarstva. Takole so nočni obiskovalci kočevskih športnih kiosk-blagajno pri vhodu na stadion. Nadalje so ^ j, robe, tribuno, igrišča in drugo. Zdaj so stadion ponočnjakom onemogočili dostop nanj m uničevanja-Primc) 0 Uničevalci onemoggjgS^ Zakaj je kočevski stodion ogroj^ Ograja je bila nitev družbene in nine. Ukrep je bil/’ . je 0 težko zagovarjati’ . stoijena na stadion* j|, V teh dneh razpravljajo v kočevski občini o asfaltiranju cest skozi nekatera večja naselja. Po enem izmed predlogov naj bi v naslednjih nekaj letih'najprej asfaltirali 10.740 m cest skozi 16 naselij. Akcija asfaltiranja teh cest se je dejansko že začela, ko so pred kratkim začeli asfaltirati prvih Center za vzdrževanje in izgradnjo športnih objektov v Kočevju je dal ograditi športni stadion. Sedaj se veliko ljudi sprašige in na široko razpravlja, zakaj je stadk>n ograjen in tako ni vsakomur ob vsakem času dostopen. Vzrokov za to je več. Stadion je zgrajen, da ga bomo ohranOi za Športno mladino, ki organizirano in disciplinirano vadi pod vodstvom vodnikov svojih društev in klubov. Ograjen je tudi zaradi tega, da bo prenehalo sprehajanje po atletskih stezah, vožnja s kolesi in mopedi ter celo z avtomobili in da bo prenehalo nočno izkoriščanje stadionskih objektov za nešportne namene in sestanke, predvsem pa *da bo onemogočeno razbijanje * in ,uničevanje športnih objektov. V glavnem je zagrajen zaradi tega, da se bodo prenehali vlomi v objekte, da športnih objektov in naprav ne bo mogoče rjizbijati in uničevati ter se vandalsko i/7.ivljali nad njimi. 31V/1JVAAU — veUka škoda. pif/ Svobodo v radi poudaijaino. j Čevalce ne niorc b p ne lish ' zato stadion ne dostopen. itf sedaj s tako J prost vstop na tem opirajo na nili svojega glas^ . tistim, ki so le « ‘ ti škodo, se P*"® Jj; zaradi katerih sm« djti ojsrajo? . = sai-Stadion sedaj urcjf.J'# jen, ampak jekti so dina spet lahko mladine tudi ^ Ici^ bo končno le štovati objekte n ^ ^ ^0. ▼ [A fE trgopromet Kočevje potrošnikom na območju kočevske občine JL P^oznik in jiii vabi k nakupu v proddjaine JljCATOR-TRGOPROii^ET, ki so vselej dobro za- ODBOR SKLADA J02ETA SLAKA-SILVA “CINE TREBNJE Na ^^zpisuje podlagi 22. člena statuta sklada ft)SOJILA ZA IZOBRAŽEVANJE prijavijo tisti učenci in študenti ob- V slab h dosegajo odlične učne uspehe in živijo ki ^jjj^^J^aterialnih razmerah, izjemoma pa tudi tisti, ®^abih materialnih razmerah. Hok 2a rosilep '^^hu ^ prijavi priložiti dokaz o zadnjem učnem mnenje šole, ki jo je obiskoval. tio siak^u dobre učne uspehe, živijo pa v izred- ah materialnih razmerah. pf sprejemanje prijav je is dni po razpisu. lUllIEllUALES ®***na pohištva, brezice Ob' naslednja prosta delovna mesta: '• vodja Poi SLU2BE VARSTVA PRI DELU za zasedbo: postni inženir ?eiovnih izkušenj; ali lesni inženir z 2 letoma 1 lAJVUbCilJj .^*^oindustrijski ali strojni tehnik s 5 let delov-^^ušenj; pogoj, da se kandidat vpiše kot ®^ni slušatelj v višjo šolo za varnost pri delu. za zasedbo: z 2 letoma delovnih izkušenj in poznava-montaže ogrevalnih naprav in vodovodnih ''Sprav. J. ^ItOJNl mehanik (STROJNI KUUCAVNICAR) ^ Za Zasedbo: Stt* i rtai mehanik (strojni ključavničar) z 2 letoma ®Wnih izkušenj. Iliado organizacijsko-kadrovski sektor pod- °^^o't)ra 1972. Osebni dohodki po pravilniku ^ova,jj.°®®^nih dohodkov. Podjetje ne razpolaga s ustanovitve Gorjanskega bataljona E na'h^^' in mladine ^ "ipodromu v šentierneiu ■ ^ 16. uri: Otvoritev vodovoda '' jo ^ zaselkov Podgorja; P®^ka.’p^‘ °*^tobra, ob 10.30: govor Jožeta Penca-Ž ® Mili^ zbori tovarne zdravil KRKA, osnovne Kati^ ^t>ar-Nataše, osnovne šole Grm, osnovne r. Sodhn ^^Pena in Sentjernejski oktet. Sindikal-13. pihala iz Krškega. KLTm dvovprežne ter galop dirke domačih ^ ZA KOiNJBNiaKI gPORT — SENT- Vobi odbor Gorjanskega bataljona Novo mesto K NOVO MESTO Trubarjeva 2 NE ČAKAJTE NA MRAZ! SERVISNI PREGLED Sl ZAGOTOVITE ŠE DANES! Vsi, ki imate centralno Jiurjavo kurjeno z oljem, se zaradi # servisnih pregledov in meritev porabe olja, dimljenja in izkoristka kurjenja # oglasite pri ROGU. na Trubarjevi 2 osebno ali na tel. št. 21-489; 21-147. # Cena servisnega pregleda z meritvami znaša pavšalno 200 dinarjev. ROG ima pogodbeni servis za gorilce priznanih proizvajalcev BENTONE in CTC Švedska ter TIK Lambargini domače proizvodnje. OBVESTILO Na podlagi zakona o označevanju vina (Uradni list SRS št. 21/70) ter pravilnika o vodenju registra vinogradov po sortah in letnih pridelkih (Uradni list SRS št. 30/70) je vsak vinogradnik dolžan prijaviti pridelek vina, namenjenega za prodajo, občinskemu organu, pristonjemu za kmetijstvo, in sicer najpozneje do 30. oktobra 1972. Opozarjamo vinogradnike, da po tem roku ne bo mogoče več prijaviti vina oziroma ga prodati. Občina Novo mesto Trgovsko podjetja »NAMA«, Ljubljana, Tomšičeva 2 obja'vlja naslednja prosta delovna mesta za enote v: Kočevju In Škofji Loki: 1. PRIUČENA KUHARICA DELOVNO MESTO JE PROSTO V KOČEVJU 2. NATAKARJI, NATAKARICE DELOVNA MESTA SO PROSTA V SKOfJl LOKI; stanovanje v Škofji Loki zagotovljeno POGOJI: pod 1. priučena kuharica in 2 leti prakse; pod 2» natakarji, natakarice, zaželeno znanje enega tujega jezika. Delo za nedoločen čas, poskusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi. \AB/ ' ' 'BREŽICE Ste v zadregi za darilo? Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbli:^i cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! DR2AVNA ZAL02BA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 išče' HONORARNEGA SODELAVCA INKASANTA za območje Novega mesta in neposredne okolice. Prednost pri izbiti imajo uiiokojenci, upokojenke iz Novega me.sta Pismene ponudbe sprejema kadrovskr. služba založbe na «oi n ji naslov mi VSI narCujemo DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V Novem mestu in poslovnih enotaii v KRSKEIUI, I^ETLIKI, N0VEI4 MESTU in TREBNJEIM kjtr zbirajo hranilne vloge In jih obrtstujejo od 7,5 do 10-odst. # vodijo Zlro račune in devizne račune občanov # opiovlja|o devizno-volutne posle In odkup ter pro-dojo deviz # dajejo kredite zo stanovonjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti In turizmo na podlogi nomen-skego vorčevanja # odobfovajo kratkoročne Jn dolgoročne kredite # opravljajo vse druge bončne posle Zaupojte DBH svoje 'deiiorne zodeve, soj je to voSa bonko. INDUSTRIJA APNA KRESNICE O BVE ŠČA vse potroftnike, da sl lahko prlskrbUo kvalitetno kosovno apno v naSih obratih v Kresnicah in Dobrepoljah. Zdaj Je najprimernejil 6as za gaAenJe apna. Informacije telefon: 88-601. 88-607 in 782-001. Informacije tel.: 88 601, 88 607 in 782 GDI l\/lercator Obveščamo vse svoje potroSnIke, do noSo • PRENOVUENA POSLOVALNICA V ŠENTJERNEJU • NA DOLENJSKEM ZOPET REDNO POSLUJE. Odslej vam je v njej no voljo Se večja Izbira blogo zo Široko potroSnjo. Vijudnovabljenil BREZ BESED V- 21 PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! /uOo J septembra 1972 DOLENJSKI LIST I y*y IM i i II d 11 ^ 11 TEDENSKi^LE E Petek, 29. septembra - Mihael Sobota, 30. septembra - Jelka Nedelja, 1. oktobra - Sever Ponedeljek, 2. oktobra - Miran Torek — 3. oktobra - Terezija Sreda, 4. oktobra - Franc Četrtek, 5. oktobra — Marcel BRE2ICE: 29. in 30. 9. francoski barvni film „Poslednji Mohikanec". CRNOMEU: 29. 9. angleški barvni film „Holmsevo zasebno živ-ljenje“; 1. 10. ameriiSki barvni film „Vitezi rulete“; 4. 10 francoski barvni film „Sanatorij za ženske”. KOSTANJEVICA: 30. 9. ameriški barvni film „Živim za tvojo smrt“. METLIKA: 29. 9. in 1. 10. italijanski barvni film „Che Guevara**. MIRNA: 30. 9. in 1. JO. „Beži, človek, beži“. NOVO MESTO: Od 29. 9. do 4. 10 ameriški barvni film „Oh ta čudoviti avto“. POTUJOČI KINO NOVO MESTO: od 29. 9. do 3. 10 francoski barvni film „Gusarska ljubezen**. MOKRONOG: 29. in 30. 9. ameriški barvni film „Cas herojev**. RIBNICA: 30. 9. in 1. 10. ameriški barvni film „Legija tujcev**. ŠENTJERNEJ: 30. 9. in 1. 10. „Maškarada**. TREBNJE: 30. 9. in 1. 10. francoski barvni avanturistični film „Vitez Burian**. SLUŽBO DOBI SPREJMEM upokojenca, ki se razume na vinogradniška in sadjarska dela. Prosto stanovanje, vse ostalo po dogovoru. Anton Savnik, Arnovo selo, Artiče. SPREJMEM delavca-delavko za opravljanje in strojno molžo krav. Babnik, Vodnikova cesta 123, Ljubljana. SPREJMEM kmečko dekle za delo na kmetiji. Lastna soba s centralno kurjavo. Plača 1000 N-din. Nedelje proste. Alojz Žabjek, Trpinčeva 66, 61000 Ljubljana. MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem takoj. Samsko stanovanje zagotovljeno. Jože Babič, Mizarstvo, Gotna vas 7, Novo mesto. STANOVANJA BOOOCA zakonca iščeta sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (1928/72) ODDAM SOBO dvema fantoma (lahko študenta). Sokolska 3,^ Novo mesto. MLADO DEKLE išče opremljeno ali neopremljeno sobo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (1951/72) ODDAM sobo in kuhinjo osebi ali družini, ki bi prevzela varstvo otroka. Kastelic, Gubčeva 35, Novo mesto. MLAD ZAKONSKI par išče enosobno stanovanje s soui^rabo kopalnice ali samo večjo sobo v Novem mestu. Plača tudi vnaprej. Naslov v upravi lista. (1974/72) Motorna vozila PRODAM fiat 125 in NSU 1200, nov. Informacije na telefon 21-276. Ogled od 15. do 20. ure. Franc Sobar, Uršna sela 91. ZELO UGODNO prodam fiat 600. D. Magnik, Zagrebška 23, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 63. Informacije dopoldne po telefonu 21-830. PRODAM motorno kolo JAWA 90, Roadster, Športni tip, dobro ohranjeno. Rudi Vidmar, Mali Podlju-ben 6, Novo mesto. PRODAM avto AMI 8 v zelo dobrem stanju, letnik 70. Marjan Se-ničar, Smolenja vas 33, Novo mesto. UGODNO PRODAM renault 8, letnik 1966. Ogled ob petkih in sobotah od 14.' ure da\je. Naslov v upravi lista (1945/72). PRODAM osebni avto Fiat 1300. Naslov v upravi lista. POCENI prodam dobro ohranjen motor JAWA CZ 175 ter moped na tri prestave. Ogled možen vsako popoldne. Jože Seničar, Krka 7, Novo mesto. PRODAM dostavni kombi IMV Sih per B, letnik 68. Informacye pri Gvidu Hrenu, V Brezov log 2, Novo mesto (naselje Novoteksa). PRODAM volkswagen v dobrem stanj«, letnik 1960. Lamutova 2, Novo mesto. UGODNO PRODAM fiat 850, letnik 69/70, prevoženih 38.000 km. Ogled vs^ dan od 15.30 daye. Lado Stibrič, Pader-šičeva 19, Novo mesto. PRODAM volkswagen, letnik 1961. Jože Sašek, Cankarjeva 6, Novo mesto. PROIiAM karambolirano škodo 100 L, letnik 1970. Stroj ni poškodovan, Inž. Viktor Fettich, Brežice, Vodnikova 12. PRODAM tovorni avto OM tigroto, 4 tone, kiper, v voznem stanju. Ogled možen vsak dan do nedelje. Zamenjam tudi za fiat Janez Kastelic, Žabja vas 36, Novo mesto. PRODAM PRODAM globok otroški voziček. Kristanova 1, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam dobro ohranjeno trajno žarečo peč '' EMO 5. Franc Skrbe, K Roku 23, Šmihel, Novo mesto. PRODAM kleparsko orod^ Marija Kregar, Trnje 7, Brežice.^ PRODAM vzidljiv desni štedilnik na ■ dve plošči in pol, dva pečnjaka, bakren kotliček, malo rabljen. Naslov v upravi lista (1954/72). PRODAM zajce, stare štiri mesece. Alojz Erklavec, Vrtača 19, Semič. PRODAM obdelano ostreje za hišo. Naslov v upravi lista (1950/72). PRODAM oljno peč EMO 5, sod (200 1) in posodo za olje (25 1) za 650 din ter električni štedilnik Tobi za 300 din. Valantičeva 2, Novo mesto. PRODAM prikolico za osebni avto./ Slavko Ga! rijan, Staneta Rozmana 3, Črnomelj. PRODAM peč na olje in visok otroški športni voziček. Paj, Mestne njive 6, Novo mesto. PRODAM kotel za centralno kurjavo EMO Celje, rabljen 2 leti, 25.000 kalorij. Cena 150.000 din. Jože Smrekar, V Brezov log 59, Novo mesto. K U KUPIM pletilni stroj Passar, malo rabljen ali nov. Naslov v upravi Usta (1957/72). KUPIM ali vzamem v najem garažo v Naselju Majde Sile. Naslov v upra- vi lista I Majde :siic (1932/72). STANOVANJSKO HiSO z vrtom v Šmihelu (Novo mesto) oddam v najem. Pismene ponudbe na naslov: Jože Zupančič, Jana Husa 62, Ljub^ana. PRODAM HiSO z gostin^im lokalom na prometni točki Gostilna je dobro vpeljana. Angela Boršt-nar, Jarše 22, Domžale. V OKOLICI Novega mesta kupim hišo (do 7,5 milijona S-din). Naslov v upravi lista. (1937/72) TAKOJ VSELJIVO hišo z lepim vrtom prodamo v Črnem potoku pri Kočevju. Informacije pri Avgustu Pleničarju, Crni potok 8. KUPIM kmečko hišo, gospodarsko poslopje, sadni vrt na približno 1 ha zemlje skupaj. Relacija Ljubljana-Novo mesto. Gotovna. Ponudbe pod „Texas Sunshine**. PRODAM PARCELO, primerno za vinograd ali vikend, po ugodni ceni v Prečni Naslov v upravi Usta (1975/72). RAZNO POROCNI PRSTANI! - Ce ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! List za vsakogar »Dolenjski list« Ob boleči izgubi našega dragega, nepozabnega moža, očeta, brata, strica, starega očeta in prastarega očeta JANEZA PETRIČA iz Trnovca št. 2 iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za kakršnokoli pomoč, darovano cvetje in vence, vsem, ki so nam izrekli sožalje, nam stali 'Ob strani v težkih trenutkih, ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala organizaciji SZDL Lokvica. Posebna zahvala zdravnikom Zdravstvenega doma Metlika za lajšanje hudih bolečin v dolgi bolezni, gospodu župniku pa za spremstvo in obred na zadnji poti Trnovec, Bušinja vas, Kranj, Toronto Žalujoči: žena Terezya, brat Jože z družino, sinovi Jože, Tone, Slavo in Tine z družinami, hčere Martina, Terezija in Marija z družinami ter 26 vnukov in 2 pravnuka. Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica FRANCA HRIBARJA iz Srebrnič. 6 se iskieno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu ^klonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivom Novolesa, Industriji obutve in Cestnemu podjetju M podarjene vence. Pogrebnemu zavodu za usluge, kakor tudi sestram pokojnika za pomoč v težkih dneh, gospodu župniku za obred in vaščanom, ki so na kakršenkoli način po-mag^ pokojniku. Žalujoči: žena Marija, hčerke Anica z družino, Milka in Marta, sestre in ostalo sorodstvo. Ob smrti našega ljubega očeta MATIJE VIDOŠA posestnika se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga v dolgi bolezni obiskovali in tolažili Iskrena hvala vsem, ki'ste nam ob očetovi smrti izrekli sožalje in darovali cvetje in vence. Zlasti smo hvaležni članom kolektiva UKO iz Krope, ki so nam v velikem številu izrekli sožalje, darovali lep venec in spremili očeta na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ZB iz Dragatuša, posebno tov. Bečaju iz Dragatuša za lepi govor ob očetovem grobu. Tudi gospodu župniku iz Dragatuša se lepo zavaljujemo za spremstvo na očetovi zadnji-poti, prav tako vsem drugim, ki so v lepem številu spremili našega očeta na zadnji poti Zapudje, 6. 9. 1972 Žalujoči: žena Terezija in hčerke z družinami. Komaj v šestinštiridesetem letu starosti je po mučni, zahrbtni bolezni umrl naš mož in oče STANE PAVLIC iz Roj pri Šen^emeju. Vsem, ki so ga spremili na nj^ovi zadnji poti, nam izrekli sožs^e in poklonili vence in cvetje, prisrčna hvala. Prav lepa hvala za pomoč sosedom in njegovim prijateljem, znancem in sorodnikom, gospodu Janezu Lavriču za spremstvo in poslovilne besede pri odprtem uobu, tov. Ek>du Majzlju za poslovilni govor pred domom ter zdravniškemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnicc Novo mesto. Posebnč zahvalo smo dolžni dr. Baragi in bolničarki Slavki Padarši-čevl Iskrena hvala pevskemu zboru iz Brestanice za pesmi zapete doma in na pokopališču. Žalujoči: žena Milka, sin Milan in iluio hčerk^tanka z družino. Ob prerani, nenadni smr^i mojega moža FRANCA MEDVEŠKA iz Kočevja — Rudnik 23 a ki je izgubil živyer\je dne 13. septembra letos v prometni nesreči, se iskreno zahva^ujem vsem znatKem, sosedom, pr\jate(jem in sorodnikom, ki 90 mu poklonili tako lepo cve^e in ga spremili do preranega groba. Hvala govornikom, godbi odigrane žalostinke ter vsem, ici so z metioj sočustvovali. Kočevje, Ljub^ana, Maribor, Novo mesto. , Žalujoči; žena Bariča, sestre in drugo sorodstvo. V 74. letu je nehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu, bratu in stricu FRANCU ANTONCiCU iz Praproč pri Šen^'emeju Ob njegovi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetf e, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto, zdravniku Baboriču iz Šentjerneja, duhovščini za spremstvo in po-slovUni govor, kolektivoma IMV Novo mesto. Kremen - Novo mesto, Bolnišnici Novo Celje, prav vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Praproče, Gradišče, Novo mesto, Ljubljana-Polje in Celje, 24. 9. 1972. Žalujoči: nadvse užaloščena vdova Frančiška, sinovi Franci, Karol, Viktor, Martin, Vlado"^ družinami, hčerki Martina in Jožica z družinama, brat Janez in sestre Tončka, Francka in Nežka z družinami Ob boleči izgubi dragega moža in očima MARTINA JALOVCA iz Kočevja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za poklonjene vence ter drugo pomoč in tolažilne besede. Posebna zahvala tov. direktorju Knafeljcu in tov. Figarju za lepe poslovilne besede na pokojnikovi zadnji poti. Stanovanjskemu lodjetju za veliko pomoč in požrtvovalnost, servisu Kočevje in OZB za podarjene vence, godbi ter tov. Uletu za pomoč. Žalujoči: žena Marija, hči Štefka z otroki. I Ob tragični, mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi drag^a moža, očeta, sina in brata MIRKA LAVRICA iz Kota pri Dvoru se najiskreneje zahva|[jujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali in sočustvovali^ nami, ter vsem, ki ste dr^ega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cve^e. Se posebej se zahva^ujemo zdravniškemu in strežnemu osebju novomeške bolnišnice za skrbno bolniško nego, posebno še dr. Baragi, nadalje kolektivoma podjetij Novoles Straža, Elektro Novo mesto, žužemberškim šolarjem in godbenikom iz Straže ter Marjanu Okiogliču za ganljivi govor, župniku Antonu Jakošu za opravljeni obred in poslovilne besede. Prisrčna hvala Stanetu Sobarju in Francu Bukovcu iz obrata Novoles — žaga Soteska za veliko pomoč, -skrb in sočustvovanje, ki sta nam jih nenehno'izkazovala v dneh žalosti. Žalujoči: žena Anica s sinom Milanom, oče Franc in mama Marija, brata France z družino in Lado, sestri Marica z družino in Tončka ter Rii^naijevi in drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi naše drage mame, žene in stare mame MARIJE PONIKVAR iz Gor. Lepovč 7, Ribnica se iskreno zahvaljujemo v^m sorodnikom, sosedom in organizacijam, ki so darovali vence in cvetje. Zvezi borcev, kije darovala denar namesto venca, in mćdicinski sestri, ki ji je lajšala bolečine. Zahvaljujemo se tudi tov. Figaiju iz Kočevja za ganljive poslovflne besede pri odprtem grobu, godbi iz Kočevja, ki jo je spremljala na zadnji poti, in vsem, ki so nam izrekli sožalje in so spremili pokojnico na zadnji poti. •kojnico na zadnji poti. Žalujoči: mož, hčerki Ani, Dani z možem Ernestom, sinovi z ženami in otroki: Jože, Franc, Alojz, Albin in Janez. Ob težki izgubi moj<^a dragega moža, očeta, brata in strica ALOJZA KORBARJA iz Male Bučne vasi se iskreno zahva^ujemo vsem sorodnikom, sosedom in pr^ateljem za podarjene vence in cvetje ter za vso pomoč. Posebno se zahva^ujemo tekstilni tovarni Novoteks, Novo mesto, podjetju in sodelavcem Kovinarja, Novo mesto, dr. Bogomiru Vodniku za lajšanje bolečin ter gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Slavka, sin Lojze, hčerka Slavka in drugo sorodstvo. Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja!. Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskern oddelku: Franc Gril, Alojz Medle, Stane Miim, Edo Mr/w, Henigman, Vlado Repar, Slavko Mencin, Florjan Šiška, Alojz ^ringer, Vika Fabjan, Stanislav Oberstar, Matilda ’ Jožefa Senica, Terezija Koncilja, Julka Mirtič, Anton Kumelj, Martin Kužnik, Jože Hočevar, Fani Gazvoda, ^ „tro Ciril Bms, Rudolf Pureber, Stane Kavšek, Franc Bukovec, Erpe, Stefari Zupančič, Avgust Poglajen in Ivan Golob, „jto; lesa. Straža; Ivan Zoran, član Komunalnega podjetja Novo ni ^ Jože Barborič, Ivo Hidek, Matevž Mejač in Framo »jovo- Novoteksa, Novo mesto; Rudi Kuplenik in Stefan Črnec, grada^ Novo mesto; Janez Pureber, mizar iz Novega mesta; m Burger in Slavka Cekuta, članici Splošne bolnice, Novo m ^ Andrej Stajdohar, Miran Veselr Stanko Zupančič, Milan Radivojevič, Andrej Pucelj, Anton Milek in ugmia'’ učenci šolskega centra za kovinsko stroko Novo mesto; ** Krakov, član Gorjancev, Straža; Tončka Janič, članica Krke, zdravil. Novo mesto; Jože Bartolj, član Roga, Novo mesto. Ljubemu sinu Andreju Abramu, ki bo praznoval svoj 19. rojstni dan v vojaški suknji, želimo še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih let. Ati, mami, brat Janez, sestri Mija in Verica ter obe stari mami. Našemu ljubemu, dobremu in skrbnemu atu Antonu Kicu s Hudega pri Novem mestu čestitamo za 59. rojstni dan in mu želimo vse lepo, predvsem pa trdnega zdravja in mimo ter prijetno jesen življenja. Žena Pepca, sin Tone in hčerka Joži Dragemu očetu Mihaelu Jakšetu iz Gor. Gradišča čestitamo za 80. rojstni dan in mu želimo vse lepo, predvsem pa dobrega zdravja, obenem lepo pozdravljamo mamo. Otroci z družinami: Mimi, Ivanka, Štefka, Dragica, Ivan in Slavko. Milka Mencin, Cučja mlaka 1, Škocjan, opozarjam, da moja mati Milka Rukše- iz DoL Maharovca 29, Sen^ernej, ni upravičena prodajati premičnine in nepremičnine, dokler ne bo sodnijsko razdeljeno, in da so vse kupčije neveljavne. Alfonz Božič, Dol. Kamence 70, Novo mesto, prepovedujem pašo in gonjo živine po travniku na Bojicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ^ ^ I KOTLE za žganjekuho v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkva-litetneje že preko 40 let bakro- kotlarstvo Viljem Kapelj, Aljaževa c. 4 - Šiška. _ rkil GOSTILNA ZAGORC v • ^ ri vasi pri Šentjerneju P ^pold»« deljo, i. oktobra 1972, VINSKO TRGATEV, za „Štirje KOvaCi .vabij f Bela Krajevna skupnost gjelj?'!' vabi na vinsko tigatev oktobta. Za zabavo P® Vabljeni! Naročnino za čas od cembra 1972 bodo pismonoše pri vseh n ročnikih prihodnje ročnina je vendarjo tako kot biramo za pol četku jeseni. Vse . le prosimo, dajo pri prvem obidtu Zamudnikom smj> Dinaro čnini ^ ostanke iz prvega py._ Naročnina vir dohodka za redflo - nje domačega tednS^®: iztet' i ne bi imeli s po^o javo dodatno jjtc niki nepotrebne s ^ pošta ponovne simo vse naročnik kojšnje plačilo ročnine. fjsT^ uprava IJ’ ZAHVALA Ob boleči Izgubi naSega očeta JOŽETA MEDICA )z Občic St. 10 pri Dol. Toplicah eU«!!! ra uocic su iu pn uoi. xopiic»»» jd se Iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in P za izraze sožalja in vsestransko pomoč, iskrena j potl-so ga v velikem Številu spremili na njegovi zao^J 2aluJoči: družina CeSarek in drugo sor odstvo ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, oče*®' očeta In brata star® FRANCA AVSCA z Malega SUtnika 16, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga poti, mu darovali vence in cvetje, nam izreku ^^giKa ® jjerJ’; zahvala dr. ZakrajSkovi, osebju pljučnega o« i Novo mesto, duhovniku za obred, sorodnikom ^ kolektivu tekstilne tovarne »Novoteks«, .jjca. »Dolenjka«, osebju poslovalnice Kristanova skupnosti Novo mesto, občinskemu svetu lovski družini Gorjanci, vaSčanom in sosedom, nam Klajder, Mikec in Jančar za izkazano vs v najtežjih trenutkih. Vsem Se enkrat najlepS® 2aIuJočl: družine Avscc, Bobič In _ J dolenjski USi USTANOVITELJI: občinske konference ^ melj, Kočevje. Krftko. MeUika, Novo mesto, ^ ^ Trebnje . etlJ' IZDAJATELJSKI, SVET: Lojzka Franc Beg, Viktor Dragoft, Tone GoSnlk, •'aTnerd®*' novfti.-k, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko » ,-il ^ dohar In Ivan Zlvlč. _ ,-ijc UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Affed ^ . vornl urednik), Ria Bačer, Marjan L*8*2«rfln ^ Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey, Ivan zo ^ nlk. — Tehnični urednik: Marjan MoSkon. . IZHAJA vsak četrtek — Posamezna naročnina 79 dinarjev (za 1972: 64 din), ^ev t« . din, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 160 a ^giot® fiklh dolarjev oz. 30 DM (ali ustrezna n* nostl) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-«'»^ 1‘^at» J OOLASI: lem vl&ine v enem stolpcu W ‘rjj,gpi J* strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali -AaljnJ® re^ t-9 Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka n» ^ Za vse ostale oglase In oglase v barvi veU j^^ .(t 8t. 6 od 1. 7. 1972. — Za oglase odgovarja TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v — Naslov uredništva in uprave: 88001 ^ — Postni predal 33 — Telefon; (068) ^l'"' ^grn^ * plsov in fotografij ne vračamo Tisku vice« v Ljubljani. 22 DOLENJSKI LIST Sl. 39 (1174) - 28' A.DIO LJUBLJANA poročila ob 5,00, 8.00, 10.00, 12.00, 19.30 in ob 22.00. 3®^oeni spored od 4.30 do SEPTEMBRA: 8.10 »^tineja - 9.35 Melodije za j^j^edrilo — 10.20 Pri vas ‘^00 Poročila — Turistični naše goste iz tujine -{/^®tijski nasveti — inž. Mi-»Uporaba parametrič-^■^amiranja v poljedelstvu — ‘domačimi ansambli — ®ročajo vam ... - 14.30 is K pozdrav- k ul. Glasbeni intermezzo — /rtiljak‘‘ - 17.10 Človek in „Signali“ - 19.00 otroci! - 19.15 Minute 'jJ*”*' <^olin. 20.00 Ljudske L' A^nierike v priredbah za l' v priredbah za > D ° pomoršča- “esede in zvoki iz logov fe’ 30. SEPTEMBRA: matineja - 9.35 S IVpOfKestrom RTV Ljubljana — 11.00 Poro-[■: j, “^*?tični napotki za naše ).j wjine - 12.30 Kmetijski f/^nk Mustar: Sadjar- I Jaiujs^’^očju Posavja - 12.40 ~ 13.30 Priporočajo ' , S pesmijo in bese- '•'viji _ 15.30 Glasbeni irpi>. 16.00 „Vrtiljak" -18.15 Iz opekal ^ 19.00 Lahko noč,. ?-l5 Minute z ansam-S ^^^^?vžana - 20.00 „V - 21.15 Zabavna r Paolo Levi: „Metoda “ 5i8hija“ - 22.20 Od- OKTOBRA: 4.30 ta jutro! - 8.05 Radij-- Jožko Lukeš: '^Oivf/}tara“ - 9.05 Iščemo - 10.05 Se pomni-•,Milan Guček: Tudi iJ^Uielr^Ljube Šercerja je bila ^ V Glasbene razgled-»v nedeljo zvečer“ -lahko noč. 2. OKTOBRA: ^ *"^^‘"eja - 9.20 Glas- /(? - 10-20 Pri vas doma ~ Turistični na-goste iz tujine - 12.30 ^ “ Jože Kregar: “'^arni - 13.30 Priporo-14.30 Naši poslu-pozdravljajo -^ntermezzo - 16.00 ^^''Ponoii ‘10 Ponedeljkovo 18-15 Popevke S 19 i'č 9.00 Lahko noč, to Minute z ansam-^“‘^dorferja - 20.00 JOfit'iubitMP®''"* koncert - OKTOBRA: 8.10 - »-35 Slovenske - 10-20 Pri vas p rii vas na{°^°^ila - Turistični Soste iz tujine -!S v ■^en ^^eti - inž. Jana ^ Pj^cdelave za dobro in '^0 Z domačimi '13.30 Priporo- ">li čajo vam ... — 14.10 Od melodije do melodije — 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 ,,Vrtiljak“ - 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na svidenje! — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Moj mira Sepeta — 20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra — Lezsek Kolakowski: „Vhod in izhod“ — 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 4. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Za mlade -radovedneže — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Sile: Siljenje najnovejših sort ozimin v Sloveniji - 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo. - 16.00 „Vrtiljak“ - 17.10 Popoldansko glasbeno potovanje — 18.15 Igramo za vas — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 5. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja — 9.35 Pesmi in RADIO SEVNICA NEDELJA, 1. OKTOBRA: 10.30 Reklame in oglasi — Po domače s Henčkom ii) njegovimi fanti (I. del) - Kmetijski nasveti — 20 minut z •Dubrovnišltimi trubadugi — SOLE V NASI OBCINI (razmere na OŠ Tržišč) — Za vsakogar nekaj. TEDEN POŽARNE VARNOSTI (III. del). - 12.30 Poročila — Čestitke in pozdravi naših poslušalcev — 15.00 Zaključek oddaje. SREDA, 4. OKTOBRA: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi - Po domače s Henčkoin in njegovimi fanti (II. del) - TEDEN POŽARNE VARNOSTI (konec) Disco klub brez imena — Zdravstveni napotki — Četrt ure za pop glasbo — 18.00 2^ključek oddaje. RADIO BREŽICE Četrtek, 28. septembra: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila in turistični napotki — 16.15 do 16.30 Nove ploščeJR.TB — 16.30 do 16.45 Aktualnost tedna -16.45 do 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddajii: IzbraU ste sami. SOBOTA, 30. SEPTEMBRA: 16.00 do 16.30 Pol ute za pop glasbo - 16.30 do 16.45 Radijska univerza — 16.45 do 17.10 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas - 17.10 do 17.30 Za naše najmlajše: Lep, razumen in precej debelušen — 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 1. OKTOBRA: 10.30 Domače zanimivosti — Priprave na gradnjo jedrske elektrarne Krško — zapis z novinarske konference — Za naše kmetovalce: O tehničnem lesu in lesu za kuijavo — Nedeljski razgovor - Obvestila, reklame in spored kinematografov — 12.00 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 3. OKTOBRA: 16.00 do 16.15 Napoved programa in srečanje s Henčkom ter njegovimi fanti - 16.15 do 17.00 Poročila - Jugo-ton vam predstavya — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Obvestila, reklame in filmski pregled - 17.00 do 17.15 Iz življenja v JLA - 17.15 do 17.30 Tedenski športni komentar - 17.30 do 18.00 Mladinska oddaja. plesi jugoslovanskih narodov -10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franjo Urleb: Poklici v gozdarstvu - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam . .. — 14.30 Novi posnetki ansambla Moj-mira Sepeta - 16.00 „Vrtiljak" -17.10 Koncert po željah poslušalcev - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza. Svet osnovne šole Mirna ra z p i s u j e delovno mesto VZGOJITELJICE v vzgojnovarstvenih 6ddelkih Nastop službe s 1. decembrom 1972. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. • DELO NA 2ELEZNICI Prometna sekcija Novo mesto sprejme takoj v redno delovno razmerje KVALIFICIRANEGA OBRTNIKA mizarske stroke VEČ DELAVCEV za kretnike, zavirače, premikače Pogoj: starost nad 18 let, po možnosti vojaščine prosti. Prošnje sprejema Prometna sekcija Novo mesto, For-sterjeva 1, 68001 Novo mesto, p. p. 75. ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE Čatež ob Savi OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO GLAVNEGA RAČUNOVODJE Poleg splošnih pogojev mora prosilec izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo ekonomsko izobrazbo in pet let ustrezne prakse kot glavni računovodja, — da ima srednjo ekonomsko izobrazbo in pet let ustrezne prakse kot glavni, računovodja. Kandidati za navedeno delovno mesto naj pošljejo ponudbe Zdravilišču Cateške Toplice, komisiji za družbeni standard in delovna razmerja, nakasneje do 1. oktobra 1972. Nastop službe po dogovoru. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA PODJETJA »ŽIČNICA«« Ljubljana, Tržaška cesta 49 OBJAVLJA V KLJUČAVNIČARSKEM ODDELKU V RIBNICI NA DOLENJSKEM NASLEDNJA # PROSTA DELOVNA MESTA V RIBNICI KV kovinostrugar več KV ključavničarjev POCX>J: končana poklicna šola. Interesenti naj pošljejo pismene vloge na naslov: »•ZiCNICA«, Ljubljana, Tržaška cesta 49, ali naj se osebno zglasijo v ključavničarskem oddelku v Ribnici. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 1. OKTOBRA 8.50 Madžarski TV pregled (Pj> hotje, Plešivec) (Bg) - 9.40 Po domače s Fanti na vasi (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 Mestece Peyton (Lj) - 12.45 TV kažipot (do 13.05) (Lj) - Nedeljsko popoldne - Poročila - Celovečerni film (Lj) 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Smeh na odrskih deskah (Bg) - 21.15 Stih in pesem (Zg) - 21.30 Športni pregled (JRT) — 22.00 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 2. OKTOBRA - DAN MADŽARSKE TV 9.05 Odprta univerza (Bg) — 9.35 TV v šoli (Zg) — 10.30 Nemščina (Zg) - ‘10.45 Angleščina (Zg) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina (ponovitev) (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bg) - 16.40 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec do 16.55) (Bg) -17.40 TV obzornik (Lj) - 17.55 Prostor na papirju - . madžarska otroška oddaja (Lj) - 18.20 Ritmi Roberta Ratonyja - zabavno glasb, oddaja madž. (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj) — 19.00 Sprehod po Matkovini — madžarska odd. (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Bojazljivka — madžarska TV drama (Lj) — 22.00 Gajane — balet (Lj) — 22.20 Večerni koncert (Lj) - 22.50 Poročila (Lj) TOREK, 3. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Nemščina (Zg) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina — ponovitev (Zg) — 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (do 16.40) (Bg) - 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do , 17.30) (Bg) - 17.50 Dve poljski pravljici (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Moški zbor „Slava Klavora" iz Maribora (Lj) — 19.00 Mozaik (Lj‘) — 19.05 Iz sveta oblikovanja (Lj) — 19.25 Oblikovanje odnosov do starih ljudi - oddaja iz cikla Staranje in starost (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 Človek z rikšo -barvni film (Lj) — 22.10 Glasbeni nokturno: Komorni zbor RTV Ljubljana (Lj) — 22.30 Poročila (Lj) ' SREDA, 4. OKTOBRA 8.20 TV v šoli (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 16.45 Madžarski TV pregled (Po- horje, PIcšivec do 17.0C() (Bg) -17.50 Vitez Vihar — serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) — 18.35 Olimpijski pregled - barvna oddaja (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 W. Zola: Nana - barvna oddaja - I. del (Lj) - 21.20 Mi med seboj: Krško -barvna oddaja (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) ČETRTEK, 5. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) - 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg) — 15.40 Angleščina (Zg) - 15.55 Nemščina (Zg) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Pie- . šivec do 17.00) (Bg) - 17.50 Tudi to so počitnice - otroška oddaja (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Vsi vlaki isveta - serijski film (Lj) -18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mestece Peyton (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi: Cerkno (Lj) - 21.25 M. Krleža: Leda - nadaljevanje in konec (Lj) - 22.30 Poročila (Lj) PETEK, 6. OKTOBRA 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) — 14.40 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove ^lošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.35 L. Suhodolčan: Kavboj (Lj) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Gospodinjski pripomočki: Zaloge hrane v gospodinjstvu (Lj> — 18.40 Ekonomsko izrazoslovje (Lj) - 18.45 Naši operni pevci: Zdravko Kovač (Lj) — 19.05 Mozaik (Lj) - 19.10 Sodobniki: Mimi Malenšek (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Sojenje v Nuernbergu - čelov, film (Lj) - 23.05 Poročila SOBOTA, 7. oktobra 9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zg) - 17.45 Ptujski festival — III. oddaja (Lj) 18.10 Obzornik (Lj) — 18.25 V deželi klobukov — barvni film (Lj) - 18.50 Gospod Pper — barvni film (Lj) - 19.20 Mozaik (Lj) — 19.25 Izziv - barvni film s festivala Športnih in turističnih filmov v Kranju' (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj).- 20.35 Štajerska pesem — Prenos iz Maribora (JRT) (Lj) — 21.35 Pribočnik njegove ekscelence - serijski film (Lj) - 22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj) «-INLES« — industrija stavbnega pohištva Ribnica na Dolenjskem - razpisuje prosto delovno mesto SOBOSLIKARJA Pogoji: kvalificiran soboslikar s prakso na tem področju. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje preskrbljeno v določenem času. Pismene vloge sprejema kadrovska služba podjetja do 5. oktobra 1972. C^folo J."' »reienu se S ''■'l' preslico. ^^ “8, (I,Stango in ■j^vtiiL^^novih vretenu Še klincev. OOi in dokler vaiiAK bi lahko pa ^ '"'li.ker na. ----- pn Strahu sin ne bo več Oglasu® l»»osa jc v Hrastova klada za stopo Zunaj leži hrastova klada. „Za stopo bo!“ pribije Strah, a takoj umakne besedo: „Ne vem, če jo bo še kazalo obdelati . . .“ Zdaj gremo gledat še stope. Pet jih ima, a delata še dve: i/. ječmena ješprenj ali ričet, i/. prosa kašo. Palica je hruškova, spodnji del je hrastov. Železen žok udari v luknjo v leseni kladi, luknja pa je kot ribniški pisker: spodaj je ožja, da se ječmen vrti, ko žok Štoka. Na gredelj zadnjega vodnega kolesa so navadno izdolbene luknje, vanje pa so zabite lesene tacf, ki vzdigujejo stope. Stop je navadno pet v vrsti in druga drugo udarjajo v odprtine v hrastovem brunu. Odprtine so, kot je bilo že zapisano, navadno spodaj ožje, da sc proso premika in da vsako zrno pride pod stope. Ko se odluščijo mekine, dobimo pšeno. To je opliano ajdovo ali ječmenovo proso. Tako jc ra/Jagal Janez Strah in ob koncu, ko smo sc že |X)-slavljali, prinesel še dve barvni fotografiji. Švicar, ki jc pred letom tu ribe lovil, gaje slikal v mlinu ter ob kolesu in mu poslal fotografijo za spomin. Slab spomin pa je državna ribogojnica, v kateri so imeli včasih postrvi, danes pa jc prazna .. . O velikem petku Mlinar v Podbukovju sc piše Strah. Kako jc pa s strahovi v mlinih? Večkrat je bilo slišati pripoved, kako so se prikazovali duhovi umrlih mlinarjev ~ kot v gradovih. Tako je bilo na veliki petek prepovedano mleti, češ da bi se sicer mlinar zameril Bogu. Kdor tega ni spoštovanje govorilo izročilo, mu je med mletjem izpod mlinskih koles tekla kri. Neki mlinar jc imel pomočnika, ki jc imel raje od velikega petka in s|Wštovanja {X)lič vina, ki ga jc zaslužil z mletjem, in pa mcrico moke. Zato sc ni oziral ua izročilo, pač pa je dvignil zapornice tudi na ta prepovedani dan. Gospodar, ki je to videl, je brž ujel podgano in jo skrivaj vrgel med mlinske kamne. Ko jc pricurljala kri, jc pomočnika kar vrglo skozi vrata in bliskovito je zaprl zapornice, da so sc kolesa škripajc ustavila. Odtlej na veliki petek ni nikdar več mlel. Mlinar Strah pa jc |X)vedal šc. kako je strašilo v mlinu na Dvoru. Tam jc menda včasih sam hudič mlel s številkami. Ropotalo je, da so se vsi tresli, in izpod kamna so padale številke. Toda mlinar in pomočnik se nista bala. Skrivaj sta oprezala, kakšne Številke je „zmlel" repati in potem sta na loteriji stavila — na tiste številke, ki jihjc mlel hudič. Ni znano, če sta tudi kaj zadela! Mlinar Strah v Podbukovju še odpira vodno zapornico. Koliko časa bo še tako delal? Kdo ve . . . čoln v curku Imela sva pametno misel, da sva vse, kar sva vozila v čolnu, zavila v polivinilaste vreče in privezala. Strah ima velike oči, previdnost pa je mati modrosti. Tako sva menila, ker človek nikoli ne ve, kje preži nevarnost. Najin pogum je naraščal z vsako brzico, ki sva jo spretno prevozila, in z vsakim slapom ali jezom, ki sva ga premagala. Tako sva postajala vse bolj brezskrbna, da ne rečem pošteno — pre^zna! Kazen naju je doletela že pred Velikim Globokim. Najina pazljivost jc namreč tako popustila, da nisva več pazila, kako sva se zapeljala v curek, niti nisva več posebno resno jemala čeri, ki so molele iz vode, ah kar je še hujše: kisobile'*ik pod vodo. V neki dokaj dolgi brzici sva med številnimi čermi našla krasen curek in sc od strani spustila vanj. To je bila prva napiika. Toda kadar ima hudič mlade, jih ima navadno cel kup. Tako je bilo tudi pred Velikim Globokim. Komaj sva se ujela v curku, naju je presenetila zahrbtna čer. Zadnji hip sva jo opazila in oba sva storila enako: z veslom sva se odrinila. (Se nadaljuje) DVA DN€VA V TRBNJEM; _. A' - i ^ C i Nikola je zraven! „G. Padevski! Malo, zelo malo je tako plemenitih ljudi, kot ste vL Hvala vam - čeprav to ni zadosti, “ Tako piše na hrbtni strani posetnice doktorja Zdravka Vedlina, šefa službe za očesne bolezni iz Medicinskega centra v Slavonskem Brodu. Morda se boste začudili, kako je med NikoUne spominke zašla ta zahvala, kot sem se zadnjič začudil jaz, ko sem se zbudil na otavi taborniškega bivaka pod Radoho in najprej zagledal namesto medveda - Nikolo Padevskega, kako postavlja svoje lastno ozvočenje za „športni dan" lovske družine Padež... Pravzaprav se Novomešča-ni ne čudijo več, če vidijo Nikolo kot fotoreporterja na prireditvi v prosvetnem doniu, če ga spoznajo na odru med člani igralske družine, ali če gre skozi mesto veUk mednarodni avtomobilski raUy in je pod senčnikom za sodniško mizico glavni časomerilec - Nikola. Čudili bi se, če ga povsod tu ne bi bik> zraven f Avgusta letos je zletel z mostu pri Otočcu v Krko' avtomobil citroen-žaba, last dr. Vedlina. Nikola je pomadi izvleči žabo na suho, odpeljal nesrečnega doktorja do mehanične delavnice in uredil vse za čimprejšnje po-phvilo. Od tu tista posetnica in kristalni pepelnik za spomin, čeprav Nikola ne kadi Pomoč bližnjemu je Nikotina temeljno načelo: „Najbolj sem zadovoljen, kadar vem, da s svojim delom nekomu pomagam, kadar vem, da so moja prizadevanja vsaj majhen prispevek k utripu mesta, kadar delam v zadovoljstvo ljudi in okolice. Glavna vrednota človeka je, da vidi drugega takrat, ko je v najtežjem položaju, in mu porfiaga, kolikor se pač da “ ■ Težko bi rekli, da je Nikola kdaj zatajil ta svoja načela. Bližnji in daljni sosedje trkajo na njegova vrata ^na Mestnih njivah zjutraj, zvečer ali ponoči in redko kdo ostane praznih rok, pa naj gre za pomoč pri delu ali samo za navaden čopič, letvico ali sveder. Zato je Nikola tudi krvodajalec z zlato plaketo: de-vetinštiridesetkrat je dal kri za bližnjega! Na steni ima uokvirjeno veUko diplomo Rdečega križa za dolgoletno delo v tej človekoljubni organizaciji, ki se danes zdi marsikomu že mah iz mode. Nikola, ki se je pred 37 leti rodil očetu Poljaku in materi Hrvatici v bosenski Derventi, pa je v življenju od končane vojne pomorske šole v Kraljevici, skozi mladinske brigade na avtomobilski cesti, do livarne v črnomaljskem BELTU marsikaj videl in poskusil, da ve, ko-Uko je še ljudi, ki so pomoči potrebni. Ce je bil v teh dvanajstih letih, odkar je prišel v Novo mesto, predsednik krajevnega odbora Socialistične zveze, tajnik mestnega odbora Rdečega križa in obč. odbora Ljudske tehnike, kot nekdanji rokometaš predsednik rokometnega kluba, član obč. zveze Društ)>a prijateljev mladine ter Član upravnega odbora AMD in Planinskega društva, potem ni nič čudnega, če marljivo dela tudi v dramski skupini Dušana Jereba in vsa leta kot izprašan športni funkcionar pri gorjanskih avtomobilskih dirkah. Tu sem ga nazadnje imel tudi sam priložnost pobliže spoznati Če se je kdo v najtežjih okotiščinah pripravljen spopasti z nepremostljivimi težavami, potem je to prav gotovo oru Vsi organizatorji dirke dobro v^o, da bi za vsakogar laže našU nadomestilo kot za Nikolo. Postal je simbol za požrtvovalnost in garanje, ki ju vlagajo v dirko vsi njeni neplačani prireditelji Pred šestimi leti se je zaposlil pri DOMIN VŠSTU, kjer je zdaj upravitelj mestne tržnice, ki jo „vodi kot samostojno obračunsko enoto", na kar je zelo ponosen Poročen je s Trebanjko, ima fantka in pravi, da se v Novem mestu že zdavnaj počuti kot meščan in kot občan, skratka - doma: „Vsak napredek mesta, vse kar se tu dogaja, mi je drago, kot da bi bil tu rojen!” ,Jmaš kakšen hoby? “ „Umetniško slikanje, risanje in aranžerstvo, zadnje čase zlasti črkoslikarstvo. “ Na polici v dnevni sobi sem videl zajetno delo iz črkovne tipologije, knjigo Typos, zbranega Remar-quea, Sienkiewicza in druge. Najbolj pri srcu pa mu je Rdeči križ. In Nikola ne bo odnehal M. MOSKON Razbili, tepli potem pa šli Vse leto so se varani Hrasta pripravljali na proslavo, ki je bila 9. septembra v počastitev 30-letnice napada na italijansko postojanko. Vse leto so se domačini veselili zabave, a tudi to jim zlikovci niso pri-voSčili. Ko je bila vrtna veselica, ki so jo priredili nekdanji b<»ci na višku, je skupina moSkih z^ela razbijati. Uničili so večino steklenine, polo- mili mize in stole, lotili so se ograje, končno pa so pretepli še domačine. Stanko Suklje iz Lokvice in Ivan Juršič iz Bereče vasi sta bila poškodovana in sta morala po pomoč k zdravniku. > Miličniki so skm)ini sedmih razbijačev za petami. Sled vodi proti se Obetavna pionirska sedma sila v jJtciii Srečonje mladih dopisnikov-sodelavcev osrednjih slovensicih Casnilcov nosilo močan iiifoJ Cat: novomeški »Utrinki« drugi v Sloveniji - Goliova razstava in znočka - »Bobri« in »»Glmn letošnji zlati knjigi!________^______________________ Novinarska stanovska oiganizacija kar kriči po novih članih, pogled na ISO mladih dopisnikov, ki so se minuli petek in soboto zbrali na republiScem srečanju v Trebnjem, je bil zato ^odbuden. Ni k^, zbranih je bilo tudi dosti med mladino, priljubljenih književnikov, od Toneta Pavčka, Ivana Potrča, Antona uigoliča, Ivana Minattija ter Leopolda Si^odolčana do televizijskih junakov Erazma in Potepuha in do humorista Tonija Ga^eriča, zato mladim vprašanj za razgovore, pravcatih novinarskih konferenc, ni manjkalo. Celo humoristu Toniju je ob nekaterih vprašanjih zmai^-kalo besed! Srečanje seveda ni minilo brez nagrad. Konisija za pregled šdskih ^asil ni imela lahkega dela. Ocenjevali so pogostnost izhajanja, izvirnost in urejenost prispevkov po vsebini in pomenu, samostojnost in vrednost pisanja ter letos prvič tudi likovno opremljenost glasila. Praktične nagrade, pisalni stroj, so za 1. nagrado dobili novinapi šole Lucijana Seljaka iz Kranja za glasilo ,3rstie“, Novomeščani pa so bili drugi! Ocenjevanje dosežkov mladih lopisnOcov je bflo združeno tudi s proglasitvijo zlatih knjig letošnjega leta. Kot je poudaril pesnik in ured- TKGOVSKA SRAMOTA Medtem ko od drugod poročajo, da zmanjkuje sladkorja, da so vrste za meso in kruh, je v Kočevju v soboto, 23. septembra, zmanjkalo celo krompirja. Niso ga imeli ne v Mercatorjevi trgovini, niti v ,3adje-zele-njava“, ne v NAMI in tudi na tržnici ne. Že v nedeljo pa je bflo spet do-vo^ krompirja. nik Sinjega'galeba Ivan Minatti, so knjige, ki so jih za letošnja priznanja izbrali mladi bralci, zlate tudi po vsebini. Še strokovnjaki, je dejal mladinski pisatelj L.Suhodolčan, ne bi mogli narediti boljšega izbora. Pred slavnima tujima piscema sta se namreč uvrstila J. Jalen z Bobri in A. Ingolič z Gimnazijko. Trebanjski prireditelji so srečanje dobro pripravili. Prihodnje srečanje mladih dopisnikov, mentorjev in drugih bo v Kopru. A. ŽELEZNIK NEPREVIDNOST Ribnik v Brestanici že zlepa ni imel toliko obiskovalcev kot to polete. Mnogi gostje se po njem prevažajo s čolni, sem in ^a pa koga izmed njih zamika tudi kopanje, čeravno je prepovedano. Ribnik je za kopalce nevaren zaradi gostega rastlinja, ki je razpredeno po njem. Čuvaj včasih zaman vpjje in opozarja neprevidneže, ki skočijo iz čolnov. Letos je v njem utonil en kopalec in to je bila edina žrtev vode v občini v minuli kopalni sezonL Med 106 glasili slovendcA osnovnih tol so šole Katje Rupena dobili .Utrinki* straneh 3 (Foto: Železnik) lacm osnovnin soi so ili 2. nagrado - fotoaparat* ^ ^ iznovrstnost pridevkov, jeni za izvirnost in raznovrstnost pn^evR.uv, ' ■ lan^ih številk. Na sliki: NOvomeščam prffl*® Medved na dvori^ Obnaša se, kot da ve, da je zaščiten - divjad žanje - Ljudje beže v nicsW^ Videti medveda ni pri nas v Kolp-ski dolini in okolici Kužlja nič posebnega. Kdor želi, si ga lahko ogleda celo podnevi, posebno na njivah v vasi Laze pri Kužlju. Zelo zanimivo je, da se medvec^e sploh ne boje prebivalcev, posebno ne mladiči, Id se igrajo celo po košenicah. Človek ne bi verjel, da si upa medved celo do hiš. Medved je pred kratkim obiskal mene, in sicer pri belem dnevu okoli desete ure dopoldne na dvorišču pred hišo. Prišel si je ogledat prazne jablane in hruške na vrtu. Ko je videl, da ni ničesar za pod zob, je odhlačal drugam. Medvedi in divji,prašiči so napravili ogromno škode na koruzi, posebno v vaseh Laze in Gladloka. Ne bojijo se ne strašil in ne ognjev. Kot da vedo, da so zaščiteni. Nič čudnega ne bo, če ne bodo kmetje več orali in sejali. Kmet namreč le dela, divjad pa jeseni ve^i del pridelka pobere. Ce bo šlo tako naprg, bo Kolpska dolina še hitreje izumirala, v njej pa bo popolnoma rila divjad. Kuželj V BELSADj met ugibanj: kolil^ ^^g0iJi^^ vzdržali, kaj bo s Drkclnv^l vzdržali, kaj bo s p^J slenimi? Podovanje ^ bilnosti vsekakor »e tal, sploh pa n®,, nizacijo zastarele pr J nadaljnjo rast. . j, s« V zadnjih dveh lct^.gyjnJ& nekaj poslovnih o rnTCrr.VOrOV Z njlp» Povratno tekmo med debelimi in suhimi prebivalci Stranske vasi, ki je bila prejši^i teden na novem igrišču na Ruperč vrhu, so s 3:1 dobili suhci. Srečanje je bilo tokrat kljub ugodnejšim pogojem za igro težje in marsikateri debeluh bi lahko proti koncu drugega polčasa zaradi izgubljenih kilogramov zaigral v ekipi suhih. (Foto: J. Pezelj) 'taEDEUO ODPRTO DOLENJKA nekaj poslovmh p^ = q 0^ čih razgovorov z njuj združitvi, toda jz testa doslej ni bJ ^ ima letos še večje mače sadne 1®^’” kompotov so tem KO predelava je komaj dokopalo^ sprcjjj programa, že ga kajti medtem sp. zunanjetrgovins^ ijtevaj® važno pa je, da se ^ ^4 skrivnost. Kot na^^j,g)c, podjela Sla^o ^ ^ dolgo, ko bodo zelo ugodne vest • . Sodobna živinoreja 2e od nekdaj je bil hlev ponos vsakega kmeta. Ne hlev sam, temveč tudi živina v njem, ki so jo šteli po repih. Vsak je hotel imeti najboljše in najlepše. Krave so povrgle vse pdno telet in dajale mleka, da niso vedeli, kam ž njim. Nekdo se je spomnil in zahteval ukinitev domačih ple-mendcih bikov in naravnega oplojevanja. Ne vem, kaj ga je pičilo (morda je bil kravam nevoščljiv za užitek, ki so ga imele enkrat v letu), dejstvo je, da je v veljavi obvezno umetno osemenjevanje in da je precej krav jalovih. Nič več ne kažejo zunanjih znakov, kdaj si želijo ženina, največkrat pa ugotavljamo krivdo starega se- mena, neažurnost osemenjevalca ali pa je to le odpor krav proti poseganju človeka v njihove notranje zadeve in celo nosečnost. Zaradi vsega tega ni dovoli telet, ni mleka, ni mesa. Se tista živina, od katere jemo meso, je največkrat z napako in prisilno zaklana. Ponavadi jemo meso kakšne stare krave, ki je bila že najmanj pri zlati poroki in so ji bili dnevi že šteti. V takem mesu je vse polno loja in žilavih kit, ki bi se tudi po trikratnem kuhanju ne zmehčale. Prav gotovo je kvaliteta tega mesa slabša od sočnega mesa mlajših živali, ki ga ni mogoče dobiti, zato pa v mesnici pri plačilu ni razlike. Tudi s plačevanjem spolnih uslug ni vse v redu. miškemu koncu v vas Praprot, zen ne bo ušla! Ka- Skočnino je treba phičati za tiste krave in telice, ki so zanosile ali ne, in za tiste, ki so se preselile s te^ sveta in teh dobrot niso bile deležne. Pogosto pa še po dvakrat, če plačila m mogoče dokazati z odrezkom položnice. Vidite, kako je to enostavno in bolj pravično kot včasih, ko je ^et plačal prvič, potlej pa kravo pripuščal toliko časa brezplačno, dokler ni bila oplojena. Sam se ne ukvaijam s kmetijstvom, vendar si ne morem kaj, da ne bi (bolj za zabavo, kot korist) redil nekaj zajcev in kokoši. Pred nekaj leti so razbobnali, da se je razširila kokošja kuga. Vse kokoši je bilo treba cepiti. Na določen dan smo po celi vasi kot nori lovili kokoši okoli hiš in plotov in jih v vrečah in zabojčkih prinašali k cepljenju. Ko smo se vračali z njimi, niso bile več tako živahne so kilave in živeti. Nekaj J*^j Ji i>* jL zato smo jih razi«.M tovili, da so ne je bUo okiog mesta u testirali smo p/J 7 kokf da nam je um^ d« on se je smejal. ^ iH bile že prej , lagal znanstvene 1-0 Prav prev^ jel, ker imam ^ . pont»® preostalim ko T leta niso nesle J 6» časa so ozdravele. Od več prerek^- ^ J, prišli cepit kokoa vasi se temu tokovi vasi se *en.« ' ^ Po celi sose^jf pnjale. dovo*J jajc, jaz in poleti prodajo (■f i I « I I i 9 t I « I « f « « « t i « t i t