glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, leto XXIV 28. oktobra 1987 št. 10 an ni- Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Iv: Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Stanka Sr daršic, Darja Horvat, Miha Srebrnjak. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni 1 n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 prelom v D»C Grafika, VESTI Seja zbora združenega dela DPS Novo mesto Na seji zbora ZD, ki je bila v četrtek, 8.10.1987,je bilo v okviru gospodarjenja občine v obdobju 1- 9. 1987 obravnavano tudi poročilo o poslovanju Novolesa. O oceni gospodarjenja v Novole-su v obdobju 1 do 9 je poročal predsednik KPO tov. Vili Pavlič. Nakazani so bili tudi ukrepi, kijih izvajamo v Novolesu. Ugotovljeno je bilo, da ob tako močni izvozni usmerjenosti, ki na žalost nima alternative na domačem trgu Novoles ne more z lastnimi silami zagotoviti pozitivnega poslovanja. Zato je bila postavljena zahteva, da se preko organov DPS doseže striktna realizacija obljubljenih sistemskih ukrepov za pospeševanje izvoza. Enako je bila postavljena zahteva do bank, ki naj manj birokratsko nastopajo pri kreditiranju izvoza. Devetmesečni obračun Kljub pričakovanju da bo ugoden se to ni zgodilo. Rezultati so slabši kot ob polletju. Slabši so predvsem zaradi: — slabe prodaje na domačem trgu v juliju, r— nedoseganja plana proizvodnje v tem četrtletju, — predvsem pa zaradi spremembe revalorizacijskih faktorjev v obračunskem sistemu (to nam je prineslo 65 starih milijard negative), — negativnih tečajnih razlik, do katerih je prišlo zaradi prepozno poravnanih plačil za uvoz, kar je posledica neustrezne devizne zakonodaje (izgubili smo 25 starih milijard din). Plan zadnjega trimesečja Plan ne kaže posebno ugodnih rezultatov. To nas prisiljuje, da pristopimo k še bolj energičnemu odstranjevanju tistih programov, ki imajo izgubo že v substanci. Postopno jih bomo nadomeščali z donosnejšimi programi in z iskanjem novih tržišč. Še naprej bomo vodili politiko zmanjševanja zalog in politiko hitrejšega obračanja sredstev. Na kadrovskem področju bomo izvedli nekatere organizacijske ukrepe. 2 novoles Posli v Sovjetski zvezi Na ministrstvu za gradbeništvo Ruske socialistične republike pri pomočniku ministra Djakonovu so bili opravljeni pogovori o izgradnji tovarne kopalnic po tehnologiji KOLPA-SAN. Postavljeni so bili okvirji sodelovanja, kot Novolesu odgovarja. V kolikor se bo vlada RSFR strinjala z postavljenimi okvirji sodelovanja, bo Novoles projektiral in opremil eno ali več tovarn kopalniške opreme ter dolgoročno zagotavljal dobavo akrilnih plošč SZ. SZ pa bo Novolesu dobavljala metilmetakrilat. Pogovori so bili preliminarni, do realizacije je še dolga pot. Posli v ZDA Obiskali smo firme: Cravvford, Lock, SK, CCFI, IFC, Hardvvo-od. Namen pogovorov je bil: — podpis kooperacijskih pogodb, — opredelitev izhodišč za sodelovanje v prihodnjem letu glede negativnih kalkulacij pri večini izvoznih programov. Z večino naštetih partnerjev smo dosegli načelen dogovor da Novoles presodi, kaj je od kupcev ponujenega za nas kalkulativno in proizvodno najbolj sprejemljivo. Na podlagi takih izhodišč bodo še letos sklenjeni letni dogovori, katerih se bo moral Novoles potem držati. Cilj tako zastavljene prodajne politike je ustvariti dohodkovno ugodnejšo programsko strukturo v izvozu. Na poti po ZDA smo se srečevali z vrsto problemov s področja kvalitete, kompletiranjem dobav in z nedoslednim dostavljanjem rezervnih delov. Ogled našega blaga je pokazal da v večini pohištvenih TOZD-ov kontrola kvalitete ne funkcionira. Pogosto se nam namreč dogaja, da pošiljamo na trg neustrezno blago, ki ga kupci reklamirajo. Ob kontroli napak je bilo ugotovljeno, da v 95% te posledice malomarnega opravljanja dela v posameznih fazah. Te negativne pojave, ki nam kvarijo ugled in povzročajo stroške, bomo odpravili z rigoroznimi organizacijskimi ukrepi in sankcijami, tudi v OD. Seja predsedstva konference ZK Novoles Dne 6. 10. 1987 je bila seja predsedstva konference ZK Novoles. Na seji je bilo obravnavano: aktualni gospodarski problemi v DO Novoles Stara vzorčna delavnica v tozdu TPP — kadrovska politika — dogovor za pripravo in izvedbo programsko volilnih konferenc. Poročilo o aktualnih gospodarskih problemih je podal predsednik KPO tov. Pavlič. Predsedstvo je poročilo sprejelo z nalogo, da se ob obravnavi 9 mesečnih rezultatov detajlno informira delavce o težki gospodarski situaciji in o predvidenih novih ukrepih, kijih pripravljajo strokovne službe, TOZD, TOZD BLP in KPO. — Predsedstvo je bilo seznanjeno, da v oktobru poteče 6 mesečni mandat sedanjemu KPO-ju. Dogovorjeno je bilo, da se poročilo predsednika KPO obravnava na sejah osnovnih organizacij ZK, dokončno stališče pa se zavzame na seji konference ZK, ki bo med 19. in 24. 10. 1987. Stališče konference bo posredovano delavskemu svetu DO. Povzetek raziskave trga za program »Novolesa« ZIT (Zavod za istraživanje tržišta) — Zagreb je v času od VI—VII 1987 pristopil k »field« raziskavi našega proizvodnega programa. Anketirano je 2.200 gospodinjstev (cca. 8.000 odgovorov). Tema raziskovanja so bile sledeče grupe: 1. pohištvo: — obstoječe - detekcija deficitarnih pohištvenih izdelkov na trgu 2. Kolpa-san 3. Kolpa-ker Ugotovitve: 1. POHIŠTVO: 1.1. Obstoječe 1.1. 1/7 gosjplinjstev v SFRJ (1/7 od 6 mio) ima primeren prostor za naše sedanje pohištvo. 1.2. Vprašani niso znali oceniti stila pohištva, katerega že imajo v stanovanju 1.3. 1,3 mio gospodinjstev ima namen kupiti nekaj od pohištva do konca 1988. 1.4. Potencialni trg je mnogo večji za manjše kose pohištva od trga grt. 1.5. Ugotavlja se visoka stopnja preferenčnosti za »Novolesovo« pohištvo (tudi v Sloveniji); posebno interesanten v Srbiji in Makedoniji (kar ustreza našim analizam o realizaciji). V Makedoniji je odločilna oseba za nakup našega pohištva (Madalen — dnevna soba) gospodinja, nižje izobrazbe v starosti 55-ih let. 1.6. Po padajočem rangu so preference sledeče: 1.6.1. jedilnica: 1.4000 2. Hong kong 3. Madalen 4. S kand 1.6.2. dnevna soba: 1. Skand 2. Madalen 1.6.3. Spalnica: 1. Doha 2. Madalen 1.7. Gospodinjstva, ki želijo imeti »Novolesovo« pohištvo in kateri imajo namen do konca 1988 kupovati pohištvo, so v mestih: 50 — 100.000 prebivalcev in 2 — 10.000 prebivalcev. Ta podatek nam je izredno dragocen za določitev trženja v letu 1988 ter kanaliziranje naših propagandnih sporočil. 1.2. Deficitarni pohištveni izdelki Deficitamai kosi pohištva so problem v 63% gospodinjstev SFRJ. Po padajočem rangu so to: • police za knjige — 14% • viseče zidne police — 13% • nizke komode, nizke sobne omarice — 12% (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) Praznjenje zalog na Žagi, obrat Ruperč vrh Samoupravne aktivnosti • omare z obešalniki za predsobo/hodnik — 10% • omara za čevlje — 10% • police/omare za stereo Hl-fi opremo ipd. — 9% • stolčki/police za TV — 9% • garnitura 3 stolčkov za serviranje ipd. — 9% • steklene vitrine, steklene omare po celi višini za posode ipd. — 8% • sobne »kredence« steklene omare — zgornji del ‘za jedilnice ipd. — 8% • stol/omarice za telefon s prostorom za sedenje ali brez njega — 8% • police z nosilci za posodo/lončke s cvetjem — 8% • okrasne lesene lestve (s pomičnimi deskami), ki lahko služijo za cvetje ali kot lestve — 7% • polica/omarica za prostor pod umivalnikom v kopalnici — 7% • zložljiv delovni stolček — pritrjena samo plošča za zid, ki se lahko regulira po potrebi — 6% • mali delovni stolček — 5% • kotna vitrina ali polica — 5% • viseča zidna polica za kuhinjo — 3% • ostalo------ • ne obstaja potreba niti po enem deficitarnem kosu pohištva — 37% 2. KOLPA-SAN 2.1. Visoka stopnja nepoznano-sti (50% vprašanih) 2.2. Prezentacija fotografije je izzvala zelo pozitivno reakcijo, vendar ima nepoznanost izdelka za posledico pomanjkanje pozitivnih stališč. 3 KOLPA-KER 3.1. Nepoznan 3.2. Preferenca pri mlajših gospodinjah (34 let) z višjo izobrazbo. 3.3. 400.000 gospodinjstev bi kupilo novo pomivalno korito, vgrajeno v kuhinjske elemente. 280.000 bi kupilo le k. korito. Opomba: Kljub temu, da nismo navedli cene za program »Kolpa«, trdijo (predpostavljajo) vprašani, da je program drag. — Za »Kolpa-san« je velikost naselja (potencialni trg) enak kot pri pohištvu. Program »Kolpa-san« in »Pohištvo« v letu 1988 zahtevajo drugačno trženje, oblikovanje propagandnih sporočil. Prava pot je primerna predstavitev na prodajnem mestu ter lokalna propaganda! TV ima podkrepljevalni učinek, je v funkciji »image-a«. »Kdpa-ker« —■ ponovna potrditev, daje potrebno »osvojiti« kuhi-njaše ter informirati in educirati osebe srednje starosti, višje izobrazbe. Stopnja preferenčnosti seje približala nerjaveči pločevini. PEHNEC ĐURĐA Že v poročilu o delu samoupravnih organov v avgustu smo se dotaknili nekaterih sej v mesecu septembru. Toda kljub temu, da smo o nekaterih sejah že poročali, se nam je za tokratni prispevek nabralo dovolj vesti. TOZD TDP Seje delavskega sveta TOZD TDP so zadnje čase v znamenju zahtev za varstvo pravic in tako je delavski svet na svoji 10. redni seji z dne 29.9. 87 obravnaval zahtevo za varstvo pravic tov. Pavle-nč Slavka. Tov. Pavlenč Slavko je podal zahtevo za varstvo pravic zoper odločbo suspenza, ki mu je bila dana dne 18. 9. 1987 na predlog DS TOZD TDP z dne 17. 9. 1987. V zahtevi navaja, da si ni protipravno pridobival nobenih premoženjskih koristi (kot je opredeljeno v čl. 103 točka 5 PDR) s tem, da bi dajal netočne podatke z namenom pridobitve premoženjske koristi ter da je odstranitev z dela neutemeljena oziroma neupravičena. V obrazložitvi primera je bilo ugotovljeno, da je bil na prejšnji seji delavskega sveta napačno formuliran sklep št. 3, točka 5, ter da po pravilniku o delovnih razmerjih delavski svet imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zato jih lahko ta organ samo razreši. Po ugotovitvi o zagotovljeni formalnosti postopka je tov. Pavlenč v zagovor povedal, da se ne čuti krivega, ker je potne naloge, ki so bili napisani na njegovo zahtevo, nekdo pisal in podpisoval. Tov. Spudič je podal mnenje lO OO sindikata, da se zahteva za varstvo pravic zavrne, tov. Pa-vlenča se razreši vodje oddelka površinske obdelave in predlaga čimprejšnje ukrepanje disciplinske komisije. Tov. Bajt je povedal, daje on tisti, ki je potne naloge podpisoval, vendar v zaupanju pooblastil, ki jih je tov. Pavlenč imel. Po končani razpravi so se delegati odločili za naslednje SKLEPE. 1. Zahteva za varstvo pravic Pavlenč Slavka se ugodi in se razveljavi odločba o suspenzu z dne 18. 9. 1987. 2. Razreši se Pavlenč Slavka del in nalog vodje oddelka površinske obdelave v TOZD TDP. 3. Delavski svet predlaga komisiji za delovna razmerja, da se Pavlenč Slavka razporedi na dela in naloge lesar šir. profila v odd. obdelave lesa (CMS). 4. Direktorju TOZD TDP se predlaga, da se zoper Pavlenč Slavka uvede disciplinski postopek zaradi kršitve delovnih obveznosti, ki jo je storil s tem, da si je neopravičeno obračunaval kilometrino za prevoz na delo. TOZD TVP Delavski svet je 4. 9. 1987 dal v javno razpravo samoupravne splošne akte, ki sojih 5.10. 1987 sprejeli na referendumu. TOZD LIPA Delavski svet je na svoji seji 10. 9. 1987 obravnaval osnutke samoupravnih splošnih aktov ter jih dal v javno razpravo, zatem pa še obravnaval gospodarsko situacijo TOZD. V pregledu gospodarjenja so bile dane pripombe zaradi izpada deviznih stimulacij iz dohodka, za katere pa je bilo rečeno, da bo sklican sestanek predsednika KPO zaradi razjasnitve situacije. TOZD TAP Delavski svet je dne 17. 9. 1987 obravnaval osnutek samoupravnih splošnih aktov ter sprejel predloge le-teh, ter razpisal volitve in imenoval volilno komi- sijo. Pod točko razno so delegati imenovali delegacijo za DS DO, odobrili kose akrilnega stekla Muzeju kmečkega orodja »Vesela gora« v KS Šentrupert, odločili, da se pripelje še druga prikolica s Paga, ter sprejeli sklep da se do prihodnje seje pripravi pravilnik o konkretni zadolžitvi službenih avtomobilov in dostavljanju avtomobilov v tovarno po službenem potovanju. V zvezi s pomanjkanjem dela so pooblastili direktorja TOZD, da pripravi delovni koledar iz katerega bo razvidno kdaj naj bi bili dela prosti dnevi. TOZD TPP Delavski svet je 17. 9. 1987 oblikoval predloge pravilnikov, razpisal referendum in imenoval volilno komisijo, sprejel samoupravni sporazum o povračilu stroškov, ki sojih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog in odobril nabavo viličarja Primat BHU z akumulatorjem in polnilcem katerega cena je 4.744.150 + polnilci 398.000 din. Pod točko razno so delegati obravnavali vzroke za motnje v proizvodnji in ugotovili, da nastajajo zato, ker jim TOZD TPE ne dobavi planiranih količin polizdelkov, oz. so prispeli polizdelki v neodgovorjenih količinah in kvaliteti ter so zato sprejeli naslednji sklep: O obravnavni zadevi se poroča na delavskem svetu DO Novoles in se zahteva, da v kolikor ne bodo nabave v planirani količini oz. kvaliteti se stroje Furnirske škarje in KUPER, vrnejo v TOZD TDP, kot je bilo opredeljeno s sklepom, ko smo stroje oddali v TOZD TPE, saj zaradi motenj, ki nastajajo ne moremo izpolnjevati (Nadaljevanje na 4. strani) novoles 3 Samoupravne aktivnosti (Nadaljevanje s 3. strani) plana in s tem so delavci TOZD TPP neposredno prikrajšani pri OD. Slabo gospodarjenje v TOZD TPP je bilo obravnavano tudi na sejah samoupravnih delovnih skupin od 28. 9. do 2. 10. 1987 in so bili v ta namen sprejeti ukrepi v zvezi s kontrolo, notranjim transportom, kalkulacij in kvaliteti. TOZD BLP Dne 29. 9. 1987 je delavski svet imenoval direktorja, sekretarja za izvoz, sprejel informacijo o poslovanju podjetja Slovenia Bois v CAR, potrdil vrednotenje novih delokrogov, imenoval inventurne komisije za popis surovin, trgovskega blaga, gotovih izdelkov, drobnega inventarja in osnovnih sredstev, sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela sredstev v interno banko delovno organizacijo Lesnina Ljubljana, potrdil pogodbe o delu, ter potrdil 624 nadur, ki se jih od tega 321 ur izplača in 303 ur kompenzira. Pod točko razno je tov. Kotar podal informacijo o poslovanju DO Novoles za mesec avgust. TOZD TSP Na sedmi redni seji delavskega sveta so bili oblikovani predlogi samoupravnih splošnih aktov, razpisan referendum, sprejem SaS o povračilu stroškov in panožnega sporazuma ter podeljena priznanja. Znano je, daje 4. 9. 1987 ob 19.20 uri prišlo do začetnega požara na elektro motorju lakirne kabine, ki bi v primeru razširitve lahko povzročil katastrofalne posledice za TOZD. Ob tem dogodku so nekateri delavci lakirnice reagirali prisebno in pogumno, posebej tov. Ljubica Herceg. Delavski svet je zato izrekel zahvalo vsem delavcem, ki so na kakšen koli način poskušali ugasiti požar, tov. Herceg Ljubici, ki je še posebno strokovno in prisebno pristopila h gašenju požara, pa se poleg zahvale izroči še denarno nagrado v višini 100.000 din. TOZD TAP Na 3. redni seji z dne 15. 9. 1987 so prisotni podali v primerjavi z ostalimi TOZD največ pripomb na dane osnutke samoupravnih aktov, ki so se nanašale na: — nagrajevanje delavcev, katerim se je zmanjšala delovna zmožnost — oblikovanje sredstev za skupno porabo 4 novoles — nagrajevanje učinkovitosti za delo ter — sistem delitvenih razmerij med TOZD ki ga je potrebno dograditi. Na omenjeni seji je tov. Pungartnik podal pregled gospodarjenja. Inovacijski predlog »tehničnih rešitev protipožarnega odpiranja«, je podal tov. Pandža Dušan in je bil v zvezi s tem imenovana komisija za oceno koristnosti predloga. Delavski svet je še odobril štipendije, Krajevni skupnosti Straža odobril pomoč pri organizaciji prireditve ter sprejel dokončen program investicijske naložbe v program »NOVILON« in v zvezi s tem pooblastil Pungartnik Cirila in Japelj Boštjana za podpis potrebnih pogodb. TOZD ŽAGA Delavski svet se je v mesecu septembru sestal dvakrat na sejah, o katerih še nismo poročali in sicer: 6. redna seja z dne 4. 9. 1987 na kateri je bila podana ocena gospodarjenja, obravnavani samoupravni splošni akti, zahteva za varstvo pravic, ki jo je podal tov. Kolegar Ivan inje bila zaradi neizkazanega vabila tov. Kolegar-ju preložena na naslednjo sejo. Na omenjeni seji so bile podeljene še kadrovske štipendije, ter potrjen faktor težavnpsti 10% vzdrževalcem TOZD ŽAGA s 1. 9. 1987. Na 7. redni seji z dne 17. 9. 1987 pa so delegati razpisali referendum ter imenovali volilno komisijo za izvedbo referenduma, sprejeli SaS o povračilu stroškov in panožni sporazum lesarstva in seveda obravnavali preloženo (pritožbo) zahtevo za varstvo pravic na delavski svet TOZD Žaga. Tov. Kolegar Ivan je podal zahtevo za varstvo pravic zoper sklep disciplinske komisije, v katerem mu je bila izrečena najstrožja kazen prenehanje delovnega razmerja, zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti. Na predlog IO OOS tozd Žaga so delegati sprejeli sledeč SKLEP: L Pritožbi Kolegar Ivana se ugodi tako, da se mu ukrep prenehanje delovnega razmerja spremeni v ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta. 2. V kolikor bo Kolegar Ivan v tem času bil vinjen na delu, se mu pogojno izrečeni ukrep prekliče. TOZD TES Prav tako kot delavski svet TOZD ŽAGA je tudi TES-ov de- Stebri za jedilniške mize, izdelek tozd BOR lavski svet imel dve seji o katerih tudi še nismo poročali. Na 6. redni seji z dne 4.9.1987 so delegati poslušali oceno gospodarjenja, ki jo je podal tov. Stepan in po katerem so sprejeli sklep, da se mesečni obračun za mesec julij potrdi, ter da vsak delavec iz TOZD TES opravi 8 nadur v proizvodnji TOŽD TDP, z izjemo delavcev, ki za TOZD TES opravijo 16 nadur. Poleg sprejetja panožnega samoupravnega sporazuma so bili na seji obravnavani osnutki predloženih samoupravnih aktov in dani v javno razpravo, podeljene štipendije in potrjeno mnenje investicijske službe, za izdelavo glavnega vodovoda za DO Novoles. Kot pomembno odločitev te seje naj povemo, da je na posredovanje komisije za oceno inovacijskih predlogov z inovativnim predlogom št. 1 »Elektromotorna regulacija podtlaka v kurišču kotla TPK in časovno spremljanje kvalitete tlaka za proizvodnjo« in št. 2/87 »Konstrukcijska sprememba transportnega ventilatorja« delavski svet sprejel naslednja sklepa. L Sprejme se inovacijski predlog »Elektromotorna regulacija podtlaka v kurišču kotla TPK in časovno spremljanje kvalitete tlaka 11 bar pare za proizvodnjo«. Avtorjem inovacijskega predloga so izplača enkratno posebno nadomestilo v višini 750.000 din, ki si ga delijo v sorazmernih delih, kot je navedeno v prijavi (Pavlin Slavko 300.000, Bačnik Anton 225.000 in Bukovec Veno 225.000). 2. Sprejme se inovacijski predlog »Konstrukcijska sprememba transportnega ventilatorja za doziranje sekancev iz silosa v kotel OMNICAL in TPX«. Avtorju inovacijskega predloga tov. Pavlin Slavku se izplača enkratno nadomestilo v višini 759.914.— din. Odločitev delegatov je pohvalna, saj je vsako stimuliranje inovativne dejavnosti zaželjeno. Na seji z dne 19. 9. 1987 pa je delavski svet obravnaval predloge samoupravnih splošnih aktov, razpisal referendum in nadomestne volitve, sprejel sklep o odprodaji traktorske prikolice in stroja za rezanje kruha ter tov. Drobnič Ediju odobril stroške šolanja za pridobitev poklica elektrotehnik. DSSS Delavski svet strokovnih služb pa je imel v mesecu septembru kar tri seje in sicer 5. redno sejo z dne 4.9., o kateri smo že poročali, 6. redno sejo z dne 18. 9. in I. izredno z dne 25. 9. 1987. Na 6. redni seji so delegati sprejeli predloge samoupravnih aktov, razpisali referendum in imenovali volilno komisijo, sprejeli SaS o povračilu stroškov, odobrili stroške šolanja ter kadrovsko štipendijo, odpisali osnovna sredstva namenjena za odprodajo ter sprejeli dopolnitev razvida del in nalog za področje kontrole kvalitete. Pod točko razno je bila žgoča razprava o pomanjkanju lesnih odpadkov in je bilo v razpravi med drugim ugotovljeno, da z energijo v Novolesu ne ravnamo pravilno, saj je dobesedno razmetavamo in se kljub strokovnim opozorilom na tem področju zadeve ne zboljšujejo. Na prvi izredni seji dne 25. 9. 1987 pa je bila zaradi odsotnosti tov. Jeričeve dne 4. 9. 1987 obravnavana zahteva za varstvo pravic, ki jo je na delavski svet podala imenovana tovarišica. Tov. Jeričeva se je pritožila zoper sklep disciplinske komisije, ki ji je izrekla ukrep prenehanje delovnega razmerja na delavski svet DSSS. Delavski svet je pritožbo v prisotnosti tov. Jeričeve obravnaval in se odločil, da se zahteva za varstvo pravic zavrne kot neutemeljena, vendar se v okviru Novolesove pravne službe tov. Jeričevi v nadaljnjem postopku nudi pravno pomoč. Pod točko razno je bila dana pripomba, zaradi prepočasnega prerazporejanja delavcev na komisiji za delovna razmerja, saj nekateri delavci opravljajo določena dela in naloge na katere formalno še niso razporejeni. DOLTAR JANEZ Izid referenduma Za nami je referendum za Pod povprečnim rezultatom sta sprejem samoupravnih splošnih le TOZD TAP in TDP. TAP aktov, katerih besedilo smo us- zaradi visokega odstotka gla-kladili z zakoni in družbenim dogovorom. Referendum je bil v vseh TOZD in DSSS opravljen 5. 10.1987. Volilna komisija delovne organizacije je spremljala potek referenduma v TOZD in DSSS in po prejetju pismenih rezultatov iz vseh TOZD In DSSS lete pregledala in pripravila skupno poročilo, ki vsebuje rezultat izida referenduma po TOZD in posameznih samoupravnih aktih in skupno oceno. Ocena izida referenduma je: — komisija ni ugotovila nobenih nepravilnosti na voliščih in v delu volilnih odborov in komisij v TOZD in DSSS — referendum je v vseh TOZD v celoti uspel — udeležba na referendumu je bila zelo dobra razen v TOZD TDP, kjer je bila odsotnost z dela in zato tudi udeležba le 81,5% — rezultati glasovanja za celotno DO so boljši kot pri prejšnjih referendumih in volitvah. sovanja proti sprejemu samo- vprečnega rezultata v DO, bo-upravnih aktov, TDP pa zaradi do morali ugotoviti samouprav-slabše udeležbe na referendu- ni organi v TOZD oz. DSSS mu — kje so razlogi za posamezna večja odstopanja od po- Volilna komisija NOVOLES Število vpia.voUlce i?4 skupno porabo 8.8 |5.6 5.2 : 5,9 ; 8.8 stega dohodka za osebne do- PROTI porabo 84,U 8o,8 78.9 ; Volilna komisija: Soško Tat; ovsu im Kadrovske vesti m za mesec 1 j# september 1987 v TOZD TVP: prišli: Papež Štefka, Pugelj Štefka, Erbida Irma, Bartolj Ivan, Fink Franc, Golob Andrej, Jalšovec Franc, Miklavc Robert Odšli: Zoran Frančiška, Mavsar Franc, Mavsar Tončka, Jerele Marjeta (vsi upokojitev), Krašovec Danijela (sporazum) ŽAGA: prišli: Kump Bojan, Ponikvar Drago, Jakše Anton Odšli: Rajak Dragan (sporazum), Rolih Robert (sporazum), Sobota Marica (sporazum), Zadravec Milan (sporazum) TOZD BOR: prišli: Zevnik Jože, Lekše Andrej, Gošek Roman, Zorkp Boris Odšli: Šuster Sonja (sporazum), Zevnik Jože (sporazum), Janc Jože (smrt) SIGMAT: prišli: Kauf Bernardo, Bračun Ivan, Macur Martin Odšli: Medved Rudi (sporazum), Cerovšek Ivan (delo za določen čas), Mohar Hermenegild (smrt) TOZD IGK: prišli: Ratajc Mateja, Primčič Branko Odšli: Kovačič Marija (sporazum) TOZD TSP: prišli: Pirc Srečko, Avsenik ciril, Zaman Aleš, Petrič Andrej Odšli: Štine Alojz (sporazum), Vidmar Jože (smrt), Lukšič Vera (sporazum), Košmrlj Slavka (upokojitev) TOZD TPP: prišli: Udovč Janez, Kastelic Igor, Klevišar Zvonko, Krevs Andrej Odšli: Lesar Zdravko (sporazum), Hrovat Mirko (upokojitev) TOZD TKO: odšli: Matkovič Duška (izjava delavke), Popovič Mira (izjava delavke) TOZD TES: prišli: Pečjak Janez, Boh Andrej •Odšli: Brajdič Bojan (izjava delavca) TOZD TGD: prišel: Murn Bogdan Odšli: Travnik Marko (v JLA), Štrumbelj Jože (v JLA) TOZD BLP: prišli: Stojkovič Vitko, Zupančič Adolf DSSS: prišli: Gerbec Patricija, Makuc Marjana Odšli: Jerak Bojan (sporazum) TOZD TDP: odšli: Krošelj Zo- ran (sporazum), Hočevar Slavko (sporazum), Murn Slavko (v JLA), Srovin Stane (disciplinska isključitev), Jaklič Jože (upokojitev), Grivec Milka (sporazum) Število zaposlenih delavcev po TOZD 30. 9. 1987 TOZD M Ž Skupaj TVP 122 148 270 ŽAGA 188 35 223 TP1 74 23 97 BOR 83 50 133 SIGMAT 123 40 163 IGK 58 37 95 TDP 210 224 433 TSP 169 157 326 TPP 111 57 168 LIPA 101 35 136 TAP 71 62 133 TKO 127 66 193 TES 122 32 154 TGD 62 63 125 BLP 92 44 136 DSSS 122 110 232 Skupaj 1835 1182 3017 novoles 5 Sodi z ostanki iz lakirnice v tozdu TPP, kijih je treba na poseben način shraniti oziroma uničiti, čakajo na zadovoljivo rešitev odlagala odpadkov, ki jo pripravlja razvojni center. Nekaj misli ob mesecu požarnega varstva Statistika požarov nam odkriva, da sta najpogostejša vzroka požarov, ki zahtevajo velike materialne škode pa tudi poškodbe pri ljudeh ali celo smrt, malomarnost in neprevidnost. Več kot polovico nastalih požarov je mogoče pripisati človekovi malomarnosti. Večkrat je sicer težko natančneje ugotoviti, kaj je neposredni vzrok požara — ali gre za malomarnost ali neprevidnost — ali gre za kak drug vzrok. Toda niti se vedno stekajo k ugotovitvam, da je največkrat človek povzročitelj požara, ker ni pravočasno ukrepal, da bi preprečil nastanek požara. Poleg tega so še drugi vzroki, med katerimi je na prvem mestu je, operativcev v širšem smislu besede in razvojnikov, da nenehno dopolnjujejo preventivno opremo, da zmanjšujejo možnosti nastanka požara. Poleg opreme je pomembno pravočasno in pravilno poučevanje vseh delavcev, ki posredno ali neposredno sodelujejo v tehnološkem procesu. Tako naj bi načrtovalec ob načrtovanju in oblikovanju proizvoda, predvsem pa ko gre za izpisovanje ustreznih materialov, napisal s polno odgovornostjo navodila za požarno varnost pri uporabi predvidenih materialov in način hranjenja materialov, stopnjo požarne nevarnosti in način gašenja posamezne vrste materialov. Prejemanje prehodnega pokala, že drugič igra otrok z ognjem, sledijo pa fizikalno-kemični pojavi, elektrika, pomanjkljivi gradbeno tehnični ukrepi, strela ipd. V stanovanjskih zgradbah se iz dneva v dan pojavljajo nevarni požari, ker se uporabniki premalo zavedajo nevarnosti, ki povzročajo požar. Le-ta ima v sodobnem gospodinjstvu in ob današnji motorizaciji, kakor pri današnji stopnji razvejane tehnologije v industriji zelo ugodne pogoje, da se pogosto pojavi. Kako moramo ukrepati, da bi preprečili nevarnost najbolj nevarnih požarov v naši industriji, pa naj gre za primarno ali sekundarno predelavo lesa? Znano je, da imamo tukaj opraviti z materiali, ki imajo nizko temperaturo vnetljivosti, v nekaterih primerih pa so podvrženi tudi samovžigu in celo eksploziji. Zaradi tega je naloga organizatorjev proizvodn- 6 novoles Po mednarodnih predpisih mora proizvajalec dati kupcu pismeno vse o nevarnostih, ki jih ima material za nov izdelek. Načrtovalec je dolžan dati proizvajalcu navodila o vseh potrebnih preventivnih ukrepih požarnega in zdravstvenega varstva za vsa delovna mesta, na katerih uporabljajo in pripravljajo material za izdelavo izdelkov v različnih fazah tehnološkega postopka. Vodstvo posameznih tehnoloških enot, tehnologi in poklicno zadolženi za preventivo, povsod opozarjajo in poučujejo zaposlene, kako ukrepati, če v delovnem okolju nastane požar. Zato je nihova naloga, da razmišljajo o gasilskih napravah in pripomočkih, s katerimi bo začetno gašenje najbolj uspešno na določenem delovnem mestu. Razmišljanje o tem ni naloga in obveznost samo varnostnika v podjetju ali poklicnega gasilca, temveč vseh, ki razvojno usmerjajo delovno organizacijo in tistih, ki posredno ali neposredno delujejo v tehnološkem procesu. Delovna mesta ali naprave naj bodo požarno zavarovane tako, da lahko posamič gasijo požar na delovnih mestih avtomatično ali ročno. Pri tem pa moramo ugotoviti, da je gasilni prah bolj učinkovit kot CO2. Da opremimo izločevalce z gasilnimi napravami za gašenje z vodo ali zračno peno v notranjosti filtrov. Delovna mesta v lakirnicah morajo biti redno očiščena iveija, predvsem pa prahu, da ni možnosti za nastanek požara ali hitrega širjenja požara. Na ivernih delovnih mestih ali strojih lahko tudi po že uspešnem gašenju plamena ogenj ponovno oživi. Pomembno je, da so vsi zaposleni na področjih večje nevarnosti za nastanek požara poučeni, kako morajo ravnati ob samem požaru. To pomeni: gasiti začetni požar, aktivirati gasilne naprave, umakniti se iz prostora, zapreti prehode v ostale prostore, obvestiti svoje predpostavljene in poklicne gasilce o nastanku požara. Če bomo tako ravnali, bomo preprečili nastanke požarov, s tem pa tudi zmanjšali požarno škodo. V okviru meseca požarnega varstva je služba varstva in IGD organiziralo gasilsko tekmovanje enot TOZD, ki se je odvijalo 18/10-1987 v Straži. Za to tekmovanje je bila predvidena posebna vaja, pri kateri naj bi se uporabil hidrant z vso opremo (mokra izvedba) ter gašenje z ročnimi gasilnimi aparati. Priprave in samo tekmovanje se šteje v posebno usposabljanje zaposlenih iz teme požarnega varstva, saj so bile v teh vajah zajete naprave za gašenje začetnih požarov, ki se nahajajo na samem delovnem mestu. Na tekmovanje je bilo prijavljenih 13 enot, vendar seje tekmovanja udeležilo s§mo 8 ekip in sicer enote: TOZD ŽAGA, TAP, TKO, TES, TSP, TPE, TDP, TG. Zaradi slabega vremena je predvidena vaja odpadla, opravila se je le suha izvedba vaje, brez gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Rezultati: Pri tekmovanju se je pokazala velika pripravljenost enot na to tekmovanje, zato so tudi rezultati po doseženih točkah zelo tesni. Ekipe so zasedle naslednja mesta: TOŽD TDP — 1. mesto in že drugič osvojen prehodni pokal, TOZD TES — 2. mesto TOZD ŽAGA — ekipa iz Ruperč vrha — 3. mesto TOZD TAP — 4. mesto TOZD TG — 5. mesto TOZD TSP — 6. mesto TOZD TKO — 7. mesto in TOZD TPE — kot novinec na tem tekmovanju 8. mesto. Vsem, ki so se udeležili tekmovanja se zahvaljujemo za njihovo udeležbo, za vse ostale pa priporočamo, da se drugo leto tega tekmovanja obvezno udeležijo. KJ SodniSka četvorka Spoznavajmo naše tozde V letošnjem letu smo dobili avionske posnetke vseh Novoleso-vih tozdov. S to številko glasila smo začeli posnetke objavljati, tako vas bomo postopno seznanjali z vsemi našimi tozdi. To pot izjemoma začenjamo pri tozdu BOR v Krškem. Naj bodo tudi dislocirani tozdi enkrat prvi. Temeljna organizacija BOR v Krškem je nastala l. 1960. Tedaj je bilo namreč formirano Obrtno podjetje Splošno mizarstvo. Leta 1973je to podjetje končalo novogradnjo proizvodnih prostorov v Kostanjevici, iz česar je nastal sedanji tozd LIPA. Leta 1976 pa je bila končana novogradnja proizvodnih prostorov v Krškem, Iz te novogradnje se je razvil sedanji tozd BOR. Z referendumom 13. 10. 1979 sta se obrata v Kostanjevici in v Krškem pripojila k No-volesu. Po pripojitvi delujeta samostojno kot dva tozda. Tozd BOR je že kmalu po pripojitvi opustil dotedanjo proizvodnjo gradbene opreme in prešel s tehnološkim prestrukturiranjem na moderno industrijsko serijsko proizvodnjo. Po začetnih iskanjih primernih programov je osvojil zahte- ven izvozni program proizvodnje stebrnih jedilniških miz. TOZD BOR zaposluje 132 delavcev. V obdobju 1.— 9.87 je tozd ustvaril 1.825.000 US dolarjev izvoza, kar je za 27% več kot v enakem obdobju lani. Tudi na domačem trgu je letos v devetih mesecih ustvaril 12 starih milijard realizacije, kar je za 240% več kot v istem obdobju lani Rast vrednosti proizvodnje mu omogoča čedalje večjo prilagojenost zaposlenih na tako zahtevno BOR KRŠKO Pokrite površine 3.180 m2 Nepokrite površine 12.790 m2 Skupaj 15.970 m2 Naprava za lepljenje z visoko frekvenco v tozdu B Z njeno pomočjo ustvarjajo velike prihranke proizvodnjo in pa predvsem nenehne tehnološke dopolnitve. Letos so se specializirali za izdelavo jedilniških stebnih miz, na katerih so dosegli večjo produktivnost in boljšo kvaliteto. Osvojili so t. i. tehnologijo lepljenja z visoko frekvenco. Ta jim je omogočila uporabo cenejših in bolj dostopnih surovin. S tem so že letos dosegli precejšnje prihranke. Tako so jesenove noge za stebrne mize nadomestili z ivernatimi, kar jim omogoči omenjeno lepljenje z visoko frekvenco, ker na ta način dosežejo isto trdnost in kvaliteto. Do sedaj so izdelali že 6000 stebrnih nog in z njimi v dveh mesecih prihranili 10.926.000 din (jesenova noga s din, z lepljenjem z visoko frekvenco dosegajo ceno 2.804 din). Prednost lepljenja z visoko frekvenco širijo tudi na ploskovni del in na stebre. Tako načrtujejo še nadaljnje prihranke na stroških in surovini (jesenu). Tehnološke dosežke nameravajo doseči tudi na področju uporabe elektronike. Tako ravno sedaj montirajo elektronske naprave na brusilke. Odprto in skorajda nerešljivo vprašanje ostaja lakirnica, ki je na nivoju obrtniške in neprimerna za normalno delo. Nadaljnji razvoj išče tozd BOR v poglabljanju in specializaciji stebmega jedilniškega miznega programa. Začasno vodstvo delovne organizacije seje v obdobju zadnjih treh mesecev ukvarjalo z reševanjem tekoče problematike, poleg tega pa tudi z nekaterimi strateškimi vprašanji. Delovali smo zlasti na naslednjih področjih: I. Tekoče izvajanje nalog Poleg stalnega spremljanja vseh funkcij v delovni organizaciji smo v tem času reševali še naslednje zadeve: 1. Skladno z zakonskimi zahtevami smo uskladili samoupravne akte o delitvi dohodka in OD. 2. V izdelavi je plan izobraževanja delavcev, saj vemo, da nevednost povzroča velike stroške. Najprej bodo v oktobru organizirani tečaji za delavce v komerciali. 3. V avgustu je bila organizirana akcijska prodaja naših izdelkov, ki je upravičila vloženi trud V bodoče bomo s takimi akcijami in pogoji nadaljevali v okviru našega salona in s ponovnimi izrednimi akcijami 4. Pripravljamo usposobitev že nabavljenega lupilca hlodovine, ki ga bomo uporabljali skupno z GG Novo mesto. S tem se bo povečala produktivnost GG, v Novolesu pa si bomo zagotovili bolj enakomerno dobavo hlodov iglavcev. Stroške aktiviranja bomo pokrili skupno z GG. 5. V decimimici bomo izdelali avtomatski čelilnik, ki bo izboljšal izkoriščanje surovine in izboljšal delovne pogoje delavcev. 6. Še nadalje izgrajujemo informacijski sistem s ciljem, da pridemo do čim hitrejših in kvalitetnejših informacij. Za enkrat bomo zagotovili tedenske informacije o gibanju zalog, proizvodnji, prodaji, finančnih tokov. Pripravljamo preusmeritev salona za prodajo naših izdelkov. 7. Pričeli smo z delom na projektu »Kolpa 2000«, ki naj bi vključeval vse izdelke v bivalnih prostorih in za rekreacijo. Projekt bo zasnovan na enotnem designu, blagovni znamki in načinu trženja. K projektu bomo pritegnili tudi druge proizvajalce izven lesnega področja 8. Izvedli smo razpis za sodelovanje z zunanjimi oblikovalci. Skupno z njimi bomo razvili nekatere nove izdelke in preoblikovali tiste obstoječe programe, ki niso več tržno zanimivi 9. Vedno pogosteje se postavljajo zahteve po reorganizaciji delovne organizacije. Nekatere zunanje institucije, zlasti nekatere banke, že postavljajo pogoje sodelovanja ob nedorečeni bodoči organizaciji TOZD in DO. Ponovno poudarjamo, da bomo k reorganizaciji pristopili na osnovi 8 novoles strokovnih argumentov, ki bodo kazali boljše rezultate. V zvezi s tem smo že navezali stike z Biotehniško fakulteto v Ljubljani in Inštitutom za drvo v Zagrebu. Plani izvajanja aktivnosti so predvideni od oktobra 87 do konca leta 1988. II. Proizvodnja in zaposleni Proizvodnja v prvih osmih mesecih letošnjega leta je večja od proizvodnje v enakem lanskem obdobju za 5%. Povprečno število zaposlenih v tem obdobju je večje za 1%, tako daje produktivnost večja za 4%. V zadnjih mesecih zaostaja proizvodnja za domači trg zaradi bistveno nižje prodaje. V cilju nepovečanja zalog občasno ustavljamo proizvodnjo, delavci pa koristijo dopuste in proste dneve. Zaradi čim boljšega izkoriščanja delovnega časa delavce iz TOZD, ki jim primanjkuje dela začasno prerazporejamo tja, kjer so potrebe, da ne prihaja do novega zaposlovanja. Občasno v proizvodno delo vključujemo tudi delavce iz režije. Povprečno število delavcev je sicer nekoliko večje od enakega obdobja preteklega leta zaradi postopnega povečevanja zaposlenosti v preteklem letu. V letošnjem letu število zaposlenih še vedno pada. Stanje zaposlenih je bilo: razlika razlika na 1/1 na 30/6 1/1 3.188 30/6 3.042 - 146 31/8 3.017 -171 -25 Število delavcev seje od 1.1. do 31.8. znižalo za 5,4%. Povprečni OD v prvih šestih mesecih je bil 168.753 din, kar je 18% nižje od gospodarstva SRS, 12% nižje od gospodarstva občine in 5% nižje od lesnih delovnih organizacij v SRS. Po oceni se to zaostajanje še povečuje. Povprečni izplačani OD za avgust je bil 222.792 din, za obdobje osmih mesecev pa 182.245 din. III. Komercialna problematika Skladno s planom za III. četrtletje 1987 zavestno odstopamo od usmeritev sanacijskega programa in povečujemo proizvodnjo za izvoz ter proizvodnjo za domači trg prilagajamo prodajnim možnostim. Takšna odločitev se tudi sedaj potrjuje kot pravilna, saj je prodaja na domačem trgu iz dneva v dan manj zanesljiva. V zadnjem času postaja na domačem trgu velik problem finančna zanesljivost prodaje (afera Agrokomerc). Preko 90% domače proizvodnje prodamo izven Slovenije, te izdelke pa dobimo skoraj 100% plačane z menicami, ki so čedalje težje vnovčljive. Postavlja se tudi vprašanje, ali prodajati izdelke za menice z avalom nesolventnih bank ali ustaviti proizvodnjo. Odločili smo se za nadaljnjo prodajo tudi za take menice z naslednjimi pogoji: — kvalitetno kontrolirati formalnosti na prejetih menicah — predvsem preverjati solventnost kupcev — pri nezanesljivih kupcih zahtevati obvezen avans za celotno vrednost — pri sklepanju novih komercialnih pogodb previdno določiti pogoje plačevanja z menicami. Izvajanje sanacijskega programa od januarja do septembra 1987 Sedežna garnitura SKAND, kije sicer zelo lepa, vendar... Zunanje-trgovinsko poslovanje V obdobju I. — IX. ocenjujemo naslednje izvozne rezultate (v000$)'. izvoz uvoz saldo pokritje I. VIII. 16.423 3.579 12.844 4,59 Ocena IX. 2.350 470 1.880 5,00 Skupaj 18.773 4.049 14.724 4,63 Indeks na 1. 86 120 103 Izpolnitev plana 111 87 Kljub izpolnjevanju obveznosti pa je dohodkovnost izvoza izredno slaba. Izvozne stroške pokrivamo s prodajnimi cenami 60 — 80%, kar pomeni, da so vse izvozne TOZD v izgubi. Najslabše dohodkovni so ploskovni programi, zato bomo na tem (ploskovnem) področju morali pristopiti k radikalnim ukrepom v smeri redukcije te proizvodnje in delavce preusmerjati na izdelavo proizvodov z boljšim pokritjem. Poseben problem pri zunanje- trgovinskem poslovanju je možnost uvoza. Zato zmanjšujemo generalni izvoz in izvažamo ter uvažamo po maloobmejnih in kontokorentnih aranžmajih. Zapoznela plačila v tujino pa povzročajo poleg negotovosti pri tujih partnerjih tudi dodatne stroške. Uvoz iz prvih mesecev letošnjega leta je bil plačan v avgustu po tekočem tečaju, to pa je povzročalo dodatno obremenitev dohodka s tečajnimi razlikami v višini okoli 250 milijonov din. IV. Zaloge Sanacijski cilj 20% znižanja zalog je bil v avgustu dosežen. Stanje zalog po planskih cenah (fizično gibanje) je bilo: 1.1. 30.6. 31.8. Indeks material in surovine 6.216 4.821 4.135 66 nedokončana proizv. 2.718 2.690 2.536 93 gotovi izdelki 3.327 3.135 3.008 90 Skupaj 12.261 10.646 9.679 88 Tudi bilančno so se zaloge najmanj povečale, saj je ob preko 100% inflaciji po stanju 30.6. porast zalog v DO le za 44% na stanje 30. 6. 86. Znižane zaloge so povzročile likvidnosti efekt 2,4 miliarde din in v obliki nižjih obresti 500 mi-lionov din likvidnostnega in dohodkovnega rezultata. Zaloge bomo morali tudi v bodoče še nadalje zniževati, predvsem tiste s počasnim obrača- njem. Za gotove proizvode in nedokončano proizvodnjo pa bo tudi v bodoče veljalo dosledno planiranje na osnovi možnosti prodaje. V. Financiranje Finančna bilanca se nam v letošnjem letu zapira predvsem zaradi zniževanja zalog. Prihaja do trenutnih likvidnostnih problemov, ki jih rešujemo z občasnimi krediti. Stanje kreditov je sledeče (v mio din) 1.1. 30.6. 31.8. razlika Indeks na 1.1. priprava 1.394 1.418 1.337 -57 96 izvoz 2.854 3.202 3.010 + 156 105 likvidnost 2.202 3.258 2.568 + 366 116 6.450 7.878 6.915 + 465 107 Krediti se nominalno od 1.1. skoraj niso povečali, kar pomeni, da je zadolženost realno veliko manjša kot na začetku leta. Poseben problem je financiranje priprave izvoza. Mi smo sicer dobili podaljšan rok koriščenja kreditov od treh na šest mesecev, vendar pa tega podaljšanja skoraj ne moremo koristiti. Kredit za pripravo izvoza banka odobri na osnovi zaključka, ki je včasih sestavljen tudi za letni izvoz. Za daljše roke pa je težko predvideti definitivni izvoz, zato se največkrat izvoz, ki je bil predviden po prvotnih zaključkih, spremeni, oz. izvede po novih zaključkih. Predpisi zahtevajo, da se morajo posamezni zaključki pokrivati z dejanskimi izvoznimi carinskimi deklaracijami. Do tega mnogokrat ne pride, zato smo lahko obdolženi za nenamensko koriščenje kreditov in penalizirani s kazenskimi obrestmi. Kljub temu, da izvoz povečujemo so krediti za pripravo manjši kot na začetku leta. V mesecu oktobru bo verjetno definitivno zapadel v plačilo kredit preko Sklada skupnih rezerv SRS v višini 960 milionov din. To bo povzročilo likvidnostni problem. Plan finansiranja za oktober zaradi plačila obresti in vračila kredita SSR izkazuje primanjkljaj likvidnih sredstev okoli 1,5 miliarde din. Zato smo na poslovne banke naslovili prošnje za odlog plačila obresti za kratkoročne kredite in pripis obresti h glavnici za dolgoročne kredite. Zaprošeni zneski so (v mio din): L Povečevanje produktivnosti 2. Optimalizacija programov po dohodkovnosti 3. Dober design in kvaliteta 4. Visoka stopnja poslovne in proizvodne organiziranosti 5. Pospešeno funkcionalno iz- Odlog obresti Pripis obresti Skupaj LB TDB Jugobanka I R TPR 528 195 10 313 18 841 213 L.U 11 U LB Gosp. banka 326 Lo JJ 326 obraževanje kadrov 6. Zagotavljati maksimalno prilagodljivost proizvodnje tržnim razmeram. 1059 354 1413 Odlog obresti priporoča tudi tov. Saje v Analizi polletnega poslovanja, ki jo poročilu prilagamo. VI. Poslovni rezultati Ob dejstvu, da smo prvo polletje zaključili pozitivno, smo imeli dobre startne možnosti, da bi se,,taki rezultati tudi nadaljevali. Zal pa smo tu negativno presenečeni. V mesecu juliju je bila zaradi vsesplošnih dopustov v Jugoslaviji izredno nizka prodaja in tudi slab rezultat. Zaključili smo s kompenzirano izgubo 377 milionov din. Prodajne možnosti so bile v avgustu bistveno boljše. Tako smo poleg izvoza 2,2 milijona $, prodali doma za 3 miliarde din, kar je 33% več od julija. Upravičeno smo pričakovali rezultat, ki bi pokril del izgube iz julija. Zal pa smo v avgustu doživeli nekaj grenkih presenečenj: — objavljen je bil bistveno večji revalorizacijski koeficient, ki je povečal porabljena sredstva nad običajnimi za okoli 600 mio din — zaradi plačil v tujino smo bili bremenjeni z 250 milioni negativnih tečajnih razlik — nabavne cene v avgustu so bile večje od julijskih za okoli 200 milionov din. Ker ne moremo predvideti revalorizacijskega koeficienta za mesec september, tudi ne moremo z gotovostjo oceniti poslovnih rezultatov za obdobje I.—IX. 1987. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da ne bomo obdobja zaključili brez izgub. Zaradi težav pri izplačevanju OD bomo izgubo locirali na nekaj temeljnih organizacijah, druge pa s pozitivnimi rezultati sanirali. Skladno z določili zakona o sanaciji bomo razliko OD pri TOZD z izgubo izplačevali v breme TOZD s pozitivnim izidom. VII. Primerjava poslovnih rezultatov z lesarstvom SRS in občino Novo mesto v prvem polletju 1987 Nekateri kazalci so bili naslednji: Kazalec Novoles Lesarstvo SRS Občina N.M. Indeks — celotnega prihodka 224 204 202 — dohodka 248 257 214 — čistega dohodka 247 254 211 Dohodek na delavca 2.555 2.889 3.114 Delež izvoza v celot, prihodku (brez int. realizacije) 42 26 30 Celotni prihodek proti porablj. sredstvom 127 137 128 Višina zalog proti celotnemu prihodku v % (brez int. realizacije) — material in surovine 15 20 15 — nedovrš. proizv. in got. proizv. 18 24 13 Skupaj 33 44 28 Indeks povečanja zalog 144 208 202 Povprečni izplačani OD — din 168.753 177.405 191.188 — indeks 202 217 218 Podatki kažejo, da po finančnih rezultatih nekoliko zaostajamo tako za povprečjem lesarstva kot tudi občine Novo mesto. Iz tega lahko sklepamo na korelacijo med deležem izvoza in poslovnimi rezultati. Ugodnejše stanje imamo pri gqbanju zalog. Glede na realizacijo je višina zalog v DO za 25% nižja od lesarstva, še vedno pa 18% višja, kot je povprečje v občini (vrsta proizvodnje). VIII. Usmeritve za nadaljnje izvajanje sanacije Stalno zaostrovanje in poglabljanje gospodarske in politične krize v Jugoslaviji gotovo v mno-gočem onemogoča uspešno izvajanje sanacije v DO. Vendar nam ne preostane drugega, kot da se po najboljših močeh borimo za tiste vrednote, ki morajo v vsakem ekonomskem sistemu dati pozitivne rezultate, kot so: Pri izvajanju nalog v zadnjem kvartalu in pri pripravi poslovne politike za leto 1988 pa bomo morali izvesti vrsto dodatnih aktivnosti, ki morajo zagotoviti višjo stopnjo dohodkovnosti. Da bomo to dosegli, bodo potrebni tudi boleči posegi v smeri eliminiranja vrste programov v lesni proizvodnji. Praznino pa bo potrebno zapolniti z novimi, bolj dohodkovnimi. Spodaj naštetim ukrepom pa je potrebno zagotoviti polno samoupravno in politično podporo: 1. Pričeti na pripravah za novo makro in samoupravno organiziranost DO z ciljem, da so vsi postopki končani do 31.12.1988 in da bo taka nova organiziranost zagotovila racionalnejše in uspešnejše jospodarjenje DO. 2. Se nadalje zmanjševati zaloge za 15% na sedanjo osnovo. 3. Do 15. 10. 1987 morata razvoj in komerciala pripraviti predlog razreševanja proizvodnje pohištva na Novolesu, pri čemer je poudarek na ploskovnem pohištvu, ki je še v znatno slabši situaciji kot masiva. 4. Do konca tega leta je treba ažurirati vse kalkulacije. Spraviti jih je treba v tako stanje, da ne bo dvoma v verodostojnost podatkov. 5. Na TOZD TDP je treba s kadrovskimi ojačitvami spraviti proizvodnjo v polni tek. 6. Se naprej veljajo sklepi o restriktivni politiki zaposlovanja, posebno še, ker pričakujemo, da se bo s spremembo programov nekaterih tovarn sprostilo kar precejšnje število delavcev. 7. Delavci razvoja naj se bolj neposredno vključijo v razreševanje proizvodne problematike pri čemer pa je potrebna tudi dobra koordinacija med člani KPO. 8. Kvaliteta izdelkov se je na nekaterih tozdih v zadnjem času poslabšala, kar je nesprejemljivo. Direktorji tozd so prvi odgovorni za organizacijo kvalitetne proizvodnje. 9. Ker so sredstva za investicije zelo omejena, moramo vse usmeriti v projekte, ki takoj vračajo. 10. S temeljito selekcijo programov in trženjem na znatno višjem nivoju se moramo znebiti vseh nerentabilnih programov. novoles 9 Preventivna zdravstvena rekreacija Od 21. do 26. septembra je bila organizirana preventivna zdravstvena rekreacija v Bohinjski Bistrici. To je bila že tretja po vrsti. Prva je bila organizirana lansko leto, druga letos spomladi. Do sedaj se je na ta način rekreiralo 45 naših delavcev: v prvih dveh skupinah po 14 in v zadnji 17. Glede na začetno obdobje tovrstnega preventivnega zdravljenja naših delavcev je ta številka kar lepa, vendar je glede na koristi, kijih po izjavah tistih, ki so že bili na taki rekreaciji, prinaša za naše delavce, premajhna. Vsi, ki so imeli to srečo, da so že bili na taki rekreaciji, namreč odločno trdijo, da jim močno koristi. Do sedaj nismo zasledili niti ene negativne ocene, pač pa nasprotno, mnogi so nas prepričevali, da se naj taka rekreacija omogoči čimvečjemu številu Novolesovih delavcev. Vtise o preventivni zdravstveni rekreaciji, kije bila od 21. 9. do 26. 9. 1987, so nam povedali nekateri člani te skupine. Pate Marija in Srečo, TPE Na tozdu so naju predlagali za tovrstno preventivno zdravstveno rekreacijo. Niti približno nisem Štefanič Martina, TKO Na tem rekreacijskem oddihu se odlično počutim. Tudi vreme nam je šlo do sedaj zelo na roke. Obhodili smo več hribov na katerih smo uživali v lepem razgledu in čistem, svežem zraku. Prvič sem bila v hribih, nisem si predstavljala, daje tako lepo. Na tak oddih bi si še želela, to je velika sprememba napram morju, na katerega praviloma hodimo, ne zavedamo pa se, da je tudi v hribih lepo. Program rekreacije je sicer naporen, vendar ustrezen. Prehrana je super, prav tako tudi Oddih na Kobli odnosi v skupini. Taka rekreacija je primerna predvsem za živčne F' * ■ *.> * ljudi in astmatike. Mislim, da programa ni treba nič spreminjati, ker je idealen, prav tako tudi oba voditelja. Jaklič Štefan, TVP V mojem tozdu so mi odobrili zdravljenje v Dolenjskih Toplicah, vendar sem se raje odločil za aktivni oddih tukaj v Bohinju. Če se ne bi odločil za oddih tukaj v Bohinju najbrž nikoli ne bi videl teh resnično lepih krajev. Čudovito je! Gibanje, ki ga je pri tej rekreaciji veliko, mi ne dela težav. Na to sem že doma navajen. Vse, kar je povezano s to rekreacijo, se mi dopade, posebej pa še hoja v gore. Posebno željo imam, da se povzpnem na Triglav. Program preventivne rekreacije je dobro sestavljen in bogat, nikomur ni dolgčas. Programje narejen tako, da se v začetku obremenitve stopnjujejo in na koncu zopet vedela, kako to izgleda. Sedaj, ko sem probala, sem zelo zadovoljna. Tudi moj mož. Všeč nama je vse, kar je v programu. Počutiva se dobro. Čeprav smo v tej skupini iz različnih krajev in različnih tozdov, se dobro ujemamo. To obliko rekreacije priporočamo vsakomur. Čeprav je program naporen, ga vsi obvladamo. Vaditelja sta odlična. Še si želim take rekreacije. 10 novoles Na Voglu K * * upadajo. Na ta način z lahkoto vsi .člani skupine izpolnjujemo zahteve programa. Tudi prehrana je odlična, je izredno močna, dobra in izdatna. Razpoloženje naše skupine je dobro, prejšnji večer smo se celo zabavali ob glasbi kaset. Efekti rekreacije so pozitivni. Ves obseg učinkovanja te preventivne rekreacije sicer še ne more biti znan, menim pa, da bom poslej bolj zdrav. Čeprav sem že v letih sem celoten program obvladal. Taka rekreacija bi se naj uvedla redno za vse starejše člane kolektiva! Bele Leon, TPP Tri mesece sem bil v bolnišnici. Med tem časom sem le malo gi- bal. Ker sem bil brez vsake kondicije, je bil program te rekreacije za mene dokaj naporen. Vendar je program dobro sestavljen, tako da sem hitro prišel do potrebne kondicije. Tako sem na Koblo v začetku prišel močno zadihan, četrti dan na Uskavnici pa nisem več čutil nobenih težav. Tako re-kracijo bi bilo treba za Novoleso-ve delavce večkrat v letu organizirati. Iz programa mi se najbolj dopade telovadba, le-te bi moralo biti še več. Več pozornosti bi morali nameniti tudi razvedrilnim igram, ki bi zapolnile prosti čas pri vzponih na hribe. V skupini smo se med seboj dobro ujeli, postali smo dobra družba. Hosta Avgust, LIPA Počutim se odlično. Ker imam visok krvni ptitisk, mi taka rekreacija močno koristi. Veliko bolj zdravega se počutim. V tej skupini sem najstarejši član, kljub temu pa z lahkoto obvladujem program, ki nam ga odljčno posredujeta oba voditelja. Že do sedaj sem zahajal v planine, od sedaj naprej bom pa še raje. Tukaj se človek tudi živčno spočije. Tako organizirano rekreacijo priporočam vsem, ki so potrebni živčnega ali fizičnega oddiha. Tukaj je resnično vse O. K. Vaja v naravi Pongračič Magda, SIGMAT Taka preventivna zdravstvena rekreacija je za ljudi od 40. leta navzgor zelo primerna. Za mlajše ni toliko, ker je po mojem mnenju premalo naporna. Meni pomeni taka rekreacija vzpodbudo in oceno, koliko še zmorem. Zelo sem zadovoljna. Tudi drugače smo v moji družini močno orientirani na hribe, tako mi ta rekreacija ravno prav pride. Meni je le- pše tukaj kot na morju. Program je bil zelo raznolik, zajemal je: telovadbo, plavanje in hojo, tako daje vsakdo prišel na svoj račun. Gorski zrak, ki smo se ga zaradi veliko gibanja dovolj naužili, je zelo zdravilen. Meni je zelo koristil, imela sem namreč pogoste pljučnice. Ne morem najti niti ene napake, bilo je namreč zelo lepo in nadvse koristno. Tistim, ki bodo šli pozneje na tako rekreacijo, priporočam, naj pazijo na primerno obutev in obleko, kajti razmere so v gorah povsem drugačne kot v dolini. A. S. ZAHVALA Ob smrti moje mame Nežke Muhič se iskreno zahvaljujem OO ZS TDP za podarjeni venec in sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč. sin Marjan novoles Magda je v sredini s palico Zadušitev Zadušitev je zelo nevarna nesreča. Do nje lahko pride na več načinov, najpogosteje pa pride do zadušitve z ostanki hrane in podobno. Takim ne-Riše in piše: Ivan Balog srečam so najbolj podvrženi otroci. Tujek, v tem primeru kamenček, je zamašil sapnik. Prvo pomoč nudimo tako, da narežemo sapnik v predelu hrustančnega prstana. Nož, ki ga vbodemo v sapnik moramo celo obrniti, da na ta način prstane ločimo in s tem omogočimo vdor zraka. — Ne bi se upal narediti ta poseg! Ali veste, da... — izgubljamo velike vsote denarja zaradi neracionalnih prevozov. Za primer vzemimo prevoz na relaciji Straža — Podgrad. Iz Podgrada se vozita v Stražo samo 2 delavca, ki povrhu delala še v izmenah. Za njiju vozi avtobus na omenjeni relaciji, pogosto zaradi izmenskega dela dvakrat na dan. Letno nas to stane 4 stare milijarde in 600 milijonov. Suma ni majhna. Niti najmanjšega problema ne bi bilo te ljudi ali premestiti v TPPali pa organizirati drugačen, bolj racionalen, zlasti pa cenejši prevoz. Omenjeni avtobus je sicer do Novega mesta res zaseden, vendar imajo ti, ki se vozijo s tem avtobusom do Novega mesta, organiziran prevoz v drugih avto- 12 novoles busi h. Omenjena dva delavca iz Podgrada bi se lahko vozila ali s svojim prevozom do Novega mesta in naprej s skupnim ali pa z IMV-jevim avtobusom prav tako do Novega mesta in naprej s skupnim avtobusom. Ali je res najprimerneje, da ju prevaža lasten avtobus, ki je kot smo že navedli resnično draga zadeva?!? — kaj je v zadnjem časovnem obdobju očitno glavna »delovna« naloga velikega števila naših strokovnih sodelavcev v razvojnem centru — lesni odpadku Blagor nam — vse druge stvari imamo urejene! — da je pred kratkim potekala akcija v skladu s sklepi centralnega delavskega sveta o zmanjšanju režije na DSSS in BLP. Ugotovljeno je bilo, da so vsi — nenadomestljivi — Ni težko biti duhovit, če človek ničesar ne spoštuje! r v Vrtnarju Spet isti se oglasil je ob Krki, da po dolgem času greh bi svoj opral — lahko še kdo se bo ob njem skesal — da le obrazi bi ne ostali mrki Morda boš lažje kaj napisal, če obrneš se na svoje druge, ker poznajo Tvoje »tuge«, da s čela bi predolgo si potu ne brisal. A da ne postal bi pedagoški norec, češ, »da rožic ne zaliva se pri cveti«, (Kaj misli pri kulturi al’ dekleti?) o tem predava naj vrtnar Koporec! P. S. »Kulturne dneve hočemo imeti«, a tega ne bi šlo prezreti: Kruh kulturni se kulturno reže. Tovariški odnos je prvi kos, ki ga kulturni si ljudje delijo, če hočejo, da jih morala veže. DRAČO VU1CA ____________________________________________J 12. oktober — dan jugoslovanskih inovatorjev Priznanja »inovator leta«, kijih podeljuje televizija Ljubljana za leto 1987, so dobili: Dušan Strle iz Kovinoplastike za okovje »krpan«; Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo dela iz Ljubljane za izdelavo prvega računalniško podprtega informacijskega sistema — baze podatkov za vse oblike inovacijskih dosežkov; Franc Mlakar in Vasilije Tucič iz Železarne Store za kromove valje; dr. Matjaž Mulej za večletno vztrajno delo v inovatorstvu; Leopold Sešler iz Elektroe-lementa Izlake za izdelavo gasilnih komor; skupina inovatorjev Industrije konfekcije Ajdovščina za uvedbo ultrazvočnega varjenja tekstila; dr. Franci Koglot in skupina specialistov novogoriškega zdravniškega društva za izdelavo reanima-cijskega kovčka; Damir Smrdelj in Miro Zorič za napravo za krmiljenje asinhronih strojev; Raziskovalna skupnost Maribor in svet za tehnično vzgojo pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Maribor za akcijo »mladi raziskovalci za razvoj Maribora«; Lek Ljubljana, skupina raziskovalcev-pripravnikov in njihovih mentorjev za raziskovalno delo; Gizela Stemad iz OS bratov Mravljak Titovo Velenje za drugačen način dela s prvošolci; Marija Trontelj iz Inštituta »Jožef Štefan« iz Ljubljane ter Mirjam Cigoj in Jadranka Praštalo iz Iskre-Keramike za izdelavo varistrojev; Friderik Javornik iz Tovarne stikalnih naprav Maribor za dolgoletno delo sodnega izvedenca za področje inovacij; David Škrl in Borut Mozetič iz Nove Gorice za novo tehnologijo za tiskanje sličic na otroške igrače; skupina inovatorjev tozd Oljarica Kranj in IMP Ljubljana za izdelavo čistilne naprave za vodo, ki nastaja pri izdelavi olja; Gorenje Gospodinjski aparati za inovacijsko dejavnost kot sestavni del proizvodnega programa; dr. Miklavž Grabnar, Marjeta Urh in Zdravko Podlesek za zgledno sodelovanje mentorja in mladih raziskovalcev; Jože Goričan iz ŽG Ljubljana za več kot 60 tehničnih izboljšav v 15 letih in za napravo »čuječnik«; Adria Airways za povezavo z evropskim turističnim prostorom; Janez Oven, obrtnik iz Ljubljane, za dolgoletno inovacijsko dejavnost; Vili Poznik, obrtnik iz Celja, za medicinsko opremo; dr. Rudi Ročak in skupina strokovnjakov Iskre Mikroelektronike za razvoj in izdelavo trimikrometrske mikroelektronske tehnologije; Zoran Arnež in skupina strokovnjakov Klinike za plastično kirurgijo in opekline za inovacijo pri mikrokirurški rekonstrukciji dojke. Ob dnevu inovatorjev PREPRIČANI PREPRIČALI SAMO PREPRIČANE Dvanajsti oktober, dan jugoslovanskih inovatorjev, so letos v Ljubljani obeležili predvsem delavno in to v jugoslovanskem merilu. Osrednja slovenska proslava je bila v skupščini SR Slovenije. Slavnostni govornik, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc, je ugotovil, da smo v tako globoki družbeni in gospodarski krizi, da nas resnično lahko rešijo samo »inovacije«. Inovacije kot pojem, ki pomeni uveljavljanje novosti, torej sprememba prejšnjega stanja v novo, takšno, ki daje boljše rezultate; inovacije v sistemskih rešitvah, v razvojni in tekoči ekonomski politiki, v gospodarski sestavi in pri delu in gospodarjenju v organizacijah združenega dela. Vse te inovacije morajo imeti skup- ni imenovalec v uveljavljanju tržne ekonomije in ekonomskih zakonitosti in učinkovitejšem samoupravljanju. Televizija Ljubljana pa je podelila priznanja'inovator leta 23 organizacijam, posameznikom in skupinam za uspešne inovacijske dosežke, pomembne za okrepitev materialne podlage združenega dela. Prav ta dan je bila v Domu sindikatov v Ljubljani tudi volilno-programska konferenca Zveza društev izumiteljev in avtorjev tehniških izboljšav Jugoslavije. Tudi tu je bila razprava burna in žolčna, iz katere pa lahko povzamemo, da so možnosti za delo inovatorjev v Sloveniji neprimerno boljše, predvsem pa je delo bolje organizirano kot pa v večini drugih republik. Povsod pa se še vedno inovatorji spoprijemajo z birokratskimi ovirami, ki zavlačujejo do nerazumnih meja pot od ideje do njene uveljavitve. Ugotavljali so tudi, da o inovacijah odločajo tisti, ki so za to najmanj usposobljeni. Prav zaradi nerazumevanja in zavlačevanja ostaja blizu 80 odstotkov inovacij neizkoriščenih. Vzrok za to je tudi neizdelan informacijski bilten za prenos znanja. Imamo bogato znanje mladih strokovnjakov, ki pa ga vodilni nočejo ali ne znajo izrabiti. Govorili so tudi o zaščiti znanja, o inovacijskem dohodku, ki razen v Sloveniji in Bosni praktično ni nikjer evidentiran, pa o tem, da inovatorji odh^jćyo med obrtnike, ker tako svoje znanje lažje uveljavljeno, pa še o množici drugih težav in nedorečenosti. Skratka, o vsem, kar so govorili lansko leto, predlani, pa še prejšnja leta in bodo najbrž tudi še v bližnji prihodnosti. Saj je eden od razpravljalcev ugotovil, da bo to trajalo toliko časa, dokler bodo prepričani prepričevali samo prepričane. Andrej Agnič Trenutni vrstni red v tekmovanju za najboljši športni tozd DO Novoles Po štirih izvedenih tekmovanjih (smučanje, orientacijski pohod, vedra rekreacija in nogomet) je stanje dokaj izenačeno. Lanskoletni prvak — ekipa DSSS je šele na 9. mestu, na čelo pa seje z zmago v nogometu prebila ekipa TOZD Žaga. Vrstni red: 1. Žaga 2. TSP 3. TES 4. TKO 5. BLP 6. TDP 6. TGD 6. TPE 9. DSSS 10. TPP 11. Sigmat 12. TAP 13. BOR 14. TPI 14. TVP 16. LIPA 38 točk 37 točk 34 točk 33 točk 29 točk 28 točk 28 točk 28 točk 25 točk 15 točk 12 točk 10 točk 6 točk 4 točke 4 točke 2 točke Tekmovanje pa še zdaleč ni končano, do končne razvrstitve manjkajo še med TOZD tekmovanja v kegljanju, streljanju, šahu in namiznem tenisu. Vsem ekipam želimo čim red-nejšo udeležbo in veliko športnih uspehov! ŠD Novoles Nogometni turnir V soboto, 10.10.1987,jebilv Vavti vasi tradicionalni turnir v malem nogometu v okviru tekmovanja za najboljši športni TOZD leta. Sodelovalo je 10 ekip. Pokalni sistem tekmovaja »muhast« kot vedno, je tudi, letos poskrbel za presenečenja. Že v prvem kolu sta se pomerila favorita. Ekipa TOŽD Žaga je izločila ekipo TOZD TES. Tudi nadaljnja srečanja so bila borbena. Ekipa žage, ki je že lani z drugim mestom napovedala boj za vrh, je letos v tem tudi uspela. V finalni tekmi, ki je bila izredno kvalitetna in borbena, je premagala ekipo TOZD TDP z rezultatom 3:2 Končni vrstni red: 1. TOZD Žaga 6. TSP 2. TDP 7. TGD 3. BLP 8. TES 4. TKO 9. DSSS 5. Sigmat 10. TPP Pokale in diplome je podelil tov. Švener Slavko, vodja nogometne sekcije. Za najboljšega strelca je bil proglašen Majer iz ekipe TDP, ki je v štirih tekmah dosegel kar 14 golov. KG novoles 13 Uniles poje — tretje tradicionalno srečanje pevskih zborov V Dutovljah, tik ob italijansko jugoslovanski meji, je bilo v soboto 25. septembra srečanje Unile-sovih pevskih zborov. Bilje to lep večer petja slovenskih zborovskih pesmi. Nastopili so naslednji zbori: — moški pevski zbor Kraso-prema Dutovlje — mešani pevski zbor Kraso-prema Dutovlje — moški pevski zbor Meblo Nova Gorica — moški pevski zbor Sopota Radeče — mešani pevski zbor Stol Kamnik — oktet Javor Pivka — oktet Hoja Ljubljana V uvodnem nagovoru sta direktor Krasopreme Ipavec in predsednik SOZD Uniles Planinc poudarila, da je bila pesem skozi vso zgodovino spremljevalka slovenskega naroda, kateremu je Nastop pevskih zborov UNILES-a na prvem srečanju v Novem mestu. zborov UNILES POJE Novoles. Leta 1985 je bilo prvo tako srečanje v Novem mestu, kjer se je zbralo tedaj 7 pevskih zborov. Medic Drago (TES) je predsednik skupne komisije za kulturo na nivoju SOZD-a UNILES in eden najvidnejših aktivistov negovanja zborovske pesmi v SOZD-u Uniles. Primerno je, da zvemo njegovo mnenje o teh srečanjih. »Ta srečanja so večnamenska. V prvi vrsti gre za nego- vanje in bogatitev kulture, predvsem pevske, v drugi vrsti pa gre tudi za povezovanje delavcev v okviru SOZD in izmenjavo mnenj. S tem se krepi pripadnost SOZD-u in lesni branži. Kvaliteta zborov in oktetov je zadovoljiva. Menim, da se bo z nadaljnjimi srečanji še okrepila. Vsekakor je treba ta srečanja tudi v bodoče ohraniti.« Š. A. OBVESTILO o ceni prehrane v Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici za novolesovce za zimsko sezono od decembra 87 do aprila 88 — kosilo — 4.500 din — večerja — 4.500 din Obrok vsebuje: predjed alijuho, glavno jed in sladico. Zajtrk bo le tedaj, če bo prijavljenih najmanj 15 ljudi. Vabljeni! |MM|| SMUČARSKI CENTER Dolenjski oktet na reviji UNILES poje moški pevski zbor Liko Vrhnika — oktet Marles Maribor — Dolenjski oktet Novoles Novo mesto Zaradi organizacijskih težav in bolezni niso nastopili naslednji zbori: 14 novoles budila in ohranjala narodno zavest. Še posebej to velja za primorske Slovence, ki so bili podvrženi hudi italijanski asimilaciji. Pesem moramo negovati tudi naprej in oblika srečanj Unilesovih pevskih zborov je ena od zelo primernih oblik in načinov negovanja te tradicije. Omeniti velja tudi, da je pobudnik in prvi organizator sedaj že tradicionalnih srečanj pevskih BOHINJSKA BISTRICA Slgpenija RAZPIS ZIMSKE POČITNIŠKE SEZONE 1987/88 Apartmani so štiriposteljni z možnostjo kuhanja ter kopalnica in CENE Cene zimovanja v sezoni 1988 so naslednje: KJE IN KDAJ V času zimske sezone razpisujemo v počitniškem domu »Zoisov grad« v Bohinjski Bistrici naslednje enotedenske termine: TERMINI 1. Člani skupnosti — v apartmanih 1.200 din po osebi — na skupnih ležiščih 900 din po osebi — pomožno ležišče 450 din po osebi — otroci od 6 — 10 let polovično — otroci do 6 let imajo zastonj 26. 12. 1987 2. 1.1988 1. 1988 1. 1988 1. 1988 1. 1988 2. 1988 2. 1988 2. 1988 2. 1988 3. 1988 3. 1988 3. 1988 3. 1988 9. 16. 23. 30. 6. 13. 20. 27. 5. 12. 19. 26. 2. 1. 1988 9. 1. 1988 16. 1. 1988 23. 1. 1988 30. 1. 1988 6. 2. 1988 13. 2. 1988 20. 2. 1988 27. 2. 1988 5. 3. 1988 12. 3. 1988 19. 3. 1988 26. 3. 1988 2. 4. 1988 Novo leto Šolske počitnice Šolske počitnice Izbirate lahko med — 3 ali 4 posteljnimi apartmani z možnostjo kuhanja, s kopalnico in WC. Poleg tega je na voljo tudi 18 skupnih ležišč. V času šolskih počitnic je na voljo tudi 5 apartmanov DO LESNINA v Kranjski gori in sicer v času od: 30.1. 1988 — 6. 2. 1988 2. Zunanji člani — v apartmanih 2.700 din — skupna ležišča 1.800 din V ceni ni vračunana turistična taksa. PRIJAVE: 1. Glede na to, da so nekateri delavci izrazili željo, da prežive praznike v Zoisovem gradu, opozarjamo delavce, da imajo prednost v terminu od 26. decembra do 2. januarja 1988 delavci, ki bodo preživeli v Bohinjski Bistrici vseh sedem dni. V kolikor bo prijav za sedemdnevni termin manj, kot je razpoložljivih kapacitet, se lahko prijavijo tudi delavci, ki želijo preživeti v Bohinjski Bistrici samo novoletne praznike,. 2. V času šolskih počitnic ŠD Novoles organizira v Bohinjski Bistrici tudi enotedenske začetne in nadaljevalne smučarske tečaje — odvisno od števila kandidatov. Cena tečaja 3.000 din po osebi. Interesente prosimo, da izpolnijo anketni del prijavnice. 3. Čitljivo in pravilno izpolnjene prijavnice oddajte do 10.11.1987 referentu za oddih in rekreacijo v KSS. Zakasnelih prijav v razpisnem roku ne bomo upoštevali. 4. Seznam letovalcev bo objavljen najkasneje do 15.12.1987 na oglasnih deskah TOZD. 5. Vse informacije dobite pri referentu za oddih in rekreacijo v KSS. ČRNA PRST »44 KOBLA 1500 & '.;>ž£s §m /mm mm 'mfiSA .‘“'ftAVNE , - m Prijava za zimovanje 1. Ime in priimek ............. TOZD ........... datum rojstva ... 2. Kriteriji: a) Leta zaposlitve v Novo|esu — do 5 let + 5 točk — 5—10 let + 10 točk — 10—15 let + 15 točk — 15 — 20 let + 20 točk — 20 — 25 let + 25 točk — nad 25 let + 30 točk b) Vezan sem na kolektivni dopust DA NE + 25 točk c) Število nepreskrbljenih družinskih članov (Vsak nepreskrbljen družinski član se točkuje z 10 točkami) d) Imam šoloobvezne družinske člane DA NE + 25 točk (Kriterij se upošteva le, če želi delavec letovati v času šolskih počitnic) e) Zakonec je zaposlen v DO Novoles DA NE + 30 točk (Velja tudi za upokojence DO Novoles) 0 Samohranilci samohranilec-ka z enim otrokom + 15 točk samohranilec-ka z več otroki + 25 točk g) Uporaba počitniških kapacitet: Kolikorat ste letovali preko DO NOVOLES v zadnjih petih letih (velja le za termine med novoletnimi prazniki in šolskimi počitnicami) — nisem zimoval — zimoval 1 x — zimoval 2 x — zimoval 3 x — zimoval 4 x — zimoval 5 x 0 točk — 5 točk — 10 točk — 20 točk — 30 točk — 40 točk 3. Želim letovati v od ................. rezervni termin od .............. do do 4. Z mano bodo letovali še: 1........................... 2........................... 3 ........................ 4 ........................ 5 ........................ 6 ........................ sorodstvo: sorodstvo: sorodstvo: sorodstvo: sorodstvo: sorodstvo: Smučarski tečaji: (velja le za termine med šolskimi počitnicami) 5. Na smučarski tečaj prijavljam: ime in priimek začetni nadaljevalni 1 1 2 2 1 2 3 1 2 4 1 2 5 1 2 (obkrožite ustrezno številko) 6. Tedenske smučarske vozovnice: Sem interesent za tedenskih vozovnic. (velja le za Bohinjsko Bistrico) 7. S podpisom izjavljam, da sem podal točne podatke in se obvezujem, da bom stroške letovanja poravnal v največ treh obrokih pri izplačilu OD. Prav tako izjavljam, da sem seznanjen z aneksom k »Pravilniku o koriščenju počitniških kapacitet«, ki pravi: — delavec, ki odpove letovanje zaradi subjektivnih vzrokov, mora le-to odpovedati najmanj 14 dni pred začetkom letovanja. 8. Prijavnice oddajte referentu za oddih in rekreacijo v KSS do 10. novembra 1987. h) Zimoval v zadnjih dveh letih Kraj: (velja za iste termine kot v točki g) DA NE — 15 točk dne: .. Podpis: Cene Moznik ocenjuje letino ’87 Piše in riše L Balog